V/AND
NO. 126
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
SLOVGNIAN HORNING N€W5PAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 24, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIH
Izvoz deželnih
pridelkov popušča
Izvoz deželnih nridelkov, ki je v zadnjih letih stalno rastel, se je začel u-mirjati.
WASHINGTON, D.C. - Skozi zadnjih sedem let je izvoz deželnih pridelkov stalno rastel, ko je rastla v svetu potreba po hrani, v dobri meri zaradi, slabih letin, delno pa tudi zaradi izboljšanja gospodarskega položaja v nekaterih državah razvijajočega se sveta. Sedaj se je začel nekaj umirjati in za finančno leto 1977 pričakujejo, da bodo ZDA izvozile hrane v skupni vrednosti 22 bilijonov dolarjev, med tem ko je bila v letu, ki se je končalo s 30. junijem 1976, skupna vrednost tega izvoza 22.15 bilijonov.
Izvoz deželnih pridelkov ZDA leta 1969 je dosegel vrednost 5.3 bilijonov, pa postopno rastel in rastel, dokler ni dosegel sedanje ravni, skoraj 300% višje kot pred 7 leti.
V istem razdobju se je povečal tudi uvoz deželnih pridelkov v ZDA, predvsem kave, banan in drugih pridelkov. Računajo, da bo prihodnje leto poraste! za novih 16% na skupno vrednost 11.7 bilijonov dolarjev. Tako bo presežek v izvozu deželnih pridelkov nad njihovim uvozom, ki je dosegel lani 12 bilijonov, padel prihodnje leto na nekako 10 bilijonov.
Letina v Sovjetski zvezi je boljša, kot je izgledalo, in zato računajo, da bo ZSSR uvozila nekaj manj žita iz ZDA, kot ga je lani. Zato bo večji izvoz v Zahodno in Južno Evropo, kjer je suša močno prizadela letošnjo žitno letino, pa tudi druge pridelke. Japonska bo predvidoma kupila enake količine kot lani, slično Kitajska, ki se hvali, da ima letos rekordno žitno letino.	»
iVout grobovi
Michael Stradiot V nedeljo zvečer je preminul po kratki bolezni v St. Vincent Charity bolnišnici 81 let, stari Michael Stradiot s 1140 Norwood Rd. zadnja 4 leta, preje pa iz Newburgha, doma v Košani v Slovenskem primorju, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, zaposlen kot varilec pri J. L. Steel Co. do leta 1956, ko je stopil v pokoj, mož Danice, oče Michaela. Josepha in Josephine Mc Crac-ken, stari oče. Pokojnik je bil član ADZ št. 34 in SNPJ št. 477. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights, jutri, v sredo, ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
Zakonski predlog o raziskavah potresov
Možnost potresa v Kaliforniji, razpoka v globinah pod New Yorkom.
WASHINGTON, D.C. — Močan potres bi lahko že prihodnje leto prizadel kalifornijski jug, nevarnost pa grozi tudi New Yorku, pravi Charles Richter, po katerem se imenuje ena izmed potresnih lestvic.
Zaradi tega in spričo potresa na vzhodnem Kitajskem predlagajo ameriški znanstveniki kongresu načrtnejše raziskave potresne aktivnosti.
Program predvideva več sredstev za blažitev posledic potresov in proučevanje metod, po katerih bi jih bilo mogoče točno napovedovati.
Potres v Kaliforniji napovedujejo za april prihodnje leto na področju, kjer'je potres leta 1971 zahteval 65 žrtev. Možnost potresa je tudi v New Yorku, pravijo znanstveniki. V geoloških plasteh, na katerih stoji mesto, je razpoka, ki se vleče skozi Manhattan vzdolž Štirinajste ulice.
Črnski poglavarji proti ločevanju ras
Poglavarji črnskih plemen Južne Afrike, ki jih ta priznava za uradne predstavnike, so obsodili rasno politiko vlade.
JOHANNESBURG, J. Af. — Vodniki južno-afriških črnskih plemen v njihovih domovinskih področjih, ki predstavljajo nekako polovico 18 milijonov črnega prebivalstva, so izjavili, da izgleda, da je edini jezik, ki ga Vlada Johna Vorsterja razume ih ga je voljna poslušati, “jezik nasilja”.
S trdimi besedami so črnski poglavarji obsodili in odklonili politiko ločitve ras in zahtevali polne človekove pravice za črnce v Južni Afriki. Drobtine, ki jih je vlada doslej nudila, ne zadoščajo več.
Skupina plemenskih poglavarjev, ki se je sestala v nekem hotelu v Johannesburgu, je zahtevala skorajšnji sest anek s Predsednikom vlade Johnom Vorsterjem za razgovor o seda-hjih nemirih, pri katerih je bilo doslej od junija, ko so se začeli v Sowetu, pokončanih preko 250 človeških življenj.
Vietnam želi v ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vietnam je zaprosil za sprejem Združene narode. Podobne prošnje obeh Vietnamov v preteklosti so bile .zavrnjene, kaj se do zgodilo sedaj, ni jasno.
Sodijo, da bodo ZDA verjetno izrekle svoj veto, dokler Vietnam ne bo dal poročila o ameriških vojakih, pogrešanih
jem obeh Vietnamov, ko je Var-	v'Beogradu, ker se močno na-	jakov Sovjetske zveze. Poljske,	seth včeraj izjavil, da izjava	i
nostni svet odklonil razpravo o	stanja na jugoslovansko poroče-	Češkoslovaške in Vzhodne Nem-	Severne Koreje “izraža obžalo-
prošnji Južne Koreje.	valsko službo TANJUG.	čije.	vanje dogodka in mi smatramo
Vremenski prerok
Večinoma sončno in soparno, hajvišja temperatura okoli 77 F
C).
Japonci se pritožujejo nad ZDA radi omejitve ribolova ob njih obali
Japonci so posebno v skrbeh zaradi omejitve lova na neko vrsto polenovke, ki jo uporabljajo za izdelavo priljubljenih klobas.
TOKIO, Jap. — “Zakaj so A-meričani nenadno zainteresirani v varovanju rib, ki jih nikdar ne mislijo jesti?” je dejal direktor japonske ribiške zveze. Japonci pojedo veliko več rib kot Amerikanci in zato ne morejo razumeti, čemu skušajo ZDA omejiti ribolov v vodah do 200 milj od svojih obal.
O tem lovu se pogajajo zastopniki obeh dežel te dni in Japonci bi radi dosegli čim ugodnejše pogoje za svoj ribolov ob obalah ZDA. Od skupno 11 milijonov ton rib, ki jih Japonci nalovijo letno, jih nalovijo, nekako 46% v vodah ob obalah ZDA znotraj 200 milj širokega pasu.
Z marcem stopi v veljavo nov zakon, ki proglaša vode do 200 milj daleč za obalne vode, kjer ne sme nihče loviti rib brez predhodnega sporazuma z ZDA. Podoben kanadski zakon stopi v Veljavo že s 1. januarjem prihodnjega leta. Oba ta zakona bosta v precejšnji meri omejila japonski ribolov in Japonci se bojijo, da utegnejo skoraj zgledu ZDA in Kanade slediti tudi druge obmorske države.
------O-----
Posebna novinarska služba Tretjega sveta
COLOMBO, Sri Lanka. — Predstavniki 86 neuvrščenih držav so na svojem zasedanju tu pretekli teden odobrili ustanovitev nove. neodvisne novinarske službe Tretjega sveta. Ta bo zbirala uradna poročila vlad in jih dala na razpolago drugim kot “objektivno informacijo”.
Nova novinarska služba naj bi v neuvrščenih državah odpravila potrebo in odvisost od novinarskih s 1 u ž ib zahodnega sveta, ;>kot so Reuter, Associated Press, Press France in dru. ge'
Načrt nove poročevalske službe in njen program so izdelali
Farmarji še vedno hudi na predsednika Forda
WASHINGTON, DjC. — Povpraševanje nekega farmarske-ga lista d podpori predsedniku Fordu, Carterju in Reaganu je dognalo, da farmarji še niso pozabili Fordu prepoved prodaje žita Sovjetiji lani.
V Iowi se je izjavilo za Forda le 34, za Carterja pa 43, Reagan je dosegel proti Carterju 42:40 ob 18'( neodločenih.
	
Peru se dogovarja s Sovjetsko zvezo o nakupu vojnih leta!
Ko išče v ZDA, v Zahodni Evropi in na Japonskem 300 milijonov dolarjev posojila, se Peru pogaja s Sovjeti jo o nakupu, voj nih letal za 250 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Obveščevalni krogi trdijo, da namerava Peru kupiti v Sovjetski zvezi 36 novih, modernih vojnih letal vrste Suhoj-22. Razgovori so se približali sporazumu v juliju, ko je bila v Peruju sovjetska vojaška letalska delegacija. Letala naj bi stala 250 milijonov dolarjev, ki bi jih naj Peru plačal v 10 letih ob 2% letnih o-bresti.
Peru je leta 1973 kupil od Sovjetske zveze enako ugodno 200 tankov T-55.
Vsa reč ne bi bila. toliko koč-
ZDA POPUSTILE V SPORU
0 UMORU V PANMUNJ0MU
Državno tajništvo, ki je v nedeljo odklonilo sporočilo Severne Koreje o umoru v Panmunjomu preteklo sredo kot nezadostno, je bilo včeraj popustljivejše. Sporočilo je označilo ‘za pozitivni korak” in nakazalo, da ZDA ne mislijo spora gnati na ostrino, ko so “pokazale svojo odločnost” s tem, da so posekale sporno drevo v nevtralnem pasu pri Panmun-jomu.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je včeraj zavzelo precej umirjenejše in popustljivejše stališče do Severne Koreje kot dan preje. Zastopnik Državnega tajništva Robert L. Funseth, ki je povedal, da govori v imenu državnega tajnika H. Kissinger j a, je označil odgovor Severne Koreje ZDA preteklo soboto za “pozitiven korak”, med tem ko so ga v nedeljo označili za nezadovoljivega. ZDA so se postavile na stališče, da mora Severna Koreja priznati svojo krivdo, to obžalovati in dati jamstvo, da se kaj takega ne bo ponovilo.
Privatno priznavajo, da Kissinger in predsednik Foi’d nedeljske • izjave nista osebno videla in potrdila, četudi so v nedeljo zastopniki Državnega tajništva dajali tak vtis. Kissinger naj bi bil za bolj “prožen” odgovor na sporočilo Severne Ko- { reje, ki bi dal tej možnost umirjenega odgovora in s tem mirnega reševanja spora, ki je nenadno postal zelo oster, ko so
to za pozitvni korak”. “To ne spreminja dejstva, da sta bila dva ameriška častnika surovo pobita do smrti brez vsakega izzivanja in mi smo zato pozvali sejo Vojaške premirske komisije in vstrajamo na stališču, da mora Severna Koreja dati zago-lovila za varnost ameriškega osobja v Demilitarizirani coni je zaključil Funseth svoja izvajanja.
Očitno je, da se je Vlada ZDA, ko je pokazala “svojo odločnost” s tem, da je pod močnim varstvom oboroženih sil na tleh in/v zraku dala posekati sporno drevo, ne da bi Severna Koreja pri tem kazala kak odpor, odločila za mirnejše reševanje spora. Naša dežela je vojne sita, saj še ni prebolela niti Vietnama in zato gotovo nima nobene volje po kakem vojaškem nastopu v Koreji, pa naj bodo trenutne izjave še tako “odločne”.
------o-------
/z Clevelanda in okolice
Poslaništvo ZDA v Saigonu — spomenik!
HANOJ, Viet. — Poslopje Severni Korejci pobili preteklo nekdanjega poslaništva ZDA v Ijiva in zanimiva, da ne išče Pe- sredo dva ameriška častnika, ki Saigonu in predsedniška palača ru prav sedaj 200 milijonov do- sta s skupino vojakov ZN bila larjev kratkoročnega posojila v prisotna pri obrezovanju spor-ZDA, ki naj bi bilo neobhodno nega drevesa. To je oviralo prepotrebno za perujsko gospodar- gled ozemlja od opazovališča stvo. Dodatnih 100 milijonov , Združenih narodov (ZDA) proti dolarjev posojila išče Peru na ^pazovališču Severnih Korejcev.
Japonskem in v Evropi, četudi njegov zunanji dolg že sedaj znaša okoli 3.7 bilijonov dolar-
Po poročilu ZDA so Severni Korejci najprej pristali na ob-sekanje tega drevesa, pa to kas-
jev. Peru je ena izmed najbolj Jneje umaknili. Ko so prišli de-zadolženih držav na svetu, pa lavci v spremstvu skupine voja-
trosi stotine milijonov dolarjev za nepotrebno orožje.
Perujski predsednik Francisco Morales Bermudez tekli mesec delno spremenil vlado in izključil iz nje najhujše levičarje.
------o------
tekom vojne v Severnčm Viet-J že pred konferenco v Colombu namu in >na ostalih področjih na posebnem sestanku v New | pod oblastjo rdečih.	Delhiju. Nova poročevalska septembra.
Lani so ZDA vetirale spre- služba bo imela za enkrat sedež
kov drevo kljub temu obrezovat, so jih severnokorejske straže napadle, jim vzele sekire in z je pre- njimi pobile dva ameriška častnika. ZDA so to označile za “premišljen umor”, Severna Koreja pa je izjavila, da je bil to le “odgovor na izzivanje”.
Predsednik Severne Koreje Kirn je “obžaloval”, da se je to zgodilo, pa v svojem sporočilu poveljriiku čet Združenih narodov ostal pri stališču, da odgovornost za to ne pada na Severno Korejo.
j Kljub temu je zastopnik Dr-Sodelovalo bo okoli 35,000 vo- 'žavnega tajništva R. L. Fun-
Vojaške vaje na Poljskem
VARŠAVA, Polj. — Uradno glasilo Tribuna Ludu je objavilo, da se bodo vršile na Poljskem večje vojaške vaje Varšavske zveze v dneh 9. do 16.
sta bila označena za “zgodovinski spomenik”, ki naj spominja Vietnam na “zločinsko napadalnost ZDA v Vietnamu” in in na “popolni propad njihovih vietnamskih plačancev”.
Zadnje vesti
KAIRO, Egipt. — Egiptskim vojakom, preoblečenim v letalske mehanike, je včeraj uspelo prevladati tri ugrabitelje potniškega letala Boeing 737 na letališču pri Luksorju, ne da bi bil kdo od kakih 100 potnikov ranjen. Vsi trije ugrabitelji so bili prijeti in so priznali, da so delali po naročilu Libije.
BEJRUT, Lib. — Včeraj je v bojih v Libanonu v okolici Bejruta in v njem ter na severu v bojih za mesto Tripoli, bilo skupno okoli 200 mrtvih in še več ranjenih. Za enkrat ne izgleda, da bi bilo bojevanja skoraj konec. Sirija jc baje odločena izsiliti mir do srede prihodnjega meseca kot pripravo za novo vlado Libanona.
ATENE, Gr. — Turška ladja! Sismik zopet preiskuje področje Egepskega morja v bližini grških otokov vzdolž maloazijske obale in ohranja nape-.
Pobiranje asesmenta—
Jutri je 25. dan v mesecu, ko večina društvenih tajnikov in tajnic pobira asesment. Vsak društvenik in društvenica naj gleda, da ima v redu svoje društvene zadeve.
Pozdrave pošiljata—
Poznana Mary Marinko iz Clevelanda in njena hčerka Marian, poročena Croak iz Wisconsina pošiljata prijateljem, in znancem pozdrave iz prekrasne Slovenije. Ogledali sta si njene lepote, Brezje, Bohinjsko jezero, Vogel, Portorož, Postojnsko jamo, dolinice posejane s ‘ cerkvicami in mogočne gore. To je bilo julija, kartica je pač dolgo potovala. Tajnica sporoča—
Tajnica podružnice št. 25 SŽZ sporoča, da bo pobirala asesment jutri, v sredo od 5:30 do 7. ure zvečer pod cerkvijo sv. Vida. Štrajk prevoznikov ogroža oskrbo s hrano—
(Mani Teamsters Local 400 so postavili stavkovne straže okoli Northern Ohio Food Terminal, ko so se pogajanja o novi kolektivni pogodbi včeraj razbila. Štrajk utegne potisniti navzgor cene za sadje, zelenjavo in sočivje v Clevelandu in okolici, ki dobita ta živila pretežno preko tega trga na 3800 Orange Avenue.
Policija odkrila izdelovanje utišnikov—
Zvezne oblasti so odkrile in razbile skupino, ki je izdelovala in prodajala utišnike (silencer) za strelno orožje. Zvezni agenti so v spremstvu clevelandske policije včeraj naredili preiskavo v Stolac Machine & Tool Co. na 4322 Superior Avenue, kjer naj bi utišnike izdelovali. Delavnica je last Nicholasa Kraljeviča. V nedeljo zvečer so agenti prijeli štiri moške in zasegli kakih 100 utišnikov pri preiskavi ARCO gasolinske postaje na 2785 May-field Rd.. Cleveland Heights. U.S. magistrat Herbert T. Maher je postavil bond po $10.000 za C. Plevnika, starega 25 let, s 1187 E. 61 St., za M. Marka, 23 let. s 1069 E. 72 St., T. Matesica, 25 let, z 1252 Norwood Rd. in M. Strabca, 25 let, z 1831 Rockefeller Rd. v Wickliffu. Strabac in Matesic, solastnika gasolinske postaje, sta položila bonde, kot poroča današnji P.D. Zaslišanje za prijete je določeno za prihodnji ponedeljek.
\r Baragovo deželo—
Odhod romarjev v Baragovo deželo bo v petek, 27. avgusta, ob 7.30 zvečer izpred Marije V nebo vzete na Holmes Avenue-
POČITNIŠKA BELA HIŠA? — Če bo Jimmy Car ter 2. novembra letos izvoljen za predsednika ZDA, bo tole njegovo sedanje bivališče v Plains, Ga., njegov počitniški dom, kot trdi njegova žena Roselynn.
Odkritje države Ebla
RIM, It. — Tisoče ilovnatih ploščic z napisi v klinopisu je tost med Atenami in Ankaro.!odkrila skupina italijanskih ar-Turki trdijo, da bi na osnovi 'heologov v Tel Mardikhu, južno sedanjih dosežkov preiskav,od Aleppa v Siriji. Dosedanje ladje Sismik lahko že v enem proučevanje teh ploščic, ki so del mesecu začeli vrtati za oljem kraljevega arhiva starodavne" ! pod Egeljskim morjem.	j imperija Ebla. je pokazalo, da
LOS ANGELES, Calif. — Demo- je bila država Ebla v razdobju kratski predsedniški kandidat 2400 do 2250 mogočna in samo-Jimmy Carter je tu označil stojno politično in kulturno sre-republikanskega predsednika dišče med Egiptom in Mezopo-G. R. Forda za “imenovanega” tamij o.
in ne izvoljenega, kar bi naj j Jezik Ebla je sličen tisoč let razlagalo njegovo pomanjka- mlajši hebrejščini in iz njega je nje stikov s širokimi množi- mogoče dobiti pojasnila za ne-cami ameriških volivcev. Car- katere ibesede iz Sv. pisma stater je iz Los Angelesa odletel re zaveze. Odkritje do 15,000 v San Francisco in bo danes teh ploščic je izrednega pomena govoril v Seattlu, nato pa ju- za proučevanje zgodovine Sred-tri v lovri na poti domov v njega vzhoda v tretjem tisoč-Plains, Ga. nrJiififii'iTiiH tetju R1^ Kpstusom. ^ .J
A! ■ ■?.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1976
j kri, ki jo absolutizem v domovini niti z majhnim zna-jifCflWIi^om Poskusil izbrisati s površja slovenske zemlje ...
•.•v \»*r »?i<- %• 'v— i»<> .\i
□E
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
J'ubUtbed daily except Wed., Sat., Sun., and holiday«, 1st week ol July
Manager Editor: Mary Debevec
NABQCN1NA
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 za 8 meaec*
*	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mea»c# Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 month«; 7.00 for 3 mcntb* Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month« Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 126 Tuesday, Aug. 24, 1976
Obiski domovine
O vprašanju obiskovanja Slovenije cd strani političnih emigrantov izza druge svetovne vojne se je že mnogo govorilo in obširno pisaio. Stvar sama na sebi je z vidika političnega emigranta do neke mere gotovo sporna, kakor so sporne skoraj vse politične zadeve. In obiskovanje domovine je v sedanjih razmerah brez dvoma politično vprašanje prvega reda.
Precej jih je med svoječasnimi političnimi begunci, ki so to reč po svoje reševali, in se zdi, tudi po svoje rešili do konca. Dokopali so se do prepričanja, da je o-bisk domovine, sorodnikov in prijateljev tamkaj, pa tudi odhajanje tjakaj na “oddih” in “počitnice” leto za letom, povsem zasebna zadeva vsakega posameznika, ki nikogar nima nič brigati. Odklanjajo argument, da takšno ravnanje meče neugodno luč na celotno ideo-liško emigracijo, jo Slabi in zmanjšuje njen pomen in cilj, na drugi strani pa ojačuje komunistično samozvano oblast v domovini moralno in materialno.
Jih je pa še mnogo drugih med povojnimi izseljenci, ki so trdno prepričani, da ta argument drži, da je opravičen in močan. Kakor tudi jih vleče srce v ljubi rojstni kraj. in kakor bi radi videli in govorili s svojimi dragimi, jim brani zaprositi za komunistično vizo velika misel, skoraj zapoved; Ne hodi tja, kjer je zemlja polita z bratsko slovensko krvjo že po končanem boju in ni bila oprana da današnjega dne! Ne hodi tja, kjer brezverni režim brutalno uničuje verske in moralne vrednote in narod tira v pogubo — kljub vsem stolpnicam in magistralam!
Spor kljub temu ni rešen! Kako pa komunisti doma gledajo na to stvar? Morda bi njihovo ocenjevanje obiskov domovine moglo odkriti kak nov ključ za pravilnejše razumevanje tega vprašanja med nami v zdomstvu?
Te dni mi je prišla v roke vrsta člankov, ki jih je neki Janez Čuček napisal o obisku komunističnega a-genta in eskponenta med političnim izseljenci v Argentini. Čim dalj sem bral, tem bolj se mi je pisanje začelo studiti. Nič bistveno novega ne pove, a opis razmer in delovanja naših izseljencev je tako tendeciozen in pristranski, da se skoraj iz vsakega stavka reži komunistična sfinga. Res ni vredno zgubjati besed, da bi človek zavračal izkrivljene in popolnoma pristranske trditve.
A en odlomek tistega neužitnega pisanja je pa vendar zbudil mojo pozornost.
Na dolgo in široko opisuje J. Čuček problem obiska domovine. Za tako važno ima prihajanje v Slovenijo političnih beguncev, da se ni pomišljal v celoti objaviti celo vrsto odklonilnih dokazov glede obiska domovine, ki jih je pred časom prinesel “Vestnik”. Se mi je kar čudno zdelo, da so komunisti to natisnili, ker jih ti dokazi krepko zabijajo. A to je imelo svoj tehtni razlog". Logični sklep je namreč bil: Vidite, navkljub takim močnim svarilom je vendar iz Argentine obiskalo Slovenijo stotine političnih emigrantov. S tem v zvezi navaja celo številke za nekaj let in jasno nakazuje, koliko je režimu na tem, da čim več njegovih političnih in idejnih nasprotnikov prihaja domov. Komunisti ne smatrajo tega za privatno, osebno ali družinsko zadevo posameznega begunca, marveč za politično in ideološko zmago režima nad povojno emigracijo v celoti.
Celo še več je mogoče razbrati iz vrstic in med vrsticami Čučkovih člankov! Popolnoma otipljivo na-migava, da ljudje ne hodijo domov iz naravne navezanosti na domovino, ki je samo ena, in do rojstnega: kraja, ki ga nosijo v srcu kot dragocen zaklad; tudi ne iz ljubezni in skrbi za svoje drage in za svojo žlahto. Hodijo največ zato, da bi videli velike pridobitve komunističnega vladanja na lastne oči, da bi občudovali nove tovarne in stolpnice in se vozili po novih cestah, potem pa pripovedovali o vsem začudenim sorojakom v Argentini. (Kot da bi tega napredka ne bilo povsod po civiliziranem svetu več kot v Sloveniji!), Na koncu pa zapiše, da 'je neka ženska ob pripovedovanju, o; dosežkih vzkliknila: “Če je Ib komunizem, potem sem za to, da pride v Argentino še danes, ne šele .jutri!”
Takšna je podoba o obiskih domovine, kakor jo slikajo in propagirajo komunisti. Oni vedo zakaj, le slovenski politični emigrant, ki. hodi domov, se zdi, da ne ve ati noče vedeti. Že samo to očitno zlorabljanje domovinskih in družinskih čustev za politični profit bi
L. P.


BESEDA IZ NARODA

m®
EP6D ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOUGE
CHICAGO, III. — Mnogi med mlajšim rodom sploh ne vedo, da je bil v Ljubljani kdaj kak evharistični kongres. Zato je prav, da se sedaj, ko je za nami 41. mednarodni e v h a r i stični kongres v Philadelphii i spomnimo tudi slovenskega evharističnega kongresa.
Zadnjič sem povedal nekaj
za od. potresa 'poškodovane cerkve, naj dar pusti kar pri župniku p. Tomažu.
*
: Na Navy Pier se je ustavila velika jadrnica Christian Ra-dich. Na jadrnici je tudi kakih 50 mladih mornarjev v starosti od 15 do 18 let. Bili so navdu-
Je prav, da pomagamta!
CLEVELAND, O. — Potres, ki je v četrtek, 6. maja hudo prizadel Furlanijo in delno Beneško Slovenijo, je povzročil razdejanje tudi po Tolminskem in Goriškem. Na Goriškem in Tolminskem je poškodovanih 6 tisoč stavb.
Na Višarjah bodo radi potresa podrli zvonik. Leva kapela je zelo slaba, padli so vsi svečniki in tudi križev pot. Radi okvare žične naprave, žičnica ne vozi. Poškodovane so cerkve in jih za bogoslužje ne morejo uporabljati v Kobaridu, Breginju, Sedlu, Kredu, Srpenici in na Kamnem. Hudo so tudi poškodovane cerkve na Kladju, v Podbeli, So-
šeno sprejeti. Tudi župan Daley žitju in Idrskem. Nevarne raz-
v trumah prišli in jo pozdrav- Danijela na tolminskem polju, ijali. Lahko so si ogledali tudi Težko Je poškodovana cerkev na notranjost. Tudi mnogi Sloven- Kostanjevici pri Novi Gorici, ci so bili med njimi. Neka Slo- Mnoge druge cerkve imajo raz-venka iz Jolieta mi je rekla: Pokane oboke, stene in zvonike. “Nad štiri ure sva z možem ča- 'Ker so prizadete in porušne kala v vrsti, da sva si jo lahko- stanovanjske hiše, je razumljivo, vsaj malo ogledala.” Pomoršča- da moraj° domačini najprej pokom, samim Norvežanom, se je skrked za svoie domačije in ne mesto zelo dopadlo.	|morejo takoj poskrbeti za poji:	; pravo cerkva, pri čemer pa se
Naši penzijonisti, ki ložirajo 'S'odi velika škoda na stavbah,
je prav, če prizadetim krajem
po možnosti pomagamo, da. se
penzijonisti, ki ložirajo v nekdanjem otroškem vrtcu, so imeli piknik v nedeljo, 8. avgusta, v Lemontu.
❖
cerkve čimpreje popravijo. Zbirka pri Slovenski pisarni je
Chicago ima več kot ool mi- nekaj časa v teku in se je do-
lijona oseb, ki so nad 65 let sta- ^0aj ral° $l10 v'Prvi ob^avL re. Eno tretjino vseh “senior ci- Darovak Pa so se: Katarina Sever m Sleme Franc po $50, Bajc
Lojjze 20, prijatelji Franka Pet-| ka (presežek darovanega venca)
tizens” v državi Illinois. *
Policija je pričela ostro nastopati proti prostituciji. V dveh tednih je polovila nad 200 žensk in njihovih družabnikov. Tudi kazni so sedaj znatno višje.
iz Baragovega doma $19, Steiner !Ross in Mrzlikar Janez $10, Ne-
mec Ana $7. Vsem najlepša hvala v zavesti, da bo Bog dobro voljo bogato poplačal!
Vsak lahko uvidi, da so po-, ,	_ .	| trebe velike za popravilo cerkva.
.Hl 1 f3 eve *Prav je, da-rojakom v tako nujni potrebi priskočimo na. pomoč,
Zvezna republika Nemčija je
sprejemu papeževega legata je pozdravil posadko. Ljudje so poke ima starodavna cerkev sv. kardinala Hlonda na severni meji Slovenije in o mladinskem evharističnem kongresu, ki je bil v nedeljo pred glavno slovesnostjo. Kongres je- bil zadnje dni junija 1935. V soboto pred glavnim delom kongresa šo bila razna zborovanja za posamezne stanove: učitelje, profesorje, delavce itd Na enem takem zborovanju.za obrtniško in delavsko mladino, ki je bilo v Rokodelskem domu, sem govoril tudi jaz. Tema govora je bila: V cerkev vabijo zvonovi.
•Zborovanja se je udeležil tudi mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič. Naj povem še to, da me je tiste dni napadla tkzv. senena mrzlica (Heyfewer). Bal sem se, da sploh ne bom mogel govoriti. Toda k sreči je mrzlica ponehala vsaj za čas zborovanja, potem pa sem spet kihal in sb solzil kot star maček.
Nekaj nepopisno lepega je bila nočna procesija mož im fan-' tov s prižganimi bakljami po mestu na Stadion. Molitev in petje se je razlegalo v tiho noč.
Zvonki glasovi pesmi:	Kristus
kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gbspsoduj” je bila izpoved teh mož in fantov tisto noč. Ponočno mašo je daroval škof dr. Gregorij Rožman, ki je govoril možem in fantom tako lepo in prisrčno, kakor je le on znal. Med mašo je bilo sv. obhajilo. Mnogo duhovnikov je obhajalo. Žene in dekleta so imele svoje pobožnosti v raznih cerkvah. Nedelja je bila glavni dan kongresa. Na kongres je prišel tudi podpredsednik vlade dr. Anton Korošec. Po Miklošičevi in Dunajski cesti se je vil velikanski sprevod vernega ljudstva vseh slojev iz vseh slovenskih pokrajin. Pestre so bile narodne noše in mogočno so donele evharistične pesmi ter zvoki godb. Sprevod se je vlil v ve-bko areno Stadiona. Ne vem, koliko je bilo tam ljudi, gotovo vsaj 70,000, če ne več. Ko je bilo vse zasedeno, so duhovniki spremili škofa ih kardinala legata v orocesiji od cerkve sv. Cirila in Metoda na Dunajski cesti z Nai-Tvetejšim, Ko je bilo Najsvetejše izpostavljeno, je pričela sv. daritev, katero je daroval kardinal legat Hlond. '
(Dalje sledi)
knjige Mein Kampf in vseh nacističnih značk. Pri nas pa ... Imamo , svobodo in v imenu te svobode lahko ameriški nacisti nosijo Hitlerjeve znake .. .
Geslo 41. mednarodnega ev-harstienega kongresa v Phila-delphiji je bilo: Evharistija in lakota v človeški družbi. V tem smislu so govorili mnogi odlični zastopniki. Eden od teh je bil nadškof Helder Camara iz Brazilije. Tako je povedal:	“Dve
tretjini človeštva živi brez zadostne hrane, brez primerne o-bleke, brez dostojnih domov, so bolni, brez dela in upanja na boljšo bodočnost. Veliki škandal tega stoletja je, da majhne grupe v raznih deželah postajajo vedno bolj bogate, med tem ko velika večina trpi revščino in postaja vedno boli revna”. Nadškofa Camaro so nekateri, “tudi katoličani”, proglasili za levičarja, ker se zavzema za revne sloje. Več takih namigavanj sem. dobil od nekaterih Slovencev iz Argentine.
Podobno je govoril jezuitski vrhovni predstojnik Arrupe (on je preživel katastrofo v Hiroshi-mi, ko je padla prva atomska bomba). Zahteval je: “Amerika naj prevzame vodstvo' svetovnega boja proti revščini. Med drugim je rekel:	“Kljub
kolikor je v naši moči. -Cerkev in dom, to je največje zagotovilo, da slovenska zemlja ostane še v bodočnosti res slovenska. Darove lahko še pošljete na naslov Slovenske pisarne, ki bo prispevke poslala tako, da bodo dpsegli pravi naslov.
Slovenska pisarna, Baragov dom,
6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. —-----o-----
• Slovenska iiaiska?
Kaj je novega v naši dogli či-kaški vasi. Nič posebnega! !V(no_ stotinam organizacij za boj pro-
gi počitnikarji se vračajo, tudi ohi, ki so bili v Sloveniji. Vsak ; svo jimi vtisi, kakor je pač kdo bil razgledan. In šola se bo kmalu pričela. Naše čč. sestre so si tudi privoščile zaslužene počitnice. Samo dve starejši sestri sta varovali njihovo postojanko.
•
Na 22nd Pl. blizu Wolcott ceste so pričeli nekaj graditi. Slišal sem, da bo nekaj večjega.
Stanovanjska zgradba s 15 stanovaji in plavalnim bazenom. Ko bom kaj več zvedel, bom poročal.
S:
Slovenski škof dr. Janez Jenko iz Kopra se je v sredo, 11. avgusta, oglasil pri fari sv. Šte-
ti revščini položaj postaja s tras. nejši, čimbolj svet postaja bogatejši . ..” Svetovno znana mati Terezija (Jug®slovanka iz Skopja), ustanoviteljica Reda krščanske dobrotljivosti, je rekla: “Reveže imamo v naši naj-bližji okolici (dobesedno:	“on
backyard”), pa jih ne vidimo.”-
*
Na Baragov dan v Marquette, Mich., bodo iz Chicaga odpeljali trije busi. Tako sem slišal te dni od tistih, ki to stvar organizirajo.
Trst, It. — Kaj pomeni za našo skupnost v svetu lastna hranilnica in posoijlnica, ne treba še posebej razlagati. Pred časom je bilo v AD objavljeno poročilo o uspehu župniske Hra-jminice in posojilnice “Slovenija” v Torontu: povečanje posojil, povečanje vlog, 9.5% dividenda na hranilne vloge in 5% vrnjenih obresti, pa še zavarovanje za življenje v znesku $2000. V Kanadi deluje še druga posojilnica in hranilnica, to je ona Dr, Janeza Evangelista Kreka, ki tudi uspešno deluje.
Pa to še ni vse. Ena od teh hranilnic podeljuje tudi vsako leto literarno nagrado za najboljše slovensko knjižno delo v zdomstvu. Literarno nagrado podeljuje za dela iz zamejske književnosti npr. tudi Hranilnica in posojilnica na Opčinah had Trstom. Iz tega. lahko razvidi^ mo, kako pomembno je ne le tvarno, ampak tudi 'kulturno poslanstvo naših hranilnic. Zato nas zadeva naravnost sili v razmišljanje, v preverjanje, če je mogoče v svetu ustanoviti denarni zavod - banko, ki bi .poleg koristi našim, ljudem pomenila tudi zaslombo našemu narodne-jmu in kulturnemu življenju v svetu. ‘Slovenci imamo, svoje ustanove in svoje ljudi poleg 'Severne Amerike, tudi v Južni
< Beseda “banka” ima mogoče,
|še vedno prizvok nečesa mogočnega, vzvišenega, česar si mi kot “ubogi” in “skromni”, če ne že tudi “ponižani in razžaljeni”, ne smemo privoščiti. Toda ali je to res? Saj denarne zavode in podjetja ustanavljajo pogosto celo posamezniki, pa bi jih večje skupnosti ne?
Pravo sliko bi pokazala posebna študija slovenskih razmer v svetu: nagnjenost k varčevanju, zaupanje v domačo ustanovo, zaupanje v slovenske poslovne ljudi doma in po svetu, skrb za dober glas naših operaterjev itd. In tudi posebna vprašalna pola za ugotovitev, koliko naših vplivnih ljudi bi se navdušilo za zamisel in jo podpiralo.
Nadalje podpora slovenskih organizacij. in društev ter njihovih zvez, predvsem pa potreba, da bi gospodarsko področje { ostalo prosto političnih in ideo! , .v,	,
loških vplivov in svobodno pri1 svoji dejavnosti; stvari, ki bi jih moralo sveto čuvati, tako da bi
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino in dar za tiskovni skladi ter obresti za enomesečno zamudo.
Z Ameriško Domovino sva z ženko vsestransko zadovoljna. Sedaj, ko sva v pokoju, nama je pa še vedno dolgčas, ko sredi tedna več ne prihaja med nas. Priznam, da so razmere sedanjega časa zelo težke in jo zaradi tega lažje pogrešiva.
Prav lep pozdrav in Bog ohrani še dolgo našo Ameriško Do-! movino.
Frank Sepin
Joliet, 111. — Spoštovano u-Pošiljam naročnino za eno leto. Kako bo v bodoče, ne vem, ker sam stara že 91 let in mi oči pešajo. Kljub vsemu
zajemalo čim širše sloje rojakov. ^merj,g^0 Domovino še ved Ponuja se končno, ako bi za-1	“
se
deva enkrat stekla, tudi možnost sodelovanja z denarnimi ustanovami, hranilnicami in posojilnicami drugih narodnostnih skupin v zdomstvu, od katerih so mnoge zelo številne, posebno vzhodnoevropske, in slovenski skupnosti tudi naklonjene.
no rada berem in bi jo ne mogla pogrešiti. Je vez našim rodom, z našo slovensko skupnostjo, katere zavesten del sem.
Pozdravljeni!
Mary Gregorich
j Brooklyn, N.Y. -študije pošiljam naročnino za zvezi
Priloženo list
nas
Izvedba predhodne
možnosti in razmer v zvezi z Ameriško Domovino za eno leto morebitno ustanovitvijo sloven-|jn dar za tiskovni sklad. Z liske denarne ustanove ne bi sme- st0m smo prav zadovoljni. Le-
la biti vprašanje, saj imamo veliko študijskega kadra na univerzah in visokih šolah. Odi teh profesorjev bi vsak prispeval osvetlitev s svoje strani, mnogi naši podjetniki pa naj bi tudi povedali svoje mnenje.
Prvi korak, ne glede kdaj in kako bi' se potem stvar razvila ali pa bi se mogoče niti ne v taki obliki, pa je ustanovitev še drugih hranilnic in posojilnic pri naših župnijah. Zakaj moramo svoje vloge vlagati v tuje denarne zavode, ko bi si lahko osnovali nekaj kapitala? Kako nam je lahko v korist, pričajo prav primeri slovenskih hranilnic in posojilnic v Torontu, kakor tudi v Celovcu in v Trstu.
Pričakovati pa je tudi, da bi se s slovensko mednarodno ban-
po pozdravljeni!
Vinko Burger
*
Hyde Park, iN.Y. — Priloženo pošiljam naročnino za eno leto petkove izdaje. Iskrena hvala za Vaš trud, uslužnost in požrtvovanje. Želim Vam tudi ^ bodoče obilo uspeha.
Z lepimi pozdravi!
Jožica Pastrana
Cicero, ženo
111. — Spoštovani! 2 se lepo zahvaljujeva za obvestilo, da nama je potekla naročnina. Prilagam ček za eno* letno naročnino, ostalo pa je dal' listu.
Vas. pozdravlja
Anton SJiutta
*
Brooklyn, N.Y. — Prilagari1 denarno nakaznico za enoletn0
ko povečale tudi poslovne zveze ‘naročnino našega lista Amed' med Slovenci v svetu na splošno. ‘žka Domovina. Želim Vam mn«-
fana. Upali, smo, da bo imel na- !mi dve klobasi.’
*	| (Argentina; Brazilija), v Evropi
Sosedje. — Mož: “Lačen sem. ' (zlasti Nemčija) ter v Avstraliji Skuhaj mi klobaso.”	in seveda v zamejstvu (Celovec,
Žena: “Kaj si pozabil, da gre- j Trst), mo k sosedu na večerjo.” j Bi bilo torej mogoče ustanoviti Mož: “Hvala ti draga. Skuhaj denarni zavod, ki bi povezoval večje poslovne povezanosti in do
Trgovina še vedno ustvarja po-! memben dobiček in1 pri njej gre v prvi vrsti za zaupanje, za kredit. Smo danes Slovenci še sposobni ustvariti zaupanje med nami ?
Treba je pomisliti tudi na nek osrednji organ vsesplošnega obveščanja! Ako že toliko let izhaja “Ameriška Domovina”, potem bi bilo pomisliti na to, da v njej ne bi prinašali svojih oglasov samo rojaki v Ameriki in Kanadi, ampak tudi drugod po svetu. — če grejo naši ljudje na obisk v Argentino, Avstralijo, in v Evropi v Nemčijo, Frančijo, Italijo in Avstrijo, potem je primerno, da so obveščeni, kje se nahajajo slovenska gostišča, morebitni hoteli, trgovske pisarne, trgovine. Naši turisti vedno tudi kaj kupijo, ko grejo na počitnice drugam. To je eno. Drugo pa je, da bi ob ogledu različnih artiklov lahko naročili eni od drugih marsikaj zanimivega, lahko tudi neizkoriščeno tržno možnost, ki bi prinesla nepričakovan; dohodek. Samo treba je nenehno obveščati, opozarjati, predstavljati.
Če je/kaj med slovenskim zdomstvom še šibko, potem je to obveščanje. Pa ne opisovanje doživetij in kulturnih prireditev, ampak ono vsakdanje, praktično in potrebno. Razen novih slovenskih knjig, mogoče.
Toda kje so še obširna polja poslovne ponudbe, opozorila na slovenske gostinške in turistične zmogljivosti, poslovne in druge stike? Ali res ne more priti do
go uspeha In Vas lepo pozdravljam.
Angela Čolnar
*
Cleveland, O. — Mr. in 1VRS' Ludwig Raddell z Richmond Rd. sta 6. avgusta obhajala a5' letnico svoje poroke. V ta men je bila v soboto, 7. avgust3 zahvalna sv. maša v cerkvi sv' Felicite. Ludwig Raddel je avgusta dopolnil 90 let. Česth3' mo in želimo obema še velik0 zadovoljstva in zdravja!
Prijatelji
*
Cleveland, O. — Prejmite t°' plo zahvalo za pomoč pri kari' panji za “issue 9”. Prepric'3*1 sem, da ste bili z menoj vred r3' zočarani. da je predlog propad0 kljub veliki potrebi in korist^0 sti. S tem je treba vedno rač3' nati. V prihodnjem novenitri11 ga bomo volivcem znova priP0 ročih in upamo, da bomo usp1
S spoštovanjem!
John M. Kolesa^
rili'
moralo zadostovati.- da bi ponesen in‘zhačajeh emi- ’slednji dan tudi sv. mašo, pa se grant trikrat nremislil obisk domovine; kaj šele, če 'mu je nekam mudilo. Naročil prišteje ideološke pomisleke, zlasti pa prelito bratsko ie> če še kdo hoče kaj darovati
čim več naših poslovnih ljudi in
bolj okrepljenega obveščanja
Minneapolis, Minn. — H',a ^ lepa za opozorilo o poteku naročnine na Ameriško Dori0 vino. Ni nevarnosti, da bo ta ^ opustili, tudi pozabili ne bi noviti naročnine, ker nam je slovenski dnevnik res drag 1 _ pri srcu. Pošta nam ga na 11 ° srečo silno neredno dostavil Zgodi se, da kaka številka
■po-
tuje kar dva tedna. Naš nari' je list obraniti in biti z nji#1 groba. Upam, da bo ostal z ul tudi naš naslednji rod.

iF'
ti'
j hranilnic v svetu in poleg tega med slovensko skupnostjo v sve-
Lepo pozdravljam vse skupaj posloval tudi z drugimi medna-“Toti štajerc” rodnimi strankami?
tu?
Prilagam ček za obnovo ročnine in skromen dar v škovni sklad.	, j
f> spoštovanjem in iskren11 pozdravi!
Andrej Perčic
[AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1976
iilNADSO DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Zadružna kolona
. Lansko leto do 30. septembra je Župnijska Hranilnica in Posojilnica Slovenija plačala na hranilne vloge (shares) 9.5% dividende. To je imelo zelo dober odmev med člani. Posledica je bila, da so svoje naložbe na shares povečali za pol milijona dolarjev in to v zadnjih desetih mesecih. Zaradi visokiilh dividend, 'So bile naložbe na poseben račun, imenovan “1000-do-larski klub” manj aktivne, čeprav je obrestovan]e na teh naložbah računano dnevno in pri-
Na ta evharistični kongres so ( prihiteli katoličani z vsega sve- ’ ta, na stotine škofov, duhovni-
Najvač medalj je dobila Arne- j kov in redovnikov ter sam ame-rika in sicer 62 zlatih, 38 sreibr- | riški predsednik Gerald Ford,
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Science Council of Canada je dežele, izvoznice hrane, skušale prišel v svoji zadnji študiji o to izkoristiti v oblikPkartela, kot
Lani je primanjkljaj znašal 5 bilijonov dolarjev, letos pa pričakujejo, da bo komaj kaj manjši.
Kanadski dolar bi ob takem stanju padel, izgubil na svoji vrednosti v tujini, pa ga vlada vzdržuje na visoki ravni z visoko obrestno mero kot sredstvom v boju proti inflaciji.
nih in 42 bronastih. Kanada je bila na šestem mestu in se je v Torontu veliko bolje odrezala kot v Montrealu. Na olimpijadi v Torontu je dobila 86 medalj (25-f 30-j-31) in .zavzela tako šesto mesto.
kateri je imel prav lep in po- prebivalstvu naše dežele do za- delajo sedaj države izvoznice :
Sovjetski olimpijski skakalec jv vodo Sergej Nemcanov, star 17
,	v, ,	.	,	'	. i ,.	ilet, ki je v času olimpijade po
memben govor. Prejeli smo po- ključka, da je treba vseljevanje olja	i (svojem nastopu izjavil, da bo
selben blagoslov sv. očeta iz Ri- ^mejiti na polovico sedanjega in Obdelovalna zemlja v Kanadi !os|-al v Karad’ ter dobil za to žarna. Nekoliko nas je motilo vre- ustaviti širjenje mest na obde-'je sorazmerno omejena, in jo je 'časno dovoljenje, se je premislil
me, a je verjetno pomagala mo- ;lovalno zemljo, če naj Kanad-litev, da je v času slovesnosti čani uživamo dobro življenje še prenehalo deževati. Na tisoče in tudi ob koncu tega tisočletja in
lin se pretekli teden vrnil domov.
Geslo te olimpijade je bilo, j tisoče sv. obhajil je bilo pode-, v prihodnjem.
da so vsi atleti-pohabljenci zmagovalci. Gotovo je več vredno kot zlata medalja dejstvo, da postanejo atleti ljudje, ki so brez noge ali brez roke ali so slepi in se kot taki udeležijo
pisano članom štirikrat na leto. |tekmovanja. Kakšna volja je v Te naložbe so se dvignile samo ;teh ljudeh!
za $100,000.
Obrestna mera se je1 skozi leto spreminjala. Za boljše razumevanje naj služi nekaj primerov:
V oktobru 1975 — to je na začetku poslovne dobe — je Ontarijska Zveza kreditnih zadrug Frideriku Baragi. Dopoldne bo (O.C.U. League) nudila člani-'sv_ magaj pot vsako nedeljo v cam za eno, dve ali tri-letno na- jp0jetni sezoni. Popoldne ob treh tožbo po 9%, za 5-letno pa po
Por.
Blagoslovitev Baragovega spomenika
Letošnja prva nedelja bo med Slovenci v Torontu posvečena svetniškemu kandidatu, škofu i
Ijenih zbranim vernikom, ki smo se potolaženi vračali na svoje domove.
Lepo slovensko petje je vodil
“Kanadčani morajo zavreči nekatere stare mite o Kanadi,” pravi študija. Med njijmi je na prvem mestu misel, da ima, Ka-
p. dr. Vendelin Spendov, lepo nada obdelovalne zemlje na pre-slovensko pridigo je imel pre- [tek, da je ta skoraj neomejena vzvišeni škof dr. Janez Jenko, jin da razpolaga s toliki prirod-v angleščini pa prevzv. škof nimi viri, da si lahko privošči
zato treba ohraniti za poljedel-
stvo čioveška naselja pa posta-jKana‘dske oblasti so izjavile, da viti tja, kjer zemlja m primerna je Ma vrnitev prostovoljna. za obdelavo. Ta, ki so ze na taki;	*
zemlji, je treba omejiti in njihovo širjenje ustaviti.
Poročilo Sveta je vzbudilo iz-
Charles Salatka. Slovenci smo se postavili tudi z lepimi narod-
neomejeno vseljevanje.
Science Council of Canada
nimi nošami, nekaj jih je bilo iz pravi, da mora Kanada začeti z Hamiltona. Ni nas bilo zelo ve-[načrtovanjem števila svojega lifco, a vseeno smo bili na tret- prebivalstva, se oprijeti malega jem mestu. Čeprav je majhen j naravnega prirastka in omejiti slovenski narod, pa je povsod .vseljevanje na letno največ zastopan, in spoštovan. Koliko ,50,000 oseb, torej nekako na po-
bo pa blagoslov Baragovega ki-10%. Po istem se je ravnala tu- ' na prostem. Kip je delo moj-
d! naša žup. H. in P. z ozirom jstra Franceta Goršeta, ki se tu-I na svoje člane, ki ložiti odvisen denar
odličnih mož, državnikov, pesnikov, škofov, misijonarjev je izšlo iz našega naroda!
Bog plačaj vsem, ki so se trudili s pripravami za evharistič-
so hoteli na-%,- radnrav1ia	K„„af]p |ni kotngres> ki 50 nas sprejeli in,	.	^
krajšo '	!„ , „	'pozdravili, nas spremljali in vo- S1.!e in dvig cene olja m drugih
lovico sedanjega. Priporoča takojšnjo ustavitev širjenja mest na obdelovalno zemljo v Ontariu in Quebecu, pa izdelati tudi načrt za uporabo zemlje.
Zahteva varčevanje z viri ener.
ali daljic dobo. Obrcati a„ »L gffggjg	%of dr diIi- °«™« velita in Bogo P""** **» » mednarodno
le rasti let« spomladi. V juniju	, Amtaozil	»**»	“m jim zelo ™ven, zavzema se za mancira-
so dosegle višek. Za enoletno I °J^ AmblozK-	hvaležna in nikoli ne bom poza.	voja z lastnim, denarnimi
Obisk škofa Ambrožiča pri Mariji Pomagaj
V nedeljo, 19. septembra, bo pri Mariji Pomagaj velik praznik. Prvo slovensko cerkev v Kanadi bo obiskal škof dr. A-lojzij Ambrožič. Bila je to njegova cerkev, v njo je spadala Ambrožičeva družina, še preden je Lojize postal duhovnik. V njej je zapel prvo sv. mašo, a sedaj je bo obiskal kot njen škof-predstojnik.
Dopoldne ob 10.45 bo imel slovesno pontifikalno mašo. Cerkev bo za to priliko gotovo premajhna. Po maši pa v dvorani slavnostni banket na čast visokemu gostu.
Por.
Za enoletno naložbo 9.75%,. za dve in tri-letno naložbo. . Za petletno pa je 9.75%. Obresti za manj kot enoletno naložbo so seveda nekoliko nižje, a ne gredo pod 8%.
Visoke obresti so blagoslov za tiste, ki hranijo. Denarni zavodi Pa, ki plačujejo visoke obresti, istočasno računajo težke obresti Za posojila. Denar je torej drag!
Posojila na nepremičnine (mortgages) so na splošno po 11.5% do 12.5%. Osebna potrošniška Posojila v bankah so po 43.5%.
Tudi pri posojilih je Žup. H. in P. Slovenija najcenejša. Obrest-frg mera na prvo zastavo (mort-■ gage) so se dvignila in ostala na H.5%. So odprta in življenjsko Zavarovana. To dvoje jim ddje Posebno privlačnost. Osebna posojila, ki so tudi življenjsko zavarovana, so pa vedno enako Po 12%.
Visoke obresti in draga posojila sta dva faktorja, ki -ovirata ekonomijo, da se ne more razmahniti s polno paro.
Med novice v zadružni koloni spada tudi vest, da je . ontarijska vlada predložila parlamentu osnutek novega zakona o kreditnih zvezah. Ta osnutek je sedaj v razpravi in ga je mOgoče dopolniti, izboljšati, spremeniti.
'V ta namen se bo v septembru začela doba zborovanja članov m odbornikov vseh “credit ,temolji
Unions” v Ontariju. Namen te (zelo sem zadovoljna z njim. Le kampanje bo, da se čim več lju- j eno me moti neredna poštna do-dl seznani z bodočim zakonom .stava, kar pa ni Vaša krivda. A-m da jih čim več sodeluje Pfi meriška Domovina nam prinaša nj ©govern možnem izboljšanju. poin0 zanimivih svetovnih in ^ ta namen bo Fort York domačih novic, poleg vesti iz Chapter imel svoj sestanek 8. Slovenije in lepega Prekmurja,
Višek doživetja
HAMILTON, Ont. — Spoštovano uredništvo! Priložen je ček za mojo nadaljno naročnino in dar za Tiskovni sklad Vašega
bila tega lepega dogodka.
Bariča Sobočan
Slovenski izseljenski dan v Siidiinr^jss
SUDBURY, Ont. — V nedeljo, 15. avgusta, smo Slovenci iz Sudburyja in okolice praznovali Slovenski izseljenski dan, kateri je že postali naš tradicionalni praznik. Vsako leto v avgustu skušamo pripraviti na našem. Slovenskem letovišču prireditev, na katero so dobrodošli rojaki iz bližnje in daljne okolice. Proslavo priredi Društvo Slovencev v [Sudburyju predvsem z namenom, da bi čimbolj povezali [Slovence iz severnega Ontaria in drugod po Kanadi.
Ker smo raztreseni po vseh malih kotih te velike dežele, marsikateri rojaki nimajo prilike slišati slovenske besede in prisostvovati takim prireditvam. Slovensko društvo v Sud-burvju nam s tem nudi vsaj ko-
lista. Ne vem, kdaj mi zapade šček slovenske kulture in zaba-
naročnina, ker še nisem prejela obvestila. Boste že uredili, da bo prav.
Zelo cenim Vaše neumorno prizadevanje za Slovence širom Amerike in Kanade ter drugod po svetu. Res smo lahko veseli, da imamo svoj slovenski list, ki na katoliških načelih.
s©ptembra v Slovenskem domu 864 Pape Ave. Ob 6h se bo °dprl bar. Ob sedmih bodo de-Uli večerjo, ob osmih se bo za-^ela razprava, ki jo bo vodil zastopnik O.C.U. League 'Limited. Vstopnina, ki plača večerjo, bo $6. Na svidenje!
Uprava Ž.H.P. Slovenija
Olimpijada v Torontu zaključena
Vsakdo, ki se vsaj malo zaniha za šport, je lahko bral vesti 0 torontski olimpijadi, ki se je Zaključila pretekli teden in to z v®likim uspehom za tekmoval-kot za Kanado.
Pri tej olimpijadi ko so nakopali telesno pohabljeni in slopi, je sodelovalo kakih 1600 kletov, čez 100,000 gledalcev in 3500 prostovoljnih delavcev, ki s° pomagali pri izvedbi olimpijade.
Z veseljem vse preberem in mi je to čtivo velika opora in tolažba v tujini.
Sedaj bi Yam pa rada malo o-pisala o našem slovenskem romanju na evharistični kongres v Filadelfijo.
Ta veliki in prelepi verski dogodek bo ostal vsem nam, ki smo se ga udeležili, v nepozabnem in trajnem spominu. Na 4?1. mednarodnem e v h a r i stičnem kongresu smo se zbrali Slovenci iz raznih krajev Amerike in Kanade. Lepo smo bili pričakani pri cerkvi sv. Frančiška Ksave-rija, kjer smo imeli slovesno sv. mašo. Sprejel nas je nadvse delavni in požrtvovalni arhitekt Simon Kregar, kateri nas je naslednji dan spremljal na Kennedy Stadion. Vse je bilo odlično pripravljeno. Slovenci srno bili zelo lepo sprejeti, kamorkoli smo šli.
ve, da smo za teh nekaj ur med svojimi rojaki in vsaj za trenutek pozabimo, da smo v tujini.
Želja društva je, privabiti rojake še iz drugih krajev, kateri naj bi s svojimi točkami pripomogli k programu in s tem o-
sredstvi in za omejitev tujega lastništva v Kanadi.
Študija sodi, da kanadsko prebivalstvo do leta 2000 ne sme preseči 29,000,000 oseb.	1
“To ni izolacionistična politika,” je deal David Bates, dekan medicinske fakultete University of British Columbia. Po njegovem, ni možnosti rešiti vprašanje prenaseljenosti v nekaterih delih sveta s tem, da bi Kanada sprejemala veliko število novih priseljencev. Ima možnost pomagati pri reševanju prehrane s tem, da poveča pridelek hrane in njen izvoz.
Znanstveni svet sodi, da bo hrana ob koncu tega tisočletja dražja in bo predstavljala naj-dragocenješi izvoz Kanade. Tedaj bodo imele hrano za izvoz edino ZDA, Avstralija in Kanada. Dr. Solandt je mnenja, da bo Kanada kljub visokim cenam hrane gledala na te, da bo ta dostopna tudi revnim državam, morda po posebnih cenah. Načelnik Sveta Josef Kafes je zanikal možnost, da bi navedene tri
redno pozornost ter obsežno razpravljanje, kajti doslej o teh vprašanjih v javnosti ni bilo dosti govora.
* *
Delavske unije se pritožujejo nad zveznim nadzorom plač ter izjavljajo, da se bodo borile proti odločitvam Proti-inflacij,-skega odbora, ki jih smatrajo za krivične, z vsemi sredstvi.
*
Kanadski dolg v tujini naglo raste in je dosegel že 43.3 bilijone dolarjev, kot kažejo uradne statistike. Novo zadolževanje podjetij in pokrajin bo ta dolg še povečalo in tako računajo, da bo Kanada za plačevanje obresti in dividend morala izdati v letošnjem letu 2.5 bilijonov dolarjev, kakih 500 milijonov več kot lani.
V zadnjih dveh letih Kanada v zunanji trgovini ni dosegla prebitka, s katerim bi mogla te obresti in dividende plačati.
Zdravstvene oblasti so odprle ■ splošno bolnišnico v Etobicoku, ko so prišle do zaključka, da Olga Kameckey nima nevarne afriške bolezni “lassa” in da ne obstoji nobena nevarnost za širitev te bolezni, ki jo je mogoče prenesti le z osebnim telesnim dotikom.
*
Predsednik ontarijske pokrajinske vlade Wiliam Davis je pozval svoje tovariše, naj se bolj zavzamejo za “graditev naroda”, ko je zvezna vlada po vsem, sodeč izgubila smisel in odgovornost za to nalogo.
Kitajska vlada v Pakingu je prepovedala poroko Avstralke Susan Day z nekim Kitajcem, s katerim sta se seznanila na Institutu za tuje jezike na Kitajskem. Kitajci so. izjavili, da načelno niso take poroke prepovedane, toda ženin, ki ga je izbrala Avstralka, je sin kitajskega vojaka in vojni obveznik.
slovenskega tednika “Katoliški glas”. Kasneje je odpotoval v Videm, kjer se je srečal s predstavniki oblasti, parlamentarci in zastopniki krajevnih ustanov ter z njimi razpravljal, kako čimprej odpraviti posledice potresa.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem,
povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogledi
CLEVELAND, G.
MALI OGLASI
Hiši naprodaj na eni parceli
2-družinska, spodaj 4 sobe, kuhinja, kopalnica, zgoraj 3 sobe, kuhinja, kopalnica, lepa, z aluminijem obložena, nova okna in vrata.
1-družinska, 5-sobna, kuhinja, kopalnica, oprema. Oglasite se osebno na 5915 Prosser Avenue.
-(128)
hudih besed, ki nam še dolgo ostanejo v mislih.
Tudi g. O. Mauser iz Toronta nam je s svojim kratkim govorom ulil poguma pri našem delu. Poudaril je, da naj bi Se
lepšali naš praznik. Letos nam 01	.	,	, .	.
je tako pripomogla in poživela naš program mladinska folklor-
na plesna skupina iz Toronta pod vodstvom ge. Marte Demšar in g. Janeza Mesca. Veseli smo, da. so se odzvali povabilu naše mladinske skupine, ne samo, ker so nam obogatili program, ampak tudi zato, ker s tem vežejo stike z našo mladino, jim dajo korajžo in vzgled pri njenem, delu.
Mladinski oddelek našega društva je bil ustanovljen šele pred dobrim letom. V tem času so se že parkrat lepo izkazali s svojimi narodnimi plesi in melodijami. Treba je precej truda in trdne volje, da kaj takega izvedejo, ker nimajo nobenega strokovnjaka, kateri bi jim pri tem pomagal. Prav ponosni smo nanje in jim v bodoče želimo še mnogo uspehov.
Nc morem molčati	je svetišče prizadel tudi letošnji
Tržaški slovenski dnevnik se potres, je v nedeljo 1. avgusta oglasil s ; Mussolini je dal denar, da se je člankom o pokojnem goriškem svetišče na Sv. gori znova pozi-nadškofu Karlu Margottiju. Ni dalo po razdejanju v prvi svetov-moj namen tukaj ugotavljati, ni vojni. Sedanja ljudska oblast kaj je res in kaj ni res med pa ima do svetišča le mečehov-trditvami Primorskega dnevni- ski odnos, kadar ne prihaja do ka. Hotela bi se ustaviti le ob'odkrite sabotaže. “Primorski ugrabitvi podobe svetogorske dnevnik” se pa na svetogorsko Matere božje, kar se je zgodilo Mater božjo spomni le zato, da v noči cd 6. na 7. junij 1947. lahko pove, da so jo ugrabiti za Podoba je ponoči izginila iz časa nadškofa Margottija. goriške stolnice in ostal je le ; Kakor ni bilo v čast tistim okvir. Pozneje se je zvedelo, da italijanskim ljudem, ki so podo-so “neznanci” podobo odnesli v bo svetogorske M.B. ugrabili, da Vatikan. Med potjo iz Gorice v bi jo ne dobili “Slovenci”, tako Vatikan pa so podobo hranili ni v čast sedanjim odgovornim v oziroma skrivali na kakem vlaž- Novi Gorici, ki imajo to podobo nem kraju, zato je bila zelo pok- na svojem ozemlju, ne vedo pa, nadi in ZDA čimbolj združevali varjena. Strokovnjaki vatikan- kaj z njo početi, in pomagali ohraniti našo že ta. ;skih muzejev so jo popravili, slo-	P.U. v (K.G.)
ko staro kulturo in jo posredo- (venski verniki na Tržaškem in vati potomcem, da ne bi izumr- 'Goriškem so pa zbrali denar za la. Naša kultura je zelo lepa in stroške. Ko so prenovljeno po-
naše narodne noše so že marši- dobo svetogorske Marije prenesli !.......
kdaj požele priznanje pri raznih ,na Sv- §oro> 80 množice sloven- cije je prišel v nedeljo, 8. avgu-prireditvah. S tem tudi bogati- !skih 1Judl romaie k njej iz Slo- sta v Gorico senator Fanfani, da mo s kulturo našo novo deželo.
Kanado, ker tudi tukajšnja vlada stremi za tem, da vsak narod ohrani svojo kulturo in navade1.
Društvo (Slovencev v Sudbury ju se bo vedno po svoji moči trudilo in skušalo uresničiti te ideje.
Marija Sluban
------o—-----
Poizvedovalni kotiček
Fanfani v Gorici
Na vabilo Krščanske demokra-
St. Paul’s Parish — Euclid
Clean 3 bedrooms — alu. siding. Dining room, Basement, 2 car garage,1 porch and Sun deck. Gas Grill, Appliances, other extras. Asking $47,900.-692-2551.
(24,27)
Ranč
Blizu Route 91 je naprodaj 4 leta star z aluminijem opažen ranč, 3 spalnice, IV2 kopalnice, klet, 2V2 garaže. Ta dom je v krasnem stanju za vselitev. Več posebnosti. Kličite zdaj!
Ranč v Euclidu
Ob E. 250 St., samo 3 leta star, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, 2% garaži. Morate videti, da boste cenili
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
odprto od 9. do 9.
_________________________(128)
For Rent
4 rooms with bath down, for rent.
Call after 6 391-9266
-(126)
EXCEPTIONAL EUCLID HOME
for sale, 4 bedrooms, newly remodeled kitchen and bathroom. Custom drapes, carpeting, central air conditioning. St. Christine parish. Mid 50’s. Call for appointment. 531-4627!
(126)
DORCHESTER DRIVE
off Neff Rd. close to Ouf Lady of Perpetual Help church, overlooking the lake, beautiful three bedroom brick, large kitchen, family room, owner must sell. ANDREW KNAUS REALTY 486-2030
(126)
Mrs. Frances Klein, 19420 Meredith Avenue, Euclid, Ohio 44119, tel. (216) 481-4778, želi Seveda naš praznik ne bi -bil zvedeti za naslovi svojega dolgo-popoln, če ne bi bilo med nami letnega prijatelja Ferdinanda Po-našega ' zvestega pastirja č. g. [gačnika (Bernard), doma iz: Za-Plazarja iz Toronta, kateri se isipa pri Bledu v Sloveniji, ki je vedno odzove našemu povabilu (.živel na 81 Poplar Plains Rd., za-ta dan. On otvori našo slo--Toronto 7, Ont. vesnost s. sv. mašo na letovišču, j Če imenovani to bere ali kdo, Tudi ob popoldanski prireditvi ki ga pozna, je prošen, da sponam vedno pove nekaj vzpod- roči to na gornji naslov.
venije in tudi iz Italije. Ko so prisostvuje proslavam 60-letnice obnovili žičnico, je število ro-!prvega ukorakanja italijanskih mar jev še narastio. Posebno ob čet v Gorico. Kot je znano, se'
nedeljah smo morali v vrsti čakati, da smo prišli do žičnice. Sedaj pa trdijo v Novi Gorici, da žičnica ni bila dobičkanosna in so jo ukinili.
Toda glej! Romarji so si pomagali tako, da so se z avtobusom Nova Gorica-Lokve peljali do Prevata, od tam pa peš na goro. Sedaj so tudi ta nedeljski avtobus ukinili. Končno je tu tudi problem cest j e. Včasih je
je naslednje leto morala umaknili italijanska vojska' zaradi poraza pri Kobaridu za reko Piavo.
Fanfani je obiskal kostnico na Oslavju, položil venec ob razbiti spomenik v parku “della Ri-membranZa”, prisostvoval na trgu C. Battisti sv. maši, katero je opravil nadškof msgr. Coco-lin, ki je nato v svojem govoru naglasil, da je nauk volitev 20.
bila cesta na Sv. goro lepo vzdr- junija letos, da vsak Italijan bra-ževana, da si po njej lahko vozil |ni svobodo. Župan De Simone pa brez večjih težav. Kakšna je se-j je podčrtal povezovalno vlogo
daj? Naj si jo gre ogledat tajnik Zveze komunistav Slovenije! O svetišču vemo, da je v popravilu že več let. Denar se s pro-
Gorice, ki jo ima v današnji stvarnosti.
Opoldne je Fanfani na sedežu goriške prefekture sprejel pred-
In Euclid
Large Single or can be used for 2 family. Large 2 car garage. Immediate occupancy. Low 30’s.
C-P-M REALTY, INC. 944-3232
(x-aug.)
Help \Vanted Female
CLEANING LADY
One day a week. Own transportation. For Beechwood area. Call 464-0812.
(127)
Help wanted Male or Female
Cook Wanted
Please Apply in Person at the Slovene Home for the Aged, 18621 Neff Rd.
(128)
Iščemo kuharico - (ja)
Zglasite se, prosimo, osebno v Slovenskem Domu za Ostarele. An Equal Opportunity Employer
(128)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman
sto volj nimi darovi vernikov le stavnike političnega, gospodar-1 j ..	p . ti
počasi steka, zato tudi dela na-iškega in družabnega življenja.
full
predujejo le počassi. Poleg tega Med njimi je bil tudi zastopnik
time. Call Jim at 361-4088.
i
txM&VWAi AUGUST 24, im
Janez Jalen:
VRH
Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE
S
Ostrorogovci so se nalašč obo^biti spet kdaj naši ljudje priplo-ta vi j ali. Pristali so šele, ko je , vejo tod mimo, da se bodo lahko
bilo delo dovršeno. Naproti jim je prihitel Jazon sam:
“Pozdravljen, mogočnih rodov mogočni pastir, Ostrorogi Jeleni”
“Junak junakov, Jazon! Pozdravljam tebe in vse tvoje tudi jaz in trije moji sinovi Vztrajni Volk, Rjavi Medved in Oprezni Srnjak.”
Ostrorogi je stopil na trdino. Sinovi so pa ročno potegnili drevak na pol na breg, ko ga ni bilo kam privezati. So vzhodnjaki že vse drevje in vse grmovje posekali prav pri tleh. Le počemu?
Po prislonjeni lestvi je odvedel Jazon Ostrorogovce na krov ladje. Nazdravil jim je z moč-
na svojem utaborili. In pa zavoljo ladje. Na suho smo jo morali potegniti, da nam je ni razbil vihar, še na morju ni bila nikoli v taki nevarhosti. Da ni v Argo vdelan sveti hrast, bi nam jo bilo kar gotovo razbilo.”
“A tako.”
Vzhodnjak je prav dobro razumel Jelenove misli. Da ga zamoti, je namignil Medeji, čarovnica je brž prinesla zlato runo. Varno je razvesila z obema rokama svetlikajoči se ovnov kožuh pred očmi gostov in poudarila:
“Glejte naše čudo, naše varstvo in naš zaklad.”
Jelen, Volk in Medved so ob
njak se je pa ugriznil v ustnice,' da se ni nasmehnil. Dobro se
mu je zdelo, da je speljal Jazona, češ pa plovi s svojo ladjo čez Snežne gore, če moreš. Ali! pa pojdite peš: Kar! Ta čas vam razbijemo Argo. Ko se vrnete,! pa razkoljemo drugemu za drugim. še vaše črnolase buče.
Sorice se je bližalo vrhovom zelenih hribov na večerni strani. Jata snežnobelih labodov je preletela izliv Reke. Na nasprotnem bregu je visokonoga črna štorklja stegala vrat, obračala dolgokljuno glavo in se čudila na suho potegnjeni ladji Argo. V ločju so vreščale pribe.
S plitvin so odleteli vodni ptiči na nočišča v močvirja in goščave. S trdine pa so veslali drevaki proti koliščem. Veliko jezero se je po burnem viharju popoldne umirjalo v nočno tihoto.
S temnimi goščavami in poraslimi hribi obrobljena vodna planjava je trepetajoč zalesketala v zadnjih sončnih žarkih, pre-
den se ogrne v mrak in temo. gal je mednje tudi s prsti leve Ob visoki kljun ladje Argo je pa 'roke. Zabrnele so strune. Pevec sedel pevec Orfeos. Na kolena pa je dvignil gladko obriti obraz si je položil na enem koncu od- proti narahlo ožarjenemu večer-rezano, na drugem pa lepo za- nemu nebu in z zvenečim gla-okroženo rogovilasto kitaro. Sko- som zapel kakor dnevu v slovo, raj za vse prste na obeh rokah' Ostrorogovci so obstrmeli. Na je bila napetih navzdolž po njej razgovor, ki bi se bil skoraj za-
strun. Kitarnik Orfeos je začel s palčico udarjati po njih. Pose-
ostril, so kar pozabili.
(Dalje prihodnjič)
nim črnim vinom in jih razpo-! strmeli. Srnjak se je pa zvito sadil na ovčje kožuhe okrog.ko- .'namuznil in vprašal, kakor bi ne maj' za dobro ped visoke mizice, j bil zagledal nič posebnega: Medeja jim je obilno postregla z | “Kaj v vaših krajih izpirate jedmi. Najbolj jim je ugajalo | zlato tudi skozi ovnove kožu-sladko posušeno grozdje. Kar he?’”
sprijemale so se ustnice.	j “Seveda. Zlato runo nam je
Kljub dobrim jedem in kljub bilo pa pred dokaj leti ukrade-
OGLASUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PR5POROCAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE v / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
s?

vinu se beseda ni mogla razpresti. Malo zavoljo različne govorice, še bolj pa zavoljo misli, ki so druga drago zalezovale. Ostrorogi je ves čas gledal roj vzhodnjakov spodaj pod ladjo. Hiteli so skupaj valiti, ne kame-
no in z njim vred naša sreča. Sedaj smo si oboje spet osvojili.’”
“Hkhm!’
Medeja je zakašljala in svareče pogledala moža. Jazon se je ko j zavedel, da se je z besedo
j. 0	?--------- O	7	-- O	-------
nje, cele skale, in jih zlagati v prenagnii. Pa je bilo že prepoz-nekak kamniten plot. Jelen ni no. Da se popravi, je skušal z mogel vec molčati. Vprašal je: naglim vprašanjem vjeti Oprez-“Pastir junakov. Jazon! Kaj nega: delajo tvoji bojevniki tu spo-j “Kaj pri vas izpirate zlati pe-daj?”	!sek samo v lesenih skledah?”
“Taka je naša navada, da la-j “Neee — Okrog Velikega jedjo, kakor hitro se ustavimo in zera o zlatu ni ne duha ne slu-jo potegnemo na suho, koj ogra- 'ha.” dimo na suho, z zidom. Proti j “Kako pa potem veš?” zverem in proti drugim neprili- “Ljudje izpod Zaledenelih ■kani,”	[gora, daleč za Snežnimi vrhovi
| “Se mar bojiš, da te napade-iso tako pripovedovali.” mo?” Jelen je namrščil obrvi. “Je mar tam zlato?”
ameriška mmsm mmm mmm
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.: nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM’
» ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO
POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio
NISTA USPELA — Ronald Reagan (na desni) in sen. Richard Schw.eikex, sta se močno prizadevala za dosego republikanske kandidature za predsednika in podpredsednika ZDA. Prišla sta blizu cilja, toda ga nista dosegla. Na sliki ju vidimo, ko sta imela še upanje na, uspeh.
“Ne, ne, ne,” je hitel zatrjevati Jazon. Oko se mu je pa zvito zablisnilo: “Saj stavim zid na svojem. Za zlato zapestnico sem kupil od Mrkega Ježa v večno last ves Strmi hrib s podnožjem vred.” -
Ostrorogi bi bil najrajši zaškripal z zobmi in zamahnil s sekiro po Ježu, če bi bil poleg. Kam se bo hodil sedaj razgledovat, butec. Pa je Jelen potlačil jezo in vprašal:
“Se mar namer j aš za vedno nastaniti ob Velikem jezeru, junak junakov, Jazon?”
“Ne, ne. Samo tako. Če more-
“Mora že biti, če ga premenju jejo z nami.”
“Mhm!”
Pogovor se je zaustavil. Sr-
’■mmm
NEOBIČAJEN RAZPORED ČAŠ — Običajno postavljamo čaše drugo ob drugi na mizo ali bero. Robert Gourdin v new-yorškem hotelu Four Seasons je postavil čaše drugo na drugo in vrhnjo nalil s šampanjcem.
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT, VNUK IN SVAK
SP-4 JOŽEF PAVEL INTIHAR
Padel je kot vojak ZDA v bojih za svobodo na bojišču Tan San Nhu v Južnem Vietnamu dne 24. avgusta 1968.
Ko ob Tvojem grobu v bridki žalosti stojimo, iz vsega srca Ti želimo, da naj duša Tvoja pri Bogu večni mir uživa.
Žalujoči: ;
STANISLAVA - mati, PAVEL - oče; HELENCA, por. LALLO, in SLAVICA - sestri;
PETER - brat; MAGDALENA - stara mati; ERNEST LALLO - svak in 'ostali sorodniki v Ameriki in Sloveniji.
Cleveland, O., 24. avgusta 1976.
NAROČITE SI

ČE SE SELITE
•	’ ' J ‘ '	'	. ■ ■ • M
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite'. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117' St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
Moj stari naslov: ...........................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKO DOMOVINO
DNEVNIK
WWWW-TII—IIIIIWIWIII immiMUl
BROMOVA FQ6REBNA ZAVOHA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRWS0VA TRGOVINA S PiiSIšTVOi
25301 Waterloo Road
531-1235
NAROČAJTE
AMERIŠKA DOMOVINA

bi morala biti v
K
vsaM slovenski hiši
Si«S