St. 97. V Grorici, v torek dne 5. deeembra 1905. JLetnik VII. Izhaja vsa'- torek insobotoob 11. uii predpoldnft za mesto ter oL 3. uri pop. za dnželo. Ako padn na ta dnova praznik izido dan prej ob ft. zvečcr. Staue po pošti projcmaii ali v Gorici na doni pošiljan celoletno 8 'v, polletno 4 Kin sietrtlet.no 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, JelJorsitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem lekališou po 8 vin. &\ IH 11) A (Zjutranje Izdanje.) Uredni.stvo in upravuistvo ae nahajata v «Narml n i fisk;irni>, wlica Velturini h. št. i). Dopise je nasloviti na urcduištvo, oglase in uaročuiuo pa na upravrrištvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., H-krat po 8 vin. Ako se vesikrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. **naj>s±r+j Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Zopet „piruhi 44 (Odgovor „Soči" na članek Hotel „Union" — Hotel „Südhahn".) Leta 1903 je kupiln „Trgovsko- obrtna zadruga" od jnžne železnice „Südhahnhotel*' z» 250 tisoc K, in sicer je plačala za poslopje 190.021 21 K, za inventar 51.38859 K, mešetarina pa je znašala 8.600 K. „Soča" je sicer razbobnala to kup- čijo za „najlepäi velikonočni piruh, ki je osrečil goriške Slovence," ali kupci niso vedeli, kaj naj bi s pirnhom začeli. Izprva so nameravali hotel opustiti ter poslopje prirediti za „Trgovski dom" in drnga zasebna stanovanja. „Soča" je pi- sala o tem načrtu: „Jažna železni- ca jezabilav „Südbahnbotel" nad pol milijona kron. Umeje Be, da mi ne bomo imeli ondi hotel a. Gorica ni mesto za t a- ko ogromno podjetje, ker mestna oprava ni storila za napredek meata nik- dar nič pametnega, da bi pnhajali sem- kaj bogati tnjci ter polnili ta ogromni hotel. Koncem maja je s hotelom pri koncu. Tje se preseli „Trgovska zadruga" in poleg nje bo dovolj prostora za razna naša društva, v dveh nadstropjih pa bo cela vrsta stanovanj, katera sama bodo mogla obrestovati glav- n i c o.;' Tako je barval bržkone Gabršček 8am svoj piruh 18. aprila 1903. A že 30. maja istega leta je nazna- nila „Soča", da se hotel ne zapre in da ga bo npravljal konsorcij domaöinov. In res se je naälo deset moi, ki so, posebno na prigovarjanje A. Gabrščeka, prevzeli „Südbahnhotel" pod imenom „Hotel Sud- haus v svojo O3krbo ter „postavili v igro vse svoje premoženje," dasi jim je Gabršcekova „Soča" že poprej povedala, da Gorica ni z a t a k o o g r o m n o podjetje in da so imeli prejänji ho- telovi lastniki velikansko zgubo In zakaj so prvotni načrt opustili ? Ker so začeJi — tako piäe „Soča" — prihajati tndi od jako visokih stranij nnjni glasovi, naj bi ne opustili hotela, ker bi to bilo za me- sto in deželo občutna škoda in ker bi visoke osebe, ki prihajajo v Gorico, sicer ne našle stann primernega stanovanja. Smeäni razlogi! O kaki občutni äkodi za mesto in deželo ni go- vora, ker Gorica ima tndi brez hotela „Südbahn" doTolj „priporočbe vrednih" hotelov, kakor je trdil tudi „Sočin" Ne- mec v reklamnem nemäko pisanem članka. Da bi pa Slovenci zabijali denar v ta vedno pasivni hotel radi tega, ker bi si- cer par visokih gospodov ne doblo stann primernega stanoranja, tega menda ne more nikdo zahtevati. S prvim juniiem 1. 1903 je prevzel konsorcij hotel ter ga vodil do letos v svojo občntno zgnbo. Zgoba je bila ne- izogibna, ker Gorica ni za tako ogromno podjetje. Konsortisti so računali na bo- gate tujce, ki naj bi jim polnili ta ogrorani hotel, a tujcev je prihajalo vsako leto manj. Zakaj ne prihajajo tujci v večjem številu v Gorico, je povedala„Soca"kon- sortistom že pred sprejetjem hotela. Tqdi kaaneje je pisala v ölanku „Mestno go- spodarstvo v Gorici" med drngim to-le: „Gorica je dandanašnji zanemarjona, ptnjce so pregnali že predle- pim časomz netaktnostjo in z očitnim kazanjem, da v Gorici ne marajo tajcev. Prah in blato kraljnjeta v mestu brezob- zirno, tlak je po nekaterih krajih tak, da bi si človek lahko nogo zvinil ob de- ževju, ki stopa iz mlake v mlako, stavbe- nega reda ne poznajo nikakega, nikakih modernejäih nvedeb ni videti, in priskrb- ljeno ni niti za vse najnnjnejšo potrebe, oni primitivni zahodi pa kažejo a svojim ostudnim smradom laški značaj mesta !u Te lokalne razmere so glavni vzrok, da|ni mogel nspevati hotel, ki je računal na bogate tnjce in zdraviliščnike. Pod- jetjn je škodovalo pa tadi to, da ni bilo med desetimi konsortisti niti jednega, ki bi bil imel potrebno strokovno izobrazbo in sposobnost, katero zahteva voditev ta- kega hotela. To se je pokazalo koj pri nakupa električnega avtomobila. Stal je konsortiate ogromno svoto 10 tisoč K, a drdral je največkrat prazen iz hotela na kolodvor in nazaj. „Soöa" ga je sicer hralila, da Tzbuja povsod Teliko oböudo- ˇanje ter ga imenoTala „ein Meisterwerk der Wiener Automobilfabrikation", a le- tos je povedala, da so kupili avtomobil z že obrabljeno baterijo, s katero nikdo ni znal varčno ravnati in da je zato od- rekla službo vsaj eno leto pred časom. Zdaj počira ta „Meisterwerk" med staro šaro, le v „Sočinih" oglasih vozi še vedno „k vsem brzovlakom in po potrebi." Res čudotvoren je ta „Meisterwerk4* !*) Previdnosti je manjkalo konsorti- 8tom tudi pri nastarljanju podrejenih oseb. Ravnatelj y hotelu „Südbahn" je imel 200 K mesečne place, a bil je, öe smemo „Soči" verjeti, malomaren in ne- sposoben. Gabršček je vsaj lani pisal: „Derehtarja" našega hotela „Südbahn" smo v svojo nesrečo nad eno leto dobro plačevali, da se je mastil na naäe stroške ter lenobo pasel . . . Čalo se je soglasno zabavljanje, da se mož razume v sprejete posle kakor zajec na boben." Kar je Gabršček t polemiki z ray- nateljem razkrival, je slovesu hotela „ Südbahnu gotoro le škodovalo, dasi je jako zanimivo, da je Gabršček gospodično M. W. poučeval, kako naj se obnaša, dokler se staremu ... ne pohladi kri. Vrezal se je pri nastavljanju hote- lovega služabništva tadi g. R. Konjedic, disponent za konsorcij in „Repräsentant des Hauses". Mož je sicer kavalir od te- *) Pred par dnevi jo spot oživel. Op. at. mena do pete, imejitelj cele vrste javnih in narodmh fankcij, a po poklicn in ätu- dijah je prav ?,a prav poljedelec in vino- rejec. Trgovina mu ni ie pred mnogimi leli prijala in že takrat je bil namenjen odpovedali se trgovstvu. Zato pa smo se čudili, ko je odpotoval 1. 1903 v Asriko, kjer se je čez dva meBeca mudil v kup- čijskih zadevah. V njegovi odsotnosti je zakrivila v hotelu neka podrejena oseba nerednosli v škodo konsorcija, in dispo- nent K. je celo trdil, da bi bil lahko spravil par oseb v zapore. Umeje se samo ob sebi, daje moral imeti pri takih razmerah konsorcij ve- ' liko zgubo. Saj je bilo v hotelu mnogo- krat voč uslužbencev nego gostov, tako ! da so ga mislili merodajni gospodje že zapreti. Škoda je denarja, katerega so naši ! domačini zabili v to nesrečno podjetje ! Ta zgubljeni slovenski denar bi si bili lahko prihranili ali pa — če so že ho- teli — v dobrodelne namene darovali. * * L«tos je prešel hotel v druge roke. Zdaj hoče svojo srečo posknšati neki Nemec. Naši konsortisti so se oddahnili in so veseli, da so seiznebili tega „ogrom- nega podjetja". Le eden ni še knriran. Ta je Gabršček, oni isti Gabräöek, ki je v „Soči" sam pisal ali kot glavni ured- nik vsaj čital, da Gorica ni za tako pod- jetje, ki je lani priznal, da ima konsorcij s tem velikanskim podjetjem doslej še vedno veliko zgubo. Ta človek kvasi vkljub britki sknänji v članku : Hotel „Union" — Hotel „Südbahn", da bi mo- rali Hotel „Südbahn" ustvariti, ko bi ga ne bilo, in sicer tudi ne glede na renti- ranje; zdaj pravi, da je treba za hotel tudi kaj žrtvovati ... Žrtrovati! Za koga ? Morda za par „visokih goapodov", da dobš stann primerno stanovanje ? Ali pa morda za tiskarja Gabrščeka, da zasluži L1STEK 15 Karamfil s pesnihavega groba. (Hrvaski spisal A. Šenoa. Poslovenil ,\.) (Dalje.) Da, reče Neža, se iiasmehnivši. Torej ob zarji odrinete? Da. Ali, spomnil sem se, vrniti vam moram „Prešernove poezije". Saj se vendar vrnete. Vrnem se. Vzemite jih seboj! Citajte ob Savici „Krst pri Savici" in mi potem vrnite knjigol Dobro. Storim tako. Se stolpa se zopet oglasi kladvo. Cetrt na dvanajst. Pozno je že, rečem zamišljen, čas je, da gremo spat! Saj res, odvrne dekle, jutri morate rano na noge. Vzdigneva se ter stopava lahkih korakov proti hiši. Bilo je tiho, popolnoma tiho. Nepreniično stoji drevje in evetje, nepremično visoko gora. Prideva do vrtnih vrat. Torej z Bogom, Nežica, na svidenje! Dekle se nasloni na steber, nagne glavico, pfe- križa ročici. Kakor da sniva. In kakor da ji je nekaj šinilo čez mozeg, na mah vzdigne glavo. Pogleda me. V črnem očesu se ji zasveti mesečina. Primem jo za roko. Kakor da bi jo hotelo dekle odtegniti, ali ne odtegne je. Lahko noč, šepne Neža. Kakor da ji je na očesu zablesteta solza. Primaknem se ji bliže. Začutim njen gorki dih. Nehote se dotaknejo moja usta njenih ustnic. Deklica ne zbeži, njena usta odgovore mojim. Zdrzne se. Z Bogom, z Bogom, šepeta razvneta, na svidenje! Da, z Bogom, na svidenje! Dekle .odbeži. Mir in pokoj je kraljeval nad mestecem, in kedar je nočni čuvaj naznanjal polnoč, sem že sanjal — o NežL Ko se je drugega dne lesketajoča rosa zaiskrila v jutranjem solncu, sva se že precej bila oddaljila od Kranja proti onim gorskim velikanom, kjer je v davni prošlosti bilo zadnje pribežališče slovenske svobode. Dasi nama je dih jutranje sapice podžigal mlado kri in najinim nogam dajal peruti, vendar v sreu nisem čutil veselja. Težko se človek loči od mesta, kjer je preživel več veselih dnij, in kaj še le jaz, ki sem „gorel in mrl'1 za Nežo. Ogledovaje po raznih krajih sveta krasoto prirode v raznoterih slikah, se nehote udamo nekemu otroškemu koprnenju, nehote zaželimo, da bi mogli enako Bogu povsod in ob vsakem času biti navzočni; a prepričanje, da je ta želja nespametna ter se ne da izpolniti, nam vzbudi neko bolestno, neveselo čustvo. Nežin poljubček mi je še gorel na ustnicah. Kadarkoli sem si poklical v spomin, kako ji je v mesečini zažarelo črno oko, vselej mi je sree vztrepetalo in besede „Na svidenje!" so neprestano odmevale v moji duši. Tako zamišljen korakam Albertu ob strani. Včasih stopim hitreje, češ, ako brže hodim proti najinemu cilju, se preje vrnem k Neži. O de- kletu nisva spregovorila ni besede, ker sva sila mnogo na njo mislila. Prispeva na Blejsko jezero. Nisem pokrajinski slikar, da bi vam mogel z živimi barvami naslikati ta romantični kraj. Sredi v vencu temnega, z jelovjem obrastlega gorovja leži čisto, podolgovato jezero; krog jezera vidiŠ število belih zidanic in dvorcev, tarn na obali pa stoji cerkev, seveda z rudečo streho. Nekoliko dalje kipi navpik proti nebu visoka skala in vrh nje se dviga star srednjeveški grad. Sredi mödrega jezera moli iz jezerske gladine otočič. Tukaj stoji sredi v'zelenju na hribcku cerkvica device Marije, do ktere se vzpneš po 90 stopnicah. Kjer se :sedaj prepeva slava Materi bo*ji, so nekdaj slovenske mladenke darovale žrtve boginji Ladi. To vam je v prozi,Blejsko jezero. Kolikokrat sva sedela z Albertom vrh brega, molče motreč to krasno sliko! Kdo bi mogel govoriti, ko se mu pred očmi razvija ta čarobni amfiteater, to srebrno jezero, to modro nebo, te bele zidanice, 1i zeleni gaji, ti temni vrhovi, a nad vsem zlato solnce! Zdelo se mi je, da vidim na otoku,Ladin gaj, da se iz zelenja beli dim daritve vije pod nebo; zdelo se mi je, da dekleta pleto vence, da pojo mi- loglasne pesmi, pod vejevjem, ki se razpenja nad njimi, pa se smehlja divna, sramežljiva, krasna,priprosta božica Lada, ta slika in podoba Nežina. Zdelo se mi je, da vidim nj.o. Zdajci me zbudi zvonček s cerkvice. Nalahko, milo se glasi srebfn zvonček čez jasno vodovje, spričo temnega gorovja podoben čudoviti žalostinki, sličen tugovanju trpeče duše. Slovenske gore, ste li čule? Slovenska duša, ne drhti li iz tega tankega zvonca stara, starodavna tvoja žalostinka ? Toda dalje, dalje ,nania je velevalo nemirno sree. In šla sva dalje v strahovito, divje gorovje, v zeleno samoto, kjer ne slišiš človeškega glasu. Čez Bohinjsko jezero naju je nesel ribiški čolnič. Voda je čista kot steklo. Solnce sega do dna, igraje na rumenem pesku. V globočini vidiš, kje počiva lesen panj, kje leži gorostasna siva skala^ kje šviga brza postrv. S tajin- stveiiini šumom pljuska voda ob čolnič. Ribič sedi, ribič vesla, ribič molči. Takoj opaziš, da, sta mu kurnovala veter in burja, da mu je grom prijatelj. Čudno čustvo se te poloti, nagibaš se k vodi, vprašaš ta panj in vprašaš to skalo: Kje vama jevila, čudna, čarovita slovenska vila? Ali še sedi tukaj na dnu steklastega jezera, ko mesečina drhti po mirnih valovih? Ali joka, ali prepeva, ali je uinrla? Toda kakor da se mi je iz čiste, lesketajoče se vode nasmehnilo milo dekliško, Nežino lice. In sree mi vzklikne : Še živi vila, še živi! (P.alje pride.) nekoliko svitlih kronic z oglasi, reklamo in lepaki in s prodajo ?lik? Mi smo pri- zadete gospode äepravoöasno svarili pred riskantnimi podjetji. Poznali smo Gabr- äceka, ki je bil priganjalec pri vseh teh podjptjih, že od nekdaj kot moža, o ka- terem velja rek : Veliko kokodakauja, malo jajec. Vedeli smo tudi, da ima Go- rica še preveč hotelov, in da je imel „Südbahnhotel" vedno le veliko zgnbo, ker Gorica ni za tako podjetje. Zato smo ob nakupn „Südbahnhotela" merodajne kroge opominjali, naj pazijo, dh se ne apremeni Gabrščekov najlepäi velikonočni pirah — v klopotca. Še posebej smo pondarjali, da se ne sme investirati de- nar neomejenega jamstva („Trg.-obrtne zadrnpe") v kočljivo, nevarno, denarne moči goriških Slovencev daleö presega- joče zidanje, nakupovanje his, hotelov itd. Radi tega nas je obsipal Gabršček z lompi, podleži, grobokopi naroda itd. Tadi „Soda" z dne 4. nov. t. 1. očita „klerikalcem" peklensko zlobo, satansko hudobijo, akodoželjnost itd. Na te izbruhe Gabrščekove „Soče" odgovarjamoz vpra- šanjem: Kako se obrestuje denar „Tr- govsko-obrtne zadrage" in „Goriške ljud- ske posojilniee", ki je investiran v raz- nih podjetjih in hiäah ? Med tern je tudi tak denar, katerega se drže žnlji naj- nboznejäih slojev naäega ljadstva, in ne- kateri dolžniki „Trgovsko-obrtne zadrnge" plačujejc skoro oderuäke obreati ! Zato pa na dan z letnimi račani teh podjetij in hiä! Javnost ima pravico izvedeti, kako «e gospodari z zadražnim denarjem. To je tern potrebnejše, ker ima Gabraček, ki je dandanašnji faktotnm v „Trgovsko- obrtni zadrugi" in v „GoriŠki ljndski po- sojilnici", o zadrugah krive nazore. On je namreč že opetovano trdil v „Soči", da ne do nič, četadi posojilnica pri svo- jih hišah zgnbi kak tisočak. Isto trdi tndi o „Trgovsko-obrtni zadrugi" glede hotela „Südbahn". Da se ne sme cißti dobiček zabijati v neplodna, pasivua podjetja, je razvidno iz državnega zakona, na podlagi kterega ate zadrngi (podojilniea in „Trg.- obrtna zadruga") ustaaovljeni. § 5. tega zakona namreč določa, da mora zadražna pogodba obsegati določbo o razdelitvi do- bička in zgube med posamezae zadruž- nike. S tern je rečeno, da morajo; za- družniki dobiti ves čisti dobiček. Če noče zadruga d i r e k t n o čistega dobička med zadružnike razdeliti, mora istega plodonosno razdeliti. Zadružnikom bi bilo najbolje ustreženo, če bi zadruge po naložitvi primernega rezervaega zaklada znižale obrestno mero za dovoljena po- sojila. Tako ravnanje bi bilo reszaslužno in primerno namenu zadrnge. Po našem mnenju so požrli „veli- konočni pirahi" že do zdaj le preveö alovenskega denarja; če hoče tiskar Ga- bržček pri njih še kaj zaslažiti, — slo- bodno.mu! Toda z zadružnim denarjem se deficiti raznih podjetij ne smejo po- krivati. Pristojni oblasti priporočamo na- tančno nadzorovanje gore imenovanih zadrug, da se bodo dolodbe državnega zakona v zadružništvu natančno izvrše- vale in da ne bodo zadražniki trpeli škode zaradi Gabrščekovih äpekulacij. Do pi si. Iz Kronberga, 4. decembra. — Težka je ura sloresa, kp se poslavlja od nas clovek, ki je živel med nami ve<5 let, ki je bil kakor naš in kojega smo iskre- no ljubili. Tako je bilo, ko se je z gin- ljivimi besedami poslavljal prečastiti g. Anton Pahor od naše občine, v kateri je 8lužboval 11 let v najlepši slogi s svo- jimi občani. Bil nam je celo to dobo skrben, dober in ljubezniv oče, ki nam je znal svetovati v vsaki zadevi, poma- gati v vsaki stiski in z lepimi besedami podačiti in posvariti vsakoga. Neumorno se je trudil in posvetil vse svoje rnoči v blagor in korist avoje občine. Njegovo delovanje je bilo vseslransko plemenito, nesebično in človekoljabno — torej vse le v prid drogim. Bil nam je dober pastir, kateri je lahko rekel: „Jaz dam živJjenje za svoje ovce". Kot ud gospodarskega sveta se je tndi pokazal pravega moža brez vsakih sebičnih namenov. Ponosni smo lahko, da smo imeli tega moža med nami celih 11 let. Ko se je v cerkvi zadnjikrat poslavljal od nas ter nam s krasnim govorom s solzarni v očeh pred- stavljal vso svojo preteklost med nami preživelo, tedaj so tndi nam solze ge- natja silile v oči in težko, težko nam je bilo slovo od ljubega, predobrega go- spoda. In kaj ma hočemo po žalostnem slovesu želeti druzega, kakor vse naj- boljäe med novimi dahovljani — tern pa Čestitati, da so dobili tako dobrega duänega pastirja. Naa je zapustil, ali nje- govi zlati nauki, ki jih je širil med nami celih 11 let, niso padli na nerodovitna tla. — Prišel je drag vrtnar, prečastiti g. Ivan Sedej, od katerega upamo in smo uže prepričani, da bode nadaljeval sveto delo svojega prednika, ter z enako vno- tostjo sejal v naša area zlata semena, ki bodo rodila tadi zlat sad. Zato naj nam bode naš novodošli dušni pastir najsrč- I neje pozdravljen. V mira, zadovoljnosti naj ma med nami teko leta v. dolgo večnost — kjer bode enkrat lahko rekel: „Obilo sem sejal, a tadi obilo žel". Politiöni pregled. Ministerski predsed. baron Gautsch si je nakopal s bvojo nameravano vo- lilno preosnovo vse polno sovražnikov, in sicer v vrstah onih mož, ki so bili do sedaj. najboljäa podpora in zaščita vsaki vladi. Vse veleposestvo, bodisi kon- servativno, ali pa tadi astavoverno, se vzdiga proti barona Gaatscha, grozeč mu, in isto tako hadi so na njega poljski poslanci, katere je poslala v poslansko zbornico poljska žlahta. V gosposki zbornici so brali barona Gaatscha v soboto hade levite, in cela zadeva postaja vedno bolj zanimiva, po- sebno ako se misli, da baron Gautsch ne dela na svojo roko, ampak da ima za seboj krono, ki se je še zadnje dni opetovano in odločno izrekla za volilno preosnovo na podlagi splošne volilne pravice. Saj so vendar prinesli razni listi prav zadnje dni zaporedioma par cesarjevih izjav v prilog splošae volilne pravice, ne da bi jih kak list demen- tiral. Oe je pa res, da je cesar odločno za volilno preosnovo, kakoršno je oblja- bil baron Gantsch v prvi seji sedanjega zasedanja posl. zbornice, kakor tudi gosposke zbornice, potem velja apor i onih strank, ki so protivne omenjoni i volilni preosnovi, ne le sarao Gaatscha, { ampak tadi kroni. Koliko resnega pa da j je na takem uporn, prepričali se bodemo ! v kratkem časn. Vlada je predložila ! namreč obema zbornicama zakonski načrt glede proračunskega provizorija, ki pride na dnevni red, koj po dovršeni | debati o Gautschevi izjavi. Ž9 danea pa | pišejo nekateri listi, da hočejo Htranko, j ki so protivne volilni preosnovi, izraziti j nezaupanje baronu Gaatacha s tern, da \ ma ne bodejo hotele dovoliti provizorija. j Potemtakem bile bi takozvane državo vzdržujoče stranke, ki bi se uprle proti najnujnejšim državnim potrebščinam. Gosposka zbornlca. Kazbarjenje med nekaterimi ölani gosposke zbornice radi govora rninister- kega predsednika Gautacha, v katerem je odkrito nustopil za volivno rcformo in izjavil, da je bolje sedaj dati splošno in enako volivno pravco, nego potem, kp bi se jo inoralo dati, je velikansko, tembolj, ker čatijo, da mora imeti za seboj jako trdno zaslombo, Če si npa tako odločno govoriti. V «oboto ob 1. nri popoldne je gosposka zbornica pri- čela debato o Gautschevi izjavi. Oglasili so se kot govorniki grof Than, knez Auersperg, dr. Lamasch, dr. Mataä, Plener, Pininski in knez Karol Lobkovitz. — V svojem govora je grof Than dejal, da je min. pred8ednik potreboval dva meseca, da je izpremenil svoje mneaje. Zato je govornik izgabil tadi prejšnje zaapanje vanj, ker državna ladja ne sme biti za- npana krmilarja, ki v najkrajšem časa izgubi svojo smer. Za Gaatchev govor so tvorili rtsonanco demonstrantje z dne 28 nov., vlada se pa mora ogibati vsakega vpliva od znnaj, ker sicer se mora dvomiti o njeni trdnosti. Če se hoče sploäna in enaka volivna pravica pri nas vpeljati z ozirom na Ogersko, naj bi ee počakalo, kak asp eh bo ondi imel a. Nikakor pa ne bo iraela splošna in enaka volivna pravica kak zdravilen vpliv na Avstrijo, kakor misli Gantsch, ravno na- sprotno, nezdrava bo, in oni, ki hoöe povzročiti take nezdrave razmere, mora biti od vlade odst" njen. — Tako ostrega opozicijonalnega govora še ni bilo slišati v, gosposki zbprnici. Stari grofi in baroni so govornika živahno ploskali. Za Tha- nom jegovoril grof Aaersperg istotako jako ostro ter izjavil, da je Gautsch kapitu- liral pred alico, in da je pred ulico pobegnil. Minister Plentak opstopll. Poljski minister rojak Pientak je podal demisijo in ni bil ve<5 navzoö na otvoritvi goaposke zbornice. Pientak je odstopil, ker je priälo raed njim in poljskim klubom do spora radi volilne reforme. Zopet pasivni odpor železnlčarjev na državnih železnlcah? „Hlas naroda41 poroča, da namera- vajo železničarji na državnih železnicah zopet vprizoriti pasivni odpor. Raidra- ženi so, ker uprava ni še izpolnila no- bene svojih obljub, izvzemši one gploš- nega pomiloščenja. Železničarji na severnočeških progah pritiskajo na izvrševalni odhor, da takoj proglasi pa- sivni odpor. Osobje na postajah Most, Duhce, Vjeza in Plzen hoče takoj price ti s pasivnim odporom, ne da bi počakalo na proglasitev. Kako no železnicarji razbarjeni, dokazajejo dejstva, ker so med postajama Chseg in Ob^rleatenadorf poškodovali železniški tir. Z ozirom na navedena dejstva je načelnik železniške organizacije brzojavno naprosil želez. ministrstvo, naj takoj izpolni obljube. t Baron Kraus. Člen gosposke zbornice Karol baron Kraas, bivši sekcijski načelnik v mini- sterstvu za vnanje stvari, je v nedeljo popoludne v Millstadta amrl. Uradno glasilo v obrtnlh zadevah. Trgovinski minister je naznanil obrtnemu odseku, da se nstanovi po vzoru indastrijskega sveta obrtni odsek in začne s 1. janavarjem izdajati aradno glasilo v obrtnih zadevah. Narodnostl na dunajakih visoklh šolah. Glasom statističnih podatkov je bilo v zimskem semestru 1903/04 na danajskem vseučilišču 5278 Nemcev, 282 Čehov, 220 Poljakov, 60 Malorasov, 681 Jugoslovanov, 177 Ital., 43 Romunov, 23 Madjarov in 271 drugih narodnosti. Na danajski tehniki je bilo 1939 nemških dijakov, 61 Cehov, 127 Poljakov, 13 Ja- goslovanov, 8 Malorasov, 48 Madjarov in 45 ostalih narodnosti. Na viäi polje- delski šoli je bilo 238 Nemcev, 220 Ne- nemeev, a na aknd^miji umetnosti 233 Nemcev in 43 Nenemcev. Kriza na Ogerskem. ,|. V petek je bil ogerski ministrski predsednik Fejervary pri cesarja. N^ ve se, kaj je v tej avdijenci cesar odobr'' in kaj ne. Govori se o Fejervaryjevi demisiji. Fejervary bo o avdijenci po- ročal ministrskema sveta, potem so pa zopet poda k cesarju — Kcfšat se je nakrat izjavil za splošno in enako vo- livno pravico. KoŠat je prišel v petkovo sejo koalieije in je svoje stalisöe pojasnil. Nekateri se boje, da to koalieijo razbije. — V budimpežtanski komitatni hiäi je veliko razburjenje, kor se je aradnikom naznanilo, da se jim vsled astavljenih dotacij ne izplaöajo place. Place dobe le, Če priznavaio novega substitata, viä- jega notarja Römerja, in izjavijo, da se pokore njegovim poveljem. Uradniki bodo imeli sejo in sklepali, ali naj Rö- merja, priznavajo ali naj ustavijo delo. Nadžupan grof Lassberg je izjavil, da bo le tistim aradnikom izplačal place, ki se pri njem oglase. Dosedaj tega ni storil noben aradnik. Gros Lassberg je tadi izjavil, da bo vsak uradnik saspendiran, ki se bo uprl, da noče delati. Štrajk na Ogrskem za 19. decembra. Socijalna stranka je sklenila za dan 19. decembra, povodom otvoritve držav- nega zbora generalni štrajk, ako se v?e stranke ne izjavijo za splošno volilno pravico. Radi velelzdaje obtoženl hrvaškl poslanci. Te dni je v hrvaškem sa- boru poslanec čiste stranke prava Tomac govoril proti reäki resoluciji. Vmas je baje kričal pristaš reäke resolacije posl. TaSkan, da hoče s pomoöj^ Mažaiov razbiti Avstrijo. Slične medklice so na- pravili tadi nekateri drugi poslanci. Ban je takoj ustal in prote^tiral. Sedaj se poroča iz Zagreba, da je državno pravd- ništvo dvignilo obtožbo proti vsem onim poslancem, ki so izu-Uili kake raz- žaljive klice proti cesarja in habsburški rodovini, tožbo radi razžaljenja veltčati- stva, večina pa menda hoče tožene po- slance izročiti sodišča. Drustvo „Arkadija ob Socr Spisal J o s i p B a 1 i č. (Daljc.) Sicer poglejmo Codellija (o. c. pg. 171) kako piäe. On pravi: „Qaesti (t. j. Muznik) oltre le asBidue premare del pablico bene, al quäle e con raro esempio inteao, trovö tempo onde com- ; pilare a vantaggio della nostra patria T anno 1781 on' opera intitolata : G 1 ima Gori tiens e,: la quale al primo uscir in luce ebbe a sostenere le piü ridi- cole cenBure di certe veapette, che senza aver fatto peranco il pungi- glione tentarono di panzecchiarla. Trovo egli neir accademia agraria, di cai e de- gnissimo membro, an appogio molto va- levole a rinluzzare 1' orgoglio de' mor- daci ed ignoranti Zoili di Arcadia son- ziaca". Codelli je bil »am Arkadec, pa je bil vendar odločno na strani Maz- nikovi. Draitvo Arkadija je gojilo le pes- niätvo, zato so ne okolo njega zbirali zlaati leposlovci, mej njimi tudi takrat v Gorici bivajoči pesnik Lorenzo da P o n t e. Tadi Goldoni in Casa- nova sta ae madila takrat v Gorici oziroma v bližnji Farlaniji. Pravi uöe- njaki pa so še nadalje ostali pri kme- tijski družbi. Zdaj še malo o delovanju Arkadcev. V prvem začetku je bilo seveda največje navdašenje in objavil se je bil marsikak pesniäki amotvor. Ko so se bili pa čez nekaj let javni uradi vsled političnih sprememb prenesli iz Gorice v Trst, preselilo se je tja obenem tadi mnogo Arkadcev uradnikov, in draitvo je zaöelo hirati. Premestili ao pozneje tadi drustvo samo v Trst, kar pa ni nič pomagalo, ker je bil Tret takrat še manj italijanski, nego Gorica. Arkadija je torej zaspala, nje bogato knjižnico pa je dobila v roke noeBtna občina. Takaj naj bi tedaj g. Bratina malo pobrskal ter nam potem kaj pozitivnega poročal o tern druitvu. Morda tiöi tarn tadi za nale alovitvo kaka drobtina. Prvi slovstveni pojav Arkadij© je bila menda knjiga naslovom : „Fasti Go- riaiani di Sua Eccelenza II Signore Signore Rodolfo Goronini etc.", ki je izSla v Gorici 1. 1780 v treh zvezkih. V predgovoru se izrečno omenjajo neka- teri prvaki Arkadije, seveda pod izmiä- ljenimi društvenimi imeni. Sicer glej o tem Glaricini-jevo knjigo „Gorizia nelle sue istitazioniM, kjer so str. 388 po Dellabona dodana izmišljenim imenom tndi prava imena imenilnejših Arkadcev. Pisec teh vrstic hranij v zbirki svojih knjig tadi neke, žal, da nepopolne odlomke pesniških araotvorov, katere je izdavala Arkadija. In sicer pred vsem nek nemški slavospev Kobenclu in nje- govej hiäi.*) Koncem slavospeva je čitati to-le opazko : rGatgeheissen von Ereri- ecas PlateenBis der Arkadischen Gesell- schaft an der lsnitz Pro Vicecuetos, den 13. März 1782". Društvo je imelo namreč dva ceneor-ja, ki sta rokopise pregledo- *) Spominjam se, da sem nekje čital jed- nako pesem iz onih časov tudi v .sloveuskem- jeziku. Žal mi je, da je nisem našel. ¦* vala tor jih imela odobriti, predno so se natisnili. Pod imenom „Everiscos Plateensis" je pri društva deloval Marcij grof Strassoldo. Spiral je nekaj poezij in Šaloiger, v katerih se pojavlja tako zvani „stille bernesco 1" V tem stilu je pisana zlasti njegova komedija: „La forza deli' educazione ed il disinganao".*) Dalje eledi v moji zbirki panegirik naslovom : „La gare d'affetto, gli afsetaosi gareggiarnenti praticati tra le due noa meno Reali, che serenis-iime caaB d'Au- stria e di Gorizia. Di D. Giov. Giacomo d' I8chia Nobile Goriziano". Ta slavo^pev pa se je bil natisnil t Vidmu že 1. 1660, torej ni delo Arkadije. Kako je prišel v zbirko arkadičnih spisov, si ne vera dragače tolmačiti nego, da je prvotni laBtnik teh spieov dal poaamne broäurice skacaj zvezati, kar se v.°> na prvi pogled «pozna. (Dalje pride.) ¦) Sicer *glej o tem Codelli-jevo knjigo «tr. ¦206—207. Skandal na Instalaclji vellkega župana v Komornu Ko je bil v sredo v manicipalni akdp- äcini zaprisežen Geza Kubinyi, je grof Nikolaj Zichy vrgel proti njeina tintnik, ne da bi ga bil zadel. V nenavzocnoati državnega pravdaika je veliki župan sam radi lega dogodka pričel preiakavo ter zakJjučil skupäcino. Cleni inunici- palnega odaeka, ki so ostali v dvorani, so pozvali orožnike, naj gredo iz dvorane, kar 8e je zgodilo. Protiarmadnl izgredi v Rlmu. V četrtek zvečer so priredili anar- histi in. socialisti na rimskem osrednem kolodvora velike protivojaSko dem3n- stracije. Med vojaäke novince, ki 90 se nameravali odpeljati k svojim četam so razdeljevali med nje hujskajoče protivo- jaške letake in jib nagovarjali, naj ne izpolnujejo svoje vojaške dolžaosti. Po- iicija je prejela 18 oseb in zaplenila mnogo jzvodov hujskajočih iiskovin. Atentat na nemškega cosarja. V sredo, ko .se jo peljal nemäki cesar po železnici v Gornjo Slewijo, je zapazil neki zelezniäki čuvaj na örti Vratislava - Brieg, da je bil na nekem mestu zelezniäki tir poškodovan, kar je takoj naznanil svojim predstojnikom. — VJak je imel zaradi toga pa le rnajhno zamudo, ker so kmaln popra?ili želez- niški tir. Zatrjuje se, da je bil tir na- inonoma poäkodovan, da bi vlak, v ka- terera se je vozil nemški cesar, skočil s lira. Upor Hererov premagan. General Lindfqaist je brzojavil svoji vladi v Berolin, da je upor Hererov v Južni Asriki popolnoma premagan. Dogodkl na Baikanu. Iz Belegagrada poročajo, da je srbski minister za vnanje »tv'ari dobil kolektivno posvarüo od zästopnikov Avstro-Ogeröke in Ruaije, naj se Srbija vzdrži vsake akcije v Makedoniji. Tema opominu so se pozneje pridružili tadi zastopniki dragih vlasti. Minister je baje z8gotovil, da si bo Srbija vedno priza- devala, da svoje postopanje ohrani v so- glasjo z nameni velevlasti. Tudi delavstvo ae je začelo inten- zivno gibati v prestolnici Srbije. Socija- listi namerjajo prirediti demonstracijo v rnasi po avstrijskih izgledih proti no- vemu zakonu o delavskiji zadragah, ka- teri zakon amatrajo äkodljivim za inte- rese delavstva. In če bi skupsöina vspre- jela ta zakon brez sprememb, ki jih zahteva delavstvo, misli posledaje pro- glasiti generalni ätrajk. Spopadi med turškiml vojaki in Črnogorci. Ob meji okrožij Plava in Ragovo so turški vojaki iz "vojih strelnic slre- Ijali na črnogorske pastirje ter so jih več ranili. Črnogorci so odgovorili in ubili dva vojaka. Zveze so pretrgane. Mašana komnija je odposlana, da vspo- stavi red in da kaznaje krivce. i Dogodkl na Ruskem. Glasom poroeil, dospolih. iz Petro- grads je nstavljen promet pomorskega brzojava z Dansko. Tadi brzojavni promet s Fin8ko je pretrgan. Brzojavni uradniki na železnicah se branijo vsprejemati vladne in privatne brzojavke. Izjavljajo pa, da hočejo še odpošiljati brzojavke, ki se nanaäajo na promet viakor. Ako brzojavni uradniki to alužbo ustavijo, kar je pričakovati vsak čas, se mora asta- viti tndi promet vlakov. Vse napredno časopisje zahteva, da odstopi minister nötranjih stvari, Durnovo, ki je odgovoren, da se je položaj poostril. Sploäno se govori, da se bodo y pri- hodnjih dneh vräili veliki dogodki. So- cijalni demokratje in revolacijonarji ho- čejo nporabiti to priliko, da proglaaijo splošni šlrajk na vsej örti. Vlada je akle- nila, da brezobzirno uduäi vse upore. Izvzemši mnogoštevilnih oddelkov patrulj konjeniätva, kozakov in pehote imajo ulice normalno lice. Prebivalstvo se oakr- baje z žlvili. Te dni je bilo 25 mož te- lesne garde Preobraženskega polka are- tovanih, od teh je bilo 15 interniranih v Petropavloveko trdnjaro. Že nekoliko dnij se raznašajo listi in casopisi. 0 dogodkih v Sebastopoln ata do- apeli dve bnojavki. Prva od ad- mirala čuknina je datirana od 30. nov. o polnnoöi ter pravi : „Revolucijonarne stranke bo računale na vspeh, moroarji in vojaki bo zagotovljali, da bi smeli predložiti avoje zahteve in ob tem ontati zvesti carjn. Delavcem r priatanišču je revolucijonarni odbor pod Bmrtno kaznijo zapovedal, da morajo uataviti delo. Nato so vsi delavci uatavili delo. VojaŠko gi- banje je od*tranjeno, revolucijonarno pa äe ne. Drnga brzojavka, ki je dospela o sebaitopolikih dogodkih, jt od ge- nerala Möller-Zakomelskega in ie glasi: Vojaäki pnnt je ponehal. — C©te to bo vedle izvratno. Mad 2000 panUnkih vo- jakov je vjetih. Vedenje prebivalcev zlasti Židov in revolucijonarjev, je vznemirljivo. Isti zasramajejo ingroze častnikom. Seljenje ruskih Židov v južno Ameriko. Kakor poročajo iz OJese, Be Židje v velikem številu selijo od tamkaj. Tudi iz drnge Rusije je opažati, da se Židje v veliki množini izseljujejo. Večina njili odhaja v Argentinijo, kjer se naliaja innogoštevilua židovska naselbina, ki jo je zasnoyal Žid Hirsch. Rusko-poljsko pobratimstvo. Povodom petdesetletnice smrti polj- skega pesnika Mickievicza je mestni pred- sednik krakovaki prejel od vseraske zveze brzojHvko, v kateri se izraža želja, nHj bi se kmalo izpolnile sanje pesnikove o svobodi in pobratimstva obeh narodov. Mestni predsednik se je v svojem odgovoru zahvalil in izrazil svoje veselje. Domače in razne novice. Imeuovanje v Hodni stroki. — Simeon L e 11 i c h, viši eodni svetovalec, pridodeljen c. kr. dezelne'ua sodišču tr- žaakemu in dosedaj voditelj c. kr. okraj- nega sodišča je premeäöen v istem avoj- slvu na viäesodiäce; Henrik Cazafura, c. kr. svetovalec na deželnem sodišča je imenovan viiiitn svetovalcem na i stem sodiäcu. — G kr. sodni pristav v g. Sežani dr. Biasotto je stopil v pokoj. G. kr. avskultant g. dr. Ščitomir Dolenc je premeščen iz Kobarida v Sežano. V Kobarid pa pride c. kr. avakultant g. dr. Peter Ganeva. lmenovanje v iinaučnl strokl — Finančni konceptni praktikant Dr. Makso B ö h m je imenovan finančnim konce- pistom v X. öinovnem razredu. PoStui ravnatelj v Trstn, g. dvorni svetnik Felicetti je vložil prosnjo za upokojenje. Smrtua kosa. — V Renčah je amrl na svojem posestvu včetaj ob 1. ori pop. g. Josip pi. Degrazia, bivši tamošnji župan. Pogreb bode jatri ob 3. uri po- poludne. V Gorici je umrl v soboto sodni slaga g. Miha Geetrežnik. N. p. v m. Semcuj 8v. Andrea. — Včeraj, na semenj sv. Andreja, smo iraeli v Go- rici prekrasno vreme. Zato pa je priälo v Gorico vse polno ljudi iz vaeh delov dežele, Tadi prodajalcev najrazličnejšega blaga je bilo letos več kot lani. Živine so prignali na semenj prav lepe in jako mnogo glav. Posebno je bila živahna kupčija s praSiČi. Da je bilo tudi za raz- vedrilo dovolj preskrbljeno z raznimi „komedjami* in drugimi takimi rečmi, razame se samo ob sebi. Razpisanl službi v §odnl stroki. — Na okrožnem sodišča v Gorici je razpisano mesto kancelista v XI. plaö. razredu. Proänje je predložiti predsed- ništva tega sodišča najdalje do 31. de- cembra 1905. Prosilci morajo dokazati, da so položili z dobrim vspehom prvi pisarniški izpit in da ho veači deželnim jezikom. Na okrajnem sodišču v Volo^kem je razpiaano mesto zaöasnega pisarja z dnevnico 2 K 40 stot. Prošnje je vložiti do 20. decembra predstojništvu tega okrajnega sodiäda. Maloprldnež. — Pri 75-letnemu Andreju Jioäkina in njegovi ženi 73-Ietni Magdaleni je bival neki Peter Medved, mlad človek, ki se ma neče nič delati, pač pa dobro živeti in pohajati. V petek po kosilu zahteval je Medved od stare Magdalene, da mu da ista kakih 70—80 novcev, da bi äel za nje pit. Ker mu stara Magdalena ni hotela dati denara, začel jo je malopridni Medved pretepati. Da se ji ni kaj hujšega pripetilo, sta morala stara Boškin k sosedovim, in äe tje je priSel Medved ter jima žugal, da ja ubije, Ta stvar je prišla do uses po- licije, ki je Medveda zaprla. Nesre^a. — Železniškema delavca Tomažu Doljana od Sv. Lucije padel je pred osmimi dnevi velik kamen na deano nogo ter močno poškodoval prute na njej, tako da ma je avetoval zdravnik, naj bi šel v Gorici. Doljan pa ni ubogal zdravnika, ampak delal je naprej äe kakih osem dni. V soboto pa ga je zmagala boleöina in pripeljali so ga v tuk. bolniänico, kjer m u bodo morali nogo odrezati. V Kobaridu je bil vnoviö izvoljen županoin večletni žapan g. Josip Rakov- šček. Podžapani bo gg.: Ivaa Karinčič iz Sažida, Anton Jaretič iz Kobarida, Franc Urbanciö iz Kobarida, Iran Gruntar (Spick) iz Kobarida Franc Mi- klavič iz Kobarida i^ Ivan Volarič a Svina. Iz Ročinja nam pišejo: „Marijina dražbau je priredila preteklo nedeljo igrokaz „Dve materi". Udeležba je bila naravnost ogromna, posebno iz Kanala jih je priälo veliko. Gospodom iz Kanala se dražba v prvi vr8ti zahvaljaje, i za povoljen ma< terijalni uspeh. Tatvina v cerkvi — V noči od nedelje na pondeljek adrli so neznani tatovi v cerkev sv. Ivana. V cerkvi so razbili Sipo, ki pokriva kip malere Božje, ter odnesli dva uhana. Nato so ti malo- pridneži vžgtili 17 Rveč, odprli s silo ta- bernakel, vzeli iz monstrance st. hostijo, jo pojedli ter nadomestili monštranco s križem. Lopovi s torn niso bili še za- dovoljni, ampak ponesnažili so povrha še cerkev. Ni to lep sad današnjega na- predka, ki dela vso cast vsern pridgarjem modernega napredka, ki pa ni pravzaprav nič dragfga, nego zdivjanost in poživin- čenje?! DriiStvo sv. Ceelllje za gori^ko nad^koiijo. — Zborovanje se je vršilo 23. nov. po določenem prot;ramu, a iz- vršilo se je deloma. Prvi del vsporeda, ßlovesna sv. maša, petje, je bil popoln ; vsi so bili izredno zadovoljni in so se 0 petju pohvalno izrazili; vspeh je bil krasen ! Drugi del — zborovanje — je pa bil nepopoln, ker se niso izpeljqle vse točke. Sporoöim torej na kratko, kar se je obravnuvalo in določilo. Pri zborovanja pozdravi mägr. dr. Sedej navzoče s prisrčnimi besedami, se zahvali za lepo in ginljivo petje ; glede odbora, izvoljenega za izpeljavo določil v „Molu proprio", pravi, da je bilo njegovo prizadevanje brezvspešno; a druätven odbor se jo trudil, da zadosti svoji na- logi, kar mej drugina kažejo muzikalije, katere je druätvo podalo svojim udom. Tajnikovo poročilo omenja dveh odborovih sej, v katerih se je obravnavalo o glasbenik publikacijab, občnem zbora, in tudi, kako se priučiti tradicijonalnemu koralu. publikacije — predigre, lavret lit., odgovori pri Rlovesni sv. ma8i — sta [ae veliko trudila g. D. Fajgelj in preč. g. Kokoäar. — V ladnjem času petje v goriških cerkvah vrlo dobro na- preduje. G. msgr. Sedej predlaga, naj se poälje pozdrav obč. zboru cecilij draštva v Ljubljani, kar se zgodi takoj. G. žnpnik Kokošar priporoča, naj društvo izda koralne Intr., kom. za največje praznik, kar se pa odloži z ozirom na to, ker namerava č. g. Ki- movec prirediti podobno izdajo; na ta način se prihrani nepotrebno delo. G. Kokošar omenja, da' pripravlja g. Fajgelj lepc fagirane, tematično izde- lane raedigre, ki pridejo v kratkeixi, a g. dr. Sedej pripomni, da bi bolje kazalo, prej izdati primerne, Iahte, kratke kadence. G. Kosec stavi predlog, naj se naroöi že iziäla izdaja trad, korala „Kyrjale", in se petje vravna tako, da bo moglo Ijudstvo v petja sodelovati tadi pri slovesnih mašah. Lepa miael, le težko izvedljiva in to tern bolj, ker äe ne vemo natanko, kako prepevati trad, koral; zato se skleae na predlog insgr. Sedej-a in g. žapnika Kokoäarja, naj se prirediti koralni kurz, pokliče kak zve- denec v tem petju, ki bi pokazal, kako naj se izvaja trad, koral, da se pritegnejo terau tadi drugi predmeti cerkv. glaabe, da bi bila tedaj t* prireditev nekak podačevalni teöaj, ki se ima vräiti v primernem času, najbolje pred pustom, ko razni gospodje niso toliko z drugim delom zadržani. — Odbor se pooblasti, da v tem ozira potrebno in primerno akrene in podrobnosti ob času naznani. Po koncanem kürzn se vrSi pravi občni zbor z volitvijo novega odbora, kar sedaj ni bilo mogoče. Na to je bilo zbo- rovanje zaključeno. Na veselo svidenje tedaj pri kor. karzu in obč. zboru ! P. A. V. Roman „Nebeaa". — Naproäeni smo objaviti : Prvo poglavje sccijalnega romana „Nebesa" je dotiskano in je do- biti za ceno 2 K v zvezkih. Dobiti je tudi vezano v rudeče ali svetlo viänjevo platno za ceno 2 K 40 vin. — Ker je s tem prvim delom nekako zakljuceno te- oretiöno vprašanje 0 ekzistenci nebes kot sedežu Stvarnikovem, se ta del za- more smatrati kot samostojna knjiga, ki napravi vezana jako dober utia. — 0 vsebini tega, na velikih idejah zasnova- nega romana se öujejo Že zdaj posa- mezni ugodni glaaovi od strani književno izobraženih mož. A roman postaja čim- dalje tem bolj zanimiv in je le od raz- fiirjenjh prvega dela odvisno, da roman kmalu nadaljuje. Vezano prvo poglavje je prav prikladno tudi kot božično da- rilo priljubljenim osebam, — Naroča se pri upravi romana „Nebesa" v Radov- Mici, Gorenjsko (Kranjsko), bodisi po- samezna poglavja ali za veö naročnikov ¦kopno proti naroönini ali povzetju. — Rojaki, pohitite x naročbo prvega dela ,,Nebes", da zamore dim prej izhajati drugo jako zanimivo poglavje „Dokument". Do8tavek: Okoli 400 gospodov, ki so prejeli prvi zvezek na ogled, zvezka niso vrnili, niti se naročili, kar v očigled vi8okim ti.skovnim stroSkom provzroča upravi veliko gmotno škodo. Dotični gg. so torej naproäeni, da čim prej dopoš- Ijejo naročnino za prvo poglavje, ali vrnejo zvezek nepo^kodovan. „Lcgljouarji'4 v Trstu. — Dra- matično druätvo v Trstu priredi v /e- deljo, due 10 decembra 1905 v gledali- žčni dvorani „Narodnega doma" v Tr. tu predstavo, na katori gostuje g. Anton Verovšek,režiser „Dramatičnega drai^tva" v Ljubljani. Predstavljali sp bodo „L%\- jonarji". Igra s petjem iz Napoleonovih časov v 4 dejanjih. Spisal Fran Gnvekar Godbo vglasbil Viktor Pjirma. Znčetek ob 8. uri zvečer. — Prihodnja predstava v nedeljo, dne 17. t. m. rRokovnja6iM, gostuje g. A. Verovšek. Varnost na tržaskih nlicah. — V Trstu «e od dne do dne vedno bolj množe tatvine in ropi. Človek ni varen pred tatinsko zalego niti po belem dnevu in tadi na najobljudenejaih ulicah ne. V soboto n. pr. je šla gospoi ična Gorgo, hči policijakega komisarja v Miljah ob 8. nri zjutraj po ulici S. Lazzaro, ki je jako obljudena. Hkratu pristopi k nji neki Človek, ji segne z roko v žep ter ji odnese denarnico, v kateri je bilo 32 kron. Popoludne so prijeli nekega tez^.k»», ki je na aumu, da je izvršil omenjeni rop. — Zalostnn poroka. — Dne 23. no- vembra hö je v Poreču poročil neki Ivan Colautti, ki 89 nahaja lam v preisko- valnem zaporu, ker je ötirikrat z nožem nevarno ranil kmeta Antona Ritoso. Iz zapora npremila sta v cerkev Colanttija dva orožnika in spremljal ga je tudi jeden stražar. V cerkvi ga je čakala ne- vesta. Po dokončanem cerkvenem opra- vilu odvedli so C}lauttija zopet v zapor, dočim je äla nevesla sama domov. Dr. Trumblč — župan spljctskl. — V aredo se je v Spljetu vräila volitev mestnega župana. ProJ volitvijo so se pojavili trije kandidatje za župansko stolico, dosedanji žapan V. Milk-, dr. A. Trumbič in dr. E. Grgič. Da na volitvi ne pride do borbe med pristaäi teh treh kandi ; Mehika 18,870.000 — 139; Kanada 15,400.000 — 2-74; Avstralija 10,158 000 — 2'59 Konzum vseh 12 dežel 1.209,678 000 fantov povprečno 2 79 za oaebo. Loterijske številke. 2. do.ceinbrii. Dunaj......35 90 78 79 68 Gradec......45 75 35 78 30 Rojflki! hupujte nopodni holeh Jolskega flomou. Tržne cene, Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294'— do 300— Porlorico . 260-- 210- 280-— 230 — 76— „ 80 — „ Santos . . Slakdor..... Otrobi debele . . „ 12'— „ 14-— drobne . . „ 12*— „ 13-— Petrolij v sodu . . „ 42— „ 43 — „ zaboju . „ 13— „ 13 50 M 0 k a ogerska: St. 0 K 2980 št. 1 K 2860 It. 2 K 27 40. „ 3 „ 26 20, „ 4 „ 25 40, „ 6 „ 23.80 St. 6 K 22 40. I Anton Ivanov Pečenfto | I Gorica I j§ priporoča svojo veliko zalogo pristnih 9 $ belih ui Lrnih vin iz lastnih in drugih $ |> priznanih vinogradov; plzenjskega piva jL 8> »prazdroj« iz slovcče češke »Meščanske pi- W |) vovarne«, in domačega žganja I. vrsl<> v $ |j steklenicah, kojega pristnost se jamči. x? |> Zaloga ledu katerega se oddaja lc na $ g; debelo po 50 kg naprej L ^ Vino dostavlja na dorn in razpošilja || © po želcznici na vsc kraje avstrijsko-orrsk«> i& $ države v sodih od 56 1 naprej. $ | Cene zmerne. Postrežba poš- g> I tena in točna. m m m m m m | 8S«#$$«i®$® »««««««SB««««©«©«««««! ßniol/ll Spominjajte se ° vsaki nUJalVI I jiriUki „Solskega doina". Dr. Reach v bolnišnici sv. Roka v Budapešti.je v vsth slučajih povračujoče- ga se telesnega za- prtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenet- Ijivo ugodnim uspe- (ou|B[HApo ipnO želodono I tinkturo G. Piccoli-ja, dvornegazaložnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena steklenica velja 20 vinarjev in Be vnanja naročila z obratno pošlo irz šujejov. Pozor! Podpisani priporočam čč. duhovščini in 's! občinstvu v mestu in na deželi svojo prodojalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga. istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine Žnideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja I se po pošti najmanj 5 kg. — I Jo sip Kutin >I Semenižka ulica 1 Jak. Šuligoj urar c. hr. drž. železnic Busposha ulica št.2S Priporoča svojo zalogo rsz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnih up na zvon z donečim gla- som za gostilne, ltavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoža šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a ne kakor posredovalei. ? KOLEDAR t KMETOVALCA \ splsal državnl mlekarski nadzornik | J. LEGVART. \ Prepotrebni ročni zapisnik za | slov. kmet. podružnice, pose- { stnike, trgovce. mlekarje itd. i ° VSEBINA: ^ \ Koledar za 1 1906. Poštue do- / ločbe. Živinoreja. Mlekarstvo. ^ Vinoreja. Kh-tarstvo. Sadjere- ja. ŽivinoztlraiMiiStvo. Važnc postave. Zapisnik knjigovod- stva. Zapisnik za beležke. Ceua moöno v j)Iatuo ve- zane knjlžice z žepnieama 1 K 80 h, s pošto 2 K. l'ri naroSilu od 1Ö komadov višje se razpoSilja poštnine proslo, na kar opozarjam pu- sebno kinetijsko podružnice. Naroča se pri založnišvtu Ivan Bonač, Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v CJrorici na Kornjušt. 11. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev sinrina Stolna ulina hiS *t 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. i slovenshi optihar.Garico r 1 ulica Uetturini 3, i priporoča ppeč. duhovšani in T slav. občinstvu v mestu in na ¦ J> deželi svojo veliko zalogo fl optičnih izdelkov p in sieer vsake vrste očal, ba- r^ pometre, toplomerje, zdravni- COške toploraerje, daljnoglede Q ^""^ vage za vino, žganje itd. I Sprejema uaročila inpopra- *"^l ve in ßoSHJa na dorn. fJJ \ ^ s Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšuje tek in sboljšuje prebavQ.. Dobt se 9 leltarnah C. F. BoEtiringcr und Söhne Mannheim - Haldhof. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Samo enkrat ^ naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica. Gosnoska ulica 7. %in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,i llepšega in kakovosti primerno cenega blaga, j ^kakor se tu dobi. \ p Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesensko in zinisko »e- zono v netlose^ljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadrug^a z omejenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah. in prodaja alalm.m.m.sa.mm. nnrounain-- pristnavina- Iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. XJzorci vina poäiljajo so na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. Prava radost za vsako gospodinjo so testenine znideršič & Valenčiča, ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnato jed. Centrsllna posojilnica registroüana zadruga 0 Gorici, ulica Uetturini his. štev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petili letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5% z 1'l8°[i) npravnega prispevka za vsacega pol Ieta. Obrestna niera zahranilne vloge ostane nespremenjena.