Intervju z deželnim svetnikom Mavrične levice Igorjem Kocijančičem /2 Nekdanja železnina magnet za oživitev goriškega Raštela Primorski Mladi oblastem obračajo hrbet Martin Brecelj Vladna večina v Italiji ne popušča. Po vsej sili hoče odobriti univerzitetno reformo brez sprememb v zakonskem besedilu. Zaman je nasprotovanje opozicije, predvsem pa so bob ob steno večmesečni protesti tistih, ki jih reforma v perspektivi še najbolj prizadeva, se pravi študentov in mladih raziskovalcev. Šolska ministrica Mariastella Gelmini in drugi člani vlade pravijo, da gre za »ideološke« proteste, ki ne upoštevajo pomembnih pridobitev snujoče se preureditve. Gotovo je tudi tudi v tej oceni nekaj resnice, vendar ni mogoče spregledati, da reforma nudi predvsem priložnost za uvedbo korenitih varčevalnih ukrepov na univerzitetnem področju, podobno kot se je že zgodilo z drugimi reformami Gelminijeve na področju šolstva. Vse to se dogaja v času, v katerem so mladi na Zahodu in še posebej v Italiji pod udarom zaradi krize, ki jo povzroča vse bolj agresivna konkurenca razvijajočih se gospodarstev. V Italiji je že četrtina mladih od 15. do 24. leta starosti brez zaposlitve, petina mladih od 15. do 29. leta starosti pa ne študira in ne dela. Zdi se, da vlada vsega tega ne vidi, vsaj v zadostni meri ne. A to so boleča dejstva, ob katerih ni čudno, da se sedanja generacija mladih čuti »izdano«. In to so mladi protestniki včeraj v Rimu tudi simbolno pokazali, ko so obrnili hrbet palačam oblasti in zakorakali proti predmestju. Še dobro, da jih je potem sprejel predsednik republike na Kvirinalu. Hudo bi bilo, če bi mladi ne zgolj simbolno obupali nad demokratičnimi institucijami. Jutri v božični številki Primorskega dnevnika 18 tisoč kilometrov na kolesih Vrh: zgodba lokande Devetak Pavletič je imel eno prestavo več Župan Dipiazza: Slovenci me ljubijo J dnevnik ČETRTEK, 23. DECEMBRA 2010 Št. 303 (20.010) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zda-rusija - Pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Senat ZDA ratificiral sporazum z Rusijo Start Obama podpisal zakon proti diskriminaciji homoseksualcev v vojski jadranje - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dohi Bronasta jadralca Za Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija najprestižnejši mednarodni rezultat DOHA - Čupina jadralca Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti sta na svetovnem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Dohi osvojila bronasto kolajno, kar je za mlada jadralca najprestižnejši mednarodni rezultat. Po bronu na lanskem evropskem mladinskem prvenstvu na Blatnem jezeru sta beri dobrih rezultatov na državni ravni dodala še lovoriko s svetovnega prvenstva. V zadnji regati »medal race« sta osvojila 8. mesto, a kljub temu zadržala toč- ko prednosti pred ostalimi tekmeci in potrdila 3. mesto s kvalifikacij. Svetovna mladinska prvaka sta drugič zapored Francoza Bouvet in Mion, drugo mesto pa je pripadlo avstrijski posadki Bargehr/Mahr. Na 20. strani WASHINGTON - Ameriški senat je včeraj v Washingtonu z 71 glasovi za in 26 proti ratificiral sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start, ki ga je aprila v Pragi z ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevim podpisal predsednik ZDA Barack Obama. Gre za pomembno politično zmago Obame na zunanjepolitičnem področju, ki je v teh dneh zabeležil tudi velik dosežek na notranjepolitičnem področju s podpisom zakona proti diskriminaciji homoseksualcev v oboroženih silah. Na 18. strani V Sloveniji slavijo 20-letnico plebiscita Na 2. strani SSG: danes nov statut? Na 7. strani Devin-Nabrežina: v letu 2011 nova avtobusna postajališča Na 8. strani Sovodnje: dežela se obvezuje za pomoč Na 14. strani Po snegu in mrazu pozor na luknje Na 15. strani J J J Mačkolje: torklja družine Novak Bo po Nilu spet tekla kri? www.obiettivoluce.com 0BIETTIV0 di Roberto p.i. Antoni LUCE NUDIMO VAM Industrijske in zasebne električne inštalacije Avtomatizacija dvoriščnih vrat Telefonija in domofbni Varnostni sistemi Informatične mreže Klimatske naprave fotovoltaične naprave + asistenca NAŠE ZNAMKE WAAC uOGÍsrv E LA CASA TI SORRIDE IQL 1129 ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE! Proseška ul. 59 (Brdina), TS | tel. 040-2176897 | mob. 335-6024673 V POSTOJNSKI JAMI 25., 26., 27., 28 29. dec. 2010 1., 2. jan. 2011 ob 14.00, 15.00 in 16.00 Informacije: Tel.: 05 7000 103 www.postojnska-jama.si 2 Četrtek, 23. decembra 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Poslanica ob dvajsetletnici plebiscita o samostojnosti Predsednik Danilo Türk: V 20 letih nismo ustvarili malo Na današnji dan pred 20 leti se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za osamosvojitev KORUPCIJA Sanader: Imam čisto vest CELOVEC - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj ob začetku zaslišanja v povezavi s sumljivimi posli s koroško Hypo banko zatrdil, da ima čisto vest ter da ni nikoli niti zahteval niti prejel denarja ali kakršnekoli provizije. Pričakovati je, da bo komisija Sanaderja spraševala predvsem o vplivu politike na poslovanje Hypo banke. Po navedbah medijev je bila politika vpletena v poslovanje te banke na Hrvaškem, pa tudi v prodajo banke bavarski Bayern LB leta 2007. Komisija je Sanaderja spraševala predvsem o vplivu politike na poslovanje banke Hypo Alpe Adria. Po navedbah medijev je bila politika vpletena v poslovanje te banke na Hrvaškem, pa tudi v prodajo banke bavarski Bayern LB leta 2007. Sanader je odločno zanikal, da bi posredoval pri hrvaški centralni banki v zvezi s prodajo banke Hypo Alpe Adria bavarski banki, je pa potrdil, da ga je nekdanji predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber prosil za to. LJUBLJANA - Danes minieva natančno 20 let od izvedbe plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev oz. 95 odstotkov udeleženih volivcev izreklo za osamosvojitev. Tedanjo odločitev za samostojno državo je nedavno premier Borut Pahor označil za najslavnejši del slovenske zgodovine. Plebiscit 23. decembra 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki smo jim bili konec 80. let prejšnjega stoletja v Sloveniji priča znotraj čedalje bolj krhke jugoslovanske federacije, kjer je vodilno mesto prevzemala Srbija. Slovenci smo neodvisnost in samostojnost dosegli z lastnim prizadevanjem, tveganjem in žrtvami, pa je v poslanici ob 20. obletnici plebiscita poudaril predsednik republike Danilo Türk. Čeprav je potrebna kritična sa-morefleksija, predsednik ocenjuje, da nismo ustvarili malo, danes pa imamo priložnost, da odkrite pomanjkljivosti in napake odpravimo. Priprava za osamosvojitev se je izrazila v izjemni mobilizaciji civilne družbe, prežeti z močjo ideje človekovih pravic, je v poslanici zapisal Türk. "Osamosvojitev je bila nujna in je postala resničnost zaradi zaščite človekovih pravic vseh ljudi na našem ozemlju. Ljudi je zavarovala pred agresijo in nevarnostjo vojne in postala je pot do nove razvojne perspektive," dodaja. Ob priznavanju pomena tedanje politične enotnosti predsednik spominja tudi, da je bila ta dosežena demokratično Predsednik Slovenije Danilo Türk je v poslanici ob dvajsetletnici plebiscita o samostojnosti poudaril, da Slovenija v dveh desetletjih ni ustvarila malo arhiv ter upoštevajoč pluralizem in usklajevanje takrat tako različnih političnih dejavnikov. Spoštovanje civilne družbe je recept, ki ga Türk ponuja tudi za preseganje sedanje neenotnosti in malodu-šja. "Bodimo realni, nismo ustvarili malo. Smo vključeni v Evropsko unijo in Nato, in vse druge mednarodne organizacije. Danes se živi bolje, kot se je živelo pred dvema desetletjema, naši ekonomski kazalci so obetavni, odprle so se nove perspektive, tudi če jih zaradi gospodarske krize težje prepoznavamo," ugotavlja. Ob tem, da je kriza razgalila številne pomanjkljivosti in napake, ki so po Türkovem prepričanju z nami že dolgo, pa imamo zdaj "priložnost in dolžnost, da vse te pomanjkljivosti odpravimo, da vzpostavimo učinkovite mehanizme pravne države, zagotovimo solidarnost in spodbudimo ustvarjalnost, podjetnost in državljanski pogum". "Svet in Slovenija v njem sta v procesu spreminjanja. Najti moramo naše mesto v teh spremembah, izboljšati moramo kakovost vsega, kar ustvarjamo, materialnega in duhovnega," državljane in državljanke še poziva predsednik države. Tako bi morali določiti premišljene prednostne cilje in v sebi poiskati vse najboljše za njihovo uresničevanje. "Bodimo samozavestni. Današnje preizkušnje niso najtežje v naši zgodovini, so pa takšne, da zahtevajo resen premislek in več odločnosti. Uporabimo čas in pamet, ki sta na voljo. Naredimo pogumne korake naprej," je še poudaril Türk. (STA) REZIJA V Solbici tradicionalna ■ v« v božična prireditev SOLBICA - Tudi letos bo Sol-bico, majhno gorsko vasico sredi Rezije, med božičnimi prazniki razsvetlila velikanska zvezda repatica. Nenadoma se bo pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m). Zelo zanimivo prireditev, tako imenovano »Božično noč v Reziji« bo že deveto leto zapored priredilo združenje ViviStolvizza, ki skrbi za promocijo rezijanske vasice in v ta namen organizira raznovrstne pobude tudi med letom. Velika zvezda, ki je dolga 9 in široka 1,5 m ter jo razsvetljuje kar 800 žarnic, se bo nad Solbico prvič pojavila na božični predvečer ob 21.45, ob 22.30 pa bo v solbiški cerkvi maša. Spust zvezde bodo ponovili še za štefanovo ob 18. uri in 5. januarja. 24. in 26. decembra bo prireditev na žalost nekoliko okrnjena, saj zaradi obilnega sneženja ne bo živih jaslic, organizatorji pa upajo, da jih bodo lahko 5. januarja vendarle pripravili. V ponedeljek, 27. decembra, pa bodo podelili tradicionalno nagrado »Srebrna zvezda doline Rezija«. Letos si jo je prislužila rektorica Univerze v Vidmu Cristina Compagno. Dodatne informacije o prireditvi lahko dobite na tel. 0433/53119 ali 360/960179 oziroma na elektronskem naslovu info@vivistolviz-za.org. (NM) POLITIKA - Pogovor z deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem »Z reformami v slovenski manjšini naj vsakdo začne • • • 1 • 1 I V • 1 «V I •• najprej pri sebi, kar bo sprožilo verižno reakcijo« TRST -Igor Kocijančič (SKP) je bil v deželni svet izvoljen na listi Mavrične levice, ki danes obstaja le v deželnem parlamentu, v resnici pa je ni več. Pogovor z njim smo začeli prav z nedavnim rojstvom Federacije levice. Mislite, da je to pravi korak k združevanju levice, ki je leta 2008 ostala brez zastopnikov v italijanskem parlamentu? Prav gotovo gre za veliko ambicijo in za začetek nekega združevalnega procesa. Ta je dejansko diametralno nasproten številnim cepitvam, ki so bile za levico značilnost vsega povojnega obdobja. Ste torej na pravi poti? Jasno je, da je to zelo pozitivna "proti težnja" cepitvam, ki pa sama po sebi še ni dovolj in nikakor ne jamči pridobitve naklonjenosti, predvsem v sedanjem obdobju. Zakaj ne? Danes se konsenz v politiki, v dobrem in slabem, meri bolj po zakonitostih auditela (merjenje televizijske gledanosti, op.ur.), kot po tehtnosti vsebin in političnih predlogov. Kako ocenjujete primarne volitve v tržaški levi sredini in mislite, da ima Roberto Co-solini sploh možnosti za zmago? Glede na razklanost in visoko stopnjo raz-draženosti v vrstah lokalne t.i. desne sredine je priložnost za zmago na občinskih volitvah na dlani. Roberto Cosolini ima dejansko veliko možnosti, če bo tudi v prihodnjih mesecih ostalo pri sedanjem stanju. Kaj pa primarne volitve same na sebi? Nekateri, in tu mislim predvsem na Demokratsko stranko, so vnaprej določili, da je bil uspeh volitev vezan na spodnjo mejo šest tisoč volilk in volilcev. Pri tem so vsi skupaj pozabili na dejstvo, da smo te primarne volitve dokončno odobrili konec novembra, jih pripravili na vrat na nos in da je bil propagandni stroj veliko bolj skromen od prejšnjih. Pred štirimi leti se je na Tržaškem primarnih volitev udeležilo skoraj 20 tisoč ljudi.. Ni mogoče primerjati teh primarnih s prvimi volitvami in niti s tistimi, ko so se ljudje izrekali za državnega in deželnega tajnika demokratov. Priprava na volitve je bila takrat dolgotrajnejša in naravnost bombastična. 4.320 volilk in volilcev pa je zelo nizka številka... Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič kroma Če vprašate mene, so bile tudi zadnje primarne volitve uspeh. Katera druga politična pobuda bi lahko v istem dnevu privabila v vsako izmed 20 različnih dvoran več kot 200 ljudi? Če pa je del Demokratske stranke, tu mislim na sredince in bivšo Marjetico, namenoma "šprical" primarne volitve, potem morajo to razčistiti v okviru stranke. V slovenski manjšini se dosti govori o reformah in novi organiziranosti civilne družbe, vse pa ostaja pri starem. Kako gledate vi na to vprašanje? O tem sem že lani napisal daljše razmišljanje s predlogom novega ustroja naše organiziranosti. Izsledki zadnje ankete med bralci vašega dnevnika tudi nesporno dokazujejo, da si naša javnost želi vsaj bolj smotrnejšo uporabo sredstev in odpravo dvojnikov. Konkretnih korakov pa ni videti na obzorju... Gre za že dolgoletno dialektiko med refor-misti (SKGZ) in konservativci (SSO), pri čemer že nekaj mesecev svetujem reformistom, da če na drugi strani ni posluha, naj vsakdo začne kar pri sebi. Akcija potem sproži reakcijo in privede do sprememb. Če do premikov ne bo prišlo, bo še nekaj časa vse ostalo pri besednem spopadanju krovnih, ki pa močno tvegata, da bosta v kratkem izgubili dejansko širšo ljudsko legitimacijo. Pravila, s katerimi FJK deli državne prispevke, so stara okoli 20 let. Tudi na tem področju je dosti besed in nič dejanj. Očitno ni prave volje za spremembe. Kaj mislite o tem? Resnici na ljubo ni prav tako. Deželni zakon za Slovence iz leta 2007 predvideva, da bi morala posvetovalna komisija deželni vladi nakazati smernice in kriterije porazdelitve. Prej pa je bila uveljavljena navada, da so člani posvetovalne komisije svetovali tudi višino financiranja posameznim ustanovam. Od tu izvirajo tudi vse polemike o fifty-fifty sistemu financiranja, ki se seveda ne ozira na vsebine in načrte, ampak deluje zgolj po ključu pripadnosti. Ta vaša ugotovitev ni ravno spodbudna ... To šibi ugled naše organizirane dejavnosti in krepi vlogo in moč odločanja deželnega odbora. Zakaj pa? Deželna vlada lahko odloča tudi mimo mnenja posvetovalne komisije, kot se je dejansko zgodilo lani. Kako ocenjujete odnos uprave FJK in predsednika Tonda do slovenske manjšine? Negativno. Predsednik ne kaže ne rečem naklonjenosti, ampak niti kdo ve kakšnega zani- manja za manjšinsko problematiko. In to ne samo za našo, ampak na splošno, naj gre za Furla-ne ali nemško govorečo skupnost v Kanalski dolini. Konec koncev je tudi status avtonomne dežele vezan na to. Zadnje čase pa opažam, da je predsednik le nekoliko bolj pozoren do teh zadev. Kako si to razlagate? Tondo je morda razumel, da če si prizadeva za boljše odnose in privilegirano partnerstvo s Slovenijo, mora drugače obravnavati tudi nekoliko "obrobnejše in nevšečne" teme, kakršen bi utegnil biti tudi položaj Slovencev v FJK. Kaj pa zamenjava odbornika Roberta Mo-linara z odbornikom Eliom De Anno? Molinaro je zelo izkušen politik in prav gotovo sodi med boljše poznavalce deželne stvarnosti, delovanja deželnega sveta in odbora. Poleg tega pa je doma tudi pri manjšinskem vprašanju. Kaj pa njegov naslednik? Za De Anno je področje jezikovnih in narodnih manjšin verjetno novo, ampak mu gre priznati, da je za začetek ravnal zelo previdno in da kaže veliko zanimanje za manjšinsko področje ter za mednarodne odnose. Slednji so bili doslej verjetno največja hiba Tondove uprave, saj so se s tem resorjem ukvarjali že trije. De Anna je zelo pozoren do odnosov s Slovenijo, gotovo bolj kot njegova predhodnika. V deželnem svetu je več opozicij in torej več opozicijskih glasov, ki so večkrat razglašeni in zato neučinkoviti. Se strinjate s to oceno? Delno. Mi smo se leta 2008 predstavili z enotnim programom Demokratične zaveze. Po porazu na volitvah smo se znašli v opoziciji in nimamo enotnega opozicijskega programa. Opozicija morda daje včasih videz, da je razglašena, ker mora vsakdo izmed nas tudi "loviti" mesto na medijski sceni, ampak zdi se mi, da glede temeljnih in tehtnih vsebin nastopamo precej enotno. Kakor kdaj, dodajamo mi. Jasno je, da posamezne stranke izpostavljajo tisto, kar se jim zdi pomembnejše in je bližje njihovemu poslanstvu. Moram pa pripomniti, da smo v prejšnji zakonodajni dobi v deželnem svetu dosegali sintezo veliko prej in bolj učinkovito kot zdajšnja desnosredinska večina, ki po dveh letih in pol dejansko ne kaže sposobnosti za to. S.T. PONUDBE VELJAJO DO 31. DECEMBRA 2010 •fMlfl Blešce *cenel koici SANTA ROSA llcwu. m§ MO N F A LCO NE/TR ZIČ (GO) Kroj Son Ptolo, ulico Pocor- Tel. 0481/Jl67Jd od pmUjh do wbcJe: NEPREKINJENURNIK;9.00 ■ 20.30 ■ ntdiljo: 9.30 ■ iO.OO EMISFERO najdele tudi v krajih: Belluno, Fiurne Veneta [PN), Miroro (VE}, Perugb, Scorze' (VE), Sileo (TV)r Vicenzo, ViHorio Veneta (TV), Žare (VI} 4 Četrtek, 23. decembra 2010 ALPE-JADRAN / VENETO - Včeraj pri Quartu d'Altino položili temeljni kamen Benetke-Trst, tretji pas avtoceste za boljšo povezavo z Vzhodom Razširitev avtoceste bo dolga 95 kilometrov, stala bo 2 milijardi 300 milijonov QUARTO D'ALTINO - Tretji vozni pas avtoceste Benetke-Trst ima svoj temeljni kamen. Včeraj sta ga položila »imenitna zidarja«, predsednik Veneta Luca Zaia in predsednik Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo. Ligaš in berlusconijevec sta bila istega mnenja o pomenu tretjega pasu: bo nujno potreben ne le za izboljšanje prometa na celotnem odseku od Benetk do Vileš in bo tudi pripomogel h gospodarsko-in-dustrijskemu razvoju italijanskega severovzhoda. Saj ne gre pozabiti, da predstavlja avtocesta A4 (njena uradna šifra) glavno prometno povezavo med Italijo in Vzhodno Evropo. Delo bo stalo kar 2 milijardi 300 milijonov evrov. Trasa meri 95 kilometrov, 55 v Venetu, preostalih 40 v Furlaniji-julijski krajini. Tretji pas je potreben zaradi vse gostejšega prometa na tej avtocesti. Letno po njej zapelje 41 milijonov vozil, povprečno 110 tisoč dnevno, v počitniških poletnih mesecih pa celo več kot 160 tisoč. Zaradi tolikšne zasičenosti je vlada septembra 2008 oklicala za ta avtocestni odsek izredno stanje in imenovala Renza Tonda za izrednega komisarja za gradnjo tretjega voznega pasu. Tako je bil pospešen birokratski postopek, v dobrih dveh letih so bili načrti pripravljeni, kar je omogočilo včerajšnji uradni začetek del. Po mnenju deželnih tehnikov je to najbolj pomembna italijanska infrastruktura tačas. Predsednik Furlanije-Julijske krajine renzo Tondo (drugi z desne) in predsednik Veneta Luca Zaia (tretji z desne) sta krstila tretji vozni pas avtoceste Benetke-Trst Gradnja tretjega pasu bo potekala po odsekih: od Quarta d'Altina do San Donaja (18,5 kilometra), od San Donaja do Alvisopolija (33,5 kilometra), od novega mosta čez Tilment do Gonarsa (25 kilometrov) in od Gonarsa do Vileš (25 kilometrov). Poleg tega bodo uredili sedem novih priključkov in izvozov, pre- uredili vozlišče pri Palmanovi in prenovo cestninskih postaj pri Portogruaru in Moščenicah. Prvi odsek bo stal 427 milijonov evrov. Gradnja bo zahtevna zaradi prisotnosti številnih »ovir«, kot jim pravijo tehniki, in sicer: 40 telefonskih kablov, 64 električnih linij, 41 vodovodov, 9 kana- DEŽELNI SVET - Novoletni obračun predsednika Franz verjame v stabilnost Tondove vlade, ne pa v prihodnost Berlusconijeve koalicije TRST - Predsednik deželnega sveta Maurizio Franz (Severna liga) verjame, da bo vlada Renza Tonda vodila Furlanijo-Julijsko krajino do leta 2013, ne polaga pa velikih upov v stabilnost državne vlade. »Tesna razlika med večino in opozicijo v poslanski zbornici pomeni, da bo Silvio Berlus- coni zelo težko vladal,« pravi Franz, ki je včeraj podal enoletni obračun dejavnosti deželnega parlamenta. V letu, ki se izteka, so deželni svetniki odobrili 23 zakonov, odnosi med večino in opozicijo so korektni, kot je prišlo do izraza med obravnavo proračuna in finančnega zakona. Slovenska skupnost Zbirna stranka Slovencev v Italiji vošči ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2011 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja. SLOVENSKA SKUPNOST Trst - Gorica - Videm Predstavnik novinarjev Giorgio Cesare (levo) izroča Mauriziu Franzu spominsko darilo Franz je pohvalil deželno vlado, ki je po njegovem vložila veliko truda za premagovanje gospodarske in družbene krize. Slednja se še pozna, počasi pa se vidijo prvi znaki preporoda, je optimistično dodal Franz. Za krmilom deželnega sveta je zamenjal Edouar-da Ballamana, ki je moral odstopiti zaradi škandala z nezakonito uporabo službenega avtomobila. Ballaman je po odstopu zapustil Severno ligo in je sedaj član mešane svetniške skupine. Govori se, da namerava nekdanji predsednik prestopiti v stranko FLI predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija. Franz računa, da bo prihodnje leto prišlo do sprememb nekaterih členov deželnega statuta in da se bo tudi začelo resno soočenje o zmanjšanju števila deželnih svetnikov. Predsednik Dežele Renzo Tondo meni, da bi se lahko sporazumeli za deželno skupščino s petdesetimi člani. O tem se sicer govori že nekaj časa, konkretnih ukrepov pa ni videti na obzorju. V pokrajini Bocen največ smrti pri delu BENETKE - V letu 2010 je bilo v deželah Triveneta 88 smrtnih nesreč pri delu. Podatek, ki zadeva obdobje med januarjem in novembrom, je objavila opazovalnica podjetja Vega Engeneering iz Mester. 51 smrtnih primerov je bilo v Venetu, 29 v Tridentinski in Južni Tirolski, preostalih osem v Furlaniji-Julijski krajini. Glede na število prebivalcev je na prvem mestu Tridentinska-Južna Tirolska, na drugem pa Veneto. Med pokrajinami je po številu mrtvih daleč prvi Bocen (20) pred Padovo (11), medtem ko so Videm (3), Trst, Porde-non (2) in Gorica (1) na dnu lestvice. Pred dvanajstimi leti atentat v Vidmu VIDEM - Deželno tajništvo policijskega sindikata COISP se z grenkobo spominja videmske-ga atentata, v katerem so natanko pred dvanajstimi leti umrli trije policisti. 31-letni Adriano Ruttar, 34-letni Giuseppe Guido Zannier in 31-le-tni Paolo Cragnolino so izgubili življenje zaradi bombe, ki je eksplodirala pri zaprtem vhodu v trgovino v središču mesta. Štirje policisti in trgovec so se tedaj poškodovali. »Dogodek je mnogo ljudi globoko pretresel in jim spremenil življenje,« piše sindikat COISP, ki obenem poudarja, da se morajo državljani v tem obdobju zamisliti ob težavnih nalogah policistov, ki so pogosto tarča napadov. EVRO 1,3112 $ -0,30 lizacij, 22 naftovodov in plinovodov. Zgradili bodo 5 mostov čez reke in rečice (Sile, Musestre, Vallio, Meolo in Pia-ve), 9 nadvozov in štiri podvoze. Za gradnjo novega voznega pasu so razlastili zemljišča 469 lastnikov. Vsi razlastitveni postopki, razen enega, so bili dokončani, odškodnina znaša 34 milijonov evrov. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. decembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 22.12. 21.12. ameriški dolar 1,3112 1,3155 japonski jen 109,68 110,00 ruski rubel 40,2825 59,1315 8,7598 40,4468 59,5000 danska krona 7,4521 0,84920 7,4507 0,85030 švedska krona 8,9812 7,8715 8,9795 7,8620 češka krona 25,280 1,2502 25,258 estonska krona 15,6466 276,20 15,6466 275,60 poljski zlot 3,9928 1,3322 3,9940 avstralski dolar 1,3143 1,9558 1,3183 romunski lev 4,2853 3,4528 4,2888 3,4528 latvijski lats 0,7098 2,2246 0,7093 2,2349 islandska krona 290,00 2,0355 290,00 2,0479 hrvaška kuna 7,3914 7,3864 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26063 0,30281 0,45719 0,14000 0,16917 0,23833 0,809 1,022 1,254 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.957,65 € -12,26 ■ TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 22. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,37 - INTEREUROPA 3,87 - KRKA 62,95 - LUKA KOPER 17,40 - MERCATOR 162,00 - PETROL 267,00 - TELEKOM SLOVENIJE 86,00 - BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 - AERODROM LJUBLJANA 19,30 - DELO PRODAJA 26,00 - ETOL 98,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA 20,00 - ISTRABENZ 5,98 - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,45 - MLINOTEST 5,50 - KOMPAS MTS 7,65 - NIKA 15,20 - PIVOVARNA LAŠKO 15,54 - POZAVAROVALNICA SAVA 8,11 - PROBANKA 24,50 - SALUS, LJUBLJANA 400,00 - SAVA 90,00 - TERME ČATEŽ 179,80 - ŽITO 90,05 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,65 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. decembra 2010 -0<01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,052 90,90 15 39 -1,03 -0,46 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,5475 +0,85 -2,14 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,884 2,74 -0,39 -0,72 +1 59 EDISON ENEL ENI 0,8935 3,85 1659 +0,07 FIAT FINMECCANICA 15,31 8 61 +0,24 +1,32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,80 -0,75 -0,87 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,145 -0,92 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,35 22,80 -0,53 +0,09 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,5375 6,865 2 0275 -0,71 -0,58 +1 38 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,22 12 81 -0,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,04 -0,31 +1,87 -0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,80 7,855 -0,13 TENARIS TERNA 0,9835 18,59 3 1875 +0,46 +0,11 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0805 +0,55 -0,12 UNICREDIT 6,845 1,652 -0,42 SOD NAFTE (159 litrov) 90,64 $ +0,91 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 848,36 -0,54 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.044,93 +0,43 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 960,08 1.708,43 +0,30 +2,31 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 665,09 270,30 1.454,92 -0,35 +0,57 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.297,82 -0,42 -0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.560,40 2.235,91 +0,23 +0,06 S&P 500, New York 1.258,79 +0,33 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.271,27 7.067,92 5.983,49 +0,91 -0,14 +0,53 CAC 40, Pariz 3.919,71 -0,20 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.911,44 1.223,70 +0,58 +0,80 Nikkei, Tokio 10.346,48 -0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.144,31 2.877,90 +0,14 -0,90 Sensex, Mubaj 20.015,80 -0,22 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 23. decembra 2010 5 GLOSA Balkanska • • »mizenja« JoZe Pirjevec Kakšne tragične novice prihajajo z Balkana, predvsem iz republik, ki so nastale na ruševinah bivše Jugoslavije. Najbolj srhljiva je tista, ki je povezana s Kosovom, kjer so bile pred kratkim prve volitve po osamosvojitvi. Ni se samo izkazalo, da je Demokratična stranka, ki ji načeljuje Hashim Tha^i, dosegla relativno večino na nepošten način, temveč tudi, da je njen prvak povezan s kriminalnimi združbami, ki jih obtožujejo trgovanja s heroinom in celo s človeškimi organi. O tem, da Tha^i ni svetnik, nisem nikoli dvomil. Na politični sceni se je pojavil februarja 1999, kot član albanske delegacije, ki naj bi v Rambouilletu, kraljevskem gradu v Franciji, pod okriljem velikih sil dosegla s Srbi sporazum o bodoči ureditvi Kosova. Ob tisti priliki se je Tha^i izkazal spret-nejši od Miloševica, oziroma njegovih predstavnikov na pogajanjih. Sprejel je ameriški plan, kar zadeva poseg Nata v nemirno pokrajino, in si s tem zagotovil zaščito Was-hingtona. Na podlagi tega kapitala je v poznejših letih gradil svojo politično kariero, čeprav je bilo jasno, da izhaja iz vrst U^K, Osvobodilne fronte Kosova, katere povezanost z organiziranim kriminalom je bila očitna. Toda, ker je služil ciljem ameriške zunanje politike na Balkanu, so nad tem dejstvom v ZDA zamižali. Sedaj je prišla iz Sveta Evrope obtožnica, ki je tako uničujoča, da jo je težko interpretirati kot sad srbske sovražne propagande. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi o Milu Djukanovicu, ki je zadnjih dvajset let skoraj nepretrgoma krojil usodo Črne gore. Tudi on je dosegel odcepitev svoje republike od Srbije, ker je znal spretno igrati na ameriško karto, kljub temu, da o njegovih stikih z mafijo, ki mešetari med obema obalama Jadrana, že dolgo na glas govorijo. In ne samo v Srbiji in v Italiji. Djukanovic je pred kratkim napovedal svoj odhod iz politike, pri če- mer se je težko izogniti sumu, da je to storil pod pritiskom Evropske unije, na vrata katere trka Črna gora. Svojim kritikom odgovarja, da so »neobveščeni« in da so mu »patološko« nasprotni. Pozablja pa na protekcijo, ki jo je še do nedavna v Črni gori užival Darko Saric, eden velikih balkanskih dealerjev s kokainom. Priština in Beograd sta pred kratkim podpisala dogovor o ekstradiciji kriminalcev njegovega kova. Toda, glej zlomka, še preden je bil sporazum (tajno) sklenjen, je omenjeni gospod skupaj s svojimi pajdaši izginil neznano kam. O bivšem hrvaškem premierju Ivu Sa-naderju, ki sedi v priporu v Salzburgu zaradi obtožbe pranja umazanega denarja in drugih malverzacij, naj samo rečem, da je na žalost pač nadaljeval motno politiko, ki jo je na Hrvaškem zastavil že Franjo Tudjman s svojo hercegovško banda (pa ne samo). V primerjavi z novicami, ki prihajajo iz Kosova, Črne gore, Hrvaške - če bi se potrudili bi seveda marsikaj žalostnega našli tudi v Makedoniji, v Srbiji in v Bosni in Hercegovini - se zdi Slovenija prava oaza blaženih. Kar zadeva korupcijo, smo na svetovni lestvici držav na sedemindvajstem mestu med Estonijo in Ciprom. Visoko nad Italijo, ki je na sede-minšestdesetem. Mi smo samo patetično smešni z manijo, ki jo imamo, da se sončimo v milosti predsednikov ZDA, kot priča nedavna dogodivščina premierja Boruta Pahorja, o kateri je poročal Wikileaks. Moram reči, da me odkritje ni presenetilo, saj sem že pred leti, ko sem bil na našem veleposlaništvu v Washingtonu z nelagodjem na stenah opazil fotografije takratnega premierja (ali predsednika) z Georgeom W. Bushom. Kot da bi šlo za epohalen diplomatski dosežek. V tej mizeriji veste, kdo je na Balkanu na dnu? Bolgarija. V članku o »sreči«, ki ga je prejšnji teden objavil The Economist, so Bolgari najbolj nesrečni na svetu! VREME OB KONCU TEDNA Za božič toplo in deževno, nato nova ohladitev ^ j|v ^ Darko Bradassi_ Vremenska slika se bo spet spremenila, vendar bo pred novim nedeljskim preobratom pred nami še precej dežja. V teh dneh prevladuje izrazito atlantsko vreme in nam jugozahodni tokovi prinašajo zelo vlažen zrak ter pogoste padavine. Najbolj neugodna je vremenska slika ravno pri nas, medtem ko je bolj proti vzhodu Slovenije manj dežja in vlage ter več spremenljivosti. Meja sneženja se je z odjugo občutno zvišala, ozračje se je bistveno segrelo. Ničta izoterma je bila včeraj opoldne na višini 2.019 metrov, torej se je v zadnjih dneh povzpela za skoraj 2.000 metrov, medtem ko je radiosonda na višini 1500 metrov namerila +3,4 stopinje Celzija. V preteklem tednu je na isti višini namerila zelo zgovorno in pri nas redko vrednost -12,3 stopinje Celzija. Ozračje se je v nižjih slojih otoplilo za kakih 15 stopinj Celzija. Še občutnejša je bila toplotna advekcija v najvišjih slojih. Na višini 5500 metrov je včeraj opoldne radiosonda namerila -20 stopinj Celzija, še pred dobrim tednom pa manj kot -40 stopinj Celzija. Spremembe so torej zelo občutne. Od nedelje pa spet pričakujemo občutno nižje vrednosti. Možno, da se bo živo srebro na višini 1500 metrov ponekod spustilo do okrog -10 stopinj Celzija, ničta izoterma pa bo le nekaj sto metrov nad morjem. Dejstvo je, da dobiva vreme v zadnjih tednih vse bolj radikalne smernice brez vmesnih slik. Zdaj prevladuje Atlantik s pogostimi in precejšnjimi padavinami, zdaj sever z izrazitim mrazom. Vse je pač odvisno od razporeditve anticiklona. Ko anticiklon nad Atlantikom oslabi, priteka k nam zelo vlažen atlantski zrak, ko se okrepi in vzpenja do skrajnega severa, pa zelo mrzli severni tokovi. Vmesne poti dejansko ni. Ali vztrajnost padavin z otoplitvami, ali mraz s predhodno vremensko fronto. Zgodba se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Anticiklon nad Atlantikom se bo ravno za božič začel spet vzpenjati proti severu, od koder bo od svetega Štefana preusmerjal bolj mrzel zrak. Prehodno bo za nekaj dni vremenska slika spet bolj severna in celinska. Za zadnje dni v letu pa kaže na okrepitev anticiklona, ki naj bi zaobjel večji del Evrope in naj bi prinesel stanovitno vreme in nekoliko višje temperature, če ne bo morebiti prišlo do pri-zemnega temperaturnega obrata. Danes in jutri bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami. Toplo bo. Božična noč bo v glavnem deževna in še razmeroma topla. Za božič se bo nadaljevalo podobno vreme, ozračje pa se bo počasi ohlajalo. Čez dan bo zapihala šibka do zmerna burja, ki se bo ponoči okrepila. V noči na nedeljo se bo meja sneženja spuščala. V Sloveniji bo ponoči snežilo do nižin, v Furlaniji Julijski krajini nad okrog 600 metrov. V nedeljo bo sprva še oblačno s padavinami, pihala bo močna burja, temperature bodo občutno padle. Ko bo glavnina padavin že za nami, ni izključeno, da bo nekaj snežink lahko padlo tudi na Krasu in celo pri morju. V ponedeljek se bo ozračje še dodatno ohladilo, ponekod ne gre izključiti možnosti poledice. Na sliki: nad nami je zelo vlažen zrak, ki prinaša padavine Filatelija v medijih Vsekakor je zanimivo, da za področje filatelije, ki je namenjena ožjemu krogu zbiralcev, velja v širši javnosti sorazmerno veliko zanimanje. Če časopisi, revije in televizije v raznih evropskih in svetovnih državah dajejo na razpolago prostor tej tematiki, pomeni, da velja za to področje večje zanimanje, kakor si običajno predstavljamo. Na drugi strani pa je tudi res, da državne poštne uprave posvečajo filateliji precej pozornosti. Filatelisti se sicer pritožujejo, da je te pozornosti vedno manj in da prevladuje povsod le smisel za trženje, a dejstvo je, da nove znamke izhajajo, nekatere so tudi lepe, da so v vseh večjih mestih poštni in filatelistični muzeji in da je na primer v Italiji vsak konec tedna kje kakšna filatelistična razstava. V slovenskem prostoru pa posvečajo posebno pozornost znamkam tudi šole. V vseh večjih mestih in krajih imajo šolske filatelistične krožke. Nekateri mladinci pa se potem vpišejo v mladinske sekcije krajevnih filatelisti-čnih društev, ki jih je v Sloveniji 28. Nekatera društva imajo svoja glasila, kot npr. Filatelist (FD Idrija) in Znamkar (FD Maribor), Filatelistični zbornik (FD Ljubljana). Tu bi lahko omenili tudi rubriko Primorskega dnevnika Postiljon, ki jo že tri leta mesečno pripavlja SFK Košir. Pošta Slovenije izdaja ob izidu no- vih znamk svoj Bilten, Filatelistična zveza Slovenije pa zbornik Nova filatelija. K temu je treba dodati, da v ljubljanskem Dnevniku že več kot dvajset let izhaja tedenska rubrika Filatelija, ki jo z veliko strokovnostjo piše Janko Štampfl. Občasno posvetijo kako oddajo tudi krajevne radijske in TV postaje. Radio Trst A je imel pred leti filatelistično rubriko, ki jo je pripravljal Odo Kalan, prejšnjo soboto pa je TV Koper Capo-distria oddajala polurno oddajo, ki jo je pripravil Mitja Tretjak in pri kateri je sodeloval tajnik SFK Košir Igor Tuta. Lahko torej zapišemo, da velja za to staro tradicijo zbiranja in urejanja poštnih znamk in poštnih žigov dokaj razširje-njo zanimanje tudi s strani tistih, ki se s filatelijo neposredno ne ukvarjajo. Ivan Vesel - Vesnin © v-. M v s ;l v::sn n IFI^O - I9D0 K tan uunjASkj.L. i I KItH I|; VIAH va L-Ul Ihv'i/.J K Nji i V, ■ (rtJ-.vUjl-.lki iOLN ;F Sredi novembra je Filatelistični odsek numizmatičnega društva v Ilirski Bistrici izdal dotiskano dopisnico s spominskim žigom posvečeno pesniku Ivanu Veselu (1840-1900). Vesel se je rodil v Mengšu in bil leta 1865 posvečen v duhovnika. Nato je služboval v raznih krajih na Primorskem in na Štajerskem. Zadnje obdobje svojega življenja je preživel kot dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Že v letih liceja se je začel ukvarjati s pisanjem, napisal je več pesmi in zgodovinski roman izza časa Rimljanov na Slovenskem ter dramo o pokristjanjevanju karantanskih Slovencev. Glavno njegovo delo pa so prevodi iz ruske poezije. Prevajal je Lermontova, Pavlova in Puškina. Leta 1901 je posmrtno izšla njegova Ruska antologija. Med nje-govinmi prijatelji so bili Aškerc, Mencinger, Medved, Kette in Gregorčič, ki mu je ob smrti posvetil pesem. In prav kitico te pesmi so v Ilirski Bistrici izbrali za spominsko dopisnico. (Slika 1) Program znamk Slovenije leta 2011 Pošta Slovenije je za prihodnje leto napovedala izdajo 31 novih znamk. Izšle bodo v skupinah na določene dneve v letu: 28. januarja, 25. marca, 27. maja, 23. septembra in 25. novembra. Posebej pa bo 25. junija izšla znamka posvečena 20-letnici osamosvojitve Slovenije. V glavnem bodo tudi v prihodnjem letu ohranili dosedanje serije posvečene znamenitim osebnostim, ljudskim nošam (notranjska) (Slika 2), folklori, turizmu (dolina reke Soče), rastlinstvu, živalstvu (ptice), naravnim parkom (Se-čoveljske soline), umetnosti (Rihard Jakopič), filmu (ob 80.letnici prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga), športu in industriji (Cestna vozila Tomos) ter še marsikaj drugega. O posameznih izdajah bomo sproti poročali v tej rubriki. Številne italijanske novosti v letu 2011 Prejšnji teden je italijanska poštna uprava objavila program izdaj novih znamk za prihodnje leto. Filateliste je skoraj zadela kap, ko so ugotovili, da namerava Italija prihodnje leto izdati kar 85 novih znamk, skoraj dvakrat toliko kot navadno. Od tega jih bo nekaj izšlo v osmih blokih (34 znamk) in v zvežči-ču (10 znamk). Takoj moramo povedati, da bodo tudi letos verjetno v teku leta določene spremembe, a bojimo se, da bo zato znamk še več. Večino novosti predstavljajo serije, ki bodo posvečene 150-letnici zedi-njenja Italije. Temu zgodovinskemu obdobju bo posvečenih kar sedem serij z 39 znamkami. V to skupino pa ni všteta izdaja namenjena Rimu kot glavnemu mestu Italije. Glede ostalih tem pa bi omenili, da bo končno izšla 8. marca znamka pos- večena mednarodnemu prazniku žena. Aprila pa bo izšla spominska znamka ob 50-letnici prvega človekovega poleta v vesolje. Posebna znamka bo jeseni posvečena prostovoljnemu delu, druga pa italijanskim vojaškim misijam v tujini. V okviru serije Institucije bo posebna znamka posvečena državnemu muzeju italijanske emigracije. V evropskem parlamentu so se odločili, da bo prihodnje leto posvečeno gozdovom, in med napovedanimi serijami bo tudi Italija izdala dve znamki o gozdovih, poleg tega pa še dve znamki na tamo vrtov in parkov, ki bosta posvečeni botaničnemu vrtu v Padovi in parku pri Iserniji o apeninski flori. Med osebnostmi bodo prihodnje leto dobili svojo znamko A. Fogazzaro, E. Salgari (oba 100-letnica smrti), C. Dapporto (100-letnica rojstva) in Italo Svevo (150-letnica rojstva). Za naše kraje pa je zanimiva tudi znamka, ki bo izšla junija v seriji turizma. Na njej bo prikazan Trbiž. Voščilo Ob koncu te rubrike, ki je zadnja pred prazniki, bi vam radi, drage bralke in cenjeni bralci, predvsem pa vsi prijatelji filatelisti, iz vsega srca voščili mirne in vesele božične praznike, v novem letu pa mnogo dobrega in uspešnega prizadevanja zase in za slovensko narodnostno skupnost, filatelistom pa še posebej kako novo, presenetljivo in redko odkritje. S Postiljonom se bomo spet oglasili v drugi polovici januarja. (Slika 3) I. T. 6 Četrtek, 23. decembra 2010 ITALIJA / REFORMA UNIVERZE - Obravnava zakonskega besedila v senatu se je zavlekla Zaključno glasovanje šele danes Napolitano sprejel protestnike Študentje in raziskovalci v Rimu simbolno demonstrirali v periferiji - Protesti po vsej državi RIM - Senat bi bil moral včeraj dokončno odobriti sporno reformo univerze šolske ministrice Mariestelle Gelmini. Zaradi obstrukcije opozicije, pa tudi zaradi nerodnosti vladne večine, se bo to zgodilo z enodnevno zamudo, se pravi danes. Zaključno glasovanje je napovedano okrog 16. ure, pred tem pa bodo ob 15. uri na sporedu glasovalne izjave, ki jih bo neposredno prenašala televizija. Tako predvideva dogovor, ki so ga včeraj pod večer ob koncu napetega dne dosegli načelniki parlamentarnih skupin. Medtem so se včeraj po vsej Italiji obnovile demonstracije proti snujoči se reformi. Po razpoložljivih informacijah so protesti v Rimu, Turinu, Cagliariju in drugih mestih potekali mirno, so pa izbruhnili spopadi med protestniki in policijo v Milanu in še zlasti v Palermu. Tam so razjarjeni študentje med drugim metali kamenje v policiste in pri tem poškodovali enega novinarja. Posebno veliko pričakovanje je vladalo za demonstracije v Rimu, kjer je 14. decembra prišlo do nasilnih izgredov s številnimi ranjenimi v neposredni bližini sedežev parlamenta in vlade. Študentje in raziskovalci pa so poskrbeli za presenečenje. V sprevodu niso krenili proti palačam osrednjih državnih oblasti, ampak proti rimskemu predmestju, kjer so jih ponekod ljudje sprejeli s ploskanjem. S tem so protestniki hoteli izraziti svoje razočaranje nad politiko. Demonstrantov je bilo kar veliko, saj se jih je po nekaterih podatkih zbralo okrog 30 tisoč. Za svojevrstno »presenečenje« pa je poskrbel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. V nasprotju z zaprtostjo, s katero je vlada doslej zavračala vsako soočenje s protestniki, je državni poglavar sinoči na Kvirinalu sprejel delegacijo študentov in raziskovalcev. Ti so mu izročili pismo, s katerim so ga pozvali, naj ne podpiše zakonskega besedila sporne reforme, češ da »ubija« pravico do študija, ki jo jamči ustava. Po besedah nekaterih udeležencev srečanja je Napolitano pozorno poslušal izvajanja protestnikov ter še zlasti njihove protipredloge. Na poziv, naj ne podpiše zakona, ni neposredno odgovoril; zagotovil je le, da bo kot vselej skušal vestno izvajati pristojnosti, ki mu jih nalaga ustava pri razglašanju zakonov. Predstavniki študentov in raziskovalcev so se predsedniku vsekakor iskreno zahvalili, češ da je prvi predstavnik oblasti, ki jim je znal resnično prisluhniti. ¿£r ¥ W~ ^ «i 4- ■ -jm' rr> -P „I" ^ in" rv;'.' Ah* > V, -i! Sprevod protestnikov v rimskem predmestju ansa v^iivoi soli iiü 2-lift v . . ; í,noi IMÍU m uCITT« ; r » ' \ 1 ? afwi'^r" rf ^ v * VLADA - Odlok 50 milijonov manj za založništvo RIM - Vlada bo prispevala 400 milijonov evrov v sklad za neprofitne organizacije in raziskovalne dejavnosti, ki ga sicer financirajo davčni obvezanci s 5 promili davka na dohodke fizičnih oseb (Irpef). Tako določa večnamenski odlok (it. decreto Milleproroghe), ki ga je včeraj odobrila vlada. V resnici bo vlada s tem obnovila sklad, iz katerega je sama prevzela 75 odstotkov sredstev z zakonom o jav-nofinančni stabilnosti. Pristavimo naj, da bo četrtina od nakazanih 400 milijonov evrov namenjena raziskovanju amiotro-fične lateralne skleroze ter pomoči zadevnim bolnikom na domu. Odlok obsega še vrsto ukrepov. Med drugim v dekretu piše, da vlada ponovno refinancira tako imenovani sklad 5 promilov tudi s konsistentnim krčenjem sklada za založništvo, ki ga je vlada zreducirala za 50 milijonov evrov. Tako se ponovno odpira vprašanje preživetja številnih italijanskih časopisov (vključno s Primorskim dnevnikom). POLITIKA - Nova težava za Berlusconija Prestigiacomo zapustila stranko Ljudstva svobode RIM - Okoljska ministrica Ste-fania Prestigiacomo je včeraj polemično zapustila stranko Ljudstva svobode in napovedala prestop v mešano poslansko skupino. Povod za njeno dejanje je bilo zadržanje poslanske skupine Berlusconijeve stranke, ki je v sklopu zakona o delu ter zaposlovanju glasovala proti nekemu predlogu okoljskega ministrstva. Ukrep zadeva ločeno zbiranje in uničevanje odpadkov. Prestigiacomo je zaman zahtevala od desne sredine, naj vsaj podpre preložitev omenjenega ukrepa. To se ni zgodilo, takoj po glasovanju je ministrica jezno zapustila poslansko dvorano, nekateri očitno že bivši strankarski somišljeniki pa so ji zakričali, naj odstopi tudi iz vlade. Prestigiacomo je pozneje dejala, da misli ostati še naprej v vladi, problem pa predstaviti ministrskemu predsedniku. Ni izključeno, da jo bo Berlusconi na koncu prepričal, naj ostane v Ljudstvu svobode. Stefania Prestigiacomo Včerajšnje dogajanje v parlamentu je samo konica v seriji nesoglasij med ministrico in Ljudstvom svobode, tako da so nekateri v Rimu že napovedovali njen vstop v stranko FLI Gianfranca Finija. Prestigia-como, ki je doma s Sicilije, je od Ber-lusconija v preteklosti večkrat zahtevala več pozornosti (in finančnih sredstev) za jug Italije. Premier ji je marsikaj obljubil, finančni minister Giulio Tremonti pa je vse njene predloge zavrnil. POLITIKA - Po zaupnici Calderoliju Severna liga zahteva Finijevo odstavitev RIM - Poslanska zbornica je zavrnila nezaupnico ministru Robertu Calderoliju, ki jo je predložila stranka Italija vrednot. Nekaj minut zatem je Severna liga, kateri pripada Calde-roli, dala zelo jasno razumeti, da bi moral Gianfranco Fini odstopiti z mesta predsednika poslanske zbornice. Nekateri ligaši razmišljajo o odstavitvi Finija, ki pa jo aktualna zakonodaja ne predvideva. Vodja poslanske skupine Bossi-jeve stranke Marco Reguzzoni je sicer priznal, da zbornica ne more odstaviti svojega predsednika. Liga bo najbrž po novem letu zato v obliki resolucije zahtevala Finijev odstop, kar bi - tako Reguzzoni - pomenilo politično nezaupnico predsedniku. Predlog Severne lige ni doživel podpore pri drugih vladnih komponentah, predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je večkrat dejal, da bi moral Fini zaradi svoje vodilne vloge v stranki FLI odstopiti. Nezaupnico Calderoliju so podprli poslanci levosredinske opozicije, Roberto Calderoli za usodo ministra iz vrst Severne lige je bila odločilna bela glasovnica UDC in Finijevih pristašev. Glasovanje je dejansko potekalo v skladu s pričakovanji, medtem ko ostaja na nitki usoda kulturnega ministra Sandra Bondija, proti kateremu je nezaupnico predložila vsa opozicija. Tudi v tem primeru bodo odločilni glasovi parlamentarcev UDC in FLI. Medtem ko se bo stranka Pier Ferdinanda Casinija najbrž vzdržala, so Finijevi pristaši napovedali glas za odstop kulturnega ministra. JUŽNA TIROLSKA - Zakonski odlok ministrskega sveta SVP takoj unovčila vzdržanje poslancev Narodni park Stelvio delno pod krajevno upravo Brugger in Zeller nista podprla nezaupnice - Kritike Demokratske stranke in okoljevarstvenikov BOCEN - Narodni park Stelvio-Stilfser Joch bodo po novem delno upravljale krajevne uprave, medtem ko ga je doslej upravljalo ministrstvo za okolje. Tako je z zakonskim odlokom določil ministrski svet. Odločitev je politično darilo za Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), katere poslanca (dva na tri) sta se 14. decembra med glasovanjem o nezaupnici Berlusconijevi vladi vzdržala, namesto da bi nezaupnico podprla. Vzdržala sta se Sigfried Brugger in Karl Zeller. Narodni park bo po novem upravljalo več subjektov, in sicer avtonomni pokrajini Trento in Bocen ter Dežela Lombardija, ki bodo z ministrstvom za okolje in občinskimi upravami sestavile koordinacijsko telo. Vodja stranke SVP Luis Durnwalder je prejšnji teden zanikal, da je šlo za izrecen dogovor, povezan z nezaupnico, priznal pa je, da so bila v tistih dneh pogajanja z ministroma Tremontijem in Calde-rolijem. V politični areni so bili najbolj kritični senatorji Demokratske stranke, ki so člani komisije za okolje. »Berlusconi, Fitto in Fratti-ni so ubogali diktatu južnotirolske stranke in razčlenili enega najbolj starih narodnih parkov, kar je za okolje zelo hud udarec,« so napisali senatorji Roberto Della Seta, Vincenzo De Luca, Francesco Ferrante in Daniela Mazzucconi, ki so tudi poudarili, da sta ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo in deželni svet Lombardije odločitvi nasprotovala. Plaz kritik pa se je vsul tudi iz okoljevarstvenih krogov. Organizacije WWF, Legambiente, LIPU, Federparchi in CAI so izrazili globoko zaskrbljenost, ker je »na hitro sprejeti odlok zbrisal 75 let trajajoče enotno upravljanje naravne dediščine, kakršno predstavlja park Stelvio«. Utrinek iz narodnega parka Stelvio-Stilfser Joch Sporazum o tovarni FIAT menda tik pred podpisom TURIN - Vodstvo avtomobilske hiše FIAT in sindikati kovinarske stroke bodo najbrž še pred božičem sklenili dogovor o prihodnosti tovarne Mirafiori. Sindikalna zveza FIOM ima velike pomisleke nad osnutkom sporazuma in ga najbrž ne bo podpisala. Pooblaščeni upravitelj avtomobilskega koncerna Sergio Marchionne je s tem v zvezi že dal vedeti, da bo FIAT upošteval dogovor, če bo slednji žel podporo 51 odstotkov delavcev na referendumu. Zastopniki FIOM so prepričani, da dogovor poslabšuje itak že sedaj težke delovne razmere v tovarni in da je v marsičem v popolnem nasprotju z doslej podpisanimi sindikalnimi sporazumi. Dogovor podpira predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia. Di Pietro: Berlusconi ustrahuje ustavne sodnike RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi ustrahuje ustavno sodišče, zato je nujen poseg predsednika republike Giorgia Napolitana, pravi Antonio Di Pietro. Voditelj stranke Italija vrednot se nanaša na nedavno Berlusconijevo grožnjo, da bi se postavil po robu razsodbi ustavnega sodišča, če bi razveljavila sporni zakon o imuniteti. »V tem primeru bo stranka Ljudstva svobode priredila protestne demonstracije po vsej državi,« je zagrozil Berlusconi. Razsodba ustavnega sodišča j napovedana za 11. januar. V letu 2011 naročnina RAI dražja za poldrugi evro RIM - V novem letu bo naročnina za javno radiotelevizijsko ustanovo RAI dražja za poldrugi evro, kar pomeni, da bo po novem znašala 110,50 evra. To je včeraj sporočil resorni minister Paolo Romani, ki je dejal, da bi morala dražja naročnina prinesti v še kar izsušene blagajne RAI dodatnih 30 milijonov evrov. Minister Romani je ob tej priložnosti tudi napovedal ostrejši boj proti tistim, ki gledajo televizijo in poslušajo radio RAI, ne plačujejo pa naročnine. Govori se, da so v letu 2009 utajevalci povzročili ustanovi za približno 700 milijonov evrov škode, kar je res ogromna vsota. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SSG - Skupščina bo danes razpravljala o novem statutu Slovensko stalno gledališče: končno konec izredne uprave? Če bo skupščina sprejela nov statut, bi lahko v kratkem izvolili nov upravni svet Zaprtje muzejskih knjižnic 1 4 Četrtek, 23. decembra 2010 APrimorski ~ dnevnik Nova knjiga Maria Vatte Danes bodo v dvorani Costantinides v muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1 ob 18. uri predstavili knjigo duhovnika Maria Vatte Buona domenica. Trieste, volti e storie, ki je izšla pri založbi Lint. V knjigi so zbrani članki, ki jih je Vatta štiri leta in pol pisal za rubriko Trieste, volti e storie v tržaškem italijanskem dnevniku Il Piccolo. V tržaškem Kulturnem domu bo danes zasedala skupščina Slovenskega stalnega gledališča. Na dnevnem redu je tudi zelo pomembna točka: sprejetje novega statuta, na podlagi katerega naj bi osrednja gledališka ustanova Slovencev v Italiji končno dobila novo vodstvo oziroma nov upravni svet. Slovensko stalno gledališče kot znano že dobro leto vodita odvetnik Andrej Ber-don in komercialist Paolo Marchesi, izredna upravitelja, ki sta nadomestila upravni svet gledališča; ta je namreč septembra 2009 odstopil. Mandat, ki jima ga je dala Skupščina SSG, naj bi najprej trajal do junija letos. Ker pa ni bilo pogojev za izvolitev novega upravnega sveta, sta, kljub večkrat izraženi želji po odhodu, ostala na čelu te ustanove. Pogajanja za izvolitev novega upravnega sveta so zastala, ker je bil potreben nov statut: javne uprave so namreč zahtevale večjo zastopanost v upravnih organih SSG. Na podlagi neuradnih informacij, naj bi predstavniki slovenske manjšine in javnih uprav le našli skupen jezik. Deželni odbornik za kulturo Elio De Anna je pred dnevi za naš dnevnik izjavil, da bodo v upravnem svetu SSG na osnovi novega statuta sedeli trije predstavniki krajevnih uprav (Dežele, Pokrajine in Občine Trst) ter trije predstavniki Slovencev. Novi statut SSG naj bi stopil v veljavo z novim letom, ko naj bi se tudi izčrpal mandat sedanjih izrednih komisarjev. Skupščina SSG, v kateri sedijo predstavniki javnih uprav in slovenske manjšine, naj bi danes razpravljala o novem statutu. Osnutek, ki smo si ga lahko ogledali, potrjuje napovedi deželnega odbornika: nov upravni svet naj bi imel šest članov. Predsednika in dva člana naj bi imenovali Društvo Slovensko gledališče, Slovenska kul-turno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, ostale tri pa krajevne javne uprave. Vseh šest subjektov - ustanovnih članov SSG, naj bi krilo stroške za njegovo redno delovanje in stroške za dvorano; najvišji delež (75%) naj bi krila Dežela, ostali člani pa po 5%. Gledališče naj bi vsekakor še dalje prejemalo tudi prispevke iz državnega gledališkega sklada FUS. Upravni svet ima tudi statutarno nalogo, da imenuje umetniškega vodjo in »teh-nično-administrativnega koordinatorja«. Umetniški sektor kot znano vodi Primož Bebler, administrativni pa je trenutno brez vodstva. (pd) AVTOBUSI Praznični vozni red Prevozno podjetje Trieste Trasporti napoveduje spremembo voznega reda za božično obdobje. Večje spremembe bodo zadevale 24. in 25. december, okrnjen bo tudi urnik ob novem letu. Na božično vi-gilijo bo že tako praznični urnik skrčen, predvsem na nočnih progah št. 4, 8, 19, 20, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 44, 48. Zgoraj omenjene proge bodo 24. decembra in na sil-vestrovo vozile najkasneje do 21.30 ure. Na božični dan pa bo vozni red okrnjen že od 7.00. Ukinjena bo openska tran-vajska proga št. 2 ter proge št. 7, 19, 50 in 52, medtem ko bodo večerne proge A, B, C, D vozile od 20.30 dalje. Nekatere proge pa bodo deležne le manjših sprememb: št. 3 bo povezovala tudi zgornji del Ul. Commerciale; št. 27 bo občasno vozila do Lazareta; večerna proga A bo iz mestnega središča peljala skozi Ferdinandeo na Katinaro, medtem ko bo proga D krila tudi običajni odsek proge št. 9 iz Trga Goldoni do Campa Marzia. Dodatne informacije in morebitne spremembe so vsem uporabinkom dosegljive tudi na spletni strani www.triestetrasporti.it : S1 í ' j 1 i* < K? m ,, «i/■ W i fc £ M ■ Simfonični orkester RTV Slovenija med nedavnim koncertom v SSG kroma v,; vi I! L r» W II ísfí •Sri PRIPRAVE NA VOLITVE - Roberto Cosolini »Desna sredina ima oblast nad vsem Trst nujno potrebuje spremembe« »Desna sredina hoče še naprej krojiti prihodnost Trsta, kot dokazujejo njeni pritiski za pristanišče, pristaniški projekt Unicredit, boni-ficiranje industrijske cone in še bi lahko naštevali,« pravi županski kandidat leve sredine Roberto Co-solini. Spomladanske upravne volitve predstavljajo po njegovem mnenju edinstveno priložnost za spremembe na političnem in gospodarskem področju. Županski kandidat je na včerajšnji novinarki konferenci ob izteku leta dejal, da mesto potrebuje razvojni pakt med vsemi, ki mislijo, da ima Trst perspektive za prihodnost. Ne gre torej samo za levo sredino, temveč za raznorazne komponente, očitno tudi tiste, ki se ne prepoznavajo v sedanji opoziciji v občinskem svetu. Dipiazza se sedaj hvali, da je izpolnil svoj volilno-upravni program, v resnici pa je naredil zelo malo ali nič konkretnega, pravijo v levi sre- dini, ki verjamejo v možnost zmage na spomladanskih volitvah. Volilna bitka bo v vsakem primeru zelo zahtevna in to ne samo za levo sredino. V desni sredini se za župansko kandidaturo znova pojavlja ime Antonia Paolettija, predsednika Trgovinske zbornice, ki je sicer skregan z aktualnim županom Robertom Di-piazzo. Sprla sta se zaradi načrta morskega parka, ki je potem sicer propadel, tudi pred tem pa sta večkrat prišla v spor zaradi drugih zadev. Zanimivo, da se je o Paolettiju pred meseci celo govorilo kot o možnem županskem kandidatu leve sredine. V desni sredini je skratka vse še odprto, odločitve pa naj bi padle po novem letu in tudi pozneje. O možnem datumu upravnih volitev pa se omenja prvo nedeljo maja 2011. Odborništvo za kulturo Občine Trst obvešča, da bodo od danes do 7. januarja 2011 zaprte knjižnici in fototeki mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev in gledališkega muzeja Carlo Schmidl, kjer bosta zaprta tudi me-diateka in dokumentacijski center. Ponovno bodo odprle svoja vrata 10. januarja 2011, odprte pa bodo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 16. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. do 13. ure. Izredno odprtje akvarija Odborništvo za kulturo Občine Trst in ravnateljstvo mestnih znanstvenih muzejev sporočata, da bo akvarij na nabrežju, poleg delovnikov, izjemoma odprt tudi na Štefanovo, se pravi v nedeljo, 26. decembra, z urnikom od 9. do 17. ure in na praznik Svetih treh kraljev 6. januarja 2011 z urnikom od 9. do 13. ure. Kaznovana potapljača V morju pred miljskim nabrežjem je pomorska policija v torek dopoldne opazila dvojico potapljačev. Moška, doma iz Catanie, sta se potapljala na območju, kjer je to prepovedano in nista uporabljala ustrezne signalizacijske opreme. Enemu in drugemu so napisali globo v višini več kot tisoč evrov. Istega dne so policisti v sodelovanju s pristaniško kapitanijo na dnu barko-vljanskega portiča odkrili plastična koša, polna morskih ušes. Školjke so spet odvrgli v njihovo naravno okolje, policija pa preiskuje morebitno povezavo med potapljačema, ki sta se s Sicilije v Milje pripeljala s kombijem. Kosilo za priletne osebe Javno podjetje Pro Senectute vabi tudi letos na prireditev Aggiungi un posto a tavola, na kateri že trideset let nudijo družabne trenutke samim in ne-premožnim priletnim osebam. Na prireditvi lahko vsakdo sodeluje in prispeva kosilo za potrebne. Kosilo bo danes ob 12.30 v prostorih društva SGT v Ul. Ginnastica 47, ob 11. uri pa bo maša v klubu Primo Rovis. MAMILA - Prva obširna akcija proti pametnim drogam Omama z vrtnarsko žilico V Trstu karabinjerji preiskali dve trgovini in zasegli 207 proizvodov - Opojne snovi prodajajo kot pripomočke za gojenje rastlin in dezodorante V tržaških trgovinah so zasegli več proizvodov za dober vonj in ... prijetno počutje Karabinjerji posebnega oddelka NAS so v torek in včeraj po vsej Italiji izvedli obširno akcijo proti trgovini z mamili, predmet preiskave pa se je v tem primeru precej razlikoval od običajnih. Na muhi so imeli t. i. pametne droge (v angleščini »smart drugs«), manj znane snovi, ki jih v številnih prodajalnah ter na spletnih straneh ponujajo kot zelišča ali pripomočke za vrtnarjenje. Preiskava, ki se je začela v Neaplju, je privedla do številnih zasegov in sedmih aretacij, dotaknila pa se je tudi Trsta in Vidma. V Trstu so karabinjerji obiskali dve specializirani trgovini (»smart shop«) in zasegli 207 proizvodov. V tržaških in drugih »pametnih« prodajalnah prodajajo vrečke z naravnimi snovmi, travami, ki uživalcu povzročijo bolj ali manj prijetno omamo. Velja omeniti, da so te snovi manj poznane in jih v Italiji še niso uvrstili na uradni seznam prepovedanih drog - državno črno listo substanc. Proizvode z zanimivimi imeni, kot so »tropska sinergija«, »jamajški duh« ali »ju-katanski ogenj«, pa v trgovinah in na spletu predstavljajo kot pripomočke za gojenje in utrjevanje rastlin, dišave, naravne parfe-me ipd. Karabinjerji NAS so preiskavo poimenovali Vonj po drogi. V Italiji so skupno zasegli 20 tisoč de-zodorantov, tri tone zelišč, trideset kilogramov halucinogenih snovi in sto kilogramov indijske konoplje ter laboratorij za nezakonito proizvodnjo mamil. Zasegli so tudi podjetje Tessier-Ashpool v kraju Peschiera Borromeo pri Milanu, ki je uvažala, proizvajala in prodajala te snovi (šest predstavnikov podjetja so priprli). Vse se je začelo, ko se je mladenič iz Neaplja počutil slabo, v laboratoriju bolnišnice Federico II pa so ugotovili, da je z neko pametno drogo zau-žil nevarno molekulo, ki povzroča odvisnost in ogroža ožilje ter živčni sistem. Na podlagi tega odkritja so se pozneje tožilci prvič na tem področju odločili za priporne naloge in hišne preiskave (teh je bilo 122), akcija pa je zajela tudi Nizozemsko in nekatere vzhodnoevropske države. Med preiskavo so ugotovili, da imajo prodajalci svoje zveste stranke, večinoma gre za najstnike, informacije pa gredo navadno od ust do ust ali prek interneta. (af) 8 Četrtek, 23. decembra 2010 TRST / devin-nabrežina - Občinski svet na včerajšnji seji izglasoval konvencijo z družbo AMT Zamenjava ali nova postavitev tridesetih avtobusnih postajališč Voda: koncesija družbi AcegasAps in Kraškemu vodovodu - Prispevek Civilne zaščite proti poplavam Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji seji z devetimi glasovi za in štirimi proti izglasoval konvencijo med Agencijo za teritorialno mobilnost AMT ter vsemi občinami tržaške pokrajine za zamenjavo starih oz. postavitev novih postajališč za javne avtobusne prevoze. Konvencija, ki so jo sprejeli z glasovi desnosredinske večine ob nasprotovanju levosredinske opozicije, predvideva, da bodo na celotnem ozemlju Pokrajine Trst postavili štiristo postajališč in 1338 tabel, od katerih naj bi jih na podlagi zahtev tamkajšnje občinske uprave na ozemlju Občine De-vin-Nabrežina postavili trideset. Ponekod bodo le zamenjali stara postajališča, ki so dotrajana oz. so bila tarča vandalov, ponekod pa jih bodo postavili popolnoma na novo na podlagi zahtev občanov in priporočil občinskih svetnikov, je opozoril podžupan in odbornik za javna dela Massimo Romita, ki je tudi napovedal, da bodo vsa postajališča oz. table postavili v teku leta 2011. Že za 13. januar pa je napovedan sklic komisije za javna dela, ki se bo srečala s tehniki družbe AMT, tako kot je predlagal predsednik komisije Fabio Eramo, s katerim sta se strinjala tako Romita kot župan Giorgio Ret. Nova postajališča oz. table bodo ta- dolina - Občina Polemika ob Gombačevih izjavah »Če želimo ohraniti šolo v vsakem zaselku naše občine, je treba imeti pogum, da se za sredstva neposredno zaprosi ljubljansko vlado.« Tako je, po poročanju nedeljske številke tržaškega italijanskega dnevnika, svetnik Liste Gombač v dolinskem občinskem svetu Boris Gombač komentiral možnost zaprtja dveh osnovnih šol na občinskem ozemlju, ki jo je že pred časom omenila občinska odbor-nica za šolstvo Alenka Vazzi spričo napovedi o dodatnem krčenju neučnega oz. pomožnega osebja, zaradi česar ne bi bilo mogoče zagotoviti odprtja vseh šolskih poslopij (le-teh je enajst). Tako naj bi zaprli stavbi šol v Ricmanjih in Borštu, otroci pa naj bi po novem zahajali v šoli v Domjo oz. Bo-ljunec. Na zadnji ponedeljkovi seji dolinskega občinskega sveta se o tem sicer ni govorilo, saj je bila točka, ki je predvidevala sprejetje občinskega pravilnika za šolski prevoz, preložena na mesec januar 2011, vsekakor je Gombač po pisanju italijanskega dnevnika možnost zaprtja dveh šolskih stavb pozdravil, saj po njegovih besedah ne živimo več v povojnem času ali pa v prvih 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo treba misliti za ohranitev za vsako ceno slovenske identitete tudi z izrazito ideološkimi cilji: zdaj je namreč po Gombačevem mnenju treba, bolj kot na količino misliti na kakovost. V zvezi s trditvami svetnika Liste Gombač v italijanskem tisku se je oglasil njegov svetniški kolega iz vrst Slovenske skupnosti Marko Šavron, ki je v izjavi dejal, da gre za sramoten odnos do slovenskih šol, ki so bile ustanovljene za preživetje slovenske manjšine, zaradi česar jih tudi ščitijo mednarodni dogovori, kot sta Londonski in Osim-ski sporazum. Enako zaščito uživajo tudi italijanske šole v Sloveniji, je dejal Šavron. ko postavili na raznih točkah v Nabre-žini, Nabrežini-Križu, Devinu, Sesljan-skem zalivu, Cerovljah, Mavhinjah, Vi-žovljah, Ribiškem naselju, Naselju sv. Mavra, Šempolaju, Slivnem in Prečniku. Do zamenjave dosedanjih postajališč bo prišlo v Sesljanu, Devinu, Štivanu, Ribiškem naselju in Šempolaju, medtem ko je vzdrževanje obstoječih objektov predvideno v Nabrežini, Naselju sv. Mavra, Praprotu in Trnovci. Med ostalimi točkami dnevnega reda velja omeniti sporočilo župana Gior-gia Reta o torkovem podpisu, skupaj z županom Občine Zgonik Mirkom Sar-dočem, dogovora o koncesiji upravljanja vodovodnih služb družbi AcegasAps in Kraškemu vodovodu, ki bo tako še naprej deloval, medtem ko je Civilna zaščita odobrila občinski upravi prispevek v višini 250.000 evrov za gradnjo zaščitnega zidka, visokega kakih 40-50 centimetrov, ki bo v Ribiškem naselju preprečeval poplave na tistem območju. Drugače je včeraj predsednik Sosveta mladih Giuliano De Vita prebral poročilo o delovanju tega telesa, razpravo o svetniških vprašanjih in resolucijah pa so odložili: besedila se vračajo v pristojno komisijo, kjer bo o njih ponovno tekla beseda pred vrnitvijo v občinski svet. Naj omenimo, da so skoraj vsa vprašanja oz. resolucije vložili svetniki levo-sredinske opozicijske liste Insieme-Sku-paj Edvin Forčič, Massimo Veronese in Maurizio Rozza (v dveh primerih se jim je pridružil tudi svetnik liste župana Giorgia Reta Walter Bradas), nanašajo pa se na nekatera pereča vprašanja, kot so obnova in namembnost bivšega hotela Europa, davek na nepremičnine Ici, služba 118 in nov deželni zakon o posodabljanju deželne zakonske ureditve, kjer med drugim piše, da lastniki nepremičnin s turistično oz. hotelsko namembnostjo oz. njihovi upravičenci lahko omenjene nepremičnine uporabljajo tudi kot redno bivališče. občina trst - Začasno delo za 134 oseb Pomoč ljudem v stiski Zaposleni bodo štiri mesece, prejeli bodo prispevek v višini 750 evrov - Sodelovanje ustanov in podjetij Konkretna pomoč tržaške občine 134 osebam, ki jih je gospodarska kriza spravila na rob eksistence. Za štiri mesece bodo opravljali socialno koristna dela in prejemali v zameno prispevek v višini 750 evrov mesečno, ob tem pa bodo tudi socialno zavarovani, posredovana jim bodo delovna oblačila in plačani predvideni zdravstveni pregledi. Protokol o tej socialni pomoči je včeraj podpisal tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli z ustanovami in združenji, ki bodo sodelovali pri tej akciji: zdravstveno podjetje, podjetje ljudskih stanovanj Ater, prevozno podjetje Trieste trasporti, združenje Confcommercio, zadruga Basaglia, Confindustria, Confartigia-nato in Televita. Občinska uprava bo ta- ko udejanila izredne posege v korist za-poslovanja.Namenjeni so ljudem, ki so zaradi hude gospodarske krize izgubili delovno mesto. Izdala je razpis za 150 štipendij za dobo štirih mesecev. Pri- javilo se je 200 oseb, od katerih je 134 odgovarjalo predpisanim pogojem. Ti bodo začasno zaposleni bodisi v občinskem okviru, bodisi pri ustanovah in združenjih, podpisnikih protokola. Odbornik Grilli se je vidno zadovoljen zahvalil sodelujočim ustanovam, poudaril je, da bo 134 oseb vsaj za štiri mesece prejelo vsaj minimalna sredstva za preživetje, kar jim bo olajšalo življenjske težave. Začasno delo pa bi lahko zanje postalo odskočna deska za druge delovne izkušnje, je poudaril. Zdravstveno podjetje bo sprejelo na začasno delo 40 oseb. 33 jih bo zaposlila v veterinarski službi, na bolni-čarskem oddelku, v arhivu urada za osebje in na oddelku za mentalno zdravje ter kot pomožno osebje v službi za odvisnike od mamil. veliki trg - Program silvestrske zabave v središču Trsta univerza - Srečanje Molinaro s predstavniki tržaške univerze Potrebno je preseči model tekmovalnosti, kjer se špekulira na padec in ustvariti priložnosti za pozitivno integracijo med univerzama v Trstu in Vidmu s ciljem doseči večjo sposobnost privabljanja študentov in znanstvenikov, da se ohrani visoka kakovost izobraževalne ponudbe in znanstvenega raziskovanja na teritoriju. To je na torkovem srečanju s predstavniki akademskega senata, upravnega in znanstvenega sveta ter sveta študentov tržaške univerze poudaril deželni odbornik za šolstvo, univerzo in raziskovanje Roberto Molinaro. Na srečanju so sogovorniki poudarili nujnost sodelovanja med obema deželnima vseučiliščema, pri čemer je rektor Francesco Peroni dejal, da bi morebitne zamude pri vzdrževanju ravni kompetitivnosti deželnega univerzitetnega sistema na dinamičnem tržišču znanja škodovale ne samo akademskim skupnostim, ampak tudi teritoriju. Pri tem so udeleženci sestanka izrazili tudi zahtevo, naj politika opravi objektivno analizo s ciljem preveriti in nagraditi dobro upravljanje deželnih univerz, zlasti tržaške. Ob tem so se Molinaro in predstavniki tržaške univerze pogovarjali še o pomenu raziskovanja kot dejavnika kompetitivnosti, povezavi med znanstvenim razvojem ter proizvodnim in podjetniškim tkivom na teritoriju, politikah internacionalizacije in preverjanju upravnih sposobnosti univerz. Izhodišče za razpravo je predstavljal nov predlog deželnega zakona o financiranju univerzitetnega sistema, o katerem naj bi deželni svet po Molinarovih besedah razpravljal v februarju prihodnjega leta. Odbornik je pri tem poudaril, kako je deželna uprava v svojem finančnem zakonu za leto 2011 ohranila enako finančno postavko kot lani, v nadaljevanju pa se je zaustavil pri prihodnjih obvezah: gre za izboljšanje delovanja Deželne ustanove za pravico do študija Er-disu z razširitvijo števila upravičencev štipendij ter novim načrtom za pravico do študija, dalje za oblikovanje deželne Bele knjige o raziskovanju in študije za organiziranje podpore deželnemu univerzitetnemu sistemu. Predstavniki tržaške univerze od Dežele zahtevajo tudi politično obvezo, da si bo prizadevala za rast raziskovanja in visoke izobraževalne ravni tržaškega vseučilišča v okviru razvojnih geopolitičnih dinamik podonavskega območja. V novo leto z DJ-ji in ognjemetom Nastopili bodo Eugenio La Medica in Dario Oldani ter voditelj RTL 102.5 Andrea De Sabato - Iz leta v leto manj predvidenih sredstev fjm Ju 'MP ^ I h M * * ■ & TP*®- ^ * - ** . ■ Jv ♦ IIIS -ill Ä v* ♦j&iSFT' Organizatorji napovedujejo letos čudovit ognjemet ,-^M - , ' h * y.-" " M, i __ ' kroma Praznično okrašeni in z množico preplavljeni Veliki trg (lani se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi) bo kot običajno epicenter tržaškega silvestrovanja. Prehod iz starega v novo leto bodo spremljali radijski voditelji in DJ-ji, opolnoči pa bo med izmenjavo voščil seveda čas za tradicionalni ognjemet nad zalivom. Program sta včeraj predstavila deželna odbornica za proizvodne dejavnosti in turizem Federica Seganti ter tržaški občinski odbornik za gospodarske dejavnosti Paolo Rovis. Dežela FJK je prireditev financirala s 40 tisoč evri, skupni stroški znašajo približno 50 tisoč evrov. »Namenjenih sredstev je iz leta v leto manj, ker smo se odločili, da ob novoletnih prireditvah ne bomo tratili denarja,« je dejal Rovis. Razložil je, da bo praznik na trgu kot običajno ljudsko zasnovan, brez velikanskih odrov (in pretirano odmevnih gostov). Navzoče bodo zabavali voditelj radijske postaje RTL102.5 Andrea De Sabato, DJ Dario Oldani in glavni gost, DJ Eugenio La Medica (avtor hita I Rock I Sweat I Dance). Prireditev bo potekala od 22. do najpozneje 2. ure, La Medica bo nastopil ob 23.15, oder bodo namestili blizu prehoda za pešce, s hrbtom proti nabrežju. Za polnočni ognjemet, ki naj bi trajal kakih 20 minut, bo poskrbel podjetnik Gianfranco Bernardi. Razložil je, da se bodo svetlobni efekti v slogu »novoletne zore« stopnjevali, napovedal je sugesti-ven plaz src, ki se bodo prikazala kakih 130 metrov nad morjem, zaključnega presenečenja pa ni razkril. Rovis je spomnil, da bodo stekleni kozarci in steklenice na trgu iz varnostnih razlogov prepovedani, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo praznik minil brez nevšečnosti. Nabrežje pred Velikim trgom bo od 22. do 2. ure zaprto za promet. (af) / ŠPORT Četrtek, 23. decembra 2010 9 pokrajina - Razstava Raznoliki fotografski pogledi na tržaško območje Pobudo, pri kateri sodeluje več fotografov, so predstavili včeraj, razstavo pa bodo odprli 29. decembra Na vsaki fotografiji kotiček Trsta, ki je občanom in občankam bolj ali manj znan. Fotografije, s katerimi so njihovi avtorji želeli dokumentirati kulturno, etnično, kulinarično in krajinsko raznolikost tržaške pokrajine, ki je v vseh ozirih samosvoja in edinstvena. Vse to in še veliko več bo v žarišču razstave, ki jo bo tržaška pokrajina odprla v sredo, 29. decembra, na IV. pomolu. Podrobnosti o fotografski razstavi sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in njen podpredsednik Walter Godina. Oba sta ocenila, da je za naše kraje značilna izjemna edinstvenost, ki je skoncen-trirana na relativno majhnem ozemlju. Pri nas imamo morje, hribe, kraške jame in druge naravne znamenitosti, je menila Bassa Poropatova, ki je ob tem še dodala, da si je v svojem iztekajočem se mandatu prizadevala v celoto združiti celoten teritorij tržaške pokrajine. Razstavo z naslovom Unica -Glasovi in barve pokrajine bodo sestavljale fotografije različnih tržaških fotografov, ki so v svoj objektiv ujeli številne motive. Fotografi, kot so Davorin Križmančič, Ugo Borsatti, Neva Gasparo, Mario Magajna, Marino Sterle in še mnogi drugi se bodo predstavljali s podobami kraških pojavov, urbanih kotičkov, manjkale pa ne bodo niti fotografije naše favne in flore. Razstavo, ki bo med drugim raziskovala tudi kontrast med naravo in urbanim okoljem, bodo obogatili tudi različni intervjuji, Fotografija, ki jo je za razstavo prispeval naš fotograf Davorin Križmančič ki jih je Raffaele Oriani naredil z avtohtonimi Tržačani in tistimi, ki so v našem mestu odkrili drugi dom. Obiskovalci bodo lahko izvedeli veliko o ilustratorki Nicoletti Costa, astrofizičarki Margheriti Hack, pisatelju Borisu Pahorju, pa o nemškem pisatelju Veitu Heinichenu, modnemu oblikovalcu Ottaviu Mis-soniju ... Skratka, poleg podob tržaške pokrajine bodo v žarišču tudi ljudje, ki so na tak ali drugačen način poskrbeli za promocijo naših krajev v svetu. Fotografsko razstavo pa bodo spremljale tudi spremljevalne prireditve, v sklopu katerih bodo zainteresirani lahko spoznavali naše kraje in njihove tipične izdelke. 15. januarja bo na sporedu itinerarij Fotografirati ulice Krasa. Zainteresirani bodo s Trga Oberdan štartali ob 14.30. 16. januarja bo na sporedu še en zanimiv itine-rarij, ki se bo začel ob 14.30 na Velikem trgu. Več informacij za oba izleta je moč dobiti na telefonski številki 040367130 ali 3356532741. Naj povemo tudi to, da bo omenjena dneva v avditoriju IV. pomola mogoče okušati tudi tipične krajevne proizvode. Razstavo pa bo obogatil tudi multi-medijski segment, ki bo omogočil ogled dokumentarca. Razstava na IV. pomolu bo odprta do konca januarja, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah ter prvih devet dni novega leta pa med 10. in 20. uro. Razstava, ki jo spremlja tudi bogat katalog v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku, bo vstopnine prosta. (sč) Šempolaj: danes v Štalci zaključek veselega decembra Skd Vigred vabi danes v Štalco v Šempolaju na zadnjo pobudo v okviru veselega decembra 2010. Ob 16.45 bo z božičnim programom nastopila društvena plesna skupina, ob 20. uri pa bo zaključna prireditev, to je tradicionalni večer Srečno. Nastopili bodo: mladinska glasbena skupina Vi-gred-Kraški fenomeni, ansambel Uopenska Mularija, skupina Open Hackers, ansambel Domači zvoki,Trio Lupinc (Zoran Lupinc, Igor Starc, Peter Kuk) ter harmonikar Andrej Stančič, Kraški ovčarji, pevka Laura Bu-dal ob spremljavi Janka Zorena in ansambel Kraški muzikanti. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela humorista Zmaga (Ingrid Werk) in Vitorijo (Peter Ter-čon). Ob zaključku kulturnega programa bo sledila še družabnost z izmenjavo voščil ob prihajajočem letu. Voščilo sesljanskih javnih lokalov Drevi bo ob 19. uri v Sesljanu steklo praznovanje z voščilom ob bližajočem božiču in novem letu, ki ga prirejajo upravniki tamkajšnjih javnih lokalov v sodelovanju z Občino Devin-Nabreži-na in godbo Vecia Trieste. Slednja bo zaigrala v sprevodu po vaškem središču, nato pa bo obiskala nekatere lokale: bar Alabarda, kjer bodo ob 19. uri obiskovalcem postregli z joto, nato bar Inter, kjer bo ob 20.15 ape-ritiv z voščilom, dalje enoteko La vigna, kjer bo ob 20.45 zdravice, nazadnje pa enoteko Why not, kjer bodo ob 21. uri postregli s kuhanim pršutom. chamber music - Pobude v letu 2011 Združenje nadaljuje s tradicionalnimi nizi Nastopila bosta tudi Salvatore Accardo in Uto Ughi Pobude so predstavili včeraj na tiskovni konferenci kroma V kavarni Tommaseo je tržaško glasbeno društvo Chamber Music predstavilo javnosti svoje pobude za leto 2011. Društvo je pred nedavnim praznovalo 15-letnico delovanja, ki se je iz začetne zamisli razvilo in razčlenilo na različne sklope: najprej mednarodno tekmovanje Trio di Trieste, ki je v začetku potekalo vsako leto, zdaj pa vsako drugo, nato klavirski festival, ki vsako leto predstavi ugledne mojstre in mlade talente, pa dokaj kakovostna komorna sezona , nazadnje še niz srečanj z naslovom 18. ob 18h, ki se odvija v palači tržaške Prefekture. Skupno bo v letu 2011 štirinajst koncertov, izvedba tekmovanja, ki nosi ime Tržaškega tria, pa je še pod vprašajem zaradi finančnih problemov, ki pestijo vse organizacije, ki se ukvarjajo s kulturo. Na srečanju so bili prisotni ugledni gostje, v prvi vrsti deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, ki je v svojem posegu delno izpodbil trdi- tve, da Dežela FJK niža svoje prispevke na tem področju: proračun za naslednje leto je za 0,2% višji in v maju bo rebalans morda namenil še nekaj dodatnih sredstev. De Anna je društvu čestital za uspešno delovanje, obenem pa je izpostavil dejstvo, da Dežela ne želi vsiljevati upraviteljem pravil, temveč zahteva le pozornost pri načrtovanju, katerega stroški naj ne bi presegali razpoložljivih sredstev. Besede so bile namenjene tudi gostom iz gledališča Verdi, ki sta ga zastopala direktor produkcije Ales-sandro Gilleri in novi generalni direktor gledališča Giuseppe Ferrazza. De Anna je kulturne delavce pozval, naj se čimbolj angažirajo za pridobitev novih sponzorjev, kar je dandanes potrebno pri vseh kulturnih ustanovah, od gledališč do univerze: v Italiji so zasebni prispevki še zelo nizki tudi zato, ker država dajatev ne odbije od davčne prijave, kot se dogaja v ZDA, kjer delež privatnih podpornikov često presega polovico bilance posameznih ustanov. Prisoten je bil tudi ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini Massimo Pa-rovel, zato je De Anna izkoristil priložnost, da je vse odgovorne upravitelje povabil k medsebojnemu sodelovanju, kar lahko privede do bolj racionalnega izkoriščanja sredstev in posledično do velikih prihrankov. Umetniški vodja združenja Chamber Music Fedra Florit je odborniku potožila negotovost glede izpeljave letošnjega tekmovanja ter podčrtala dejstvo, da je ACM združenje, ki si veliko prizadeva za mlade glasbenike, zato upa na pozornost deželne uprave, ki naj ne bi prezrla pomembnosti mednarodne pobude. S svojo prisotnostjo bosta konkretno podprla društvo dva nadvse ugledna mojstra kot Salvatore Accardo in Uto Ughi, pobude pa se bodo vrstile po sledečem koledarju: od 18. januarja do 18. aprila štiri srečanja z mladimi talenti v palači tržaške Prefekture: tržaški duo Miani-Zhok, kvartet Minetti, duo Dillon-Torquati in Heath Quartet, od 2.do 30. maja pet koncertov pod geslom Komorni salon, med temi tudi izredni izvenabon-majski nastop Salvatoreja Accarda 27. maja, 30. maja naj bi nastopili zmagovalci mednarodnega tekmovanja. Klavirski festival bo na sporedu že desetič in bo od 19. septembra do 3.oktobra ponudil pet koncertov, 24. oktobra pa bo za društvo igral Uto Ughi, mednarodno priznani mojster, ki želi s svojo prisotnostjo izraziti solidarnost do kulturne ustanove. Koncert bo v veliki dvorani gledališča Verdi, ki je tudi soorganizator dogodka, ki bo obenem obeležil 150-letni-co združenja Italije. Za vse koncertne nize so na razpolago abonmaji, ki so za mlado občinstvo zelo poceni. Kulturno poslanstvo društva in njegovo zavzetost za mlade je v svojem posegu potrdil tudi predsednik Ettore Campail-la, podrobne informacije o koncertih, abonmajih in posameznih vstopnicah so na spletni strani http://www.acmtrioditrie-ste.it. Katja Kralj stalno gledališče fjk Miki Miška vabi najmlajše Miki Miška bo zabaval najmlajše Tržačane. Gre za gledališko uprizoritev Playhouse Disney Live!, povzeto po znani televizijski oddaji (slediti ji je mogoče proti plačilu). Uprizoritev, ki jo bo gostilo Stalno gledališče FJK v veliki dvorani Rossettijevega gledališča od srede, 29. decembra, do nedelje, 2. januarja 2011, so predstavili včeraj na italijanski osnovni šoli Dardi. In sodeloval je tudi Miki Miška (f. KROMA). Mali gledalci bodo v gledališču lahko sledili prizorom, ki sestavljajo štiri nadaljevanke, in sicer »Winnie the Pooh«, La casa di Topolino«, Manny Tuttofare« in »Little Einstein«. Vsako predstavo bo uvedel svojstven party, na katerem naj bi mali gledalci plesali in peli z Disneyevimi junaki, od katerih naj bi se učili tudi raznih veščin. Party sestavljajo tri zgodbice, in sicer »Agente speciale Orso«, »in giro per la giungla« in »Gli Imagination Movers«. 10 Četrtek, 23. decembra 2010 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predpraznično srečanje dveh založb ZTT in Zadruga Novi Matajur predstavila najnovejše knjige Knjige za vse okuse: pesniška zbirka, pravljica, slovnica, zbirka govorov ... Praznično vzdušje teh dni je bilo sinoči kot nalašč za prijateljsko snidenje v Tržaški knjigarni, kjer sta se Založništvo tržaškega tiska in Zadruga Novi Matajur poslovila od leta 2010 v znamenju svojih najnovejših knjig. Včerajšnje srečanje je sledilo ponedeljkovi predstavitvi v Katoliški knjigarni v Gorici, na kateri je ZTT med drugim napovedalo skorajšnji izid prve slovenske knjige Mitje Volcica (o tem smo obširno poročali v včerajšnji izdaji). Odgovorni urednik Ace Mermolja se je uvodoma zahvalil ženski ekipi, ki z Martino Kafol na čelu dnevno ustvarja pogoje za plodno založniško dejavnost. Spomnil je, da je tudi letos izšel Jadranski koledar, ki poleg uporabnega rokovnika ponuja serijo intervjujev, receptov in koristno bibliografijo Slovencev v Italiji (uredila jo je Ksenija Majovski). Samo v zadnjih mesecih so pri Založništvu tržaškega tiska izdali kar nekaj knjig, med njimi slovnico Fondamenti del-la lingua slovena, ki jo je za italijanske študente pripravila Rada Lečič, in monografijo o samouškem fotografu Tinu Piernu iz Terčmuna. Izšli sta tudi dve pesniški zbirki. Dvojezična Preden luna izpuhti ponuja izbor poezij Slovenke iz Laškega Liliane Visintin. Po več kot 20-letnem premoru pa se med ljubitelje poezije vrača tudi Zlatka Obed s knjigo Ob vodi in kruhu 2. Marko Kravos, ki je knjigi prispeval Včerajšnje srečanje v Tržaški knjigarni kroma spremno besedo, je včeraj dejal, da je v njenih pesmih poseben zanos, ki »dvigne« tudi bralca. Miran Košuta je spregovoril o svoji zbirki govorov in pogovorov, ki so v knjižni obliki izšli pod naslovom Mikrofoni-je. Knjiga zaobjema časovni razpon od leta 1980 do leta 2010 in nam predstavlja Božič potapljačev Tržaški potapljaški klub Sub Sea Club Trieste prireja v nedeljo, 26. decembra, pred Velikim trgom ob 11. uri tradicionalno praznovanje božiča potapljačev z mašo, med katero bo duhovnik svojo pridigo podal iz steklenega zvona približno pet metrov pod vodo. Po maši si bodo potapljači in drugi navzoči izmenjali božična voščila ob kozarcu kuhanega vina. Ausonia: osemdeseta proti devetdesetim Na božično soboto bo kopališče Ausonia gostilo glasbeno zabavo Trashmas Nite z dvobojem med pesmimi iz 80. in 90. let. Nastopila bosta DJ Lore (nekdanji član skupine Makako Jump) in Le bestie di Seitan (Trabant). Začetek ob 22.30, vstop prost. Dodatek V včerajšnjem članku o novem italijanskem prevodu dela Dušana Jelinčiča Kam gre veter, ko ne piha - napoved smo objavili na kulturni strani -, nismo navedli imena prevajalca dela, ker nam ga niso posredovali. Vsekakor je Jelinčičevo knjigo v italijanščino prevedla Alenka Mo- tržaškega slovenista, ki je vpet v širše družbeno dogajanje. Pri Zadrugi Novi Matajur pa je izšla pravljica Marka Kravosa Ta prave od pet do glave. Kot je povedala urednica Majda Zeleznik, gre za trinajst humornih zgodb o človeškem telesu, ki jih je obarval uveljavljeni ilustrator Zvonko Čoh. (pd) Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. b fo trgovina Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo A*> Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 LOCMAIST ITALY Ohišje v svetlem jeklu s satinirano luneto. Naravni diamanti, ^ briljantni brus. Številčnica iz biserovine ali emajla. Vodotesnost: 5 barov VESELE BOZICNEm NOVOLETNE IPRAZNIKE! &uvieHtc Stcyiccuti UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 L. SANT0RI0,4 - TEL. 040/772770 i m i n n n ii junu Vanja Devetak 1 l_ o i i n 11 i O I 11 I 11 1 IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri -•C Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke i— i ŠEMP0LHJ 1/06, TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 / ŠPORT Četrtek, 23. decembra 2010 11 c Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO!!!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli Kažin Karabinjerjeva Katra - ■ •* w I, (slovenska praizvedba) o- režiser Vito Täufer '. • . v petek, 31. decembra : . ob 21.30 ' v Veliki dvorani SSG-red A predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi po predstavil bomo skupal nazdravili MíílüMimiHII Nadaljne ponovitve: v soboto, 15. januarja ob 20.30 - red B v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K v petek, 28. januaija ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C v veliki dvorani SSG v soboto, 5. februaija ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj danes CI3 Lekarne Do petka, 24. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). Sobota, 25. decembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Danes, ČETRTEK, 23. decembra 2010 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25 -Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 19.04 in zatone ob 9.13. Jutri, PETEK, 24. decembra 2010 BOŽIČNA VIGILIJA, EVA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1009 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj C. Čestitke M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«. ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Natale in Sudafrica«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.00 »La banda dei Babbi Natale«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »The tourist«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Megamind 3D«; 16.00, 19.55, 22.05 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.55, 20.00, 22.05 »La bel-lezza del somaro«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.10 »Un altro mondo«; 16.05 »Le av-venture di Sammy 3D«; 18.10 »L'ultimo esorcismo«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure si Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 20.15 »L'esplosivo piano di Bazil«; 18.15, 22.10 »Nowhere boy«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.30, 19.30, 21.00 »Njuna družina«; 16.10, 20.00 »Paranormalno 2«; 18.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 19.20, 21.45 »Tron: Zapuščina 3D«; 21.50 »Wall street: Denar nikoli ne spi«; 17.00 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 15.00 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 21.25 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.30, 18.30 »Megaum - sinhro.; 18.10, 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 20.50 »Paranormal-no 2«; 15.50 18.30, 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Megamind«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 17.30, 19.45, 21.30 »Megamind«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »The Tourist«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v dneh 24. in 31. decembra 2010 ter 7. in 8. januarja 2011. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta 24. in 25. decembra 2010. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Bo-ljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). PLANINCI SPDT se bomo udeležili v nedeljo, 9. januarja, spominskega pohoda v Dražgoše iz bohinjske strani. Pohod traja približno od pet do šest ur. Potrebna je primerna zimska oprema. Prijave do četrtka 30. decembra. Informacije, tel. 040-220155 - Livio. SPDT vabi člane in prijatelje na novoletni pohod na Medvedjak. Zbirališče v soboto, 1. januarja 2011, od 14. uri na Po-klonu pri restavraciji Furlan na Repen-tabru. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). Hfl Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 0481-78125. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lo-njerju. Tel. št. 348-8435444. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Borštu. OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonija v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987. □ Obvestila Hip, hip, hura, najina sestrična KI-MY eno leto danes ima! Močno jo bova objeli in ji poljubčke na lička deli. Josette in Marisol. KIMY se najraje po hiši sprehaja, mamici in tatku večkrat ponagaja, flo-mastre odpira, miga, skače, je brez mira. Danes bo svojo prvo svečko ugasnila, da bi vedno srečna punčka bila, ji nonoti, teta in strica kličejo iz srca. DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Namenjen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju Fur-lanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040.566360, ts@adforman-dum.eu. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu - Prosek št. 159. SKD VIGRED vabi v otroški praznični kotiček v spodnjih prostorih Škrkove hiše v Šempolaju danes, 23. decembra, ob zaključku plesne vaje, ob 16.45 nastop plesne skupine Vigred. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Strada di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331 6445079. Pričakujemo te! ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR s finančno podporo Pokrajine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje do 24. decembra (do 12. ure) v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Datumi: 24. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 29. decembra: »Kreativni okraski«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti od 24. decembra 2010 do 7. januarja 2011. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štiva-nu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust od ponedeljka, 27. decembra, do nedelje, 9. januarja 2011. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja 2011, po običajnem urniku. SEKCIJSKI KONGRES ANPI - VZPI bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00 v Bor-štu. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v torek, 28. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu (v primeru slabega vremena v župnijski dvorani), da se v prijateljskem vzdušju poslovimo od starega leta ter nazdravimo in si izmenjamo voščila za novo leto 2011. Toplo vabljeni. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretje-šolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +393342825853, promo@adformandum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040566360, +39334-2825853, promo@ad-formandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: in-fo@melanieklein.org, tel. 328 4559414. PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev zapade 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040362941), Gorici (tel. 0481-82570) in Čedadu (tel. 0432-703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se je začelo vpisovanje na tečaj za pokuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta telefonski številki 3347786980 in 340-6294863. Vpisovanje je že v teku in sicer ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. H Prireditve SKD VIGRED vabi danes, 23. decembra, ob 20. uri na večer »Srečno«. Sodelujejo Mladinska glasbena skupina Vigred -Kraški fenomeni, Uopenska mularija, skupina Open Hackers, trio Lupinc (Z. Lupinc, P. Kuk, I. Starc) in harmonikar Andrej Stančič, pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zorena, ansambel Domači zvoki, ansambel Kraški muzikanti, skupina Kraški ovčarji in humorista Zmaga in Vittorio. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. NATIVITAS 2010 - ZSKD v sodelovanju z USCI FJK vabi na koncert v sklopu božične deželne revije Nativitas v nedeljo, 26. decembra, ob 18.00 v cerkev sv. Magdalene v Bazovici, nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič). SKD F. PREŠEREN IN DEKLIŠKA BO-LJUNEC pod pokroviteljstvom Občine Dolina prirejata v nedeljo, 26 decembra, ob 14.30 na vaškem trgu G'rici tradicionalno lučanje. Sledila bo prireditev ob praznovanju Svetega Štefana, in sicer ob 18.00 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopali bodo: Mladinski pevski zbor Tončka Čok (Manuel Purger), domači Tambu-raški ansambel France Prešeren (Ervin Žerjal), domači Moški pevski zbor "Pod Latnikom" (Giorgio Guštinčič) in Movies Music Orchestra (Giorgio Gu-štinčič).Toplo vabljeni! DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Začetek ob 17. uri. NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgo-niku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. L. Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM HIŠO v najem (vsaj dve spalni sobi) na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 389-9766904. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, pomagam tudi pri oskrbi starejših oseb 24 ur. Tel. št.: 347-8601614. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ALI SKLADIŠČE od 20 do 25 kv. m. Cena približno 30.000 evrov. Tel. št.: 320-3557811. PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148. PRODAM avto volkswagen vento, 1800, črne barve, klimatizirana, letnik 1994, 200.000 prevoženih kilometrov, v zelo dobrem stanju, za 1.350 evro. Tel. 3287599640. PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, plave barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481419976 v večernih urah. V BLIŽINI Senenega trga (Trg Foraggi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080. V BOLJUNCU na Placu dajem v najem večnamenski prostor. Tel. št. 348-3667766. Prispevki V spomin na dragega Paola Doljaka darujeta Armita in Božič z družino 20,00 evrov za SKD Vigred. Ob obletnici smrti Pinota Prašlja in Jolande Bandi darujeta Vilma in Norma 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Prebenegu. V spomin na Silvano Križmančič darujejo učitelji OŠ Fran Milčinski 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. 12 Četrtek, 23. decembra 2010 KULTURA / tržaško operno gledališče verdi - Praznične prireditve Božični koncert ubran na nekoliko neobičajne tone V prvem delu je igral domači orkester, ki ga je vodil Corrado Rovaris, v drugem pa je pel zbor Po božičnem koncertu, ki ga je oblikoval zbor, je operno gledališče Verdi priredilo koncert za zbor in orkester, ki se je nekoliko oddaljil od strogo božično obarvanih vsebin: v prvem delu je bila na sporedu Simfonija št. 5 v D-duru op.107 Felixa Mendelssohna-Bartholdyja, ki je znana pod imenom Reformacija. Oče hamburškega skladatelja je bil premožen židovski trgovec, ki je s svojo družino zapustil tradicijo prednikov ter izbral protestantsko vero v glavnem zato, da bi svoje otroke zavaroval pred antisemitskim Tržaški orkester je vodil Corrado Rovaris vzdušjem, ki je že v prvi polovici 19. stoletja v Nemčiji imelo zaskrbljujoče razsežnosti. Namen mu ni v celoti uspel, ker so antisemiti družino kljub temu imeli za židovsko in tudi mladi skladatelj je na lastni koži doživljal bolj ali manj skrite diskriminacije: Richard Wagner ga je uvrstil v svoj seznam osovraženih Judov, ki so mu ovirali pot do slave, kljub temu pa je tekmecu (ki je umrl, ko je bil Wagner star triintrideset let), več kot enkrat ukradel glasbene ideje. Simfonija št. 5 je nastala pred ostalimi štirimi, ki so mnogo bolj po- pularne, a je doživela praizvedbo skoraj dvajset let po skladateljevi smrti. Mendelssohn je skladbo napisal ob 300-letnici protestantske Reformacije ter je v njo vtkal razpoznavne teme protestantske sakralne glasbe, kot Dresdenski Amen, ki zazveni tako v prvem kot tudi v ostalih stavkih-Wa-gner je to temo kasneje vpletel v svoj Parsifal, v četrtem stavku pa se oglasi Luterjev koral Ein Feste Burg ist unser Gott(naš Bog je mogočna trdnjava). Morda je kompozicija nastala bolj iz želje, da bi si avtor pridobil naklonjenost protestantske večine, kot pa iz čistega umetniškega nagiba: glasba je pogosto retorično nabita, so pa tudi lepi trenutki, v katerih glasba steče naravno in neprisiljeno. Tržaški orkester je vodil Corrado Rovaris, zelo zanesljiv in natančen mojster, ki je dovršeno izpeljal svoje delo ter pokazal jasno inter-pretacijsko vizijo, ki se je izražala z brezhibnimi vstopi in lepo koordinacijo orkestralnih oddelkov. Protagonist drugega dela koncerta je bil zbor, ki ga pripravlja Ales-sandro Zuppardo. Štiri nabožne pe-smi-Quattro pezzi sacri je Giuseppe Verdi skomponiral v poslednjem obdobju svojega dolgega življenja in so skoraj eksperimentalno zgrajene po modelih, v katerih bi težko prepoznali opernega skladatelja. Instrumentalno tkivo razodeva rahle sledove po- slednjih oper, kombinacija vokalnih linij pa je povsem nova. Izredno zahtevna izvedba je pokazala napredke, pa tudi nekatere pomanjkljivosti pevskega ansambla, ki je najbolj podkovan v opernem repertoarju: prva skladba, Ave Maria, je spisana za zbor a cappella ter ne prizanaša s harmonskimi težavami, ki jih je zbor previdno izpeljal, še ne pa suvereno obvladal. Zelo lepo je zazvenel Stabat Mater, kjer se vokalno bogastvo spoji z orkestrom v mogočnih in tudi pretresljivih viških, nežnejši odtenki pa so bili va naslednji skladbi-Hvalnici Mariji Devici- poverjeni le ženskemu zboru. Razveseljive novosti v pevskem ansamblu so bile predvsem tankočutno dinamično niansiranje, homogenost tenorskih glasov, sopranistke pa na najvišjih notah niso bile povsem čiste, vsekakor je bila izvedba Verdijeve raritete dokaz resnega in zavzetega profesionalnega dela. Orkester se je Rovarisu odzval zelo disciplinirano in spojitev obeh ansamblov je poustvarila dokaj preprič-jivo, mestoma tudi poduhovljeno umetniško sliko. Občinstvo se božičnega koncerta ni udeležilo v polnem številu, prisotni pa so vse poustvarjalce nagradili z dolgimi aplavzi. Zadnji praznični dogodek bo v gledališču Verdi koncert na silvestrovo, ob 18. uri, z operno primadono Mariello Devia. Katja Kralj Podelili priznanja Julija Betetta Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je včeraj podelilo priznanja Julija Betetta za posebne dosežke v glasbi. Nagrado sta prejela pianist Andrej Jarc in basbaritonist Juan Vasle. Tomažu Buhu in Klemnu Ramovšu pa so izročili listino Julija Betetta za doprinos k razvoju slovenske glasbene kulture. Pianist, čembalist, komorni glasbenik in pedagog Andrej Jarc (1939) je eden pomembnejših glasbenikov, ki se ukvarjajo s komornim muziciranjem in klavirsko spremljavo. Nastopal je s številni priznanimi solo pevci. Na slovenskem glasbenem področju je njegovo delo pustilo močne sledi tako na umetniškem kot na pedagoškem področju, piše v obrazložitvi nagrade. Basbaritonist Juan Vasle se je rodil leta 1954 v Buenos Airesu v Argentini. Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost gledališča Colon v Buenos Airesu. Izpopolnjeval se je pri pevcih Ernstu Haefligerju, Heather Harper in Antonu Dermoti. Kot operni in koncertni pevec je nastopal v številnih argentinskih mestih. Dvajset let je član solističnega ansambla ljubljanske Opere. Tomaž Buh (1945) je Betettovo listino prejel predvsem za njegove zasluge pri postavitvi nove zgradbe konservatorija. Klemen Ramovš (1956) je leta 1982 je postavil Mednarodno poletno akademijo za staro glasbo v Radovljici, ki je že naslednje leto prerasla v Festival Radovljica. Leta 1997 je festival preselil v Brežice, kjer se je hitro uveljavil in se v naslednjih letih kot festival Seviqc Brežice razvil v pomemben nacionalni program visoke mednarodne prepoznavnosti, piše v obrazložitvi priznanja. (STA) Bozíc skupaj... na opchian v. SFT 'TV ^^^ A.D.A. Atelie Dom Art CARSO KRAS Turistični infopoint LELI KONFEKCIJE PAPIRNICA IN KNJIGARNA GIORGIO Moška in ženska oblačila ter spodnje perilo KERAMIKE SANITARIJE SCLIP AGROSOSIC AGRARIA roRC7 I—lični r»rinnmrtrUi _ Danimira _ Infaro ARKADIA Pet shop ARRIBA ARRIBA! Otroška AVTOŠOLE BIZJAK BAR SLADOLEDARNA "ARNOLDO" BAR AL TRAMVIA BODY FASHION . ^ % BRUNDULA Avto deli ^ BUFFET PIZZERIA"RINOa CAFFE'VATTA COBEZ Hišni pripomočki - Papirnica - Igrače C&NAD - NOVA Supermarket ^ DROGERIJA COMSTAR EDELWEISS THINKPINK Športna oblačila * ILBUCANEVE Cvetličarna GLOBAL STUFF Oblačila ^ ^ HORSE & PET Sedlarstvo in artikli za živali ^ LINEAR fitness & sportwear DRAGULJARNA MALALAN MALALAN MODA Čevlji in usnjena galanterija OPTOSTUDIO OPTIKA MALALAN P&E PROJECT Computers ^ ČOK fekarna - slaščičarna PELLETTERIE ROBERTA u. 'TV RESTAVRACIJA PIZZERIA "BRIGANTINO" PARFUÉERIJA ISABEL - PUNTO MEDIA Fiksna in mobilna telefonija - Papirnica RESTAVRACIJA DANEU RESIDENCE L'ANGOLO DEI CILIEGI RESTAVRACIJA DIANA ^ RESTAVRACIJA PIZZERIA NAPOLETANA DA VITTORIO "2" ^ DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - Jestvine jjs SAINT HONORE' Slaščičarna FRIZERSKI SALONIMAIDA ★ SALONE SALVATORE - Brivec SANART MALALAN START SPORT NUOVA TECNOUTENSILI ^ TRATTORIA MAX TRATTORIA ^ PIZZERIA"VET0"4k 'TV UP GIOKIT Papirnica - Igrački WINE BAR PICCOLO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA DOM ZA OSTARELE "ANTONELLA" ZKBI# 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka S prispevkom: vh com une di trîeste assessor«» commerclo e agrfcoltura / KULTURA Četrtek, 23. decembra 2010 13 GLASBA - Mladinski orkester SEP Uspešno delovanje okronalo sodelovanje z violinistom Utom Ughijem Dirigent Igor Kuret z zadovoljstvom o dosežkih orkestra, ki je odigral vrsto koncertov Listanje mnogih državnih in lokalnih časnikov, ki so v zadnjih mesecih poročali o delovanju in dosežkih mladinskega orkestra Srednjeevropske pobude, ponuja sliko o vztrajnosti, pomembnosti in kakovosti tega že večletnega projekta, ki ga navdušeno vodi tržaški dirigent Igor Kuret. Med vidnejšimi dogodki sta dva koncerta s priznanim violinistom Utom Ughijem: »Po lanskem koncertu z mladinskim orkestrom Srednjeevropske pobude v Bukarešti je Uto Ug-hi izrazil željo, da bi nadaljeval sodelovanje tudi v bodočnosti, kar predstavlja veliko čast in obenem tudi priložnost, da lahko utrdimo iskreno prijateljstvo z uglednim glasbenikom. Letos smo se z Ughijem dogovorili za dva koncerta, ki sta predstavljala višek naše sezone. V Milanu smo 7. novembra nastopili v polnem Avditoriju Fundacije Cariplo na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala nepridobitniška Fundacija Donna Milano s pokroviteljstvom milanske občine. Drugi koncert pa se je odvijal 10. novembra v gledališču Bellini v Catanii. Organizirali sta ga Mestna Občina Catania in Fundacija »Teatro Massimo Bellini«. Na obeh, razprodanih koncertih je nastop našega orkestra vzbudil navdušenje občinstva in organizatorjev, ki so nas povabili, da se že v prihodnjem letu, ponovno vrnemo na ta dva pomembna koncertna odra. V gledališču Bellini bomo na primer nastopili v sodelovanju z opernim orkestrom na otvoritvenem koncertu simfonične poletne sezone, s samostojnim nastopom pa na zaključnem večeru.» Kateri program je zaznamoval letošnjo sezono? »Poleti smo igrali Debussyjev Prelude a l'apres-midi d'un faune, Ravelov Bolero, Wagnerjevo uverturo iz opere Lohengrin ter simfonično suito Sheherazade Nikolaja Rimskega Korsakovega. Novem- Uto Ughi rad nastopa s tem mladinskim orkestrom bra pa smo naštudirali uverturo iz Bellinijeve opere Norma, s katero smo v pozdrav mestu začeli koncert v Catanii, koncert za violino v D duru Petra Iljiča Čaj-kovskega, ki ga je na koncertih v Portogruaru in v Caorsu izvedla mlada beloruska violinistka Ksenja Beltjukova, in še koncert za violino v D duru Ludwiga van Beethovna, ker se je maestro Ughi pred koncertom v Milanu odločil za spremembo v programu. Čeprav je moral orkester naštudirati ta koncert v treh dneh, ga je po mnenju vseh izvedel z rezultatom, ki bi ga lahko pričakovali le od profesionalnega orkestra. Orkester je pred kratkim odigral pomembno vlogo ob inštitucionalni priložnosti otvoritve novega gledališča v Caorsu blizu Piacenze in tudi poletna sezona je prinesla veliko zadoščenj. Posebno sugestivna priložnost je bil koncert, ki smo ga izvedli ob 6.00 dopoldne na trdnjavi Rocca Maggiore v Assisiju, kjer smo nastopili na prvi izvedbi koncerta ob zori v organizaciji turističnega Konzor- cija. Za ta koncert sem sam dal pobudo, ko sem občudoval sončni zaton iz trdnjave in sem pomislil, kako bi bilo lepo pozdraviti zoro z nenavadnim glasbenim poklonom. Ta vsakdanji pojav je namreč izreden kot izkušnje, ki jih doživljam s tem orkestrom. O koncertu je v glavnem televizijskem dnevniku poročala prva televizijska postaja RAI. Poleti smo igrali tudi na dveh dodatnih koncertih v Assisiju in v Gub-biu. S koncertom, ki se je odvijal v parku muzeja Giuseppe Verdi v skladateljevem rojstnem kraju Busse-tu, pa smo potrdili naše večletno sodelovanje z Mestno Občino in Združenjem Terre verdiane ter zaključili poletno turnejo.« Mreža sodelovanj obeta še nadaljne, zelo bogate sezone ... »Orkester bo moral najti izhod iz hude finančne stiske. Kljub temu, da se je uveljavil s prepoznavno in reprezentančno vlogo v evropskem merilu, mu namreč še vedno grozi ukinitev. Z orkestrom sodelujejo kot docenti solisti najbolj priznanih evropskih simfoničnih orkestrov. Vsi so navdušeni nad kakovostjo delovanja, ki jo potrjuje tudi dejstvo, da mnogi, bivši člani igrajo danes v prestižnih zasedbah in priznajo, da je bila izkušnja v tem orkestru odločilnega pomena. Mlada kontrabasistka iz Sofije pripravlja celo diplomsko nalogo o delovanju in učinkih našega orkestra na mlade glasbenike, ki v njem sodelujejo. Načrtov za nadaljne sezone je veliko in med temi je tudi koncert v prestižni dvorani Royal Albert Hall v Londonu. Za vse to pa moramo poiskati sponzorstva, da bomo lahko tudi v bodoče nudili še večjemu stevilu mladih in nadarjenih glasbenikov možnost, da se v tem izrednem kontekstu razvijajo iz umetniškega in iz človeškega vidika. Rossana Paliaga / ; Qubik caffè www.qubik.eu Vošči vsem vesele božične in novoletne praznike! Augura a tutti buon Natale e felice anno nuovo! # GR I MAO cogeco er 1 4 Četrtek, 23. decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Z januarjem začetek obnove poslopja Nekdanja železnina magnet za oživitev Raštela V ulici so pred kratkim odprli knjigarno, v kratkem bo na vrsti trgovina z oblačili Nekdanja trgovina z železnino Krainer naj bi postala magnet za oživitev Raštela, obnova zgodovinskega poslopja pa naj bi se začela prihodnji mesec. Že nekaj časa so v izložbah nekdanje trgovine z železnino na ogled panoji, ki kažejo, kakšno bo poslopje ob zaključku obnovitvenega posega. V pritličju naj bi tako deloval lokal oz. vi-noteka, v zgornjih prostorih pa nekaj trgovin, ki bodo nedvomno povečale privlačnost Raštela. V izložbi na prvem nadstropju je trenutno postavil na ogled sodobno pohištvo studio arhitektov Progetto arredo iz Vidma, ki sicer ne pripravlja načrta za obnovo poslopja, mogoče pa naj bi sodeloval pri njegovem opremljanju. Pred kratkim so poleg tega že namestili nova vrata, ki vodijo v zgornja nadstropja stavbe in ki po svoji barvni kompoziciji spominjajo na likovna dela Pieta Mondriana. Hišo Sticsa, kjer je do začetka letošnjega leta delovala trgovina z že-leznino Krainer, so obnovili med letoma 1909 in 1910, takratni načrt pa sta gorica - Univerza Zdravnik za študente Dogovor med Ziberno in Cortiulo Predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna in direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula sta podpisala konvencijo, na podlagi katere bo zagotovljena splošna zdravniška oskrba univerzitetnim študentom, ki imajo bivališče izven goriške pokrajine. Omenjeni študentje se ne morejo obrniti po pomoč k svojim družinskim zdravnikom, zato pa bodo lahko odslej zdravniške preglede opravljali pri zdravnikih Vincenzu Zampettiju in Elisi Zappala. Za zdravniški pregled bodo študentje plačali 15 evrov, če bodo potrebovali pomoč na domu, pa 25 evrov. »Konzorcij za razvoj univerzitetnega pola želi nudi maksimalno pomoč univerzitetnikom, ki študirajo v Gorici, zato smo posebno zadovoljni, da bodo mladi lahko po novem koristili tudi zdravstvene storitve,« poudarja Rodolfo Ziberna. podpisala arhitekta Max Fabiani in Gi-rolamo Luzzato. Spomeniško varstvo je svojčas zaščitilo zunanjost stavbe, zaščitna pa sta tudi izvesek v secesij-skem slogu, ki krasi pročelje poslopja, in del notranje opreme iz temnega hrastovega lesa, ki so ga pripeljali z Dunaja leta 1912. Takrat je Osvaldo Krainer odprl svojo trgovino z železnino, leta 1933 pa je odkupil celotno palačo. Trgovina je cvetela zlasti po drugi svetovni vojni, ko je bilo v njej zaposlenih do dvanajst uslužbencev; blago so prodajali predvsem slovenskim kupcem, katerih število se je po osamosvojitvi Slovenije krepko znižalo. Novi lastniki poslopja - naveza podjetnikov Via Rastello Quarantatre - bodo pri obnovi morali upoštevati omejitve in navodila spomeniškega varstva, saj morajo ohraniti značilnosti poslopja. Najkorenitejšega posega naj bi bila vsekakor potrebna streha, za kar bodo po vsej verjetnosti morali novi lastniki poslopja globoko poseči v žep. tržič - Volitve Nicoli županski kandidat Giuseppe Nicoli je kandidat desne sredine za tržiškega župana. Za kandidaturo Nicolija, ki je tajnik tržiške sekcije Ljudstva svobode, so se odločili med sredinim zasedanjem tržiške desnosredinske koalicije. Predstavniki Lige in stranke UDC so v uvodnem delu zasedanja predlagali kandidaturo Mic-heleja Luiseja, ki je nato odpadla zaradi pomanjkanja podpore med ostalimi koalicijskimi partnerji. Na dan je nato prišlo ime Lorenza Og-gianuja, ki je ravno tako ostal brez potrebne podpore; na koncu so se sogovorniki strinjali, da je najboljši kandidat Nicoli, ki je že osem let občinski svetnik, na zadnjih deželnih volitvah pa je prejel devetsto preferenc. Predstavniki desne sredine so prepričani, da lahko s skupnim nastopom premagajo le-vosredinsko župansko kandidatko Silvio Altran, zato pa napovedujejo ostro volilno kampanjo. Izložba nekdanje trgovine Krainer v Raštelu je ob mraku osvetljena, tako da pešci radovedno gledajo vanjo (levo); pano z videzom obnovljenih prostorov (desno); spomeniško varstvo je zaščitilo tudi izvesek v secesijskem slogu (spodaj) p.d., bumbaca Obnove hiše Sticsa in ureditve komercialne galerije se seveda veselijo tudi vsi okoliški trgovci, ki so prepričani, da bo s prenovitvijo zgodovinskega poslopja Raštel pridobil na privlačnosti. V zadnjih časih se sicer v eni izmed nekoč najlepših goriških ulic začenja marsikaj spreminjati na bolje, potem ko je Raštel dolga leta hiral. Pred kratkim so odprli knjigarno »Prospettive«, ki je specializirana za univerzitetne knjige in učbenike, posebno pozornost pa nudi potrebam študentom arhitekturne fakultete. Ob prodajalni likerjev in žganih pijač bo poleg tega v kratkem odprla trgovina s tekstilom blagovnih znamk za mla- de, kmalu pa bo Raštel bogatejši še za bar. Uredili ga bodo v prostorih bivše trgovine z otroškimi oblačili Tato e tata, v njem pa bodo nudili predvsem aperitive in prigrizke v dopoldanskih in večernih urah. Trgovci, ki še vedno vztrajajo v Raštelu, znajo povedati, da predstavlja veliko oviro za oživitev ulice pomanjkanje parkirišč, baje pa se tudi to vprašanje počasi rešuje. Pred nekaj dnevi so ponovno odprli za pešce in kolesarje predor Bombi, tako da je Travnik spet povezan s parkiriščem v Ulici Giusti-niani. Trgovci upajo, da se bo čim prej začela gradnja parkirišča pri nadškofi-ji, v katerem naj bi bilo okrog sto parkirnih mest. Po drugi strani je gradnja parkirišča predvidena tudi v Ulici Rot-ta, ki vodi iz Ulice Roma mimo deželnega avditorija proti Raštelu. Tu naj bi zgradili parkirišče na dveh etažah, v katerem bo predvidoma trideset mest za parkiranje, še enkrat toliko pa jih bo vnaprej prodanih. V regulacijskem načrtu je kot območje za ureditev parkirišča evidentirana tudi ploščad med ulicami Roma, De Gasperi in Crispi, kjer je trenutno bencinska črpalka. Zaenkrat imajo upravitelji bencinskega servisa veljavno dovoljenje za obratovanje, na dlani pa je dejstvo, da tovrstna dejavnost ne sodi v mestno središče, pač pa so zanj primernejše predmestne ulice. (dr) sovodnje Avtocesta, dežela se obvezuje za pomoč Med zasedanjem deželnega sveta o proračunu so sprejeli tudi resolucijo, s katerim so svetniki soglasno pozvali deželni odbor, naj prihodnje leto zagotovi pomoč za ureditev središča Sovodenj. Deželni svet, ki se je zaključil v petek zjutraj, je sicer zavrnil amandma k proračunu, ki je predvideval odškodnino za Sovodnje, zaradi tega pa je skupina svetnikov opozicije in večine pripravila resolucijo, ki deželno upravo obvezuje za reševanje sovodenjskega vozla med prihodnjim letom. Resolucijo so skupaj predlagali deželni svetniki Giorgio Brandolin (Demokratska stranka), Franco Brussa (Demokratska stranka), Roberto Antonaz (Komunistična prenova), Roberto Marin (Ljudstvo svobode), Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (Komunistična prenova). V besedilo resolucije so zapisali, da bo nova avtocesta razdelila So-vodnje na dva dela, z gradnjo novega predora pa bodo uničili nekdanje nogometno igrišče in načeli območje ob osnovni šoli in Kulturnem domu. Deželni svetniki so poleg tega zapisali, da bo nova avtocesta ob zaključku gradnje povzročala marsikatero nevšečnost Sovodenjcem, saj se bosta povečala hrup in onesnaženost, že zdaj pa so tresljaji povzročili škodo na nekaterih stanovanjskih hišah. »Deželni odbor mora med prerazporeditvijo finančnih sredstev za leto 2011 predvideti tudi večletni poseg za Sovodnje, ki bi omogočil družbeni in kulturni razvoj vasi ter zagotovil urbanistično obnovo območja, ki ga bo gradnja avtoceste tako hudo prizadela,« so zapisali deželni svetniki v predlogu resolucije, ki jo je nato deželni svet soglasno odobril. »Glede na okoliščine gre za dober dosežek. Srečanja, ki smo jih imeli z deželnimi svetniki, so se obrestovala,« ugotavlja so-vodenjska županja Alenka Florenin in napoveduje, da bo zdaj treba sesti k mizi skupaj z deželnimi upravitelji in skupaj z njimi določiti, katere naj bodo prioritete posega za ureditev središča Sovodenje. Florenino-va je sicer hvaležna za pomoč vsem podpisnikom resolucije, še posebej pa Brando-linu, Antonazu, Gabrovcu in Kocijančiču, ki so pobliže sledili besedilu in ga predložili ostalim deželnim svetnikom. Zahvalne besede županja izreka tudi deželni upravi in odborniku Riccardu Riccardiju, hkrati pa upa, da bo čim prej prišlo do sklica omizi-ja za reševanje sovodenjskega vozla. (dr) gorica - Odobrili načrt za ravnanje z odpadki S povečanim sortiranjem nižji stroški za odvažanje Na pokrajini so odobrili nov pokrajinski načrt za ravnanje z odpadki, katerega cilj je povečanje sortiranja. »Do leta 2012 hočemo sortirati 65 odstotkov vseh odpadkov, ki jih proizvedemo v goriški pokrajini. Letos smo sortirali okrog 59 odstotkov odpadkov, projekcija za prihodnje leto pa govori o 61 odstotkih, tako da je treba delati na dodatnem povišanju sortiranja,« poudarja pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in pojasnjuje, da je v novem pokrajinskem načrt za ravnanje z odpadki predvidena tudi postopna nadomestitev tarife TARSU z davkom TIA. »Doslej so samo občine Gorica, Krmin, Gradišče in Ronke prešle na davek TIA, v prihodnje pa bodo to morale storiti tudi ostale občine. »Na podlagi tarife TARSU družine plačujejo že vnaprej določen znesek, ki ni odvisen od količine proizvedenih odpadkov in od stroškov, potrebnih za njihovo odva-žanje. Z davkom TIA so po drugi strani zaračunani vsi stroški za ravnanje z odpadki, zato pa je v novem sistemu sortiranje tudi ekonomsko donosno. Če sortiranju namenimo čim večjo količino odpadkov, se posledično zniža količina smeti, ki jih moramo Mara Černic bumbaca voziti v sežigalnico v Trst oz. v odlagališča na Videmskem, hkrati pa je potrebnih tudi manj odvozov od doma do doma, kar vpliva na znesek, ki ga plačujemo,« poudarja Černičeva in pojasnjuje, da so letos podpisali konvenciji s Trstom in Vidmom. »Nov pokrajinski načrt predvideva, da bomo približno 30 odstotkov indiferenciranih odpadkov odvažali v sežigalnico v Trst, 5 odstotkov - v glavnem gre za smeti od pometanja cest - pa bo šlo v odlagališča na Videmskem,« pravi Mara Černic in pojasnjuje, da bo zdaj morala pokrajinski načrt za ravnanje z odpadki potrditi dežela. (dr) GORICA Proračun odobren le z glasovi večine Goriški občinski svet je odobril proračun za prihodnje leto, ki je vreden okrog 140 milijonov evrov. Proračun so izglasovali s 25 glasovi večine, medtem ko je devet občinskih svetnikov leve sredine glasovalo proti. Med zasedanjem so odobrili nekaj amandmajev, enega izmed teh je predlagal svetnik opozicije Bernardo De Santis. Zavzel se je za povišanje sklada za prispevke za novorojenčke, njegov predlog pa je župan Etto-re Romoli usvojil in ga tako vključil v proračun. Za prihodnje leto se je za 2,7 milijonov evrov znižala dotacija, ki jo bo goriška občine prejela od dežele, kljub temu pa so goriški upravitelji zadovoljni s proračunom, saj poudarjajo, da tarif niso zvišali. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. decembra 2010 15 GORICA - V mestu in okolici Po snegu in ledu pozor na luknje Luknjasta Ulica Carso v Štandrežu (zgoraj); globoka luknja pred semaforjem v Ulici Leoni v Gorici (levo) bumbaca Prejšnji konec tedna je bila vožnja po Gorici nevarna zaradi snega in ledu, zdaj pa morajo biti avtomobilisti pozorni na luknje. Škoda na cestnem omrežju se je pokazala v torek in posebej včeraj, ko je Goriško dosegla odjuga s padavinami in so na cestah, zlasti na bolj izpostavljenih mestih, zacvetele udarne luknje. Medtem ko so v nedeljo zjutraj ponekod na Goriškem namerili tudi minus 10 stopinj, je živosrebrni stolpec včeraj dopoldne dosegel plus 10 stopinj. Da asfalt popusti, je ob tako nenadnih temperaturnih spremembah običajen pojav, tako da bodo imeli cestarji v prihodnjih dneh kar nekaj dela. Polna lukenj je na primer cesta, ki s krožišča pri Štandrežu vodi proti središču vasi, ravno tako nevarna pa je Ulica Del Carso. Cestišče je popustilo v več točkah, zato pa je med vožnjo potrebna velika mera pazljivosti. Globoko luknjo sredi cestišča je bilo včeraj mogoče opaziti tudi pred semaforjem v Ulici Leoni. Do podobnih težav je prišlo pred približno enim letom, ko je bila razlika v temperaturi še večja. V nekaj dneh se je lani živosrebrni stolpec dvignil z minus 14 na plus 13, zaradi taljenja snega in obilnih padavin pa se je nato na božični dan pretok Soče tako dvignil, da je voda zalila Zdravščino in naselje Salet pri Gradišču. ŠOLSTVO - Praznične prireditve ob prekinitvi pouka Otroška prisrčnost uvod v božični čas VŠteverjanu so prepevali in recitirali - Posebno voščilo za bivšo ravnateljico Prazniki so z včerajšnjim dnem nastopili tudi za goriške otroke in mladino, ki so se začasno poslovili od šolskih klopi. Vanje se bodo ponovno vrnili 10. januarja. Uvod v praznično razpoloženje pa so bile božičnice, ki so jih v zadnjih dneh - ponekod že v minulem tednu - priredili v domala vseh šolah in vrtcih. Otroci vrtca in osnovne šole Alojz Gradnik v Števerjanu so bili na vrsti v torek popoldne, ko so srca prisotnih ogreli s svojim prisrčnim prepevanjem in recitiranjem. Cicibančki iz otroškega vrtca so spomnili odrasle, ki so ujeti v mrežo tisočerih vsakdanjih opravil, da se je Je-zušček rodil zato, da nam bo v srčku gorela lučka ljubezni, ki bo premagala vse slabosti in pregnala vsakršno zlo. Povedali so še, da ljubezen pomeni zanje pomagati mamici in očku, se z njima igrati, ju objeti, poslušati in ubogati. Graditi ljubezen in prijateljstvo pomeni graditi mir. S to mislijo so oder prepustili osnovnošolcem, ki so uprizorili igro o pripravah na nastop novega leta. Staro leto se namreč nagiba h koncu, zato pa je novo leto odpeljalo vse mesece h krojačema Srečku in Božu, da jim sešijeta nove srajčke. Le-ta sta se izkazala za prava mojstra škarij in šivanke. Nastop so popestrili z melodijami na flavto, za konec pa so še zapeli v treh jezikih. Ob županji Franki Padovan so posebno voščilo izrekli bivši ravnateljici Miroslavi Braini. Zahvalili so se tudi staršem, ki so omogočili nakup novoletne jelke. (sg) Letošnji sprevod v SovodnjahBUMBACA Božični nastop števerjanskih otrok POSOŠKI PUST Datumi sprevodov znani V Gorici so se sredi decembra zbrali člani združenja posoškega pusta (»Carne-vale isontino«) in določili datume sprevodov, ki se bodo zvrstili po naslednjem programu: v Gradežu 26. februarja, v Gorici 27. februarja, v Ronkah 5. marca, v Sovodnjah 6. marca, v Romansu 6. marca in v Tržiču 8. marca. Ob tem so se tudi lotili priprav za informativno kampanjo in promocijo. Seznanjeni pa so bili z namenom goriške pokrajine, da zmanjša prispevek, ki ga je uprava vsako leto foto s.g. dodeljevala pustarjem. Krčenje denarja bo prizadelo oglaševanje in tudi manjše nagrade, je po seji povedal Bernard Flo-renin, ki je z Andrejo Pittoli zastopal društvo Karnival. To pa nikakor ne pomeni, da bodo pustni sprevodi manj vabljivi kot vsa minula leta. Med drugi razmišljajo tudi o novem načinu točkovanja vozov in skupin ter o njihovem nagrajevanju. Po novem zmagovalci ne bodo vnaprej znani, tako da bo zaključna prireditev, ki jo bodo organizirali v roku 14 dni po pustu, odmevna, ker se je bodo udeležili prav vsi nastopajoči. Tudi to bodo definirali na seji, ki bo v Tržiču 13. januarja. 16 Četrtek, 23. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zaradi stavke igralniških delavcev V Hitu opozarjajo na grožnjo stečaja Uprava poroča o odpovedih rezervacij in zmanjšanju števila gostov »Družbi Hit že grozi nelikvidnost, posledica tega je lahko tudi stečaj, kar se lahko zgodi, če se bo stavka v igralnicah nadaljevala do konca decembra, kot so napovedali v sindikatu,« je včeraj izjavil Uroš Kra-vos, ki je član Hitove uprave in hkrati pogajalske skupine, ki se že nekaj mesecev sestaja s pogajalci novogoriške enote sindika- ta igralniških delavcev (SIDS). Vsekakor gre za pomembne besede o usodi Hita, kjer bi, ob njihovi uresničitvi, izgubilo zaposlitev 1.500 ljudi, kar bi res sprožilo tolikokrat napovedano socialno bombo na Goriškem. Temna napoved prihaja točno na 26. obletnico odprtja prve Hitove igralnice Park v Novi Gorici. Včeraj sta se obe strani sestali šempeter - Optimizem v Iskri Avtoelektriki Kitajska strateška, Brazilija atraktivna Potem ko so v skupini Iskra Avtoe-lektrika v letošnjih prvih devetih mesecih prihodke povečali za 30 odstotkov -na 159 milijonov evrov . in imeli po lanskih 11,7 milijona evrov izgube 3,2 milijona evrov čistega dobička, se poslovnega leta 2011 lotevajo z optimističnimi napovedmi. »Tudi v letu 2011 bodo cilji celotne skupine usmerjeni v rast prodaje, povečevanje dobičkonosnosti, izboljševanje stroškovne učinkovitosti in obvladovanju vseh tveganj,« sporočajo iz šem-petrskega podjetja. V letošnjem letu so v Iskri s spremembo poslovnega modela in s spremembo organizacijske strukture prilagodili poslovanje podjetja na globalno gospodarsko krizo in se osredotočili na ciljne tržne segmente. »Glavna pozornost je bila namenjena povečevanju učinkovitosti proizvodnje, izboljševanju notranjih procesov, povečevanju dodane vrednosti na zaposlenega ter doseganju pozitivnega čistega poslovnega izida. Ocenjujemo, da so vsi zastavljeni ukrepi prinesli pozitivne učinke in sicer tako v matični družbi kakor tudi v vseh trgovskih in proizvodnih družbah v tujini. Učinkovitost ukrepov in pravilnost zastavljenih strategij se kaže tudi v preseganju vseh zastavljenih ciljev, ki smo si jih zadali za leto 2010,« pojasnjujejo v upravi in dodajajo načrte za prihajajoče leto: na nivoju skupine načrtujejo ohranitev osredotočenosti na tri ciljne tržne segmente in sicer na segment avtoelektrike, ki zastopa 63-odstotni delež v prodaji, segment pogonskih sistemov z 23-odstotnim deležem v prodaji in segment mehatronskih in elektronskih sklopov s 14-odstotnim deležem v prodaji. Ob tem poudarjajo rastoči pomen kitajskega trga in s tem svoje odvisne družbe Iskra Suzhou Autoelectric, »ki bo postala druga strateška proizvodna lokacija skupine Iskra Avtoeletrika«. »Vse atraktivnejši trg v prihodnje postaja tudi Brazilija, kjer deluje naša odvisna družba Iskra do Brasil, v kateri v letu 2011 načrtujemo širitev proizvodnih zmogljivosti,« še sporočajo iz uprave družbe. Leto 2011 v Iskri Avtoelektriki napovedujejo kot leto novih projektov, ki so posledica partnerskih odnosov z njiho- Proizvodnja v šempetrski Iskri km. vimi kupci: »Z izdelki, ki so plod lastnega razvoja, vstopamo kot dobavitelj TIER1 v avtomobilsko industrijo, in sicer na segmentu ekoloških in okolju prijaznih vozil.« Načrtujejo tudi povečanje proizvodne učinkovitosti in modernizacijo nekaterih obratov. Posebno pozornost bodo posvetili razvojni in investicijski dejavnosti, s poudarkom na investicije v nove tehnologije in proizvode z bistveno višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, načrtujejo v upravi in dodajajo, da bodo še naprej širili tudi sodelovanje s podjetji, razvojnimi institucijami in univerzami ter se vključevali v razpise pridobivanja razvojnih sredstev s strani države in evropske skupnosti.(km) vogršček - Zaskrbljenost uporabnikov Nedokončana sanacija namakalnega sistema Gladina vode v zadrževalniku pod predvidenim vodostajem Zaradi težav z vzdrževanjem in upravljanjem zadrževalnika in namakalnega sistema Vogršček so se na pobudo poslanca Mirka Brulca sestali predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za okolje in prostor, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik, župan občine Šem-peter-Vrtojba Milan Turk in direktor Kmetijstva Vipava Herman Ušaj. Brulc je opozoril na zaskrbljenost uporabnikov namakalnega sistema: Kmetijstvo Vipava še vedno nima t.i. vodnega dovoljenja, opravljena je le delna sanacija cevovoda, gladina vode v zadrževalniku je 7 metrov pod predvidenim vo- dostajem, vprašljivo je oroševanje nasadov v primeru zmrzali, poleg tega pa uporabniki nimajo informacij, ali je temeljita sanacija zadrževalnika sploh predvidena. Med kmetijskim in okolj-skim ministrstvom je bil na sestanku sprejet dogovor, da najdeta ustrezno rešitev za sanacijo, ki bo omogočala minimalen vodostaj in nemoteno delovanje namakalnega sistema - gre za nujno investicijsko vzdrževanje, za kar bo potrebno zagotoviti do 350.000 evrov -, Agencija Republike Slovenije za okolje pa naj podeli vodno dovoljenje Kmetijstvu Vipava do konca februarja in pripravi javni razpis za izbiro upravljavca. (km) na že osmih pogajanjih v decembru. Ali sta se glede rešitve težav uspeli kakorkoli zbližati, do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti, saj so bila pogajanja takrat še v teku. Iz uprave Hita poročajo o številnih odpovedih silvestrskih aranžmajev in zmanjšanju števila gostov. »Škoda je velika, neposredna je presegla 1,5 milijona evrov, še bolj pa grozi posredna škoda, ki se bo kazala v vsaj polovici naslednjega leta,« opozarja Mitja Costantini, direktor trženja v Hitu. Zamera je - po njegovih podatkih - največja pri gostih, ki prihajajo iz oddaljenih italijanskih krajev. »Število teh gostov se je od prvega do tretjega stavkovnega vikenda zmanjšalo za 53 odstotkov, število gostov iz bližnjih italijanskih pokrajin pa za 27-30 odstotkov. Žal so se drugam preusmerili tudi številni kitajski gostje, ki v Hitove igralnice prihajajo iz Italije in ustvarjajo že tretjino realizacije na oddelkih igralnih miz,« pojasnjuje direktor trženja. Tudi Hitove rezervacijske službe opažajo precejšnje število odpovedi rezervacij, prodaja silvestrskih paketov pa se je v tem tednu popolnoma ustavila. Obisk odpovedujejo tudi gostje, za katere je družba Hit že plačala letalske karte. »Hitovi poslovni partnerji, agentje in t.i. porterji - dobavitelji gostov - ne morejo razumeti, kako se lahko kaj takega dogodi sredi kriznih časov, ko se v turizmu bije boj za vsakega gosta. Hitovi tržniki so celo prisiljeni odsvetovati obisk gostom iz oddaljenih trgov, kot je Rusija, saj do zadnje minute ne vedo, ali bo stavka,« še sporočajo iz Hita. (km) NATECAJ POKRAJINE Glas ženske o ljubezni Odborništvo za enake možnosti pri goriški pokrajini je skupaj z občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice razpisali 13. natečaj Glase ženske. Njegova tema je »Ljubezenska zgodba le zame«; elaborate v slovenskem ali italijanskem jeziku je mogoče do 16. februarja oddati v uradu za protokol na sedežu goriške pokrajine (korzo Italia 55 v Gorici) oziroma na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine (trg Ed- vipava - Posojilnica in hranilnica Edina primorska banka naj ostane v primorskih rokah Večinski lastnik Hranilnice in posojilnice Vipava, edine primorske banke, svoj skoraj 56-odstotni delež v banki prodaja. Kmetijska zadruga Vipava se je za prodajo deleža odločila zato, ker nujno potrebuje denar za sanacijo svojih dolgov. »Prepričani smo, da je izrednega pomena, da se lastniški delež banke ohrani v lasti primorskih inštitucij,« poudarja David Bratož iz ajdovske razvojne agencije ROD, kjer predlagajo ustanovitev konzorcija severnoprimorskih občin in gospodarskih subjektov, ki bi odkupili lastniški delež Kmetijske zadruge Vipava po ključu 28 odstotkov občine, 28 odstotkov gospodarski subjekti. »Po informacijah, ki jih imamo od gospodarstva, bi to bilo kljub krizi sposobno in pripravljeno kupiti preostali delež delnic,« dodaja Bratož. Severnoprimorski župani pa so predlog sprejeli z mešanimi občutki: nekateri ga popolnoma podpirajo, drugi želijo pred odločitvijo razpolagati z več informacijami, tretji pa so proti. »Smo med stabilnejšimi slovenskimi bankami, saj nismo okuženi s slabimi posli za nazaj. Vendar se sedaj pojavlja problem lastništva. Zelo negativno bi bilo, da bi lastništvo banke končalo v rokah kakšne tuje inštitucije,« je prepričan predsednik uprave Hranilnice in posojilnice Vipava, Dušan Grlica. Banko imajo trenutno v lasti primorska podjetja, občine in druge institucije. Takoj za večinskim delničarjem sta z 9,79-odstotnima varda Kardelja 1). Prispevki v prozi (povesti, pisma, dnevniki, scenografije, gledališka dela), ki še niso bili objavljeni, morajo biti napisani na pisalni stroj ali računalnik, obsegajo pa lahko največ 4 strani (30 vrstic na vsaki strani). Prispevke je treba oddati v 8 izvodih. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Razpis za natečaj v slovenščini in italijanščini je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Nagrajevanje zmagovalk in udeleženk natečaja bo 8. marca prihodnjega leta. deležema na drugem in tretjem mestu med desetimi največjimi delničarji tudi Zadružna banka Doberdob Sovodnje ter Zadružna kraška banka Opčine. Z nekaj več kot 5-odstotnim deležem na četrtem mestu sledi slovenska finančna družba iz Gorice KB 1909. Med ostalimi delničarji so še štiri severnoprimorske občine, ki že imajo, majhne sicer, deleže v lastništvu: novogoriška mestna občina, ter občine Ajdovščina, Vipava in Kanal. »Lokalno gospodarstvo ocenjuje, da je ohranitev lastništva banke vitalnega pomena za razvoj kmetijstva in gospodarstva v lokalnem in regionalnem okolju, zato je pripravljeno sodelovati v konzorciju za odkup večinskega deleža in predvidoma odkupiti 28-odstotni delež, v kolikor bodo občine odkupile drugi del večinskega deleža, tudi 28 odstotkov,« pojasnjuje Bratož. Odkup omenjenega deleža bi občine po ocenah stal 1.049.043,43 evrov. Delež nameravajo najprej ponuditi obstoječim lastnikom, med katerimi so že omenjene občine. »Pomembno je dejstvo, da bi s tem pridobili finančno in-štitucijo regijskega pomena, ki bi v bodoče lahko servisirala potrebe občin, gospodarstva in prebivalstva ter izvajala ukrepe, ki bodo pomagali k obstoju našega gospodarstva in omogočili hitrejši razvoj regije,« je prepričan Bratož. Župani so predlog sprejeli različno. Novogoriški župan Matej Arčon je povedal, da občina ni zainteresirana za odkup deleža, vipavski župan Ivan Princes pa odkup podpira, saj se mu zdi pomembno, da banka ostane primorska. Ajdovski župan Marjan Poljšak opozarja: »Eno goriško banko so nam že vzeli!« Župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk pa dodaja strinjanje, da je kljub majhnosti banka pomembna, vendar bi bilo pred kakršnokoli odločitvijo treba po njegovem mnenju poznati več konkretnih številk tako o poslovanju banke kot o ceni, po kateri bo vipavska kmetijska zadruga prodajala delnice. O zadevi bodo župani predvidoma razpravljali na naslednji seji sveta severno-primorske regije, ko jim bodo na voljo želene informacije. Katja Munih gorica - V Rosenbaru nazdravili prazničnemu decembru »Goriška roža« in oslavska rebula sta se odlično ujeli V restavraciji Rosenbar v Gorici so v minulih dneh z izvirno pobudo nazdravili prazničnemu decembru. Obenem so predstavili dva izmed najbolj značilnih proizvodov goriške zemlje: radič »goriško rožo« in oslavsko rebulo. Goriška je bila nekoč ugledna rodovitna dežela, katere proizvodi so bili v času avstroogrskega cesarstva cenjeni celo na Dunaju, na bližnjih tržnicah pa tudi v vsem povojnem času. Najbolj značilen in izviren pridelek z naših njiv je goriški radič, znan kot »goriška vrtnica«, ki ravno v zimskem času najbolje uspeva. Goriški radič je pravi gurmanski užitek, ki ga srečujemo na jedilnikih najboljših restavracij v Trstu, Vidmu, v deželi Veneto in tudi dlje. Njegovo pridelovanje je žal omejeno le na nekaj njiv, predvsem v severnem delu mesta, na goriški pokriti tržnici pa ga lahko dobimo kar pogosto. Radič lepo raste v nižinskih vrtovih, nekoliko više pa uspevajo zlate briške trte, ki dajejo vino s svetovno razpoznavnostjo. Zato je bila povezava radiča in rebule nekaj povsem logičnega. Gurmani in poznavalci so jima posvetili večer ob obloženi mizi. Tako so restavracija Rosenbar, deželna gastronomska revija Fuocolento in novonastali konzorcij proizvajalcev rebule z Oslavja priredili »brunch«, po ameriški navadi praznični krepkejši zajtrk (ali lažje kosilo), na katerem so prisotnim postregli z goriško vrtnico kmetij Brumat in Dal Forno v različnih kombinacijah: od Peter Lovišček, lastnik Rosenbara, z goriško rožo in rebulo bumbaca klasične in najbolj znane povezave z ocvirki, v juhi, v solati s kozicami in agru-mi, v olju z jamarjem in z ječmenčkom. Na voljo je bilo tudi šest rebul, in sicer iz kleti Dario Prinčič, La Castellada, Fiegl, Primosic, Radikon in Il Carpino. Gurmansko snidenje je bilo tudi priložnost za predstavitev knjižice o goriški vrtnici, ki jo je pred nedavnim izdal goriški novinar Roberto Covaz. »Bruncha« z radičem in vini so se udeležili stroko- vni novinarji in izvedenci Bepi Puciarel-li, Nicolo Gambarotto (direktor revije Fuocolento), Stefano Cosma in Claudio Fabbro, številni predstavniki enogastro-nomskih združenj in ljubitelji dobre hrane. Medtem ko so se navzoči predajali užitkom, so pobudniki obžalovali le odsotnost predstavnikov goriške občine, ki si sicer polnijo usta s podporo in promocijo krajevnih adutov, ko pa se takšna promocija dogaja, nikogar ni. (aw) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 23. decembra 2010 1 7 / danes Proslavljajo samostojnost in enotnost Dan samostojnosti in enotnosti, ki ga v Sloveniji praznujejo 26. decembra v spomin na razglasitev rezultatov plebiscita, bodo obeležili tudi v novogoriški in šempetrski občini, in sicer z današnjima proslavama. Novogoriški dogodek bo potekal v tamkajšnjem kulturnem domu od 19. ure dalje. Slavnostno besedo bo imel župan in državni svetnik Matej Arčon, v kulturnem programu pa bodo nastopili Goriški pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Sandija Ceja in s solistko Tatjano Mihelj. V kulturni dvorani v Šempetru pri Gorici pa nameravajo dan samostojnosti in enotnosti ob 19. uri proslaviti z nastopom mladih glasbenikov novogoriške Glasbene šole in podružnične glasbene šole Šempeter. Ob 20. ur bo sledil prižig lučk na novoletni jelki na Trgu Ivana Roba v Šempetru, uro kasneje pa bodo lučke prižgali še na novoletni jelki pred zadružnim domom v Vrtojbi. V spremljevalnem programu bodo sodelovali otroški pevski zbori iz osnovne šole Ivana Roba in podružnične šole Vrtojba ter domači harmonikarji. (km) doberdob - Župan z upokojenci in krajevnimi društvi Obračun in voščilo Prihodnje leto več denarja za kulturna in športna društva ter 50.000 evrov za Jamlje Na doberdobskem županstvu je bil v ponedeljek tradicionalni sprejem za upokojence in predstavnike društev, ki delujejo na občinskem ozemlju. Kot običajno je bilo praznično srečanje priložnost za voščilo ob izteku leta in za obračun opravljenega dela. Župan Paolo Vizintin je pred številnimi prisotnimi poudaril, da se bodo z novim letom začela mnoga ja- vna dela. Konec januarja je predviden začetek obnove vodovodnega omrežja, ki je vredna 2.400.000 evrov, junija pa se bosta pričeli širitev poslopja nižje srednje šole in ureditev občinske knjižnice. Za prihodnje leto so predvideni tudi poseg v občinski telovadnici, okrepitev javne razsvetljave, asfaltiranje cest in ureditev pločnikov v raznih vaseh doberdobske občine. Ponedeljkov sprejem na županstvu bumbaca Župan je še napovedal, da so povečali za trideset odstotkov prispevke za športna, kulturna in rekreacijska društva, ki bodo imela na razpolago skupno 10.000 evrov. Kmalu po začetku novega leta se bo župan Vizin-tin srečal še z Jameljci, saj ima občina za Jamlje na razpolago 50.000 evrov, ki jih je prejela od prodaje jameljske-ga jusarskega zemljišča. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. Šolske vesti ORGANIZACIJA DOGODKOV: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in tehnike, potrebne za organizacijo in upravljanje prireditve različnih zvrsti. Tečaj je namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Kor-zo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Fratti-nijem; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v sredo, 29. decembra, ob 20. uri »Duohtar pod mus!« (Iztok Mlakar); v petek, 31. decembra, ob 21. uri (Carlo Goldoni) »Nenavadna prigoda«, silvestrska predstava; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio At-tivo Teatro (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 16.50 - 18.40 - 20.30 »Me-gamind«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 17.30 - 19.45 - 21.30 »Me- gamind«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da je na gradu Dobrovo na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. DRUŠTVO JADRO IZ RONK bo v okviru tradicionalnega praznovanja sv. Štefana, ki bo v nedeljo, 26. decembra, na trgu v Romjanu, postavilo od 9. ure dalje na ogled v svojem sedežu razstavo klekljarskih izdelkov, ki so jih izdelale udeleženke tečajev klekljanja. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; do 24. decembra in od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; od 25. decembra do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. ^ Koncerti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na božični koncert danes, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.li-pizer.it. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje ob Soči bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. M Izleti PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi v mesecu februarju; informacije po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). SPDG vabi k udeležbi na spominskem pohodu Dražgoše. Letos je predvidena udeležba, skupaj s PD Nova Gorica, iz Soteske. Prijave do konca leta pri Andreju (tel. 320-1423712) in pri Vladu (tel. 331-7059216). H Čestitke Draga VERONICA! Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko praznuješ 8. rojstni dan. Zato najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca. Nona bis Ivanka, nona Marica, nono Luciano, stric Christian z Ilenio. 13 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo v prazničnem času zaprta 24. in 31. decembra ter, po novem letu, od 3. do 7. januarja. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z župnijo Gabrje-Vrh prireja 2. tekmovanje »Jaslice pri nas doma«. Vabljeni k sodelovanju otroci in odrasli, druži- ne in posamezniki; za informacije tel. 333-1706760 (Nerina) in 320-2129284 (Katia). KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 04811995591 in na www.mammepapase-parati.org ali info@mammepapasepa-rati.org. GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del do 26. decembra ter v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutranih urah med 10. in 13. uro. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti od 24. decembra do vključno 7. januarja. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja mladinski ples »Štefanovanje« v nedeljo, 26. decembra, od 21.30 v večnamenskem centru v Jamljah z DJ-jem LBP (Lola Bunny Party). SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo v nedeljo, 26. decembra, med 8.30 in 15. uro na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu. Prodajalci naj prinesejo mize s seboj; informacije in rezervacije prodajnega prostora Rok Boltar (tel. 0038640437476, e-pošta rok.boltar@vojni-muzej-solkan.com). Ob slabem vremenu sejem odpade. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 27. in 31. decembrom okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer samo do 15. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandre-ža ob 16.10, nato s postanki v Sovod-njah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja uslužbencev do 29. decembra. AŠKD KREMENJAK prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije in vpisovanje do 31. decembra po tel. 338-6495722. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST prireja ob zaključku starega leta v četrtek, 30. decembra, ob 18. uri družabnost v lokalu Roman bar na Travniku. Vabljeni člani Pokrajinskega sveta, tajništva in izvoljeni upravitelji SSk. V centru CIE brez plač Zaposleni v centrih za priseljence CIE in CARA v Gradišču ne vedo, kdaj bodo prejeli trinajsto plačo, saj so njihovi delodajalci dejali, da niso še dobili državnega prispevka. Zaradi tega sindikat FISAS-CAT-CISL poziva goriško prefekture, naj reši zadevo. Waltritsch za referendum Občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch poziva Goričane, naj podprejo štiri referendumska vprašanja, za katera zbirajo podpise predstavniki gibanja Verdi del Giorno in radikalci. Referendumske pole je mogoče podpisati v sobi ob veži goriškega županstva vsak dan med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 16. in 17. uro. Waltritsch hkrati poziva župana Ettoreja Romolija, naj omogoči zbiranje podpisov v večjem in bolj udobnem prostoru, saj je soba ob veži županstva majhna in slabo ogreta. Usklajevanje urnikov Goriška občina in pokrajina stopata na pot sodelovanja, kar zadeva usklajevanje delovnih urnikov z družinskimi obveznostmi, ki jih imajo zaposleni z otroki. S tem namenom bodo danes sinovi in hčere pokrajinskih uslužbencev obiskali občinsko ludoteko. Solidarnostna vigilija Združenje Arcobaleno prireja tudi letos predbožično srečanje, med katerim bodo razmišljali o vrednotah božiča. Jutrišnjo božično vigilijo bodo duhovnik Alberto De Nadai in prijatelji združenja Ar-cobaleno preživeli na sedežu zadruge v Ulici San Michele v Gorici; zbrali se bodo ob 21. uri. Praznični urniki univerze Goriški sedeži Videmske univerze bodo v prihodnjih dneh odprti s prazničnim urnikom. Palača Alvarez in hiša Lenassi bosta odprti še danes ter od 27. do 29. decembra med 8. in 14. uro, nato bosta zaprti do 9. januarja. Ostale lokacije univerzitetnih dejavnosti v Hiši filma na Travniku, v poslopju centra Stella Matutina in v nekdanji višji srednji šoli Fermi bodo zaprti že z današnjim dnem. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di So-pra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 3385068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Elio Culiat iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Neira Loppel vd. Silli v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upe-pelitev. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Maria Leban (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Emma Bene-tollo vd. Spoladore v cerkvi Sv. Nikolaja (ležala bo od 9. ure dalje) in na pokopališču; 12.00, Domenico Giorgio v kapeli pokopališča, sledila bo upepeli-tev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Claudio Mion (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev Ob smrti ELIA CULIATA izrekamo Sonji in njenim najbližjim občuteno sožalje. KD Briški grič Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbenki Sonji Culiat iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. 18 Četrtek, 23. decembra 2010 TRST / ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Z 71 glasovi proti 26 Senat ratificiral sporazum z Rusijo o strateški jedrski oborožitvi Start Politična zmaga predsednika Obame, ki je sporazum podpisal z Medvedjevom aprila v Pragi WASHINGTON - Ameriški senat je včeraj v Washingtonu z 71 glasovi za in 26 proti ratificiral sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start, ki ga je aprila v Pragi z ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevim podpisal predsednik ZDA Barack Oba-ma. Obama je sinoči priredil novinarsko konferenco, na kateri je odgovarjal na vprašanja o ratifikaciji, kakor tudi o nekaterih zakonih, ki so bili sprejeti ob izteku mandata sedanjega kongresa in po katerih se je Obama - tako analitiki - iz poraženca prelevil v zmagovalca. Ratifikacija sporazuma Start pomeni veliko zmago na zunanjepolitičnem področju, podpis zakona o odpravi diskriminacije homoseksualnih oseb v oboroženih silah, o katerem poročamo na drugem mestu, pa prav tako veliko zmago na notranjepolitičnem področju. Sporazum Start nadomešča podobnega iz preteklih let, od ZDA in Rusije pa zahteva, da nimata več kot 1550 strateških jedrskih konic. To so npr. tudi tiste konice, nameščene na raketah z dolgim dometom, s katerimi se lahko državi obstreljujeta druga drugo kar z domačega ozemlja. Sporazum prav tako uvaja sistem nadzora uresničevanja določil v obeh državah. Obama in demokrati so pri sporazumu Start prav tako dosegli nekaj, kar se je zdelo nemogoče. Razdelili so republikance v senatu, med katerimi jih je že v torek pri glasovanju o uvrstitvi ratifikacije na glasovanje 11 glasovalo za, in sicer z demokrati in dvema neodvisnima senatorjema. Za torkovo glasovanje je bilo potrebnih 60 glasov, podporniki pa so jih nabrali 67, ravno toliko, kolikor znaša dvotretjinska večina, ki je bila potrebna včeraj. Ta je bila tako presežena za štiri glasove, pri čemer trije senatorji niso glasovali. Za ratifikacijo je glasovalo 56 demokratov. Prav tako sta za glasovala dva neodvisna senatorja, od republikancev pa je za ratifikacijo glasovalo 13 senatorjev. Opozicijo ratifikaciji je še včeraj z govori vodil Jon Kyle iz Arizone, ki je ponavljal stare in znane ugovore, da sporazum ogroža nacionalno protiraketno obrambo in da med drugim demokrati s tem preveč hitijo. Hiteli so iz enostavnega razloga, ker bo prihodnje leto težje, saj bodo imeli manjšo večino. Nekateri republikanci so pred tedni sicer napovedali, da drugega do leta 2012 ne bodo delali, kot spodkopavali Obamo, da ne bo ponovno izvoljen. Obama je republikancem dal 85 milijard dolarjev za obnovo jedrskih zalog v naslednjih 10 letih, senat pa je ob ratifikaciji potrdil še nekaj nezavezujo-čih dopolnil. Senat se zavezuje k izgradnji protiraketne obrambe, posodobitvi jedrskih zalog in poziva vlado, naj z Rusijo doseže tudi sporazum o taktičnem jedrskem orožju. Gre za jedrske konice, ki so nameščene na rakete s kratkim in srednjim dometom. Zasedanju senata je predsedoval podpredsednik ZDA Joseph Biden, po hodnikih pa je lobirala tudi državna sekretarka Hillary Clinton. Že prej sta senatorje k ratifikaciji večkrat pozvala obrambni minister Robert Gates in načelnik štaba združenih poveljstev admiral Mike Mullen, pisno podporo so med drugim dali tudi nekdanji republikanski državni sekretarji od Henryja Kissingerja naprej. Drugih razlogov za nasprotovanje sporazumu, kot zanikanje politične DALNJI VZHOD VJužni Koreji nove vojaške vaje SEUL - Južna Koreja je včeraj napovedala novo serijo vojaških vaj ob meji s severno sosedo. V vajah, ki se bodo začele danes in na katerih bodo uporabljali pravo strelivo, naj bi sodelovali vsi rodovi južnokorejske vojske. Seul je nove vaje napovedal le tri dni po manevrih na otoku Yeon-pyeong, ki ga je 23. novembra napadla Severna Koreja, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Pjongjang je zaradi zadnjih vaj na otoku grozil z novimi napadi, a groženj ni uresničil. Najnovejše vojaške vaje pa bodo potekale 20 kilometrov južno od meje med Korejama, na njih bo sodelovalo 800 vojakov, helikopterji, šest bojnih letal, tanki ter topniško orožje, je povedal tiskovni predstavnik južnokorejske vojske. Južnokorejska vojska je poleg tega danes okoli sto kilometrov južno od meje s Severno Korejo začela pomorske vaje, v katerih sodeluje šest bojnih ladij. (STA) zmage Obami, ni bilo, saj je sporazum v interesu tako ZDA, ki bodo dobile dostop do ruskih zalog, kot tudi Rusije, ki bo prihranila precej denarja. Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose demokrat John Kerry iz Massac-husettsa je v družbi vodilnega republikanca v odboru Richarda Lugarja iz Indiane po glasovanju povedal, da ratifikacija prinaša večjo varnost in odmika svet od nevarnosti jedrske katastrofe. Dejal je tudi, da so zmagovalci Američani, ki bodo bolj varni pred Rusijo in bodo imeli koristi od trdnejšega sodelovanja z Rusijo pri Iranu in Afganistanu. Sporazum Start je namreč krona ponovnega zagona odnosov z Rusijo, kar se je začelo kmalu po nastopu Obamove administracije. Namestnik vodje zunanjepolitičnega odbora ruske dume Leonid Slucki je že pred glasovanjem v senatu napovedal, da lahko duma o sporazumu glasuje že do konca leta. Rusi so z ratifikacijo čakali, ker niso bili prepričani, da republikanci pogodbe ne bodo spodnesli. (STA) Barack Obama ansa WIKILEAKS V Bangladešu Velika Britanija urila »odred smrti« LONDON - Velika Britanija naj bi urila pripadnike bangladeškega paravoja-škega bataljona za hitro posredovanje, ki naj bi bil glede na obtožbe organizacij za človekove pravice odgovoren za stotine izvensodnih pobojev in velja za "vladni odred smrti", razkriva več ameriških depeš na WikiLeaksu, ki jih je včeraj objavil britanski Guardian. Bataljon RAB je bil v Bangladešu vzpostavljen pred šestimi leti, glede na navedbe nekaterih organizacij za človekove pravice pa naj bi bil odgovoren za več kot 1000 izvensodnih ubojev, ki so jih opisali zgolj kot "smrt v navzkrižnem ognju". Uradno je enota v tovrstnem "navzkrižnem ognju" ubila 622 ljudi, je marca letos priznal generalni direktor te enote. Več depeš o ameriških in britanskih protiterorističnih aktivnostih v Bangladešu zdaj razkriva, da so bili Britanci in Američani odločeni, da podprejo delovanje te enote, saj "RAB uživa velik ugled in občudovanje med prebivalstvom, ki je prestrašeno zaradi slabšanja javnega reda in miru v zadnjem desetletju". Ameriški ve- leposlanik v Daki James Moriarty je celo menil, da bi enota lahko nekoč postala bangladeška različica ameriškega FBI. Moriarty pa je nato v eni izmed depeš citiral tudi britanske predstavnike, da že 18 mesecev urijo ta bataljon in sicer v "preiskovalnih zasliševalnih tehnikah" in v "pravilih bojevanja". Pripadniki bataljona so sicer znani, da pri zasliševanju osumljencev rutinsko uporabljajo tudi mučenje, navaja Guardian. Britanci naj bi to urjenje začeli izvajati pred tremi leti, v času laburistične vlade v Londonu. Izvajali pa so ga še oktobra letos, tudi pod novo konservativno vlado Davida Camerona, še navaja Guardian. V britanskem zunanjem ministrstvu so za časnik dejali, da so Bangladešu zagotavljali "številne oblike pomoči na področju človekovih pravic". Na vprašanje, ali so na ministrstvu odobrili program urjenja pripadnikov bangladeškega bataljona, pa so odgovorili le, da je bil britanski zunanji minister William Hague obveščen o stroških za protiteroristične operacije. (STA) ZDA - Zakon Odslej geji redno v vojski WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Washingtonu svečano podpisal zakon, ki odpravlja tako imenovano politiko "ne sprašuj, ne govori" in homoseksualnim osebam omogoča odkrito služenje v oboroženih silah. Ti so morali doslej svojo spolno usmeritev prikrivati. Obama je moral zakon podpisati v veliki dvorani ministrstva za notranje zadeve, ker v Beli hiši zaradi ogromnega zanimanja zagovornikov pravic homoseksualcev ni bilo prostora. Bela hiša je na slovesnost povabila veliko ljudi, da bi popravila vtis o Obami pri liberalni bazi, ki je bila zelo razočarana, ko je dosegel dogovor z republikanci o podaljšanju davčnih olajšav za bogate in prelomil predvolilno obljubo, da tega ne bo storil. Ob Obami, ki je ob podpisu poudaril, da ga to navdaja s ponosom, in zatrdil, da odprava politike "ne sprašuj, ne govori" povečuje ameriško varnost, so bili tudi visoki vojaški predstavniki, ki bodo morali odpravo prepovedi udejanjiti, in pa člani kongresa. Prej omenjeno politiko je moral leta 1993 kot kompromis sprejeti demokratski predsednik Bill Clinton, ki je naletel na močno nasprotovanje vojaškega vrha in večine politikov v kongresu, ko je hotel odpraviti prepoved služenja homoseksualnih oseb v oboroženih silah. Tudi ameriška javnost takrat odpravi prepovedi še ni bila tako naklonjena, kot je danes. Sprejet je bil kompromis, ki je homoseksualcem omogočil služenje v vojski, če so prikrivali svojo usmerjenost, o kateri jih ni imel nihče pravice spraševati. Če pa so koga ujeli pri "homoseksualnem obnašanju", so ga nemudoma odpustili. Zagovorniki pravic homoseksualcev odpravo diskriminacije v oboroženih silah primerjajo z odpravo rasne diskriminacije z ukazom demokratskega predsednika Harryja Trumana leta 1948. Od takrat je nato preteklo še veliko let, preden je do odprave rasne diskriminacije prišlo tudi v civilni družbi predvsem na jugu ZDA. Tudi odprava prepovedi ne bo tako hitra. Poveljniki petih rodov ameriške vojske morajo izdati potrdilo, da ne bo problem za bojno pripravljenost, kar bo lahko predstavljalo težavo pri marincih in kopenski vojski, katerih poveljnika sta se izrekla proti odpravi diskriminacije. Prav tako bo potrebno med drugim urediti tudi praktične zadeve in pripraviti načrte za izobraževanje vojakov. Vse skupaj naj bi trajalo nekaj mesecev, preden bodo doslej odpuščeni vojaki sprejeti nazaj v vojsko. Velja pa, da se od danes naprej ne sme več odpustiti nikogar, ki je istospolno usmerjen. (STA) KOSOVO - Nekdanja glavna tožilka za vojne zločine v Jugoslaviji Del Pontejeva za mednarodno preiskavo trgovine z organi BEOGRAD/TIRANA - Nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte se boji, da civilna misija EU na Kosovu Eulex ne bo sposobna izvesti preiskave o trgovanju s človeškimi organi, v katerega naj bi bil vpleten tudi kosovski premier Hashim Thaci. Menila je, da bi bila potrebna mednarodna preiskava. O trgovini z mamili in človeškimi organi na Kosovu, v katero naj bi bil vpleten kosovski politični vrh, je v prejšnji teden objavljenem poročilu pisal poročevalec Sveta Evrope Dick Marty, medtem ko je del Pontejeva želela zadevo preiskovati že, ko je bila haaška tožilka, a so ji to, kot trdi, onemogočili. "Bojim se, da Eulex ne bo sposoben izvesti te preiskave. Lahko si predstavljate, s kakšnimi težavami se bodo srečevali uslužbenci na Kosovu," je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta za časnik Nin dejala del Pon-tejeva. Dodala je, da sicer za preiskavo obstajata še dve možnosti. Prva je, da bi preiskavo prevzelo haaško sodišče, ki pa bi za to potrebovalo mandat Varnostnega sveta ZN, druga pa je, da bi jo opravilo neodvisno sodišče po zgledu posebnega sodišča za Libanon, je pojasnila. Del Pontejeva, ki je zdaj švicarska veleposlanica v Argentini, je še povedala, da se je haaško tožilstvo leta 2004, ko so želeli preiskovati trgovino z organi na Kosovu, soočalo z resnimi grožnjami albanske mafije. Albanski premier Sali Berisha je medtem sporočil, da je njegova vlada ponudila polno sodelovanje s haaškim sodiščem, če bi to želelo izvesti preiskavo o trgovini z organi na Kosovu. K preiskavi je Berisha pozval tudi Eu-lex. Tirana je sicer pred dnevi navedbe iz Martyjevega poročila označila za izmišljene, že takrat pa je izrazila pripravljenost na sodelovanje z mednarodnim pravosodjem. (STA) Carla Del Ponte ansa MADŽARSKA - Svoboda informacije Ovse kritična do zakona o medijih DUNAJ/BRUSELJ - Novi madžarski zakon o medijih ogroža svobodo tiska in medijski pluralizem, je včeraj sporočila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Skrbi me, ker je madžarski parlament sprejel zakon, ki lahko, če se ga zlorabi, utiša medije v državi," je dejala predstavnica Ovseja za svobodo medijev Dunja Mijatovic. Poudarila je, da novi madžarski zakon regulira vse medijske vsebine - tiskane, av-diovizualne in spletne - na podlagi enakih načel, kar je v nasprotju s standardi Ovseja. Poleg tega daje nenavadno široka pooblastila pred kratkim ustanovljenemu svetu za medije, v katerem so izključno privrženci vladajoče stranke. "Taka koncentracija moči je brez primere v evropski demokraciji in škoduje svobodi medijev," je poudarila Mijatoviceva. Opozorila je še, da je madžarska vladajoča stranka že imenovala vodilne v vseh javnih medijih. Madžarski parlament je zakon o medijih sprejel v ponedeljek. Zakon med drugim predvideva visoke kazni za medije, ki ne bodo poročali uravnoteženo. Kazni bo izrekal svet za medije, ki ga nadzoruje vladajoča stranka Fidesz in ki bo imel pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Do zakona je kritična tudi nemška kanc-lerka Angela Merkel. Njen tiskovni predstavnik Christoph Steegmans je včeraj Madžarsko opozoril, naj bo pozorna, da ne bo kršila načel pravne države, še zlasti v času, ko prevzema predsedovanje Svetu EU. "Kot prihodnja predsedujoča ima Madžarska seveda posebno odgovornost za podobo EU kot celote," je dejal Steegmans. V Evropski komisiji v Bruslju pa zakona niso želeli komentirati. "Evropska komisija pripisuje zelo pomembno vlogo svobodi tiska in medijskemu pluralizmu. Zadevo podrobno spremljamo," je dejal tiskovni predstavnik komisije. Dodal je, da bodo ocenili, ali Madžarska spoštuje evropsko zakonodajo, in se nato po potrebi odzvali. "Drugega komentarja v tem trenutku nimam," je dodal. Zakon o medijih ima številne nasprotnike tudi na Madžarskem. Nekateri madžarski časniki so v začetku meseca v znak protesta izšli s praznimi naslovnicami, med sprejemanjem zakona pa je pred parlamentom protestiralo okoli 1500 ljudi. (STA) w Četrtek, 23. decembra 2010 VREME Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu športnik slovenije 2010 - Včeraj razglasitev v Ljubljani Zavec in Mazejeva ter nogometaši Slovenije LJUBLJANA - Svetovni prvak v boksu Dejan Zavec in alpska smučarka Tina Maze, dvakrat srebrna na olimpijskih igrah v Vancouvru, sta najboljša slovenska športnika leta 2010 v tradicionalni anketi Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Med ekipami pa je bila že drugič zapored najboljša nogometna reprezentanca Slovenije. Zavec (218 glasov) je bil več kot 100 točk pred drugimi športniki, drugi je bil član hokejske ekipe Los Angeles Kings Anže Kopitar (97), tretji pa nogometaš Valter Birsa (45). Slovenski boksar si že lani priboksal naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po ugledni različici IBF in se v zgodovino vpisal kot prvi boksar, ki mu je takšen podvig uspel pod slovensko zastavo. Laskavi šampionski pas je potem Zavec s prepričljivima zmagama v spektakular-nih dvobojih v Tivoliju in Stožicah ubranil proti Argentincu Rodolfu E. Marti-nezu in Poljaku Rafalu Jackiewiczu ter potrdil, da je ta čas resnično eden najboljših boksarjev na svetu v svoji kategoriji. Slovenska šampionka Tina Maze (309 glasov), najboljša je bila že leta 2005, je na slovenskem prestolu nasledila Petro Majdič, ki je v teku na smučeh na OI v Kanadi kljub padcu in hudim težavam z zdravjem osvojila bronasto olimpijsko medaljo. Majdičeva je bila s 238 točkami letos druga, tretja pa judoistka Lucija Polavder (45 točk). Slednja je le za dve točki prehitela svojo judoistično kolegico Rašo Srako Vu-kovic (43). » Popolnost v stvaritvi je želja vsakega športnika. Bolj kot je popoln v svojem početju, bližje je Olimpu. Tina Maze se je v zadnjih dveh letih povsem približala svoji popolnosti. Po srebrni kolajni na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Val d'Iseru se je letos okitila še z dvema olimpijskima srebrnima kolajnama v Vancouvru. Najuspešnejšo sezono v karieri je izpopolnila še s vele-slalomskim bronom v svetovnem pokalu, v katerem je z devetimi zmagami postala tudi najuspešnejša slovenska smučarka doslej. Andrei Massiju, soustvarjalcu projekta "A-Maze", ki Tinino smučanje opisuje kot umetniško stvaritev gibanja na snegu, lahko le pritrdimo in dodamo, da je bila klena Koro-šica prevečkrat nerazumljena pri svoji ustvarjalni drugačnosti in izbiri pri- Nogometna reprezentanca Slovenije se je letos na mednarodni lestvici FIFA povzpela na 15. mesto ansa hodnosti brez kompromisov ter želji, da izstopi iz okvirjev in predsodkov, ki jo obkrožajo,« piše v obrazložitvi nagrade. Ekipa leta pa je slovenska nogometna reprezentanca. »Po veličastni lanski zmagi z Rusijo se je zdelo, da Ke-kovi fantje bolje pravzaprav ne morejo igrati, toda reprezentanti so se nato povzpeli še višje. Potem ko so omrežili tako rekoč vse športne navdušence na sončni strani Alp, so na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki opozorili nase ves svet. Zmaga z Alžirijo, odmeven remi z močno reprezentanco ZDA in najtesnejši poraz z nogometno velesilo Anglijo so rezultati in štiri osvojene točke, ki govorijo sami zase. Izjemno homogeno moštvo, v katerem so tudi najboljši posamezniki povsem podrejeni uspehu kolektiva, je v letu 2010 podrlo še en rekord: na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) se je slovenska izbrana vrsta zavihtela na res visoko in zavidljivo 15. mesto,« so novinarji napisali v utemeljitvi. Med ekipami so bili za nogometaši člani košarkarske reprezentance Slovenije (20) in odbojkarji ACH Volley (17). Glasovalo je skupaj 154 članov DŠNS. Priznanje za fair play je letos prejel Valter Birsa. DŠNS je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta včeraj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Uro in pol pred tem je Danilo Tiirk, predsednik Republike Slovenije, v predsedniški palači sprejel najboljše športnike države in goste. (STA) Zgoraj: najboljša slovenska smučarska Tina Maze, desno: Ptujski boksar Dejan Zavec APrimorski ~ dnevnik košarka - Evroliga Union Olimpija vTop 16z drugega mesta Valencia - Union Olimpija 78:77 (29:17, 38:36, 54:54) Union Olimpija: Ilievski 10, Gregory 21 (1:2), Salin 3, Murič 2, Jagodnik 5, Šermadini 4 (2:2), Pinkney 27 (5:5), Markota 2, Ožbolt 3. VALENCIA - Košarkarji Uniona Olimpije so doživeli četrti poraz v prvem delu evrolige, vseeno pa so osvojili drugo mesto v skupini in bodo tekmovanje nadaljevali 19. januarja. Bili pa so na pragu nove velike zmage, vendar je Duško Savanovic 1,4 sekunde pred koncem dosegel trojko za zmago Valencie. Prvo mesto v skupini D je osvojil Panathinaikos s sedmimi zmagami in tremi porazi. Zmago manj ima Union Olimpija, tretji je turški Efes Pilsen (5-5), med šestnajst najboljših evropskih klubov pa se je uvrstila tudi Valencia. Tekmovanja sta zaključila Armani Jeans Milano in CSKA Moskva. Ostala izida: CSKA Moskva -Efes Pilsen 78:69, Panathinaikos - AJ Milano 93:62. KOPRČANOM NASLOV - Vater-polisti Rokave Kopra so zmagovalci slovenskega pokala. Za svoje peto pokalno slavje in drugo zaporedno so v finalu v Kranju premagali Triglav z 9:6. PRVAKA - Smučarska tekača Loris Frasnelli in Magda Genuin sta letošnja italijanska prvaka v sprintu v prosti tehniki. Tekmo so priredili v deželnem smučarskem središču Forni Avoltri. FINALE V SLOVENIJI? - Zaključni turnir letošnje Lige prvakov v odbojki bi lahko potekal v Stožicah, saj je Evropska odbojkarska zveza pozvala vodstvo ACH-ja, da se prijavi na razpis pridobitve organizacije zaključnega turnirja četverice najboljših moštev, ki bo 26. in 27. marca 2011.Odločitev o tem, komu bo dejansko tudi zaupana organizacija finalnega turnirja, pa bo znana 14. januarja 2011. NBA - Slovenska košarkarja Beno Udrih in Saša Vujačic sta se v noči na sredo izkazala v severnoameriški ligi NBA. Udrihov Sacramento je sicer na domačem parketu po podaljšku izgubil proti Golden Statu s 109:117, a je Udrih v statistiko vpisal kar 34 točk. Strelsko razpoložen je bil tudi Vujačic (16 točk) ob zmagi New Jerseyja v Memphisu s 101:94. NHL - Colorado Avalanche - Los Angeles Kings 0:5 (Anže Kopitar 2 podaji in 6 strelov v 18 minutah za Kings) ROKOMET - 1. SRL: Cimos Koper - Ribnica 34:29, Šmartno - Celje PL 33:36, Gorenje - Trebnje 37:33. KOŠARKA NA VOZIČKU - A2-liga: Castelvecchio Gradišče - Treviso 62:56 (Slapničar 27 točk). košarka Perugia je bila za Tržačane pretrd oreh Liomatic Perugia - Acegas Aps TS 73:68 (12:14, 19:18, 16:22, 26:14) Acegas Aps: Busca 1, Ben-fatto 19, Raspino 9, Moruzzi 1, Colli 1, Bocchini 15, Maiocco 11, Contento 5, Magro 6, Vidam. Trener: Dalmasson. Tržaški Acegas Aps je v zaostalem srečanju A-lige amaterjev izgubil v gosteh proti prvouvršče-ni Perugii. Tržačani so sicer v 32. minuti vodili z desetimi točkami prednosti (49:59). Nato pa je sledil pravi »black-out«. Gostitelji so z delnim izidom 13:0 v štirih minutah spreobrnili izid v svojo korist in tako strli odpor Dalmasso-novih varovancev, pri katerih je največ točk dosegel Benfatto (19). Acegas Aps bo v prihodnjem krogu (6.1.) gostoval pri ekipi Garda. PLANINSKI SVET Novoletni pohod na Medvedjak Planince SPDT in prijatelje, ki bi radi nazdravili novemu letu 2011 skupaj na Medvedjaku vabimo,da se zberejo 1. januarja, ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru Skupaj se bomo podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo nazdravili in zapeli novemu letu pozdrav. Za naše planince je ta novoletni pohod še posebno priljubljen, tu se prijatelji in znanci že vrsto let srečujejo in se ga udeležijo ob vsakem vremenu,. Ta lep razgledni vrh smo prehodili že v snegu, dežju, mrazu in včasih tudi v sončnem vremeni, z njega pa smo se vedno vračali zadovoljni in s prijetnimi občutki. Zato ne bo Vam žal, če se nam tudi letos pridružite (V.K.) Spominski pohod na Javornik Kljub slabim razmeram na cestah, se je skupina sedmih planincev SPDT preteklo nedeljo odpravila na tradicionalni spominski pohod na Javornik. Z avtomobili smo se peljali mimo Vrtojbe in Ajdovščine do Cola in še do odcepa poti za Šajsno Ravan nad Črnim vrhom. Ob glavni cesti smo parkirali avtomobile in se po dobro spluženi po- ti podali na Ravan. Pri prvih hišah smo pot zapustili in se po ozki gazi povzpeli na planoto. Obilna snežna odeja nas ni preveč ovirala in smo v slabih dveh urah prišli do Pir-natove koče na Javorniku, kjer smo si privoščili topel čaj in malico. Koča je bila kot običajno za ta pohod natrpana, zato je bil postanek v koči kar kratek. Vrh Javornika s stolpom sta bila odeta v gosto meglo zato smo se odločili da se ne povzpnemo na vrh in da sestopimo po isti poti. Nekateri smo si malo za šalo malo zares nadeli krplje, in v dobri uri dospeli do avtomobilov. (sf) Čimprej poskrbeti za članarino in zavarovalnino Okrog sto članov SPDG je letos poskrbelo tudi za nezgodno zavarovanje in povračilo stroškov reševanja v tujih gorah, v okviru Planinske zveze Slovenije. S tako prakso bodo pri društvu nadaljevali tudi v novem letu in vabijo dosedanje člane, da čimprej poskrbijo za plačilo članarine in zavarovalnine, nove pa, da se s skromnim doplačilom na letno članarino zavarujejo. Člani zamejskih planinskih društev imajo, kar zadeva zavarovanje, povsem enake pogoje, oziroma ugodnosti kot člani vseh planinskih društev v Sloveniji, z izjemo, da zavarovanje ne krije povračila stroškov za reševanje v državi, kjer imajo stalno bivališče. Društveni odbor je že poskrbel za nabavo znam-kic, ki bodo na razpolago že v prihodnjih dneh. V ta namen bo društveni sedež odprt v sredo 13. in četrtek, 14. januarja od 19. do 20. ure. Pohod SPDT in SPDG v Dražgoše, tokrat iz Soteske Med vsakoletnimi udeleženci nočnega spominskega pohoda s Pasje ravni v Držagoše ter prav tako nočnega pohoda iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše so tudi goriški planinci. Sodelovali bodo tudi na prihodnji manifestaciji, v začetku januarja, vendar so se odločili za drugačno mar-šruto. Pridružili se bodo namreč članom PD Nova Gorica, ki imajo v načrtu jutranji pohod iz Soteske med Bohinjsko Bistrico in Bledom. Do tja se bodo popeljali z vlakom, ki odpelje iz Nove Gorice v prvih jutranjih urah. Vrnili se bodo prav tako z vlakom in sicer iz Škofje Loke preko Jesenic. Predvidene hoje v kolikor toliko običajnih (vsekakor zimskih) razmerah bo od pet do šest ur. Zaradi organizacijskih zadev društvo naproša interesente, da se do konca decembrapri-javijo pri Andreju, oziroma Vladotu. SPDT-ejevci se bodo udeležili pohoda s planinci .SPDG. Zaradi organizacije bo vpisovanje do četrtka 30. decembra. Informacije, tel. 040220155 - Livio. 7.1. prijave za tečaje smučanja SPDG V petek, 7. janaurja in nato še 14. in 18. januarja bodo na sedežu društva, Verdijevo Korzo 51/int. sprejemali prijave za tečaje alpskega smučanja (začetne in nadaljevalne) ter za avtobusni prevoz. Tečaji bodo potekali v kraju Forni di Sopra od nedelje, 30. januarja dalje. Društveni sedež bo odprt med 18. in 20. uro.p —/ odbojka - C-liga Sloga Tabor zlahka v Červinjanu 534 Četrtek, 23. decembra 2010 TRST / jadranje - V Dohi se je zaključilo prvenstvo v olimpijskem razredu 470 Čupina jadralca na mladinskem SP bronasta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta letošnjo sezono zaključila z naslovom italijanskih mladinskih prvakov in bronom s svetovnega mladinskega prvenstva. Na sliki Jaš Farneti (prvi z leve) in Simon Sivitz Košuta (tretji z leve) s svetovnima prvakoma Mionom in Bouvetom gigipicciau Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti se iz svetovnega mladinskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 v Dohi vračata z bronasto kolajno, kar je za mlada jadralca najprestižnejši mednarodni rezultat. Po bronu na evropskem mladinskem prvenstvu na Blatnem jezeru, ki sta ga osvojila lani, sta beri dobrih rezultatov na državni ravni dodala še lovoriko s svetovnega prvenstva in tako dosegla zastavljeni cilj. Z osvojeno bronasto kolajno sta obenem dokazala, da sodita v sam vrh svetovne mladinske jadralne elite. Razplet zadnjega dne je bil sicer napet: zaključno regato sta namreč Simon in Jaš končala na 8. mestu, kljub temu pa jima je uspelo zbrati le točko manj od ostalih finalistov, ki so se kot onadva borili za bron, in ubraniti 3. mesto s kvalifikacij. Francoza Bouvet/Mion, ki sta regato za kolajne zaključila na 2. mestu, sta obdržala skupno prvo mesto in drugič zapored osvojila naslov mladinskih svetovnih prvakov, srebro pa je pripadlo Avstrijcema Bargehr/Mahr, ki sta bila včeraj 6. Čupina jadralca sta s 57 točkami zadržala 3. mesto s kvalifikacij, kar štiri posadke pa so le s točko več ostale tik pod vrhom. »Startala sva dobro, vendar sva nato naredila precej napak in zaključila na 8. mestu. Nisva bila napeta, kljub temu pa nisva dobro zajadrala,« je po regati pojasnil krmar Simon Sivitz Košuta, ki z zadnjim nastopom ni bil navdušen, veselil pa se je kolajne in velikega pokala: »V zadnji regati bi lahko osvojila višje mesto, k sreči pa se je tudi po nekoliko slabši uvrstitvi prvenstvo končalo na najboljši možni način.« Varovanca trenerja Matjaža Antonaza, ki je tokrat regato spremljal doma prek internetne po- vezave, sta bila tudi najboljša med ostalimi italijanskimi posadkami: Vignone in Raiman sta bila 8., Falcetelli in Francioli-ni 12., Dubbini in Balestrero pa 14. V moški konkurenci je nastopilo 32 posadk. Čupin dvojec je z osvojeno kolajno izpolnil cilj, ki si ga je zastavil pred odhodom v Doho, prestolnico Katarja. Zaradi neugodnih vetrovnih razmer so sicer jadralci jadrali samo dva dni in zaključili šest od predvidenih enajstih kvalifikacijskih re-gat; glavnino plovov pa so opravili predzadnji dan: »Res škoda, da smo zaključili le šest regat. V bistvu je bil odločilen predzadnji dan. Midva sva v torek v prvi regati opravila napako, ki je potem vplivala na najine nadaljnje nastope. Avstrijcema pa se je nasprotno tisti dan vse priklopilo in tako sta zaključila na visokem 2. mestu. Bolje bi bilo, če bi po programu izvedli več regat v več dneh, kljub temu pa se je izšlo zelo dobro,« je še dodal flokist Jaš Farne-ti, ki je pozitivno ocenil izbiro organizatorjev, da so na prvenstvu tekmovali vsi z enako opremo. Naj omenimo, da bosta Simon in Jaš nastopala med mladinci še dve sezoni. (V.S.) Vrstni red »medal race«: 1. Pelis-son/Rossi (Fra), 2. Bouvet/Mion (Fra), 3. Papoutsoglou/Orfanos (Grč), 4. Ben-nen/Oomens (Niz), 5. Bernard/Javal (Fra), 6. Bargher/Mahr (Avt), 7. Zepuntke/Bal- dewein (Nem), 8. Sivitz Košuta/Farneti (Ita), 9. Vignone/Ramian (Ita), 10. Ima-mura/Uchino (Jpn). Končni vrstni red: 1. Bouvet/Mion (Fra) 18 točk (5, (7), 2, 5, 1, 1, 2), 2. Bargehr/Marh (Aut) 31 (12, (19), 1, 1, 2, 3,12 ), 3. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 57 (4, 16, 8, (19), 3, 10, 16), 4. Zepunt-ke/Baldewein (Nem) 58 (2, 1, BDF), 26, 11, 4, 14), Pelisson/Rossi (Fra) 58 (17, 21, 3, (23), 4, 21, 2), Papaitsoglou/Orfanos (Gre) 58 ((16), 3, 13, 11, 13, 12, 6), Bennen/Oo-mens (Niz) 58 (11, 18, (BDF), 9, 5, 7, 8), 8. Vignone/Raiman (Ita) 64 (7, (17), 12, 14, 8, 5, 18), 9. Bernard/Javal (Fra) 56 (13, 13, (BDF), 12, 16, 2, ), 10. Imamura/Uchino 66 (jpn) 49 (8, 24, (BDF), 3, 6, 8, 20). Ausa PAV - Sloga Tabor Televita 0:3 (20:25, 12:25, 18:25) Sloga Tabor Televita: Fermo 1, Iozza 6, Mirko Kante 6, Vasilij Kante 21, Matevž Peterlin 12, Slavec 10, Privileggi (libero), Cettolo, Ambrož Peterlin, Veljak. Trener Lucio Battisti. Sloga Tabor Televita je tekmo, ki bi morala biti 8. januarja, odigrala že včeraj na prošnjo gostiteljev. Kot je bilo pričakovati, zad-njeuvrščena Ausa PAV naši ekipi ni bila dorasla, čeprav je Sloga Tabor nastopila s povsem spremenjeno postavo. Na začetku se je sicer poznala rahla neuigranost, ki pa so jo naši igralci takoj premostili. Mladi domačini so zaigrali sicer zelo požrtvovalno in so v prvem setu tudi osvojili kar precej točk, to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Slogaši so takoj vzpostavili pravo razmerje moči, bili so boljši v vseh elementih in so svojo deveto prvenstveno zmago osvojili po hitrem postopku. Za Slogo se zdaj začenja prvenstveni premor, počitnice pa ne bodo dolge, saj jih 6. januarja čaka finale letošnjega Jadranskega pokala, na katerem se bodo v por-denonski pokrajini pomerili z videmskim VBU. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Killjoy - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:19, 15:22, 27:25) Sloga Dvigala Barich: Cibic 1, Goruppi 5, Kralj 10, Malalan 9, Milkovič 5, Helena Pertot 1, Katerina Pertot, Tamara Pertot 1, Spangaro 8, Valič 6, Barbieri (libero). Trener Martin Maver Tekma je bila vse prej kot lepa. Igralke obeh ekip so precej grešile, igra je bila zato nepovezana in polna nepotrebnih pavz. Žal pa se je vse bolje izšlo za domačinke, ki s tehničnega vidika sploh niso močnejše od naših igralk, ki pa so tokrat pokazale premalo: bile so preveč statične in premalo učinkovite pri organizaciji igre, tako da so marsikdaj same olajšale domači ekipi pot do zmage. DANES - Ženska D-liga, ob 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Grado; moška D-liga, ob 21.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Club regione. danes na opčinah Nazdravili bodo 15. kolajni Tanje Romano Svetovno prvakinjo Tanjo Romano bodo danes sprejeli v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, da bi nazdravili 15. zlati kolajni openske kotalkarice. Srečanje, na katerega so vabljeni odborniki, navijači, prijatelji in simpatizerji, se bo začelo ob 18.30. Ob 19. uri v Sovodnjah Danes bo ob 19. uri v telovadnici v Sovodnjah tradicionalna božičnica KŠD Vipa- KOŠARKA Deželno prvenstvo U21 Ronchi - Bor Nova Ljubljanska banka 71:88 (15:22, 34:44, 47:69) Bor: Manta 4 (-, 2:3, 0:2), Pertot 6 (-, 3:4, 0:2), Peretti 2 (-, 1:5, 0:1), Brian Filipac 1 (1:2, 0:2, -), Mase 4 (-, 2:3, -), Erik Filipac 6 (-, 3:4, 0:1), Liccari 3 (1:4, 1:6, -), Gallocchio 9 (5:5, 2:3, 0:3), Pipan 8 (-, 4:9, 0:1), Devčič 15 (2:3, 5:11, 1:2), Medizza 24 (8:16, 8:16, -), Celin 6 (2:3, 2:3, 0:1), trener Lucio Martini. Borovi mladinci do 21. leta so po dveh pekočih porazih začeli povratni del s suvereno zmago v Romjanu na igrišču ekipe, ki sploh ni slaba. Nekateri stebri ronške postave so že nosilci igre tudi v članskem moštvu, glavna hiba peterke pa je izrazito pomanjkanje centimetrov. To so Martinijevi varovanci s pridom izkoristili, saj so dosledno podajali žogo pod koš razpoloženima Devčiču in Medizzi. Trenerja so fantje osrečili tudi s hitro igro in agresivnim presingom, kar je dozorelo v visok ritem z velikim številom metov. Spričo istočasnega poraza Don Bosca ostajajo borovci v igri za prvo mesto, čeprav gre pripisati, da ima Servolana tekmo manj. Ostala izida 6. kroga: UBC - Don Bosco Salesiani 87:84, Barcolana - Servolana 41:70. Vrstni red: Bor NLB, Don Bosco Salesiani in Servolana 8, UBC 6, Ronchi 4, Barcolana 0. Prihodnji krog: Bor NLB -UBC (v sredo, 12. januarja, ob 21. uri na Stadionu 1. maja). nogomet - Kras Repen v zaostalem 17. krogu D-lige Pomembna točka proti Rovigu Rdeče-beli so povedli s Fantino, nato so gostje izenačili - Blatno igrišče in fizična igra - Znova na igrišče 5. januarja Kras Repen - Rovigo 1:1 (0:0) Strelca: v 54. Fantina in v 75. Dou- kara Kras: Dovier, Latin, Tomizza, Gia-comi, Batti, Carli, Dragosavljevic (od 70. DAgnolo), Fantina, Kneževič, Cipracca, Sain (od 83. DAliesio). Trener: Kragelj. Krasu ni uspel podvig. V zaostalem 17. krogu D-lige so rdeče-beli igrali neodločeno proti sicer solidnemu Rovi-gu, ki zaseda tretje mesto na lestvici. V Repnu je včeraj deževalo in igrišče je bilo blatno, čeprav je zdržalo pritisk dvaindvajsetih borbenih in požrtvovalnih igralcev, ki so tokrat dali vse od sebe. Pri Krasu je od začetka igral Christian Fantina, ki je na desnem krilu prikazal nekaj lepih akcij. Prvi polčas je bil precej izenačen in igra se je odvijala na sredini igrišča. Najlepšo priložnost za gol je v 14. minuti imel Radenko Kneževič. Blatno igrišče pa ga je oškodovalo, saj se mu je žoga izmuznila z nog. Tudi gostje niso stali križem rok in vratar Dovier je moral vsaj v dveh primerih odločilno posredovati. Drugi polčas je bil še bolj borben. Na površje so prišli gostje, čeprav je Kras povedel po devetih minutah igre. Christian Fantina je močno streljal od roba kazenskega prostora in zatresel mrežo Ro-viga. Gostujoči vratar ni bil brez krivde. Po zadetku se je Rovigo opogumil in prevzel pobudo v svoje roke. Gostje so stopnjevali napade in v 75. minuti so izenačili. Dolga vertikalna žoga je prišla do odličnega napadalca Doukara, ki se je povsem nemoteno znašel pred Dovierjem in žogo potisnil v vrata. Zadnje minute tekme so bile zelo razgibane. Gostje so še napadali, toda največjo priložnost za gol so v 93. minuti imeli Kragljevi fantje. Žoga ni za las šla v vrata. S točko (povsem pravična) sta se zadovoljili obe moštvi. Prvenstvo D-lige se bo nadaljevalo v sredo, 5. januarja, ko bo Kras v Repnu gostil Este. Danes in prihodnji teden pa bodo igrali še druge zaostale tekme 17. Christian Fantina je dosegel Krasov vodilni zadetek. Nato je za Rovigo izenačil Doukara (na posnetku ob Fantini pri tleh) kroma kroga. Vrstni red: Treviso 34, Unione Ve-nezia* 31, Rovigo, Tamai 30, Sanvitese 27, SandonaJesolo*, Chioggia*, San Paolo* 26, Pordenone* 25, Union Quinto 23, Kras Repen 18, Este* 17, Opitergina*, Concordia 15, Montebelluna* 14, Torviscosa 13, Montecchio Maggiore*, Belluno* 12 (* s tekmo manj). Prihodnji krog (5.1.): Kras Repen - Este. DRŽAVNI MLADINCI Pordenone - Kras Repen 1:0 (0:0) Kras Repen: Zetto, Zeriali, Bucovaz, Bertocchi, Božič, Pečar, Carli (Milos), Nardini, Menichini, Jankovic, Visca. Trener: Ridolfi. Rdeča kartona: Visca in Zeriali (oba dvojni opomin). Po porazu v včerajšnji zaostali tekmi proti vodilnemu Pordenonu je Kras zdrknil na 3. mesto, saj je Union Quinto premagal Chioggio v gosteh s 3:0. Por-denone (29) ima zdaj štiri točke prednosti pred Krasom in dve pred Quintom. Tekma v Pordenonu je bila precej napeta, sojenje pa ni bilo najboljše. Že v 15. minuti so krasovci ostali z igralcem manj, saj je sodnik Visci pokazal drugi rumeni karton. Pred koncem prvega dela so tudi gostitelji ostali z desetimi igralci. Drugi del je bil glede igre malo lepši in Kras je igral bolj organizirano. Rdeče-beli so ustvarili nekaj lepih priložnosti z Menic-hinijem, Jankovicem in Nardinijem. Por-denone pa je imel na razpolago kar dve enajstmetrovki. Prvo je ubranil Zetto, druga pa je končala v mreži. Pred koncem tekme je moral v slačilnico zaradi drugega rumenega kartona še Iztok Ze-riali. Ostala izida: Chioggia - Union Quinto 0:3, Sanvitese - Tamai 2:0. Vrstni red: Pordenone 29, Union Quinto 27, Kras 25, Concordia 24, Mon-tebelluna 23, SandonaJesolo 20, Unione Venezia 19, Treviso 18, Sanvitese 17, Belluno 16, Opitergina 15, Chioggia 10, Ta-mai 9, Torviscosa 5. Prihodnji krog (8.1.): Kras -Montebelluna. 2. al - Na Opčinah Primorje po zmagi vse bližji 2. mestu Primorje - Montebello Don Bosco 1:0 (0:0) Strelec: Percich v 55. min. Primorje: Zuppin, Ferro, Emili, Leghissa, Kovacic, Zida-rich, Čok (Colasuonno), Siccardi (Tomasi), Puzzer, Percich (Mi-hich), Aiello. Trener: Makivič. Primorje se je z zmago v zaostalem srečanju približalo zgornjemu delu lestvice. Od drugega mesta ločijo rumeno-rdeče le tri točke. Včerajšnja tekma na Opči-nah je bila borbena in precej izenačena. V uvodnih minutah so primorjaši ustvarili dve priložnosti za gol. Tudi nogometaši Mon-tebella Don Bosca niso stali križem rok in so se Zuppinovemu golu približali v 34. minuti. Vratar Primorja pa je lepo ubranil nevaren strel. Zmagoviti gol je padel v deseti minuti drugega dela. Sodnik je Primorju dosodil najstrožjo kazen, ki pa jo je Ferro zgrešil. Na vratarjevi odbiti žogi je bil najhitrejši Percich, ki je usnje preusmeril v mrežo. Do konca je bila nato tekma vse bolj živčna, rezultat pa se ni spremenil. ELITNA LIGA - Zaostala tekma: San Luigi - Manzanese 3:2. DRŽAVNI POKAL: ISM Gradisca - Muggia 3:0. 2. AL: Sistiana - Mo-raro prel. / ŠPORT Četrtek, 23. decembra 2010 športne božičnice - V Nabrežini Sokol, v Gorici Dom, v Doberdobu Mladost in na Opčinah Polet Praznično in razgibano 21 V NABREŽINI Pri Sokolu živo in veselo Preko 100 otrok, ki vadi v različnih vadbenih skupinah športnega društva Sokola, je v ponedeljek sodelovalo na tradicionalni božičnici v nabrežinski telovadnici. Živahno vzdušje so soustvarjali najmlajši, ki vadijo v skupinah minimotorike in motorike, najmlajši košarkarji minibasketa ter vse odbojkari-ce. Sokolovi malčki so številnemu občinstvu prikazali različne gibalne naloge z obroči in padalom, preizkusili so se v slalomu in pokazali prevale. Odboj -karice, ki nastopajo v prvenstvih U14 in U16, so se predstavile z miniodbojkari-cami, ki so prikazale osnovne odbojkarske elemente. Vse predstavitve vadbenih skupin je spremljala glasba, tako da je bilo vzdušje živahno in zelo prijetno. Prisotni so bili tudi košarkarji, ki sodelujejo v projektu Jadran in nastopajo v prvenstvih U13, U14 in U15, ter ekipa odbojkaric Sokola in Kontovela U16. Vse nastopajoče, trenerje in starše sta pozdravila predsednik Sokola Savo Ušaj in podžupan Massimo Romita. Božično prireditev sta povezovala Boris Devetak in hčerka Marinka, ki sta na koncu predstavila vse ekipe. Vsi nastopajoči so prejeli tudi božično darilo (klubske nogavičke) in »paneton«. Program je stekel pod vodstvom trenerjev: Marka Švaba, Tajde Milič, Kristine Žerjal, Luce Starc, Maria Gerjeviča, Jureta Rogelje, Daniela Šušteršiča, Lajris Žerjal, Norči Zavadlal, Andreja Berdo-na in Andreja Petrtota. V GORICI predvsem polno igrišče dvorane Kulturnega doma so namreč dokazale, da je zanimanje okoli Domovega mladinskega delovanja veliko. Po uvodnem pozdravu predsednika ŠZ Dom Luke Bre-sciani, ki se je želel zahvaliti vsem prisotnim in sponzorjem, saj so ti ključni dejavniki za redno delovanje nekega društva in pozdravu Igorja Tomasetiga v imenu ZSŠDI-ja, so stopili v ospredje otroci. Publika je najprej glasno ploskala otrokom športnega vrtca, ki jih vodi Bernard Hrovatin, kateremu pomagata Mateja Fajt in Greta Zavadlav. Za pravo poslastico so poskrbela dekleta skupine cheerleadinga, ki že drugo sezono vadijo pri Domu pod vodstvom Jasne Kneipp. Nato so bili na vrsti najmlajši košarkarji minibasketa in košarkarji kategorij Under 13 in Under 15, ki vadijo pod vodstvom trenerjev Iztoka Čehovina, Jana Zavrtanika in Frances-ca Mocilnika. Svoje delovanje so nato prikazale deklice skupine motorika -ritmika, ki trenirajo pod vodstvom Lyd-mile Onishenko in mlajše plesalke skupine Lunca. Gre za novonastalo plesno skupino, ki jo SŽ Dom prireja z dijaškim domom Simon Gregorčič. Skupino vodita Daniela Simčič in Martina Grmek. Po skokih in atrakcijah fantov skupine motorika - orodna telovadba, ki jih vodi Miloš Figelj, so za zaključek prireditve poskrbele plesalke plesne skupine Luna. Kot vsaka dobro uspela prireditev pa se je predbožično slavje nadaljevalo ob prigrizku in pijači. (av) gibanja v različne smeri in zaključek s streli na gol. Vodila sta jih trenerja Rok Černe in Emanuel Radetic. Športnemu delu je sledil pozdrav odgovorne za mladinski sektor Emanuele Trampuz, ki je voščila vsem družinam lepe praznike in srečno novo leto. Mali nogometaši so prejeli darilca, med katerimi tudi koledar 2011, ki je društvo sestavilo s sliki malih igralcev. Vsi prisotni so se nato zadržali še ob pici in božičnemu pecivu. so se predstavili Na Domovi božični akademiji so mladi Domovci, njihovi starši, trenerji in vaditelji poskrbeli za pravi praznik z odličnim vzdušjem. Polne tribune in Četrtek, 23. decembra 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 - 1020 HELSINKI 1020 DUBLIN 0 -6/-1 ^60 STOCKHOLM V-^S^" 21/-1^ -20/-110 K0BENHAVN —S' ¿Sp ,-11//4 O „m^^b^J » . - 1020 (4x1b MOSKVA^ -7/( Nad Italijo bodo do božiča dotekali zelo vlažni južni ve- Nad jugozahodnim Sredozemljem je ciklon s hladno trovi. V noči na petek bodo najmočnejši. fronto. Z jugozahodnimi vetrovi priteka v višinah nad naše kraje vse toplejši in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.04 in zatone ob 9.13 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.06 najvišje 32 cm, ob 5.16 najnižje -5 cm, ob 10.42 najvišje 37 cm, ob 17.46 najnižje -57 cm. Jutri: ob 0.53 najvišje 32 cm, ob 6.17 najnižje -3 cm, ob 11.27 najvišje 27 cm, ob 18.29 najnižje -49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .205 Piancavallo..........100 Vogel.................135 Forni di Sopra........100 Kranjska Gora.........65 Zoncolan..............80 Krvavec..............100 Trbiž..................100 Cerkno................70 Osojščica..............80 Rogla..................80 Mokrine..............115 Mariborsko Pohorje . .55 Podklošter............60 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/12 UprO Utj'ij TRBIŽ O 2/5 O 2/5 KRANJSKA G. M. SOBOTA O 5/12 i CELOVEC O 1/3 O OCr TRŽIČ 3/7 O KRANJ LJUBLJANA 5/8 POSTOJNA O 6/10 KOČEVJE ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno. Ob obali bo močno deževalo, v nižinskem pasu bodo padavine obilne; v predalpskem pa lahko zelo obilne. Snežilo bo le v visokogorju, v glavnem nad 1800-2000m v Predalpah. Le v notranjih predelih bo meja sneženja na okoli 1500m. Po nižinah bodo meglice. Ob morju bo pihal močan jugovzhodnik, predvsem v večernih urah. Danes bo v vzhodnih krajih sončno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj bo ponekod možna megla. Drugod bo oblačno, občasno bo deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Jugozahodnik bo čez dan slabel, ob morju pa se bo krepil jugo. O GRADEC 2/6 CELOVEC O 3/4 TOLMEČ O 2/5 /V. VIDEM O 8/12 O PORDENON 9/11 TRBIŽ O 1/4 o 2/5 KRANJSKA G. ČEDAD O^ 9/11 TRŽIČ 3/6 o ^ kranj ^ LJUBLJANA 4/6 POSTOJNA O 7/10 KOČEVJE MARIBOR o 4/7 O 5/8 S. GRADEC PTUJ O CELJE 4/8 O M. SOBOTA O 5/9 N. MESTO 5/7 O ZAGREB 5/11 O Jutri se bo nadaljevalo oblačno vreme z močnimi do obilnimi padavinami; v soboto bo dež slabel, meja sneženja se bo spustila do 800-1000m nad morjem. Ob morju bo zapihala burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ V noči na petek bo dež zajel vso državo. V petek bo oblačno, občasno bo deževalo. Jugo ob morju bo čez dan oslabel. V noči na soboto se bo hladilo, meja sneženja se bo spuščala. V soboto bo pretežno oblačno. Občasno bodo še manjše padavine, tudi po nižinah bo deloma deževalo deloma snežilo. Na Primorskem bo zapihala burja. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. decembra 2010 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... Glinene jaslice 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Dok. odd.: Speciale Superquark 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sotto- 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Panicucci) 9.55 14.10, 18.05 Res-ničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Film: Mi sdoppio in 4 (kom., ZDA, '96, r. H. Ramis, i. M. Keaton, A. MacDowell) 15.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Un cane per due (kom., It., '10, r. G. Base, i. G. Tirabassi, C. Crescentini) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.25 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Risanke 8.50 Film: Fievel conquista il West (risanka, ZDA, '91, r. P. Nibbelink, S. Wells) 9.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.20 Film: Gremlins (fant., ZDA, '84, r. J. Dante, i. Z. Galligan, P. Cates) 12.25 6.00 Nan.: Love boat 6.55 Risanka: Le nuo-ve avventure di Braccio di Ferro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Cult Book 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Solo per amore (v. M. Setta) 23.20 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.35 Dok. odd.: Rai 150 anni - La storia siamo noi 0.35 Film: Cocktail (kom., ZDA, '88, r. R. Donaldson, i. T. Cruise) 2.10 Almanah 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Per qualche dollaro in piu (western, It./Šp., '65, r. S. Leone, i. C. Eastwood, L. Van Cleef) 23.30 Dok. odd.: Io lo conoscevo bene - Sergio Leone 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentie-ri 17.15 Film: Piccolo colonnello (kom., ZDA, '35, r. D. Butler, i. S. Temple) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Trappola di cristallo (akc., ZDA, '88, r. J. McTiernan, i. B. Willis, B. Bedelia) 23.55 Film: 1997 - Fuga da New York (fant., ZDA, '81, r. J. Carpenter, i. K. Russell, L.V. Cleef) 1.40 Nočni dnevnik Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrem-baggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Aktualno: Focus Uno 0.00 Film: American Pie - Band Camp (kom., ZDA, '05, r. S. Rash, i. A. Kebbel) 1.55 Film: Tartarughe Ninja 2 -Il segreto di Ooze (fant., ZDA, '91, r. M. Pressman) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 8.05 Aktualno: Videomoto-ri 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 11.30 Dok. odd.: Borgo Italia 12.50 Aktualno: La provincia ti informa (pon.) 13.15 Aktualno: Curiosita d'Italia 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ... Coperti-na da Udine 15.00 Dok.: Cuore Tuareg 15.50 Variete: Provincia di Trieste - Spor-tello del lavoro 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Natale in FVG 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Borghi nel FVG 21.10 Film: Sherlock Holmes 22.00 Dok.: Italia magica 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: An-tichi palazzi 23.55 Film: Schimansky - L'in-filtrato La 7 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.05-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Nan.: Tele-bajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nan.: Vedrana Gri-sogono (pon.) 13.55 Parada (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Božična reševalna akcija 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Kekec muzikal 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Dan za da 23.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.30 Umetnost igre 0.00 Globus (pon.), sledi Na zdravje 1.50 Dnevnik (pon.) 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.50 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.20 Nad.: Strasti, 53. del 13.05 Globus (pon.) 13.40 Dok. serija: Človeška opica, zadnji del (pon.) 14.25 Slovenska jazz scena (pon.) 15.00 Z glavo na zabavo (pon.) 15.30 To bo moj poklic - Izob. serija 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Dok. odd.: Alojz Rebula - Oddaja Tv Koper 18.00 Slavnostna akademija ob 20-letnici plebiscita, 20-letnici Moris-a in ustanovitve VSO, prenos 19.10 Josip Ipavec: Možiček, Tv balenta pantomima 19.30 Hum. nan.: Peta hiša na levi -Čigave sanje 20.00 Film: Gospod čudoviti (pon.) 21.35 Nad.: Ljubice 22.30 Nad.: Afrika, ljubezen moja (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00-11.30 Novice 12.10 Gledalci razpravljajo 13.30 Poročila 14.10 Dok. odd.: Dosje armada 15.30 Poročila 16.45 Na tretjem... 17.25 Kronika 19.00 Tv dnevnik TVS119.35 Beseda gledalcev 19.50 Kronika 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Zgodovinski dan Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Dok. oddaja 16.20 Dok. odd.: Mario Schiavato 16.50 Slovenski magazin 17.20 Globus 18.00 Dokumentarec: Alojz Rebula 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 21.00 Zgodovina ZDA 21.30 Dok. odd.: City Folk 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.30 Naš športnik 23.00 Primorska kronika 23.20 Izostritev 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.0012.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Otroški program 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura 20.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 21.30 Objektiv 22.00 Mozaik 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura 23.30 Videostrani LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (ah)iPiroso 10.55 Aktualno: Life 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Navigator (fant., ZDA, '86, i. J. Cramer) 16.05 Nan.: Cuore d'Afri-ca 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.301.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Moll Flanders (dram., ZDA, '96, r. P. Densham, i. R. Wright) 23.45 Dnevnik, sledi Variete: Victor Victoria 1.55 Film: Toto e le donne (kom., It., '52) 4.00 Nan.: Hardcastle & McCormick pop Pop TV 6.50 Prepovedana ljubezen (telenovela) 7.45 Gospodarica srca (dramska serija) 8.35 TV prodaja, Reklame 8.50 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 9.45 TV prodaja, Reklame 10.15 Ples na ledu (dokumentarna serija) 12.00 TV prodaja, Reklame 12.30 Ples na ledu - dvoboji (dokumentarna serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Zdravilna moč narave (dokumentarna drama) 14.10 Prepovedana ljubezen (telenovela) 15.05 Ples na ledu (dokumentarna serija) 16.55 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (humoristična serija) 20.55 Njeni tastari (komedija) 22.55 24UR, Novice 23.15 Chuck (akcijska serija) 0.10 Butasti moški (humoristična serija) 0.40 24UR, ponovitev, Novice 1.40 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.40 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 8.10 Družina za umret (humoristična serija) 8.40 Svet, ponovitev, Novice 9.40 Na lovu z zmajem (dokumentarna drama) 10.40 Dinotopija (avanturistična serija) 11.35 Izsiljevanje (komedija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 14.35 Družina za umret (humoristična serija) 15.10 Domače kraljestvo (humoristična serija) 15.40 Vsi županovi možje (humoristična serija) 16.10 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 17.05 Na kraju zločina: Miami CSI (kriminalistična serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, Novice 20.00 Družinske božične počitnice 2 (komedija) 21.40 Mož, ki je vedel premalo (kriminalistična komedija) 23.20 Vsi županovi možje (humoristična serija) 23.50 Strogi ravnatelj (akcijski film) 1.50 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Medpraznični Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 22. nad; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hiphop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sa-pori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.0011.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.30-22.40 Sogni di va-canza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.000.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Dan samostojnosti in enotnosti ter 20. obletnica plebiscita; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Societa finanziaria per azioni Finančna delniška družba