Ikih. — ured ~~ Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob .. , _____ t'M.a gv. Frančiška AsiSkega It. 20. t. nabri HH INOST •v-.-v ^ ■ " ■ J- „ - 1 JU Ct ^A " lMl>l|t *UU, Pe$ai»uneit£ vllke z3$tareie20 vfr. Oglasi trgovcev in obftnikov nim po i0 vin; almrtnic* Zahvale, poslanici, vabila, oglasi denarfilh zavouo.- mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljha vr-ta K 2* -*.: Mali oglasi po 6 vin. beseda, najma.ij pa 60 vin. Ctelase sprejema in^eratnl ..M.UL • MirnAn!.,« U ».-.I-S------:__ _ Ju: • J______. ,, . Posamezna številka izven Trsta in okolic;: 12 \inarjev. - -—-' Veliki glavni — Armada Yperm>nt In ZVEZKA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 5. (Kot.) Uradno s« razglaša; 6 .septembra 191 a f talijansko bojišč«. — V okolišu Corna In vzhodno Mcnte Pertica so podjetja naših napadnih čet dovedta do polnega uspeha. V Sedmih občinah in ob Piavi smo izjalovili sovražne izvidne poizkuse. Albanija. — Položaj je iieizpremeu-jen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 5. (Wo»f.) •tan, 5. septembra 1918. Zapadno bojišče, kraljeviča Uuprehta: Med . La Bassče je sovražnik pritisnil za nami bh>ti našim novtm črtam. V predozeniliu puščenl oddelki so se po povelju umeknil! v te nove črte. Pri Wytschaete smo za-vroiH delne si/^razue napade. Med Scar-fvo in Sommo ]e sovražnik tipal proti na-lim novim črtam. Pehotni boji z našim! zavarovalnimi oddelki. Ob Soinmi topovsko delovanje. Med Sommo in OJso smo Bads^evali 26. avgusta iz okoliša Roye pričeto gibanje ter se predzadnjo noč brez bola ločili od sovražnika. Ob sovražniku pu&Cene zadnje straže so včeraj popoldne počasi sledite. Sovražnik je zvečer s sla-bejšlmi deli dosegel nekako črto Voyen-nes -Gulscard—Apiliy. V ailettski nižini smo zavrniti sovražne sunke. Ravno tako so se Izjalovili močni sovražni napadi tik južno Aiiette piri Terny—Sornyju, Cjamesyju in Buey le LOagu. Pednared-nLk Schvele 9. baterije poljskega topniškega polka št. 92 je tu pri zadnjih bojih Uničil o s sni oktoptrjakov. — Armada nem-fkega cešarjeviča; Vzhodno Soissonsa smo odmekiiHi obrambo od VesJe. Kretnje smo izvedli po načrtu in nemoteno po Sovražniku. — Včeraj smo sestrelili 32 sovražnih letal. BEROLIN, 5. (Kor.) Večerno poročilo. Bojno delovanje je ostalo omejeno na $i2iijše boje v predozemlju naših novih postojank. Prvf generalni kvariirmojster p!. Ludendorff. odseku Lyse smo dosegli nadaiis« uspehe včeraj fn nocoj Južno in severno reke. Naje čete se bližajo Neuve Chapelleju in Laventieju. Zavzele so Sailly sur Lys, Nieppe in Leronatin (?>. Angleško orlfemsko poročilo. 3. sept. — Zjutraj 2. L m. je napadel sovražnik, krit po silnem streljanju, naše postojanke, ki snio jih zavzeli zapadno Vardar ja dne 1. t. ni. Na desnem krilu je sovražnik zamogei doseči naše črie; uia levem krilit smo ga zavrnili z močnim protinapadom. Dne 1. in 2. t. m. smo zajeli 66 ujetnikov. Dne 2. t m. smo sestrelili dve sovražni letali. Angleško uradno poročilo iz Palestine. 4. sept. — Od 14. avgusta dalje se bojno delovanje v poglavitnem omejuje na bombne polete proti sovražnikovim postojankam na železnici v Hedžo. Fatruljski boji vzhodno Jordana in sunki proti sprednjim sovrainikcvim-ćriani- 100 milj se--verno so arabske bojne sile kralja Heeže nadaljevale s svojimi napadi na železnico v Hedžo. Turški napad proti arabskim bojnim silam j»ri Abu-naamu je bil odbit z izgubami za sovražnika; pri tem ie bilo 50 mož ubitih ali ranjenih, iO pa uietih. Ameriško uradno poročilo. 3. sept. — Razun patruljskili spopauuv ua ve-sleski fronti In odintega sovražnega siuika v Lo-ren? ni nič poročati. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 4. iept — Včeraj popoldne je napadel sovražnik i .■ točnimi kolonami po daljši artiljerfj&ki pripravi s:' erno doline Noče iz vzhoda naše postojanke ■ ne od MOnte Maniello; napadi so biii ustavljeni po i i a ii h baterijah s težkimi izgubami. Nekoliko proti severu se je sovražniku, ki ie izrabil meglo, no reeilo zasesti dve opazovalni točki na grebenu ' mella in na Pimti San Matteo. V lagariški do-i'. 'iK) Morija iu južno Rovereta smo razpršili < - ažne oddelke. V asiaški nižina m v dolini Bren-• delovalo naše topništvo posebno proti so-vražnemu ozadju. Francosko uradio poročilo, ept. zvečer. — Naši pehotni oddelki so pre-Sonrmo nasproti Epenaucourta. Bolj proti CEHOSLOVASKA FRONTA. AMSTERDAM. 4. (Kor.) Kakor poroča »Allge-meen Handelsblad«, doznava Dailv Mail« iz Har-brna, da so se čebosiovalke prednje čete od Ver-hojega Udinftkega, 80 milj vzhod;to Bajkalskega jezera, združile ob reki Onom s Semeno\Troi četami. Poveljnik Čehosiovakov Diderichs, da je že v brzojavni zvezi s Cehosk>vak: na oni strani Baj-kalskega Jezera. Od Pense do Vladi\ro«tok-a stoie xavezne čete. Italijani v Sibiriji. CH1ASSO, 3. IKor.) Po londonska vesti agencije Štefani doznava »Daily Mail«- iz Tientsina, da *e oddelek Italijanskih Čet za Siberijo dospel v severna pristanišča. ju*v- -mo se ustalili v vasi Oeoorjr v»hodno Sever -a prekopa in smo zajeH 200 ujetnikov. 'no Noyona smo napredovali in dospeli do r :>;\ >alencya. Topovslri boj ie v tem kraju 21-.hen. Tekom včeraišniil! bojev med Ailetto In vsno smo ujeli 1200 sovražnikov. Sovražno pod-i -je v odseku Voirua ni imelo uspeha. sept., popoMne. — Sinoči in tekom noči sp Francozi nadaljevali svoj pritisk na sovražnika hodno Severnega prekopa in med Ailetto in Aisno. Francoske čete so zavzele gozd severno-vzkodno ChevHlyja in dalje proti jugu Bussy. Sprednji francoski oddelki se bližajo zasledujoč sovražnika Grisollesu. Severno Ailette so Francozi pomaknili svoje črte bližje Coucy le Chateauja in Jumencourta. Južno od tod so Francozi napredovali vzhodno Leurvja in so dospeli do robov C!aiiiecyja in Brayeia in so vdrli v Bucy le Long. Stevflo ujetnikov v tem kraju presega 1500. Ob Vesli so Francozi prekoračili reko na več krajih. Francosko orijentsko poročilo. 2. sept. — Tekom večera 1. septembra so za^ padno Vardarja angleške čete strumno napadle in zadržale skupino sovraž. delavcev v bližini Al čak M aleju, pri čemur so zajele približno 50^ujetnikov. Obdržale so se v zasedenem ozemlju kljub bolgarskim protinapadom, katere so odbile, in prizadejale sovražniku težke izgube. Na srbski fronti smo strumno odbili dva sovražna podjetja. Angleške uradno poročilo. 4. sept., popoldne. — Na fronti manjši boji na raznih krajih. Dospeli smo do vzhodnega roba Vau\a severno Moislainsa in napredovali nekoKko na drugih točkah. V splošnem so dosegle naše čete črto severnega prekopa in severni rob ceste Ar-ras—Cambrai. Zavzeli smo Ecourt—St. Onentin. V P O D I. I S T F K. Ptastolovlevi sapiski. Roir.an. Iz francoskega prevedel A R. »Tega ne verujem,« je nadalireval baron, kajti, ie bi btli začeli spretno, ne bi bili tu z mojim robcem.« »Enkrat ni vsikdar.« »Torej imate sicer srečne jo roko?« »Poiijsam se s tem. Ali — čemu ta vprašanja?« »Ker vam imam staviti neki predlog.« »-Kakega?« »Izbirajte. Ali hočete, da boste odvedeni takoj na stražo in boste vsled tega to noč spali na redarstveni prefekturi, ali pa mi napravite usJugo in zaslužite takoj deset lonisd" orov?« »Uslugo, posebno pa deset lonisd* orov, mi je ljubše. Kako jih morem zaslužiti?« »Greva skupno nazaj v orkester; tam vam označim nekega mladega gospoda, ki se mu pri- Iz Rusije. Leninovo stanje. MOSKVA, 3. (Kor.> L en ji novo stanje je -eadovo Ijivo, nevarnost kompilkaci) pa Še ni izključena Napad na angleško poslaništvo ia angleška vlada LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad izve, da je angleška vlada povodom napada boijševrkov na angleške podanike v Peirogradu sKlenila energi čne korake. — Preleklo soboto so beljševiške čete napadle angleško poslaništvo in so udrle s sHo poslopje. Ob vhodu se je upiral napadu mornarsk itaše kapitan Grony. Usmrfil je tri vojake, potesii pa je bil un>orjen. Truplo so razmesarili in an -,'lcškemu duhovniku so prepovedali, da ne sme moliti poleg mrtveca. Poslaništvo ie razdejano in vse listine so popolnoma uničene. Sedaj ss ie baii da se ponovi enak napad na francosko poslaništvo Radi tega so pripravili vse za obrambo. Ćete so rudi v poslopje, kjer se sedaj nahaja francoska misija, udrle s silo, toda vse lisiine so bile že preje spravljene na varen kraj. Nekaj Francozov ;e bilo aretiranih. Boljševiki so hu t skali druhal k splošnemu klanju Angležev in Francozo**: Napad ni prišel nepričakovano. Vse vedenje je vzbudilo pozornost angleške vlade. 2e dne 15. avgusta ser boliše viške oblasti kazale popolno brezbrižnost ne samo za lastna zagotovila napram zaveznikom, temveč tudi za predpise mednarod. prava. Osobje angleš in francoskega konzulata ie bilo aretirano. Kljub termi, da so posredovali zastopniki nevtralnih vlasti in je bila izpuščena večina uradnih oseb, se domneva, da se nahaja še nelcaj zaveznih državljanov V zaporu. —-Angleška \!ada ie b la začela pogajanja s zastopnikom boljsevikov v Londonu Litvinovom in tudi s posredovanjem nevtralnih zastopnikov v Rusiji. Le-ti so predlagali vrnitev v domovino obojestranskih misij in izmenjavo osta lih zavezniških podanikov v Petrogradu in Moskvi proti boljševikom v Angliji. Pogoji so bili v splošnem sprejeti in finska vlada je zagotovila prehod zavezniških misij preko Finske. Nato so boljševiki prosili za vrnitev ruskih vojakov iz Fra.ncJje kot pogoj za vrnitev zavezniških podanikov iz Rusije. Francoska vlada je pristala na to, da se vrnejo ruskf vojaki, ako to želijo. Angleška vlada je pokazala dobro voljo s tem. da je ponudila vrnitev 25 Rusov, ki naj jih Litvinov navede, ne da bi bilo treba čakati na formalen odgovor. Teh petindvajset oseb bi imelo danes odpotovati, ako ni bilo sobotnega napada na angleško poslaništvo. Kabinet ie sklenil, da pošlje Cičerinu naslednjo brzojavko: »Dobili smo obvestilo, da je bilo angleško poslaništvo v Petrogradu napadeno, da je bilo kar se ie -nahajalo v poslopju, uničeno, da je bil kapitan Orony, ki je skušal poslaništvo braniti, umorjen in njegovo truplo na barbaričen način razmesarjeno. Zahtevamo takojšnjega zadoščenja in takojšnje kaznovanje vseh, ki so odgovorni za ta odvratni niapad. Ako ruska sovjetska vlada ne bi dala zadostnega zadoščenja, ali ako bi se izvršilo še več nasilstev proti angleškim podanikom, tedaj bo an-gieška vlada Člane sovjetske vlade osebno delala odgovorne ter vse storila, da se doseže, da j-ih vlade vseh civiliziranih narodov proglase za izobčene iz človeške družbe in da nikjer ne dobe zatočišča.« Po Litvinovu je bilo sovjetski vladi nadalje naznanjeno, da bi bila angleška vlada pripravljena, \se storiti, da zagotovi takojšen povratek uradnih zastopnikov Velike Britanije in ruske sovjetske \!ade v njihove dežele. Angleška vlada jamči, da dobe Lit vinov in njegovo osobje dovoljenje, da takoj odpotujejo v Rusijo, kakor hitro se angleškim uradnikom dovoli, da prestopijo rusko-finsko mejo. Sedaj doznavamo, da je bil 29. avgusta objavljen sklep, po katerem se ukazuje aretacijo vseh angleških in francoskih podanikov med 18. in 46. letom, in da so bili angleški uradniki aretirani vsled nemške obdolžitve, da so snovali zaroto proti sovjetski vladi. v bližate v prvem medaktu. Nosi v stranskem žepu svojega fraka neko listnico. To ml prinesete.« »To bi se dalo pač storiti.« »Za to dobite deset louisd* orov.« Ce pa je listnica polna bankovcev, je deset Ioiusd* orov iako mak?, t »Vsebuje samo ljubavna pisma,« je odgovoril baron. 5Ah, razumem,« je odvrnil tat smehljaje se. >Vi ste — nesrečen zakonski mož in hočete imeti do-kaze. To je z desetimi kmisd' ovi dobro plačano. »Napravite dobro svojo stvar.« »Storim, kar bo le možno.« In povrnila sta se v orkester. • • * Zgodilo se ie, kakor je baron pričakoval in želel. Tat je pristopil k Rafaelu in je spretno Izvedel svoje drzno in nevarno podjetje; listnica s sedemnajstimi pismi je prišla v roke barona^ Id j« dal za to obljubljenih deset kmisd' orov. Po predstavi je rekel baron SaUucesu: Amerika priznava Ceho-Slovake kot vojujoče * se stranko. WASH1NGT0N, 3. (Rerner.) Državni tajnik Lansing cbjsvlja naslednjo noto: Ker so čehoslo-vaške čete pograbile za orož'e proti Nemčiji in Avstro-Ogrskl. postavili organizirane armade pod častniki lastne narodnosti in v soglasju z napredkom in prakso civiliziram huarodov, in ker Ceho-slovaki zasleduiejo cilje, katerih uresničenje se je poverilo vrhovni politični avtoriteti Čehosiovakov, narodnemu svetu, priznava vlada Zedtnjenih j držav, da ob>toii volno stanie med temi tako organiziranimi Cehoslovakf ter Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Priznava tudi čehosiovaški narodni svet /a de facto se vojnjočo vlado, ki Je upravičena voditi vc-jaške in politične stvari Čehosiovakov. Vlada Zedmknih dr2av rr'avHa nadalje, da je pripravljena. formelno stopiti v odnošaje z omenjeno čehoslovaško vlado v svrh-o vojevanja proti skupnemu sovražniku. mirovni konferenci. Vlado poživlja kongres, da prične mirovna pogajanja, kakor hitro sovražnik, bodisi prostovoljno bodisi prisiljen, izprazni Francijo in Belgijo, ter izjavlja, da je internacHonala najboljše jamstvo za svetovni mir. LONDON, 4. (Renter. — Kor.) Strokovni kongres v Derbvju je z velikansko večino sprejel resolucijo v kateri se poživljajo delavske stranke osrednjih vlasti, da v odgovor vojnim crliem zavezniških narodov naznanijo svoje vojne cilje. Trutnovsko okrožno sodišče. DUNAJ. 5. (Kor.) »Wiener Zeitung' objavlja naredbo justičnega ministra, po kateri prične trutnovsko okrožno sodišče svoje uradno poslovanje L januarja 1919. Hlndenburs proti uialodužnežem. BEROLIN. 4. (Kor.) Vojni mur?al pl. Hindeuburg je izdal razglas, v katerem je rečeno: »Stojimo v težkem botu s svcMmi sovražniki. Ako bi številna premoč sama zajamčila zmago, bi Nemčija že davno ležala strta na tleh. Toda sovražnik zna. da nas duh, ki preveva »a.se čete in naše prebivalstvo, dela nepremagljive. Zato je poleg boja proti nemikemu orožju prijel tudi boj proti nemškemu duhu. Vojno preti našemu duhu vodi sovražnik z različitimi sredstvi. Našo ironto obsipa z bobnajočim ognjem tiskanega papirja. Naši vojaki na zapadn: fronti so teh sovražnih letakov maja meseca oddali 84.000, junija. 120.000 in julija 500.000. Sovražnik hoče predvsem zastrupiti tudi duh v domovim. Brez slutnje vsrkavajo tisoči vase ta strup. Tisočem se breme, ki jim ga že itak nalaga vojna, s tem še povečuje.^Vsi ti pišejo potem o svojih dvomih zopet na ricato, in VVtlson, Lloyd Gccrge in CJemenceau maneio roke. Sovražnik duh domov ine tncli drurraJe ^e napa-da. Razširjalo se najnesmisclaejče vesti. Tudi la M.-ijp vpliva na prebivalstvo ter se steka v pi?m:h na fronto. Al":-Icdušnezz sovražnik ustrahuje. Izpilili smo si na vzhodu mir ter smo močni dovolj, da storimo to tudi na zapadu vkUub Arncr-krncem, ali biti moramo mecni „in edini. To ie, proti čemur se bori sovražnik s svojimi govoricam;.. Oklic končuje: Zato, nemška vojska in nemška domovina, ako Vam pride pred oči ali ušesa kak tak otrov v obliki letaka ali govorice, tedaj pomislite, da prihaja od sovražnika. Ako naletiš na koga, ki ie sicer po imenu in poreklu Nemec, ki pa po svojem bistvu stoji v sovražnem taboru, potem ga drži daleč proč od sebe in zaničuj ga Postavi ga na sramotna oder, da ga bo zaničeval tudi vsak drugJ pravi Nemec. Varuj se. nemška vojska in nemška domovina! Veliki glavni stan, 2. sept. 1918. pl. Hindeuburg, gfm. HeUnan Skoropauski v Berolinu. BEROLIN, 5. (Kor.) Hetman Ukrajine 'je posetil danes dopoldne državnega kancelarja grofa Hert-linga ter državnega tajnika za vnanje zadeve barona von dem Bussche. Ukrajinski poslanik je priredil hetmanu na čast zajutrek. Danes zvečer se general Skoropadski odzove vabilu državnega kancelarja na večerjo, čemur se pridruži večji sprejem. Jut — življenjska potre&a Jegoslavile. Dr. Titana je žopet enkrat menja! svoje nazore. Še Junija meseca je v »Lavora-toru« o tržaškem vprašanju razvijal nazore, ki so tofcJco v sloveasicem, kolikor v laškem taboru vzhajali precej začudenja, ker so staK v očitem protislovju nc samo s splošnim jugoslovanskim stališčem, temveč, kakor je dir. Rybar dokai-zal v našem listu, posebno s Tumovimi prejšnjimi, lastninili izvajanji o tem vpra-šaafrt. V »Lavoraitoru« je Turna povdarjal čisti, več nego dvatisočletni laški značaj mesta tržaškega in reklamiral za ta laški značaj mesta tržaškega in za ta laški Trst pravico, da se potom samo-CKiiočevanja popolnoma odcepi od svojega slovenskega zaledja. Lahi, zlasti pa laški socijalisti, so — takrat stavili Turno kot edmega pravičnega Slovenca hi so mu njegovo bcošuro iž j. i 907 »Jugoslovanska ideja in Slovenci« milostno odpustili kot zmoto iz njegove tacrjonalistične dobe. Sodrug Passsigli pa je Izrabil njegov članek za izredno oduren napadi na našo narodno stranko. Kaj porečejo gospodje pri »Lavorato-ru« sedaj, če prečita] o Turno v članek o Trstu, ki je ravnokar izšel v zadnji številki soc. mesečnika »Der Kjampf« ? Turna se je to zopet povrnil »ai i>uoi an-cichi ainon« in se je izrekel za rešitev tega vprašanja, ki cdsDvaria do pičlce našemu stališču, a nasprotuje v vsakem oziru znanemu sklepu zaupnikov laške socijalne demokracije. Pa na) govori dr. Turna sam ! Po zanimivem zgodovinskem pregledu zaključuje: »Trstu je bii vtkcl industrijalizacije v Število ameriških čet na frontah. WASHINQTON, 4. (Reuter. — Kor.) Načelnik generalnega štaba, general Marcb, naznanja danes: Število ameriški čet, ki so bile do 31. avgusta odposlane na inozemskef ronte, vštevši Sibirijo, znaša preko 1,600.000. Angleški strokovni kongres. DERBY, 4. (Reuter. — Kor.) Strokovni kongres ie sprejel predlog v prilog znižanju delovnega časa v vseh obratih na 48 ur na teden brez znižanja mezd. Predlagan in sprejet je bil dodaten predlog v prilog delovnega časa 44 ur na teden, nadalje predlog, da se zistematično prekourno delo proglasi za nezakonito ter se prekourno delo določi na kvečjemu 32 ur na mesec. Sprejet je bil nadalje predlog v korist določbi, da osebe pod 18 leti ne smejo opravljati prekournega dela. Kongres je zahteval nadalje primerno zastopstvo na »Boste sam z Raphaelom; jaz ne pridem.« »Ali, listnico noj vam preskrbiro?« »Ni potrebna« »Stvar ste torej opustih.« »Nikakor, aH — listnica je že v mojih rokah.« »Je4I to možno?« »Tu vidite!« - —»— In Maubert se le oddnttl smehljajoč se. »Ta človek je vrag!« ti je mislil Satluces, ko Je bH sam. XXXIII. Hram Is oMnkor. Ura sestanka so le bliMa Matilda Jo s pomočjo Justine končno urejale svojo Jutranjo toaleto, bo le nekdo tiho potrkal na Trata. »Kdo je?« ie vprašala Jnstfna in nek gl^ le odgovoril: »Pismo za gospo vojvodi MoC, M ie prinesel pismo, rekel, tuf se odda nenmdoma.« »Sprelnfte ptano^ Jnsttaat% Je nla hi sobarica le dveh desetietijh odvzet njegov izključno laški značaj in nacijonalno pretežje tvor! istih 40.000 iz Italije dešlih naseljencev: renjikoli« .... »Razvoj Trsta v tistem hipu, ko se loči od Italije, dokazuje iasno, ia je Trst zemljepisno, gospodarski, etnografski in politični vezan na Jadransko-!:cdonavsko monarhijo.« Petem dokazuje, kako sta 1'rst in Benetke nvalizirala m nadaljuje: »Benetke vzdržuje Italija. Trst Avstrija. — - Povsem dobro vsodi Seotus Viator: Ako ostanejo Benetke same pri Italiji, potem ostane razvoj obeh mest, Benetk in Trsta, enakomerno 'zagotovljen. Ako se pa obe mesti združita v em državi«, potem morajo Benetke za slučaj združitve z Avstrijo propasti na korist Trsta, za slučaj združitve obeh mest v Italiji pa Trst na korist Benetk. Pri obeh mestih gre torej za eksistenčno vprašanje: gre za boj na življenje in smrt. S posestjo Trsta postane Italija trgovinski gospodar podonavske države; tej bi ostsl le izhod na Sokin.« Z ustanovitvijo jugoslovanske države ob zjedintjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov se ločijo Avstrija, Ogrska in Nemčija od Adriije, Italija pa od Balkana. Konkurenca največjih srednjeevropskih držav se preko iir^oelova-nske skupine ustavlja, ali posreduje. Domače prebivalstvo na vzhodni obali Adriie, na Krasu, ob Drava, Savi, Moravi in Spodnji Donava1 more z druge strani priti veljave in razvijati .samostojno nacijonalno bitje le z ustvaritvijo nacionalne an gospodarske jugoslovanske državne skupine. Vprašanje Trsta postaja s tem eminentno evropejsko, gospodar-iako, nacijonalno m politično vprašanje. Prepustitev Trsta Italiji odrezuje Avnstri-jo-Nemčijo od Adrije in daje istočasno Italiji svoboden pristop na Balkan. Jugoslovanska državna skupina brez Trsta le truplo brez rednega krvnega obtoka. Posest Trsta za Italijo zahteva nepegojno zavarovanje vse Adrije zanjo, torej posest Pule, Dalmacije in. Valone. Zato le državna razvojna možnost Jugoslovanske skupine vezana na posest Trsta. Z druge strani se jugoslovanska skupnna ne more vzdržati in ne more priti do razvoja, začrtanega po naravi, brez najožjega priključenja k vefflri gospodarski skupini alpsiktih, sudetskih. podonavskih in karpatskih dežel*. Ravno vsled posesti Trsta je jugoslovanska kot jadranska skupina vezana na alpsko, podonavsko in sudet-tsko državo. Tnst postane naravna gospodarska vez med jugoslovansko državno skupino in alpsko, podonavska sudetsko in karpatsko državo. Ako postavi Italija .svojo nogo čez Adrijo na Balkan, potem je stalen mir v srednji ki južni Evropi ne-inogoč, ker spori med balkanskimi državami z imperijatistično državo m pritisk podemavske države ki Velike Nemčije s severa leže neizogibno v nacijonajnem, darski «?kspćtuziji in z njenim kolonizato-R(™ stremljenjem po oddajanju svojega pre,co§te\ifnega proietarHata napotiti na Atrako m Malo Azijo.«..... »Vprašanje glede Trsta stodi torej v sredi vprašanja stalnega mtrn; ni to samo vprašanje Italije, Jugoslovanov in Avstrije, to je vprašanje celokupne Evroj)C. Pravilna rešitev tega vprašanja pomenja stalen mir ob Adrlji, v nasprotnem sfueaju stalno nesigurnost sretžnje- in južuoevropskili razmer. Ako se priznava formalna samoc^oče-\ahia pravica narodov, pc-tem pripadeta Trst in -jadranska vzhodna c&al tVtemu narodu, ki prebiva na vsem ozemlju kompaktno in ki potretbnie 1 rst Pn A>d*j"i(jo za svoj naravi razvoj. JugG!sk>vanski narod 12 milijonov je dovolj zrel in močan, cla prevzame in i-zpolnL svojo veliko zgo io-\ insko nalogo ob Adriji. Jugoslovanska •:kup»'na ob Adriji zasede prehodno deželo med severom in jugom, vzhodom in zapadom. Srednje-evropsko svetovno gospodarstvo se me more pred ustaviti Z drage strani >e Trst vsled Ž000-letne kukure še daacs, vkljub narodnemu pro-~ bujenju Slovencev, laško ines^o. Rešitev tržaškega vprašanja postaja torej, recimo, šolsko vprašanje za pojmovanje formule: sasnodoločevalna pravica narodov. Ivakor indCviduvatroa svoboda ni še polna neodvisnost, temveč polna pravica abstanka ki razvoja ob istočasnem varovanju enakih pravic bližnjega; kakor ui megoča iz-kJjuena pravica brez oškodovanja svojega soseda, tako se mora csaniodol o če valna pravica narodov pojmovati Ie v tem višjem smis-hi, da mora pospeševati razvoj celokupnosti narodov in da ga v^aj ne ovira. Nadrejena višja pravica celokupnosti leži v polnem razvoju svetovnega gospodarstva In največ možni plcifovito-sti Človeškega dela v svrho blaginje celokupnosti « .... -Rešitev ob pomešanju narodnih odlomkov je torej le možna z višjega načela gno zvezane is» kmetskimi kolonijami in ako ne prevaguje enaki narodni element na tem ozemlju. Vsled tega je narodu, ki se ustanavlja, doznačiti tiste predele, v katerih se nahaja v pretežna večini in je treba v zeti za podlago prevagovanje stalnega I inetskega prebivalstva. Drugačno i>osto~ : m je bi značilo krivico in bi bodočnost nove države izpostavljalo nevarnostim in motenjem. Ako bi se hoteli držati le zgodovinskih zahtev, bi prišli v očito na-sprotstvo z načelom pravičnosti.« »Trst je zgodovinsko ia narodopisno jezikoven otok od piuntivreka, tesno obkoljen od druge narodnosti. Prvotno, za čaisa Rimljanov, neznatna vojaška kolonija, E-lvozi mnogo stoletij, le malo znatno, obalno trgovsko mesto na omejenem tu-; jeroJnem ozemlju in nanije vezano, je po-stal od svojega modernega razvoja sem: trgovski emii>orij alpske podonavske države prvega reda, v čemur nahaja isto-; časno podlago lastnega gou,x>dar^kega: obstanka..Trst treba torej ob ustvarjanju; nacijcnalne državne skupine doznačiti ti-; sti skupini, ki jo obdaja kot kompaktno gospodarsko in nacijonalito ozemlje, to ie: jugoslovanski državni skupini. Trst je bil ob svoji prostovoljni, v lastnem ekzistenčnem interesu izvršeni pri-klopitvi k Avstriji svobodno mesto; kot svobodno meiito je -bil priznan od Avstrije v letu svobode 1848., kot svobodno mesto naj se torej Trst pridruži h kompaktnemu jugoslovanskemu ozemlju, ob zavarovanju narodnega razvoja vseh svojih prebivalcev, kot največji gospodarski em-porij, držan od udeleženih velikih državnih gospodarskih skupin.- Trst postane po tej rešitvi ob enem vez med nemško, latinsko in slovansko kulturo. V ožjem dotikanju se te kulture prešinjajo z novimi življenjskimi elementi. Itaiijan.siko-jugoslovansko vseučilišče v Trstu bi bilo simbol dveh, ene k drugi stremečih kultur. Jugoslovani se dobro zavedajo, in zgodovina njihove kulture dokazuje, da latinsko bistvo neizmerno bolj pospešuje njihov narodni razvoj, nego germansko razdirajoče slovansko bistvo.« Tako dr. Turna! V tem članku se je torej postavil popolnoma na na&e stališče: Trst k Jugoslaviji ob samoobsebi umevnem varovanju nacionalnih interesov laškega tlela njegovega prebivalstva. Le zlobnost nekdanjih »Piccolovih« in sedanjih »Lavor a torjevah« urednikov nam je mogla podtikati, da hočemo vse Lahe pomesti v morje. Tudi v ogspodarskem oziru nismo nikdar m telil i na to, da bi Trst služil kot trgovsko pristanišče ie Jugoslaviji; tudi mi seveda želimo, da bi Trst izpolnjeval v svetovnem gospodarskem prometu tisto nalogo, ki mu jo doznačuje njegov zemljepisni položaj. Prav po nepotrebnem je torej Ontlaw v »Demokraciji« povdarjal. da bi moral Trst kot samo jugoslovanska luka propasti. A41 ne izvršuje Amsterdam svoje svetovne naloge Vkljub temu, da spada k mali Holandiji?! Laški socijalisti pa ee menda sedaj ne gospodarskem In političnem razvoju. Ita-lbodo več zgražali nad dr.om Wilfanom lijo treba torej m njeno potrebo po gospo- in njegovim »šnvmvFmnru. Vsekakor ori. M ran H. »tUINOST* Stev. 242 V Trstu, dne 5. septembra l&Ifc. čakiijento t>d njih jasen odgovor na Tu-mov članek. Trsti naši fpa. ki bi iz same obzirne ti prtrti obč'r!i?Hva?ti Italijanov da bi mi v se.ir ijeni velevažnem momen-tu popolnoma molčali o tržaškem vprašanju, sedaj lalrko vidijo, kako se niti tak iiiiersiacijonaiec. kakor je Turna, ne žen.i-ra javno povedati, kako isi on misli rešitev tega vprašanja, četuir je isti v oči tem protislovju s stališčem njegovih laških so-drugov. Posebno pa priporočamo Tumo-va izvajanja tistim, katerim je tržaško vprašanje le lokalno vprašanje. Morda se seiiai prepričajo, da je od ugodne rešitve tržaškega 'vprašanja odvisna razvojna možnost jugoslovanske države, vnecd-visf-ost njene trgovine in njene mornarice. njen delež na svetovnem gospodarstvu In procjet«; z eno besedo: njen obstanek in njena bodočnost! dame Dolltitoe vesli. Kriza v Banovini. Naš dopisnik nam piše: Kakor znano in kakor ste v zadnjem tednu čitali v v&eh naših m drugih novina h, se je z največo gotovostjo pričakovala krtza v Banovini in odstop bana Mi-ftalovaca Gospodarskega društva« («pri Tirolciu) vrtna vestiica v prid C. M. Pričetek ob 4 pop. Vstopnina presta. Spored raznovrsten. Z. J. 2. podružnica Trrt 1!. ima danes. 6. t. m, ob 7 in pol odborovo se]o. Prost se, da se vsi odborniki in zaupniki seie gotovo tide-leže. Razne nezgode. 3 letni Mari) Brandolin je padci 7. drugega nadstropja hiie št. 50 ulice Bosco ter si je pri tem Tazbil čreprnjo. Z rešilnim vozom prepeljan v mestno bcteico, je nekaj minut nato umri. 39 letna Amelija Podrekar, stanujoča v ulici Pozzo bianco Št. 14, se ie na ulici zgrudila na tla. Vzrok — slaba prehrana. Svinja ga je ugriznila. "5 letnega Kari? Malui-nija, stanujočega v Skciijiiu št. 753. jc na ulici ugriznila svinja in sicc^ tako inc'nc, c.a mu je pre-grizia nekaj arterij na roki. Morali so ga prepeljati v mestno bolnico. Zastrupljen Je s svetilnih plhroja. Alojzij Ples. 4S let star, bivajoč v ulici tremo št. 23S, je pri neki družini v ulici Madonnina št, 36 v kuhinji popravljal plinove naprave. Pri ten je iz neke cevi izpuhtela večja množina p!itia, ki ga Je tako omamil, da so ga nezavestnega morali prepeljati v mestno bolnico. €e$ko BudJevička Restavracija (Bosa-kova uzorpa češka gostilna v Trstu) se nahaja v iti. G. Oalatti (zraven Klavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. »GOSTILNIŠKO DRUŠTVO«, pri državnem kolodvoru (Sv. Vid), ul. Lazza-retto vecchio št. 31. sprejema nove čfine. — Pristopne prijave sprejema odbor, oziroma voditeljica gostilne. Tiskarna „Edinost" v Trstu vpisana zadruga v omejenim porottvora Ker je bil oiicni zbor. sklican iia dan 30. avgusta 1918 nesklepčen, se skircuje • a w • no petek, 20, septembra 1918 cb 7 zvečer v pro^iorlk s Edinosti«, ulica Sv. Fraači&Ua &tev. 20. DNEVNI RED: 1. Predložen ie letnih računov. 1. Predlogi o razdelitvi č'slega dobička rti skferanje o tem. 3. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. Opomba. — Ta v>!.č,ii /,bi>r bo skie^oen ob vsakem šfevihi ude!?-':;,;cev. DAROV?. — Za šentvidsk šolo so darovali Štirje vdovci vrhu zida pri steklenici dobreKa žganja, seveda tudi ne ob pomanjkanju druge zabave K 80, gosna Marija Dežman na polo K 105. Po seji Z. J. 2. zbrani odborniki darovali K 20. — Blejska fronta v veseli dru/M brez deklet pri »potoku« zbrala K 40 za šentvidsko šolo. Denar hrani uprava. Občinstvu mesta Trst ter bližnjega Krasa i:a;'ii.-»niaH!. da prevzamem vsakovrstno niienjo pšenice, rži, koruze itd., ter zlasti priporočam svoj siroj za ItiiČenJe (rhanje) ječmena In koruze. Za točno in hitro postrežbo se je obrniti na IVANA MAHNIC, mlinarja (četrti mlin) DOLINA št. 174 pri Trstu. NB. Prevzame sc od najnržje teže 5 kg do celega vagona. oe;ym ? razcrlcilom ra reorj<>, mi*!!!! a&Ul&V&llU blizUJuLnoželezDi;-«, med dvoma tranvvaj &kl in .t progama, tri sobe kuhinja, kopalna soba, sobica, kloset. klet, balkoni, največji koinfort. električna lač. dvigalo, se oddajo takoj po najnižjih cenah v n^.je1. . Poizvedovanja pri upravitelju Sirovica, ul. Tor S. Pnr> ISJ1L, tel. 13-49 od 3—5 pop. 2665 v polunadtitropjii. blizu Južne »lUsIllvUffljC želc^nice. med dv®ma tramvajskima progam*, 7 sob, kuhinja, kopaine sobe, sobico, 2 kloneta, kleti, volji komfort, električna luč. se odLijo takoj ps ugodnih cer.rdi v čajem. Poizvedovanja pil upravitelju Sirovica, ul. Tor S. Piero 12/ir., tel. 15-49 od 3-5. . 2666 " * 1 t>Wl4V»"V "J >- i'--'J "•> . V- M skega in nemškega jezika. Ponudbe pod -Konto-riatinja na In?, odd. Jedinosti. 26T0 Sode od piva in vina kupuj o Kot . l Balkan, Piazza Caserma. 2592 Ssmo no deuelo. rye in drobaine. —Jakob Lavi, Tr\t, ulica S. Ni-eolo 19. 3117 Rfff)1f NffAft! 9flu®ro r.uovo 3. kupuje in MUVll "feM^ul prodaja vreče vsake vrste, vin. ske. oljnate in petrolejske sovls ter p'a'uje po najvišjih dnevnrh cenah. T5Č3 kupce in se dobro plača. . 2589 Irka m stanovanje z sobo, soVco, kuhinjo. l&Lv M5 vpeljalo p'ln-t ali In vode. Ponudbe ra les. odd. lidinosti po