250 Ocene in poročila o pnhlik;>n|an ... i a/.r lavni) arhivi xxii 1999 Milko Mikala. Dokumenti o kuiažkih procesih na Celjskem, Mali tiski 6, Zgodovinski arhïv Celje, Celje 1999. 131 strani Zgodovinski arhiv Celje- je založil že šesto edicij» v svoji seriji Mali tisk ki objavlja doknmcnle, hranjene v tCj ustanovi. Avior lokralHe mag Mdko Mikula, nadaljnje predstavljanje rezul'.alov svojega preučevanja virov n povojno zgodovine. Povod za lakralno izdajo je peidesela obletnica sprejema resolucij: ccniralnega komi.eja Koniurisi-cne parhic Jugoslavije (KPJ), s katero je opredelila svoje naloge na področju "socialistične preobrazbe insi in paspe-šeranja kmetijske proizvodnje" in je predstavljala uvod v izvajanje koluktivizaeije v Jugoslaviji. V uvodr avtor predstavi razloge in predzgodovino ukrepov KPJ prol. knitlom. Te je KPJ obravnavala kol ostanke kapilalisličnih prvin in z'asn večje med njimi - t. i. kulake - želela odstranit:. Pr.kazane so smernice "boja" /a vključevanje krnelo v v zadruge, načini, s katerimi so pritiskal i Emuje, da bi se odločili za lo, in vloga piavosodnili organov, k1 so mieb odločilni noiiien pn pritisku na krnele. Avlor meni, da so bili "kulaškl proce.'l" ena najhujših oblik represije komunistične oblasti v Slovdfuj in da zaslužijo posebno pozornost. Večino pnhlikacije obsegajo repiodukc.je doku-imn'ov « "kuiaških procesih", ki so bili v letih 1949 in 1950j)re(' okrajnimi sodišči v Celju, Slovenski Bistrici. Šoštanju in Trbovljah. Gre /.a poročila o delh teli sodišč v navedenih letih (objavljeni so samo tisti odlomki, ki govore o izvajanju procesov jiroli kme toni) in primere sodb, ki so bile Izrečene prou k me to m na "kulaškiii procesih". Izbrane so tisle sodbe, s katerimi so bile izrečene najhujše kazni. Originale vseh objavljenih dokumentov brani Zgodovinski arhiv Celje v fondih okrajnih ljudskih odborov in okrajnih sodišč Poročila o deln okrajnih sodišč so priložena zapisnikom zasedanj okrajnih skupščin, sodbe pa so del kazenskih spisov okrajnih sodišč. O duhu ki je preveval delo .sodišč v zvezi z omenjeno leivaliko v lem času, bodo največ povedali kar citati iz objavljenih dokumentov. !.. J "Razloge z.u ostro ka7jui e/iliia politiko i-evidentnili primerih Kicihcljujciiio s tem, du to dejanja Iloaienijo r sedanji aohi irčja druž.bena uewrnast, '¡osti kadar zasledujejo storilci namen, do bi škodami! gospodarskim koristim a Tiroma, da hi ogrožali diTtinw gospodarsko /lolitiko. "/.,7 /.../ Wc mislila se zodižati pr kazni/ih dejanjih, ki ne kažejo posebne družbene nevarnosti il i ki spadajo \ navaden-kriminal. Potrebno pa je do se natančneje obroiiiarojo oni primeri koza i rib dejanj, ki spadajo med gospodarske delikte m ki p o izročaj a oviranje izjiolnitvi pedetnega puma in r zvezi tem izgradnjo sme kili zrno. /.../ L J^V i-ečji meri so se pojavili šiickidauti predvsem S loko z.rauuni kutniHiiijskhni zadeivmi. Tako je sodišči ohraniaeahi 13 primerov laine ga prijavljanja parršin paserkar in pr.krieanjo živine e reji. V teh primerih so podle visoke kazni, tudi ->d 50 do 70.000 ■ din, zaplemba posestev \jiodeilal // /i.), odn. pridelka in živine A../'1 Okr ijno sodišče v Slovenski Bistrici je poročalo o razlogih jn višinah kazni: /.../ "o,I Otuicjicc h'rime iz Sodne vosi. m izpolnil obrežne oddaje goveje Živine, prašičev mleka, pšenice in krompii 'a ter.^.atajii pri popisu ena glaru ga reje šil ioe in več /milih pra.včer, obso jen je bil no 16 mesecev odizema p rasla s n s ¡>ris:lnim delom in na zaplenitia /ircmežcuja. h) Rilanja Funic mali kmet i' ¡■'araven, izrazit špekulant, ni izpolnjeval kmetijskih del s leni, do je dopustil da je ojdo no njivi se gnila, dajat netočne podatke o posevkih in ni izpatvjerat obveznih oddaj. Obsojen je bil na 14 mesecev odvzema prostosti s pi ¡silnim delom in na z.aplenilio cela h tega preinoženj« tj Verčuik Frane in Marija, rečja kmeta iz Dobriške vasi, nista izpolnila obrežne oadoje krompirio, betih žil, mleka go reje živine, pro fee i, nista izjiotnila plana setve in nista plačala do oko. Obso jena sto hilo prvi na M meseeer odrzemo prostosti s pri:; i h im delom i na zaplembo premoženja, druga na eno leto odizema prostosti pogojno,f na z.oi>!emho pveiiKh.enja. I ./ Hojo» i limmelreich Ljuba Dornik Subelj: CZNA za Slovenijo (predstavitev knjige v ARS, dne 20, 10, 1E»99) Knjiga Ljube Dornik Mibeij OZNA za Slovenijo je nastala na podlagi avtoričinega in ag i sirskega deia. Ki ga je zagovarjala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Icla 1994 Delo zajema obdobje od razpustitve VOS-;» na zasedanju SNOS v Črnomlju februarja 1^44 pa do konca vojne, oziroma do konca vej a škili opernnj na slovenskih lleli, 15. maja i9-P5. Ponekod ail pri posameznih zadevali, kol so na primer razmere v Ljubljani, poseže ludi nazaj, da bi bila ojmsdhu poooba dogajanja jasnejša. Vsebinsko je delo posvečeno eueiim izmed sektorjev državne uprave za katerega so si koniiuiisliene partije po vsej vzhodni Bvropi prizadevale da bi ga imele poo svojnii nadzorom in si z njim zagotovile prevzem oblasti. Velikoktal so to počele ob pomoči Sovjetske zvc/.e ah neposredno ob pomoči NKVD. Van, so postavljale lako imenovane zanesljive kadre, dogajanje na tem področju pa praviloma oodržale v sirogi kenspiraeji. P. i n;y. so bile razmere jiodiibne, le da je KP novo hierarhijo oblasti oblikovala že zelo zgodaj, med vojno, v vzhodni EZvropi pa se je lo dogajalo ob in pc. končani vojni in pc njej. Vsebin;» knjige torej zajema naslajanje Odseka za notranje zadeve pri jirechedstvn SNOS, njegovo delitev na obveščevalni in policijski seklor, slednji z imenom Narodna zaščita (naziv Narodna milica se je uveljavil v Sloveniii šele po konen vojne kljub pro lestoni iz ceiilra). V nadaljevanju govori o pre- íht n xxiiiyyy Ocene in poročila o publikacijah in ra/.siavali 257 oblika vnnju obveščevalnega sektorja v OZNO p o ti i'cktiví cciilra, ki ;jo je v Slovcu'jo v imeini CK »V'' slovenskemu CK ju posredoval Kardelj, in o Ndmditvi tcjjq sektorji vojski V/.poredno s|iremija oblikovanje slovenske Vojske državne varnosti 111 nmri nieno reorganizacijo v KNOJ; lo pospremi /. ^'jH vscl1 ohlit; organizacije QZND lako po lt;riiorialiiein kol ludi pa vojaškem načelu. Pri opisu lega dogajanja se avtorica upira predvsem up. dokiimciile in poročila OZNF in, kljnh indiicklnemii citiranju podaja ujiliovo nespremenjeno v$ebino. Zato površni bralec včasih dobi vtis da apadl jeziku vira, ali da navedeni |iodalki nLo usklajen . 7a nepoučene lio zalo branje nekoliko zalHevncjše, saj bodo sami morali ra/.vo/.lati, kdc je mišljen pod izrazi, kal su peta kolona, sovražnik, 'eakeija in podobno, Sic#* pa jc knjiga zgovoren primer lako imeno--mega fenomena sodobne zgodovine. Ta zgodovina Je na eni slrani zanimiva, aklnalna in pri šlndiju le-te lahko nspcšnu razrešujemo uganke iz obsežnega Sradi\a, laka da si pomagamo s pričami oziroma še živeči® akterji V icm je indi dragocenosl tovrstnega clc'a, ki po/alii iztrga podralinosli, ki iii liilc čez. 50 ali lei nerazrešljive. Ko opazujem la problem, .se v»elcj spomnim na Apiliovo knjiao o letu Po drugi slrani pa se srečujemo s tc/.avami, ko nam tako j|ro;csiunalna kot ludi človeška elika nalagata omc-Jllv>- jiri sodb ali o dogodkin in Ijndeli, ki še živijo Ljuba Dornik Šuliclj dela OZN C ne vrednoti, .saj v tem obs'cgu dela tiffll ni mogoče. Ze sam opis PnSlaviin:li lokov polilike in navedba področij dela po posameznih ravneh OZNINE organiziranosti je obsež-,a r--iloga. Zalo avtorica pri podrobnostih in delovanju y/- dneva v dan laliko seže le laku daleč, da navede Posamezne kljnčne primere ali pa šlevilo areliranili '!ili tnd- Število likvidiranih, ter poglavitne dejav na področju obveščevalnega in seveda tndi k'JiitraobvcŠčevalnega dela. Pravtako sc ne more ili najpomembnejši ctcjavnusii vseh sektorjev UZNE Lit bU/aiočeui se koncu vojne, to je pripravi na Prev/eni oblast . I a vendarle se knjiga, le navidez, mimogrede J akne vseli najpoinenilinejšili jiroliJcmov zadnjega et; v )jnc. Marsikaj novega izvemo o razmerah v .-Jiibljmi oziroma o Ijnbijanskin areiaeijah politikov 11 obveščevalcev i/, konlrarcvolucionarncga i;bura "m|ja in akiobra 1944, pa ludi o aretacijah aktivistov oziroma o znani jiro val i' ljubljanske organ i zanje o šo teme. ki so Že velikokrat sprožale različna ""ijar.ja če nc cela špekulacije. Jasnejše nam lako 10sianejo razmere na Primorskem in okoliščine parii-sko nemških pogovorov poleti 1944, ocene o ^vanju čoiiiiškega gilianja Jo/.cla JvHalicrja Zma-í. eslava na Štajerskem, sem in Ija celo napetusli med 'rgani olua.sii in OZNO, ali pa odnosi znotraj OZN1: sanie. Na posameznih primerili postopno postaja jasno. ktl° je lisii, i^j gj OZNA /.a sovražnika parih zanskega gibanja, in kako je OZNA ob koncu vujne lhda nalogo pripravljali spiske teli ljudi. Iz poročil 'ereino, kje so lo delo opravili temeljiteje kot drugje. Natančneje tudi izvemo, kakšne so bile pri slujnosti posameznih odsekov OZNH in kakšni pri stojiic.sti KNOJ A pri teh postopkih; dokončno ram postane iasno, da je liila za postopke /. nasprotniki partizanskega gibanja o/j roma nove ljudske oblasii prisiojna OZNA in nc Narodna /.aščita oziroma nu-/.nejša milica. Vseli navodil zl prevzem za katera iniamc pedatke, da su obstajala, tndi v [Cin gradivu ne zasledimo. Izvemo pa, da so jih po prejemu po-oblaičensiva morala takoj uničiti, pa tudi to, da so marsikje navodila izdajali nsiuo. To seveda pomeni, da leh navoilil bodisi nc bomo nikoli videli bodisi su še shranjena nekje pri gradivu centralnih vodstvenih organov, ^akega načir.a predstavitve seveda ue gre jemati kol pomanjkljivost, lemvcč ga gre pripisati naravi snovi in metodi pristopa, ki ga je izbrala avtorica in ma svoje velike prednosti ua drugem področju. NaJ predstavim to področ|e: Velika dragocenost le knjige in - verjemite mi -eno najzaliicvnejsih in najbolj zamudnih opravil pri iijeneni naslajanju je razrešitev vseli, ali pa skorajda vseh imen oficirjev oziroma pooblaščencev OZNL od vrli a navzdol do tistih, ki so komajda deioval, v odroči-Ii m od ukini al o rja strogo nadzorovanih krajih. Zaradi konspiracije je namreč večina sodelavcev OZN P uporabljala ilegalna imena, ne samo med voino. temveč tudi po njej. Med vejno zaradi kon spiradje pred sovražnikom, po vojni pa v svojih lastnih vrstali, ali kol lepo ugotavlja avtorica, po podpisu sporazuma med Titom m Snbašičem zaradi tega, ker tndi v partizanih niso bili vsi zanesljivi. K preglednosti pa pripomore še kazalo imen. Vsakdo, ki bo za kakršne koli potrebe v večjem obsegu uporabljal gradivo O/NE, ki ga hrani Dislocirana enota III Arhiva Republike .Slovenije, naj si kar takoj pnskrbi delo mag. Dornik-Šnbljcve saj se bo le lako lahko /JiaŠel v že tako zapleten1!! kopicah različnih informacij. V nasprotnem mn bo skoraj ne mogoče sodil o naravi in točnosti vira ki ga uporablja. Zato se bojim, da sc je izdajatelj nespa ineliiu odločil, ko je natisnil tako majhno naklado. Jcrca V