146
Od vraž na dalje.
V 31. listu je bila strašna hudobija na znanje dana, de je na Gorenskim neki kobili jezik odrezan bil. Se zdej se ni za prav zvedlo, kdo de je to storil — iz vsih okoljšin pa zmirej bolj verjetno prihaja , de tega morde ni kak sovražnik ali hudobnež storil, ampak kak babjoverec, ki neumne vraže verjame, de jezik take kobile, ki je po celim truplu brez nar manjši bele lise lepo černa, in ki je eno ali že več žebet imela, ima prečudno moč v sebi, človeku k vsimu pripomoči, karkoli le doseči želi. — Gospodar imenovane kobile je prav miren in tih človeček in živi brez sovražtva; imel je 4 konje v hlevu , in ravno ta kobila je nar bolj v kotu skrita stala. Ce bi bil kak sovražnik to storil, bi bil gotovo raji eno ali drugo živinče v hlevu zabodil ali kako drugači poškodoval — ne pa, de jo je v dežji iz hleva odpeljal in ji pod kozelcam samo jezik odrezal.
Ker je tedej med nekterimi zlo zabitimi ljudmi ta vraža, de ima jezik černe kobile imenovano čudopolno moč v sebi—je lahko verjeti, de je uboga kobila mogla po neumni vraži svoj jezik in življenje zgubiti. — Pra-gamo tiste, ki kaj taciga verjamejo, ali niso bolj neumni, kot živina? Ali se jim spodobi^ de imajo človeško obličje? Ali je res, de imajo um in pamet? Ne iskrice uma pa tudi vere nimajo, sicer bi Božje mogočnosti ne perpisovali konjskimu mesu (jeziku)! De ima jezik kake hude babe strupeno moč v sebi, in de se je
147
po tacih jezikih na svetu brez copernije že veliko hudiga zgodilo, to je stara prepričana reč, —de ima pa jezik černe kobile kako drugo moč v sebi, kakor jesti in piti, je tako neumna vraža, de je človeka sram, od tega kaj več govoriti.                                                    J. U.