Grajski stolp — druga najbolj obiskana točka v Sloveniji
Mogočno grajsko obridje, ki krasi slovensko prestolnico, po pisnih doku-mentih že vse od leta 1144, je v dolgih stoletjih doživljala številne prenove. Grad sam je menda staJ že v 9. stoletju, ko je frankovski kralj premagal Ljudevita Posavskega in si podjarmil slovenske pokrajine. Od tedanjega obrambnega zidu in opazovalnega stolpa, so kasnejši lastniki gradu posto-poma ustvarili sedanje velikansko poslopje.
V gradu so ob svojih prihodih v     so končno ustvarjeni pogoji za delo
konservatorja. Konservatorji iz Re-gensburga npr. pa so posebej po-hvalili ob nedavnem obisku načela prezentadje spomeniške substance in načela revitalizacije grajske arhi-tekture. Številne komisije delujejo v sestavi Cklbora za prenovo LG. Te-žave so zaradi nerednega dotekanja sredstev.
7& sedaj se odbor lahko pohvali, da je glede na izredno zahtevne po-sege in predvsem na močno inflacijo le uspel uresničiti glavni del načrta. Letos pa so najboljši izgledi, da bo uresničen tudi program 2. etape. Poleg številnih načrtov bodo stro kovnjaki nadaljevali s sanacijo na objektih, računati je na začetek gradnje servisnega objekta, izgrad-njo sevemega dela dvorišča in lapi-darija. Nadaljevali bodo z arheolo-škimi raziskavami v predelu bastio-na itd.
Precej nezadovoljni so kultumi delavci. Projekt iz septembra 1988 (ZIL TOZD URBANIZEM LUZ) predvideva namreč 1602 m1 za mu-zej za stalno razstavo RAZVOJ MESTA LJUBLJANE, 774 m! za kultume in umetniške prireditve, posvete in seminarje; 780 m2 za raz-stavni in sejni prostor. . . Sedanji konservatorski program pa predla-ga zmanjšanje funkcionalnih povr-šin za muzejsko predstavitev, torej gre za drugačen koncept kot ga je predstavil Mestni muzej konec leta 1988.
Poleg številnih podrobnosti, ki so zanimale delegate naših zboro, velja opozoriti namreč na dejstvo, da kulturni programi privabijo obisko-valce (domače in tuje), ne pa le go stinska ponudba. Slednja mora biti spremljevalna dejavnost kulturni. Če pa bomo zmanjševali prostor, ki je bil ob razpisu samoprispevka od-merjen kulturni dejavnosti, bomo samo povečevali nezadovoljstvo vo-lilcev. Res pa je, da arheologi odkri-vajo praktično na tekočem traku nove zanimivosti, ki jih moramo ohraniti in pokazati. To pa po eni strani zavira potek prenove, po dru-gi pa le bogati kulturno zgodovino našega naroda, pa tudi kasnejšo kulturno ponudbo obiskovalcem.
Po podatkih statistikov šteje graj-ski stolp na drugo mesto po številu obiskovalcev — takoj za Postojn-sko jamo. Torej velja pohiteti in čimprej odpreti posamezne trakte za širšo javnost, pa tako morda tudi denamo pomagati pri prenovi gra-
Ljubljano stanovali deželni knezi. Tu je prebival tudi zadnji koroški vojvoda Ulrik III. V grajski kapeli so naslikani grbi vseh deželnih gla-varjev do srede 18. stoletja. Za de-želnimi glavarji so tu stanovali ka-stelani in grajski grofi. Leta 1543 so zoper turške nevamosti postavili proti JV utrdbe — šance, nasipe pa leta 1579; proti mestu so grad zava-rovali s trojnimi zidovi. Leta 1644 so postavili na šance čuvajnico. Sre-di grajskega dvorišča je bil vodnjak oziroma cistema s kapnico. Zunaj zidu so izkopali globok vodnjak, ki je segal vse do vodne gladine Ljub-Ijanice. Vodo pa so črpali kaznjenci; sedaj pa vodnjak počiva in je le že zgodovinski spomenik. V stolpih so bile ječe, kamor so zapirali turške in druge ujetnike. Razgledni stolp je postavilo mesto šele leta 1848, na mesto, kjer je stal prej eden starih stolpov.
Na Gradu so bile razpostavljene na raznih mestih tri smodnišnice (cesarska, deželna in mestna). Leta 1686 je treščilo v deželno smodnišni-co in razstrelilo okoli 500 stotov smodnika. Tedaj je tudi Ljubljana utrpela gmotno škodo. V letih 1809-1813 so v gradu bivali Francozi. Tu so bili nekaj časa zaprti laški karbo-narji (tajna družba), od leta 1849 so zapirali ogrske revolucionarje. V grajski kapeli je tudi dobro ohranje-na slika sv. Jurija, delo slikarja Po-točnika.
Leta 1895 je potres močno priza-del tudi grajsko poslopje. Doteda-nja kaznilnica se je zato iz poslopja preselila v Maribor. Kmalu zatem pa je grajsko poslopje.kupila mest-na občina Ljubljana, ki je oddala prostore strankam v najem.
Med I. svetovno vojno je bilo tu taborišče italijanskih vojnih ujetn-ikov, ki so popravili poslopje, cesto, vodovod idr. Med okupacijo je bil Grad vojaška postojanka Italijanov in nato Nemcev.
Tako zgodovinarji o NAŠI AKROPOLI — GRADU.
Mestna skupščina je lani sprejela program prenove gradu, na osnovi katerega izvaja dogovorjena dela Odbor za prenovo Ljubljanskega gradu. V letu 1988 so bila praktično izvedena vsa načrtovana dela. Manjša zamuda je nastala pri po-stavljanju novega ostrešja za pete-rokotni stolp zaradi težav z lesom. Večja zamuda pa je nastala v po-stopku obravnavanja osnutka ure-ditvenega načrta.
Odbor ima izredno zahtevno, od-govorno in težko delo. Po strokovni in materialni plati. Seveda bi vsaka taka akcija bila deležna ostrih pole-mi, očitkov glede stroke, variantnih rešitev posameznih posegov ipd. Velja pa omeniti, da je delo pri ob-novi gradu lani izredno zaživelo, da
du. Zato tudi ni vseeno, kako je postrežen npr. obiskovalec grajske-ga (razglednega) stolpa, saj se je ba-ti, da bomo kasneje deležni podob-nega odnosa tudi na drugih delih gradu. To pa ne bi bila najboljša re-klama za obisk.
Tone Simončič