Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za tel* Ido predplatea 16 fld., ta pol lata 8 fld., ca četrt lata A fld., u jedem
meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: %a tete leto 18 fld., ia pol le'.a 6 fld., ia ietri leu S fld., ta jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vič na leto. fosamni itevilke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (i n i e r a t a) »»prejema nprarnlStvo ln ekipedieija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ni vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je v SemenlSklh ulicah »t. 2, I., 17.
Izhaja Vlak dan, iivsentfi nedelje in praimke, ob pol 6. uri popoldni.
Vredniitva tele f 6 n - itav. 74.
&tev. 232.
V Ljubljani, v torek 10. oktobra 1899.
Letnik: XXVII
Shod pri Sv. Jakobu v Slov. goricah.
(Izvirno poročilo.)
Za zadnjo nedeljo tukaj napovedani shod ja-reninskega političnega društva se je sijajno ob-nesel. Prišlo je veliko število kmetovalcev na shod. Otvoril ga je ob določeni uri društveni predsednik, g. kaplan Gomilšek iz Jarenine ter prisrčno pozdravil vse vrle kunete Jakobške pa tudi došla naprošena govornika gg. dr. Pipuša in Kača.
Prvi je govoril društveni predsednik sam in sicer o ljubezni do maternega jezika. Prekrasna je zemlja slovenska, bogata in rodovitna je tudi. Vse nam nudi, česar potrebujemo. Kako veselo in srečno pač mora biti bivanje na njej ! To bi pričakovali povsod, vendar to ni povsod zavoljo prepirov in narodnih bojev, katere provzročajo po mnogih krajih naši narodni odpadniki, ki so dandanes našemu narodu to, kar so mu bili za turških navalov besni janičarji: najhujši naši sovražniki.
Kako bi lahko povsod napredoval naš narod, ako bi vsi, ki jih je rodila slovenska mati, ljubili svoj slovenski materni jezik ! Svoj materni jezik smo pa dolžni ljubiti vsi 1. ker je božji dar. Iz nebes, od Boga smo ga prejeli. Z.a sv. vero nam je materni jezik najimenitnejši dar dobrotljivosti božje. Prvotno je bil na zemlji le en jezik. Ob babilonski zmešnjavi so nastali različni jeziki, katere je sv. Duh vse posvetil ob svojem prihodu na apostole. Kdor torej zaničuje in zavrže svoj materni jezik, ki ga nam je dal in posvetil Bog sam, zaničuje in zavrže Boga samega. Kolika predrznost! 2. NaS materni jezik je oni jezik, ki ga nas je učila najprej ljubeča naša mati, v katerem
smo govorili prve besede in pošiljali prve molitve k Bogu. Kdo se rad ne spominja nedolžne svoje otroške dobe, ko se je v sladkem maternem jeziku pogovarjal z mamico in z Bogom. Vsak otrok ljubi svojo mater in jo je dolžan ljubiti; kdor pa je ne ljubi, je zaničevan in zavržen pred svetom. Kdor ljubi svojo mater, on ljubi tudi jezik, ki ga je učila njegova mati; kdor pa svoj materni jezik zaničuje, zataji, on zaničuje in zataji svojo lastno mater. Kako ostuden človek je torej vsak odpadnik!
Ljubiti smo dolžni svoj materni jezik, ker je 3. imeniten in svet. Kdor zna slovenski, lahko razume in se hitro nauči drugih slovanskih jezi kov, ki se vsi ne razločujejo toliko, kot mnoga nemška narečja. Slovenci smo veja velikega slovanskega debla. V našem jeziku, kakor so ga govorili pred tisoč leti naši predniki, se sme po prizadevanju ss. bratov Cirila in Metoda celo brati in popevati sv. maša, kakoršne predpravice nima niti nemški jezik. In to se še godi dandanes v mnogih krajih našega cesarstva pri kakih 5 milijonih Rusinov in Hrvatov. Ljubiti smo dolžni materni jezik tudi zato ker je 4. lep, miloglasen, vsestranski zlikan, ima že lepo slovstvo. Najstarejše slovansko pismo je slovensko, staro že skoraj tisoč let. Ciril in Metod sta že pisala v slovenskem jeziku, v katerem so tudi koroški vojvodi prisegali Slovencem pravico, katerega se je učil sam cesar Maksimilijan pred 400 leti in v katerem je bilo že pred 300 leti precej knjig tiskanih, In koliko slov. knjig in časnikov imamo že dandanes. Celo v Ameriki se tiskajo slov. knjige in časniki. Naša Mohorjeva družba bo letos razposlala sama pol milijona knjig med narod, ki so vse pisane v najlepši slovenščini.
LISTEK.
Vredniška listnica.
Angleški spisal Mark Twain.
(Konec.)
»St. Clair Higgins, Los Angeles«
—	»Moje življenje je uničeno; obožaval sem jo, divje, blazno, in ona, ki jo ljubim, se je obrnila hladno od mene in se zaljubila v druzega. Svetujte mi, kaj naj storim?«
Tudi Vi bi se imeli zaljubiti v drugo, ali celo
—	v več, če se da kaj tacega storiti. Svetujem Vam tudi, da storite vse, kar je provzročilo nesrečo prejšnjega Vašega ognja. V romanih je razširjena neokusna ideja: čim srečnejše je dekle z drugim možem, tem bolj osrečuje to starega zapuščenega ljubimca. Nikar ne verjemite take neumnosti! Čim bolj bode deklici žal, da Vas ni vzela, tem prijetnejše bode Vam pri sreu. To ni sicer pesniško, toda je preklicano zdrav nauk.
»Arithmeticus«. — »Če rabi krogla iz topa 3'/, sekunde, da preleti 4 milje, in 33/a sekunde za naslednje 4 milje, 3s/8 za nadaljne štiri, in če bi šlo vedno v tem razmerju dalje, koliko časa bi trajalo, da bi preletela krogla 1500 milijonov milj?« Ne vem.
»častilakomni učenec znanosti.« Da, imate prav — Amerike ni znašel Aleksander Selkirk.
»Odslovljeni ljubimec«. — »Ljubil sem (in še ljubim) lepo Edvito in sem jo nameraval vzeti za ženo. Toda oh! Ko sem se zadnji teden nekaj mudil v Beniciji, se je omožila z Jo-nesom. Ali naj bo torej sreča mojega življenja za vselej pri kraju? Ali se ne da več pomagati?«
Seveda se da. Vsaka postava, naj bode zapisana ali ne, je na Vaši strani. Namen in ne dejanje izvrši hudodelstvo. Če zmerjate svojega prijatelja z norcem in ga nameravate s tem žaliti, potem je to žaljenje; toda če se le šalite in ga ne mislite žaliti, tedaj ni to nobeno žaljenje. Če sprožite slučajno puško in ubijete človeka, ste oproščeni, ker umorili niste nikogar; toda ako skušate kakega moža ubiti, in ga torej nameravate ubiti, je zakon teh mislij, četudi se dejanje ni izvršilo, da namen tvori zločin, in Vi ste krivi umora. Ako bi Vi torej slučajno vzeli Edvito za ženo, ne da bi nameravali to tudi storiti, potem bi niti najmanj ne bili ž njo oženjeni, ker ženitev ne more biti popolna brez namena. Toda ravno tako ste torej Vi, strogo po postavali, vendar z Edvito oženjeni, ker sto imeli popoln namen, vzeti jo za ženo, le da tega namena niste ob jednem izvršili — kajti,
bvoj materni jezik smo dolžni ljubiti, gojiti tudi zato, ker je 5. ravnopraven z vsemi drugimi jeziki na Avstrijskem, ima na našem ozemlju isto veljavo in vrednost, kot nemški po nemških krajih. Postavo ravnopravnosti je potrdil cesar leta 1867, ki se je na oktoberskem diplomu lepo slovenski podpisal: Franc Jožef I. Če se cesar ne sramuje slovenskega jezika, naj bi se ga sramoval slovenski kmet! Kmeta lahona je sam cesar leta 1882 osramotil na Goriškem; ko ga je ta hotel pozdraviti v italijanskem jeziku, pa ni prav znal, mu je cesar sam rekel: »Pa povejte v svojem maternem jeziku!« Postavno nima nemščina na Slovenskem nobene prednosti. Zato naj bi kmetje pri uradih, pri občinah tirjali slovensko uradovanje. Po naših slovenskih občinah bodi slovenščina gospodinja, ne pa revna zatirana dekla. Slovenski jezik zasluži, da smo ponosni nanj, da ga ljubimo, da radi prebiramo v tem jeziku pisane knjige, časopise, da se potegujemo povsod za njegove pravice. Tuje jezike spoštujmo, a svojega ljubimo. Kdor ga zaničuje, nad tem se gotovo izpolnijo besede pesnikove: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«
Navdušeni govor, ki je bil prepleten s krasnimi izreki Slomšekovimi, so zborovalci z veliko pazljivostjo poslušali. Naj bi ne ostal brez sadu!
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. oktobra.
Mladočehl in sedanji avstrijski položaj. Minulo nedeljo se je vršil v Pragi zaupen shod mladočeške stranke, ki se je posvetoval o stališču, ki naj je zavzemajo mladočeški državni
kakor sem povedal že prej, namen tvori zločin. Jasno je kakor dan, da je Edvita Vaša žena, in pomagate si najložje tako, da vzamete poleno v roke in Jonesa na vso moč premlatite. Vsak mož ima pravico, da brani svojo ženo. Toda še jedna pot Vam je odprta — Vi ste bili najprvo z Edvito oženjeni, in zato jo tožite, ker se je še za Vašega življenja drugič omožila. Toda še jedna sitnost je v tej zamotani stvari. Vi ste nameravali vzeti Edvito, torej je po zakonu Vaša žena — tega ne moro nikdo ovreči; toda ona se z Vami ni omožila, in če tega tudi nikoli ni nameravala, je torej jasno, da Vi niste njen mož. Torej se je pregrešila, ker je vzela Jonesa, dasiravno je bila žena druzega moža — toda, glejte, imela pa ni nobenega druzega soproga, ko se je omožila z Jonesom, in potemtakem ni grešila. Če se vsa stvar premisli, Be je oženil Jo-nes z dekletom, ki je bilo ob jednem vdova in druzega moža žena, in vendar ni imela soproga in sploh nikoli ni imela nobenega, in tudi nikoli ni nameravala, da bi so možila, torej tudi nikoli omožena ni bila; in po istej logiki ste Vi samec, ker niste bili nikoli nikomer soprog, in ob jednem oženjen mož, ker Vaša žena živi, in najbrže vdovec, ker sto bili oropani te žene, in pred vsem pa grozen osel, ker ste šli v Benicijo v tako kočljivih razmerah
poslanci v sedanjih spremenjenih razmerah. Shodu je predsedoval posl. Janda, govoril pa je mesto obolelega poslanca Herolda dr. Pacak. Razprave so se potem udeleževali razni državni in deželni poslanci ter se je konečno vsprejela resolucija nastopne vsebine. Shod zaupnikov odobrava sklep poslancev, da stopijo ti proti Claryjevi vladi v odločno opozicijo; o načinu te izvedbe se prepušča poslancem popolno proste roke. O potrebi solidarnosti desnice je vse prepričano in se poslancem naroča, naj delujejo pri ostalih desniških strankah na to, da se izvede borba proti obstoječemu zistemu. Opozicijonalno gibanje mej narodom naj se primerno uredi in organizuje, vsi avtonomni zastopi in korporacije pa naj kar naj-izdatneje podpirajo poslance v opozicijonalni taktiki. Konečno pričakuje shod, da se bodo boja za varstvo narodnih interesov udeleževale vse parlamentarne desniške stranke. Poročevalec dr. Pacak je potem naznanil sklep čeških konservativnih veleposestnikov, ki je bil z navdušenjem vsprejet, kakor tudi sklep, da se vzame naznanje volja poslancev odložiti mandate, vendar naj izvršilni odbor de le po treznem in temeljitem prevdarku določi trenotek, kedaj naj se to izvrši. — Poleg teh predlogov so pa vložili ekstremni radikalci še resolucijo, v kateri se poživljajo poslanci k naj-brezobzirneji obstrukciji ter naj brez pomisleka preprečijo volitve v delegacijo in naknadno odobritev nagodbenih predlog. Ako jim je mogoče to izvesti v zvezi z ostalimi desniškimi strankami, naj vztrajajo še nadalje pri desnici, ako pa ne, naj se ločijo od nje in postopajo tako, kakor jim veleva položaj. Ta resolucija je bila pa odklonjena z veliko večino, ker je bilo odsotnih veliko število radikalcev. — Splošno se toraj da posneti bodoča taktika mladočeškega kluba nekako takole: Klub bo tudi nadalje vztrajal pri desnici ter se z njo vred boril za interese v desnici zastopanih narodov, nasproti vladi bo pa stal na opozicijo-nalnem stališču, dokler se ne popravi krivica vsled razveljavljenja jezikovnih naredb. Ako bi pa klub na tem stabišču ne mogel ničesar doseči, potem odlože poslanci svoje državnozborske mandate.
Princ Alfred Liechtenstein, znani kandidat za ministerskega predsednika, je te dni odložil svoj deželnozborski mandat. To naznanja sam svojim volilcem v odprtem pismu, ki ga pri-občuje v »Grazer Volsksblattu«. Za povod temu svojemu koraku navaja princ Liechtenstein dejstvo, ker z ozirom na življenjske razmere ne more več vestno izpolnovati svojih poslaniških dolžnosti. Kakor je iz omenjenega časopisa razvidno, bodo njegovi volilci skušali odvrniti ga od tega koraka, ker žele, da bi mož, ki je mnogo storil za razvoj in ugled nemško konservativne stranke na Štajerskem in za njeno časopisje, še nadalje zastopal koristi svojih volilcev.
In zdaj sem se srečno tako zamotal v sitnosti tega nenavadnega slučaja, da moram opustiti vsak nadaljni poskus, da bi Vam še kaj svetoval — zmešal bi se in Vi bi me tudi ne mogli umeti. Mislim pa, da bi nadaljeval lahko svoje dokazovanje, kjer sem jenjal in, če bi je še malo bolj razširil, bi v Vaše zadovoljstvo morebiti tudi dokazal — da Vas sploh nikoli na svetu ni bilo, ali da ste sedaj mrtvi in torej Edvite prav nič ne potrebujete — upam, da bi to zmogel, če bi Vas kaj potolažilo.
»Artur Avgust.« — Ne; nimate prav; pripravno je, zagnati opeko ali buzdovan; buket ni pripraven; ranili bodete koga. Zasukajte buket, primite ga za držaj in zaženite ga kvišku. Ali ste že metali kedaj ročne puščice v cilj ? Tako jaz mislim. Navada, da se brezobzirno mečejo z neznansko visokih galerij velikanski, masivni buketi, veliki in težki kot odlikovane zelnate glave, je nevarna in vse graje vredna. Tako se je pripetilo predsinočnjim v glasbeni akademiji, ravno ko je bila skončala gdč. N. krasno pesem »Poslednja roža«, da je priletel po zraku silen cvetličen bat, in če bi se pevka v trenotku ne umaknila, bi jo podrl na tla kakor le kaj. Seveda je imel buket dober namen; toda kako bi Vam kaj ugajalo, da bi mu služili za tarčo? Odkritosrčen poklon je dami vedno prijeten, ako je ž njim ne poderete na tla.
Avstrijsko nemška »vena. V soboto je minulo ravno dvajset let, odkar se je sklenila mej Avstrijo in Nemčijo sedanja zveza, ki je, kakor znano, Bismarkovo delo. Nemški listi pravijo, da je ta zveza vkljub notranji politiki v Avstriji v zadnjih letih ostala jednako trdna in je najboljše poroštvo za ohranenje evropskega miru, akoravno je v teku zadnjih let izgubila prvotno ost proti Rusiji. Tudi po pozneji Bismarkovi posebni pogodbi z Rusijo ni avstro-ogerska zveza prav nič izgubila na svoji veljavi in so razmere mej obema državama še vedno kar najbolje. Tako sodijo seveda nemški listi, ki pa o koristih te zveze nekoliko drugače sodijo, kakor razni slovanski časopisi.
JPo mirovni konferenci. Ta »znameniti« sestanek v Haagu, ki je donesel človeštvu toliko koristi (!) in tako »točno« izvedel blago idejo ruskega carja, se sedaj ni popolno končan. Treba je namreč — podpisati še sklepne zapisnike. O tej velevežni zadevi so pa mnenja mej vladami zastopanih držav zelo različna. Prvotno se je menda sklenilo, da bo nizozemski zunanji urad po izgotovitvi zapisnikov poslal iste v podpis najbližjemu kabinetu in ta naj bi spise odposlal dalje. Ta način pa italijanskemu zastopniku grofu Nigra nikakor ne ugaja, češ, da se to nikakor ne strinja z dostojnostjo konference, in toraj svetuje, vsem kabinetom, naj pošljejo delegate v Haag k podpisu. Avstrija je temu nasvetu že pritrdila in odide v Haag nje zastopnik grof Welsersheimb. Nemčija in Anglija se še nista odločili. Konferenca bo s tem predlogom gotovo mnogo pridobila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. oktobra.
(Vodstvo katoliško-iiaradne stranke) je imelo sinoči sejo, pri kateri je načelnik zveze poslanec Povše poročal o svojem nastopu o zadnji ministerski krizi na Dunaju. Vodstvo je vsprejelo z zadovoljstvom poročilo posl. Povše-ta v ved-noBt, prepričano, da je vodja Povše v vsakem oziru kot načelnik slovanske krščansko-narodne zveze storil popolno svojo dolžnost, zato je vodstvo naše stranke izreklo posl. Povšetu svoje popolno zaupanje ter mu izrazilo zahvalo na njegovem vspešnem zastopanju slovenskih interesov v zadnji krizi. Glavna zasluga posl. Povše-ta je ta, da je skušal Clary-ja prepričati, da je rešitev jezikovnega vprašanja le tedaj mogoča, ako se dožene ob enem za vse avstrijske narode, ter je s tem svojim predlogom tudi prodrl v seji izvrševalnega odbora desnice, kakor dokazuje izjava tega odbora.
(Seja izvršilnega odbora desnice.) Načelnik eksekutivnega odbora desnice, poslanec vitez Ja-worski je razposlal vabila vsem klubovim načelnikom, v katerih jih vabi k seji v soboto 14. t. m. popoldne ob 4. uri. »Slovansko kršč. narodno zvezo« bo tudi v tem slučaju zastopal vodja g. Povše, ki odpotuje na Dunaj v petek zvečer.
lOsebna vest.) Gosp deželni predsednik baron H e i n se je danes z brzovlakom odpeljal na Dunaj, kjer ostane nekaj dni.
(Prvi konkurz.) Sinočnji »Slov. Narod« popisuje z uprav orijentalsko fantazijo, katere se je navzel v občevanji z židovskimi poročevalci, kolikor je ni že imel Malovrh, ki je, kakor znano, bil svoje dni poleg druzega tudi pesnik, prvi dozdevni konkurz konsumnega društva. Prvi konkurz je že tu, »Narod« pravi tako, mora že res biti. Kašeljsko konsumno društvo je v konkurzu, tako pravi »Narod«. Resnica pa je, da je kašeljsko konsumno društvo zadostilo svojim upnikom, kar je že včeraj popoludne vedel dr. Tavčar, ker je tudi njegova klijen-tinja dobila včeraj plačilo. Zakaj torej članek v »Narodu« ? Hujskajo, toda preveč nerodno. — Našo gospodarsko organizacijo bi pa tudi, če bi res kašeljsko društvo bilo prišlo v konkurz, kar se pa seveda ne bo zgodilo, ne mogla zadeti ni-kaka odgovornost za ta konkurz. Kakor smo povedali že včeraj, ustanovilo se je društvo proti volji »Gospodarske zveze«, katera ga zato tudi ni hotela sprejeti med svoje člane. S tem dejstvom jeovrženovse pisarenje »Narodovo«. Da pa naši bralci vidijo, koliko je »Narodu« do resnice, ponatisnemo tu značilen odstavek iz njegovega »fulminantnega«
članka, o katerem ravno govorimo. Glasi se pa tako-le: »Konsumno društvo ni bilo v Kašlju prav nič potreba. Ni jednega pametnega razloga ni bilo za njega ustanovitev, ali kašeljski duhovnik Bi je vtepel v glavo, da mora tudi on imeti tako društvo, kakor Mauring, Hauptman, Rudolf, Lavrenčič e tutti quanti, in zato ga je ustanovil vzlic vsem svarilom v našem listu in od strani Hfyinteligentnejših mož njegovega okoliša. — Kje pa je zdaj ta mož, čegar prizadevanje je gospod knezoškof svoj čas sam pospeševal in priporočal ? Storil je to, kar stor6 vsi drugi duhovni-svedrci, kadar pride kritična ura: umaknil se je pravočasno, umil si roke in prepustil društvo in zapeljane kmete njihovi usodi, škodi, sramoti in ječi.« — Vse to piSe »Narod« v očigled dejstvu, da v Kašlju duhovna sploh ni in ga nikoli bilo ni. Vsejedno pa si je po »Narodu" ta »kašeljski duhoven" „v glavo vtepel" (!), „Narod" ga je svaril (!!), knezoškof »pospeševal in podpiral" (!!'), sedaj se je „umaknil pravočasno" (!!!!). Vse to se je godilo s človekom, ki ga sploh ni!! — Toliko ostudnih lažij na jednem mestu, to je le pri »Narodu" mogoče! S tem smo za danes odgovorili »Narodovemu" — kaš-ljanju. Sicer se je pa, kakor bralci vidijo, »Narod" tudi v tej zadevi strašno — prehladil, najbrže bo torej še naprej kašljal. Ali bo pa to storil ali ne, to se že sedaj za gotovo ve, da „Na-rodov" „prvi konkurz" ni bil njegova prva, pa tudi ne zadnja — blamaža.
(Vnebovpijoče laži.) Sobotni »Narod« govoreč o konkurzu kašeljskega konsumnega društva piše: »Posebno veselje mora imeti g. knezoškof, ki vstanovitve tega društva ni hotel preprečiti, dasi bi bil to lahko storil, saj je še pred ustanovitvijo društva bil v Kašlju in se natančno prepričal o razmerah in o »veliki potrebi« takega zavoda na katoliški podlagi«. — Skrajno nesramnost teh »Narodovih« lažih dokazuje dejstvo, da presvetli knezoškof še nikoli ni b I v Kašlju, da je toraj vse, kar »Narod« piše v tem oziru, od konca do kraja, debela, ostudna laž!
(Debela laž ua židovski podlagi.) »Slovenski Narod« je proglasil vest, da je v banki »Slaviji« mnogo Židov, za debelo laž na katoliški podlagi. Izvrstni češki socijolog Rudolf Vrba popisuje v svoji knjigi »Poraba moderniho kapitalu«, koliko škode ima ljudstvo od tega, da se zavarovanje prepušča špekulantom. Med drugimi imenuje banko »Riunione Adriatica«, katera je imela letnih 8UO.OOO gld. dobička samo od cerkvenega premoženja, a ima v načelstvu laške Žide. Na to nadaljuje na strani 78.. »Pri tem ne smemo zamol-čati, daje tudi v naših bankah, zavarovalnicah židovski živelj v toliki meri zastopan, da bite »naše slovanske banke in ,S lavi j a1 se lahko imenovale slovansko-židovske ali židovsko-slovanske«. To je pisal Vrba 1. 1892. Isti pisatelj je 1. 1898. izdal knjigo »Narodni sebeoehrana«, v kateri z uprav ogromnim statističnim materijalom slika naše hlapčevanje kapitalizmu. Na strani 29. pravi: »Ravno tako je v naši ,rodoljubni' zavarovalnici ,S lav i j i' polno Židov«. Vrba je sedaj najboljši poznavatelj socijalnega stanja na Češkem.
(Dar.) Znani tržaški rodoljub gospod Fran Kalister je »dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu« podaril 2000 gld. z željo, da se ta svota naloži in obresti porabljajo v podporo siromašnim dijakom na pazinski gimnaziji.
(0 te spominske plošče!) Z dežele se nam piše: Pojasnjeno je sedaj, da si župnik Matija Mrak ni pustil sam vdolbsti svojega imena na spominsko ploščo v belanskem »Gasilnem Domu«. »Narod« je župniku Mraku to očital tako, kot bi mislil na ljubljanskega župana Hribarja. Cujmo: »In gospod župan iz Ljubljane, če ste v resnici pripomogli k stavbi malenkostnega gasilnega Doma' v Ljubljani, ali se mora na njem svetiti v zlatih črkah Vaše prelepo ime? Kaj li? Čemu Bte tamkaj ? Ali tudi Vaše ime rabijo, kadar gase gasilci? Moj Bog, Ti si nas v resnici zapustil, ker si nam dal ljudij posvečenih, pa tako slaveželjnih! Vidite gospod župan Ivan Hribar, če bi bili tudi zidali s svojim denarjem tisto bajtico za par desettisoč goldinarjev — bi ne bilo lepo, če si daste vzidati zato spominsko ploščo. To pač — to, zmerjati in psovati ste se dobro naučili — pa če storite kako malenkost — pa že
ne veste, kako bi to razglasili in večno pribiti«. Talo »Slovenski Narod«, štev. 216, dopis z Bleda.
(1* Cirknlce.) Nedavno znesel se je neznani zliftovec nad dpmom hranilnice in posojilnice, v katerem je tudi trgovina konsuainega društva, s tem, da je poslopje z mnogoštevilnim kravjekom oblatil. Ljudstvo je vsled tega silno ogorčeno in trumoma pristopa h konsumnemu društvu. Kakor so nekdaj v Ljubljani blatili knezoškofijsko palačo, ti »pristni katoličani« v liberalni koži, tako in po istem vzorcu so začeli njihovi pristaši na deželi: £ la Staritrg in Cirknica. — To dejstvo svedoči, kakšne pristaše in pobratime imajo nasprotniki slov. kmečkega ljudstva, ki se združuje v kmetijskih zadrugah v polajšavo svojega revnega stanu.
(Poročil) se je danes opoludne v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. I. Kronfuss, arhitekt iz Monakovega, z gdč. Ernestino Handl, hčerjo inženirja v Ljubljani.
(Ultranemška gledališka predstava) je bila preteklo nedeljo v Kočevju v »Hotelu Loy«. Igrala je neka potujoča gledališka družba. Mej presledki so se kočevski Germančki prav dobro imeli. Nekdo jim je igral na klavir «Die Wacht. am Rhein« in vsi navzoči Kočevarji so peli za njim. Potem je prišla na vrsto pesem — »Los vom Rom !« Pristojne oblasti o tem niso ničesar zapazile, najmanj pa kočevski okrajni glavar, ki je bil v dotičnem trenotku v hotelu, pa ni niti s prstom mignil. Nemci res smejo — vse.
(Delavsko gledališče.) »Slovenska krščansko-eocijalna zveza« v Ljubljani bode v nedeljo dne 22. oktobra t. 1. priredila v veliki dvorani »Katol. Doma« tri predstave. Igral bode »dramatični od aek« dr. Krekovo izvirno veseloigro »Pravica se je izkazala«, dalje glumo »V e d e ž e-valka« in burko »Morilci v Kravji dolini«. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer, zadetek ob 7. uri. Cene prostorom sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr., IV. vrste 20 kr., sedeži na galeriji 40 kr., stojišča 10 kr. iSedeži se bodo prodajali od prihodnjega četrtka naprej v prodajalnici pri Stefetu (Brusu) pred škofijo. Želeti je, da si slavno občinstvo pravočasno omisli sedeže, ker je zanimanje za prvo letošnjo predstavo »Delavskega gledišča« jako veliko.
(Učitelj Gostinčar) je bil v nedeljo v Ljubljani. Udeležil se je po kolesarski dirki koncerta, kjer so se temu narodnemu mučeniku prirejale srčne ovacije. Nosili so ga po dvorani. Nemški listi so silno jezni, da so vrli Žalčani učitelju Gostinčarju priredili sijajen vsprejem, ko je prišel iz celjskega preiskovalnega zapora. Zahtevajo, naj se ga nikakor ne postavi pred celjsko poroto, ker je baje v njej preveč Slovencev.
(Iz Starega trga) ob Kolpi se nam poroča, -da je ondi v soboto zvečer umrl Ivan Režek, oče č. g. župnika, star 89 let. N. v m. p.!
(Iz Postojne) se nam poroča: V petek in soboto je močno deževalo, da je Pivka jako izstopila. Lepo vreme je mnogo ljudi privabilo na most, ki drži čez Pivko v Veliki otok. Voda je bila tukaj nad 7 metrov globoka in jo silovito drla skozi ozko odprtino v jamo. Prišli so na most tudi otroci. Štefanu Vadnu, učencu III. razreda iz Vel. otoka izpodleti in revček pade z mosta v vodo. Vrtinec takoj zgrabi dečka ter ga potegne v globočino. Truplo so našli v jami.
(Iz Kamnegorice) se nam piše: Nove orgije, kakoršne so opisane v »Slovencu« štev. 227, po dispoziciji s 13 registri, z 2 manualoma v Štu-rijah, podpisana rada narediva za ceno 2400 gld., dočim so imenovane stale 2850 gld. Častite gospode duhovnike in one gospode, kateri si bodo ogledali orgije v Šturijah, uljudno prosiva, naj se ob tej priliki potrudijo v eno uro od tod oddaljene Cernice, tam je najino delo, postavljeno pred enim letom, enako velikosti, bogatejše dispozicije v prvem in drugem manualu, s 16stopnim tonom in bogato pozlačeno okusno omaro. Vsak se lahko prepriča in primerja ceno, delo in ton! — Vele-spoštovanjem udana brata Zupan, domača stavbinska mojstra orgelj \ Kamnigorici.
(Medved in ognjegasci.) »Gasilec« v 3. št. od 5. t. m. poroča iz Postojne: »Dne 29. septembra ob polu treh zjutraj je naznanil Janez Perko iz Postojne, da je proti severu videti velik požar. Gasilno društvo postojinsko je takoj odrinilo z 29 možmi in brizgalno od doma. Gorelo je v Strmci, občina Postojna. Ubrala se je sicer slaba, vendar bližnja cesta čez Bukovec proti Strmci.
Načelnik g. Petrič, cevovodja in vodja prvega oddelka Šli se naprej, da bi pregledali situacijo in kje je voda. Nasproti jim pride 80 do 90 cm visok medved v bližino deset korakov. Začeli so trobiti in z lučjo mahati, da bi žival prepodili, a ista se za to ni brigala, marveč pot ubrala vidno pred njimi naprej. Ko gredo tako skoraj poldrugi kilometer, se mrcina ustavi in obrne proti gasilcem, a ti so zažgali ob potu ležeči kup drv, in to je prepodilo medveda v goščavo«. Potemtakem vaš poročevalec, ki je na podlagi pomanjkljivih prvih poizvedb sestavil notico o imenovani nesreči ter vpletel tudi zanimivo dogodbico z medvedom, ni pisal lovske latinščine, ker si je bil v svesti, da načelnik postojinskega gasilnega društva kot star nimrod gotovo ni imel srnjaka za medveda. Medved v tem letnem Času zelo rad prilo-masti v obližje človeških naselbin, ker si hoče privoščiti malo turšice za poboljšek. Skoraj vsako leto ga je na Notranjskem videti ali slediti.
(Na Tčerajšnji živinski sejem) so prignali 676 konj in volov, 497 krav in 115 telet. Najboljša kupčija je bila z volmi.
(Klerikalni zmaj redivlvus.) Veste, gospod urednik, česa sem se spomnil, ko sem bral ono, recimo »malce« čudno vabilo predsednika »Slovenije« ? Spomnil sem se na priliko o škorcu in vrabcih: Škorec je imel hišico zgoraj na hruški v vrtu v svojo lastnino. Njemu je bila narejena, on jo je posedal že od pamtiveka kot svojo podedovano, opravičeno last ter se vračal v njo zopet vsako vigred nazaj. Škode ni delal nikomur, pač pa je po okolici pridno pobiral škodljive mr-čese iz zelnikov in sadunosnikov. Kar pride nekega dne vrabče, liberalna, socijalno-demokraško navdahnjena stvar z »najsvobodnejšimi mislimi«. Po sili hoče v škorčevo stanico, privede cel trop tovarišev svojih in vrišči prav po vrabčje: Čiv, čiv, čiv! Škorec je zasejal nemir in prepir med nas, »zaneBel je boj med brate že v vse slovenske pokrajine, grozi, da *do cela ukloni sebi mili naš narod, ki se je komaj »malce« osvobodil tujčevega jarma! Civ, čiv, čiv 1« Ali se vjema, gospod urednik ? Da, da, ta preklicani klerikalizem! Ta spravi nekatere gospode še ob ono »malce« pameti, kar je še imajo. — Ne davno, ob času ljubljanskih volitev, častital je ravno isti gospod predsednik ljubljanskim liberalcem, da je popolnoma poražen klerikalni zmaj in sicer za vekomaj, in sedaj je našel hkrati, da ravno isti ugonob-ljeni klerikalni zmaj, ki je bil s tolikim hrupom v »Narodu« pokopan od mladih in starih vrabcev, grozi popolnoma podjarmiti mili slovenski narod. — Oj logika, oj doslednost! Ta mrcina se oči-vidno ne da tako zlahka ugonobiti, kakor bi to želeli marsikateri. Ima pač »malce« pretrdo življenje. Sicer pa k sklepu z veseljem pritrdimo, da niso vsi udje »Slovenije« tako strastni in zagrizeni sovražniki klerikalnega zmaja, kakor njen predsednik, sin priproste in dobro katoliške, slovenske rodbine.
(Iz Celovca*, dne 8. t. m. Celovško mesto je izdalo za olepšavo mesta povodom cesarjevega obiska 5180 gld. — Ministerstvo je dovolilo napravo telefona med Celovcem in Beljakom. Z delom v kratkem prično. — Nagle smrti je umrla dne 28. septembra v Celovcu kmetica p. d. Ur-šinja iz Podkrnosa. V šolskih ulicah se je zgrudila mrtva na cesto. — V Baltersdorfu blizu Špi-tala je pogorelo dne 26. septembra 11 poslopij. Zažgala sta dva otroka.
(Iz Sinčevasi) na Koroškem se nam poroča : Stavba zadružnega skladišča bo kmalu dovršena; sicer bi bilo moralo že ob koncu meseca septembra biti vse gotovo, ali prišle so nekatere ovire, ki so stvar nekoliko zavlekle. Sicer pa kmetje zdaj še ne mlatijo in pripeljejo žito še le pozneje na trg, samo z lečo bi se bilo dalo kaj storiti, ker tukajšnja okolica tega sadu dosti pridela. A kmetje potrebujejo denarja in prodajo blago prej ko mogoče, seve po jako nizki ceni. Otvoritev se bo vršila dne 22. oktobra. Pri tej priložnosti bo ljudski shod, na katerem bodo govorili gg. dr. Šusteršič iz Ljubljane, Kač iz Žalca in koroški dež. poslanec Grafenauer. Upati je, da se bo zbralo ogromno število slovenskih kmetov. Nameravali smo o pričetku prirediti pri tej priložnosti ljudsko veselico, a opustili smo to misel. Treba nam je resnih razgovorov in poduka, a časi so prežalostni, da bi napravljali veselice. Pred bojem veselica ni umestna, veselili se pa bomo, kadar bodemo mogli
reči, da je zmaga naša. V velikovškem mestu začne zadruga delati to Bredo, če bo kaj dela. Kajti kmetje se bodo še le polagoma privadili novi kupčiji in hujska se na vse strani, da duhovniki tudi pri skladišči iščejo le svoj dobiček. S takim hujskanjem se vzbuja v ljudeh sum, a jasno je, če duhovnikom ne zaupajo, bodo liberalnim laikom še desetkrat manj. V kupljeni hiši je precej popravljanja. Stalo bo nekaj, da Be vse lepo uredi, a potem bo hiša zelo lična in pripravna. Prostora je precej, dovolj za hram in prodajalnico. V ozadji ima svoj hlev in precej lep vrt, tudi je nekaj polja zraven. Cena hiši je bila 5000 gld., kar nikakor ni veliko, če se pomisli, da je jednonadstropna hiša v glavni uliei. Da se hiša plača, bomo seve nekaj dolga naredili. Zdaj se vojska prične, in Nemci hite v Velikovcu napraviti zborovanje »Bauernbunda«, na katero bo si naročili znanega barona Rokitanskega, s Štajerskega in dež. posl. Tschemigga, da učijo velikovške nemške kmete. A bati se ta dan ne bo ničesar, naši kmetje in delavci bodo vzdržavali mir na vsak način.
(Na c. kr. pripravnici) za sreanje šole v Gorici poučuje g. Fr. Orešec, suplent na tamošnji gimnaziji. Kakor znano, je bil od dež. šol. sveta za to mesto predlagan nemški nacijonalec Moro, čegar imenovanje pa so preprečili slovenski krogi.
(Rodbinska tragedija v Trstn.) V soboto dopoludne so našli v nekem stanovanju v ulici Geppe zakonsko dvojico Keršič mrtvo. Sodi se, da je mož najprej ustrelil ženo in potem sebe. On je bil Btar 30 let, ona 26 let. Vzrok groznega dejanja ljubosumnost.
(Hrvatsko delavstvo) se je v ogromni večini obrnilo od dr. Franka, kateremu je doslej podpora delavcev tvorila velik del njegovega političnega življenja. Osnovali so samostojno stranko na popolnoma krščanski podlagi ter bodo izdajali v Zagrebu svoj list. »Hrvatski radnički glas« bode prenehal izhajati v Sisku, ter se bode združil z novim delavskim listom v Zagrebu. Ta korak hrvatskega delavstva je velevažen. Vidi Be, da se pričenja tudi na Hrvatskem jasniti. Kakor čujemo, bode sotrudnik novemu delavskemu listu v Zagrebu tudi dr. Krek.
(Italijanski velikošolci iz Dalmacije) so v nedeljo zborovali v Zadru ter sklenili, da se morajo italijanske stolice za vseučilišča v Inomostu premestiti v Trst. Dokler se pa to ne zgodi, naj bi bile v Avstriji veljavne diplome italijanskih vseučilišč. Sklenili so tudi prošnjo do trentinskih Italijanov, da jih podpirajo v tem oziru. Naj le še malo počakajo!
(Nova tobačna tovarna v Senju), ki bode dajala posla 700 ljudem, bode svečano otvorjena 15. t. m.
(Ogenj.) Včeraj je gorelo v Šmihelu pri Žu-žemberku. Natančnejših poročil šo nimamo.
(Poskusen samomor.) V tukajšno bolnico so pripeljali praškega visokošolca M. Švigelj na, ki se je ustrelil v glavo; krogla mu je šla mimo senc skozi desno oko; ranjen ni smrtno, izteklo pa mu je desno oko. Ranjenec je bil že dalje časa umobolen. — Kolikor nam znano, je bil vedno pošten dijak.
* *
(Neredi v Pragi.) Vojaki novinci so dne 5. t. m. v Pragi povzročili nemire v židovskem delu mesta. Mej kričanjem: »To so Hilsnerji, ubijmo jih«, so trgali predmete židovskih prodajalnic in jih metali na cesto. Židje so morali zapreti pro-dajalnice. Redarstvo je le s težavo naredilo mir. Radi Hilsnerjevega dejanja je po vsem Češkem silno ogorčenje proti Židom. Češko židovsko društvo v Pragi je imelo zborovanje, na katerem je dr. Reiner predlagal, da je najboljše, ako se razpusti.
(Grozua katastrofa) je pretila v nedeljo na tisoče broječim gledalcem borbe z biki v areni v mestu Enghien les-Bains pri Parizu. Samo s posebnimi vlaki se je pripeljalo iz Pariza nad 5000 oseb. Vsi proBtori v areni z večinoma leseno, zelo slabo konstrukcijo so bili natlačeno polni in vse je radovedno čakalo pričetka. Ko pa stopi na bojišče prvi bik, in deloma že prej, je zavladalo mej poslušalstvom toliko kričanje, ploskanje in vpitje, da se je bik splašil in kot divji planil preko sedežev in ograj, vse razdirajoč pred seboj, na prosto, kjer bo ga šele po dolgem boju mogli storiti neškodljivega. Nepopisen strah je zavladal
umevno mej občinstvom in v grozni gnječi je bilo nebroj nesreč. Samo bik je ranil nad 12 oseb. Vlada je takoj prepovedala nadaljne igre z biki.
(Orožen prizor v cirkusu.) Iz Ziiricha se poroča : V nedeljo je v ondotni menažeriji plesala med zvermi v kletki neka plesalka. Da je bil utis tem večji, razsvetljena je bila samo dotična kletka, ostale luči so pa pogasili. Nakrat se začuje silno kričanje. Levinja je zagrabila nekega postnega uradnika za glavo, ko se je v temi pripognil, da pobere naočnike, ki so mu padli na tla. Težko-ranjenega uradnika so prepeljali v bolnico.
(Dobra pečenka) Te dni so odšli nazaj v Italijo tisti delavci, katere je avstrijska vlada na škodo domačih delavcev imela v službi pri javnih skladiščih v Trstu. V svojih bivališčih so pustili za Bpomin vse polno — mačjih kož. Po skladiščih so polovili skoro vse mačke in iih pojedli. Pa pravijo, da Italijani jedo le polento !
(11.680 proienj) je prišlo na poštno in brzojavno ministerstvo v Rim, ko je razpisalo konkurz za 150 novih služb po 1800 lir (800 gld.) V Italiji je veliko lačnih želodcev.
(Boj mej milijonarji) Pokojni ameriški milijonar Vanderbilt je skušal s svojo železnico Novi Jork-Chicago tekmovati z železnico Gouldovo. Vanderbilt najprvo zniža tarife za živinski promet, Gould stori isto. To se ponavlja nekaj časa. Konečno naznani Vanderbilt, da bode v bodoče cele transporte volov v Novi Jork prevažal za eden dolar. Gould nato odgovori, da je premagan, ker po taki ceni mu je nemogoče voziti. In res je samo Vanderbiltova železnica vozila živino. Toda kmalu je zvedel Vanderbilt, da je vsa živina kupljena na račun Gouldov, ki je pri tem imel lepo kupčijo.
(Dobro zdravilo.) Dijak: »Gospod doktor, kaj naj storim, da zjutraj ne bom tako težko vstajal ?« — Zdravnik: »Zvečer ne smete tako težki v posteljo 1«
(Iz šole.) Učitelj je razlagal stvarjanje sveta ter vprašal učenca Petelina: »No, Petelin, kaj je Bog ustvaril prvi dan?« — Mali Petelinček pa prvi dan pouka ni bil v šoli ter se opravičuje : »Gospod učitelj, prvi dan stvarjenja sem bil z očetom v mestu na semnji«.
Društva,
(Prvodruštvohišnihposestnikov v Ljubljani) je sklenilo v svoji nedavni od borovi seji vložiti prošnjo na občinski svet, naj z ozirom na neugodni položaj obrtnikov in trgovcev, kakor tudi z ozirom na vedno se množeča bremena hišnih posestnikov v Ljubljani razveljavi sklep iz septembra 1. 1897., s katerim se je uvel nov davek od portalov, in naj ne pobira te davščine. Dalje se je sklenilo, nabirati podatkov glede odmerjenja osebne dohodarine, ker se je odmeril ta davek za 1. 1899. neprimerno visoko nasproti vloženim napovedim, da se na podlagi teh podatkov na merodajnem mestu ugovarja proti taki uporabi dotičnega zakona. Kakor znano, vlož>le so stranke že nad 200 prizivov pri finančnem ravnateljstvu proti odmerjenju dohodarine. To izredno visoko število rekurzov je jasen dokaz Bplošne nejevolje, ki se je polastila davkoplačevalcev. Ako dotične stranke pomagajo pri tem društvu, bo ta akcija znatno olajšana. Nekaj vloženih predlogov se mora še temeljito pretresati,
predno dospo do izvršitve. V to svrho pa je neobhodno potrebna izdatna pomoč od strani hišnih posestnikov, ki je pa mogoča le po pristopu k društvu hišnih posestnikov, kajti le na ta način more društvo vspešno vršiti svoje naloge, ako vsi posestniki ljubljanski združeni čuvajo svoje pravice in dolžnosti. Izredno majhna članarina omogočuje pristop tudi manj premožnim, kjer dobe sveta v vseh interese hišnih posestnikov zadevajočih vprašanjih. Akoravno kedo morda ne pride v položaj iskati pomoči in sveta pri društvu, omogočuje vendar s svojim pristopom intenzivneje zastopstvo Bplošnih interesov.
Telefonska in Brzojavna poročila
Dunaj, 10. oktobra. Današnja „Wiener Zeitg." objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Clary-ja, s katerim se zaključuje 15. zasedanje državnega zbora.
Praga, 10. oktobra. Zadnje dni je biio več vojaštva v Pragi konsigniranega. Obla-stvo se boji izgredov, ako se odpravijo jezikovne naredbe.
BadimpeSta, 10. oktobra. V državnem zboru je bila včeraj vložena peticija naj vlada kupi hotel v Genevi, kjer je umrla cesarica Elizabeta. Pri tej priliki se je pritoževal poslanec Taully, ker so bili na mrtvaškem odru cesarice nameščeni samo avstrijski znaki. Szell je odgovoril, da se take nepravilnosti, ako jih je bilo res kaj, v bodoče ne bodo dogajale.
Budimpešta, 10. oktobra. Tukaj se govori, da se odpove nadvojvodinja-vdova Štefanija vsem pravicam ter se zadovolji z odškodnino, da se potem poroči z grofom Ele-mer Lonyay.
Berolin, 10. oktobra. Kancler knez Hohenlohe je že več dnij bolan.
London, 10. oktobra. „Times" poroča poročevalec iz Sobatsija, da je došel k Bu-roro, ki so mu naznanili, da je njih glavna moč, 16.000 mož, v bližini Lichtenburga pod poveljstvom generala Cronje. Izjavili so, da ne bodo preje napadli nasprotnika, dokler se vojska ne proglasi.
Nevjork, 10. oktobra. Mac Kinleveva vlada je odločno na strani Angležev in še ni nikdar dvomila nad pravico pokroviteljstva Anglije nad Transvalci.
Lorenzo-Marques, 10. oktobra. Včeraj je došel angleški parnik s 414 zaboji streliva.
Bloemfonteine, 10. oktobra. Tukajšnji list „Express" poroča, da je predsednika Steina obiskal angleški guverner Milner ter izražal nado, da se ohrani mir, ako stavijo Buri nove predloge. Stein je odgovoril, da to prav nič ne koristi, dokler angleška vlada ne da zagotovila, da se umaknejo njene čete in ne dospo nove na južno-afriška tla.
Umrli so:
9. oktobra. Ana Kramar, delavka, 22 let, Trnovski pristan 20, jetika. — Ciril Kline, poslovodje sin, 3*/4 leta, Poljanska cesta 72, vsled davice. — Leopold Mencej, železniškega uslužbenca sin, 6 dni, Vodmat 24 čeljustni krč.
V bolnišnici:
6.	oktobra. Ivan Petrovčič, delavec, 62 let, plučni emfizem.
7.	oktobra. Uršula Rozman, gostija, 76 let, ostarelost.
Oena žitu na dunajski borzi
dn<5 9. oktobra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 49 do gl. 8 51
» » pomlad . . » 8-80 » »	8 82
Rž za jesen.....» 6 95 » »	6 97
» » pomlad . . . . » 7-31 » »	7 33
Turšica za oktober...» 6 62 » »	5 64
» » maj-junij. . » 5-40 » »	542
Oves za jesen .... » 518 » »	5 20
» » pomlad ...» 565 » »	5-67
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 7360 mm.
I
čas opazovanja
6 tanje
barometra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
■it s
p'
9| 9. zvečer
10
7. zjutraj 2 popol.
lib'6
iT
745 3 743-1
-0 6 109
sr. svzh. | jasno
brezv. sl. jug
megla jasno
00
Srednja včerajšnja temperatura 5 3°. normale: 11-6*.
Pi/m/i/«	za snaženje parketnih t&l dob6
MIUjII U&CCItl se pri tvrdki BRATA EBEBL
▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—6
Prodajalnica katol. tiskovnega društva
prej H. Ničman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča svojo bogato zalogo molltvenlkov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoolonallj, zlasti:
Kožno venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajsterica 25 kr. do 1 gld. 40 kr.; na žici dvanajsterica 46 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos.
Rožne venoe Nais ljubo Gospo, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne venoe Žalostne III. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; roine venoe za. duše v vloah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr.
Svetlnjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr.
Svetinje za „MariJlne družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld.
Srebrne svetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.« in »presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje.
Fražkl Jezuščekl, v malih pušicah, po 10 kr, več skupa, ceneje.
Krlžol za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr.
Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno od 75 kr. jeden do 20 gld.
Podobioe za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr., s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld.,in 12 gld.
Spomin sv. misijona, sto podob skupaj 85 kr.'
Lltanlje presv. Srca Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, sto skupaj 80 kr.
itd. itd.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—14
lahka, polkrita, za dva konja je prav v ceno na prodaj.
Garich, sedlar 809 3-2 v Ljubljani. Rimska cesta.
Telefon, štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
9BAIK1 Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto),
obresti od dnč do dn6 po 4'/>%• Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
I > u n a j 8 k a borza.
Dn6 9. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 n*. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
98 gld. 45 kr.	
98 »	90 »
117 »	— >
98 »	50 »
115 »	60 »
93 »	90 »
901 »	— »
362 »	90 »
121 >	07 V
59 »	05 »
11 »	78 »
9 »	68«'t»
44 »	60 »
6 »	70 »
Dne 7. oktobra.
4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171 gld. 25 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137
Dunavske vravnavne srečke 5°/u . . .	12fi
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1( 8
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96 Prijoritetne obveznice državne železnice . .
» » južne železnice 3°/0 .	163
» » južne železnice 5°/0 .	118
» » dolenjskih železnic 4°/„	99
75 50 50
50
20
60
Kreditne srečke, 100 gld......195 gld, 50 kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	160
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld..............—
Salmove srečke, 40 gld........82
St. Gen6is srečke, 40 gld.......82
VValdsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke .......23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	148
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3140
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	423
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	luO
Montanska družba avstr. plan.....276
l»-boveljska premogarska družba, 70 gld. .	190
Papirnih rubljev 100 .......128
75 60
25 50
75 60
25
m»
OJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E K C U
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

aUT Pojasnila "MS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloženih glavnic,