Novice iz domačih kraiev 25 letnica smrti narodnega prosvetitelja in mučenika. Zadnje dni januarja je preteklo 25 let, kar je umrl po mučeniškem trpljenju g. Franc Muršič, župnik v Framu. Rodil se je pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Posvetil je vse svoje moči kot duhovnik verski obnovi in narodni prebuditvi spodnještajerskih Slovencev. Radi navdušenega delovanja v cerkvi, v društvih in na shodih so ga zamrzili nemškutarji in mu prisegli maščevanje. Svoje hudobne naklepe so uresničili z zahrbtno ovadbo ob mobilizaciji 1. 1914. F-iršič je bil med prvimi žrtvami nemškutarskega ovaduštva, ki ga je pahnilo za dolgo časa v graško ječo, iz katere se je vrnil po mučeniškem trpljenju kot komaj živ mrlič. Dne 28. januarja 1916 je umrl v Framu na posledicah trpljenja, katerega je prestal med prevozom v Gradec in v graških zaporih. Slovo mu je govoril v Fram ob ogromni udeležbi jokajočega preprosteg; naroda davno pokojni g. dr. Anton Medveč Narodni mučenik Muršič je bil velik prijatei in najbližji sodelavec rajnega dr. A. Korošcr Dal Bog, da bi duh in junaštvo rajneg g. ministra bodrila vse obr-ejne Slovenee i:. jim bila kažipot v sedanjih resnih časih! Sedemdesetletni jubilej priznanega živinczdravniškega strokovnjaka. V minulem tedn je obhajal v Mariboru 70 letnico g. Fran Pirnat, upokojeni živinozdravniški svetnik Jubilant se je rodil v Cirkovcah pri Prager skem. Gimnazijo je končal v Mariboru, živinozdravniško visoko ?olo na Dunaju. Kot živinozdravniški priznani strokovnjak je služ boval v Slovenj Gradcu in v Mariboru. Velik so njegove zasluge za pavzdig kokosjereje ii travništva. Na teh dveh poljih je bil z vsemi močmi na delu z živo besedo in peresom. Mnogo je koristil našim kmetom in gospodinjam s številnimi razpravami in živinozdravniškimi nasveti, katere je p ~»jal v poljudni obliki v »Slov. gospodarju«. G. Pirnat se je veselil obče priljubljenosti zaradi mirnega in prikupljivega značaja ter postrežljivosti napram kmečkemu narodu, kateremu je še danes radevolje na razpolago s praktičnimi predavanji. K pomenljivemu jubiieju »Slov. gospodar« g. svetniku čestita z željo, da bi ostal zdrav, krepak, čil in delaven, kakor je pri sedemdesetih letih, tudi še za naprej! Smrtna nesreča v drči. V Podpeci na Koroškem so spuščali hlode delavci po pol kilometra dolgi drči v gozdu grofa Thurna. Ker se je na spodnjem koncu drča nekaj pokvarila, so zaustavili delo. Med popravljanjem sta se podala dva delavca, ki sta bila zaposlena na sredi drče, pit vodo. Ko sta se vrnila, sta preslišala, da so zopet začeli s spuščanjem po drči. Po drči z največjo naglico pribrzeli hlod je zdrobil prsni koš 33 letnemu delavcu Alojzu Krancu. Medtem ko je od hloda zadeti padel, je še pridrvel drugi hlod, ki je zadel nesrečneža v kolk ter je polomil žrtvi še hrbtenico, noge ter roke. Kranc je bil pri priči mrtev, njegov tovariš si je otel življenje s skokom iz drče. Otrok umrl radi opeklin. Na Tolstem vrhu pri Guštanju se je rodil posestniku Paradižu trinajsti otrok. Žena drugega brata Paradiža je bila klicana k porodnici, doma pa je pustila 3 letnega sinčka in 7 letno hčerkico. Radi mraza se je fantek preveč pritisnil k zakurjeni peči. Fantku se je vnela obleka in na mah je bil ves v plamenih. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl zaradi prehudih opeklin. Lov na steklega psa, ki je ogrizel 9 oseb. V Starem trgu in v Slovenj Gradcu je ogrizel stekel volčjak 9 oseb. Med temi 8 tako hudo, da so jih morali sprs-iti takoj v Pasteurjev zavod v Celje. Of izel je tudi več drugih psov ter živali. Za rteklakom se je počel lov. Oboroženi moški ao zasledovali psa na kolesih. Orožnik ga je dohitel v Lepi vasi. Lopnil ga je s kolom po glavi tako, da ga je omamil. Z lovsko puško oboroženi občinski stražnik je steklaka od blizu ustrelil ter usmrtil. Celjan smrtno ponesrečil v Srbiji. V Rudovicah pri Baroševcu v Srbiji, ki je last družbe za izdelovanje ognjavarnih predmetov v Celju, se je zgodila koncem iinuarja nesreča, ki je zahtevala tri človeška življenja.. Med delom se je nenadno odtrgala plast gline in za- sula 32 letnega obratovodjo Jožefa Šparhakla in dva delavca. Reševalna dela so začeli takoj. Ko so podsute odkopali, so bili že mrtvi. Šparhakl je bil doma iz Celja. V zgoraj omenjenem glinokopu je bil zaposlen šele od 1. junija lanskega leta. Jamski voziček hudo poškodoval mladega rudarja. V premogovniku v Pečovniku v celjski okolici je stisriil v rovu jamski voziček 21 letnega rudarja Karla Čatra iz Pečovnika. Poškodovalo mu je križ in zlomilo levo nogo pod kolenom. Sestra utonila, brat rešcn. Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo: Po nesrečnem naključju je gospa Zahrastnikova, ki se je vračala pozno v nofii domov s svojim bratom, padla v temi v deročo vodo stranske potoške struge, ki služi za pogon številnih mlinov in tovarne »Peta«. Narasla voda je odnesla gospo s seboj. Gospa se je zaman skušala uloviti za obrežne korenine ali nizko grmičevje, ki obrašča strugo. Zaman so bili vsi napori brata, ki se je pognal takoj za njo. V temni noči bi bili še njega kmalu požrli valovi deročega potoka. Na obupne krike je takoj pritekel g. Šuligoj, Id se je tačas mudil pri čevljarju Kendi. Ko je videl, da sam ne bo nič opravil, je stekel še po njenega sina Franca. S skupnimi močmi sta gospo in njenega brata rešila iz deročega potoka. Vendar so bili vsi poizkusi, da bi gospo obudili v življenje, brez uspeha. Gospa je bila že mrtva, BlagoslovHev SlomSeLovega «Jij. Joma Na Svečnico ob 3. uri popoldne se je zbralo v Tomšičevem drevoredu v hiši, kjer je nekdaj bila kavarna, mnogo zastopnikov katoliških ustanov in organizacij, da prisostvujejo pomenljivemu dogodku: blagoslovitvi Slomšekovega dijaškega doma. To bo dom, v katerem se bodo vzgojevali bodoči učitelji po načelih največjega slovenskega vzgojitelja svetniškega škofa Slomšeka. Dom je blagoslovil prevzvišeni g. dr. Tomažič, ki je v lepem govoru poudaril visoki namen in veliki pomen novega doma za narod in domovino. Govorili so še prof. Živortnik kot predsednik zadruge za ta dom, inšpektor dr. žitnik kot zastopnik bana, g. Puš za Kmečko zvezo, g. Kopriva za Slomšekovo družbo in ravnatelj učiteljišča dr. Sušnik. Med navz 3imi so bili predsednik Prosvetne zveze rektor dr. Hobnjec, sreskl načelnik dr. šiška, dr. Leskovar, ravnatelj Hrastelj itd. Nebešld blagoslov in božja milost bodi vedno nad zavodom in vsemi, ki se bodo v njem vzgojevali! Oblast je napravila red. V zadnji številki smo poročali o ceni pšenice v Prekmurju in rekli, da se je kupovala že po 550 din. Zdaj je oblast stopila tem špekulantom na prste in določila ceno 313 din tako za rž kakor za pšenico. Hvaležni smo oblasti za ta odločen nastop. Hozari Na Vranskem je izbruhnll pod večer ogenj v hlevu posestnika Leopolda Pirnata v Jeronimu. Hleva na pomoč pribrzeli domačini in gasilci niso mogli oteti, pač pa so rešill kravo in blizu stoječo hišo. Škode je veŁ tiaoi din, zavarovalnina je malenkostna. ^.^^..^,^..*, Vlom v stanovanje. V Radvanju pri Mariboru je bilo v Firmovi ulici stanujoči Mariji Horvatovi iz stanovanja od neznanca ukradenih 3500 din, budilka in posteljno perilo. Tihopatci z živim blagom. Okrog 25 prekmurskih Goričancev se je zmenilo, da bodo šli v Nemčijo na delo in to brez vsakega dovoljenja. Največ je bUo mladine pod 20 leti. Dobili so nekega agenta, ki jih je spravil skrivaj preko meje In so baje šli v tem mrzlem vremenu do pasu preko vode. Nesli so s seboj tudi vence, kakor da bi šli kam na pogreb, da bi ja bilo manj sumljivo. Pa niso imeli sreče. Prišli so sicer preko meje, pa jih je nemška oblast nekje blizu Cmureka ustavila, jih prignala do meje in pognala v našo državo. Naši GoriCanci so bili poparjeni in sram jih je bilo, ko so tako hitro prišli s sezonskega dela. In še naša oblast jlh bo poklicala na odgovornost. Tako je prav, naj jih le dobro zašije. Mladina pa imej pamet in ne izpostavljaj svojega življenja v nevarnost, posebno tista, ki imaš vsega dovolj doma. Lovski tatovi v Slov. Krajini. Tudi pri nas je precej teh tiCev. Tako so orožniki dobili Zrim Ludovika s puško v revirju v Petrovcih In so mu jo odvzeli, ker je oddal več strelov. Lovski tatovi so navadno med najbolj bogatimi posestniki. Ce jih bo oblast dobtfo prijela, se bodo že spameto; vali. Tudi drugod jih je dovolj.