Leto LX] št« 281 V Ljubljani, četrtek 11. decembra 1930 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike* — InaeraO do tO petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNI 8TVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica itev. 6. Telefon st. 3122. 3123, 3124, 8125 is 8126. PODBDINIOE: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri polt. ček. zavodu v Ljubljani st. 10.851. ZOPET MILIJARDNE IZGUBE NA NEWY0RŠKI BORZI Včeraj je nastala na newyorški borzi zaradi nazadovanja industrijskih papirjev zopet velika panika — Skupne izmbe -znašajo po uradni objavi 96 milijard dinarjev — Naraščajoče vzaettsirjenfe gospodarskih krogih Newyork, 11. decembra. Na newyorški borzi so imeli včeraj zopet črn dan. Že takoj po otvoritvi borze so se začeli množiti prodajni nalogi za industrijske papirje, zlasti za železniške vredndstnice, kar je imelo za posledico rapidno nazadovanje tečajev. Papirji so nazadovali točko za točko, tako da so okrog 11. do—gli najnižje stanje v zadnjih desetih letih Na borzi je vladalo nepopisno razburjenje, ki spremlja v zadnjem času vsako večje gibanje tečajev. Ra/širiale so se vznemirljive vesti o polomih starih in renomiranih podjetij, kar je paniko na borzi še povečalo. Končno so morali borzo zatvoriti. Skupne izgube včerajšnjega dne so dosegle po uradni statistiki 1.713,000.000 dolarjev, to je okrog 96 milijard dinarjev. Najhujše je prizadeta železna industrija in razne železniške družbe. Vedno češči borzni krahi vzbujajo v gospodarskih krogih veliko vzneminenie. Snlošna gospodarska kriza, ki se pojavlja v vedno občutljivejši formi, povečana brezposelnost in slabi iz^Jerli za bodočnost dajo mnogo misliti. Vlada si zaman prizadeva posredovati. Doslej je žrtvovala že o$mmne vsote za omiljenje agrarne krize, a kmalu bo industrija v še težjem položaju, kakor poljedelstvo. Vedno bolj se čuti nazadovanje izvoza v Evropo in druere prekomorske države. Francoska vladna kriza I Po3S?f±ii?,i1ia!ska Tudi osmi dan krize ni prinesel rešitve — Lava! vrnil mandat — Poskus z radikali — Zadnji up se vedno Poincare Pariz, 11. decembra. Proti vsem običajem traja francoska vladna kriza že osem dni, a še vedno nihče ne ve, kako bo rešena. Dočim se je včeraj še računalo z uspehom Lavale, se je danes izkazalo, da je tudi njegova akcija zaman. Sprva uspešna pogajanja so se razbila na odporu radikalnih socijali-stov in Laval se je snoči pozno zvečer odločil, da vrne mandat. Predsednik republike bo moral danes poiskati novega mandatarja. Na koga bo padla odločitev, je še povsem nejasno. Misli se, da bo pozvan kak radikalni socijalist, ker je ta stranka vrgla Tardieujevo vlado in bi bila sedaj njena dolžnost, da da drugo, boljšo. V tem smislu se izražajo tudi današnji jutranjiki, ki pa pristavljajo, da bo imel radikalni mandatar prav tako mal uspeh, kakor so ga imeli dosedanji. Danes dopoldne je predsednik republike pozval k sebi ponovno predsednika obeh zbornic ter ne- I katere druge vodilne parlamentarce. Bržkone bo že popoldne Imenovan novi mandatar. Zadnje upanje je še vedno Poicare, ki pa je na vprašanja novinarjev prav tako odločno izjavil, da zaradi svojega zdravstvenega stanja ne bi mogel prevzeti težke in odgovorne naloge. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo zaradi tega še poprej naprošen Briand, naj on poskusi sestaviti vlado. Zaradi napadov na njegovo zunanjo politiko pa Briand temu predlogu ni nič kaj naklonjen in izjavlja, da ostane k večjemu zunanji minister, vladno predsedstvo pa prepušča drugim. Tako je položaj na osmi dan vladne krize še prav tako nejasen in brezizgleden, kakor le bil po ostavki Tardienieve vlade. Podoba je. da preživlja Francija eno najtežjih notranji! kriz izza katastrofalnega padca franka ko je rešil sltuaciio sivolasi Potacare, ki je tudi sedaj zadnji up in nada. Veliki izgredi brezposelnih v Hamburgu Po zborovanju komunistov je došlo do spopada s policijo, k! je stre* Ijala — En delavec ubit, več ranjenih Hamburg, 11. dec. Včeraj popol* dne je prišlo v Hamburgu ob priliki komunističnega zborovanja do težkih spopadov med policijo in brezposelni* mi. V mestnem okraju St. Paul so ko* munisti sprejeli policijo s točo kame* nja. Demonstrante je najprej nasko* čila policija na konjih, končno pa je morala rabiti orožje. Oddala je salvo v množico. Ubit je bil neki brezposeln ni delavec, drugi pa je bil smrtno ne* varno ranjen. Več oseb je bilo lažje poškodovanih Mnogo demonstrantov je policija aretirala. Razburjenje med brezposelnimi ie bilo silno, ker so se raznašale govorice, da je bilo v Berli* nu včeraj opoldne proglašeno obsed* no stanje. Proti večeru se je policiji posrečilo izriniti demonstrante iz glavnih cest ter napraviti mir. Po ce* stah v ogroženem mestnem delu pa* trolirajo močni policijski oddelki. Razdelitev Noblovih nagrad Stockholm. 11. decembra. AA. Včeraj na obletnico Noblove smrti je bila običajna izročitev Noblovih nagrad. Razdelil jih je kralj Gustav osebno. Darilo za fiziko je bilo podeljeno profesorju univerze v Kalkuti Venkati Ramanu, darilo za kemijo mona-kovskemu profesorju Hansu Fischerju, darilo za medicino avstrijskemu profesorju Landsteinerju. književna nagrada je bila izročena ameriškemu pisatelju Sinclairju Lewisu Nagrajenci so se osebno zahvalili. Noblovo mirovno nagrado so razdelili v Oslu v prisotnosti norveškega kralja in prestolonaslednika Slavnostni nagovor je imel ministrski predsednik, ki je ocenil zasluge odli kovancev, bivšega državnega tajnika za zunanje zadeve v Združenih državah Kelloga in švedskega evangeljskega nadškofa Soederbloma. Kopenhagen. 11. decembra. Kakor poroča »Politiken«. bodo ustanovili fond Kar la Jakobsena za mednarodne nagrade, ki bodo slične Noblovim nagradam. Razdelili jih bodo vsako leto al' pa vsaki dve let' slikarjem in kiparjem svetovnega slovesa. Pristop USA k haaškemu razsodišča VVashtngton, 11. decembra. Predsednik Hoover je predložil danes senatu protokol, s katerim pristopajo Zediniene države permanentnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu. Protokolu je predsednik Hoover priložil poslanico, v kateri naglasa, da bodo Zediniene države s svojim pristopom k haaškemu razsodišču' veliko pridobile m da so bili zanj tudi VVilson, Harding, Coolidge. Hughes. Kellogg in Simpson. Končno naznanja Hoover, da bo zahteval otvoritev izrednih kreditov in razne zakonske odredbe, ki jih zahtevajo sedanje izredne razmere. Preprečen atentat na predsednika čilske vlade Santi a po (Chlle), 11. decembra. AA. Štirje zarotniki so skušali položiti dinamit pod tir, po katerem bi imel priti vlak predsednika vlade. Organi javne varnosti so zalotili zarotnike l*H dem ker so bil* že v naprej obveščeni o nameravanem atentatu. Vancouver, 11. decembra. AA. V začetku oktobra so letalci Burke, Kađing in Marten poleteli v severno Kanado, da preiščejo še neznane kraje. Njihov polet se je ponesrečil in se pegumni letalci niso vrnili. Ameriška in kanadska letalska oblastva so odposlala Številna letala, da rekognoscira-jo ozemlje, kjer so se letalci ponesrečili. Poizvedovanja nad skalnatim gorovjem so trajala dva meseca. Sedaj poročajo, da so rešili letalca Kadinga in Martena, ki so ju našli v severnih puščavah. Bila sta popolnoma izčrpana in brez živil. Poleg obeh je ležalo truplo umrlega tovariša Burka. Tri letalce, ki so sodelovali pri rešilnih akcijah, pogrešajo. Svet ovir gospodarska kriza Berlin. 11. dec. Nemški institut za stu* di; konjun' tur ugotavlja v svoji najnovej* ši publikaciji, da je svetovna industrijska produkcija za jno četrtino manjša nego la* ni. V nekater h državah se je produkcija zn.an'^nla celo za polovico. Brezposelnost narašča. Računati je, da se bo še povečala. K^nzum stalno nada in so navzlic zman;-šanju produkcije skladišča še vedno pol« na. Padanje cen se sicer nadahu ie v precej zmanjšanem tempu in kapitalni trg ie ne* koliko gibljivejši. toda investicije so skoraj popolnoma ustavljene Nemčija je dr* žava. kjer se tudi radi politične nesigur* nosti, kriza pojavlja v posebno ostr obit* ki Število breznoselnih na Nemškem zna* ša 3 in pol mili ione. t. j. vs?»k šesti delavec in nastavljenec je brez posla. Novi falzifikati kneza Windischgratza Praga, 11. dec. Kakor znano, je pred dnevi budimpeštanski list »Magvarsag« ob* javil dokumente, v katerih se dolže mas džarski socijalni demokrati, da so prejeli od češkoslovaških socialnih demokratov subvencijo za volitve. V madžarskem par* lamentu je soc alistični poslanec Pever vče* raj izjavil, da so madžarski socialni demo* krati pripravljeni v slučaju ako se doka* že pristnost objavljenih dokumentov, usta* viti izhajanje svojega lista ter odložiti svo* je mandate, v nasprotnem slučaju pa naj izvajajo povzroč telji te akcije posledice, če se dokaže, da se bili dokumenti ponare* jem Tudi vodja češkoslovaških socialnih demokratov dr. Soukup je izjavil, da so objavljeni dokumenti potvorjeni in da če* škoslovaški socialist' niso poslali nikdar nobenega denarja madžarskim socialistom Kakor poročajo sedaj iz precej zaneslji* vih virov je dokumente proti madžarski socialni demokraciji falzif ciral znani po* nareievalec francoskih frankov knez Lajoš \Vindischgratz. ki je bil pozneje zaradi svoje afere amnestiran. Odkritje sovjetske teroristične organizacije v Rumuniji Bukarešta, 11. decembra A A Organi javne varnosti so obvestili vlado, da so v Galacu odkrili sovjetsko teroristično organizacijo. V teku hišnih preiskav, ki so jih izvedli politični agenti so jih teroristi napadli z revolverskimi streli in enega agenta nevarno ranili Aretirali so 6 teroristov, pri katerih so našli razstreliva Pri-■mali so da so izvršili atentat na železniško progo nri Bukarešti letos noleti. Are-Hi«,r»rre so ~«*n~o~iin v ^iVarešto, kjer se bo preiskava nadaljevala. Podrobnosti o zaroti proti Stalinu Kako so preprečili na dan obletnice ustanovitve sovjetske republike državni prevrat in padec Stalina London, 11. decembra. Kakor poročajo iz Rusije, se je sovjetski tajni policiji v začetku novembra posrečilo odkriti širo* ko razpredeno zaroto proti Stalinu. Do* godki so se vršili tedaj z naravnost kine* matografsko naglico. Zarotnik:, ki so bili izredno dobro organizirani, so skušali vre* či Stalina dne 7 novembra ob obletnici ustanovitve sovjetske republike. Tajna policija je zvedela za ta načrt v zadnjem trenutku. V vsej naglici je bila cela mo* skovska garniz ja premeščena in tako v zadnjem hipu preprečen državni prevrat. Zarotniki so imeli svoje pristaše pri vseh industrijskih podjetjih, železnicah, v dr* žavnih uradih itd. Sklenili so. da bc po padcu Stal na vod 1 sovjetsko Rusijo di* rektorii. v katerem bi bili Trocki. Rakov* ski in Zinovjev. Da se to ni zgodilo, se je zahvaliti edinole brezprimernernu vohun* skemu sistemu, s katerim razpolaga seda* nja sovjetska vlada. Zarotniki, med katerimi so bili naj* odličnejši komunistični voditelji, so bili razdeljeni v tri skupine, ki so imele na* tančno določeno področje. Prva skupina je vodila javno opoz cijo proti Stalinu. Druga skupina naj bi Izvedla državni pre» vrat 7. novembra v Moskvi, tretja skupina pa je imela nalog, da se polasti Kavkaza in Ukrajine. Po aretaciji Stalina bi se vse skupine zopet združile. Zaroto so odkriT po malem. Takoj nato je Stalin z naglimi protiukrepi razbil xso akcijo in odredil aretacijo več §4 » častnikov. S tem je bila zarota udušena in je prišlo le do manjših uporov, ki pa niso bili odločilnega pomena. Več vodilnih komunističnih voditeljev je bilo odstavljenih in izključenih iz ko* munistične stranke. Zopc4 nesreča it Iij;in.~kcga letala Rim. 11 dec Letalo iz Pise je zadelo zarad: slabega razgleda v bliž ni ligurske* ga kraja Varesse v skalnato steno in se zrušilo na zemlio Znani italijanski leta* lec Sirillo in njegov spremljevalec sta se ub la. Letalo ie popolnoma razbito Finančni stražniki pri papežu Vatikan, 11. decembia AA. Papež je sprejel v posebni avdijenei 500 finančnih stražnikov, ki so svoj dopust upDrabili za potovanje v Rim. Pri tej priliki je imel nanje aagovor in s orisrčnimi besedami izjavil, da se je moglo opetovano priznati, kolikšne koristi ima država od finančnih stražnikov, ki morajo dnevno tudi v mirovnem času prenašati vojne nevarnosti. Nato je papež ooielil prisotnim apostolski blagnslov in jim poklonil spominske »vetinjice. Boji v Tripolisu Rim, 11. decembra. Lasti poročajo iz Tripolisa. da so italijanske kolonijalne čete v več bitkah popolnoma porazile arao-ske upornike. V zadnji bitki, ki je bila pred dvema dnevoma, je bil ubit poveljnik in 47 mož mnogo pa je bilo ranjenih. Sleparije v francoskih igralnicah Pariz, 11 decembra. Veliko pozornost je zbudila vest nekega pokrajinskega lista, po kateri se je v vseh igralnicah na Rivieri na podlagi neke pogodbe med voditelji iger in vodstvi igralo nepravilno v škodo gostov. Ta sirtem je meida posebno cvetel v Juanu les Pinsu. kjer je v zadnjih dnevih, angleški milijonar Coates izgubil baje okoli 10 milijonov frankov. s>Daily Ex-press« je poslal na Riviero svojega poročevalca, da prouči verodostojnost teh trditev. Belgijski socialisti proti vojnim izdatkom Bruselj, 11. decembra. Generalni svet belgijske delavske stranke je soglasno sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da so izdatki za vojno, ki jih namerava na novo uvesti ministrski predsednik Jaspar, v očitnem nasprotju z mednarodnimi razoro-žitvenimi obveznostmi Belgije Socialistični poslanci in senatorji so bili pozvani, naj vsak osnutek za zvišanje izdatkov za vojsko odklonijo. Preiskava zagonetnih zastrupljeni v Belgiji Bruselj, 11. decembra. Društvo narodov je pozvalo belgijsko vlado, naj pošlje čimprej natančno poročilo o katastrofi v dolini reke Maas Medtem se je sestal pod predsedstvom notranjega ministra odbor znanstvenikov, ki bo proučil vzroke nenavadne nesreče. Doslej je umrlo že nad 100 oseb, več sto pa jih je obolelo Tudi v Angliji so se pojavili posamezni slučaji skrivnostne bolezni Nekateri trdijo, da gre za novo nalezljivo bolezen Pravi vzrok bolezni še nI dognan. Znanstveniki bodo sedaj napravili poiakuse z umetno meglo. Uspešen polet iz Anglije v Avstralijo London. 11. decembra AA. Letalski poročnik Hill je včeraj dovršil polet iz Anglije v Avstralijo. Pristal je v P o rt Darwinu. Sodeloval je svoječasno v napeti tekmi s Kingsfordom, ki je dosegel v poletu iz Anglije v Avstralijo nov hitrostni rekord. Hillu se je tedaj letalo pokvarilo v Atam-bui na otoku Timor. Nesreča avtobusa Florenca, 11. decembra. Avtobus, ki je vozil po strmi cesti iz Consuma se je na ovinku prevrnil 15 oseb "»e bii^ *ežko poSkr>r?ov?*nih več drugih pa je odneslo . lažje poškodbe. 1 Pogajanja za enoten delovnik v premogovnikih London, 11. decembra AA. Razgovori med državnim tajnikom za rudnike Shin-vvellom in zastopniki poljske vlade o mednarodni konvenciji o delovniku v premogovnikih so zelo napredovali. Poljski zastopniki so usvojili mnenje Shinwella, naj se k bodočemu sporazumu med Poljsko in Anglijo pritegne tudi Nemčija. Shinvvell je obljubil, da bo skušal čim prej sklicati preliminarno konferenco angleških, poljskih in nemških lastnikov premogovnikov. Nevarnost železničarske stavke v Angliji London, 1. decembra. Zastopniki treh glavnih angleških železniških družb so odklonili zahteve železničarskih organizacij-Vsa zadeva bo predložena v nadaljnjo razpravo osrednjemu mezdnemu razsodišču, ki se sestane 19. decembra, če ne pride tedaj do sporazuma, ni izključeno, da izbruhne v Angliji velika železničarska stavka. Epidemija davice pri Lyonu Pariz, 11. decembra. V okolici Lvona je izbruhnila velika epidemija davice. Vse javne šole so zaprte. Mnogo oseb je resno obolelo. Znižana vožnja za kongrese Beograd, 11. dec. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo polovično vožnjo, tako da velja cel vozni listek, kupljen ob odhodu s potrdilom predsednika kongresa, da se je dotičnik v resnici udeležil kongresa tud. za povratek za tele prireditve: skupščine JNS v Beogradu, ki bo 14. L m. Ti listki veljajo v roku od 10. do 18. za drugi in tretji razred brzih in potniških vlakov. Vsem udeležencem glavne skupščine banatske zveze Srbskih zemljoradničkih zadrug, ki bo 20. t. m v Velikem Bečkere-ku. Ugodnosti veljajo od 27. do 31. t. m. za vse razrede osebnih in brzih vlakov in naposled za udeležence kongresa poljedelcev 14. t m. v času od 11. do 17. t. m. za vse razrede potniških in brzih vlakov razen ekspresa. Samomor bančnega sluge v Zagrebu Zagreb, 11. decembra. Včeraj opoldne je izvršil samomor sluga Jugoslovenske udružene banke d. d. v Zagrebu Lamot, ki se je ustrelil z revolverjem. Samomorilec je bil zelo vesten uslužbenec ter je napravil samomor očividno zaradi bolezni. Samomor v Groharjevem kanalu? LJubljana, 11. decembra. Davi okrog 8. zjutraj so našli pasantje na cesti Za gradom pred Tičkom na gričku na tleh ležečo žensko obleko. Bilo je očividno, da je neka ženska izvršila samomor. Trupla samomorilke še niso našli. • Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77. — Berlin 13.475 — 13.505 (13.49;. — Bruselj 7.90O3. — Budimpešta 9.8915. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.34 — 797.34 (795.84). — London 274.63. — Newyork 56.32 — 56.52 (56.42). — Pariz 222.19. — Praga 167.73. — Trst 295 — 297 (296). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. — Pariz 20.275. — London 25.06. — Newyork 515.775. — Bruselj 72.09. — MHan 27.02. — Madrid 56.00. — Berlin 123.09. - Dunaj 72.62 — Sofija 3.735. — Praga 15.305. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90.36. — Bukarešta 3.0635. Stran 2 >S L O V E N S K T N A R O D*, dne 11. decembra 1030 * Prvak šahistov Stev ?8i dr. Aljehin v Ljubljani Prisrčen sprejem ita kolodvoru — šahfstih in Ljubljana, 11 decembra. Snoči ob Sd.dO se je pripeljal s Siinplon-ekspresom iz Pariza v Ljubljano svetovni šahovski prvak dr. Aleksander Aljehin, ki prične pri nas svojo turnejo po Jugoslaviji. Na kolodvoru se je zbralo mnogo šahistov in ljubiteljev kraljeve igre. navzoč ie bil celokupni pripravljalni odbor s predsednikom dr. Egonom Staretom in podpredsednikom Avgustom Praprotnik^m na celu. Sprejema slavnega šahista se je uueltžil tudi naš šahovski prvak dr. Vidmar. Pol-noš'.evilno je bila zbrana na peronu glavnega kolodvora tudi ruska kolonija, da pozdravi svojega rojaka, ki je kot emigrant sprejel francosko državljanstvo. Ko je ekspresni vlak za vozi l na postajo in je dr. Aljehin izstopil, so ga šahisti in člani ruske kolonije prisrčno pozdravili, nato je pa k njemu pristopil predsednik odbora dr. Stare in mu želel prisrčno dobrodošlico na jugoslovenskih tleh. kjer naj »e počuti kakor doma. Dr. Aljehin se je za pozdrav ljubeznivo in vidno vzradoščen zahvalil v ruščini. Nato so stopili k njemu predstavniki ruske kolonije in mu želeli prisrčno dobrodošlico. Po pozdravih in kratkem razgovoru se je dr. Aljehin odpeljal v Union, kjer ložira. Včeraj se je pripeljal iz Zagreba tudi tajnik Šahovskega saveza kraljevi-ne Jugo* slavij e g. Mirko M a g d i ć, eden naših najagilnejših šahovskih delavcev in usta* noviteljev saveza. Snoči je naš sotrudnik zaprosil šahov* skega mojstra dr. Aljehina, okoli katerega so se zbrali mnogi prijatelji v restavraciji »Union«, za prvo izjavo o Jugoslaviji. Bi* lo je to tem bolj potrebno. ker je dr. Aljehin danes ves dan zaposlen- Dr. Alje* hin je gladko obrit in nosi očala samo, kadar čita. Napravi vtis izredno bistro* umnega in strogega človeka. Govori glad* ko francosko, nemško in angleško. Nje* govi odgovori so jasni in precizni. Poleg nas sta bila predsednik dr. Egon Stare in jugoslovenski šahovski mojster prof. dr. Milan Vidmar. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj ga je dovedlo. da prireja baš v Jugoslaviji turnejo, je dr. Aljehin odgovoril: — Predvsem to, ker sem Rus in Slovan in ker smatram Jugoslavijo za bratsko zem.-Ijo. Tu imam razen tega mnogo prijates Ijev v prvi vrsti profesorja dr. Milana Vid= marja in potem vse druge vaše mojstre, ki jih visoko cenim. Spremljam tudi razvoj vaših mladih. Končno moram povedati, da je bila v Jugoslaviji ruska emigracija iz= redno lepo sprejeta prav tako, kakor dos m a. Med njo imam mnogo znancev in pri= jateljev. a v Beogradu imam tudi sorod: nike. Na vprašanje, s katerimi našimi mojstri je že igral, je dr. Aljehiin odvrnil: Ž« !. 1911 sem se prvič srečal z dr. Mu lanom Vidmarjem v Karlovih Varih, po« zneje pa sva se srečala na vseh velikih mednarodnih turnirjih. Z dir. Atalošem iz Sa* rajeva sem igral v Kečkemetu, z Vladimir= jem Vukinovićem pa na Dunaju in v Keč* kemetu. V Frankfurtu sem imel priliko videti va= šega mladega mojstra Vasjo Pirca. - Dr. Aljehin o Jugoslaviji, naših bodočnosti šaha Malo neprijetno je, je nadaljeval naš so* trudnik, ker sedi poleg nas prof. dr. VioV mar, vendar pa moram vprašati, kaj mi* slrte o našem jugorfovenskem mojstru? — To nič ne ovira, se je vmešal prof. dr. Vidmar, saj se bo vseeno jutri čitilo v Hstih. Prof. dr. Vidmar, j« odvrnil dr. Aljehin, ima kot človek prvega razreda svoj dolo* čeni položaj v svetu kot šahist. Njegove igre in uspehi na mednarodnih turnirjih so izredni in je prav težko določiti njegovo mesto. Mednarodni šahovski svet samo ob* žaluje, da dr. Vidmar ne sodeluje v večji meri na turnirjih kakor to zahteva Šah. Na vprašanje, kaj misli o naših mladih igralcih in razvoju šaha v Jugoslaviji, je dr. Aljehin odvrni!: — Opazil sem na raznih turnirjih, da so mladi jugoslovenski šahisti zelo dobri. Se* daj bom imel priliko, da jih še bolje spo* znam. Ko bom odhajal iz vaše lepe zemlje, bom mogel o njih kaj več povedati. Na nadaljne vprašanje, ali se pričakuje v bližnji bodočnosti kakšen turnir za 6ves tovno prvenstvo, je dr. Aljehin odgovoril: — Za sedaj ni nič določenega, vendar pa sem pripravljen, da sodelujem pri tekmi za svetovno prvenstvo in da branim svoj nas slov. Moj nasprotnik bivši svetovni moj* ster Capablanca se je preselil iz Pariza zo* pet nazaj v Havano na Kubi in morali bi vprašati njega, če me hoče zopet izzvati. Pri šahu je zelo težko določiti nadaljne igralce, ker se položaj stalno menja. Težko je to vnaprej objektivno presoditi. Na vprašanje, kaj misli o razvoju šaha, jc dr. Aljehin odgovoril: — V šahu je še velik razvoj mogoč. Prav o tem sedaj pišem knjigo, v kateri bom ob* razložil, kako si razmišljam razvoj šaha v I bodoče. Prosim Vas, poudarite, da ima šah še veliko bodočnost. Ali imate še kaj povedati? —, ga jc vpra* šal naš sotrudnik. — Da dajem čim manj intervjujev, — je končal dr. Aljehin ob smehu vseh pri* šotnih in gotovo v razočaranje novinarskih tovarišev v djrugih mestih. Ob pol 1. ponoči se je vas sotrudnik po; slovi! od dr. Aljehina in navdušenih jugo* slovenskih šahistov, ki komaj čakajo, da spoznajo svetovnega mojstra podrobneje v šahovski i-jri. * Drevi ob 19.30 s** bo vršila v kazinski dvorani simultantska produkcija svetovnega šahovskega mojstra dr. Aljehina proti 35 igračem, katerih imena so že bila objavljena v današnjem "Jutru«. Prireditveni odbor vabi vse šahiste in prijatelje šaha, da se polnoštevilno udeleže te zanimive prireditve! * Pripravljalni odbor prosi vse one. ki bi želeli prisostvovati pozdravnemu večeru svetovnega prvaka dr. Aijehina. ki se bo vršil v petek ob 20. v veliki kazinski dvorani in ki pomotoma še niso dobili vabila, da se priglase najtkasneje do jutri (petek) opoldne v kavarni >Emoni«. ali pa na telefonsko številko 3143. O reformi sedanjega družabnega reda Sociološke in ekonomske osnove moderne družabne reforme Ljubljana, 11. decembra. V zbornični dvorani ljubljanske univerze jc snoči nadaljeval vrsto svojih predavanj vseučiliški profesor dr. Gosar o naslovnem problemu. Govori] ie o stanovski vzajemnosti in razrednem boju ter izvajal iz tega sociološke in ekonomske osnove moderne družabne reforme. Dejal ie: — Na prvi pogled se zdi, da se stanovska vzajemnost in razredni boj medsebojno izključujeta, kajti krščansko - socialni pokret je načelo stanovske vzajemnosti, do-čim marksizem uči in izvaja razredni boj. Vendar je pravo razmerje med stanovsko vzajemnostjo in razrednim bojem precej drugačno. Stan in razred sta nekaj bistveno različnega. Stan združuje v vsebi tudi poklic — torej nekaj notranjega, kar človeka na-giblje k njegovemu stanovskemu opravilu: stan pomeni funkcijo občestva, kar se očituje v primerih, kc govorimo o stanovski zavesti. To je notranja skupnost, ki veže posamezne člane z njihovim stanom, odnosno s, tovariši. Pri razredu pa gre predvsem za vnanjo interesno skupnost ijudi, ne glede na notranje vezi. In tudi, ko govorimo o razredni zavesti, naglašamo le interesno skupnost, ki druži proletarce v njihovem boju s kapitalističnim razredom. — Stan in razred sta torej dve različni obliki družabnega sožitja ljudi, ki se ne krijeta, temveč večkrat križata. Člani enega in istega stanu namreč lahko pripadajo različnim, nasprotnim razredom. Mali obrtniki in trgovci spadajo mnogokrat v vrsto revnih, odvisnih ljudi, približujejo se bolj proletar-skemu razredu, nego svojemu, veletrgov-skemu ah industrijskemu. Pri delavstvu sicer ni tako velikih razlik, vendar pa delavstvo ne tvori le enega razreda s skupnimi interesi. Razlike so med kvalificiranimi in neizučenimi delavci, preddelavci, obratovodji itd. in tudi so konkurenčne delavske stroke. Ljudje iz enega in istega stanu pripadajo po družabnem položaju in svojih interesih različnim, medsebojno nasprotnim razredom. Načelo stanovske vzajemnosti ne izključuje vedno in povsod razrednega boja. Stanovska vzajemnost se ločj od načela, po katerem naj bi različni stanovi v družbi vzajemno sodelovali, drug drugega podpirali in dopolnjevali. Enako se loči borba družabnih razredov od načela razrednega boja, ki ga učita in uvajata v življenje marksistični socializem in komunizem. Jasno je namreč, da je na ideji medsebojnega nasprotovanja in boja možna le diktatura enega stanu ali sloja nad vsemi drugimi kar nasprotuje ideji občestvenega sožitja ljudi, ki je gotovo najbolj naravna oblika družabnega sožitja in najbolj ustreza pestri raznolikosti prirojenih in priučenih lastnosti in sposobnosti ljudi. Ta način ljudskega sožitja edini omogoča, da se vse različne sposobnosti ljudi v polni meri uveljavijo in izkoristijo. Zato pa mora biti nasilna organizacija družabnega ljudskega sožitja upravičena le v izjenem primeru — takrat, če se resnično izkaže, da se obstoječa družba zlepa ne da sploh preurediti kot bi bilo v splošnem interesu nujno, tedaj mora nastopiti sila. Pa tudi v tem primeru more biti nasilna organizacija le začasno upravičena, mora prenehati, čim naravno ravnotežje različnih družabnih sil omogoča zdrav razvoj družabnega življenja, ker je v vsakem drugem primeru nasilen družabni red nenaraven in škodljiv. Načelo razrednega boja se torej nikakor ne da spraviti v sklad z občestvenim pojmovanjem družbe in družabnega sožitja ljudi in z na tem slonečim načelom stanovske vzajemnosti, zato se v resnici izključujeta. Dočim ie, kot rečeno, marksizmu razredni boj eno glavnih načel družabnega sožitjn. ker je že po svojem bistvu doktrina rem in nepopustljiv — svoje nauke hoče uveljaviti brez kompromisa in če treba tu di s skrajno silo — običajni krSčansko- nofcrej n:j hoče biti vsem pravice sebojne borbe, trpi jo pa molče kot neiz- ogibno zju. lzživija ^e v solidurisučuin, vsem slojem in stanovom enako pravičnih programih, ki so splošno pravilni, le najvažnejših, aktualnih vprašanj družabnega sožitja ne rešujejo in niti ne nudijo za njih rešitev zdrave življenske osnove. Moderno družabno življenje pa je tako zamotano, prepleteno z neštetimi vprašanji, da ne more nihče povedati vnaprej rešitve vprašanja družabne reforme, ki bi vsem ustrezala ali bila za vse enako pravična. In baš v tem tiči vsa težava modernega gospodarskega življenja, da terja vedno več smotrenega družabnega vodstva, ki postaja zaradi vedno večje zamotanosti in odvisnosti gospodarskih pojavov vsak dan težje, skoro neizvedljivo. V takih razmerah je očividno nemogoče nesporno in za vse večne čase določiti cilj in pravec družabnih reform. Kot je v poedinih konkretnih primerih borba nasprotujočih si interesov neizogibna prav tako ie tudi za splošno gospodarsko in so-cialnopotitične reforme. Zato ne moremo izključiti tudi borbe pri določanju osnov čružabne reforme. Pravilna reforma današnjega družabnega reda se more le polagoma izkristalizirati iz dolgotrajne teoretične in praktične borbe — iz enostranskih zahtev in odpora proti njim. Zlasti pa je potrebna dolgotrajna izkušnja. Le v borbi se more socialna pravica uveljaviti proti socialni krivici. V moderni družbi ni mogoče na osnovi nobenih načel začrtati enotnega aktualnega programa pravične družabne reforme, ki bi stvarno reševal vsa socialna vprašanja. Nesporna so le načela, na katere moramo opirati svoje zahteve in načrte, za kar pa v poedinih konkretnih primerih gre, pa je največkrat dvomljivo, če ne sporno. Prva točka programa vseh dobro mislečih mora biti stremljenje po pravem spoznanju dejanskih razmer ter njim ustreza-jočih reform. Temu šele mora slediti borba za uresničenje pravične ureditve družabnega reda. Kajti treba je vedeti poleg drugega tudi, da je tudi delodajalec odvisen od gospodarskih in družabnih okolnosti, ki jih ne določa sam, niti ne more nanje odločilno vplivati, ker so premiiogokrat me-rodajni faktorji ljudje, ki se ne menijo za osnovna načela družabne pravičnosti. Zato ie razredna borba nujno potrebna, ne le neizogibno zlo. Delavsko vprašanje ni več zgolj ali pretežno mezdno vprašanje, temveč debiva vedno bolj izrazito gospodarsko- in socialno-političen značaj. Vsak družbeno reformni pokret mora biti vedno pripravljen prilagoditi svoje načrte spoznanju, kaj je pravično in možno. Tako spoznanje pa nam da Ie celotna slika problema družbene reforme, R'i se nam odkrije le tedaj. Če si to vprašanje ogledamo z vseh mogočih zrelišč. To ie pa prav za prav kompromis, odnosno pripravljenost za sklepanje kompromisov. To se pravi, da priznamo, kar se izkaže za pravilno, četudi zastopamo v začetku drugo načelno stališče. Tako sklepanje kompromisov ni znak nenačelnosti in oportunizma, temveč le dokaz sposobnosti, da spoznaš resnico tudi tam, kjer ti ni bila v začetku očita in da priznaš za pravico to, kar si smatral za krivico; to ie znak umske elastičnosti in moralične jakosti Vsak kompromis pa seveda ni dober, v osnovnih načelnih vprašanjih j c seveda sploh nemogoč. Slab kompromis je navadno dokaz nesposobnosti, odnosno slabosti tistega, ki je nanj pristal. Vsako načelno odklanjanje kompromisov pa ima mnogokrat izvor v zavesti lastne manjvrednosti, ali v pomanjkanju zaupanja v lastno sposobnost in rnoralično moč. Naglasiti pa moramo, da je pot kompromisa edina, ki nas more dovesti do sporazumne, V glavnem vsem pravične ureditve človeške družbe. Tako, dinamično pojmovanje družbenega sožitja ljudi in njegovih problemov, nas tako vodi do spoznanja, da more biti pravična ureditev današnje družbe le plod vsestranskega in obenem trajnega sodelovanja vseh najrazličnejših družabnih komponent. Iz vsega tega sledi, da je jedro moderne družbene reforme v skrajni de j a v n o-s t i vseh pozitivnih, ustvarjajočih sil družbenega sožitja ljudi. Za tiste, ki sanjajo o nekem idealnem družbenem redu, kjer bo pravica vladala takorekoč sama iz sebe ,brez sile. borbe, pomeni tako gledanje na družbeno življenje in njegovo reformo — težko razočaranje. Kajti, namest' zadovoljnega in mirnega življenja v vse stransko pravično urejenih prilikah, jin to naziranje obeta neprestano borbo : za pravico in pravičen družbeni red. A tak | je zakon narave, osnovni zakon življenja: kdor hoče v družbi živeti in v nji svoje vzore in ideale zmagovito uveljavljati, se mora zanje neprestano boriti in žrtvovati. S tem so ugotovljene in osvetljene vse važnejše sociološke osnove, na katerih je treba graditi reformo družbenega življenja in sicer: najprej načelo svobode in enakopravnosti, na katerem je zgrajen obstoječi družbeni red. nato občestveno po? movanje družbenega sožitja ljudi in nai oprto načelo stanovske vzajemnosti, zdn ženo z žilavim in trajnim sodelovanje! tekmovanjem in borbo vseh pozitivni?, družbenih sil. Na teh družboslovnih ali socioloških osnovah je mogoče moderno družbo zares do jedra tako preosnovati, da bo ustrezala občim družbenim potrebam in interesom. leta. Stara skala. Ta skala je stara 60.000 in tfi Kako pa veš tako točno? - Pred tremi leti je bil tu učen geolog, ki je dejal, da je stara 60.000 let. Novi učitelj. — Mamica, zdaj pa že vem, kako se riše naš novi učitelj. Piše se Kolega. — Kdo ti je pa to povedal? — Slišal sem gospoda ravnatelja, kako mu je dejal: Dobro jutro, gospod kolega! Literarni večer mladih Opozarjamo občinstvo, da se vrši nocoj ob 8. v zeleni dvorani L niona prvi literarni večer PEN*kluba, slovenski cen* ter Ljubljane, sekcije Mladi PEN. Pred enim letom ustanovljeni Mladi PEN, si je poleg drugih literarno*kulturnih nalog, na« del tudi nalogo zbližati občinstvo s sodob* no slovensko literaturo in ga pritegniti k premišljevanju o sodobnih problemih. Za* to je predvsem osnoval literarne večere, kjer je stik med občinstvom in literatom najbolj intimen, poleg tega pa je mislil tudi na predavanja. Prvi tak literarni ve* čer se bo vršil nocoj in bo najbrže tudi prvi večer te vrste po dolgih letih. Svoje proizvode bodo brali: France Vodnik, znan kot pesnik in kritik bo bral esej, ki bo novost na literarnem večeru: Anton Ocvirk, pesnik in kritik, bo bral svoje pesmi, prav tako bo bral svoje pesmi Mile Klopčič. ki je že pred leti izdal zbirko; kratke lirične črtice bo bral Mr^al-Frigid, ki ga poznamo iz »Zvona« in časopisov. — Ker je tak literarni večer združen z izdat* ki, znaša vstopnina k prireditvi 2 Din in 5 r>In. Zanimivo predavanje Zanunivo zimsko*sportno predavanje, ki ga priredi T. K. »Skala« v petek. 12. t. m. v dvorani Delavske zbornice pod na« slovom »Velikonočni dnevi na Korošici« obeta zopet velik užitek in izpod' budo do gojitve najlepšega zimskega spor* ta — smučarstva. Omenjenemu klubu je to pot uspelo pridobiti popularnega alpi» nista Karla Koraneka z Dunaja, da nam tokrat pokaže dolgo serijo svojih prelepih fotografičn'h posnetkov z naše domače Korošice v Kamniških planinah. Zammivo bo to predavanje vsled tega, ker bomo čui: sodbo o naših lepotah in izvrstnih smučarskih terenih iz ust izDornega poznavatelja vseh centralnih Aip in v obče vseh pomembnejših pogorij v Evropi. Naša jav* nost je imela že čcstokrir priliko slišati njegova alpinska predavan,s ter občudo* ■••ati njegove naravne fotograf Jene posnetke, ki se odlikujejo po preezni tehnični izvedbi, kakor tudi po izbranem i-i finem okusu. Gledanje na naravo je pr g. Kora-neku uprav tipičnu: zanima ga vse. cak'< najmanjši detajl snežnega Kristala, kakor tudi najširša gorska panorama in naj- / i svetlobni pramen vijoč se po globok j BtM sneženem gozdu, do najveličastnejših na* stojenj vzhajaj« ičcga ali zahajajočega solnca. Pa tudi njegova beseda, ki tonnači kle-davcu vse optične prizore, je nazorna in \ zpodbujajoča. Takšen se je do sedaj vedno izkazal g. Koranek in zato tudi to* krat pričakujemo od njega istega česar smo do sedaj bili vsikdar deležni. Navdušil nas je alpinizem, za naravo, za prelepo udejstvovanje na tutografičnem polju, za smotreno gojitev zimskega sporta, t. j. smučarstva itd. V tem slučaju pa, ko nam bo pokazal naše domače plan ne, bo zani* manje gotovo še večje in pričakujejo pn* reditelji tega in ostalih predavanj, da jih javnost za plemenito in koristno delo na* gradi s svojim številnim obiskom. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni ter na večer predavanja pri blagajni v Delavski zbornici. T. JC Skala. Iz gledališke pisarne DRAMA. Četrtek, 11. decembra: Zaprto. Petek, 12. decembra: Sveti plamen. Red A. Sobota, 13. decembra: Serija A*(X)0001 Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. decembra ob 15: Utopljenca Ljudska predstava po znižanih eenah. Izven. — Ob 20: Go^pa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. decembra: Sen kresne no* či. Red D. »Sveti plamen«. Abonente reda A in ostalu občinstvo opozarjamo na to izredno napeto in po vsebini aktualno dramo angleškega dramatika Maughama. ki je pri vseh vpriaoritvah pri nas in drugje dosegla izredno globok in trajen uspeh pri .instvu. Režiser Milan Skrbinšek. Sobota in nedelja v drami. V sobo-o zvečer se ponovi ljubka in prisrčna komedija Alekseja Tolstega * Serija A-00001«. Ker je bilo pri dosedanjih predstavah mnogo povpraševanja po vstopnicah, se vpri-zori ta predstava izven abonmana, po znižanih cenah. V nedeljo popoldne znana Ne-stroveva burka .>Utopljenca« s Cesarjem v glavni vlogi. Kuplete poje E. Kralj, so-Ioluje skoro ves dramski ansambel in muzika dravske divizije, ki igra tudi med uvzami. Zvečer se ponovi Nušičeva kome-.ia *Oos*pa ministrica«, katere sloves se rajaširil po vsej Ljubljani in okolici. > : sedaj so bile vse predstave polne. Re-^;jo prvih dveh predstav ima prof. Šest, poslednje Fr. Lipah. OPERA. Četrtek. 11. decembra: Hasanaginica. Red B. Petek, 12. decembra: Zaprto. Sobota, 13. decembra: Boheme. Red C. Nedelja, 14. decembra ob 15: Tosca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven — Ob 30: Car in tesar. Ljrdska pred* stava po znižanih cenah. Izven. Nocoj se poje prekrasna šafranek-Kavičeva opera Hasanaginica, delo domačih avtorjev: pesnika Ogrlzoviča in skladatelja šafranek-Kavića. Vsled močne vsebine, buane glasbe in izvrstne izvedbe je imelo delo v pretekli sezoni velik uspeh Naslovno partijo poje sospa Thlerrvjeva. njenega moža Hasanago poje g. Križaj. Pintorovič-beg g. Grba, Kadij g. Gostič itd. Dirigent g, ravnatelj Polič. Nastopi celokupni naš ambicijom! bahtui zbor z gdč. Moharjevo in g. Golovinoni. Predstava se vrši za red B. V soboto se poje Puc* inijova opera ^Bohemcc z gdč. Majddčevo v partiji Mimi in g.'GostiĆem kot Rudolfom. Predstava se vrši za red C. V nedeljo popoldne se poje »Toscac z gospo Thierrvjevo v naslovni ter gg. Marčecem in Primožičem v glavnih partijah. Predstava bo izven abonmana, pri znižanih cenah. Zvečer prvič v letošnji sezoni >Car In tesare tudi po znižanih, ljudskih cenah, izven abonmana. KOLEDAR. Danes: Četrtek, II. decembra }9i0. katoličani: Damaz. pravoslavni: 28. novem« bra, Stevan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Hasanaginica. A'/no Matica: 3 + 1 « 2 Premiera zvočne operete. Kino Ideal: Dekle s ceste. Kino Ljubljanski dvor: Film ZKD: Hadži Murat. Ob 16., IO. 21. Predavanje SPD: ob 30. v Delavski zbornici o temi: V sedmih letih peš okoli sveta. Predava Edmund Zscheile iz Leipziga. Simultanska produkcija dr. Aljehina ob 19.30 v Kazini. DE21RNE LEKARNE. Danes: Tmkoczv, Mestni trg, Ramor. Miklošičeva cesta. Novoletna voščila so dolžnost vsakega trgovca, obrtnika in sploh vsakega poslovnega človeka, ker olikani odjemalci upravičeno zahtevajo oliko tudi od svojih dobaviteljev in malenkostne vsotice, ki 6i jih prihrani trgovec, če ne čestita za Novo leto, prineso takemu slabemu gospodarju gotovo največjo škodo, ker se ne drži lepe stare navade. Zlasti občinstvo na deželi z zadovoljstvom sprejema novoletna voščila in strogo pazi na to staro navado m dorž* nost, zato naj pa še posebno tvrdke na deželi pazijo, da čimprej izbero vzorce svojih voščil, ki smo jim jih poslali, rn nam iz= brane takoj vrnejo. Malenkostni izdatki za novoletna voščila, ki so v »Slovenskem Narodu« najcenejša, se niti primerjati ne morejo z velikim dobičkom in uspehom, ki ga prineso vsakemu, kdor svojim odjemalcem in gostom čestita za Novo leto v »Slovenskem Narodu«. Mnogo dragocenosti se Ljubljana, 11. decembra. Včeraj je zagrebška polleija z draguljarjem Fussmannom pregledala dragocenosti, ki jih je Dogan zakoipal blizu igrišča Gradjanskega, in ugotovila, da še vedno manjka mnogo zlatnine. Po večurnem pregledovanju je policija dognala, da manjka najmanj še polovica ukradenih stvari, dočim je Fussmann mnenja, da celo dve tretjini. Skontraci.ja še ni končana in bo šele potem mogoče točno ugotoviti, kaj manjka. Manikajoče dragocenosti so baje vredne četrt milijona Din. Zagrebški listi poročajo, da je Dogan manjkajoči del ukradene zlatnine najbrž že prodal ali pa skril kje drugje. Policija ima opraviti z neverjetno drznim in ciničnim lopovom. Pri zaslišanju je Dogap zatrjeval, da bi ne bil lagal, češ, da je vrgel zlatnmo v Savo in da bi tudi drugega zaklada ne zakopal, da ni v Mstih čital, da ga zasledujejo. Smejal se je kriminalnim uradnikom v obraz, češ, da bi se jim ne bilo treba prav nič truditi, ker bi itak pri njem na domu našli vso zlatnino. Policija domneva, da je pri vlomu sodeloval še tretji zločinec, ki . je »kril manjkajoči del zlatnine. V kovčega je bilo vlomljeno v osebnem vlaku št. 14 in ne v brzovlaku, kakor je policija prvotno domnevala Zagrebška policija je tudi ugotovila, da kuhar šegota pri tatvini ni soudeležen. Njemu je Dogan samo izročil 6 zlatih zapestnic in več verižic v komisijelno prodajo. Mož pa ti i vedel, da je blago ukradeno. Ker pa ga policija zasleduje zaradi nekega drugega delikta, so ga obdržali v zaporu. Vzrok staranja. — Najstarejši mož na svetu je Turek Zoro Aga, ki je star 156 let in je bil sedemkrat oženjen. — Saj ni čuda. da se človek od takih skrbi postara. Razlika. — V Nemčiji je navada, da hodi dama na desni strani moškega. — Pri nas pa hodi r>o tisti strani, kjer so izložbena okna. Otroška logika. Guvernanta: Umazana si ko dimnikar, Zorica! Saj te ne bo hotel nihče >bje& — Vi ste pa včeraj dovolili dimnikarju objemati vas. Stev 281 SLOVENSKI NARODc, dne 11. decembra 1930 Stran * Najslajša Ufina opereta: 3+1=2 Lilian Harvey in Willy Fritscb Poleg tega krasen dopolnilni spored in najnovejši Pa-ramountov zvočni Elitni kino Matica Telefon 2124 Telefon 2124 Dnevne vesti — Z nase univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. razpisuje mesto izreda nega profesorja cerkvene zgodovine na teo; loški fakulteti. Prošnje je trebi vložiti do 28 t. m. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ptu* ju dx. Anton Brumen je 28. novembra umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je določen odvetnik v Ptuju dT. Alojzij Res mec. — Iz zdravniške službe. V imenik zdrav j ni-ske zbornice za dravsko banovino je vpis san sekundarij bolnice v Mariboru dr. Mir* ko Sesardič. — Razpust društva. Obrtniško društvo v Krškem je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče na Vranskem je prepovedalo po= sestnikoma Avgustu Brežičku m Ferdinan* du Šketi v Orlivasi zahajati v krčme za dobo 6 mesecev. — Tri važne licitacije v Ljubljani. 20. januarja 1931 ob 11. dopoldne se bo vršila v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 6, Šolski drevored št. 2, prva javna pismena ofertalna licitacija za dobavo robnikov, drobnega tlaka in regularnih kock., potrebnih za tlakovanje v Ljubljani, v skupni proračunani vrednosti 6,248.179 Din. — 21. januarja 1931 se bo vršila isto-tam in ob istem času prva javna pismena ofertalna licitacija za prevzem zemeljskih del in priprave planuma, polaganje robnikov in drobnega tlaka na Vilharievi. Šmar-tinski in Masarkovi cesti ter na carinskem dvorišču v Ljubljani. Ta dela so proraču-nana na 1,171.795.10 Din. — 22. januarja 1931 se bo pa vršila istotam in ob istem času prva javna pismena ofertalna licitacija za prevzem zemeljskih del in priprave planuma, polaganju robnikov in regularnega tlaka ter naprave valjanega asfalta na Resljevi, Gosposvetski, Celovški in Blei-♦ eisovi cesti v Ljubljani ter za prevzem zalivanja kamenitega tlaka na raznih ljubljanskih cestah. Ta dela so proračunana na 7.974.167.60 Din. Podrobne informacije o licitacijah se dobe v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. — Važno za športnike. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo vsem delegatom, ki se udeleže v soboto 13. t. m. skupščine JLAS v Beogradu. Delegati naj kupijo pri odhodu vozne listke in jih ob-drže za povratek. — Za ustanovitev zveze profesorskih društev slovanskih držav. Jugoslovensko profesorsko društvo bo imelo svoj XII. redni kongres 7. in 8. julija 1931. v Mariboru. Na kongres bodo povabljeni tudi delegati profesorskih društev iz Bolgarije, češkoslovaške ;n Poljske To priliko hočejo naši profesorji porabiti za predlog, naj bi se ustanovila Zveza profesorskih društev omenjenih slovanskih držav. — Harry Liedtke v Zagrebu. Drcvi bo gostoval v Zagrebu s svojo igralsko družino znani fiimeki igralec Harry Liedtke. Ansambl berlinskih igralcev vprizori pod njegovim vodstvom konaeaiijo Oskarja \VI1-dea »Idealen mož«. V Zagreb je prispel Harrv Liedtke iz Bratislave. — Opozorilo izseljencem. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja. Minister socijalne politike in narodna^a zdravja je razveljavil pobiranje takozvane povratničke glavarine (3 dolarje), ki so jo morali plačevati na naši meji izseljenci, viačajoei se v domovino. Mnogi izseljenei so se pritoževali, da morajo plačevati nekakšno takso za dovoljenje stopiti na domaČa tla. Pritožbe so bile tembolj umestne, ker je bila taksa visoka. Odlok ministrstva a,cijalne politike in narodnega zdravja ima namen podpirati vračanje naših izseljencev in ga bodo uotovo z veseljem pozdravili vsi oni. ki st nameravajo vrniti. — Hotelski kata-ter. Xa inicijativo Jadranske hotelirske zveze v Spltu je bil sestavljen hotelirski kataster, v katerem so točni podatki o vseh hotelih na Jadranu od Sušaka do Budve. Za to važno delo si je pridobil največ zaslue lastnik hotela »Velebit- v Baski Ante Tudor. V katastru zbrani podatki bodo služili >Putnikuc v Beogradu za podlago pri sestavljanju katastra za vsa hotelska podjetja v državi. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Metković se bo vršila potom ofertal-ne licitacije 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarn; Zbornice za TOl v Ljubljani. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije 29. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Akadem. pevski zbor v Ljubljani nas je naprosil za objavo naslednje izjave: »Pod naslovom »Nastop ljubljanskega APZ v (Seogradu^ je bilo priobčeno v »Slovenskem Narodu« z dne 6. t. m. poročilo o koncertu APZ v Beogradu. Smatramo, da smo kot lavna korporacija javnosti dolžni vsaj to-le konstatacijo: APZ je nastopil v Beogradu s točkami iz programa, o katerem se je ob ljubljanskem koncertu APZ že izrazila naša domača kritika. Zanimivo je, da je sedanja •>odba kompetentnih beograjskih kritikov o nastopu APZ v Beogradu v bistvu prav taka kakor je bila svojčas naša domača sodba. Da pa pride nad APZ post festum veto zato. ker je šel v Beograd z umetniškimi kompozicijami, a ne z narodno pesmijo, ne more APZ prav tako nič. kakor ni nič mo-ecla zoper analogen programatičen veto Glasbena Matica, ko se je vrnila s turneje, ki jo ie napravila z narodno pesmijo. Z domačijo je pač vedno najbolj križ v domačin sami.« — Ženam in gospodinjam/ Izšel je »Go* spodinjski koledar« za leto 1931. Poleg številnh podučnih člankov in navodil pri* naša nad 70 kuhinjskih receptov za razne juhe, prikuhe, mesne jedi, zeljnate jedi solate in slaščice. Še posebno zanimivi za slovenske gospodinje so recepti o srbskem sladku. Važne so tudi razprave in nasveti o higijeni kuhnje. o prehrani, o domu. o vrtu, o perutninarstvu. o konserviranju itd. Praktično je urejen troškovnik. ka* mor zapisuje skrbna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. V celoti obsega koledar 200 strani Ženam in gospodinjam bo pre= koristen svetovalec in jih bo marsikdaj rešil raznih skrbi in zadreg, ki so v vsa* kem gospodinjstvu tako pogoste. Cena znaša Din 20.—, s poštnino 1.75 Din več Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslo-venske Matice, po vseh knjigarnah m pri upravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/11, kjer se ga naroča tudi pismeno. — Smučarski tečaj S. P. D. Slovensko planinsko društvo priredi v dneh od 25 I decembra t. 1. do 2. januarja 1031 pri h. Sv Janez ob Bohinjskem jezeru smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane smučar je. Tečaj vodi g. Janez K veder. Oskrba pr vovrstna. sobe kurjene, prijnvnino je pole žiti pri g. Marici Jeraj v h. Sv. Janez. Na tančnejše informacije v pisarni S. P. D Dunajska cesta 1-a (palača Lj. kred. banke IV (lift) Telefon 29—73. — Prireditvi ljubljanskega velesejma ■ I prihodnjem letu. Ljubljanski velesejem st-žo pridno pripravlja na prireditvi v prihod njem letu. XI. mednarodni vzorčni veles'-" jem bo od 30. maja do 8. junija, jesensl i mednarodni velesejem. ki nam bo prikaza ' zlasti agrikulturo, turistiko in higijeno, pa od 29. avgusta do 9. septembra. — Vremensko poročilo JZS8 Iz Kranj ske trore je davi JZSS prejel nastopna vremenska poročila: Včeraj je med deževjem začelo polagoma snežiti Zapadlo je okro«2 2 cm snega. Danes se je popolnoma zjasni lo, pričakovati je. da bo sneg s prvim soln cem skopnel. Slična poročila so poslali tu di graničarji z Vršiča in iz Planice, kjer tudi ni snega Vse kaže. da tudi v nedeljo ne bo mogoče prirediti v Planici smuških tekem, ki so jih morali že preteklo nedeljo odložiti. _ Kakor lani, tudi letos smučarjem zima ni po volji. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitvno vreme. Včeraj je bilč po vseh krajih nase države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Za; gTebu 10, v Ljubljani 8.2. v Skoplju 7, v Beogradu 6, v Mariboru 5.2. v Sarajevu 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubs ljani 754.6 mm, temperatura je znašala 2.8. — Vlom v krojaško delavnico. V Dež mano vi ulici v Zagrebu so v torek ponoči neznani vlomilci vlomili v krojaško delavnico Kupsaka. Razbili so vrata ter odnesli za 14.000 Din sukna in opreme. Za vlomilci ni sledu. — Epilog teike avtomobilske neerete i Zagrebu. Povodom avtomobilske nesreče v Draskovičevi ulici je policija uvedla strogo preiskavo, na podlagi katere so ugotovili, da sta kriva nesreče oba voznika, šofer avtomobila Matija Carevič in motocikla Vlado Kubeny, ker sta vozila z brzino 40 km na uro. Avtomobil in motocikel sta težje poškodovana, motociklist Hubenv in njegov sopotnik Rudolf Ocvirk iz Ljubljane, sta težje ranjena, prepeljali so ju v bolnico Star.je Hubenyja se je včeraj nekoliko zboljšalo. Avtomobilist-Carevič je bil ob sojen včeraj na 15 dni policijskega zapora. Ko je preči tal razsodbo, mu je postalo tako slabo, da ga je moral pregledati policijski zdravnik, ki je konstatirah da momentalno ni sposoben, da nastopi kazen. — Ponesre- čeni K. Ucvirk je sin hišnika mestne hiše na Ahaci je vi cesti. — Vlak ga je razmrcvaril. Na grozen način je umrl v ponedeljek strojevodja na »Sipadovi« progi. Vodil je osebni vlak iz Srnetice proti Oštrelju. Blizu Oštrelja je skočil z vlaka tako nerodno, da ga je zadnji vagon zagrabil in zdrobil. Nesrečnež je bil takoj mrlev. — Pesem samomorilke. Seveda, ženske so rade romantične, tudi ob smrtni uri. odnosno, ko jih kaj vščipne. da si zažele smrti. Dragica Turk v Zagrebu je skušala umreti zaradi denarja, ki ji ga ni mogel vrniti siromašen dolžnik. Predno je pa poskusila posloviti se od sveta, je napisala za časopise dolgo pesem ^Samomorilka in ura<, v kateri razlaga, kako tiketaka na steni ura in kako tudi njeno srce Čedalje manj utriplje med tem, ko se ona poslavlja od svet« ^ željo, da njeno pesem vsekakor priobčijo. Hotela se je zastupiti, toda njeno srce še sedaj tik taka, pesmi pa niso priobčili,, ker je daljša kot ves ^Jutarnji listi. — Umrla v zdravniški čakalnici. Včeraj dopoldne je čakala v čakalnici oddelka za živčne bolne v Okrožnem uradu za zavarovanje delaveev v Zagrebu Ana Gjurekovič na zdravniško ordinacijo. Nenadoma se je zgrudila in obležala mrtva. Priskočili so ji na pomoč številni zdravniki, bil pa je ves trud zaman. Ugotovili so, da ji je otrpnilo srce. — Pil žvepleno kislino kot mleko. Šofer gdč. Kopčinovič v Zagrebu je sklenil napiti se žveplene kisline, kar je tudi storil. Star je okoli 35 let. Niso mogli dognati, ali je vzrok njegove čudne žeje sentimentalnost ali kaj drugega. Izpil je večjo količino žveplene kisline na dušek, kot da pije mleko. Prepeljali so ga v bolnico in ni upanja, da bi okreval. — Smrtna nesreča na vagonu potniškega vlaka. Na strehi vagona potniškega vlaka, ki je krenil v torek iz Zagreba v Split, so našli blizu postaje Perkovic sključeno truplo nekega Ličana. Zavirač je menil, da se je skril na streho potnik, da bi se vozil brezplačno; pozval ga je, naj pride don. ;Dvor«. Z. K. D. predvaja danes in jutri ob 4, 7 in 9 zvečer v prostorih kina >Ljubljanski dvor<; krasen film, delo berlinske Ufe >Hadzi Murau. Film je delan po znameniti noveli L. N. Tolstega in nastopajo v njem same najodličnejše filmske kapacitete, v naslovni vlogi sloviti ruski umetuik I. Mo-žuhin. Film naj si vsakdo ogleda. Cene znižane! —Ij V počaščenje spomina na malega Bojana Zemljica, sina predsednika Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, je Zveza naklonila Društvu skrb za mladino v Ljubljani 100 Din in mestnemu magistratu v Ljubljani za eno bolno dete 100 dinarjev. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani pa je v isti namen naklonilo enemu bolnih članov 100 dinarjev. Tako je najlepše počaščen spomin ljubkega pokojnika. —lj Lutkovo gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri pop. v Narodnem domu, vhod z B!ei-vveisove ceste, Trije vagabundi-r, burka v 4 dejanjih. —lj Nesreča. Ko je hotel davi Magistrov šofer Ivan Panter pognati motor, je ročica udarila nazaj in mu zlomila levo roko. Šoferja so prepeljali v bolnico. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! Največja izbira! * * Oglejte si naše izložbe 1 A. & E. SKABERNE LJUBLJANA do Imajo naši čitatelji Prošnja poštni direkciji Pred kratkim se je preselila pošta ».Ie= žica« iz prostorov g. Ivana Erjavca v last* no* vilo g. Ivana Dobnikarja v Malo vas. Prostori, v katerih jc zdaj poštni urad so moderno opremljeni. Imamo telefon, seveda brez celice, ki pa je pri naši pošti najbolj potrebna. Poštni urad je zdaj tik glavne ceste, mimo drve težki avtobusi tako. da se pri pogovoru sploh nič ne sliši. Ponovno prosimo poštno direkcijo, da ugodi naši prošnji in nam napravi celico v poštnem uradu na »Jezici« čim prej tako, da nam bo mogoče slišati v celici vsak telefonski pogovor. .4. P. Nebeška vrtnarija in — pst! Gospodično Soratiko je zadnje čase Že-lodček bolel. Svetovali so ji, naj se pelje v Zagreb k zdravnaku, kri ji bo gotovo pomagal. Ni se peljala, revica je Serafika, ni zmogla vožnje. No. pa se je popravila tudi brez zdravnika. Nič več je ne boli želodček, še prav lepo okrogla je postala, — le sanje ima čudne. Pretečeni teden na primer se ji je sanjalo o — raju. Da, prav zares, o raju! Ni mi vedela natančno razložiti, kakšen je raj, videla je samo vrt, širok ;n prostran vrt. Vprašala sem jo: Kaj je rabtlo na tem vrtu? Sami1 cvetlice, nič drugega kakor cvetlice. Ene so bile razcvele, druge vele. O, koliko je biio rde čih rož in koliko belih in rumenih, — sploh v vseh barvah: Svetniki so se izprehajali med cvetlicami in se sklanjali k njim. Na obrazih se jim je poznalo, da nečemu prisluškujejo — morda so poslušali nebeški radio — ali pa zapovedi Gospodove. Posluša nebeščan, njegova roka pa utrga cvetlico, razcvelo, polTazcvelo, velo, utrga cvet, stebelce, iz zemlje pa požene v trenutku že novi cvet. Gospodična Serafika je obmolknila. V sanjsko, knjigo se je zagledala ^Bele cvetlice, pomenijo veselje, rdeče smrt Svetnik: čast, poslušati: Sramota.« Bežite, bežite, Serafika, to je slaba razlaga. Prezgodaj ste se zbudili, ker vem, da bi se vam bilo še kaj sanjalo o nebeškem vrtu, morda bi bil prišel sam nebeški vrtnar, morda bi se bil ustavil pri kakšni gredi in kdove, če ne bi bil rekel: »Serafika, revica, ki te je toliko želodček bolel, poglej ta-le moj vrt, kaj misliš, kako je ime tej-Ie cvetlici in kako oni-le tam? — Človeška duša. Kaj zmajuješ neverjetno s svojo kodrasto glavico? Ne veruješ mi — in vendar je tako: Vsaka cvetlica, ena človeška duša. Mnogo je duš in prav toliko je cvetlic na mojem vrtu, ni ene več, ni ene manj. Brez moje volje ne obleče nobena duša trohljivega telesa in brez moje volje ga nobena ne sleče... »Paparlepa!« — Nisem prijazno pogledala gospodične Serafiike, ki me je tako prekinila, a ker je sedla k citram, je nisem hotela več motiti. »Kaj pa je tebe treba bilo. . .« Droben glasek Ima gospodična Serafika in sinje oči, ki so tudi tedaj lepe, če so — solzne. Premišljujem, kaj bi rekel nebeški vrtnar, če bi mu povedal n. pr. onJ svetnik, ki oskrbuje cvetlice iz naše doline, da imamo pri nas pravdo zaradi cvetlic iz nebeške vrtnarije. Bi se razjezil in zagrmel: Pravite, da verujete, — pa se bojite, čemu vaš strah! Nisem jaz edini gospodar življenja in smrti? še las ne pade z vaše glave brez moje volje. — Slaba in mala je vaša vera!« Premišljujem iu zdi se mi, da nebeški vrtnar ne bi zagrmel, samo nasmehnil bi se in kdove, če se ne bi celo pošalil: »O, rodovitna dolina šentfforjanska, ne razbijaj si umne glave z vrtnarstvom, ki spada samo v mojo stroko! Korenina cvetlice Serafike je Se svefa, ne dvomite o tem, otroeici moji.« ✓ 1m^mm hi tako — tako — bi bHa po mojem pravda o — pst — reci in beri kugi, končana. Mar ne? Magdalena. Dijaško stojišče v gledališču V eni zadnjih številk -Slov. Naroda« se je neki dijak spodtaknil ob dijaško stojišče (le v open) ter se pritožuje, da to stojišče ni zasedeno le od dijaštva, temveč tudi od različnih slojev ljudstva. Vem, da je dotični gospod še mlad in da ne ve, kaj je življenje in kako mora človek tudi z majhno plačo živeti, vendar sem se namenil, da *di-jaku* odgovorim, da se v bodoče ne bo več spuščal v take vrste »izvajanja«. Dijaško stojišče v gledališču je bilo prvotno, pred vojno, res le namenjeno di-iaštvu, ki se ga ie, kot se še dobro spominjam, posluževalo v častnem številu; česar danes ne morem trditi. Po vojni so se razmere bistveno izpremenile. Znano je, da večina ljudi ne živi več s tisto lahkoto, kot popreje (saj je znano, da morajo celo nekatere soproge inženierjev in advokatov služiti in da si tudi ne morejo ti ljudje privoščiti sedežev, pač pa dijaško stojišče. Ker je pač tak položaj, ne more biti dijaško stojišče določeno le za dijake, temveč mora biti namenjeno vsem ljudem brez razlike stanu, le vedejo naj se tam tako, kot se mora v gledališču. Cim pa se bodo razmere izpremenile, pa bo marsikdo raje šel poslušat opero na sedež, kot pa na stojišče. Takrat pa naj se gospodič dijak oglasi in priobči novo ■ razpravo«. Nedijak. Neki dijak se pritožuje, da nima dosti prostora na dijaškem stojišču v operi, ker pokupijo in zasedejo vse prostore ljudje, k niso dijaki. Med te prišteva tudi obrtnike in njih vajence. Ta dijak bi lahko vedel, da so vajenci ravno tako kot dija* ki in še večji reveži kar se tiče denarja, zato ni umestno, da se jih zapostavlja. In obrtniki (mislim pomočnike) tud; niso premožni kot mislijo taki dijaki. 2elel bi, da bi dotični dijak, ko ne bo več dijak, dobival plačo našega pomočnika, s katero naj preživlja morda še družino, potem bo pa videl, da mu dostikrat še za stojišče ne bo ostalo. Smo že v takem času, pa naj bo profesor ali trgovec, uradnik ali obrtnik, ako ne premore za sedež, se mora pač za* dovoljiti s stojiščem. In vedno dijak pa dijak, ali jim nismo enakovredni ljudje? Zakaj bi nas gledali vedno od zgoraj? In če že mora biti razlika med nami in di* jaki jc razlika v ceni dijaškega stojišča kot jo je navedel gospod dijak po mojem mnenju malo prevelika. Ako je bila pred vojno za polovico zakaj bi ne bila tudi se* daj 2 : 15 Din se pa sliši kar nekam smeš« no. Gospod dijak, prosim, premislite vse to in varčujte denar drugje, pa vam bo ostalo tudi za gledališče. Obrtnik. — Prošnja mestnemu magistratu. Pro* simo mestni magistrat prebivalci spodnje* ga okraja Opekarske ceste, naj nam pre* skrbi čim prej čoln. da se bomo lahko vo* žili po blatu in večni luži v Jeranovi ulici od hiše št. 19, pa do Opekarske ceste. Ali pa naj vsaj z drobnim peskom nasuje tod hodnik, da bomo mogli hoditi po tej poti peš. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče v Celju. V soboto 13. t. m. bo predaval ob 17. v mestnem kinu svetovni potnik švicarski pisatelj g. Edmund Zscheile o temi »V sedmih letih okrog sveta«. Velezanimivo predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Vstopnina za odrasle u Din, za dijake 3 Din. —c Planinski sejem v Celju. Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča vsem društvom, da priredi v soboto 7 marca 1931 svoj priljubljeni »Planinski sejem« Zaradi! tega se naprošajo vsa celjska društva, naj to upoštevajo ln naj ta večer ne prirejajo event. svo#ih prireditev. c— Koliko se je gradilo letos v okoliški občini? V letu 1930 je bilo na področju celjske okoliške občine zgrajenih 20 novih hiš, med katerimi tvorijo večino majhne * stanovanjske hlSe uradnikov ln delavcev. Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dne 11. decembra 1930 ^tev 281 C G. Norris, Koman. — V hišo moram. — Ah, ostani vendar še malo. — Ne morem. — Ali bi se ne mogla sestati pozne- je — Izključeno. — Ah, usliši me vendar! Dekle je neopaženo odprlo vrata. — Lahko noč. — je dejala dokaj hladno in stopila v vežo. — Zelda___ Zapeljivo ga je pogledala skozi špranjo v vratih. — V nedeljo ... morda, — je zaše-petala. Se zadnji lesk oči, še en sladek smehljaj. Zvonček je zapel, večerja je bila na mizi. Tiho je zaprla vrata, smuknila v knjižnico ter sledila stricu in dr. Bovlstonu v jedilnico. Kakor navadno je bila za večerjo fižolica. To je bil jedilni list za nedeljo, če je imel kuhar Hong prosto — fižolica, čaj, toast in hladen puding. Teta Mary je prišla še vsa zaspana doli, kimala je pretirano in komaj se je premagovala, da ni zazdehala. Takoj se je zabarikadirala za samovar na koncu mize in se lotila dela. Njen molčeči, črnobradi mož je sedel nji nasproti, dr. BoyIson je pa sedel ob strani vis-a-vis Zeldi. V splošnem je imela Zelda zdravnika zelo rada. Prvič je bil čedne zunanjosti, drugič pa je vedela, da jo ima odnosno da bi jo imel rad, če bi se ne zavedal, da je skoraj že prestar za njo. Bil je visoke, krepke postave, sveže, zdrave polti in prijaznih oči, ki so se veselo svetile za sčipalnikom na zlati verižici. Star je bil okrog štirideset let. imel je zelo dobro prakso in stanoval je vse leto v California-Hotelu na Bush cesti. Smehljal se je vedno, kadar je govoril z njo ali srečal njen pogled. Njegov smehljaj je bil prijeten, prijazen, živahen. Smejal se je v tej mračni, dolgočasni in čemerni hiši, ne da bi se bal zamere. — Kako se kaj počuti moj kalifornijski mak? — je vprašal, ko je vstopila v jedilnico. Položil ji je roko na ramo in jo pritisnil v šali nase. Zelda se je čutila vpričo doktorja čudovito majhno. Dr. Bovlston je bil visok, širokopleč mož dolgih rok in nog, velik skoraj tako kot stric Caleb. Sedli so k večerji. — Naša dilekatesa fižolica, doktor. Ce se ne motim, je vzamete dve polni žlici. — Ostanem pri tem, da ste morali s »tolpom naprej. Drugega izhoda ni bilo. — Pač, pač, bile so dve ali tri druge poteze. Imel sem jih istočasno v glavi. — Na primer? — Nora, potico! — Tetka, poznaš prav za prav Pa-ges? — Igro ste izgubili, ko ste zamenjali tekača za konjička. Sledila je debata o šahu. Zeldine misli so bile daleč. Mislila je na Theta-Chi-Ball. Ko se je zopet vrnila v sedanjost, so bili pri pudingu. Takoj nato je pričel stric Caleb svoje umivanje. V ta namen je vtaknil konec svoje servijete v svoj kozarec, potem je porinil svoj stol nazaj in začel brskati po žepih telovnika, kjer je imel navadno spravljene cigare. Eno je pomolil gostu. Potem je vstal in ne da bi črhnil ženi ali nečakinji be- sedico, se je odmajal počasi m dostojanstveno v sosedno sobo, kjer se je ustavil, roke na hrbtu in s cigaro v ustih pred šahovnico in začel študirati prekinjeno partijo. — Torej, lahko noč, doktor. Nočem motiti vas in Caleba pri igri, — je dejala teta Mary in vstala. — Pojdi, Zelda, gotovo te čaka še delo. — Po knjige grem, tetka. Gospa Burgess je odšla. Dr. Bovlston je prijel Zel do za roke m jo potegnil k sebi. — Ti si moj kalifornijski mak, — je dejal in jo poželjivo pogledal skozi oblaček prijetno dišečega tobačnega dima. Zelda se je zasmejala in poskusila pahniti ga od sebe. —Ah, doktor, — je ugovarjala. Pogledal ji je v oči in krepko stisnil njene roke v svojih. — Veš, da jx>staneš zelo lepa, zelo zapeljiva ženska, dete moje? Nagradila ga je z enim svojih malomarnih in vendar koketnih pogledov izpod napol zatisnjenih trepalnic. Glavo je držala samozavestno pokonci, roke pa izzivajoče v boku. Z doktorjevega obraza je izginil dražeči izraz. — Zelda, — je dejal resno, — razvi-ješ se v čudovito žensko in čaka te čudovito življenje — toda ti še nimaš duše in mnogo boš pr 3:1 pela, preano jo nr-Jcleš Skomignila je z raintni. ---- Morda posta.:eš si tvna igralk), todrt najprej moraš ču'iM. DOieir ca naučni se izražati čustva — M gledališču naj o« šla, menite? — je vprašala radovedno. Prikimal je. — Bi šla z menoj v Calitornia-The-ater? Saj veš živmozdruvnik sem. Stanujem blizu gledališča. Grem lahko s teboj kadar hočeš. Poza je izginila. Zeldine aS so zaža-rele od veselja. — Ce hočem. Ljubim gledališče in vas ljubim vroče, doktor, če me vzamete s seboj. Z vami me bodo gotovo pustili. — Ti dražestno dete! — se je nasmehnil zdravnik in ji stisnil roko. Impulzivno se pripomnila m ga poljubila na čelo. V naslednjem hipu jo je objela njegova prosta roka. Pritisn.l jo je k sebi in strastno poljubil na ustnice Branila se je in ga pahnila od sebe. Bil je prvi zrel .noski, ki jo je p ijubii. Njegova sapa Je bna vroča in dišala je močno po citirah Objem m poljub sta jo užalila. Od>Kjčt!a je in skrila s\ oj gnus. — No. Bolyston. ali pridete sem in odigrate partijo do konca ali pa namera* ate prečepeti vso no5 t.um .iotn? Stric Caleb je klical iz sosedne sobe. — Takoj pridem, saj ž2 grem, Caleb. — Potem je pa za^e^etal Zeld>: — Hočeš ta teden z menoj v gledališče? V nedeljo zvečer, a? — Vprašajte strica. — je odgovorila vsa srečna. Z drhtečo roko je pobrala z divana svojega Virgila. ki je ležal tam celo popoldne, notem je pa sden-jala po stopnicah v svo;o sobo. Nadebudna pevka. — Zakaj pa stopiš vedno k oknu, čim začnem peti? — Zato, draga ženica, da bi ljudje ne mislili, da te pretepam. Tudi kriza. — Zdaj tarnajo tudi cvetličarne, da je huda gospodarska kriza. — Kako bi ne, saj hodijo zdaj tudi neveste pred oltar brez vencev. Mesija 20. stoletja Kaj oznaiija Ind Krishnamurti, ki se je preselil iz svoje domovine v Pariz Odrešenikov, ki obetajo ljudem raj na zemlji, je zdaj vse polno, eden je pa najslavnejši. Tudi Japonci imajo svojega Mesijo, ki se mu je posrečilo zbrati okrog sebe baje 80 milijonov vernikov m pristašev novega nauka o bratstvu vseh ljudi. Japonski Mesija je ustanovil novo cerkev in spisal že nad 100 debelih knjig, v katerih razlaga svoj evangelij. V Parizu je pa začel nastopati pravi in najslavnejši Mesija. Seveda je posvetila tudi ta luč iz orijen-ta. Predsednica teozofskega društva An-nie Besante ga je odkrila nedavno v Indiji in proglasila za novega Krista. Pripeljala ga je v Evropo in se naselila z njim v Parizu; Zdaj se pripravlja za svoje apostolsko delo. Najslavnejši Mesija se imenuje Krishnamurti. Povabil je francoske novinarje in priredil tudi javno predavanje tako, da ga pariška javnost že pozna. Krishnamurtii je krasen tip fizično in duševno razvitega moža indijske rase, je visoko izobražen m govori gladko francosko in angleško. Na njem ni nič božjega, pa tudi nič novega. Vse, kar oznanja, je že v krščanskem evangeliju. Samo da je med krščanskim evangelijem in katoliško prakso velika razlika, dočim zahteva novi Mesija, da se njegovi pristaši strogo drže novega evangelija. Ni pa izključeno, da bo ta evangelij v praksi še mnogo slabši od katoliške prakse, kaj«ti ljudje so pač samo ljudje. Zaenkrat ima pa še vse znake doslednosti in še ni kompromitiran. Krishnamurti misli iskreno, da je človek na zemlji določen za višje cilje, kakor se spfošno misli. Novinarji so radovedna ljudje. Na sestanku z njim so si na vse načine prizadevali odkriti njegove slabe strani. Novi Mesija je tudi samo človek in ima pač svoje napake. Pravil je, kako je odklonil ponudbo neke filmske družbe, ki je bila pripravljena angažirati ga proti mastni plači. Ponujali so mu 10.000 dolarjev na teden. In v dokaz, da je res božji poslanec, navaja baš ta primer, češ, da bi se bil vsak drugi na njegovem mestu polakomnil denarja. Krishnamurti zahteva od svojih pristašev v prvi vrsti zmernost in treznost. Mož uči, da sta trpljenje in radost istovetna. Iz obojega raste resnica. Srce je po njegovem mnenju hiša ljubezni. Če ni v srcu ljubezni, človek ni človek. Krishnamurti ima neizčrpno zalogo krasndh prispodob, legend in prigod. Oz-nanja ljubezen, samozatajevanje oznanja krščanski evangelij, toda njegov jezik je drugačen, gre za novo fantazijo ali če hočete za novo utopijo. Mnogi so ga z veseljem pozdravih, ker hoče reški človeštvo grobega materijalizma in brezobzirne sebičnosti. 250 let po smrti pokopan Nedavno se je vršil v švedskem rudarskem mestecu Falunu v Dalerkarliji skromen pogreb, s katerim je bila končana, edinstvena, celih 250 let stara romantična tragedija. V svoji domači vasi je bil pokopan okameneli rudar Matts, ki je umrl tragične smrti že leta 1677. pa so našli njegovo truplo šele I. 1719. Matts je dobil povelje odstreliti v globokem rovu nekaj kosov skale. Zaman ga je prosila njegova nevesta, naj se ne spušča v to nevarnost. Ni je ubogal, odšel je v rov m izginil brez sledu. Šele čez 50 let so našli ru-rudarji njegovo truplo popolnoma ohranjeno, kakor da bi bil pravkar umrl. Truplo je bilo tako dobro ohranjeno najbrž zato, ker je ležalo v vodi, v kateri je bila modra galica. Nevesta nesrečnega rudarja se ni omožila, temveč je ostal zvesta spominu svojega ženina. Bila je že starka, pa je vendar takoj spoznala svojega ženina in od razburjenja jo je zadela ob njegovem truplu kap. Okamenelo truplo so položili v stekleno krsto in spravili v muzej v Falunu. Tam je ostalo, dokler ni začelo razpadati. Potem so ga položili v pravo krsto in svečano pokopali. Pa tudi v grobu pod cerkvenim tlakom nesrečni rudar ni našel miru. Ko so 1, 1860 popravljali v cerkvi tla, so napravili v pokrov krste okence in krsta je bila razstavljena v cerkveni galeriji, kjer so mogli ljudje občudovati ta redek naravni pojav. Šele zdaj so rudarjevo truplo pokopali na pokopališču. Romantično usodo švedskega rudarja so porabili že mnogi pesniki in pisatelji za svoja dela. V Nemčiji so obdelali Mattsovo tragedijo Riickert, E. T. A. Hoffmann, Joachim von Arnim m Rihard VVagner, ki je komponiral leta 1849 iz te snovi opero v treh dejanjih. Tudi v Ameriki, na Danskem, v Angliji, Franciji, Italiji* Avstriji hi na Holandskem je dobila tragedija rudarja Mattsa in njegove neveste literarno obliko. Dežela diamantov Blizu vasi Balrsa v braziljski državi Goyaz je našel letos siromašen kmet krasen bledomoder diamant, ki tehta 51 karatov. Kmetic seveda ni imel pojma, koliko je vreden dragulj in zato ga je prodal bogatemu farmarju v diamantnem distriktu na reki Araguya za 500.000 Din. Od farmarja je kupil dragulj veletrgovec z diamanti v Rk) de Jame i no. V svrho brušenja so ga razlomili v dva dela, eden tehta po brušenju 20, drugi pa 10 karatov. Po brušenju je poskočila cena večjega diamanta na dva milijona, manjšega pa na 800.000 Din. Izredna čistota sirovega dragulja je razvidna že iz tega, da je izgubil z brušenjem samo 21 karatov. Iz manjših drobcev so napravili še več manjših diamantov, ki jih je trgovec seveda drago prodal. Ta redki diamant pa ni prvi, ki so ga v Braziliji našli. Prve vehke diamante so našli leta 1725 blizu sedanjega mesta Diamantina. Redkim diamantom se ima Brazilija zahvaliti, da je dobila od Portugalske široko samoupravo in da je bila 1. 1817 proglašena za kraljevino. V Braziliji so našli tudi sloviti diamant »Južna zvezdac, ki je tehtal 125.5 karatov in ki je zdaj last indijskega maharadže Gaekvara iz Bo-rode. Pred brušenjem je tehtal ta diamant nad 255 karatov. Zdaj je vreden okrog 5 milijonov Din. Pred leti so našli v Braziliji največ- ji roza diamant sveta »Južni križ«. Ta dragulj, ki še ni brušen in je last nekega trgovca z diamanti v Rio de Janeiro, tehta 118 karatov. Zdaj ima velikost golobjega jajca, po brušenju bo pa tehtal samo nekaj nad 20 karatov. Vendar bo pa še vedno največji diamant te vrste na svetu. mM i x U *IVnVr" T*- TVORNICA CIKORIJE REDI LIH II Motorna vozila na češkoslovaškem Češkoslovaški državni statistični urad objavlja podatke o motornih vozilih v republiki. Popis se je vršil letos v februarju m našteli so 100.474 motornih vozil. Všteta pa niso motorna vozila vojaške uprave. Od lanskega leta je naraslo število motornih vozil v CSR za 22375. Od leta 1922 se je število motornih vozil podesetorilo. Leta 1922 jih je bilo 9929, v oktobru 1926 že 39.543. predlanskim v februarju 59.409, lani v februarju 78.099, letos pa kot rečeno 100.474. Število osebnih avtomobilov in mo-tociklov se je razvijalo tako-le: Leta 1922 jih je bilo 5316, leta 1926 že 17362, predlanskim 25.111, lani 32.137, letos pa 41.026. Avtobusov je bilo leta 1922 samo 126, štiri leta pozneje že 676, predlanskim 1377, lani 1981, letos pa 2579. Tovornih avtomobilov je bilo 1. 1922 samo 1934, štiri leta pozneje 6400, predlanskim 10.100, lani 13.883, letos pa 10.025. NOGAVICE z Ž.160M Najboljše, najtrajnefse. zato 13 Za kulisami. — Kako ste pa maskirani? Ležati morate na tleh, predstavljati truplo in biti rdeč ko kuhan rak. — Mar kuhan rak ni truplo? Ure JI \«*ITA\S so vedno najboljše! Medosežna po kakovosti. PRI SVOJIH BOŽ.CNIH NAKUPIH ZAHiEVAJTE, PROSIM SAMO are % /namko ,,/vexda* . URE JUNGHANS SO NAPRODAt V STROKOVNIH TRGOVINAH. >mAta1i €>g1asi< *saka beseda tO par. Plača me lahko tudi m Za odgovor montiral t Na vprašanja brets žrebanje drž. raz« loterije Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 5. decembra so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 500.— srečke st.: 8.0O6, 8.067. 8.087, 8.097, 8.098, 13.873, 13.877, 16.016, 16.035, 16.093, 19.137, 29.298, 34.169, 34.188, 36.643, 36.683, 37.742, 37.779, 38.152, 38.193, 39.567, 39.576, 39.590, 42.968, 47.450, 47.466, 48.377, 49.499, 56.026, 56.036, 57.324, 57.367, 58.840. 59.513, 59.574, 66.424, 67.596, 68.701, 68.733, 68.760, 68.761, 69.136, 69.149, 69.167, 69.413, 69.453, 73.769, 75.059, 75.096, 75.099, 75.198, 76.634, 76.658, 77.210, 77.295, 77.300, 78.039. 81.287, 82.476, 84.166, 84.177, 86.902, 86.952, 86.991, 87.806, 87.926, 89.106, 89.114, 96.618, 96.692, 98.163, 98.926, 98.943, 98.973. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Zadružna hranilnica r.z.10.1., Ljubljana, Sv. Petra c« i* MODROCE La afrik, močno blago. Din 360; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše prt RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg st. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta telefon 2820 — Miklošičeva cesta telefon 2595. 102/T ZASTOPNIKE v vsakem večjem kraju vse države IŠČEMO. Strokovno znanje ni potrebno. Visok zaslu-'"»k. Ponudbe na: Publicitas, Zagreb. Ilica 9 pod br. 25166. Šoferski praktikant z nekoliko prakse, želi prakticirati v meh. delavnici ali tv* tospodjetju. — Ponudbe na na* slov: Rudolf Drnovšek, Zagor* je ob Savi. 3038 Novozldano hišo z vrtom in 400—500 m» zemlje, v lepi solnčni legi, zelo pri* pravno za obrtnika ali vpoko* jenca, prodam z« 45.000 Din. Stanovanje takoj prosto. Več pove lastnik Ivan Čater, Kozje 106. 3037 Prazno sobo s štedilnikom in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v upravi lista. 3040 Gostilna v najprometnejši ulici v Za* grebu s 3 lokali, prikladna tu* di za bufet ali za večjo rfcstav* racijo se s stanovanjem in po* stranskimi prostori vred pro* da. Stanarina zmerna. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 3036 oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija pri «1**Tyifi>i vsake starosti po zdravnikih priporočena »IDEAL* mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti. Ze po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo Številne zahvahuce — oči vi dna. napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mameče mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suha bedra se z >IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nle. Kemćny, Košiće B, poštni predal 12 B 26. CSR. Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — l kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po poeti in železnici. 58/T MODROCE jeresnice, otomane, divane (pa tent), fotelje, salonske in klub-*ke garniture — dobite najao-tidneje pri SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg 6 VAS POKVARJEN JTN RAZGLAŠEN KLAVIR popravi in uglasi specijalist,— Josip Bajde, Gosposvetska cest. 12. 2940 Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjava« da sva s 1. decembrom 1930 PREVZELA GOSTILNO PRI „MRAKU" na Rimski cesti štev. 4 ter se vsem najtopleje priporočava. Postrežba točna — Solidne cene! S spoštovanjem Une in Ivanka Mrak LJUBLJANA, Rimska cesta 4. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na kon;«*ko uprego cakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzem« CICIJA TtRK. LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9. Telefon interurban 2157 81/T Oreftmje Josip Zupančič. — Za »Narodno uakarao« Iraa I ■■■■■>, — Za spravo m laasrsti dat Usta: Oton Okrtstaf — Val f Ljubljani.