■603-45361 fon 22201
finančno ali ogW’
ročaio P"
ori 5.P.1
zrr • w
!
j
iiiiu'1"1
tal
na
vUi
h p°Ž
An«

t ter.
,vi« k.
> j*, a
»o»-SS
•ed «
kjer |
aels^ *
Indijrjj
š<5
►«1
S"
■»?»
£5^
stav*
o«a in oj
zel«
!a ?V
ipfŠ^
to P8,
nativ« j
-Sd
v«
Sp
eslSV
<k
vs
ii.V
s>;
taKf
n*


f;
I«
Primorski
Abb“poSS1! pSpo01 Cena 90 lir
nevmk
Leto XXVIII. Št. 268 (8361)
TRST, nedelja, 12. novembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
{^STANKA OBEH OSREDNJIH SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V ITALIJI iN AVSTRIJI
mm IZJAVA SKGZ IN zso
Kot smo na kratko že poročali, sta se v petek sestali v Celovcu delegaciji Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki sta po izčrpni razpravi o sedanjem kritičnem položaju na Koroškem, o raz-nerah slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlani ji-Julijski krajini in na Koroškem ter o programu za tesnejše medsebojno sodelovanje tudi na kulturno - prosvetnem področju objavili skupno izjavo. O položaju in o nerešenih problemih slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski kraji-0’ je obširno poročal predsednik SKGZ Boris Race, o vprašanjih koroških Slovencev in o stopnjevanju teroriziranja, ki Sa nad pripadniki slovenske narodnostne skupnosti izvajajo nemški nacionalisti in neonacisti, pa je podal izčrpno poročilo Predsednik ZSO dr. Franc Zivitter.
Po seji so se člani obeh delegacij na večerji srečali in si izmenjali misli z dr. Jožkom Tischlerjem, predsednikom Načrtnega sveta koroških Slovencev.
Delegacijo SKGZ so sestavljali predsednik Boris Race, tajnik dr. Darij Cupin ter člani izvršnega odbora Izidor Predan, Filibert Benedetič in Edmund Košuta, delegacijo Z OS pa Predsednik dr. Franc Zmitter in člani izvršnega odbora Janko Ogris, Karel Prušnik, Andrej Kokot, Franjo Ogris in Ljubo llrbajs.
nadaljevanju stalnih stikov sta v (vje novembra 1972 sestali lovcu delegaciji odborov Zve-r0g|te°Venskih organizacij na Ko-tveLm- ’n Kulturno gospodarske ske L12,.dežele Furlanije - Julij-kušri'	s* izmenjata iz-
p* « skladno nastopata, nama na us°da druži slovenski ItalijinC>c?n* ^upnosti v Avstriji in ne L. Slovenci v obeh državah enakopravnosti in ni stoi °v njihov narodnostni ob-
koni Z-U^'nk°vitimi zaščitnimi za-Ijata’ Ctprav ji™ zaščito zagotav-rnenci,aVStriiska državna in senžer-dei f Pogodba, ki sta sestavni romastave Republike Avstrije, ozi-8porn Ustava Republike Italije in 0 sog!asju-
ftprak S y Avstriji in Italiji se £	^ P° zmagi nad naci-
litn n°m’ k’ jih je skupaj z osta-na SmQ(V€uskim narodom obsodil nama rt‘ 'še vedno boriti za golo gjtostao življenje, ci, k?ub‘>ka Italija ravna s Slovenil . 80 v okviru njenih meja, .e> kakor z južnotirolskimi roko a' “°či'm je le-tem dala ši-do avtonomijo in jih je zaščitila doslei 0ke ?topnje, je za Slovence je JmSpreiela Še šolski zakon, ki Ido ?m;’njkljiv in ima veljavo sa-jin° j* tržaško in goriško pokra-kra{jn e Pa tudi za videmsko po-venske Nobena druga pravica slo-Uzakon' inapodnostne skupnosti ni glasi, J<jna in spomenica o so-Šlovct^. k' ve*Ja sanY) 23 tržaške ftioČi ce> nima notranje zakonske
jitl!
^ežela
Furlanija - Julijska kra-
v kot,jPreierna le obrobne ukrepe le Vja st Slovencev, prav tako se PraVjc ,acti' priznavajo posamezne krajini y tržaški in goriški po-sl°Vend. u v okoliških, pretežno Go|.jCa 'h občinah, okrog Trsta in
tiven a^Ske stranke so zvest in akta ni,avaznik Slovencev v boju tih ka-0^6 Pr£|vice. V zadnjih le-jočih st°J° tucp vodilni deli vlada-v?r'skpSt,ank razumevanja za slo-daleč Probleme, toda učinki so Prpjf3 Pričakovanji.
Cert) § Sern. n' beneškim Sloven-he ^e Poznan status naindnost-tega n.n. lne in ne uživajo zaradi te. RtiPanjše narodnostne pravi-r jo, j™ temu, da ti krogi govo-Sloven ako Je koristna prisotnost bi	ki da bogatijo okolje,
v Sarn!nega ukrepa oblasti, da bi gastvr, ‘,ri Trstu in Gorici to bo-•hajo navzven tudi poudarili. Ni-Etobainrazurr>e vanja za sprejetje Prid	zaščilncga zakona v
'skren0°yer!cev' kar bi bil dokaz ^obanp 2etjp po njihovi ohranitvi, kočj]j ?a napora ni, da bi onemo-kotp ,.et°vanje fašističnim ostan-vajo’ .,! Puleg svoje nravi ne skri-SKpv 1Sloven£ke mržnje. bi akoi • S trudila, da se skup-ki s ffi nastopi vseh Slovencev, *ača,n bl't zaradi dvojnih volitev
Prf,kinjeni, takoj obnovijo
.............................
titSnih°V5?Cev °b podpori demokra-«iloo r,Sl italijanske družbe odlo-“čitnjhPrispevala k uresničitvi za-flo ia,, Zakonskih ukrepov, ki bo-vttisko ° zaK°tovili bodočnost slo-betu narodnostne skupnosti. Obe-a v . bo SKGZ še bolj angažira-kop) ^u protj fašističnim ostan-
tlčrt^^ki Slovenci so kljub policiji, $ svotovnonazorni diferencia-0rganr, Se.izraža v obeh osrednjih 8kih : ,ac,Jah, iz trpkih zgodovin-
|zkušer! -- -
jas ‘v'Vf'ncem v Julijski krajini n°, da bo samo enotna fron-
bfesnj^usenj spoznali, da sta za
h<w
r'0stnVh,iev 'n uveljavitev narod-S'tl)PnostDrav'c P°trobni enotnost in
......
....m,
vseh narodnih sil. Sad
^ruŠ0 srečanje lUig-Van Thieu
le	11. — Odposlanec Be-
. hiše
sesta
Potegu ^a,n Thieujem, vendar o
drugi a general Haig se je danes ^rjetn _s saigonskim dikta-
h){aj sestanka ni vesti. Kot po-Hjjgu’-. ^an Thieu izročil ^bbovo p^8ui° z odgovorom na Ni-
v o Poslanico.
tega spoznanja je skupna Spomenica koroških Slovencev z dne 11. 10. 1955, ki je slej ko prej osnova in izhodišče vseh zahtev in prizadevanj v korist slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V tej spomenici so koroški Slovenci kot neposredno prizadeti s čutom resnosti in odgovornosti utemeljeno interpretirali člen 7 državne pogodbe in iznesli vladi konstruktivne predloge, kako naj se rešijo ta določila državne pogodbe.
Republika Avstrija je v izvajanju manjšinskih določil državne pogodbe doslej leta 1959 sklenila tako imenovani manjšinski šolski zakon in manjšinski zakon o sodnem jeziku ter letošnje leto zakon o dvojezičnih topografskih označbah in napisih. Mimo teh zakonov je druga določila člena 7 poskušala rešiti z navadnimi o-dredbami oziroma navodili podrejenim oblastem, ki pa so pravno dvomljiva in nikakor ne pomenijo rešitve predmetnih določil.
Koroški Slovenci poudarjajo, da pri nobenem teh zakonov niso mogli sodelovati, niti vlada in zakonodajalec nista upoštevala njihovih številnih konkretnih predlogov za rešitev teh vprašanj. Zato tudi niso dali k nobenemu zakonu svojega soglasja in pristanka.
Kljub temu so v pričakovanju, da bo vlada končno pristopila do resnega reševanja odprtih vprašanj .vedno znova v številnih vlogah in pri vseh kontaktnih razgovorih dosledno izražali svojo pripravljenost za sporazumno in znosno rešitev odp-tih vprašanj, hkrati pa opozarjali tudi na neumestnost in nevarnost zavlačevanja in zamudnega reševanja.
Že ob dogodkih okoli proslave 50-letnice plebiscita pa se je pokazalo, da se nemške nacionalistične sile spet zbirajo s ciljem preprečitve sleherne rešitve v Korist obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Zahteva po lidvidaciji slovenskega ljudstva na Koroškem v «Ruf der Heimat» pa je bila tudi za koroške Slovence fanal, da ne morejo več potrpežljivo čakati in verovati lepim obljubam.
Zato je razumljivo, da je zlasti koroška slovenska mladina začela vse bolj odločno zahtevati pravice in uresničitev vseh določil člena 7 državne pogodbe. Ta aktivnost mladine, ki je opozorila tudi mednarodno javnost na nerešena vprašanja na Koroškem po eni strani in nova politična situacija po volitvah leta 1970, ki je onemogočila izbegavanje odgovornosti dežele na zvezno vlado in obratno zveze na deželo, po drugi strani pa očitno privedli do tega, da je letos z zakonom o dvojezičnih topografskih označbah in napisih prišlo do nadaljnjega skromnega koraka v izvajanju člena 7 državne pogodbe.
S poznano reakcijo združenih nacionalističnih sil pod vodstvom tK&rntner Heimatdiensta* na ta ukrep vlade in z njihovimi nasilnimi akcijami proti pravicam koroške slovenske narodnostne skupnosti pa je nastal nov odločilen trenutek za koroške Slovence, ki mora pomeniti resen začetek doslednega izvajanja državne pogodbe.
Slovenci so v nedavni preteklosti znali primemo odgovoriti tistim, ki so sklenili, da jih uničijo. V teh slavnih dejanjih, v obsodbi nacionalizma, ki jo je o koroških dogodkih izrekel svet, in v solidarnosti matičnega in vseh ostalih jugoslovanskih narodov, bodo koroški Slovenci črpali moč, da svojo narodnostno pripadnost prav danes še bolj manifestirajo in dokažejo ,da se ne bodo pustili u-strahovrti. Naslonitev na demokratične sile Avstrije in njihova zgodovinska odgovornost v tem trenutku bosta močan prispevek k uresničitvi popolne zaščite slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
ZSO in SKGZ ugotavljata, da je bilo ob eskalaciji nemškega nacionalizma in nasilja nujno, da sta
obe osrednji slovenski koroški organizaciji zaprosili SFR Jugoslavijo, kot državo matičnega naroda in sopodpisnico avstrijske državne pogodbe, naj na mendarodni ravni ukrene vse, kar je potrebno, da bo Avstrija zagotovila izdajanje 7. člena, zato obe Zvezi z zadoščenjem pozdravljata odločno stališče predstavniških organov Slovenije in Jugoslavije.
Internacionalizacija koroškega problema mora dokončno uresničiti izvajanje duha in črke državne pogodbe v vseh njenih členih in v vseh podrobnostih, kar narekuje koroškim Slovencem in vsem pristojnim in odgovornim za dokončno rešitev odprtih vprašanj člena 7, v tem času pa jugoslovanski vladi v smislu njenih slovesnih izjav ob pristopu k avstrijski državni pogodbi in njeni ratifikaciji še posebej, da ne sprejemajo polovičnih rešitev, ampak da vztrajajo, naj se državna pogodba v vsej vsebini in v celotnem obsegu uresniči.
Celovec, 10. 11. 1972.
Predstavniki Zveze slovenskih orfl anizacij na Koroškem in Slovenske
petkovem srečanju v Celovcu
kulturno gospodarske zveze po
ZAKLJUČEN KROG STALIŠČ V RAZPRAVI NA 39. KONGRESU PSI V GENOVI
Pogoji za vstop v vlado in odnos s komunisti v govorih Lombardija, De Martina in Bertoldi ja
Lombardi: enotnost vse levice je možna alternativa - De Martino: razpoložljivost socialistov za vlado s KD, podpora Moru. dialog s KPI . De Martino je predlagal {dogovorjeno vodstvo*,
Bertoldi pa, naj se struje odpovedo svojim tezam in obnovijo tesno enotnost v stranki
(Od našega posebnega dopisnika)
GENOVA, 11. — Danes so nastopili «trije veliki* in z njihovimi govori je zaključen celoten krog pozicij, ki prihajajo do izraza na kongresu socialistične stranke. Po uvodnem poročilu tajnika stranke Mancinija, včerajšnjem govoru Nennija, sta danes dopoldne naprej stopila na govorniški oder ieader levice Lombardi, takoj za njim pa predsednik stranke De Martino in zvečer še Bertoldi.
Lombardi je izhajal iz obširnega pregleda kritičnega mednarodnega, gospodarskega in socialnega položaja, ko je ves kapitalistični svet v ostrem spopadu, da si zagotovi svetovna tržišča. Italija je v tem boju šibka in pred njo sta dve možnosti: ali hedi po stari poti podrejanja interesom velikega kapitala z deflacionistično politiko, nizkimi plačami in zatiranjem delavskih zahtev; ali pa u-vede nove oblike razvoja s politiko reform in družbeno potrošnjo.
Na tej osnovi poteka tudi razgovor s katoličani in je zelo napačno govoriti o KD kot mono-
ttllllllll lllllllll IIIIIIH ||||||||||||(;;;;i;:illlllHIIIIIII||||
J
DANES
Na kongresu PSI so govorili De Martino, Bertoldi in Lombardi. Prišlo je do vidnega zbližanja stališč, kar je Bertoldiju dalo možnost, da predlaga obnovitev najtesnejše enotnosti v stranki, z druge strani se pa čujejo glasovi, da se je že ustvarila trdna večina med De Martinom in Nen-nijem.
Jugoslovanski predsednik Tito je med obiskom v Skopju govoril o odnosih s tujino ter posebej omenil odprto mejo med Italijo in Jugoslavijo. Glede odnosov z Avstrijo in dogodkov na Koroškem pa je Tito poudaril, da Jugoslavija ne bo mirno prenašala, da bi fašistični elementi na tak način ravnali s slovensko manjšino.
Na sestanku med zastopniki Slovenske kulturno gospodarska zveze in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so sprejeli skupno izjavo o položaju slovenske manjšine v Avstriji in Furlaniji - Julijski Krajini. V izjavi se obe organizaciji zavzemata za internacionalizacijo vprašanja slovenske manjšine na Koroškem, kar naj. privede do uresničenja člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Tudi PSI se je z vnemo lotil volilne kampanje: včeraj so na Garibaldijevem trgu govorili o dosedanjih dosežkih in o bodočih načrtih Ghersi, Boniccioli in dosedanji občinski odbornik Dušan Hreščak, ki ponovno kandidira. Ka KD pa je sinoči govoril tržaškim volivcem vsedržavni tajnik stranke Arnaldo Forlani, medtem ko je župan Spaccini orisal program za prihodnje obdobje občinske uprave.
litnem bloku, ker je dobro znano, da katoliški svet razdvajajo ostri spori in da odraža vsa notranja nasprotja kapitalizma. KD je važen sogovornik, nikakor pa ne sme biti za socialiste edini sogovornik. Treba je gledati v oddaljenejšo prihodnost, ko obstajajo tudi možnosti alternative demokristjanski oblasti. Seveda pa takšna perspektiva ni bila in ne more biti v socialističnem združevanju, ko je že kazalo, da je vsa levica v rokah PSU. Levica je mnogo več: komunisti, socialisti in napredni del katoličanov pa tudi razne opo-rečniške skupine za katere je Lombardi ugotovil, da so prav gotovo na napačni poti, nikakor pa ne izdajalci delavskega razreda. Za Lombardija je alternativa torej v globokih spremembah sil v novih političnih in socialnih odnosih.
Lombardi je nato dejal, da imajo socialisti s komutosti «stalno odprt račun*, ko je treba krepiti dialektiko razgovora med obema strankama, tako da se pripravlja morebitno resnično jutrišnjo trdno enontnost. Komunisti so dokazali svojo avtonomijo in to je tudi primer češkoslovaški dogodkov, ko so podprli. novi kurz in obsodili intervencijo Sovjetske zveze, ki je odraz politike blokov in iz ropotarnice zgodovine potegnjenega načela «cuius regio eius religio*. Toda istočasno pa so zaradi tako imenovanih državnih interesov zapustili češke komuniste, ki so morali ■ zbežati iz ČS SR, in katerih edina krivda je, da so bili ustvarjalci praške pomladi.
V dvorani je prišlo do istočasnih burnih aplavzov in žvižgov, ko je Lombardi ugotovil, da je De Martinova «Riscossa» morda številčno zmagala na kongresu, politično pa je bila poražena. Sedaj se namreč več ne govori o hitrem nebolečem vstopu v vlado in če je odpadlo to vprašanje, potem so odpadli tudi razlogi za najostrejše notranje spore. Lombardi pravi, da se bodo lahko še ločevali, toda sedanji položaj omogoča u-stvarjanje enotnosti v stranki m enotno vodstvo stranke. PSI je v opoziciji in ta opozicija bo trda in težavna. Socialistična stranka se mora v opoziciji odločno boriti, ker je socialistična stranka stranka delavcev, ali pa ni nič.
Takoj za Lombardijem je spregovoril De Martino, ki pravi, da je napačno ocenjevati položaj, kot da je vse končano, da se ne more ničesar več narediti in da ni možnosti za evolucijo. Politika levega centra ni zaključena. Če pa je, potem ne gre premik na levo, temveč samo na desno. Na tem kongresu je treba izraziti pripravljenost, da socialisti stopijo v vlado in to je ključno vprašanje kongresa. Mi moramo povedati — je poudaril De Martino — da smo pripravljeni prevzeti vladno breme in zahtevati je treba razgovor s celotno Krščansko demokracijo ter pri tem podpreti stališča Mora.
De Martino je že v uvodu po-
Predsednik PSI De Martino
novil Nennijevo misel, da ni ničesar lahkega, da za ovinkom ni levega centra, temveč zaostritev položaja in centrizma. Zato je tudi postavil v ospredje vprašanje razpoložljivosti stranke za obno vitev levega centra, vendar ne brez pogojev, temveč prav obratno z jasno politično usmeritvijo.
De Martino je kot prvi pogoj za obnovitev levega centra zastavil vprašanje avtonomije stranke, ki pa ne more biti. mišljena na tak način, da bi skušali spraviti komuniste v nekak geto, jih obdati z bodečo žico, kot zahtevata PSDI in KD. Na teh pogajanjih za vladno večino in na teh razgovorih na vrhu je bila na dnevnem redu «omejitev večine*,' in socialisti niso nikoli nanjo pristali. temveč so zahtevali, da je
I vladna večina sicer avtonomna, toda istočasno tudi odprta za pozitivne prispevke v KPI kot stranke delavskega razreda, ki odraža težnje za reforme in socialno preobrazbo družbe.
Kolikor se to ne razume in kolikor ta stališča za nekoga niso sprejemljiva, potem razgovora sploh ni mogoče pričeti.
Isto stališče je De Martino zagovarjal glede levih odborov in to tudi v deželnih upravah, ker ni mogoče ustvariti ene same sheme za vse okoliščine in je tudi praksa dokazala, da takšni odbori pomenijo okrepitev in ne šibitev demokracije v Italiji.
Končno je kot tretji pogoj De Martino navedel napore v korist Juga. gospodarska vprašanja, boj proti fašizmu in vprašanje raz-poroke.
Obstajajo splošna politična gospodarska in socialna vprašanja, kj jih je treba rešiti in predvsem osnovno vprašanje, po kakšni poti hoditi v socializem. To je najbolj zapleteno vprašanje sedanjega političnega razvoja, ko je treba zagotoviti produktivnost, napredek proizvodnje in izvajati reforme. Najbrž je najboljša metoda načrtovanje, ki pa mora biti učinkovito in ne samo nekaj obrobnega, posvetovalnega.
Ko je De Martino obravnaval ta vprašanja je prešel tudi na oris drugačne pesimistične možnosti, ko ne bi prišlo do razgovora s katoličani, ko bi se položaj še zaostril. V takih okoliščinah bi stranko čakalo dolgo razdobje opozicije, ki bi pomenilo, da je treba ustvariti po-BOGO SAMSA
Korak naprej
(Nadaljevanje na 8. strani)
Zelo verjetno je še prezgodaj dajati ie danes dokončno oceno dogodkov, ki so se v naši matični domovini zvrstili od lanskega decembra do letošnjega oktobra. Kljub temu se nam zdi prav, da o teh dogodkih spregovorimo kot sestavni del naroda, ki te dogodke doživlja in kot narodna skupnost v zamejstvu, ki smo takorekoč življenjsko zainteresirani na življenju in razvoju države, katere neločljivi del je naša ožja matična domovina Slovenija.
Predvsem moramo podčrtati, da smo prav iz teh razlogov o dogodkih svoje bralce že sproti obveščali z objavljanjem vseh vesti, zlasti pa z objektivnim objavljanjem poročil o vsem, kar so povedali in razlagali najodgovornejši jugoslovanski voditelji s Titom na čelu ter o vseh sklepih najvažnejših političnih jo-rumov, v prvi vrsti seveda forumov jugoslovanskih komunistov, nespornih ustvarjalcev nove SFR Jugoslavije, ki jo najmanj že dvajset let (prav gotovo pa od sprejema programa ZKJ od leta 1958) lahko označimo kot prvo deželo na svetu, ki je na temelju porušenih starih kapitalističnih družbenih odnosov začela pionirsko graditi izvirne samoupravne socialistične odnose tako, kot so ji narekovale lastne specifične potrebe in izkušnje. In vsi vemo, kako velike uspehe je že doslej na tej svoji pionirski poti dosegla, prav tako pa tudi, koliko težav, naporov in žrtev je bilo in je še potrebnih pri gradnji teh odnosov in pri premagovanju in odstranjevanju odklonov in odstopov, ki tudi socialistični graditvi niso in, žal, ne morejo biti tuji.
Ptav zaradi tega mislimo, da se ne motimo, če ob ocenjevanju omenjenih dogodkov zapišemo, da gre za določeno fazo v premagovanju teh pionirskih težav in naporov, če pa se pri nadaljnji oceni držimo časovnega zaporedja, potem moramo naše bralce spomniti na vse tisto, kar se je od lanskega decembra do letošnjega oktobra pravzaprav zgodilo in zakaj se je zgodilo. Pri tem naj takoj poudarimo, da se nam zdijo obrazložitve ukrepov vodstva jugoslovanskih komunistov, kakor tudi ukrepi sami v taki meri prepričljivi, da je odvečno iskanje drugih razlag, zlasti pa takih, ki jih iščejo pogosto z zelo slabo prikritimi nameni, včasih pa tudi z neprikrito ihto, vsevedni komentatorji, da bi z njimi «dokazali», da je jugoslovanski «obra-zec» samoupravnega socializma doživel poraz, da se «vrača» konservativni centralizem z «aparatčiki», ki da bodo nadomestili tehnokrate, kot se izraža neki ugledni rimski politični tednik itd. ali pa, da bi izrazilo svojo kaj malo iskreno zaskrbljenost za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji.
F resnici pa se je zgodilo sledeče:
1. Lani v decembru je vodstvo ZKJ obsodilo separatizem in nacionalizem tedanjega vodstva SR Hrvaške in prav kmalu se je izkazalo, da vzroki in posledice obojega niso bili
zemljepisno omejeni. Lanski decembrski dokument predsedstva ZKJ o tem dovolj zgovorno priča, še bolj pa pozneje objavljeni Titov lanskoletni julijski govor na sestanku a omenjenim vodstvom.
2.	V oktobru letos pa je bila potrebna štiridnevna diskusija o stanju v ZK Srbije, t.j. največje jugoslovanske republike, in kdor si želi podrobne in prepričljive marksistične ocene tega stanja, ki )e v glavnem stanje v vsej državi, naj natančno prebere Titov zaključni govor v isti razpravi, pri čemer naj upošteva tuai njegove prejšnje, večkrat zaman izrečene kritike, v javnih govorih.
3.	Rezultat tega skoraj enoletnega razpravljanja je bilo znamenito oktobrsko Titovo pismo, namenjeno vsem komunistom in vsej jugoslovanski javnosti v vseh republikah.
4.	Posledica izvajanja načel in nalog, ki jih to pismo vsebuje, so bile znane ostavke nekaterih vodilnih ljudi v vodstvu republiških ZK in izvršnih organih tako v Beogradu kot v Ljubljani in v Skopju.
Za pravilno rpzumevanje teh dogodkov pa je odločno nezadostno in zgolj površno naštevanje suhih vzrokov, naštevanje, ki navadno vsebuje vse polno izrazov kot so birokracija, tehnokratizem, karierizem, liderstvo, socialne razlike, nedoslednost v politiki neuvrščenosti itd. Kdor hoče dobro razumeti in je tudi voljan dobro razumeti, kaj se dogaja, mora temeljito preučiti vsaj glavne dokumente o naštetih dogodkih in problemih.
Kdor bo to storil, bo moral priznati, tda ne gre za krizo samoupravnega socializma v naši matični domovini kot zastavljenega cilja, temveč da gre za novo in verjetno tudi zelo težko fazo premagovanja ovir in težav, ki so sedanji razvoj zavirale, na poti k nadaljnjemu utrjevanju prav takega socializma, za katerega smo lahko prepričani, da bo delovno ljudstvo Slovenije in Jugoslavije v njem doseglo še nove, še večje uspehe kot doslej in ki so vsem, tudi nam v zamejstvu spričo odprte meje lahko očitni.
čeprav bo torej za dokončno oceno potrebno počakati, kaj bo pokazala bližnja prihodnost, lahko že sedaj z gotovostjo trdimo, da ne gre za krizo, temveč za nov korak naprej na poti samoupravne socialistične graditve in socialističnih odnosov v jugoslovanski družbi v interesu delovnega človeka in delavskega razreda kot nosilca teh odnosov. Zato smo prepričani, da bodo zadnji dogodki v naši matični domovini tudi prebivalstvu z obeh strani odprte meje, zlasti pa nam Slovencem v Italiji, dali še več možnosti in pogojev, da bomo ugodnosti napredka Jugoslavije in Slovenije, zlasti pa ugodnosti odprtosti te meje v še večji meri deležni, kot doslej. In končno smo prepričani, da bo utrjevanje samoupravnega in humanističnega socializma v Jugoslaviji še bolj utrdilo njen ugled kot že priznanega dejavnika miru v svetu in v tem delu Evrope.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||iiiiiiiiiiiiiii||||||||||||,|||l||||||,imi|l||„|„||l|„mi||ltl|||l|mi|nil,l|||l|||||||Mm|||||||||||||||||||||||)||||)|||Q
GOVOR JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V SKOPJU
Tito o Koroški: Ne bomo prenašali da fašisti tako ravnajo z manjšino
Dobri odnosi z Italijo in s socialističnimi državami
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Predsednik skupščine Makedonije Nikola Minčev je priredil sinoči v Skopju na kraju obiska predsednika Tita v Makedoniji večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge. V odgovor na zdravico Minčeva je Tito poudaril potrebo po enotnosti in odloč-nosti v borbi proti razrednemu sovražniku in v borbi za samoupravljanje. Tito je opozoril, da mnogi , v tujini z zanimanjem spremljajo razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji, zato je treba paziti, da tujine ne razočaramo in dosledno in vztrajno graditi in razvijati samoupravni sistem, v katerem bo delavski razred svobodno razpolagal z rezultati svojega dela.
Tito se je ozrl tudi na zunanje politična vprašanja in ugotovil, da
si je Jugoslavija s svojo dosledno politiko pridobila velik ugled na svetu in po vojni uredila odnose s skoraj vsemi državami, posebno s sosedi. Kot primer dobrih odnosov je Tito omenil primer Italije, kjer letno na milijone ljudi prehaja prek meje, kot da meje ne bi bilo.
Tudi z Avstrijo smo hoteli vse najboljše urediti in smo vzpostavili z avstrijsko vlado zelo dobre odnose, je dejal Tito. Toda na žalost so danes v Avstriji fašistični elementi, ki prizadejajo velike skrbi ne le našim manjšinam, temveč sami Avstriji; nam je zato zelo žal, toda ne bomo mogli prenašati, da tisti, ki so toliko krvi prelili v naši deželi, namreč fašisti, tako ravnajo z našo manjšino, je poudaril predsednik Jugoslavije.
Jugoslavija ima, po besedah Ti-
ta, dobre odnose z vsemi socialističnimi državami. Odnosi s sosedno Bolgarijo so normalni, čeprav bi Jugoslavija želela imeti z njo najboljše odnose. Odnose kvari stalno zanikanje obstoja makedonske nacije z bolgarske strani. Bolgarski voditelji sicer pravijo, da s tem zanikanjem ne soglašajo. Toda. je poudaril Tito, morali bi to odkrito reči. Mi bi želeli z Bolgarijo ne le normalne, temveč tudi dobre in prijateljske odnose, ker je to zelo važno za utrditev stanja na Balkanu. Toda v Bolgariji bi se morali že enkrat odpovedati raznim iluzijam iz davne preteklosti, je dejal pred sednik Jugoslavije.
Jugoslavija ima, po besedah Tita, dobre odnose s Sovjetsko zvezo in z vsemi drugimi socialističnimi državami, vštevši Demokratično repu-
bliko Vietnam, začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama, Demokratično republiko Korejo, ki gledajo na Jugoslavijo kot na prijateljsko deželo, na deželo, ki jim nesebično pomaga. Dobro se razvijajo tudi odnosi z Ljudsko republiko Kitajsko. Prav tako so dobri odnosi z evropskimi državami, z mnogimi državami Azije in Afrike in z Združenimi ameriškimi državami.
Potem ko je omenil privrženost politiki neuvrščenosti, ki ima po besedah Tita veliko bodočnost, ker vedno večje število držav sprejema t° politiko, je Tito na kraju zdravice ponovno poudaril potrebo varovanja pridobljenega ugleda, ki ga ponovno v zadnjem času del inozemskega tiska skuša z netočnim Prikazovanjem pokvariti.
B. B.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI OTVORITVENO VOLILNO ZBOROVANJE PSI
Hreščak
občinske
za levosredinsko politiko uprave v korist Slovencev
PISMO UREDNIŠTVU
Govorila sta tudi Ghersi in in tajnika KD Forlanija o Poslanka Nilde Jotti na
Boniccioli . Različni stališči župana inž. Spaccinija vlogi Trsta in njegovem gospodarskem razvoju otvoritvi ljudskega doma «Palmiro Togliatti*
Tržaška federacija italijanske socialistične stranke PSI je sinoči odprla svojo volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Garibaldi. Močan naliv je sicer preprečil večjo udeležbo, vendar je zborova nje potekalo po predvidenem pre gramu. Prvi je spregovoril pod tajnik tržaške federacije Lucio Ghersi, ki se je omejil na splošno obrazložitev problemov tržaške občine v okviru splošne politične u-smeritve PSI.
Za njim je povzel besedo v slo venščinj občinski odbornik Dušan Hreščak. V strnjenem izvajanju je prikazal uspehe in pomanjkljivosti delovanja socialistov v tržaški ob činski upravi in se zavzel za nadaljevanje sodelovanja med strankami levega centra, ker je prav to sodelovanje v upravi občine omogočilo rešitev nekaterih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Predvsem je Dušan Hreščak pouda ril, da je prizadevanje socialistov ustvarilo bolj sproščeno vzdušje, ki je reševanje slovenskih vpra šanj omogočilo in ustvarilo pogo je za večjo dovzetnost pri večinski in drugih strankah leve sredine za probleme Slovencev Pri tem je omenil ustanovitev konzorcija Stalnega slov. elgadlišča ter poživitev kmetijske dejavnosti slovenskega dela prebivalstva na Trža škem, po drugi strani pa je kriti ziral dejstvo, da se ni nikamor premaknilo vprašanje dvojezičnih napisov ter poimenovanje ulic in trgov po slovenskih zaslužnih možeh.
Za Hreščakom je spregovoril še Claudio Boniccioli. Prihodnji teden bo PSI nadaljevala volilno kampanjo z nastopil vidnejših državnih predstavnikov stranke.
V krogih PSI so včeraj zelo ostro komentirali dejstvo, da je italijanski tržaški dnevnik v plačani oglas PSI za volilno zborovanje podtaknil znak konkurenčne socialdemokratske stranke PSDI, vendar ni še znano, kakšne ukrepa bo sprožila tržaška federacija PSI za zaščito svojih interesov.
Na sinočnjem volilnem shodu KD v kinodvorani Grattacielo sta nastopila dva govornika: župan inž. Marcello Spaccini in državni tajnik KD posl. Amaldo Forlani. Skoraj presenetljivo je bilo slišati, kako sta dva člana iste stranke govorila v dveh različnih jezikih: župan Spaccini v odprtem duhu odprtega mesta, tajnik Forlani pa v ozki perspektivi sredinske vlade.
Najprej je spregovoril župan inž. Spaccini, ki je oprl svoj govor predvsem na mimo sožitje in sodelovanje med vsemi prebivalci Trsta in na prijateljske odnose s sosednimi državami. »Samo z mirom v mestu in s sosedi se Trst lahko razvija*, je med drugim dejal inž. Spaccini. »drugače pa je obsojen na pogin. To je vloga mostu našega mesta, vloga našega emporialnega gospodarstva*. Zatem je Spaccini zelo ostro napadel fašiste, ki kalijo mimo sožitje in postavljajo v nevarnost demokratične ustanove. Spomnil je na preusmeritev letala na letališču v Ronkah, na druge fašistične izgrede in se pri tem oprl na izjave, ki jih je podal pred tednom sam državni tajnik KD Forlani. Dejal je tudi, da so fašisti prodali naše mesto nacistom in spomnil na množično antifašistično manifestacijo de-cembra 1970.
Volitve 27. novembra ne bodo torej zgolj upravnega značaja, ampak pogojujejo veliko družbenih in političnih vprašanj v Italiji. »V mestu, ki je izredno občutljivo za mir in razvoj v državi in v tujini*, je še dejal inž. Spaccini, »se je treba zavzeti i vsemi sicer omejenimi silami za razvoj resnične pomiritve v Evropi in v svetu*.
Župan je zaključil z ugotovitvijo, da dosedanja občinska uprava ni samo investirala nad 34 milijard lir, ampak je izvedla tudi vrsto pomembnih socialnih pobud, med katerimi je postavil na najvažnejše mesto preureditev Rižarne v trajen pomenik, »tako da bo poleg grozotnega nacističnega krematorija pričevanje našega odporništva proti diktaturi*.
Državni tajnik KD Forlani je del no demantiral lastne izjave proti desničarskemu rovarjenju, o katerem je govoril župan Spaccim. Sicer je obsodil fašizem, toda s položaja, ki je točno enakovreden v boju proti fašizmu in komunizmu. Seveda ni manjkal niti »napa dič* na zadnje usmeritve v PSI in hvalnica policiji, ki jo nekateri omalovažujejo in ki jo bo morala državna oblast še bolj podpreti in povečali.
Glede na vlogo frsta je Forlani sicer govoril o podpori, ki jo mora uživati naše mesto, toda ta naj bo v okviru državnega načrtovanja in naj ne zahtevamo preko meje danih možnosti. V zvezi z gospodarsko krizo je seveda dejal, da je pač treba delati več, kot so italijanski delavci delali do sedaj, in končno je še apeliral na vso prebivalstvo naj brani demokracijo in svobodo v Italiji.
Danes dopoldne ob 10 30 bo v naselju S. Sergio otvoritev novega ljudskega doma, posvečenega komu nističnemu voditelju Palmiru To-gliatiju. Sedež je v Ul Peco 10. Otvoritveni govor bo imela poslanka in članica državnega vodstva KPI Nilde Jotti. Popoldne bo v novem domu ljudski praznik, ki se bo pričel ob 14. uri.
Popoldne je najavljena tudi vrsta volilnih shodov KPI v mestni okolici: ob 15. uri v Bazovici, ob 15.30 i Padričah, ob 16. uri v Gropadi,
ob 16.30 na Banih, ob 17. uri v Konkonelu, ob 15.30 v Kontovelu, ob 16.15 na Proseku in ob 17. uri v Križu.
Včeraj je bil v sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 aktiv komunističnih žena, katerim je poslanka Nilde Jotti govorila o vlogi komunistk v sodobni družbi.
VČERAJ V ČEDADU
Razširjena seja izvršnega odbora SKGZ
Včeraj je bila v Čedadu razširjena seja izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, katere so se udeležili tudi zastop niki nekaterih včlanjenih organiza cij. Obravnavali so vprašanja, ki zadevajo Slovence v videmski pokrajini. Predvsem so pregledali, kaj je bilo storjenega od seje glavnega odbora julija meseca 1971, prav tako v Čedadu. Ugotovili so, da je večina takratnih sklepov bila izvršena, kar je ugodno vplivalo na nadaljnji boj beneških Slovencev za narodnostne pravice. Sprejet je bil predlog nadaljnjih akcij, kakor tudi protestna izjava v zvezi s tem, da se še ne poučuje slovenski jezik v šolah, kjer prebivajo Slovenci v videmski pokrajini, in v zvezi s težavami, ki jih ima kulturno društvo »I. Trinko* pri organiziranju drugega1 tečaja slovenskega jezika.
Tiskovna konferenca pristaniških delavcev
Na sedežu Družbe tržaških pristaniških delavcev je bila včeraj popoldne tiskovna konferenca na temo «Težave, v katerih se naha ja tržaško pristanišče, kot jih vidijo delavci*. Trije voditelji pristaniških družb Chert, Sega in Taddeo so v izčrpnih poročilih podrobno obrazložili najrazličnejše probleme, ki tarejo naše pristanišče. Podrobneje bomo o tiskovni konferenci poročali v naslednji številki našega dnevnika, naj tu o menimo le odločno pritožbo prista-
menijo o tržaškem pristanišču, ki bi moral biti eden od stebrov tržaškega gospodarstva, delavci in sindikalisti.
Cena kave se ne bo spremenila
V svojih prizadevanjih za obrambo ravni sedanjih cen je posebna komisija vladnega komisariata proučila stanje cen kave v javnih lokalih in v družinski potrošnji. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki javnih lokalov ter trgovci na debelo. Med drugim so ugotovili, da se je sicer kava v zadnjih časih podražila, predvsem zaradi slabega pridelka, kljub temu pa bo ostala cena skodelice kave v javnih lokalih nespremenjena. Predsednik komisije, podprefekt dr. Miceli, je pozval vse kategorije naj si prizadevajo, da se cena te razširjene pijače ne bo spremenila niti v bodoče.
poklicen, tretji pa, da ne razpolaga z ustreznim zakonom. Seveda ni bi-
Odškodnine SIOT
Spoštovano uredništvo	.
Ob priliki velikega požara naft , ® k) preveč spodbudno, toda s pri-nih hranilnikov v Dolini je bilo - '	iA nrpi'nip
tem veliko govora, toda le malokdo se je vprašal, kdo bo nastalo škodo na posestih posameznih občanov dolinske občine sploh plačal. Zato si je dolinska občinska uprava zastavila dva cilja: Prvič, zagotoviti pravično odškodnino prizadetim, in drugič, proučiti vse možne ukrepe za preprečitev bodočih nevarnosti za dolinske občane. Nastalo škodo je seveda bilo treba čimprej odstraniti. Zato je občinska uprava imenovala posebno štiričlansko komisijo, ki je bila sestavljena iz enega predstavnika dolinske občine, predstavnikov Kmečke zveze, kmetijske ga nadzomištva in Zveze neposrednih obdelovalcev. Za ocenitev škode na poslopjih pa je bil pooblaščen tržaški' tehnični urad. Kmetijska komisija je ocenila škodo v vrednosti 13.304.160 lir, z 20-odstot-nih poviškom za neposredne obdelovalce kar znaša nadaljnjih 1.177.080 lir. Tehniki civilnega urada pa so bili po mnenju občinske uprave preveč površni in so škodo na poslopjih ocenili minimalno, in sicer sa mo za 380.000 lir. Predstavniki občinske uprave so se za izplačilo škode obrnili na družbo SIOT, na vladnega komisarja ter na deželno upravo ter dobili negativne odgovore. Družba SIOT se je opraviče vala, češ da ni odgovorna za kar se je zgodilo, drugi da ni za to
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinunsiuiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiuuiuiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V «R0SSETTIJU»
ferenci. Prisotni so bili namreč sa-
Okrogla miza o problemih družinskega načrtovanja
Nastopili so znanstveniki iz Trsta, Ljubljane in Parme • Od sredstev proti zanositvi do psiholoških momentov v družini
V gledališču Rossetti je bila včeraj popoldne najavljena okrogla miza o vprašanjih družinskega načrtovanja in o sredstvih proti zanositvi. Posvetovanju, ki ga je organiziral tukajšnji odsek Italijanske zveze središč za družinsko in predzakonsko izobraževanje, je prisostvovala polna dvorana ljudi, med katerimi je vidno prevladovala mladina. Številni so bili tudi slovenski izobraženci in mladina.
Posvetovanje je vodil ravnatelj psihiatrične klinike na tržaški univerzi prof. G. Campailla, ki je uvodoma začrtal, obseg razprave in predočil občinstvu spremembe.
niški Ji. „4rigb nad_ fako revno .ude-. Ip. jih. .je sodobni način življenja ležbo tržaških novinarjev na kon- povzročil v
krogu posameznih dru
Sledilo je. predavanje ravna- .**,■ na svetu vsjko leto beleži mo trije novinarji. Vsem ostalim, telja ginekološke • klinike na trža- »koli 30 milijonov splavov. Prof.
ki jim je sicer tako pri srcu pro- > ški univerzi prof. P. Spania, ki je blem Trsta, se ni zdelo važno kaj | podrobno razčlenil pojem »družin-
niimiiiimmiiiiimiiiiitiiiHimiiMiiiimiiiJHiiiiiiimiiiiHiuMJiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ NA OBALNI CESTI
V TRČENJU 4 AVTOV ŠEST OSEB RANJENIH
V nesreči je bilo vsega zapletenih 9 oseb Ljubljančanka žrtev trčenja na križišču
V trčenju, do katerega je prišlo včeraj popoldne na obalni cesti med Grljanom in restavracijo «Ten-da rossa*, se je šest oseb ranilo, štirje avtomobili bodo morali romati v karoserijo, v nesrečo pa je bilo vsega zapletenih devet oseb.
Okrog 16. ure se je 19-letni Renato Lipolt iz Videmske ulice 79 peljal s svojim avtom alfa romeo po obalni cesti proti Sesljanu. sopotnika pa sta mu bila 58-letni Guerrino Nicolaudg iz Ul. Pon-dares 8 in njegova hčerka, 21-let-na Elisa. Lipot je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na levo stran ceste. V tem se je s svojim volksivagnom pripeljala z nasprotne strani 57-let-na Enrica D'Agostino vd. Amato iz Ul. Politi 3 in trčenje je bilo neizbežno. Temu trčenju pa je približno pol ure kasneje sledilo še drugo. Medtem ko so agenti cestne policije sestavljali zapisnik o nesreči, se je pripeljal s svojim fiatom 125 v smeri proti Trstu 52-letni Attilio Milani iz Miramarske-ga drevoreda 23, takoj za njim pa z avtom fiat 129 35-ietni Alfonso Desiata iz Šalita di Greta 40/1. Z De:.lato so se peljali še njegova žena, 35-letna Chiara Guaidi por. Desiata ter njuna otroka. 7-letna Lorenza in 6-ietni Antonio. Milani je pred ustavljenima avto-mobilima skoraj na sredi ceste za hip postal, Desiata pa ni utegnil pravočasno zavreti vozila in je tako trčil v fiat 125.
Amatovo, zakonca Nicolaucig in Lipolta so v bolnišnici sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bodo morali zdraviti od 6 do '5 dni. Vsem članov drušžine Desita pa so v bolnišnici dali le prvo pomoč in jih odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Dve uri prej, okrog 14. ure se je 50-,etna Helena Bogataj iz Ljubljane peljala z avtom fiat 124 ljubljanske registracije iz Milj proti Trstu, ko je na križišču z bivšo staro cesto, ki je peljala na Oreh, prišlo do trčenja s fiatom 128, za volanom katerega je sedel 32-letni Antonio Melidcni iz Milj, Ul. D’Annunzio 7.
Bogatajeva se bo zaradi ran po obeh nogah morala zdraviti na ne vrokirurškem oddelku bolnišnice približno 10 dni, Meliaonija pa so po razkužifcvi ran poslali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Smrtni epilog nesreče Zgoničana
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj ob 12.30 podlegel poškodbam, ki jih je bil zadobil v prometni nesreči, 49-letni Ivan Milič iz Zgonika št. 5.
Milič se je 4. novembra letos peljal s svojim motornim kolesom iz Saleža proti Zgoniku, pri cesti, ki pelje v Koludrovco pa mu je nenadoma postalo slabo in padel s kolesom na cesto. Pri tem si je verjetno zlomil lobanjsko dno, kr vavel iz desnega ušesa in dobil hud pretres možganov, zaradi česar so si zdravniki na omenjenem oddelku bolnišnice pridržali pro gnozo.
skega načrtovanja*. Ravnateljica Instituta za družinsko načrtovanje na ljubljanski univerzi in članica mednarodne organizacije za družinsko načrtovanje prof. L. Andolško-va je nato nanizala kontracepcijska sredstva, ki si jih je človek posluževal v preteklosti in ki so v rabi v današnjih dneh ter opozorila na prednosti in pomanjkljivosti posameznih srestev, zlasti v luči tako imenovanih kolateralnih posledic. Predavateljica je govorila v italijanščini. V istem jeziku je nato spregovoril ravnatelj ginekološke klinike v Ljubljani prof. F. Novak, ki je prikazal vprašanja, povezana s splavom.
Med drugim je govornik navedel,
Novak je prikazal jugoslovansko ureditev tega vprašanja ter opozoril na najnovejše dosežke v zdravstveni tehniki splava.
Posebno zanimivo je bilo predavanje psihologa prof. Origlie z univerze v Parmi, ki je govoril o psiholoških problemih v zvezi z družinskim načrtovanjem. S sproščeno besedo je prikazal psihološke momente pri očetu, materi in otroku ter opozoril na izsledke najnovejših raziskav na tem področju. Sledilo je predavanje svetovalca pri italijanski zvezi središč za družinsko načrtovanje prof. M. Bemar-dija, in sicer o nevarnostih, Id jih predstavljata za človeštvo naglo naraščanje števila prebivalstva in prav tako naglo zastrupljanje o-kolja. Zadnji je spregovoril jurist dr. C. Slavich, ki je prikazal sedanjo zakonodajo v Italiji na področju družinskega načrtovanja. Pri tem je govornik opozoril na vrsto neskladnosti med starimi zakoni, ki so še v veljavi, in sodobnimi zahtevami življenja. Na koncu je opozoril na nedavno razsodbo kasači jskega sodišča, po kateri se propagiranje sredstev proti zanositvi ne more šteti za zločin ali kakršen koli prekršek.
zadevnim delom je prejšnje dni prišlo do pozitivnega zaključka. Ravnatelj družbe SIOT je namreč zagotovil predstavnikom občinske uprave iz Doline, da bo družba v najkrajšem času izplačala vso škodo. Kar pa zadeva bodočih nevarnosti naftnih hranilnikov je občinska uprava imenovala tričlansko komisijo priznanih strokovnjakov na tem področju, da dosledno prouči vse možne rešitve. Ta komisija je tudi že na delu in v kratkem lahko pričakujemo dovršene izsledke.
Dolina, 11. nov. 1972
S spoštovanjem
župan DUŠAN LOVRIHA * • »
Trije mušketirji
Dragi Primorski dnevnik
Upam, da ne boš jemal resno vprašanja fašističnih poslancev De Vidovicha, De Micheli Vitturija in Petronia zunanjemu ministrstvu in da nanj ne boš odgovarjal, ker tega re zasluži. Meni so namreč zdi, da današnji fašisti ne morejo biti drugačni od starih in poraženih in da bi zato turi današnji De Vidovichi, ce bi 'e mogli, zadušili ne le Tvoj odločen glas, temveč ves slovenski lisk, vsako slovensko besedo in -azpustili vse naše ustanove in mučili vse, kar smo si priborili s krvjo v boju za iztrebljenje fašističnega gnoja, vse pod zloglasnim geslom: vjui si parla soltanto italiano*.
Bolj zanimivo, vsekakor ne presenetljivo, pa se mi zdi, da je italijanski tržaški dnevnik našel prvega in doslej tudi edinega advokata prav v treh fašističnih poslancih. Se je mar potmi čuditi, če so im zaprli pot čez mejo?
Upam, da bodo v zunanjem mini strstvu imeli kak koš za take fa šistične popadke ... upam!
Pogumno in odločno naprej s po šteno slovensko besedo
Tvoj zvesti bralec (Sledi podpis)
Op. ur. Cenjeni bralec nam je prihranil odgovor. Povedal je vse, kar bi bilo treba povedati.
GLASBENA MATICA - Trst
Sezona 1972-1973
Drugi abonmajski koncert Danes, 12. novembra 1972 ob 17. uri v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4
PIHALNI ORKESTER MILICE IZ LJUBLJANE
Dirigent:
JOŽE HRIBERŠEK Solist:
FRANC TRŽAN -
klarinet
SPORED:
A.	DEN AREND:
Johann Krieger — Suita
M. KAVVASAKI:
Fantazija za pihalni orkester H. STRATEGIER:
Triptih za klarinet in pihalni orkester
B.	ADAMIČ:
Suita za pihalni orkester S. LANCEN:
Cap Kennedy
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Slabo vreme preprečilo martinovanje na Proseku
Letošnje martinovanje na Proseku je naletelo na črn dan. Prosečani pravijo, da ni bilo vsaj deset let tako grdega vremena kot včeraj. Ves dan je lilo kot iz škafa, zaradi česar je bilo obiskovalcev bolj mala Celo vaščani so se raje držali doma. Tudi gostilne in osmice niso bile tako zasedene kot druga leta, krošnjarji ki so v jutranjih urah postavili svoje stojnice po vasi, pa so kaj kmalu pospravili svoje stvari in odšli.
V petek je diplomirala na tržaški univerzi za doktorja ekonomskih ved
LJUBICA NARDIN Sošolci in prijatelji ji prisrčno čestitajo k uspehu.
Predavanje prof. Rosatre na zagrebški univerzi
Ravnatelj otonimološke klinike tržaške univerze prof. Andrea Bo-satra bo v ponedeljek predaval na zagrebški univerzi. Povabil ga je ravnatelj tamkajšnje umvenlfetne klinike prof. Zvonimir Krajina.
Prof. Bosatra bo predavaj študen tom petega letnika medicinske fakultete o kliničnih vprašanjih in o lokalnem omrtvičenju za mikro-laringoskopijo. Predavanja se bo udeležil tudi prof. G. Moče vero, ki je ravnatelj klinike za ansetesiolo-1 gijo in oživljanje tržaške univerze, j
Vedno v ponedeljek bo prof. Bo-satra predaval o relleksih v notranjem delu ušesa na zasedanju zdravnikov za bolezni usesa in grla.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
VOJMIL RABADAN
»KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE*
farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
prevod:	MIRKO MAHNIČ
kostumi:	MARIJA VIDAUOVA
scena:	DEMETRIJ CEJ
songi:	MIROSLAV KOŠUTA
glasba:	A. VODOPIVEC
režija:	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 12. t. m. ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI.
ABONENTI
IMAJO 5l)o/o POPUSTA
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	■ ■ - JOŽE HUDEČEK
scenograf VLADIMIR RUAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf	JAKA HAFNER
režija	FRANC '.IRŠIČ
V torek, 14. L m. ob 15.30
PD Slavko Škamperle
vabi
vse člane na občni zbor, ki bo 16. novembra 1972 ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7.
V Trstu je 10. t. m.
LJUBA NARDIN diplomirala na ekonomski fakulteti.
Svoji članici iskreno čestita zbor «Jocobns Gallus».
10. t.m. je promovirala na tržaški univerzi za doktorja ekonomije
LJUBA NARDIN Iskreno ji čestitajo sorodniki in prijatelji.
V veleblagovnici UPIM je hotela ustaviti tatu
Včeraj popoldne, malo po 17. uri, je 21-letna Annabella Massimi por. Nuzzo iz Ul. Costalunga 2, v veleblagovnici UPIM pri Stari mitnici, kjer je uslužbena, nenadoma zapazila mladeniča, ki je pobral s prodajnega pulta nekaj majic in hotel zbežati proti izhodu. Nuzzova je pogumno stekla za njim, da bi ga ustavila, toda mladenič jo je z dežnikom močno udaril po obrazu in zbežal na cesto. Tu ga je ustavil mestni redar in ga identificiral za 21-letnega Stanislava Kocjana iz Kamnika, Ljubljanska 8.
Medtem se je Nuzzova zatekla v bolnišnico, kjer so ji bolničarji razkužili rane po obrazu in levem zapestju ter jo poslali domov s prognozo okrevanja v tednu dni.
PD «Franoe Prešerenu
Bol junec
vabi na 6. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 16. novembra 1972 ob 20.30 v srenjski hiši s sledečim dnevnim redom:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško, tajniško, blagajniško in poročilo gospodarja
3.	Razprava
4.	Razrešnica staremu in volitev novega odbora.
Vljudno vabljeni!
Kino
Nazionale 15.00—18.30—22.00 «H Padri-no». Barvni film. Marlon Brando. Film je za vse.
Fenice 14.50—18.15—21.40 «11 Padrino*. Barvni film. Marlon Brando. Al Pa-cino, Richard Castellano, Diane ICeaton.
Eden 15.30 «Lo chiameremo Andrea*. Mariangela Melato in Nino Manfredi.
Grattacielo 14.30 «L’uccello migratore*. Barvni film. Rossana Podesta, Lan-do Buzzanca, G. Tedeschi.
Excelsior 15.00 «Frenzy». Detektivka znanega Alfreda Hitchcocka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 »La vita, a volte, č molto dura, vero Provvidenza?* Barvni westem film. Tomas Millian. Gregg Palmer, Janet Agren.
Aurora 15.00 »Alfredo, Alfredo*. Barvni film Pietra Germija. Igra Dustin Hoffmann. Zadnje ponovitve.
Inipero 14.30 «Causa di divorzio*. Barvni zabavni film. C. Spaak in E. Montesano.
Cristallo 13.30 »Via col vento*. Barvni film. Clark Gable in Vivien Leight.
Capitol 15.00 »Jus primae noetis*, Lan-do Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnje ponovitve.
Filodrammatico 15.00 «Le peccaminose notti di Pietro l’Aretino*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Fuga dal pianeta del-le scimmie*. Barvni film. Rody Mac Donald in Kim Hunter.
Vittorio Veneto 14.30 »Unico indizio — una sciarpa giaila*. Barvna detektivka. B. Parkins.
Abbazia 14.30 «11 corsaro dellisola verde*. B. Lancaster. Barvni film.
Ideale 14.30 «La ballata di Cable Hogue*. Barvni film. Janson Ro-bards in Stella Stevens.
Astra 15.00 «Sole rosso*. Barvni film. Alain Delon, Charles Bronson, Uršula Andress.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Od 15. do 19. t. m.: Joe Orto® <1 malloppo*. V glavni vlogi Mario Seat' cia, režija Sandro Sequi. VstoP^c' bodo od jutri na razpolago pri osrto blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes ob 16. uri ponovitev Vad jeve opere «Ples v maskah* z is®1” igralci. Dirigira O. de Fabritiis. p®* ni abonma. Prodaja vstopnic pri 8*’ dališki blagajni (tel. 31948).
V Slovenskem ,
klubu
bo v torek,
14. novembr* ob 20.30 predstavitev domače dramske B* vitete:
PRAVILA I0M
Sodelovali bodo: avtor FILIBERT BENEDETK režiser ANDREJ HIENG in ČLANI ANSAMBLA SS*
Na zanimiv večer vljudno vato® člane in vse ljubitelje gledališča'
PD «IVAN GRBEC* ¥
Skednju
V torek, dne 14. novembra J®® ob 20. uri bo v prostorih ” »Ivan Grbec*
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE uprizorilo Cirila to smača BALADO O TROBENTI D OBLAKU v koncertni priredi® Vabljeni!
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladi®0 jj SKGZ prireja zimovanje v Zg. G°r/V od 26. 12. 1972 do 2. 1. 1973. 'P? vanje na sedežu SKGZ v Trst®. Geppa 9.
• * *
KASTA organizira tečaj srbohr''0^ ne. Vpisovanje in informacije pri > či Zavadlal, Ul. Geppa 9, D-stropje.
ZAHVALA
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri
»DON CAMILLO
ED I GIOVAN1 D’OGGI» Barvni zabavni 'film.
Mali oglasi
«CITROEN» — mehanična delavnica Samarittam m Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a.
PRODAJALCA/KO 16-20-letao tudi prva zaposlitev, Išče trgovina gospodinjskih strojev. Predstaviti se Vatovec — Torrebianca 19.
IŠČEMO SPOSOBNO NATAKARICO, najvišja plača in stanovanje, ali pa zakonca: žena natakarica in mož šofer ali skladiščni pomočnik. Najvišja plača in stanovanje. Pisati Bruno Mar-con, Scamosceria Bassanese, Bassano del Grappa, Vicenza — Italia.
Prisrčno se zahvaljujemo vseB1’(Ut)i so z nami sočustvovali ob ■** naše drage hčere in mame
Klare Komar
da®1'
Posebna zahvala sorodnikom, j,j valcem vencev, cvetja ter vse®* so jo spremili k večnemu poč1™
Mama ter sinovi iii.	Edi in Stelje
Log; 12. novembra 1972
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli oa#®^ čustvovali z nami ob izgubi drage
Olge Lavrenčič
se iskreno zahvaljujemo.
Družine ^ Lavrenčič, Martelanc in * Trst, 12. novembra 1972
bra 4; Aila Madualena, Istrska ulica 35; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolim. Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola. Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Danes, NEDELJA, 12. novembra EMIL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 21.40
Jutri, PONEDELJEK, 13. novembra j STANISLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,8, najnižja 10,8, ob 19. uri 13,9 stopinje, zračni tlak 1004,9, pada, veter 8 km na uro, jugovzhodni, vlaga 92-odstotna, padavine 10,4 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. novembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 74-letnj Mario Benci, 9Uetni Giuseppe Maggia, 70-letni Lui-gi Schorman, 92-letna Giuseppina Zorman vd. Orsini, 97-letni Alberto Suša. 84-letna Giuseppina Hoznar, 78-letna Carla Ferluga vd. Rolli, 88-letna Anna Gajo vd. Kosmač.
OKLICI: uradnik Agostino Currjdo-
Vcerai-danes
Godigna,
uradnica
ŠKROPI.KX
VSi! ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAl
Irst Ul. Mazzini 53. tel. 133-361
P r i ) a i e i naprošamo
le
da
tn i n a o c t nas obišče V
ri in natakarica Adriana delavec Adriano Umer in Daria Benedetti, delavec Moreno Godina in gospodinja Maddalena Va-dagninj, delavec Claudio Russignan in trg. pomočnica Annamaria Gregorich, železničar Roberto Calligaris in uradnica Roberta Sirotti, univ. študent Loris Guarini in uradnica Maria Mi. cheli, uradnik Claudio Vatua in univ. študentka Patrizia Delbello, pristaniški delavec Giorgio Russi in gospodinja Maria Schiezzi, uradnik Raf-faele CorteUino in uradnica Manuela Lucchesi, uradnik Tommaso Baruffo in univ. študentka Mariacarla Tria-dan, uradnik Vinicio Giacometti in likalka Fioretta Cergoli, Armando AL berto in Eleonora Leone, Antonio Ca-liparj in Hendrika Smits, učitelj Ugo Vicic in učiteljica Maria Serena Cia-no, uradnik Tullio Riccobon in uradnica Anna Rosa Coslovich, zdravnik Taziarhjs Hatziioannou in risarka Gyorgyi Fussy, uradnik dr. Franco Zigrlno in univ. študentka Nerina Bacci, Claudio Furlan in uradnica Maria Luisa Testa, uradnik Radivoj De Giorgi in radiomonterka Bogomila Trobec, zastopnik Sergio Bo in uradnica Annamaria Dudine. pristaniški delavec Gianfranco Spangaro in trg. pomočnica Ondina Mularoni, bolničar Mario Kolarič in gospodinja Vittoria I Krečič, finančni stražnik Pietro Bra-
caloni in delavka Elide Millanopulo, mehanik Edgard Cossutta in trg. pomočnica Silvana Budin, uradnik A-lessandro Cuglia in učiteljica Anna Maria Cito, trener Edoardo Covacich in trg. pomočnica Vera Vidonis, delavec Germano Stibitz in trg. pomočnica Renata Adriana Udovič, bolničar Sergio Visintin in bolničarka Luciana Lutmann, gasilec Renato Rinaldi in uradnica Cristina Manzin, mehanik Mario Forza in radiomonterka Codrj-na Smaidino, podčastnik fin. straže Antonino Calcaterra in učiteljica Maria Gaetana Piro, kemijski izvedenec Franco De Iaco in kemijska izvedenka Clara Petrachi, uradnik Marjan Giaconi in uradnica Deana Dudine, uradnik Bruno Lukarich in frizerka Editta Ienco, mehanik Gino Folin jn uradnica Maida Zacchigna, mornar Vaierio Craievich in trg. pomočnica Silva Kozlovič, cinkograf Giovanni Kobal in radiomonterka Angela Met-ta, inženir Guido Merson in profesorica dr. Ada Goia, delavski inšpektor Attilio Moran jn uradnica Adalgisa Pividori, pravnik Sergio Foschi in študentka Clara Zini, mehanik Ferenc Vari in šivilja Kataljn Szabo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All Esculapio, Ul. Roma 15: INAM, Ai Cammello, Drevored XX. septem
LOTERIJA
BARI	82	34	54	74	19
CAGLIARI	82	46	M	50	76
FIRENCE	66	39	86	24	34
GENOVA	57	16	60	10	2
MILAN	52	31	65	84	67
NEAPELJ	14	77	M	39	M
PALERMO	9	68	10	35	«4
RIM	55	60	79	2!	47
TURIN	47	26	23	65	54
BENETKE	16	48	50	81	38
	ENALOTTO				
2 2 2 X	XI 1 X X			1 2	X
Kvote: 12 točk — 12.133.000 lir; 11 — 250.400 lir, 10 točk - 25.100 lir.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELj VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Vlale XX Settembre it. 16/111
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša predratJ® mama in nona
KARLA FERLUGA VD. ROLLI (R0LICH)
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 13. novembra ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališč- .
Žalujoči sinovi Angelo, Nino, Bruno, nevesta OUfl' Stelio, Luciana in drugi sorodniki, družjne Kukanj** Stančič in Zeugna
Trst, Nabrežina, Neuver, Los Angeles, 12. novembra 1972
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob bridk* izgubi našega predragega moža, očeta in nonota
BERNARDA ČAČA
Posebna zahvala g. župniku Miklavcu, darovalcem vencev ** cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spom®1-
Družine čač,
Monaco In Glessc
Lonjer, Trst, Melbourne, 12. novembra 1972
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili k večnemu P0-čitku mojega ljubljenega moža
MILANA KOČEVARJA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu ru »Valentin Vodnik*, vsem prijateljem, sorodnikom, ki so 6® ot> skovali in ga tolažili v njegovi dolgi in mučni bolezni.
Žena Justina in sin Alfred
Prebeneg, 12. novembra 1972
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ** izgubi naše predrage mame, none in sestre
KRISTINE KRALJ VD. FERLUGA
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, darovalcem ve**®^ in cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Sin Viktor z družino
Trst, 12. novembra 1972
rwTi	-—-
■g«

:: . -v ,:
i	%*J
E;L^ /.
k. ...
<1
stopnic
osredffl
VttRAJ ZJUTRAJ V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
NA COLU $0 SLOVESNO ODPRLI NOVOZGRAJENO ŠOLSKO POSLOPJE
bo ministrstvo odobrilo prošnjo, bodo šolo poimenovali po Alojzu Gradniku
slto®frav se je pouk v novem šol-.poslopju pričel že v začetku ta* Sia ^ega teta. Je bilo u-odprtje nove osnovne šole na v ^le včeraj dopoldne. v veliki, -
Darovi in prispevki
Sfti.i v‘““’ ^ačni
jj*3» poslopja
ucenci.
in svetli veži so pričakali go-
vra® nove zgradbe sta dva (jjj. ca’ Slovenec in Italijan, ki o-lo rePer'tabrsko osnovno šo-
g*ujeia'
V°i'»la škarje podorefektu dir. n» t m, Jb je odrezal moder trak,
ju i 1 w J v 'J til VLdl II1UUCI Ul uit f
je škofov vikar dr. Škrlj /poslovil zgradbo. Nato je rt !t*vsi župan Mihael Guštin
zgradbo Nato je repen at -t: -“Pan Mihael Guštin po-|j]|.'r vse. ki so se odzvali vata ** °dprtju tega važnega objek-ka« Uban Guštin je v svojem krat-,7., ,.n^ovoru med drugim dejal: vaitie1 k-J6 se sedai bolgo pričako-šoi-j®., ub^anov, občinske uprave in tBa. t °^ast‘ ■ vendlar ne popolno-’ *er šola postavlja vedno nove tlia u6.- PQSebno zaradi narašča-števila šolske mladine, je se-. J premalo prostorov: primanjku-učilnic in telovadnica. Z ■jrjjftjem zaključujemo prvi del raz-zvrlj6. Problema krajevne šolske S™®*- Želeli smo. da bi kljub težavam, naredili mnogo 1 Občinska uprava se zanima in Dju zanteianje povečala v prepriča-jv/da je šola ena izmed osnovnih Mladina in učenci, je na-^ JeVal župan, sprejmite novo šo tlaf5oavdušenjem in disciplino z ~“p)wn, da se v njej naučite o-|0 pravil življenja*. «Novo šo-Dri i6i ^el župan smo poimenovali Alojzu Gradniku, pesniku, ki je
okof231^ besedi predstavil rojstno h;,,Je' briške griče in njegove pre-*,v ljubezni do bližnjega*, svo^ Gušdn se je ob zaključku so govora zahvalil vsem, ki ia jn e'ovaH Pri izgradnji poslopji j® Zdravil vse učence in uči-ha-f, z željo, da bi iz te šole iz-jijfa mladina polna živega navdu-
J<1 ZB. klllhiTvt in sir*ln
telip' Pozdravil vse učence in uči-
da
^ za kulturo in delo.
P°memben dogodek za repen-— učence so pozdravila še Viozzi, šolski skrbnik StrLj .enzi, slovenski ravnatelj italijanski ravnatelj Me ga 111 .na k051011 še sin pokojne-p^P^mka, po katerem bo šola a^1°Vana’ Sergij Gradnik, k^edil jg	kulturni spored
2	so sodelovali učenci
ki Vjijami i° pesmijo. Suzana t mentina Škabar, Franko Guš -*■ I0r Nadja Bizjak so se z re zahvalili vsem domačim
pa je šolski lepo zapel slovensko
vojnrT”‘i’'uin učiteljem, ki so med v stari šoli poučevali v slope^! ^sedi. Nato pa je š
naša pesem*" Tudi učenci
S* _ ,____________________________
to	narodnosti, ki obiskujejo
«> retatirali in zapeli eno Oi^VNa tej pomembni in prisrč-občtl	za vso repentabrsko
K-	hiil rMniO/vkriM Li irli tlom n ni
Je bil prisoten tudi domači je zb°r »Srečko Humar*, ki pel ^ y°!cistvorn Mirka Guština za-% ?®iikovo »Pobratemdja*. ljud-
Gradnikov sin se zahvaljuje predstavnikom oblasti
Namesto cvetja na grob Lojzeta Daneua darujeta Lojzka in Pepi Škabar 5.000 lir za ŠD »Polet*.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Daneua darujeta Anica in Ivo Hrovatin 5.000 lir za ŠD »Polet*.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Daneua darujeta Francka in Guido Vremec 2.000 lir za ŠD »Polet*.
V	spomin pokojne žene in mame darujeta družini Terčon in Pertot 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Antonije Berdon daruje družina Zuljan, Ric-manje št. 61, 2.500 lir za PD »Slavec*.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Daneua daruje Danilo Štubel 3.000 lir za Dijaško matico.
Marija G. daruje 1.000 lir za PD «Ivan Grbec* v Škednju.
V	spomin pok. Klare daruje družina Komar, Log, št. 4. 5.000 lir za PD »Slavec iz Ricmanj.
V	počastitev spomina pok. Bernarda Čača darujeta Bijanka in Vilko Batič 2.000 lir za PD »Lonjer -Katinara*.
V	spomin Olge Martelanc darujeta Romana Legiša 2.000 lir in Miro Tavčar 1.000 lir za Dijaško matico.
li po
pesniku Alojzu Gradniku in tudi že postavili) ploščo, je domača učiteljica obrazložila, da so prošnjo za poimenovanje šole že naslovili na ministrstvo ter čakajo na odobritev, ki upamo, da bo v kratkem. Nato bo slovesno poimenovanje po našem velikem pesniku.
Po kulturnem sporedu so si predstavniki oblasti in gostje med katerimi smo opazili tudi poslanca Štoko, tržaškega občinskega odbornika dr. Dolharja, višjega šolske-ka skrbnika prof. Angiolettija, svetovalca za slovenske šole prof. Sivca, šolskega nadzornika Boleta. domačega župnika Želeta, župana iz Zgonika in Nabrežine Guština in Legišo, sorodnike pesnika Gradnika ter vse občinske odbornike in svetovalce, ogledali novo šolsko poslopje. Po ogledu je župan Guštin povabil goste v hotel «Kras* kjer jim je priredil kosilo, ki je potekalo v prijateljskem in prisrčnem vzdušju.
•iniiiiiiiimimiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiinnuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiniiiHiitiiiiiiiinmiiiiiiiniiiiiiiintiii
PREJŠNJI TEDEN V AJDOVŠČINI
IZDELAN OKVIRNI SPORED REVIJE PRIMORSKA POJE
Udeleženci posveta predlagajo koncert solidarnosti s koroškimi Slovenci
Pred dnevi so se v Ajdovščini sestali zastopniki Združenja pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Razpravljali so o dosedanjem skupnem delu na področju pevske kulture. Poglobili so zlasti razpravo o izpopolnjevanju zborovodij in dviganju ravni pevskih zborov. Izdelali so tudi okvirni spored revije Primorska poje, ki bo marca prihodnjega leta. Sklenili so, da bo v okviru te revije pet kan-
POKOPALI SO GA V PONEDELJEK
Prezgodnja smrt zavednega Josipa Sancina iz Boljunca

*Rasti mi, rasti* in Vrabčevo
T^vico*.
.te v svojem govoru žu-ortler>il da so šolo ppdmenova-
Hlllt1
V>n>l,T>iiiiiiiiil|lllll|ll|lllllllllllllll|lll|l|l,iiinmniiiiUiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii(imiiiiiiiiiiHiiiiu
90 let openske rojakinje Marije Danev-Rekarjeve
Zvesto prebira Primorski dnevnik in nič ji ne uide, kar se dogaja v zamejstvu.
Rodila se je, kot rečeno, na Opčinah iz znane rodbine Sosče-vih. Njena mladost ni bila povsem rožnata. Ko ji je bilo šele enajst let, je morala že trdo delati, da je pomagala, kot najstarejša od petih sester in enega brata, preživljati številno družino, ki je zelo zgodaj izgubila očeta. Vsak dan je morala peš v mesto z jerbasom polnim vrčev mleka, po povratku pa so jo doma čakala vsa hišna dela.
Pri 26. letu se je omožila z domačinom in v zakonu je rodila tri sinove. Po prvi svetovni vojni, ko je zavladal zloglasni fašizem je njeno družino, kot mnogo, mnogo drugih iz naših krajev v tisti dobi, doletela usoda izgnanstva. Moža, ki je bil uslužben pri železnici, so fašistične oblasti odpustile z dela in treba je bilo oditi s trebuhom za kruhom. V Jugoslaviji se je njen mož spet zaposlil pri železnici, vendar so bila prva leta izgnanstva polna hudih preizkušenj. Polnih pet let je morala družina prebivati na železniških vagonih na mrtvih tirih. Sčasoma pa se je živ-ljenje vendar uredilo. Prišla je svoboda in z njo boljši časi. Njeni trije sinovi, ki jih je Marija vzgojila v naprednem slovenskem duhu, so se izšolali ter si ustvarili svoje družine. Pred nekaj leti je postala vdova, njena volja do življenja pa je premostila tudi to preizkušnjo in danes je še vedno živahna prešla nadvse častitljivo mejo devetdesetih let.
nedeljo je v krogu svo-v Ljubljani slavila 90-<uariia "*tva openska rojakinja Nče J?anev. rojena Sosič, po dole Rekarjeva*. Devetdeset let ti« castitUiva starost, posebno Zgubil 8a' Pri teh letih še ni Ih	ysega življenjskega zagona.
Kti J~lja Danev je še vedno čvrsto Pokoj*1*- Ob štirih zjutraj je že del, ln oprime se vseh hišnih tria, ra, tem pa ne tiči vedno do-Svoii ada stopi od časa do časa k tedi , s2rodnikom in večkrat pride tevabi Trst'. te P3 kdai kcio torp, ’ da jo bo pospremil z av-6re ’ s? temu odločno odpove in trov peš. Tudi po več kilome •horškf6 te treba. Na svoje pri-e rojake ni nikoli pozabila.
Vedno nam je hudo pri srcu ko spremljamo znanca k večnemu počitku. Še huje pa nam je, ko nas prezgodaj zapusti še mlad človek, do pred kratkim poln življenja in načrtov, delavni, skrben gospodar ter priden oče in mož kot je bil naš nepozabni Josip Sancin iz Boljunca.
Pokojnik se je rodil v Dolini 1. aprila 1919. Ko je dokončal osemletko se je izučil za mehanika. Ni imel še dvajset let, ko je moral v italijansko vojsko in je bil med drugo svetovno vojno v raznih krajih Italije. Nazadnje so ga poslali na Sicilijo, nekaj časa pred izkrcanjem anglo-američanov, ki so ga ujeli in odpeljali v taborišče. Kot zaveden Slovenec se je Josip Sancin javil in odšel v narodnoosvobodilno vojno. Iz Jugoslavije so ga poslali v Sovjetsko zvezo na tečaj za letalca. Po končanem tečaju se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je služil vojsko v štabu 81. zrako-plovnega polka ter dosegel čin podporočnika in prejel več priznanj za delo, ki ga je opravljal kot načelnik delavnice štaba.
Leta 1946 je prišel domov na kratek dopust in se oženil z Bo-Ijunčanko Pavlo Kraljič, ki mu je v zakonu povila Sergija in Divno. Po treh letih se je končno vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je vedno delal in pomagal vsakemu, ki se je k njemu zatekel. Kot zaveden Slovenec je ostal vedno ob strani svojega naroda in mu ostal zvest do zadnjega.
Kot zvesti član domačega prosvetnega društva «F. Prešeren* je bil vedno prisoten ob vsaki priliki ter rade volje sodeloval in pomagal. Skupaj z ženo Pavlo sta vzgojila otroka v naprednem duhu in ljubezni do materinega jezika.
Vsi ki so ga poznali, se ne morejo sprijazniti z mislijo, da ga ni več med nami. Huda bolezen ga je iztrgala svojim dragim še pri moči, saj je bil star komaj 53 let. Pokojni Josip je bil znan ne samo v svoji rojstni vasi in v Boljuncu, kamor se je preselil, temveč po vseh breških vaseh, v Trstu in tudi onkraj meje. Kako je bil pokojnik priljubljen je pokazal njegov pogreb, ki je bil v ponedeljek popoldne in katerega se je udeležilo veliko število domačinov, prijateljev in znancev. Domača breška zemlja je za vedno zakrila zavednega Slovenca, ki ga bomo dolgo pogrešali. Naj mu bo lahka domača zemlja, ženi, otrokoma in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje.
M. M.
certov, od teh bo eden v Trstu in eden na Goriškem. V kratkem bodo pevski zbori prejeli vabilo za nastop. Vsak zbor bo imel možnost predlagati dva kraja za nastop-
Na posvetu je bila izražena želja naj bi na bodoči reviji dali večji poudarek sodobnim pesmim, katere pa naj bi bile skrbno izbrane in seveda dobro naštudirane.
Glasbeni pedagogi so poročali tudi o poteku seminarja za zborovodje iz Slovenskega primorja, s Tržaškega in z Goriškega, ki je bil preteklo sezono v Novi Gorici. Poudarili so, da je bil seminar koristen in uspešen ter da so že vidni njegovi sadovi. Podoben seminar bo tudi letos v Novi Gorici.
Na posvetu so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih, na koncu pa so sprejeli resolucijo v zvezi z dogodki na Koroškem. Resolucija se glasi:
»Predsedstvo Združenja pevskih zborov Primorske in predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz zamejstva so na skupnem posvetovanju v Ajdovščini izrazili ogorčenje nad kratenjem najosnovnejših človeških pravic koroških Slovencev in se pridružujejo splošnemu protestu in zahtevam, da se čimprej uresničijo pravice, ki jih dolguje avstrijska država v smislu državne pogodbe.
Udeleženci posveta v Ajdovščini so tudi predlagali, naj bi priredili koncert solidarnosti s koroškimi Slovenci, na katerem bi primorski zbori peli koroške ljudske pesmi.
Mirko Kapelj
Poziv udeležencem članskega izleta KZ
Kmečka zveza obvešča vse udeležence letošnjega članskega izleta, da so slike na ogled na oglasnih deskah na sedežu v društvenih prostorih v Trstu, Ul. Geppa 9.
Z namenom, da zainteresirani, ki so ali želijo slike naročiti, jih tudi zares dobijo čimprej, prosimo vse izletnike, ki si želijo ohraniti s slikami spomin na izlet, da se oglasijo v tajništvu KZ do 20. t.m.
Tajništvo Kmečke zveze
SPLOŠNA PLOVBA Piran-Jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevesi z modernimi ladjami nosilnost! 8.000 - 19.000 ton
-	UNIJA OKOLI SVETA
-	UNIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA . JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLU2BA
-	SIMEX Ljubljane — samo stojna enote za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino m sestopanje tujih (trm
Za vse Informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjot la v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji ln v inozemstvu.
(ft	
	JtžJ
Ob obletnicah smrti dragega očeta in nonota Benedikta Godine in drage Šantle Magde Gregorič daruje družina Melite Pregare 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Sancina daruje Drago Klun z družino 1.000 lir za PD »France Prešeren*.
V	spomin na prijatelja Josipa Sancina pogrebni pevci darujejo 15 tisoč lir za PD «France prešeren* v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob Alojzija Daneua darujeta Seraf in Lucija Hrovatin 5.000 lir za PD «Tabor».
Namesto cvetja na grob Antonije Berdon daruje družina Hrvatič, Ric-manje št. 58. 1.000 lir za ŠZ «Bor».
Ob 12. obletnici smrti Ivice Škerlj por. Jelušič darujejo sestre in brat
3.000	lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Anica Gombač 1.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Malči Gartner por. Scheibner daruje družina Škerlj 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Alojzija Daneua daruje družina Ivanke in Stanke Hrovatin 5.000 lir za PD »Tabor*.
Grgič Cvetko iz Bazovice daruje za «Bazoviški dom* 4.000 lir.
V	počastitev spomina pok. tete Frančiške Križmančič darujejo Kalc Anton, Mirko in Vinko (šajšnikovi)
6.000	lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Sancina iz Boljunca darujejo: M. Boris. M. Evgen. Ž. Aldo, Ž. Mario, M. Valter, S. Vojko, Z. Miki, G. Danilo, M. Valter, O. Robert, B. Edvin, Z. Igor, G. Boris, B. Oskar, P. Dušan in V. Sergej 6.000 lir za PD «France Prešeren*, 6.000 Mr za ŠD «Breg» in 6.000 Mr za Slovensko amatersko gledaMšče v Trstu.
Ota Robert iz Boljunca daruje za PD »France Prešeren* 2.000 Mr.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
V	spomin ob obletnici smrti Maria Bogatca daruje žena Danica in sin Zlatan z ženo (št. 143) 10.000 lir.
Vesela družba žensk z izleta v Celovec dne 29. oktobra 1972 daruje 7.000 Mr.
Vojko Bogateč (Izola) 5.000 Mr, Pierina Bretti (Turin) 5.000 Mr, Rudolf Sedmak (Vižovlje št. 8, gostilna) 5.000 Mr, Josip Cihic (št. 283)
5.000	Mr, Herman Švab (št. 29) 1.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA KONTOVELU
Mar čelo Trampuš (Culca) 3.000 Mr. Danilo Danev (Frtunatov) 10 tisoč lir, Josip Starc (Ruditov) 15 tisoč Mr, družina Fabčič 5.000 Mr, Ivanka Danev (Bmateva) 2.000 Mr.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Ivanka Sancin 5.000 Mr, N.N. 1.000 Mr, Mario Princ 300 lir, Nadja Sluga 1.000 lir, David Žerjal 5.000 lir, Karlo Hlača 1.000 lir, Milan Hrvatič
2.000	Mr, Nada	Petaros	1.000 lir.
Žarko Hrvatič 2.000 Mr, Mario Hrvatič	2.000	lir,	Jordan	Cerkvenik
1.000	Mr, 4 neimenovani skupno
10.500 Mr, Anton Gregorič ob 55. o-bletnici prolet. revol. 5.000 Mr, Franc Mezgec 50.000 Mr, Albin Škerk 5.000 lir, N.N. 1.000 Mr, Nadja Sluga 1.000	lir,	Gnezda	1.000 Mr,
D.S. 5.000 Mr, Ant. Cleva 1.000 lir, David Žerjal 5.000 Mr. Marija Sancin vd. Miklavčič 1.000 Mr, Pepca Luin	2.O0O	lir,	Giordano Bordon
1.000 Mr, Rakar Marija 1.000 lir, Anton Petaros 1.000 lir, Pina Sta-race 1.000 lir. Pina Pauletti 1.000 lir, Lubic Albin 1.000 Mr, Justina Kocjančič 1.000 lir, Ernesta Nabergoj 500 lir, Ana Kocjančič 1.000 Mr, Maria MarinelM 1.000 lir, Josip Nabergoj 1.000 Mr, Emilija Nabergoj 1.000 Mr, Elvira Ratoša 500 lir.
Pevcu in harmonikarju prosvetnega društva «France Pre šerem Ervinu Žerjalu je iema Ingrid povila krepkega sinčka.
Pevci in odbor društva jima iskreno čestitajo, malemu EDVARDU
pa želijo vse najlepše v življenju.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
OBVESTILO 0 NATEČAJU
Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 03715/ preds. z dne 26. oktobra 1972, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 41 z dne 9. novembra 1972, je deželna uprava razpisala natečaj za poskusno zasedbo 18 mest nameščenca . kurirja v staležu nameščencev pomožnega deželnega osebja.
Prošnje za pripustitev k natečaju, ki jih je treba nasloviti na predsedstvo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine — glavno tajništvo, Trst — morajo biti sestavljen« na kolkovanem papirju po 500 lir, in sicer v skladu z navodili, ki jih vsebuje omenjeni »Uradni vestnik* in morajo prispeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 18.30 dne 10. decembra 1972.
Uradni vestnik dežele je v Trstu na prodaj v knjigarni »I. Svevo* na Korzu Italia štev. 22, v Vidmu v papirnici «Benedetti» v Ul. Mercato Vecchio štev. 13, v Gorici v papirnici «Paternolli» na Korzu Verdi štev. 50 in v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra..
Ustrezne informacije so na voljo na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Carducci štev. 6, na sedežih deželnega odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana štev. 10 in na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih uprav v Gorici, Largo Culiat štev. 7 in v Pordenonu, Ul. Cavallotti štev. 10.
Opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane - vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, aM sam toči v osmded.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 miMjona lir globe).
Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na' tajništvu KZ do 27. novembra, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ
PRODAJA, ČIŠČENJE IN POLNJENJE
REZERVOARJEV
id nafto, gorilno olje i
LA COMBUSTIBILE
Trst — Domjo 38 Telefon: 81 02 58 - 82 03 31
GOSTISCE »POD GRADOM i (v Mirnu pri Gorici)
vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba. Ob torkih zaprto — Tel. 72-036
Se priporočamo!
BREST CERKNICA
INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA
BREST, INDUSTRIJA POHIŠTVA CERKNICA, IZDELUJE PROGRAM « B A R B A R A », KI JE SESTAVLJEN IZ OMARNIH IN DOPOLNILNIH ELEMENTOV TAKO DA LAHKO VSAKDO UREDI DNEVNO SOBO, SPALNICO, OTROŠKO ALI SAMSKO SOBO PO LASTNEM OKUSU.
ZA SODOBNE GOSPODINJE IZDELUJE BREST TUDI KUHINJE « V E G A 60 », KI SE ODLIKUJEJO PO FUNKCIONALNOSTI IN ESTETIKI.
OBIŠČITE SALON POHIŠTVA V CERKNICI IN Sl OGLEJTE VSE IZDELKE BRESTA. POHIŠTVO LAHKO KUPITE VSAK DAN OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH PA DO 13. URE.
BREST
DARV/IL
VAS VABI
DANES, OD 16. do 20. URE, da obiščete Izredno razstavo zlatega nakita, srebrnine, draguljev in ur v Zlati palači na Trgu sv. Antona Novega 4, prvo in drugo nadstropje.
VSI OBISKOVALCI SODELUJEJO
PRI VELIKEM NAGRADNEM NATEČAJU «DARWIL - ALFETTAi, s kuponi, ki se razdeljujejo brezplačno. Za VSE, simpatična darila, « D A R W I L i.
Cenjene obiskovalce opozarjamo na izredno zanimivo razstavo draguljev z dragocenimi rubini, ki bo prihodnjo nedeljo 19. t. m.
aut. min. 2/226871
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE OBČINSKA SVElA V GORICI
OB SREDAH IN PETKIH
Z LETALOM IZ CATANZARA DO RONK
Po zaključku debate o gospodarstvu1 Doberdobu se b° pričel prevoz krvne plazme
■ j ■ j i ■■ i	-	tečaj korektivne telovadbe j Z LETALIŠČA V VERONO
bodo izdelali skupno resolucijo
Za razvoj sodelovanja je treba brez odlašanja dokončno potrditi obstoječo državno mejo ■ Polemika o potrošnik cenah - Čudno pismo vodstva industrijske šole - Dva nova šolska avtobusa
Že včeraj smo m kratko poročali o prvem delu seje goriškega občinskega sveta v petek zvečer.
Po debatah o raznih interpelacijah in po odobritvi sklepov, ki jih je sprejel občinski svet, je župan De Simone ponovno prešel k diskusiji o gospodarskem položaju v Gorici in na Goriškem, ki se je vlekla že skozi tri pretekle seje sveta. O zadevi so predložili svoje resolucije predstavniki KPI, PL1 in KD. K temu je pozneje še PSD1 primaknil svojo resolucijo o cestnih povezavah Gorice.
K debati o teh problemih se je prva priglasila Pireila (KPI), ki je očitala občinski upravi, da je le fragmentarno posegala na področje urbanistike, da ni izvajala v zadostni meri politike upravne decentralizacije ter da se je premalo ukrepalo v korist večje gradnje ljudskih stanovanj in reševanja stanovanjske politike na splošno.
Del Piero (PLI) je bil mnenja, da razpolagamo v goriškem gospodarstvu z nepopolnimi podatki in da je Gorica po zadnjih desetih letih na tistem mestu, kot je bila na začetku.
Tuzzi (KD) je govoril na splošno o gospodarstvu ter zašel tudi na področje zunanje politike, ki nima nobene zveze z obravnavanimi problemi.
Precej dolg je bil poseg od v. Bat-tella (KPI), ki je očital občinskemu odboru in specifično KD pomanjkanje ustreznih načrtov na gospodarskem področju; pomanjkljivo sodelovanje pri pripravi in izvajanju raznih načrtovanj. Ožigosal je sektaško prerekanje v krščansko demokratski stranki, kritiziral politiko KD do problema pokrajinske umo bolnice, kjer je napovedal, da bodo pobudo v reformi zdravstva, ki je državnega in še širšega pomena, prevzeli v Trstu, kjer da imajo več realnega smisla v tej zadevi.
Govornik je poudaril nadalje, da je potrebno ob naši odprti meji in dobrih mednarodnih odnosih s sosedi najprej ustvariti trdno podlago s tem, da se dokončno potrdi državna razmejitev na našem področju sporazumno z Jugoslavijo. To dejstvo bo nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu ugodnemu razvoju sodelovanja na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. S tem v zvezi je kritiziral dovoljenje za razne nacionalistično-fašistične manifestacije, ki so jih v Trstu odklonili, pa so organizatorji našli zanje pokroviteljstvo v Gorici.
Kot za<toji je spregovoril še Pa-gura (KD), ki je dejal, da je KD za reforme v sistemu ne pa za reforme izven sistema in za revolucijo, za svobodo, ne pa za tehnokracijo.
Župan je nato zaključil debato o tem problemu in napovedal, da se bodo v kratkem sestali načelniki posameznih skupin v občinskem svetu, ki bodo na osnovi predloženih resolucij in diskusije izdelali skupno resolucijo, ki jo bodo potem na prihodnji seji predložili občinskemu svetu v odobritev.
Nato so izčrpali še preostali dnevni red ter med drugim odobrili odstop 20 tisoč kv. m zemljišča v inaustrijski coni za žagarsko podjetje Zulli, ki se bo tja preselilo iz (JI. Diacono, kjer ima neustrezne prostore. Odobrili so tudi nakup dveh solskih avtobusov za nekaj nad 12 milijonov lir za katere je občina dobila državni prispevek. Upravljala jih bo občina, ki je s tem v zvezi dobila priporočila, naj bi šolske avtobuse uporabljali tam in za tiste učence, ki so te službe zaradi oddaljenosti najbolj potrebni.
V prvem delu seje je svetovalka Pireha predložila odoboru pismo vodstva industrijske šole Galilei v Gorici, ki so ga poslali zainteresiranem staršem. V tem pismu strašijo z nekakšnimi hudimi posledicami pri šolskem pouku zaradi prevelikih svoboščin, ki se z zborovanji in stavkami dopuščajo učencem. Pireila je poudarila, da skuša vodstvo s tem ovirati svobodo stavke in posvetovanja dijakov ter je proti duhu ustave.
Chiarion (KPI) je kritiziral stališče občinskega odbora za orienta--ijo potrošnikov v borbi proti draginji in cjejal, da je ta odbor, ki ,nu predseduje odbornik Fantini, zavzel stališče v korist veleblagovnic na škodo malih trgovcev na >ristranski način. S tem favorizira nadaljnjo razširitev monopola veleblagovnic na škodo zadružništva in malih trgovcev. Dodal je tudi, da je skupina malih trgovcev ■družena v skupini CO-AL-DO spredla sklep, da za določene artikle ne >odo povišali cene vsaj do konca tega leta.
Na vprašanje Jaconciga (KD) o koncesiji za občinsko lekarno v Štandrežu, pa jc cdbornik Tomas-sich povedal, da so že napravili po trebne korake pri deželni upravi in pokrajinskem kontrolnem uradu in da čakajo na pritrdilni odgovor za ustanovitev še druge občinske lekarne (prvo pripravljajo v Štan-clrežu. op. or.)
Glede popravila sodne palače, kateri odpada omet in predstavlja nevarnost za mimoidoče, pa so izglasovali resolucijo, v kateri priporočajo občinskemu odboru vse ko-rase, ki so potrebni za naglo popravilo palače.
Priprave v Podgori za spomenik padlim
Pripravljalni odbor bivših partizanskih borcev v Podgori, ki je začel akcijo za postavitev spomenika padlim borcem iz Podgore, je sredi pripravljalnih del. Predvsem so si ogledali več primernih prostorov, kjer bi lahko postavili spomenik, med katerimi je nekaj občinskega zemljišča, drugi primeren prostor pa je last tekstilne tovarne. V teh dneh so stopili v stik s prizadetimi lastniki zemljišča zaradi odkupa. Po tej prvi fazi bodo pripravili ustrezen načrt in začeli zbiranje sredstev. V ta namen bo verjetno potrebna tudi nabiralna akcija med domačini.
Mnenje sindikatov o psihiatrični bolnišnici
Pokrajinska tajništva treh sindikatov CGIL, CISL in UH so po slala predsedniku pokrajinskega odbora Chientaroliju, vsem načelnikom skupin v pokrajinskem svetu ter ravnatelju psihiatrične bolnišnice sledeče pismo v zvezi z odločitvijo zdravnikov umobolnice, da odpustijo precejšnje število bolnikov:
»Sindikalna tajništva ne morejo biti izven problema, ki je nastal v goriški psihiatrični bolnišnici, potem ko so časopisje, krajevna revija in zdravniki sami dali izjave s tem v zvezi.
Menimo, da je nova, modema metoda odprtih umobolnic znak velikega poguma, vendar je potreb no tej pobudi pomagati z realiza-
cijo vseh tistih zunanjih infrastruktur, ki postajajo nujne pri novem načinu zdravljenja umskih bolezni.
Sindikati pozivajo tudi pokrajinsko upravo naj pripomore, da se bo zdravljenje nadaljevalo po tej poti. Z današnjim ritmom industrijske proizvodnje je namreč človek izpostavljen vedno večjim nevarnostim, ki ga lahko pripeljejo do psihičnih motenj. Potrebno je zato vsestransko pomagati človeku - delavcu, da bi ne prišel do tega, da bi ga morali sprejeti v umobolnice.
Menimo, da morajo psihiatrične bolnišnice imeti predvsem funkcijo, da sprejmejo človeka in ga vrnejo družbi, ne pa da ga iz slednje odstranijo.
Sindikati zaupajo pokrajinski u-pravi, ki bo prav gotovo našla primemo rešitev temu tako delikatnemu problemu*.
Obvestilo Kmečke zveze
Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da morajo do 29. novembra t.l. prijaviti letošnji pridelek grozdja, če hočejo prodati svoje vino pod zaščitno značko visokokvalitet-nih briških vin.
Obenem opozarjamo vse vinogradnike na Goriškem, da morajo do 29. t.m. prijaviti na pristojnih tro-šarinskih uradih letošnji pridelek vina. Po tem roku vinogradniki ne bodo smeh prodati svojega pridelka, oziroma bo podvržen visokim denarnim kaznim.
Za izpolnjevanje prijav, tako za grozdje kot za vino, se prizadeti lahko obrnejo do urada Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, med uradnimi urami ob delavnikih.
Udeležilo se ga bo 40 osnovnošolcev - Tečaj bo vodil prof. Tominovi
V sredo, 15. novembra se bo v Doberdobu začel letošnji tečaj korektivne telovadbe, za učence iz tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole. Tečaj, ki bo vsako sredo in petek, se bo začel ob 14.15 zaključil pa ob 15.45.
Zaradi usklajevanja prevozov bo tečaj razdeljen v dve skupini; v prvi, ki bo vadila od 14.45 do 15. ure, bodo učenci iz Doberdoba; v drugi, ki bo vadila od 15. do 15.45, bodo pa učenci, ki stanujejo v zaselkih. Slednje bo prevažal Ribijev avtobus, ki bo vozil s sledečim umikom; Jamlje — 14.15; Boneti -• 14.20; Mikoli - 14.25; Palki-šče — 14.30; Devetaki — 14.35; Poljane — 14.40; Doberdob (telovadnica) — 14.45.
Po končani lekciji se bodo otro-
ci iz zaselkov vrniti z avtobusom, ki prevaža malčke iz otroškega vrtca in ki gre iz Doberdoba ob 16. uri.
Tečaj korektivne telovadbe je v lanskem letu imel v Doberdobu velik uspeh. I^etos se bo tečaja u-deležilo 40 otrok, 24 iz Doberdoba in 16 iz bližnjih vasi. Poleg tega naj omenimo, da bo letos vodil tečaj profesor telovadbe Tominovi, ker je prejšnji profesor Furlan odklonil ponudbo zaradi pomanjkanja časa.
• Goriška občina obvešča, da bodo v ponedeljek, 13. novembra odprli nov vrtec, ki bo imel svoje prostore v nekdanjem zavodu «S. Francesco*. Ul. V. Veneto 74. Vpisovanje v uradu vrtca.
Podčastnika cestne policije sta opravila prevoz v 1 uri 40 minut
omenjenima pripadnikoma cestne policije za nagel prevoz v Verono, kjer so že nestrpno pričakovali kri za transfuzijo.
Podčastnika cestne policije na Goriškem Marcello Clabassi in Clau-dio Curato sta sinoči ob 22.30 prevzela na letališču v Ronkah nujno pošiljko krvne plazme, ki sta jo morala v pospešeni vožnji z avtom odpeljati v Verono za potrebe tamkajšnje bolnišnice. Svojo misijo sta v redu izvršila in izročila pošiljko ob 0.10 v splošni bolnišnici v Veroni, na ni. kirurškem oddelku, centru za presaditev ledvic.
Pošiljko krvne plazme so poslali iz Catanzara v Kalabriji z letalom, ki pa ni moglo zaradi megle pristati niti v Benetkah, niti v Milanu _ . . .	„	...	,	,
to so ga zato usmerili na letališče I Gona m Sovodnjah na odrezek
v Ronkah, kamor je prispelo ob
Sladkor in kava proste cone
Pri trgovcih z jestvinami je v teku razdeljevanje sladkorja to kave pnoste cone za oktober to november. Upravičeni potrošniki bodo prejeli naslednje količine;
SLADKOR po 3 kg za potrošnike
22.30 v petek zvečer. Tam je prevzela dragoceno pošiljko zdravnica dr. Carla Zanusso, ki jo je izročila
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiNiiiiiiiiiiiiii
CILJI NOVEGA ZDRUŽENJA «A. COMEL»
Gorici sta potrebna naravoslovni muzej in moderna znanstvena knjižnica
V našem mestu je nekoč že bil bogat znanstveno-naravoslovni muzej
»V naši pokrajini je treba ustanoviti naravoslovni muzej in poskrbeti, da se uredi znanstveno naravoslovna knjižnica*.
Do teh zaključkov so prišli člani novoustanovljenega Združenja naravoslovcev «A. Comel», ki so se v zadnjih dneh septembra sestali v univerzitetnem krožku v Gorici.
Te ugotovitve so si pravzaprav člani zastavili za cilj to to je tudi obširno podčrtano v statutu novega združenja. Podobnega združenja ni še bilo v našem mestu, četudi se je potreba po takem znanstvenem telesu že precej časa občutila. Mladina si namreč danes ne želi samo izživljanja na. zabavnem to
......................»•»»■».mi...............................
PO ZAPISKIH FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ
v
S Standrežci v Sovjetski zvezi
80-letni veteran se vrata v SZ
Skozi vse leto 1972 in še prej so se pri prosvetnem društvu «0. Župančič* iz Štandreža pri Gorici pripravljali za izlet v Sovjetsko zvezo, o kateri so že toliko slišali in či-tali, da bi se radi tudi na lastne oči prepričali, kako izgleda ta o-gromna država po 50 in več letih socializma. Zlasti se je pri organizaciji tega izleta, ki je bil zamišljen z letalom z Brnika pri Ljubljani, prizadeval celotni odbor društva z referentom Karlom Nanutom to predsednikom Danilom Nanutom. Med vsemi pa si je želel udeležiti se tega izleta naš znani prosvetar, gospodarstvenik in javni delavec na splošno Franc Lupin. Res, da je že v svojem 80. letu starosti, feo je treba že precej poguma in trdnega zdravja, da se človek upa odpraviti se na tako dolgo pot, ki je kljub sedanjim prometnim sredstvom še vedno povezana z znatnimi napori. Toda naš Franc ima tega obojega še vedno dovolj. Poleg tega pa si je bolj kot kdorkoli drugi želel ogledati kraje, kjer je živel in delal pred 55 to več leti, ko so ga ruski vojaki zajeli kot ranjenega avstrijskega vojaka to ga zdravili v svojih bolnišnicah in kjer je potem živel in delal skoro pet let.
Ko so se po osemdnevnem izletu vsi udeleženci vrnili srečno in polni najlepših vtisov, se je z njimi vrnil tudi Lupin, vesel in nasmejan, kot da bi se vrnil z navadnega izleta s svojim mopedom in ne z nekaj tisoč kilometrskega potovanja po Sovjetski zvezi. Že takrat nam je povedal, da sd je zapisoval svoje vtise s potovanja in da jih bo posredoval prelpo Primorskega dnevnika za tiste, ki se niso mogli udeležiti izleta, pa bi radi izvedeli, kaj vse so videli in doživeli naši goriški rojaki na tem zanimivem potovanju, ko se je večina njih prvič peljala v letalu, vključno z našim Lupinom. Pa prepustim) besedo kar njemu samemu.
Prve dni novembra 1914 so me ruski vojaki zajeli ranjenega na Karpatih v Galiciji in odpeljali v notranjost Rusije, kjer sem potem preživel skoro pet let do leta 1919, ko sem se lahko zopet vrnil na našo sončno Goriško. Bilo mi je takrat 25 let. S Karpatov so me odpeljali najprej v Kijev v Ukrajini kjer so me spravili v vojaško bolnišnico. Bila je to zasilna bolnišnica v nekem pravoslavnem samostanu v središču mesta, ki so ga preuredili za ranjence. Tam sem ostal en mesec in potem so vse bolnike, ki so toliko okrevali, da so lahko odšli na pot, prepeljali naprej v Moskvo. Tam so nas razmestili v neki šoli, ki je bila tudi spremenjena v začasno bolnišnico ter je stala ob današnjem Rdečem trgu. Ker sem ležal blizu okna, ki je gledalo na ta trg, sem videl skozi tudi znameniti Kremelj, cerkev sv. Ba-zilija to pa sabo mo (stolno) cerkev v Kremlju ter še dve drugi cerkvi, ki sta se s svojimi številnimi pozlačenimi kupolami svetili v soncu, prav kakor sedaj, ko sem se po 53. letih lahko zopet vrnil v Moskvo. Tudi Spaski stolp, skozi katerega peljejo vrata v Kremelj in
na katerem stoji velikanska ura s premerom 6 metrov, kaže čas in 'bije še vedno tako, kakor takrat pred 55 leti.
V	moskovski bolnišnici sem ostal tri mesece. V tem čaeu sem okrevaj to skupaj z drugimi so me odpeljali proti severu, v Nerehto, na počitek. Po nekaj mesecih dobre hrane in počitka sp me poslali s transportom še dalje proti vzhodu po rezanskn - uralski železnici do Tambova in od tam v mesto Kozlov, ki so ga pozneje preimenovali v Mičurtoskoje, po znanem agronomu Mičurinu, ki je vzgojil novo vrsto jabolk, ki so zelo odporna proti mrazu, bogato rodijo in so zelo okusna. Tam sem potem ostal do leta 1919.
Prav zaradi tega mojega bivanja v Rusiji med prvo svetovno vojno, ko sem se precej seznanil s tamkajšnjim življenjem ruskega kmeta in delavca na samem prehodu iz zaostale carske v novo socialistično družbo, me je zanimalo, da bi vsaj sedaj na stara leta zopet obiskal Sovjetsko zvezo to se na lastne oči prepričal, kaj vse se je spremenijo v zadnjih 60 letih, kako sedaj tam živita kmet in delavec to kako se je spremenilo okolje tistih krajev, ki sem jih videl v svoji mladosti za časa vojne to v prvih letih revolucije.
/ letalom iz Ljubljane v Leningrad
V	zadnjih letih so se turistični izleti v Sovjetsko zvezo tako izpopolnili, da se je tudi meni nudila priložnost za izpolnitev te moje dolgoletne želje. Pred dvema letoma sem se z nekaterimi prijatelji dogovoril, da bomo izrabili prvo priložnost za obisk Leningrada to Moskve, kamor so vedno češče razne potovalne družbe organizirale letalske to avtobusne izlete ter izlete po železnici. Začeli smo se pripravljati. Prosvetno društvo «0. Župančič* iz Štandreža pri Gorici si je prevzel nalogo za organizacijo izleta1 ter pritegnilo številne svoje člane in druge rojake, da so se zanj priglasili. Za tehnično izvedbo izleta je pripomogla predvsem potovalna a-gencija Aurora iz Trsta.
V	sredo, 27. septembra 1972 popoldne se nas je zbralo v štandrežu na trgu pred cerkvijo precej domačinov, ki smo se odločili za izlet v Sovjetsko zvezo. Spremljalo naB je precejšnje število svojcev to drugih vaščanov, ki so nam ob vstopu v avtobus želeli srečno pot in dober povratek. To nam je želel tudi domači dekan g. Žorž.
Potem smo se okrog 17. ure odpeljali preko Rdeče hiše dalje proti Ljubljani to njenemu letališču na Brniku, kjer nas je čakalo letalo Caravol, ki lahko pospravi v svoj mogočni trebuh 100 to še več potnikov. Nais Štandrežcev je bilo seveda premalo to zato sta se nam pridružili še dve skupini iz Trsta in iz Ljubljane, ki sta imel* isti dlj.
Po pregledu potnih listov in po drugih običajnih formalnostih, so zabrneli motorji velikega letala, stewardesa nas je opozorila naj si prepasamo pasove (morda tudi zato, da bi jo kak »podjeten* Štandrežc še v zadnjem trenutku ne popihal
v kakšno bližnjo gostilno, ali pa med potjo v Gradcu ali v Bratislavi, kjer smo vedeli da točijo izvrstno češko pivo).
V	letalu je bilo kratkočasno in prijetno, ker nam je naš moški pevski zbor iz štandreža, ki je skoro polnoštevilno potoval z nami, med poletom zapel marsikatero domačo. Z njimi so pritegnili tudi drugi to tako je bila vsa številna družba prav Židane volje. Tudi naša ste-wardesa se je vedno smejala in nas po zvočniku opozarjala na zanimivosti potovanja. Povedala nam je, da bomo leteli tri ure v višini od 8000 do 9000 metrov in nas opozarjala, ko so bila globoko pod nami mesta, o katerih smo že večkrat slišali, kot Gradec, Dunaj, Bratislava, Varšava ter končno tudi, da se bližamo Leningradu.
V	letalu je bilo prijetno toplo, zunaj pa je istočasno kazal toplomer kar 45 stopinj Celzija pod ničlo. Marsikomu med nami je bito med poletom nekoliko tesno pri srcu, saj smo bili tokrat večinoma prvič na poletu to v letalu, pa še tako visoko v zraku. Tak občutek se je še povečal, kadar se je med letom letalo nenadoma dvignilo ali spet padlo, se nagibalo itd. Povedali so nam, da je zunaj pihala precej močna burja in letalo je moralo iskati svojo pot med njenimi sunki.
Med vožnjo so nam postregli z mrzlo večerjo, skodelico kave ali čaja in z oranžado. Zato tudi najbolj »žejni* niso pogrešali gostilne in niso zahtevali, da bi se kje ustavili. Po treh urah in 40 minut vožnje je zopet prišla med nas stewar-desa in nam naročila naj si zopet privežemo pasove, ki smo jih odpeli kmalu po odletu, ker bomo čez nekaj minut pristali na leningrajskem letališču. Letalo se je začelo polagoma spuščati. V ušesih nam je začelo šumeti in zdelo se nam je, da postajamo gluhi. Že smo skozi okna uzrli letališče in zdrseli mimo mnogih letal. Končno se je tudi naša Čara vda dotaknila tal, malo poskočila po gladki stezi ter nas pripeljala v bližino letaliških poslopij. K letalu so prislonili premične stopnice, vrata so se odprla in spustili smo se na zemljo. Bili smo v Leningradu.
(Nadaljevanje v torek)
družabnem polju pač pa tudi na znanstvenem.
Neki profesor, Gatti po imenu, je sicer že leta 1861 ustanovil pokrajinski muzej zgodovine naravoslovja, ki je v letu 1900 imel že vse zvrsti vretenčarjev, ki živijo v naši pokrajini. Poleg tega je v muzeju bilo veliko žuželk, rastlinstva in tudi raznih kamenin iz starih geoloških dob. Mimo tega so v tem muzeju bile okamenine rib, ki so jih našli v Komnu in Solkanu ter preživeli sesalci z na-škega Krasa.
Velikega pomena je tudi ustanovitev knjižnice, v kateri bi se lahko našli vsi teksti znanstveno naravoslovnega značaja, kajti sedaj se zelo občuti pomanjkanje teh tekstov. Knjižnica bi po mnenju naravoslovcev morala biti v okviru muzeja. Pozvali so krajevne upra ve, naj se začnejo zanimati za ta problem, ker bi bilo sramotno, da bi samo Gorica, ki ima že tako bogato kulturno tradicijo, ne imela teh osnovnih elementov, ki bi vzpodbujali človeka in mu vlivali nove ljubezni do narave.
Člani so poudarili tudi resnost novega združenja, saj so svojo po moč obljubili nekateri vidni italijanski znanstveniki na področju naravoslovja. Združenje si je med začrtano delo zastavilo tudi predavanja, še posebno o ekoloških problemih, ki postajajo danes tako aktualni.
Član združenja Spangher, ki je imel na ustanovnem občnem zboru glavno poročilo, je dejal, da bi realizacija teh osnovnih elementov za razvoj naravoslovja ne zahtevala toliko stroškov, in da bi bilo mogoče v okviru deželne podpore za razvoj kulture, ki bo letos dosegla eno milijardo lir, u-resničiti najosnovnejše zahteve našega mesta, član Bigot je bil mnenja, da se bo moralo združenje angažirati tudi v političnem smislu, za reševanje ekoloških problemov okuževanja, četudi bo seveda ostalo nestrankarsko.
Člani so ob zaključku ugotovili, da je potrebno posredovati pri občinskih in pokrajinskih upraviteljih, da bo njihova akcija že od začetka ubrala pravo pot za reali zacijo vseh navedenih ciljev.
Zapora ceste v Sovodnjah
Županstvo iz Sovodenj obvešča vse prizadete, da bodo zaradi del pri gradnji avto ceste skozi Sovod-nje od jutri, v ponedeljek ob 10. uri prekinili promet na pokrajinski cesti skozi Sovodnje. Cesta bo ostala zaprta do zaključka del na tem odseku. Promet z Gorico se bo odvijal po Stradalti ali skozi Gabrje to dalje po Tržaški cesti.
Urnik obmejnih prehodov v novembru
V mesecu novembru velja za mejne prehode na Goriškem naslednji poslovni1 urnik: Prehod prve kategorije pri Rdeči hiši je odprt neprekinjeno vseh 24 ur dnevno za potne liste in prepustnice.
Ostali prehodi za prepustničarje se odpirajo: Devetaki ob 6. uri, Jamlje ob 6 IS, Jenkovo, Ceglo, Ste-
verjan, Podsabotin, Solkan, Šempeter in Mire« ob 6.30, Mirnik, Ple-šiivo in Rafut pa ob 7. uri.
Zvečer pa zapirajo omenjene prehode takole: Podsabotin, Rafut to Devetake ob 18. uri, Mimik ob 18.30, Jenkovo, Plešivo, Ceglo, šte-verjam, Miren in Jamlje ob 19. uri, Solkan I. to Šempeter ob 19.30.
Ob nedeljah to praznikih se prehodi Mirnik, Števerjan, Rafut in Miren odpirajo eno uro kasneje. Prehodi Jenkovo, Plešivo, Ceglo pa se zapirajo eno uro kasneje.
Natečaj za vojaške zdravnike
Z ministrskim odlokom z dne 20. septembra, ki je bil objavljen v uradnem listu, je razpisan natečaj za 8 mest stalnih vojaških zdravnikov. Prosilci morajo biti stari vsaj 32 let in morajo imeti diplomo v medicini in kirurgiji. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na prefekturo do 23. novembra 1972. Podrobnejša pojasnila bodo zainteresirani prejeli na prefekturi.
Kot smo že včeraj pisali, je v Butkovičevi galeriji v Sovodnjah odprta jamarska razstava goriškega jamarskega društva »Kraški krti*, ki prikazuje zanimive predmete. Razstava bo ostala odprta za občinstvo do srede, 15. t. m., po naslednjem umiku: ob delavnikih od 19.30 do 20.30 in v nedeljo od 16. do 18. ure. Za skupne obiske po dogovoru bo razstava poslovala tudi še nekaj dni po tem datumu.
št. 64 živilske nakaznice proste cone. Potrošniki drugih občin na Goriškem bodo prejeli po 2 kg na osebo na odrezek št. 68.
KAVA po 600 g surove kave za potrošnike iz Gorice in Sovodenj na odrezek št. 65. V drugih občinah pa po 440 g na odrezek št. 69.
Pristojni odbor je določil prodajno ceno sladkorju proste cone po 200 lir za kg; od tega bo šlo 18,50 v korist prodajalcev, ki bodo morali izročiti odrezke na uradu proste cone najkasneje do 5. decembra. Predvideno je tudi peto razdeljevanje sladkorja to kave proste cone za upravičene skupnosti.
Vozni red vlakov
ODHODI
ZA TRST: 5.44 (L); 626 a); 7.33 (D); 7.53 (L); 8.18 (D); 11.06 (L); 13.27	(D);	14.04	(L);	15.26	(D);
17.06	(L);	18.15	(D);	18.44	(L);
20.07	(L);	21.19	(L);	22.03	(D);
23.01 (DD); samo ob praznikih to iz Calalza; 23.43 (D).
ZA VIDEM: 4.32 (L); 6.27 (L): 6.55 (D); 7.21 (L); 8.07 (D); 11.07 (L);	13.05	(D);	13.52	(L);	14.42
(DD) samo v predprazničnih dneh in od Calalza: 14.54 (D); 15.27 (L); 17.50	(L);	19.01	(L);	19.56	(D);
21.07	(L): 21.32 (D); 23.44 (L).
ZA JUGOSLAVIJO: 8.25 (L); 13.35
(L); 20.15 (L).
PRIHODI
IZ TRSTA: 4.31 (L); 6.23 (L);
6.53	(D); 7.19 (L); 8.05 (D); 11.03
(L);	13.04	(D);	13.50	(L);	14.42
(DD)	samo	v predprazničnih dneh;
14.53	(D);	15.23	(L);	17.48	(L)!
18.57	(L);	19.54	(D);	21.05	(L);
21.31	(D; 23.41 (L)
IZ VIDMA: 5.41 (L); 6.24 (L);
7.31	(D); 7.51 (L); 8.17 (D); 11.04
a);	13.25	(D);	14.02	(L);	15.25
(D);	17.04	(L);	18.13	(D);	18.42
(L);	20.05	(L);	21.18	a);	22.02
(D); 22.59 (DD) samo ob praznikih iz Calalza:	23.42	(D)
IZ JUGOSLAVIJE: 9.55 a); 10.05 (L); 21.43 (L).
Fotografski natečaj «Goriški grad»
Kulturni krožek zStella Moi$ na» priredi pod pokroviteljstvo* Pokrajinske turistične ustanove P tograjski natečaj ^.Goriški Bra^'. katerega se lahko udeležijo J* fotoamaterji dežele. Mlajši W amaterji, ki niso še izpolnili ei& indvajseto leto, bodo imeli p°s" no temo, posvečeno prav njihov}* težnjam. Zmagovalci fotografsi» ga	tečaja	bodo	prejeli nagneoft
ki so jih podarile razne javne stanove iz naše dežele. Vpisovat bo	trajalo	do 25.	novembra.
stavo bodo	odvrli	8. decembra	111
bo	trajala	do 2.	januarja
Na beneški univerzi Ca Fo-scari je te dni diplomirala iz tujega jezikoslovja
SLAVKA KOMAC
S profesorjema P. de Logu in J. Guthrie je zagovarjala tezo o angleškem dramaturgu Arnoldu Weskerju,
iiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Kolesarja iz so odpeljali v
Gorice
Videm
Avtomobilistka iz Vidma trčila zaradi mokrega cestišča - Pri delu ji je stroj odrezal prst
V Ulici Brigata Pavia se je pripetila huda nesreča, v kateri sta se ranila kolesar Romano Sartic-chio iz Ul. B. Pavia 28 in pešec Teodosio Covoli iz Ul. Gelsi 17. Po podatkih prometne policije je Covoli prečkal cesto, ko je po strmini privozil Sarticchio, ki je zaradi dežja imel dežnik. Prav zaradi dežnika je kolesar videl pešca prepozno in trčil vanj. Z rešilcem so odpeljali oba v bolnišnico, kjer se bo Covoli zdravil 4 dni zaradi lažjih poškodb. Hujše pa je stanje kolesarja, ki so ga zaradi pretresa možganov odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
Na mostu «IX. agosto* je avtomobilistka trčila v drugi avtomobil in bo zaradi pretresa možganov ostala v splošni bolnišnici 4 dni. Gre za gospodinjo iz Vidma Assunto Liguti, ki ni zaradi mokrega cestišča v pravem času u-stavila avtomobila.
Druga nesreča se je zgodila v tovarni LACEGO, kjer je stroj o-drezal delavki Mirelli Nicolini iz Gorice prst. Nicolini je ket po navadi delala pri stroju, ko ji je )alec leve roke zdrknil med kolesja. V goriški bolnišnici se bo zdravila 20 dni.
Standrežci v Leningradu
Malo Vasjo Mačus so včeraj pokopali
Včeraj popoldne so na pokopališču v Števerjanu pokopali komaj triletno deklico Vasjo Mačus z Bukovja, ki je nenadoma umrla v petek ponoči na svojem domu. Zdravnik, ki jo je zdravil, je izdal potrdilo o smrti z navedbo, da je umrla zaradi srčne kapi.
Domači so nam povedali, da je deklica že nekaj časa bolehala in da je zlasti tožila zaradi glavobola. Prejšnjo nedeljo so ji kupili zdravila v dežurni lekarni v Gorici, ki pa ji niso koristila in pozneje ji je zdravnik dr. Lautieri
Posebni popusti na železnici za volivce
Deželno odborništvo za kraje'®* uprave sporoča, da bodo železffl« ob priliki skorajšnjih volitev, B bodo v 15 občinah naše deželi uvedle posebne popuste in olajšave za volivce, ki se vračajo do®0' volit.
Za volivce, ki se nahajajo 5? državnem ozemlju, bodo uvedb < odstotni popust, za tiste, ki P"r jajo iz tujine, je prevoz brezplač® v kupejih drugega razreda, v *“■ pejih prvega razreda pa bo P°P’ znašal 70 odstotkov navadne tarb
Listke bodo izdajali od 15- rj vembra in bodo veljali 20 dni. nakupu posebnih vozovnic bo ba predložiti volilno potrdilo.
Kino
Gorica
c
VERDI 15.00-22.00 »La banda Y e ' cronaca criminale del Far "e ■ T. Millian in T. Savona. Bar«“ film. Mladim pod 14. letom P* povedan.	.
CORSO 15.00—22.00 »Cabaret*. u Minelli, M. York. Barvni film- . CENTRALE 15.15—22.00 «Cosi ^ L. Merenda in A. Thunder. Bar*”1 film.	j
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «PelC , quelle strane goccie di sangue 1 corpo di Jennifer?* E. Senet ® J Hjlton. Barvni film. Mladini P00 14. letom prepovedan.	,.
VITTORIA 15.15-22.00 «1972: Drac°" colpisce ancora*. C. Lee. Bar' film. Mladini pod 18. letom Prtr povedan.
Irzič
AZZURRO 14.00 «11 mostro della S#* da di campagna*. Barvni fdffl’ ^ EXCELSIOR 14.00 »La feccia»-Holden. Barvni film.	v
PRINCIPE 14.00 »Camorra*. F.
to J. Seberg. Barvni film. jj MARCELLIANA 14.30 »Le tign Monpracem*. Barvni film. j SAN MICHELE 14.00 «11 gringo*-Wayn$., garvni film.
Sova Gorin.
SOČA (N. Gorica) »Lov na Je*eD^ jugoslovanski barvni film —
18- in 20.	g.
SVOBODA »Gusarski svetilnik*, riški barvni film — ob 16., 18. RENČE »Divja dežela*, ameriški ni film — ob 16. in 19.30.	. jj,,
ŠEMPAS »Džango ne pozna milos*^ ameriško - italijanski film —
16. in 20.	sjj
DESKLE «Marfijeva vojna*, amer1 barvni film — ob 17. in 19.30. PRVAČINA »Uvajanje v ljube2 ^ kanadski barvni film — ob 16- ® ^ KANAL »Ljudje proti*. itaUja®** barvni film — ob 16. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan m ponoči je dez'1 lekarna Villa San Giusto. Korzo lija 244. tel. 3538.
DEŽURNA LEKARNA V TR*lc*^
Danes ves dan in ponoči je dežo lekarna Alla Salute, Ulica Co511® teL 72480.
predpisal druga. Ker pa je deklica tožila, da jo glava boli vedno huje, so jo v četrtek pozno zvečer odpeljali v splošno goriško bolnišnico. Tam pa je niso pridržali na zdravljenju, ampak so jo
poslali nazaj domov s priporočilom I lija 195, tel. 81142. Za Krmin - . naj ostane v postelji in naj sku- | lico je danes dežuren dr. Pagnut hajo kamilčin čaj. Domači so se ravnali po tem navodilu, otrok pa je kmalu po povratku domov umrl. Če te izpovedi domačih odgovarjajo resnici, zakaj niso otroka pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici?
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Auro Tomšič, EJema Zagaglia, Federica Fontanot, Ales-samdro Qutozi, Sabrina Corsi, Igor S turam, Oristian Conctoa, Lorenza Marolo, Gahriella Poloni.
SMRTI: gospodinja 72-letna Gio-vamna Mladovan vd. Turel, upokojenec 75-letni Adolfo Bigartoi, upokojenka 79-letna Maria Sirsen, gospodinja 77-letna Teresa Glessig vd. Culot.
OKLICI: delavka Anna Sfiligoj in delavec Franco Iacumto, gospodinja Maria Bernardi in elektrome-hanični izvedenec Giorgio Rornan-zin, uradnica Maria Pia Albanese to trgovski predstavnik Adriano Valentini, delavka Omella Venturini in delavec Sergio Conctoa, delavka Mariadotores Simone to delavec Giorgio Rossi.
DEŽURNI ZDRAVNIKI .
V Gorici, Sovodnjah in Števen^ sta danes dežurna sledeča zdrav® ^ dr. Pietro Piciulin, Ul. V. Veneto ' tel. 3441; dr. Gaio Schird, Korzo ®
in
Razna obvestil«*
ŠZ Dom (Gorica) obvešča °*jr0|)Ci ki obiskujejo otroško telovadbo, oa v petek, 17. novembra, ob 1®-zdravniški pregled v Prosvetni ČS ni, Korzo Verdi 13.
Prispevki
V	počastitev spomina to za 0°^ na grob pokojnega Cirila K.lanJ®ja. z Valerišča so darovali: Milko, raž 1.000 lir, Mario Drufuka
lir, Srečko Peršel 1.000	lir.	finO
Padovan 1.000 lir, Mario Hlede lir, Franc Komic 1.000 lir i® man Juretič 1.000 lir«.	-jV.
V	isti namen je darovalo M.. ših borcev članov ANPI in priJ8 ljev pokojnika 51.600 lir.
Sekciji ANPI'v Števerjanu n®®^ sto cvetja na grob pok. L ^ Klanjščka sta darovala Vikte« Lidija Vižintin 72.000 lir	^
V	isti namen je daroval sf' ANPI v števerjanu Ferdinand mjanc 5.000 lir
KMEČKA BA IS K A
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Morelli 14 Tel 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
Primorski Tlnovliifc
KULTURA
12. novembra 1972
ŠTIRIDESEI LEI V SLUŽBI SLOVENKE HliiKARNE BESEDE
Dvanajst knjig izbranih del pripovednika Miška Kranjca
Priznanje prekmurskemu predvojnemu in povojnemu pisatelju in borcu za humanistični socializem
I ®°slej se še menda ni zgodi-j ’ bi dve slovenski založbi ®*ali skupaj kako večje delo, ki Predstavljalo dogodek na slojem knjižnem trgu. Tudi se *	]e enkrat ali dvakrat
S~°.' da je kaka slovenska za-izdala delo nekega pisatelja vec knjigah naenkrat. In kon-jS°' le redki so slovenski pisate-A.w. so natis izbranega dela "pziveli še za časa svojega živ-«i)a. Bil je to pred vojno O-p1 v Zupančič, po vojni pa Bevk, J^Sar, Ciril Kosmač, pa smo ^Pda že pri kraju. Zato predla izbrano delo Miška Kranj-^ resničen dogodek na sloven-
postavijo z izbranim delom, pa čeprav je med sodobnimi slovenskimi pisatelji morda prav on prvi zaslužil, da doživi to priznanje. Zlasti še, ker se Miško Kranjec že štiri desetletja ukvarja s pisateljevanjem in ker njegov opus obsega približno še enkrat toliko kolikor znaša obseg sedanjih dvanajstih knjig njegovega izbranega dela. Resnično smo veseli tega priznanja neumornemu slovenskemu pisatelju in priljubljenemu pripovedniku, čigar dela danes bero najmlajši bralci in po čigar knjigah segajo sicer najrazličnejši odrasli bralci. Tako je Kranjčevo pisanje resnično

Pisatelj Miško Kranjec
^tožila
______ trgu. Delo sta iz-
skupaj Mladinska knjiga in založba, kd je prva VSf. - idejo izbranega dela. la j^.^Vanajst knjig izbranega de-kra* ^ Kranjca je izšlo naen-jg *■ končno: Miško Kranjec Jjvršča med tiste redke slo-Pripovedndke, ki se lahko
last slovenskih bralcev, pisatelj sam pa sodi med najbolj brane sodobne slovenske pripovednike. Morda pri tem ni odveč poudariti, da sedanja izdaja izbranega dela torej ni in ne more biti kaka reprezentativna izdaja, čeprav pomeni seveda tudi počastitev pisatelja, temveč izdaja, ki' je na-
menjena branju. To nam potrjuje še toliko bolj dejstvo, da na pr. dva zanimiiva Kranjčeva romana, nastala pred vojno (Kapitanovi in Do zadnjih meja) po vojni sploh še nista doživela ponatisa in sta po prvi objavi šele prvikrat ponatisnjena v izbranem delu.
Izbrano delo Miška Kranjca obsega dvanajst knjig. Prva knjiga prinaša z mladostno svežostjo napisane romane Življenje, Pesem ceste, in Os življenja. Družinski roman Kapitanovi obsega drugo knjigo. Romanu je dodanih nekaj problemsko ustreznih novel. Naslednja knjiga nosi naslov Težaki, prinaša pa novele, ki pomenijo najvišji predvojni dokument Kranjčeve pisateljske moči. Četrta knjiga prinaša roman Do zadnjih meja, ki je prav tako prvič ponovno natisnjen. Peta knjiga obsega Povest o dobrih ljudeh in motivno ustrezne novele. V šesti knjigi je objavljen roman Pod zvezdo, s katerim se v tem izboru začenja serija Kranjčeve povojne proze. Roman Pod zvezdo je sicer umetniško šibkejši tekst, pomeni pa živ dokument časa, o katerem pripoveduje, pa tudi sicer je idejno pomemben. Roman Zemlja se z nami premika obsega sedmo knjigo izbranega dela, osmo pa podoben roman Izgubljena vera. Deveta knjiga z naslovom Meces-ni nad dolino obsega nekaj Kranjčevih vojnih in partizanskih novel. Sledi knjiga političnih feljtonov in člankov Soočenje. Enajsta knjiga prinaša bisere Kranjčeve mladostne proze, zadnja pa avtobiografsko pripoved Mladost v močvirju.
Če v okviru tega prikaza Kranjčevega izbranega dela presojamo vsebino teh knjig, lahko ugotovi mo, da sta pisatelj sam in urednik Franc Zadravec izbrala za objavo v izbranem delu vso pestro tematiko Kranjčevega opusa. Tako so našli svoje mesto vsi močni pripovedni teksti, zlasti notranje dobro zgrajeni romani in pripovedne novele. Svoje mesto so našli s posebnim poudarkom predvojni romani, od katerih dva sploh še nista bila ponatisnjena. Dva šibkejša pripovedna teksta sta zaradi idejne pomembnosti in zaradi povojnih razmer, o katerih pripovedujeta, prav tako našla svoje mesto v izdaji. Pozabljena ni bila mladina, tako da so vse teme Kranjčevega pripovednega opusa zajete v ta izbor. Da pa pisatelj ni bil vedno samo pripovednik dokazuje knjiga feljtonov in esejev s katerimi se dopolnjuje Kranj-
čeva pisateljska podoba.
Pred seboj imamo pomembno izdajo, ki pomeni priznanje pisatelju, obenem pa tudi obogatitev slovenskega knjižnega trga. Gre za lepe, okusno opremljene knjige, ki bodo vsaki’ knjižni polici v ponos. Ob mestu, ki ga Miško Kranjec zavzema v sodobni slovenski književnosti, pomeni, torej izid dvanajstih knjig izbranega dela resničen dogodek na našem knjižnem trgu, pa čeprav je po vojni samo Mladinska knjiga izdala že deset knjig z deli Miška Kranjca, Pomurska založba pa sedem knjig.
Sl. Ru.
DANAŠNJA GOSTA V KULTURNEM DOMU
Dirigent pihalnega orkestra Milice iz Ljubljane, Jože Hriberšek — Solist klarinetist Franc Tržan
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirTOiuiiiiiiiniiiiiiiiiui/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiHiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiHiiiiiiMiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiNiniiiiiimnl
SLOVENSKE KNJIŽNE ZALOZBE
Mohorjeva družba praznuje letos stodvajsetletnico svojega obstoja
Po približnih računih je v prvih 100 letih izdala okrog 30 milijonov izvodov knjig, v zadnjih dveh desetletjih pa skoraj 10 milijonov izvodov knjig
Mohorjeva družba je naša najstarejša založba, hkrati pa tudi najstarejša kulturna ustanova na Slovenskem. Ustanovljena je bila že leta 1852 in praznuje tako letaš 120-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Začetki ustanavljanja družbe segajo že v leto 1835, vendar je šele j leto 1848 prineslo pogoje za u-sltanovitev slovenske založniške ustanove. Zasluga za ustanovitev gre nedvomno škofu Martinu Slomšku, Prešernovemu sodobniku in prijatelju. V njem je nenehno živela misel na ustanovitev društva za zalaganje in izdajanje knjig. Za svojo idejo je pridobil Andreja Einspilerja in Antona Janežiča, znana koroška kulturna delavoa in leta 1852 je Mohorjeva družba zaživela. Namen nove družbe je bil že od vsega začetka «na svetlo dajati in razširjevati dobre knjige, ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahtnitd ter se zraven tudi dober kup razprodajati za-morejo*.
Ta ideja izdajanja dobrih knjig je bila živa vsa leta obstoja Mo-liprjeve družbe. Tako je založba
a*l>nHiH4iwininiiiiHiiiuitiiiuHiiiiuiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiinn»nl>lllllfllllll,l,"l,T,llll|i.......
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
VELIKOPOTEZNOST BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 72
Slovenska poklicna gledališča so s svojimi uprizoritvami potrdila visoko umetniško poustvarjalno in ustvarjalno raven
emocionalna oktobrska revija g ens;kih dramskih gledališč se i nadv-sg uspešno zaključila. Od Sni P slovesnosti s fanfarami, j lerr>etom in otvoritvenimi govo-a Pred gledališčem pa do zaključ-2 razdelitvijo nagrad, je mari-občinstvo dokazalo, da zna i 1 napore festivalskega odbora, i-a.fnu načeluje akademik dr. „ Kreft. Večer za večerom je 2?oito
j. 11 to polnem gledališču sledilo 3^’nn zanimanjem umetniškim . . kom dramskih ansamblov
slovenskih gledališč in jih *rat nagradilo z navdušcni-ardavzi.
tokrat
^oritvenega nastopa je tednu?. Stalnemu slovenskemu *nu iz Trsta, ki je z uspe-
, l,Prizorilo slovenski javnosti ^ bPo2nano Pirandellovo igro Up premisli Giacomino!*. Tako j ,®Poznali eno njegovih prvih itj * * sicer še ni zmoglo prikazi l-.r ja v tisti polnokrvni tea-nJUci’ kot smo ga vajeni spre-lij: * 2 njegovimi bolj zrelimi noti^]	Kljub temu pa je
itjk^tržaško gledališče predsta-j 1° polnokrvno gledališko, tizad Za.s,uSa vsega ansambla s lši&TVn’m režiserjem Mariom irlH^rn na čelu. Nekaj avtorjevih j na?n*?lnih prvin, ki so se zla-fralcj .<n’e v zadnjem dejanju, iir :• sicer niso mogli prikriti, hta n tel'st in vsebina igre tega ^»voljevaia. pokazali pa so iiiwn. občutek za oblikovanje po-eiijsk?načajev, ki so se Živko zlili v prikupno ansambel-ke Jjptoorno igro visoke umetni-oi(at bbričljivosti. če imenujem le ;icijje r? *ike, kot trpečo Lillino io .Kozlovičeve, ponosno Rosa-uJj Mire Sardočeve. Marian-'it^U 1 Nakrstove, kot ženo sluge laa' 7^*Ju Staneta Raztresena, <-ia .oblega ravnatelja Jožka Lu-WQ.P0 značaju nič kaj svetni-'išp2 2uPnika Silvija Kobala ter e 0fi?lna Silvija Bogatca, Mari-Anice Zerjalove vse do ^al 1? ^'oija* ki ga je prisrčno šoj ,Uanijel Cej, so vsi imeno-^rite^^ojovali veliko umetniško s- K.adia Nakrsta kot profe-JŠtLj olija, s katerim je razvil hto ' 0 skalo igralskih čustev s l fOOepnčljivostjo, ki jo zmore ilpv. 'ci le velik igralec. Rado Je to tudi dokazal in ob-
činstvo je še posebej toplo pozdravilo njegovo kreacijo, za katero je zasluženo prejel Borštnikovo nagrado za umetniško igralsko stvaritev.
Drugi večer je kot gost Borštnikovega srečanja nastopilo gledališče «Teater itd» iz Zagreba, z u-prizoritvijo Brešanovega «Hamleta v vasi Mrduši Donji». ki je bila
Nasi
• • 1
bestsellerj
Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih kniig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige.
1.	Dr Bogdan Tekavčič:
Kaj mora ženska vedeti o sebi
Poljudno znanstveni priročnik, v katerem avtor spremlja žensko v njenem življenju od rojstva do smrti. Delo je obravnavano iz biološkega in psihosocialnega vidika ter o-kusno opremljeno z ilustracijami.
2.	Per Olaf Ekstrom
Plesala je eno poletje
Ljubezensko idilo med preprostim vaškim dekletom in pomeščanjenim študentom poveličuje pisateljevo poetično pripovedovanje, katerega vseskozi preveva globok humanizem.
3.	Walt Disney
Pisani svet VValta Disneya
Zbirka štirih knjig:
V deželi domišljije Zgodbe iz Amerike Povesti iz vsega sveta Čudoviti živalski svet Pred očmi najmlajših bralcev se zvrsti pisana para da njihovih najbolj priljubljenih junakov risanih filmov in pravljic ter legendarnih osebnosti iz vznemirljivega Far VVesta.
na letošnjem Sterijinem pozorju v Novem Sadu proglašena kot najboljša predstava jugoslovanskih gledališč. V želji, da bi misel in duh dela prišla do kar najbolj živega izraza, so igro uprizorili v preprosti dvorani elektrogospodarske šole brez odra, tako, da je občinstvo, tako rekoč neposredno lahko prisostvovalo sestankom, sejam in pripravam za uprizoritev «Hamleta». Delo skriva v sebi bridke resnice izpred dvajsetih let našega socialističnega razvoja na vasi. V zrcalu povojnega življenja razkriva vse tedanje radosti in tegobe in tudi pregrehe v imenu oblasti, ki se še danes marsikje niso izkoreninile. V tem je sodobno besedilo 2 odličnim zagrebškim ansamblom, ki je izklesalo iz življenja vzete like z vso upodobit-veno potankostjo s kakršno se poredko srečujemo v tolikšnem številu na naših odrih, zadobilo adekvatno umetniško podobo. Brez dvoma je inventivna režija Božidarja Violiča doprinesla delu in ga povzdignila v izjemen gledališki dogodek in s tem Brešaninovo igro «Predstava Hamleta u selu Mr-duša Don j a opština Blatuša* povzdignila v izjemen gledališki dogodek. ki je navdušil obiskovalce letošnjega Borštnikovega srečanja.
Z izredno zahtevnim delom znamenitega gledališčnika Bertolta Brechta «življenje Galilea», se je predstavil dramski ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Kot inciator in gostitelj Borštnikovega srečanja so delo uprizorili v enoviti umetniški podobi, ki jo je z velikopotezno odgovornostjo in znanjem izoblikoval režiser Branko Gombač, ki je za to režijo prejel tudi Borštnikovo nagrado. Z igralskimi dosežki posameznikov, kot s polnokrvno nanizanimi prizori, je povezal vse odrske komponente v tolikšno u-metniško celoto, ki je učinkovala zares pretresljivo sugestivno.
Seveda je k miselni podobi mnogo doprinesla tudi razčlembena dramaturška študija dramatika dr. Bratka Krefta, dobrega poznavalca Brechtovega gledališkega dela. Akademik dr. Bratko Kreft je tokrat v okviru srečanja proslavil visoki umetniški jubilej 50-letnice vsestranskega gledališkega dela in prejel mnogo zahval in čestitk h
I katerim se pridružujemo tudi mi, 1 saj je njegovo dragoceno umetniško delo v ponos vsej slovenski in jugoslovanski gledališki umetnosti. Vsekakor bi bil zaslužil, da bi bil ob tem jubileju za svoje opravljeno nesebično delo. ki ga opravlja telesno čil in vedrega duha še naprej, posebne nagrade, kakršne doslej ni prejel še noben slovenski gledališki delavec.
Tudi scena Svete Jovanoviča in kostumi Mije Jarčeve so doprinesli k potrebnemu vzdušju predstave.
Preveliko število oseb nam ne dovoljuje, da bi imenovali vsakega posameznika, ki je doprinesel k odločni skupni podobi predstave, ki jo je žirija Društva dramskih umetnikov Slovenije proglasila za najboljšo predstavo letošnjega Borštnikovega srečanja. Vendar pa ne bi smeli mimo nekaterih izrednih igralskih dosežkov, zlasti Mine Kjudrove, ki je izredno usuešno EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 6. strani)
kot svojo prvo edicijo izdala knjigo Naravoslovje ali fizika, ki jo je napisal prof. Karel Dobida, natisnil pa tiskar Jožef Blasnik v Ljubljani. Vsa leta svojega delovanja pa je razen skrbi za kulturo in prosveto slovenskega ljudstva skrbela tudi za utrjevanje slovenske narodne zavesti. V dolgih letih svojega obstoja je organizacijsko doživljala razne spremembe, toda osnovna ideja, izdajanje knjig za ljudstvo, je ostala nespremenjena. Mohorjeva družba, ki je svoj prvi sedež i-mela v Celovcu se je morala po koroškem plebiscitu umakniti v Jugoslavijo in je našla zatočišče na Prevaljah, kasneje pa se je preselila v Celje. Tu je doživela ponovno preganjanje s strani nemškega okupatorja, ki je uničil vse knjižne zalege, ljudi pa pregnal.
Po osvoboditvi je Mohorjeva družba spet zaživela, ko so se Boris Kidrič in nekateri drugi najvišji predstavniki' ljudske o-blasti ob prizadevanju pisateljev Finžgarja in Prežihovega Vo-ranea zavzeli za obnovo te kulturne ustanove. Medtem ko je že v tretjem desetletju svojega obstoja Mohorjeva družba imela 25.000 stalnih naročnikov na svoje knjižne zbirke, je po osvoboditvi naklada njenih knjig dosegla število 100.000, s čimer se ne more ponašati nobena druga slovenska založniška ustanova. Pri tem je značilno, da je kot njena prva ! knjiga po osvoboditvi izšla Finž-garjeva povest Pod svobodnim soncem.
V sto letih in še več svojega obstoja je Mohorjeva družba izdala veliko število knjig. Morda bo šele bibliografija, ki jo pripravljajo za letošnji jubilej, pokazala kolikor mogoče točno, koliko knjig je doslej pri Mohorjevi družbi izšlo. Toda po približnih računih je ta založniška ustanova izdala v prvih sto letih svojega obstoja okoli 30 milijonov izvodov knjig in drugih publikacij, v zadnjih dveh desetletjih pa skoraj 10 milijonov! Štirideset milijonov knjig, to je že tako velika številka, da je že samo ta lahko založbi’ v čast in ponos. Res je, da je družba v prvih desetletjih svojega obstoja računa la predvsem z duhovniki kot poverjeniki in s kmeti kot bralci. Toda v vseh letih svojega obstoja je založba vedela, da je treba prav slovenskemu kmetu nuditi dobro knjigo, ne samo za branje in razvedrilo, temveč tudi za pouk in izobrazbo. Zato je poleg velikega števila leposlovnih del Mohorjeva družba izdala tudi veliko poučnih del, od sadjarskih do kmetijskih in živinorejskih priročkov, od knjig * fizike do potopisov, od pustolov-
skih del do ljudskih povesti, knjig o športu in duhovnem življenju. Po osvoboditvi je kvaliteta programa močno nihala in trajalo je nekaj časa, da se je Mohorjeva družba vživela v duh novega časa. Toda svojega kulturnega poslanstva založba nikoli ni pustila vnemar. Zato se pri njej sodelovali številni slovenski pisatelji od Jurčiča, Tavčarja, Cankarja, Murna, Preglja, Prežihovega Voranoa in Župančiča, Založba je v povojnem času izdala v dopolnitev zbranih del slovenskih klasikov zbrano delo F. Ks. Meška, F. S. Finžgarja, poskrbela je za izdajo zbranega dela F. Detele in Ivana Preglja, v načrtu pa ima še drugo serijo zbranih del slovenskih pisateljev, kjer bodo našli svoje mesto Anton Medved, Ivan Jalen pa morda še kdo drug.
Toda smo že pri načrtih! Letošnja knjižna žetev bo posebno bogiata s čimer bo založba najlepše proslavila svoj častitljivi jubilej. V skladu s svojo tradicijo bo letošnji knjižni dar Mohorjeve družbe obsegal tradicionalni koledar, ki bo še posebej
bogat. Poleg romana »Divji goloto, ki je tržaškega pisatelja Alojza Rebule, ho izšla prva knjiga novoosnovane mladinske knjižnice. Nova bo zbirka Studenci žive vode, ki bo kot duhovna knjižica prinesla razmišljanja Alojza Rebule. Ob jubileju bo izšla posebna knjiga (pripravlja jo Jože Dolenc), ki bo prikazala vso dejavnost Mohorjeve družbe od prvih začetkov do današnjih dni. V decembru izide v obnovljeni Znanstveni knjižnici delo Ivana Grafenauerja Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, v redakciji avtorjevega sina Boga Grafenauerja, Ni odveč pri tem omeniti, da bo skupna naklada knjig Mohorjeve družbe za leto 1972 znašala kar 338.000 izvodov, skupaj z bralnim koledarjem pa kar 402 tisoč izvodov. Mohorjeva družba bo ob svoji stodvajsetletnici1 o-živila tudi Finžgarjev©*- literarno nagrado (prvo nagrado je prejel pri Mohorjevi družbi Josip Jur-kič za Jurija Kozjaka), ter Ja-
SLAVKO RUPEL
(Nadaljevanje na 6. strani)
revije
OBALA 15/16
Oktobrska (dvojna) številka koprske revije Obala je po vsebini izjemno zanimiva in bogata. O 25-letnici priključitve večjega dela Slovenskega primorja in hrvaške Istre z otoki k Jugoslaviji piše Branko Babič, ki poudarja tudi pozitiven razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov in pomen odprte meje. Zanimiv je sestavek Petra Aljančiča o slovenski obali v projektu Gornji Jadran. Na sorodno gospodarsko temo je uglašen prispevek Vojka Vejvode »Perspektive slovenskega pomorskega prometa 1971 - 1975, medtem ko Tomaž Bizajl in Aldo Černigoj razpravljata o šolskih vprašanjih, prvi v članku »Policentrični razvoj Slovenije višje in visoko šolstvo na alovenski obali*, drugi pa v članku »Samoupravljanje v srednjem šolstvu*. Dr. Karel šiš-kovič nadaljuje svoj prikaz dokumentov za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Zgodovinskega značaja so prispevki Janeza Tomšiča «Slovenski pomorščaki v mornarici NOVJ 1943 in 1944, J. Pretnarja in Rafaela Perhauca «0 ladjah bivše kraljeve mornarice, ki so se v minuli vojni borile na strani zaveznikov*, dr. V. Šribarja »K boljšemu poznavanju naše preteklosti* in Lucijana Krašovca «Istra v 16. in 17. stoletju m njeno slovansko prebivalstvo po pripovedovanju škofa G. F. Tomimasinija*. Bogat je pesniški del s pesmimi številnih avtorjev, obsežen pa je del, odmerjen glosam, pismom in poročilom, ki so zanimiva bodisi zaradi polemičnosti, bodisi zaradi' informativ-nosti.
RAZMIŠLJANJE OB PESNIŠKI ZBIRKI
Marko Kravos: TRIKOTNO JADRO
O vsebinskih in oblikovnih strukturah, ki pesmi omogočajo - Založbi Lipa-Koper in ZTT-Trst
Vnaprej povem, da moje pisanje o Kravosovi zbirki »Trikotno jadro* noče biti kritika, oziroma vrednotenje njegove lirike. Želim le razmišljati o vsebinskih in oblikovnih strukturah, ki pesmi omogočajo.
Na uvodno mesto zbirke je Kravos postavil pesem »Moja dežela*. V njej prikazuje pokončal, vitalističen odnos do sveta. Njegova dežela je namreč / Dežela sonca / dežela Šime vode, / dežela pravice in bur-je / v njej / hodijo ljudje pokonci, / ne plazijo se, ne gnetejo se, / niso podli ali lakomni, niso prazni / ali žalostni, lačni, izdani, grdi in sami in mrzli in mrtvi. (Moja dežela, str. 9). Vendar, nadaljnje pesmi prvega ciklusa razbijejo idealno podobo »Moje dežele*. Nekje se pesniku jadra zapnejo (Kras, str. 10) in o-stane omrežen v mrzel in pust svet. Pesnikova notranja bit in zunanja podoba sveta se znajdeta v skrajno nelagodnem položaju! / Moj gramofon je navit do kraja / in plošča se z bleskom vrti: / vse je v redu, ničesar zunaj, / samo kak pes pre-
% -	m
MHVKKi


12 knjig izbranega dela Miika Kranjca
glasno renči. / (Znamenje, str. H). | Tudi besede doživijo delno razvrednotenje, / Vse so le krpice bele, / v štiri strani frfotajoči trakovi. / (Besede, str. 13). Iz stiske se izmažeš kvečjemu z ironijo in igro (Zveličanje, mračni dnevi, Aprilska).
Pesnik pa ni zašel v stanje tesnobe in krize kar tako. Za preobrat je kriva naša civilizacija / dvanajst-metrskih deklet na (reklamnih, op. a.) plakatih /, civilizacija kozmonavtov, pornografske revije Lui, uspavanja in dobrega počutja i (Izjava, str. 23-24).
Prvi ciklus zaključi Kravos z verzom / Rad bi se odselil. / (Izjava, str. 24), kar je v popolnem nasprotju z ugotovitvami v pesmi »Moja dežela*. Omenjeni verz pa je tudi vezni člen z naslednjima ciklusoma, se pravi »Pesmi o Kuwaji» in »Pričevanja iz Teskuka*.
V	teh dveh ciklusih išče Kravos tip človeka, ki bi prerasel krizo naše civilizacije, uspavanja in notranje razklanosti. V iskanju sreča 0-čarljivega Kuwajo, poglavarja afriškega plemena. To je človek moči in telesa, je / silni vseh silnih /, (Ob porodu, str. 29-30), pa tudi človek magije in misterijev. Rodi se velik in močan. Zavarovan je pred napadalno močjo narave in okolja.
/ Ušesa ima koničasta, ne bo ga panter. / na nogah ima dolge prste, / ne bo umrl od kačjega pika. / in žene mu zližejo čisto veliki spol, / da bo veselje v redu / (Ob porodu). Lahko bo hodil po gozdu in savanah, kot velik, nepremagljiv bojevnik. Sam si bo odmeril pravico. Razsodnik bodo moč in / puščice, ki imajo rdeče znamenje. / (Bojna pesem. str. 31). Po loku lahko Kuwaja / reče s ponosom / Vse kar ubijejo (puščice, op. a.) je moje /, je moje za vedno, / z dušo in mesom!/
V	življenju bojevnika so tudi trenutki magije in skrivnostne opojnosti. Kuvvaja prisostvuje Kbaluvi, ljubezenskemu plesu rastlinojednih živali. Nevarnost je velika, saj ga lahko živali poteptajo in njegov duh se bo moral preseliti v eno izmed njih. Toda nevarnost oplemeniti in če se bo Kuwaja preselil v gazelo, bo ta odskakljala k potoku, kjer jo bo dekle ubilo in pojedlo na samem. (Kba luvi, str. 32, 33, 34). Duh Kuvvaje se bo spremenil v seme in jo oplodil. Ljubezen je torej mistična, vendar
mesena. Misterij oploditve živi v telesu, v bokih in ljubezenskem plesu. Ob koncu vsega pa pride Kvate, kj / sesa kri na vratu / (Starost, str. 37) in naredi, da postaneš star in u-mreš. Vendar smrt ni tragična podoba niča, je le nekaj, kar mora priti. Kuwaja se preseli v / deželo tišine in stoječih vod. / (Pogrebna pesem, str. 38-39). Svojo moč zapusti rodu Tmgave.
Tretji ciklus »Pričevanje iz Teskuka* odgovarja na podobna iskanja. Vendar je tu prizor božanski svet, urejen po volji Keotetla, ki je / naša luč, naša moč, naša čast. / Te prvine je Keotetl vmesil v prvi svet, on pa živi razpet med ognjem in praznino. Toda ni duh, je nekaj več, otipljiv je in dojemljiv pod pojmi kot so razum, moč, ljubezen in zrak. Njegovo večnost lahko spoznamo s čutili. Na svetu je izpostavil red, ki je zaokrožena celota vsega in niča. ustvarjanja in podiranja. / Ne imej za večno kar je zdaj.,/ ne imej zdaj. kar je večno. / ali pa / ne bodi to kar si. ker si več. / ne bodi več. / ker si to kar si. / (Keotetlov red str. 50, 51. 52).
Važna sestavina ciklusa je obrednost. Vendar je to svojevrstno čaščenje, saj obred živi od svojih lastnih magičnih funkcij. Ni namenjen onstranskemu bitju, ampak je sam po sebi magičen. Izžareva v igri ženskih dojk, draguljev in lepote darovanega mladeniča. V obrednem p< četju se prepletajo prvinski napo krutosti in spolnosti. Odrežejo se glf va. nos. ušesa, na kamnu še src« Popolni ženski je treba razgaliti si ce s križnim rezom. (Obrednik sti 53, 54 , 55, 56, 57). Vendar je početj čisto, saj ga oplemenitijo ogenj in tekočina dragulja.
V tem svetu ni nič plehkega, mlačnega. Človek doživlja sleherno ped svoje kože in mesa. Vsemirje in zemlja se združita v mistiki obrednega in fizičnega.
Četrti ciklus je manj napet. Pesmi so bolj poetično kramljanje. Vežejo se na motive prejšnjih ciklov, ali kar na iskanja Kravosove zbirke »Pesem*. V dramskem izrazoslovju bi bil četrti ciklus dejanski razplet
Marko Kravos, Trikotno jadro. O-prema Branislav Fajon. Vinjete Andrej Verbič. Založila Založba Lipa • Koper in Založb''vo tržaškega tiska ACE MERMOLJA
Pnmoiriličn^nevnik
6
12. novembra
DR. TONE WRABER: NEKAJ UTRINKOV S POTI DO NAJVISJIH GORA SVETA
NEDELJA, 12. NOVEMBRA PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Z. Saksida; »Polžek si išče nevestico*; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodlije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Gasba po željah; 15.45 Popoldanski koncert;
17.30	E. Bassano: »Velika ladja* — igra; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Orkestra Russo in Vukclich; 11.00 Tržaški motivi; 14.00 Športna oddaja.
KOPER
6.30.	7.30,	12.30, 16.30,	17.30,
18.30	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Stare melodije; 9 30 «20 tisoč lir za vaš sporedi*; 10.30 Orkester Tony Hatch; 11.00 Poslušajmo jih skupaj; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Ansambel Tudor;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.00 Popevke; 15.00 Plošče; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje L. Dimitrov-ska; 19.00 Okrogla miza o socialni diferenciaciji; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 21.00 Šport; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba: 9.10 Nabožna oddaja; 11.15 Opravljivci: 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.22 Hit Parade; 13.15 Zabavni spored: 14.00 Plošče; 15.30 šport;
16.30	Popoldne z Mino; 17.28 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 19.30 Kratke detektivke; 20.25 Poslušajmo spet; 21.15 Literarna oddaja: 21.45 Koncert; 22.15 Rosso: »J.a dura spina*.
II. PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.00 športna prognoza;
12.00	Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika?; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Pisana glasba s plošč; 20.10 O-pemi svet.
lil. PROGRAM
10.00	Jutranji koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 13.00 Glinka, Rimski-Kor-zakov: 14.00 Beethovnove skladbe; 15.30 Max Aubr «L’accerchia-mento*; 16.35 G. A. Canu: »Rita da Cascia* — drama; 19.15 Vsako-večcrni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 Klub poslušalcev .
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 12.00. 13.00, 19.00 Po-
ročila; 6.50 Danes za vas; 7 30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14;	10.05 Še pomnite tovariši;
10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.15 Športno popoldne; 16.15 Humoreska tedna — Vi-docqueve pustolovščine; 16.35 O-perne melodije; 17 05 A. Char-mel: Nezaželeni; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 V neckljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.30 Slikanice; 12.55 O sinočnji Canzonissimi; 13.30 Dnevnik' 14.00 Kmetijska oddaja;
15	00 Prenos športnih dogodkov;
16	30 Spored za najrr.lajše; 17.45 Športni rezultati in dogodki; 18.00 Dnevnik; 18.10 TV f’lm: »Corri-da»; 19.20 Ital. nogometno prvenstvo' 20.10 Kronike strank, 20.30 Dnevnik; 21.00 »Petrosino*, 22.25 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
18.40 Registrirana nogometna tekma; 19.20 Program z Nillo Pizzi; 2100 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.10 Spomini na F. Zar-dija.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in književnost; 18 50 Klavirski koncerti; 19.20 Jazz: 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tradicija in folklora; 16.20 Simf. koncert.
KOPER
6.30	7.30,	12.20, 14.30	16.30,
17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Popevke;
8.40	Otroški kotiček; 9.00 Baleti iz oper; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.00 Od melodije do melodije; 10.35 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Zbor »A. Dlersberg*;
12.00	Glasba po željah; 13.30 Spomini; 14.00 Plošče; 15.15 Orkester in zbor Paul Livert; 15.45 Juke box; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 22.00 Popevke.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
8.30	Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.00 Hit Parade;
14.00	Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 18.20 Filmska glasba; 18.35 Nove ital. pesmi; 19.10 Sindi-kalno-ekonomska panorama; 19.25 Resna glasba s plošč; 20.20 Poslušajmo spet: 21.15 Slovstvo in umetnost; 21.45 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 Dostojevski:	»Zlo-
čin in kazen*: 10.10 Pesem za vsakogar; 10.35 Vaš program;
12.40	Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.35 Pisan popoldanski spored; 18.30 Posebna reportaža; 20.50 Plošče;
22.40	Nodier: «L’uomo dal mantel-lo rosso*; 23.05 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00	Jutranji koncert; 11.00 Radio za šole; 12.25 Zborovska glasba; 13.00 Stravinski, Casella in Schmidt; 14.30 Nabožni motivi v glasbi; 16.30 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 17.35 Sopranistka Solange Marie Helf-mann. flavtist N. Samale in pianist A. Graziosi; 18 45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 »Cavalleria rusticana*.
SLOVENIJA
7.00.	8.00,	10.00,	13 00,	15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 F*isan svet pravljic in zgodb; 9.20 Zabavni orkestri:
9.40	Cicibanov svet; 10.20 F*ri vas doma; 11.10 Iz slovenske koncertantov literature; 12 IG Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Moški komorni zbor iz Celja;
14.30	Poslušalci čestitajo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Montematti; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki vzhodnoevropskih dežel; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel D. Škoberne; 20.00 Operni koncert; 22.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	Šola; 12.30 Vohuni v odporniškem gibanju; 13.30 Dnevnik;
14.00	Francoščina; 16.00 TV šola;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Tedenska knjižna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »I due nemiri*;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanja 1972: Carlo Scarpa; 22.15 Operne simfonije.
Bazno taborišče himalajskih odprav
izhodišče za nadaljnje delo
3.
Taborišče
vršaci Himalaje
Ta divja ledeniška reka nas je končno pripeljala pod sam Makalu, ki se je sicer še skrival v oblakih, prepoznali pa smo kraj, na katerem so pred nami že večkrat taborile razne odprave. Žal pristop do njega ni bil povsem preprost, saj smo morali poprej prebresti divji in mrzli Barun, komaj kilometer od njegovega iztoka iz ledeniškega jezera. Ta operacija nas je precej zamudila, ker je bilo treba čez reko napeti vrv, ob kateri so nosači šli čez njo. Kljub takšnemu varovanju smo jih prvi večer spravili čez le tretjino, medtem ko so se ostali odločili za mrzlo brede-nje šele naslednje jutro. To je bil tudi dan izplačila in popoldne smo že ostali sami, 14 Slovencev, 10 šerp in kuhinjski pomočnik, ki je tudi Šerpa. Vreme je bilo še vedno spremenljivo, pa smo tačas postavili vse šotore, kuhinjo, skladišče za hrano, ki služi hkrati za jedilnico, in skladišče za tehnično opremo, obenem tudi delavnica za botanika in ornitologa. Geograf Jure je spretno zgradil vremensko hišico, v kateri so nameščeni razni termometri ter vlagomer.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
VELIKOPOTEZNOST BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 72
Slovenska poklicna gledališča so s svojimi uprizoritvami potrdila visoko umetniško poustvarjalno in ustvarjalno raven
(Nadaljevanje s 5. strani)
upodobila Galilejevo hčerko Virginijo, Marjana Bačka v izredno izklesani vlogi kardinala in inkvizitorja, Dare Ulaga kot majestetič-nega papeža. Angele Jankove kot gospe Sarti, Franja Blaža kot starčevskega kardinala, Petra Ternovška kot malega meniha in še vrsto izklesanih likov, ki so dopolnjevali homogenost celotne predstave.
Seveda pa je glavno igralsko težo v upodobitvi učenjaka Galileja s svojo preprosto človeško a premočrtno igro nosil igralec velikega umetniškega razpona Arnold Tovornik, ki je za to vlogo in za vse dosedanje njegovo veliko delo, s katerim se uvršča med največje jugoslovanske igralce, prejel najvišje odlikovanje, ki ga je moč prejeti na srečanju - Borštnikov prstan.
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica se je predstavilo z zanimivo uprizoritvijo dveh Pregljevih enodejank «Berači in Vest*, ki ju je povezalo z modernim ekspresionističnim odirskim prijemom v enovito celoto. Hvale vredno je, da je naše najmlajše poklicno gledališče svoj ustvarjalni doprinos posvetilo domačemu delu. ki ga doslej občinstvo ni poznalo. Še večji pomen tega gledališča v slovenskem prostoru pa .je, da odkriva dela piscev, ki so zrasli in so trdno povezani s primorsko zemljo.
Ivan Pregelj je v dveh groteskah prikazal bodisi bedo beraškega življenja in pa kvarljiv vpliv kinematografske poplitvitve z grenkim priokusom slabe vesti s pravo ekspresionistično barvitostjo, ki jo je režiser Andrej Stojan spretno spojil in z modernim gledališkim prijemom ustvaril zanimivo predstavo, ki se lahko s pridom uvršča v sodobna prizadevanja slovenskega gledališča, tako po obliki kot po izrazu. Tudi igralski ansambel se je zanešeno lotil nelahke naloge, ki sicer nikomur ne daje izrazitejšega individualističnega izraza, pa vsak posameznik vendar sodoprinaša k ozračju kolektivne interpretacije, ki je bila visoko disciplinirana in zato tudi izrazno ustvarjalno prepričljiva. Če občinstvo v primorskih vaseh brez več-
JUG. TELEVIZIJA OD 12. DO 18. NOVEMBRA 1972
NEDELJA, 12. NOVEMBRA
9.45	Z ansamblom R. Vadnala; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 Nedeljsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.05 Lokis -barvni film; 20.00 Tv dnevnik; 20.30 B. Shaw: 0'Flaherty z Viktorijinim križcem; 21.10 Stih in pesem; 21.15 Športni pregled; 21.55 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	Volk telesna straža: 20.15 Na poti k zvezdam; 20.40 To naše poletje.
PONEDELJEK, 13. novembra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe (do 11.30); 14.45 TV v šoli - ponovitev; 15.40 Angleščina • ponovitev; 15.55 Nemščina ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.50 Gori, doli naokoli; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčkovi - film; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 A. Cesarec: Ton-kina edina ljubezen - drama; 21.30 Diagonale; 22.10 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Volk - telesna straža; 20.15 Poročila; 20.30 Obisk v živalskem vrtu; 21.00 Burleska; 21.30 Specta-culum - glasbena oddaja.
TOREK, 14. novembra 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Srbohrvaščina; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Albreht: Mala lupinica - H. del; 18.05 Ri-
sanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.05 Regionalna arhitektura:	Slovenska kmečka hiša;
19.25 Dosežki medicine: Akupunktura II. del; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Lola Montez; 22.25 Glasbeni nokturno; 22.40 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 21.15 Poročila; 20.30 Odiseja miru »Črni Gandhi* - dokum, film; 21.00 UFO »Izdajalec po sili* - film.
SREDA, 15. novembra 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 17.50 Vitez Vihar;
18.15	Obroznik; 18.30 Folklorni ansambel iz Nagykanizse na Madžarskem; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV devnik; 20.30 RTV konferenca; 21.30 G. Eliott: Mlin na reki Floss - II. del; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Civilizacija »Junaški materializem*; 21.20 Young generation show - glasb, oddaja.
ČETRTEK, 16. novembra
9.35 TV v šoli: 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Franco ščina; 16.10 Industrijske rastline;
17.15	Vsi vse vemo (Pionirski kviz);
18.15	Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta - film; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 A. P. Cehov: Medved; 22.00 Baletna oddaja; 22.40 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Želi me - celovečerni film; 22.00 Gent - dokumentarni film.
PETEK, 17. novembra
9.30	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Srbohrvaščina; 17.45 Pobegli robot - glasbena pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Taborništvo; 18.40 Ekonomsko izrazoslovje; 18.45 Glasba za oči; 19.05 Profesor Baltazar - risanka; 19.20 Enotnost na dubočan-ski način - reportaža; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.40 Po treh mračnih ulicah; 22.10 Atlantski o-cean; 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Tolpa nasilnežev - film; 21.20 Slov. slikarji: Jože Petkovšek; 21.30 Night Club - glasbena oddaja.
SOBOTA, 18. novembra
9.35 TV v šoli; 15.00 Namizni tenis Jugoslavija - Kitajska; 16.30 Košarka Borac - Lokomotiva; 18.00 Obzornik; 18.15 V deželi klobukov -film; 18.40 Gospod Piper - film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Zakaj bi veselo ne peli; 21.30 Jet Avstrija - film; 21.45 Medicinski center - film; 22.35 Tv kažipot; 22.55 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
16.30	Košarka — Banja Luka - Lokomotiva; 19.45 Mina nastopa za konec tedna; 20.15 Poročila; 20.30 »Sledovi v parku* • film; 21.20 Mali koncert: Z. Kodaly »Galantni ples*.
jih intelektualnih preprek sprejema takšno delo in ga razume, je delo novogoriškega gledališča pri razvoju sodobne podobe slovenskih odrskih del še toliko bolj hvalevredno. Vse to je čutilo tudi mariborsko občinstvo, ki je uprizoritev osvojilo in izvajalce pozdravilo z aplavzom.
Znano eksperimentalno gledališče «Glej* iz Ljubljane se je popoldne predstavilo s svojo, skoraj po vsej Jugoslaviji znano uprizoritvijo Štihovega «Spomenika G* zvečer pa s Handkejevim »Varovancem*. O predstavi «Spomenik G*, ki je bila na Malem odru, smo svoj čas že pisali, zato naj omenim le kreacijo Jožice Avbeljeve, za katero je na srečanju prejela Borštnikovo nagrado.
Večerna predstava «Varovanec hoče biti varuh* avstrijskega avtorja Petra Handkeja, je pokazala eno izmed novih poti, ki jih išče sodobne gledališče. Katera pot bo obveljala bo pokazala bodbčnost, vendar smo si lahko svesti, da bo v svojem iskanju obveljalo le tisto gledališče, ki bo znalo kaj povedati. Pri teh poizkusih pa je vse-bolj občutiti, da so teoretične razlage o novih poteh plodovitejše od izzivalnih praktičnih uresničevanj. Tako je tudi ta poizkus ostal le pri poizkusu in še to na pol poti. Brezizhodna provokacija? Neglede na razne pomisleke, od katerih je bila zlasti očitna slabotna in primitivna domišljija, izvedba pa brez očitne igralske kulture, ki naj bi uprizoritvi kot takšni doprinesla vsaj užitnost. je pozdraviti, da se je moglo mariborsko občinstvo soočiti tudi s takšnimi eksperimentalnimi produkti, ki se goje tudi na Slovenskem v siceršnjem precejšnem zaostanku z ostalim svetom.
Resničen, umetniško polen izraz modernega gledališča je prikazal ansambel drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z uprizoritvijo Molierovih »Improvizacij v Versaillesu* in s «Skapi-novimi zvijačami*. Bili smo priče resničnemu gledališkemu dogodku, kjer sta se klasika ir, modernost stapljali in preraščali v radoživ sodoben teater. Obe deli sta se posrečeno zlili v celoto In čeprav je naš stari znanec Mcliere klasik, ki bi ga nekateri že radi potisnili v muzejsko gledališče, se je tokrat predstavil v sodobno razumevajoči se preobleki, po zaslugi inventivnega režiserja Petra Lotschaka, v pravcati teaterski spektakel Mo-lierove komike, z vsemi atributi modernega gledališča. Z odlično razigranim ansamblom do potankosti izdelanih likov je ustvaril dinamično predstavo polno sodobnih domislekov in s tem posrečeno približal klasični tekst današnjemu pojmovanju modernega gledališča.
FTedvsem je to omogočil ves igralski ansambel s svojimi zrelimi stvaritvami, med njimi zlasti še razigrani Boris Cavazza kot Mo-liere in Škapin, Marjan Hlastec kot Silvester in seve Aleksander Valič kot Geront ki je ob tej priložnosti slavil tridesetletnico svo-;ega plodnega umetniškega delovanja. Jubilant je bil na koncu predstave na odprtem odru deležen posebne počastitve z nagovori, darili in čestitkami, za svojo kreacijo pa je prejel še Borštnikovo nagrado
Izvrstna uprizoritev je bila deležna spontanega odobravanja občinstva. ki je svojo .etošnjo nagrado kot najbolj priljubljenemu igralcu namenila Borisu Cavazzu. Režiserja Petra Lotschaka pa je žirija za izjemno postavitev nagradila z diplomo Borštnikovega srečanja
Mladinsko gledališče iz Ljubljane , e tud, tokrat presenetilo z živahno uprizoritvijo igre Frančka Rudolfa »Trnuljčica preveč in trije škratje*, ki jo je dramaturško priredil in z znano iznajdljivostjo zrežiral Miran Herzog. S čudovito humor-
nostjo je zaživel pred nami splet prekucij, ki jih je povzročila za-mešanost znanih oseb iz otroških pravljic, kot so Sneguljčica, Pe-pelka. Rdeča kapica, Janko in Metka in drugi. Igro, ki jo je igralski ansambel podal zares živo razigrano, kdaj pa kdaj tudi z žlahtno razposajenostjo, so spremljali duhoviti vrinki znanih televizijskih reklam in šlagerjev. kar vse je povzročilo posrečen konglomerat pravljičnega in sodobnega sveta, igralski ansambel se je v resnici potrudil podati igro zanimivo, živahno, veselo in z velikim smislom za komiko. Duhoviti režijski domislek s škrati pa je prejel aplavz ob odprti sceni.
Kolektiv Mladinskega gledališča, ki s svojim nastopanjem radostno preseneti občinstvo vsakoletnega Borštnikovega srečanja, je za svoje nesebično delo zasluženo prejel nagrado tovarne TAM iz Maribora. Režiser Miran Herzog pa je z adaptacijo in režijo družno za režijo »Stalinovih zdravnikov* v izvedbi celjskega gledališča, prejel nagrado Ljubljanske- banke.
Mestno gledališče ljubljansko se je predstavilo z zanimivim odrskim delom Jeana Anouilha «Ne budite gospe*. Igra razglablja o človekovem obstoju med gledališčem in življenjem, o sestavinah človeškega sožitja v prepletanju dveh resničnosti. Na svojski način filozofsko poantiranega pojava sodobne družbe, je režiser Mile Korun prav tako razglabljal in seciral človekov obstoj med igro in hotenjem z zrelo umetniško premočrtnostjo, kar je izredno težko igro približalo pojmovanju »neuresničljivosti smisla življenja k neuresničljivosti gledališke upodobitve tega smisla*, kot je nekako istovetno pisalo v dramaturški razlagi dela.
Igralski ansambel se je z velikim umetniškim čutom homogeno poglobil v duh dela, ki je odrsko precej zamotan in za igralca izredno naporen. Zdi se da so prav takšna dela režiserju Miletu Korunu najbližja, ki jih ume s poglobljeno in pretkano izvirnostjo posredovati igralcem in gledalcem, da zmorejo še tako zapleteno misel razvozlati na razumljiv način. In prav v tom je bila odlika predstave, ki Je znala na sodoben način približati prizadevanja moderno interpretiranega gledališča.
Med izvajalci je igralka Judita Hahnova prejela za svojo izredno impresivno igralsko storitev Julie-nove matere diplomo Borštnikovega srečanja, Mile Koiim denarno nagrado RTV Ljubljana za svoj režijski dosežek, medtem ko je kostumografka Marija Kobijeva prejela za svoj lep in slikovito čist likovni doprinos kostumov glavno Borštnikovo nagrado za kostumografijo.
Za zaključek Borštnikovega srečanja se je predstavilo Slovensko ljudske gledališče Celje z izvirno dramo Miloša Mikelna »Stalinovi zdravr.iki*. V delu, ki poskuša prikazati Stalinovo obdobje trdega političnega in osebnega ravnanja, je prikazan le del razmišljanj o strahu med nasilnim koncem človekovega obstoja. V to stisko ujeti zdravniki razkrivajo pred nami svoje življenje, razgaljajo svoje slabosti in s tem tudi čas Stalinovih čistk. Predstava je v grozljivo duš-Ijivi sceni Avgusta Lavrenčiča, za katero je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo, potekala v ustvarjalnem ozračju, ki ga je z globoko umetniško navdahnjenostjo pričaral režiser Miran Herzog, ki je prejel za svoji režijski storitvi v «Trnuljičici» kot v »Stalinovih zdravnikih*, ki sta žanrsko izredni: različni, že mej omenjeno zasluženo nagrado Ljubljanske banke
V ansamblu bi bilo skoraj nemogoče izdvajati posamezne stvaritve. kajti vsi igralci so bili enakovredni interpreti v nelahki nalogi ansambelske igre, ki se je zadržano, a napeto zlila v celoto, ki
je povezovala posamezne prizore v barvito mračnjaško fresko gledališkega trenutka. Žirija je igralsko storitev Branka Grubarja nagradila z Borštnikovo nagrado za izredno intenzivno odzivnost njegovega igralskega intelekta.
Letošnje Borštnikovo srečanje je prikazalo zelo pester in kvaliteten program. Najboljši dosežki slovenskih dramskih gledališč so pokazali izredno visoko umetniško raven in razveseljivo usmeritev k sodobni odrski interpretaciji.
Maribor si je kot drugo največje slovensko mesto z vsakoletno gledališko manifestacijo Borštnikovega srečanja pridobilo visoko kulturno veljavo, ki ni pomembna samo za slovenski prostor ampak za vse širše kulturno dogajanje v Jugoslaviji.
Naše poročilo pa bi ne bilo popolno, če ne bi omenili še obrobnih manifestacij, ki so zadobile prav tolikšen odziv v času srečanja kot so: odkritje doprsnega kipa preminuli igralki Milevi Za-krajškovi in razstava njenega igralskega delovanja, svečana proslava 50-letnice gledališkega delovanja akademika dir. Bratka Krefta, zasedanje skupščine slovenskih dramskih gledališč in pa pogovore s predstavniki na srečanju sodelujo čih gledališč, ki so seznanjali tisk in gledališke delavce s smernicami in prizadevanji njihovega organizacijskega in umetniškega delovanja.
Tako vsaj vemo, koliko nas sme zebsti. Že takoj prve dni smo svoj jedilnik obogatili s svežim mesom, saj se je ornitolog Janez, ki mu za razliko od treh drugih Janezov na odpravi pravimo tudi Gregor, izkazal za dobrega mesarja. Najprej je ustrelil, nato pa raztelesil dve govedi, ki smo ju kupili od pastirjev na planini kakšni dve uri pod baznim taboriščem. Govedi sta bila zopkija, to je križanca med tibetanskim jakom in indijskim govedom, če je mešanec moškega spola, se imenuje zopkio in je neploden, zelo pa je uporaben kot tovorna žival. Mešanka pa je žum in je odlična mlekarica, uporabna pa je tudi za razplod.
Bazno taborišče stoji v nadmorski višini 4850 m, torej više od najvišje gore v Evropi. Pod njim teče Barun, vendar nas od njega loči obširno prodišče, posejano z večjimi ali manjšimi skalami. Za botanika je še posebej zanimivo, ker na njem rastejo mnoge rastline, ki jih je naplavila voda iz okoliških višin. Največja med njimi je Makalu sam, ki je ravno na sever od taborišča. Z njegovih ostenj in pobočij se spušča nekaj ledenikov, ki so zaradi strmine razsekani v ledene stolpe — serake. Le-ti se stalno rušijo v globino ir , ni v bazi pravzaprav nikoli pov^m mimo. Na jugu nam zapira obzorje druga mogočna gora, ki na zemljevidih še nima imena oz. nosi kar kartografsko ime Peak VL Takšno ime izvira še iz časov, ko so Angleži iz Indijske ravnine merili višino himalajskih vrhov na severnem obzorju in ker niso poznali njihovih imen, uporabili kar zaporedne številke. Ko so za Peak XV ugotovili, da je najvišja gora na svetu, so ji dali ime Mount Everest, po nekdanjem vodji angleške geodetske službe v Indiji. Vse to se je dogajalo pred več kot sto leti. Tudi Everest lahko vidimo, vendar moramo iti dobre pol ure po dolini navzgor in tedaj se nam prikaže na koncu doline visoko na obzorju, v spremstvu nič manj odličnega Lhotseja, ki je s svojimi 8501 m četrta najvišja gora na svetu. Tudi vzhodno in zahodno od taborišča so visoki grebeni. tako da smo kar precej odrezani od sveta. Najbližje naselje je oddaljeno 3 dni naporne hoje in od doline Khumbu, ki je domovina Šerp, nas loči nekaj skoraj 6000 ali tudi več metrov visokih sedel. Zelo blizu je Tibet in z njim kitajska meja: le nekaj kilometrov. Sam vrh Makaluja je ravno na meji, kar velja npr. tu di za Everest. Zvezo s svetom imamo po radiu, s katerim pa ujamemo največ azijskih postaj z nam precej tujo glasbo, pa tudi nekaj evropskih slišimo, tako da nam dogajanja po svetu vendarle niso čisto neznana. Poleg tega imamo poštnega, sla, ki nosi našo pošto. Prvič je odšel na pot 8. septembra, oddal pošto v Biratna-garju ob indijski meji ter se po 17 dneh spet prikazal v bazi s pismi, razglednicami in časopisi za nas. Ponovno je odšel na pot danes, 28. IX. tako da bo sredi oktobra spet nestrpno pričakovanje, kaj nam bo prinesel iz domovine.
Bazno taborišče je na himalajskih odpravah osnovno oporišče in izhodišče za nadaljnje delo na gori. Ne sme biti prenizko, da ni preveč oddaljeno od vrha gore, pa spet ne previsoko, ker v tem primeru ni več pri-
Vel/aven od 12. do 18. novembra 1972
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Srečna srečanja v sredini tedna, čaka vas preizkušnja, ki pa jo boste dobro prestali. Kratkotrajna nasprotovanja v soboto. Spoznali boste neko skrivnost, ki vas bo presenetila.
BIK (od 21. 4. do 20. J'	5.) Odločilni dnevi za
I	neko vprašanje, katere-
'NJ	ga rešitev pa bo do-
V	y	kaj pomembna. Bodite
bolj optimistični in bolj zaupajte v samega sebe, saj bo vse postalo lažje in lahko mnogo u-resničite.
DVOJČKA (od 21. 5. do
21.	6.) Nepričakovane
simpatije bodo povzročile, da vam bo srce bilo hitreje. Kratkotrajno neurje in zelo sončna nedelja. Nepričakovane nasprotujoče	si	vesti.	Glavobol.
.	RAK	(od 22. 6.	do	21.
f p X	7.) Pozor pred iluzija-
mi.	Nekaj	neprilik	in
L	'J zato boste morali spre-
V	' y meniti svoje načrte. Vse
'	pa boste ugodno uredili,	če	se	boste	resnično potrudili
in	zastavili vse	svoje sile.
-	LEV (od 22. 7. do 22.
/L	'v	8.)	Manjše	neprijetno-
(j sti v družini. Mračne VJ misli nič ne pomaga-
V	y	jo.	Pogum,	vse se	bo
uredilo. Nepričakovani dogodek lahko privede do dobrega zaslužka. Prejeli boste zanimivo Pismo iz tujine.
DEVICA (od 23. 8. do
22.	9.) Nepričakovano
boste vzbudili zanimanje pri neki osebi. Vaše	delo bo	doseglo	u-
pravičeno priznanje in
uživali boste zaupanje vaše okolice. Slučajna srečanja bodo odprla nove poti.
zabiti na
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Pozor na tretjega človeka. Ugodne zvezde, da rešite neko delikatno vprašanje. Neki cilj je zelo blizu. V soboto prijeten večer, poln presenečenj.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Dnevi bodo nekoliko mračnejši. Neki neugodni prepir. V petek bo veselje prevzelo vaše srce. Ne po-zdravje. Izvedeli boste zanimivo novost jn na vidiku je tudi daljše potovanje.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Napet teden poln presenečenj. Počutili se boste zelo dobro m stopili na pot o-svajanj. Imeli boste u-in boste uresničili skrivno Zanimiv razgovor in sestanek. Pazite na zdravje in bolj skrbite za svojo zunanjost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skrbi in razmišljanja zaradi nekega sestanka. Previdnost je na mestu, ne zaupajte preveč še tako lepim besedam in obljubam. Na poslovnem področju nekatere zanimive stvari, ki jih lahko dobro izkoristite.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pripravlja se nekaj novega. Po vsej verjetnosti bo v četrtek zvečer nastopila odlična priložnost. Zvezde gledajo na vas prijateljsko in lahko marsikaj uresničite, seveda ne povsem brez lastnega truda.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vzbudili boste ži-\ vahno zanimanje. Oblak nad vašim ljubezenskim odnosom. Sanje, ki I-majo malo preroškega. Delo bo nekoliko težavno, vendar bo prineslo ugodne rezultate. Čudno srečanje proti koncu tedna.

merno za aklimatizacijo. Aklimat'^ cija je privajanje človeškega tele* na življenje v velikih višinah. vzponih na Himalaji poteka vzP°rf“ no s postavljanjem višinskih taborišč. Čeprav je že bazno tabori** na Himalaji v višini, kjer se v » pah najvišji vrhovi že nehajo, )e na Himalaji pravzaprav šele v®101!” vrha. Do njega je treba postaviti opremiti verigo vmesnih postojank, jim pravimo višinska taborišča-ko takšno taborišče ima nekaj so rov, opremljenih z ležišči, hrano, » halniki in gorivom ter služi plezalce kot zatočišče na njihovi poti P1*8 vrhu. Višinska taborišča se post* ljajo postopoma, njihov položaj o°" čijo plezalci, medtem ko potrebno
premo zalci se
večinoma znosijo šerpe.
vedno znova vračajo v in ravno to menjavanje višjih in
jih nadmorskih višin vekovo telo tako, da je
nit'
člo-
vpliva nn , •
za nek«
časa sposobno preživeti v velikih^'" šinah, čeprav je sicer privajeno ljenju znatno nižje.	«.
Naša odprava je doslej P0*1-'’,' in povsem opremila dve višinski borišči, prvo na višini 5900 m, pa 6320 m. Plezalci pa so že ns
lali, to je opremili z varovalnimi mi, še precejšen kos nadaljnje P°“ tja do višine 7000 m ter tudi spr® ™ gor precej opreme za tretje višms taborišče, ki naj bi stalo 7200 m ' soko. Kot navadno so se po tem “ . plezalci spet vrnili v bazo in 1 počivajo. Počitek pa ni povsem poln, saj smo pred nekaj dnevi i® pravi boj s snegom. Snežiti je že čez dan, nato pa se je vsiP« vso noč, ki smo jo morali I*^ deti, otresajoč šotore in strehe dišč. šerpe je sneženje manj VZJ; mirjalo, pa so se jim šotori sko podrli na glave. Naslednji dan je za, zakopana v sneg, dajala arktično podobo. Kot krti smo koP. prehode od šotora do šotora in *"7 lahko rečemo, da so glavne «Pr0!\L ne žile* v taboru končane. Precel n nam pomaga tudi sonce, ki po dneh slabega vremena s podvoJ silo sije z modrega neba in taja 50 no odejo.	^
Zdi se nam skoraj, da se sneg ti ne topi, saj je videti le imjfjj, de, temveč da kar izhlapeva. Dfzj. na snežne odeje se je že precej žala in tako računamo, da bodo p tj zalci jutri po skupinah začeli odb®P v steno — to morda pomeni že ^ čilna dogajanja na naši gori — t tem ko bomo naravoslovci odsJ> dolino, kar pa še vedno pomen* vanje v višini vsaj 3500 m. Tam . mo ostali 10 dni in skušali ugot®).^ katere ptice, rastline ali druga 0 bjtja žive okrog tamkajšnje Mombuck in kako so ledeniki P^^Jj kovali površje, čeprav nas obdajajo z vseh strani, moramo da niso posebno veliki. Oba naj. ^ Zgornji in Spodnji Barunski lede*^ se presunljivo krčita in na kilo”1® . daleč lahko opazimo le divjo ^ nico ledenih kupov, ledeniških ^ in predvsem gore grušča. Bobni. rja, reni, to je gomili skalnega drob1 ^ ki ga prinaša ledenik s seboj’ ^ strmo odsekani proti umirajočem® deniku in dosegata znatno višino- j je. če bi se rob morene podri tvojo težo: nepričakovano in ko da brez usodnih posledic bi se f šel tudi 80 m niže. Vse te poJaV ^ posebno pozornostjo raziskuje naš * graf Jure in je večkrat prav za® |y ljen, ko ugotavlja presenetljive P°y:f. nosti s pojavi v Julijskih Alpah deti namreč moramo, da je J®re gj-cialist za geomorfološke pojave v ninski skupini, katere površje le u iskal zelo podrobno. Kaj pa °rnIrtw0, Janez? Sprva je bil precej nesr pir saj s prijavljeno in torej lega1®0 L ško karabinko ni mogel streljati P ^ kvečjemu jo je koristno uporabi1' je spravil na drugi svet oba ^ kija, medtem ko je neprijavljen0-j. brenico moral skrivati pred zaS°epi. kom oblasti, to je zveznim of>c,rJ „8 Zato je z njo odhajal na lov |e.r8l skrivaj in tudi na skrivaj Prep®Lr ustreljene ptice. Se prej jih je P°^e no preiskal in jim skrbno °bra njrii9 uši, za katere se predvsem f8 ^ ljubljanski specialist Savo Brelih- ^ di za male glodalce so v Baruns*1 lini prišli slabi časi. Janez je p «£. se! s seboj precejšnjo zalogo r ^
no velikih pasti in marsikatera ^
ali nek hrčku podoben 8lo^a^f|j * svojo željo po slastni vabi Pla ^<r življenjem oz. povečali ustrezne kovne zbirke.
(Nadaljevanje sledi)
SLOVENSKE KNJIŽNE V
Mohorjeva družba
(Nadaljevanje s 5. strofl^s
nežičevo nagrado za si°ve časnikarje.
Naj ob koncu	tega	p<r
prikaza Mohorjeve družb® ^ novimo besede njenega ga upravnika dr. Rada Bo*, .^j; ki je v nekem intervjuju 9^.«-»Prepričan sem, da ima va družba danes velike n Ilp in dolžnosti, pa tudi velik® ^ žnosti. Po mojem mnenj11 ^ manjka prostora	zanjo,
Slovensko matico,	ne za	Kc	pa
novo družbo. Pomislimo ^pjli precejšnje število zanemarjgi<r krajev in celih Področij b®**1 venskem, na nenehno P01^^ nje šol in knjižnic, na naraščanje nepismenosti P®-1 jpil' vencih, na gospodarsko turno skoraj pozabljene "^li ce.,.» In skoraj moramo dati prav tem besedam. jt va družba ima pred seiw ^ veliko poslanstvo,	ki g0	tgr
naslonitvi na svojo dosedanJ® ju gato žetev in ob upošt®'' Janovih potreb, ter današnje«0^, sa lahko uspešno	uresnice
PnmorsiaTlnovinil:
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
PRESENETLJIVA ZMAGA TOLMINCEV NA VRHNIKI
V zahodni conski ligi primorske enajsterice tokrat brez poraza
Zadovoljni samo Koprčani
Tekma ^ med Koprom in Izolo je pričakovanju zbudila zelo veli-80 zanimanj*. in	.. „„
12. novembra 197?
Do„(2?lma’nie in sicer tako v nalile if tekmo in obisku lek-riih’ n • ®r. v Poznejših komenta-tea,|t„(Vlja!eev- če bi gledali zadnje bi 111 uvrstitev na lestvici, [>j|a on^a poiskali v Izoli, saj je z Občnem drugem mestu je i^ifbmi točkami, medtem ko je kj, , ^°Per pet točk manj in Toda var 23 sedem mest nižje, tež« ''■oper je imel tudi precej leg , azP°red in nekaj smole, po-ba je le na nekaterih tako u y jesenskem delu zaigral in ^ p ,?? gledalci pričakovali Dilajj v bili navajeni gledati spo-vedno smo čakali, da bodo nikom nje®°vi dnevi in bo nasprot-njii P°kazal «?.obe». Niti zad-kaj!DU‘oravv Ljubljani ni kdove črto .^^eval njegovih upov. Kon-ko * bil derbi, v katerem lah-efcng aSa tudi objektivno slabša da tn’ ,s..®n»r nismo hoteli reči, Po ,, a 23 K°per ali Izolo.
tem so bile stave kaj tfjjj jL;s‘var' Izid tekme je to po-^Ugeea mma'rf3 zma§a enega ali la, 3e bi nikogar preše neti-bo	kdo bi pričakoval, da
nini ra klonila s tako katastrofalne fel213tatom. Tudi začetek tek-tanirpf3 kazal. Izdani so imeli Prilog. ,ze v P61' m'nuti idealno zastrt.];.,!■’ da .Povedejo, vendar so ši J® enajstmetrovko. Poznej-m fk ,tekme pa je šel v jih io j?rcanov- že v 20. minuli Poleg > Wor3te pripeljal v vodstvo, I)aMi?ga- P3 ^ je Poškodoval še goric J p 'Sralec Izole Vinko Gre-•niniaijBrez, njega so Izolani spo-čudtio J13 Zgubljeno vojsko in ni tri gvli Qa so Po odmoru prejeli še in pji- istrelci Ambrožič, Dobrin Na^.iz 11-m).
Prece; 68 ste se Izda in Koper aol0 J .Pnbližala eden drugemu. I-Sljvjj., prehitela Ljubljana in to trvJf teko da je padla na četr-^vignil ’ rnedtem ko se je Koper Sedrnj 23 ^ve rnest> in je sedaj
Vrtilna c°nska liga
PtoJjjtetem k»lu ZCNL so bili pri-Oi. p^bredstavniki precej uspeš-Zgodj]. 1C v tem prvenstvu se je hjib	ni niti eden ir .ned
-*<mn Zmagala so Vozila in dria fc.*9mteirali pa Primorje;' A-‘ adrain in Piran. V;š cin«
Uiij'°rie: neP°raieno te >!/
stf^.b3 z vrha lestvice ZCNL g J~a v. Litiji in Kranju. Mno-ipo,.; Pričakovali, da bo Pri-h^Maiilo orožje pred vedno Ztijjj11 Litijani toda Ajdovci so cilj. *®rsti tako, da so dosegli V dvojih so točko. obfat^5'’e*n delu so se omejili na <8, v 710 igro s hitrimi protinapa-li igJtejgem pa so nekoliko odpr-telikopj. , 3 taktika jim je, kot že ten ,rat prej v tekmah na tu-tudj n 80 bili domačini favoriti, krat prinesla uspeh.
^ria: 0b zmago v zadnji
Minuti
Adi*;
ti x„.a J® nastopila v Kranju pro-ki je zbujala nekaj stra
ti c a
Izkazai0SV°jimi zadnjimi rezultati.
?o Pav0 Pa se je, da Kranjčani m 'n ^ ^ tako nevaren nasprotnik ftiščn ^ da tudi na njihovem i-H us-btemagati, čeprav to letos Naj k. še nikomur. Mirenska !*av ,Je bita zelo blizu zmage, če
fcej p -to Adria izenačila (naj-tič), ' .rančeškin in nato Benede-k !>rok 111 minute pred koncem pa 2a a Klanjščka prišla v vodstvo. *dfŽ8tj j 'a®° j® bilo treba torej k bil0 f nekaj minut, vendar )8fa]c, - i to preveč. Ko so se 1 Pa ?< veselili zmage in čaka-^adrijj tednji sodnikov žvižg, je Vio - naPadalec Save nepričako-
tretjič premagal miren-S bi lV?terja Lebana. Pred tek-^ko, J,1 Mirenci zadovoljni že s pa so vsi obžalo-
vali nesrečno izpuščeno zmago.
Vozila: zmaga da, igra ne
Vozila so zmagala, vendar so bili gledalci spet nezadovoljni z njihovo bledo igro. Minimalna zmaga na domačem igrišču nad poprečnim moštvom LTH iz Škofje Loke je skromen dosežek, ki ga morda deloma opravičujejo trije streli v vratnico in slabo igrišče. Novogoričani so se prehitro sprijaznili s tesnim vodstvom po golu Marušiča in so dopustili gostom, da vzpostavijo ravnotežje ter nekajkrat tudi nevarno napadejo.
Tolmin: senzacija
Tolminci so s svojo visoko zmago v gosteh nad vrhniškim Usnjarjem pripravili pravo senzacijo. Pred tednom dni še niso mogli dati gola poprečnim Pirančanom, v nedeljo pa so Vrhničanom nasuli kar štiri zadetke (Leban, Vukušič, Kanalec in Zorč, vsak po enega). I-gralci Usnjarja so sicer res zgubili zadnje tri tekme, vendar so igrali z močnimi ekipami. Pričakovati je bilo, da bo Tolmin plačal «davek» in težko odnesel kako točko. Vendar kaže, da so Vrhničani potem, ko so izpadli iz kandidatov za vrh zgubili vso vnemo za igro, tako da delujejo sedaj kot razbita četa.
V	Piranu neodločeno
Primorski spopad v Piranu med domačini in Dekančani ni prinesel zmagovalca. Neodločen izid bržkone ustreza moči obeh ekip in njihovi uvrstitvi, čeprav bi oboji zelo potrebovali obe točki. Vodilni zadetek so dosegli že v 9. minuti Dekančani, strelec pa je bil Hrvatin. Pirančani so pol ure kasneje izenačili preko Simonoviča, nadaljevanje pa je minilo brez golov.
Samo še dva kandidata za
prvaka
Na lestvici so nastale tri spremembe. Slovan, ki je zmagal v Zagorju, je zrinil Adrio z drugega na tretje mesto, Vozila so prehitela Savo in pristala na tretjem mestu, za eno stopnico pa se je dvignil tudi Tolmin, ki je pustil za sabo Škofjeločame.
Teoretične možnosti za osvojitev prvega mesta v jesenskem delu ima še vseh šest prvouvrščenih. Kljub temu-se je položaj na vrhu že toliko razčistil, da sta ostala le še dva praktična kandidata. To sta Primorje in Slovan, medtem ko ostala četverica zaostaja za Primorjem že za tri, oziroma štiri točke, kar se v zadnjih dveh kodih ne bo dalo nadoknaditi. Seveda, pa s tem boj še ni zgubljen, temveč le prekinjen. Spomladi bodo zasledovalci dobili novo priložnost, da naskočijo vrh in morda že v prvih spomladanskih kolih zamenjajo trenutne voditelje na vodečih mestih.
V	nedeljo Adria : Primorje
V	predzadnjem kolu slovenske lige bo imela Izola na domačem i-grišču »popravni izpit* z lendavsko Nafto in mora torej zmagata. Koper gre v goste k mariborskemu Kovinarju, ki se je v zadnjem času precej popravil, tako da se z njim ne gre šaliti.
V	ZCNL bo največ zanimanja pritegnila tekma med Adrio in Primorjem Adria se bo skušala z zmago približati Primorju in se hkrati oddolžiti za spomladanski poraz, Primorju pa zadošča že točka za naslov jesenskega prva ka. Ima namreč točki več od Slovana, težko pa je verjeti, da bi v zadnjem kolu ne premagalo Tolmina na svojem igrišču, če pa bo v Mirnu poraženo in Slovan obe zadnji tekmi dobi, bo o jesenskem prvaku odločala razlika v golih katero imajo Ajdovci zdaj za malenkost (en gol) boljšo.
O uvrstitvi na vrhu lestvice bo odločalo tudi srečanje med Savo in Vozili. Slednjim daje upanje za uspeh le boljša igra kot preteklo nedeljo. Tolmin je v tem kolu presenetil vse, zmaga proti Litiji, če-
prav na domačem igrišču ,pa bi bila morda še večje presenečenje. Jadran gosti Usnjarja, ki je z moralo na tleh, kljub temu pa se lahko izkaže, da je le »ranjen lev*, ki hoče svoj srd znesti nad naslednjo žrtvijo. Velja se pa potruditi, saj se Jadran v primeru zmage lahko reši začelja lestvice. Pirančane čaka bržkone še en poraz v spopadu s Slovanom, g p
Danes priobčujemo posnetka še dveh zadetkov preteklega tedna: na zgornji sliki vidimo, kako je «enajstka» Zarje prehitela branilca in vratarja Libertasa, na spodnji pa trenutek ko je napad ekipe Inter SS ukanil vratarja Primorja (pol žoge je skrite za vratnico)
Po preteklem tednu nastopov velikih evropskih nog. klubskih turnirjev bo prihodnji teden na vrsti nekaj srečanj za kvalifikacije na svetovno prvenstvo leta 1974 v Miinchnu. Na sporedu bodo tekme Belgija — Nizozemska, Wales — Anglija, Ciper — Bolgarija, Jugoslavija - Grčija in Irska - Francija. * * *
V	klubskih turnirjih je bila najboljša Zah. Nemčija, kjer je nogomet v popolnem razcvetu, k čemur je pripomogla tudi zmaga nemške državne reprezentance na evropskem prvenstvu, ki je bilo junija letos v Bruslju. Nemški nogpmet zastopa v raznih turnirjih kar pet ekip, medtem ko jih imajo Angleži štiri, na tretjem mestu so s tremi ekipami' Jugoslavija, Sovjetska zveza in Italija. Presenetila pa je Belgija, ki je izgubila kar vsa štiri moštva, čeprav bi se lahko vsaj eno uvrstilo v višja kola. Belgijski klubi so tako precej na nižji raivni kot bi si lahko predstavljali po zadnjih uspehih državne reprezentance.
V	prvih dveh kolih evropskih nogometnih prvenstev so se morale posloviti od nadaljnjega dela tekmovanja prenekatere ekipe, ki' so že osvojile razne najvišje naslove. V pokalu prvakov sta bila izločena Celtic (zmagovalec leta 1967) in Benfica (1961 in 1962). V tekmovanju za pokal pokalnih prvakov sta se morala vdati Sporting
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiB
L*WHTll
MEDNARODNI TURNIRJI

V prihodnjih dneh vrsta kvalifikacijskih tekem za SP
Lepe možnosti Jugoslavije, da premaga Grčijo
ODBOJKA
V TEM MESECU
Tudi mladinke in deklice
ATLETIKA
STATISTIČNE ZANIMIVOSTI 01
Ženske dosegle več
začenjajo s prvenstvom državnih rekordov
Od slovenskih ekip bo pri deklicah nastopal Breg, pri mladinkah pa Sokol, Bor, Kontovel, Sloga in Breg (z dvema šesterkama)
Odbojkarska igrišča se postopoma polnijo, saj se na njih vedno pogosteje vrstijo razne prvenstvene tekme, števikum, višjim ligam bodo sedaj sledili 'še ' prvenstveni spopadi pri deklicah in mladinkah. Za letošnje prvo prvenstvo v kategoriji deklic, ki se bo pričelo 19. t.m., so se prijavile samo tri šes-terke in sicer Združenje šolskih športnih krožkov, OMA in kot edini slovenski zastopnik Breg.
Kot običajno, pa bo precej bolj številna udeležba pri mladinkah, kjer se je prijavilo devet ekip, ki so porazdeljene v dve skupini. Premoč slovenskih društev je več kot očitna saj je razmerje šest proti tri. V tem prvenstvu bodo i-grale sledeče naše ekipe: Breg z dvema šesterkama, Sokol, Bor, Kontovel in Sloga. Slovenske šesterke bi morale prevladovati ne samo številno ampak tudi v kakovosti. Letos ima Breg največ možnosti za dober uspeh ne samo v pokrajinskem ampak tudi v deželnem merilu.
Prav gotovo pa je zanimivo, da se pri mladincih v podobnem prvenstvu ni prijavjla v Trstu nobena šesterka Za drugo mladinsko zvezno prvenstvo, ki je rezervirano za društva, ki nastopajo v prvih treh ligah pa sta se prijavila Kras in Are Linea. Glede na številna dolga potovanja in s tem na velike izdatke se je žal moral Kras odpovedati temu zanimivemu tekmovanju.
Deklice
19. 11. ob 8.30 UGSS	Breg
26. 11. ob 9.00 OMA	Breg
3. 12. ob 9.00 OMA	UGSS
10. 12. ob 9.00 Breg	UGSS
17. 12. ob 9.00 Breg	OMA
17. 12. ob 8 00 UGSS	OMA
MLADINKE	
Skupina A	
Prvo kolo	
24. 11. ob 21.00 Breg A - Sokol 26. 11. ob 9.00 Kontovel - Julia
Kontovel Breg A
Drugo kolo 29. 11. ob 20.30 Sokol
3.	12. ob 11.30 Julia Tretje kolo
10. 12. ,ob 9.00 Kontovel - Breg A 6. .12.. ob 20.30 Sokol - Julia Povratni del Četrto, kolo	,
13.	12. ob 20.30 Sokol - Breg A 17. 12. ob 11.30 Julia - Kontovel
Peto kolo
14.	1. 1973 ob 9.00 Kontovel - Sokol
12.	1. ob 20.00 Breg A - Julia Šesto kolo
19.	1. ob 21.00 Breg A - Kontovel 21. 1. ob 11.30 Julia - Sokol
SKUPINA B Prvo kolo
17. 11. ob 21.00 Breg B - Sloga 17. 11. ob 19.30 Bor - UGSS
Drugo kolo
26. 11. ob 8.30 UGSS OMA
25.	11. ob 20.30 Sloga Bor
Tretje kolo
2. 12. ob 19.30 Bor Breg B
4.	12. ob 19.30 OMA ■ Sloga četrto kolo
9. 12. ob 20.30 Sloga - UGSS
8.	12. ob 10.00 Breg B - OMA Peto kolo
15.	12. ob 19.30 OMA -17. 12. ob 9.00 UGSS
Povratni del šesto kolo
13.	1. ob 20.00 Sloga
14	1.	ob 8.30 UGSS
Sedmo kolo
16.	1. ob 19.30 OMA - UGSS
20.	1. ob 19.30 Bor Sloga Osmo kolo
26.	1. ob 21.00 Breg B - Bor
27.	1. ob 20.30 Sloga - OMA
Deveto kolo
28.	1. ob 8.30 UGSS - Sloga 2. 2. ob 19.30 OMA - Breg B
Deseto kolo
9.	2. ob 19.30 Bor - OMA 9. 2. ob 21.00 Breg B - UGSS
Bor
Breg B
Breg B Bor
Električno merjenje časov zaustavilo sprinterje Največji napredek na progi 1500 m (ženske)
DRUGE VESTI NA OSMI STKANI
Atletski statistiki se še ukvarjajo z rezultati z olimpijskih iger v Miinchnu. Izračunali so, da je bilo med igrami doseženih 178 državnih rekordov.	....
Pravzaprav bi lahko po doseganju novih rekordov sklepali pravo učinkovitost posameznih reprezentanc. Učinkovitost po rekordih odraža v letošnjem primeru tudi realne ekipne rezultate.
Lestvica je naslednja:
Finska in NDR 11 državnih rekordov, Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija 10, Velika Britanija 9, Češkoslovaška, Bolgarija in Avstralija 6, Italija, Nigerija, Kanada 5 itd. ZDA so zabeležile samo 4 nove rekorde, Jugoslavija pa 3.
Od skupnih 178 rekordov so jih ženske dosegle kar 96 ne glede na to, da so nastopale v 14 panogah proti 21 moškim. Ženske so dosegle vsaj po en rekord v vsaki panogi, na 1500 metrov celo 21, na 800 14, na 400 pa 10. Odraz teh dosežkov je tudi 19 novih državnih rekordov < v štafeti 4x400 metrov.
Moški so bili najuspešnejši prav tako v štafeti 4x400 m vendar samo 12-krat, nato pa na 400 metrov (11-krat). Po 6 rekordov je bilo doseženih na 800 m, 1500 m, 5.000 m, 10.000 m in 3000 m čez zapreke drugod pa manj. Presenetljivih je na vsak način 9 rekordov v štafeti 4x100 m. Do nobenega rekorda ni prišlo v metu diska, v skoku v višino in v teku na 100 metrov.
Sploh je sprint stvar zase. čase so namreč merili električno, medtem ko so se vsi tekmovalci predstavili z močnimi* časi, ki so za 2 desetinki boljši. Razvrednotena sta bila tako dva ameriška časa 9”9 in mnogo drugih 10”. Dve desetinki zamude sta tako zmanjšali možnosti rekordov do ničle. Celo z rekordi »plodovite*
ženske so na progi 100 m zabeležile samo eno novo državno znamko. Dvojna razdalja je bila nekoli-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ldsbona in Ferencvaros. V tekmovanju za pokal UEFA pa je prišlo do največjih presenečenj, saj so odpadle zelo kvotirane ekipe, kot so Feyenoord, Fiarentina, Atletico Madrid, Slovan Bratislava, Manchester City, Barcelona, Valencia. Po eni' strani vse te izključitve presenečajo, po drugi pa to pomeni, da je prišlo med raznimi evropskimi nogometnimi klubi do i-zenačenja moči.
Pokal prvakov
Doslej so se v četrtfinale, ki bona sporedu marca prihodnje leto, uvrstile te ekipe: Bayern Miin-chen, ki je dosegel največje število gotov, (kar 13 proti Ciprčanom), Sparta Trnava, Ujpest Dozsa, Dinamo Kijev, Real Madrid, Der-by County in Juventus, ki je zmagal na tujem proti Magdeburgu. Zadnji četrtfinalist pa bo znan 29. novembra, ko bodo odigrali povratno srečanje med Ajaxom in CSKA iz Sofije.
Pokal pokalnih prvakov
V	četrtfinale so se uvrstili Rapid iz Bukarešte, Leeds United, Hajduk iz Splita, ki je na domačem igrišču odpravil britanski Wrex-ham, potem ko je na tujem bil poražen, Schalke 04, Sparta Moskva, Hubemian iz Edimburga, Sparta Praga in italijanski Milan, ki je šele v podaljških premagal trdožive nogometaše poljske Legije.
Pokal UEFA
V	osmino finala pokala UEFA, ki bo na sporedu 29. novembra, sta se uvrstili kar dve jugoslovanski moštvi. Crvena zvezda je gladko odpravila Valencio, OFK Beograd pa je izločil iz nadaljevanja turnirja nizozemski Feyenpord, ki ni mogel, kljub začetni prednosti enega gola, napraviti nič proti solidnim Beograjčanom. Med italijanskimi moštvi pa je ostal le Inter, ki je na Švedskem nepričakovano zmagal, potem ko je moral v Milanu prepustiti točko Norrkoepingu. Italijani' pa so na tujem dokazali, da spadajo še vedno v vrh evropskega nogometa.
V	pokalu UEFA so že znane dvojice, ki bodo igrale v osmini finala: Ararat Erevan — Kaiser-lautem, Koln — Borussia Moenchen-gladbach, Crvena zvezda — Tot-
tenham, Twente Eschende — Las Palmas, OFK Beograd — Beroe Stara Zagora, Porto — Dinamo Dresden, Vitoria Setubal — Inter, Dinamo Berlin — Liverpool.
Kvalifikacije za SP 1974
Jugoslovanska nogometna repne zentamca bo odigrala svojo drugo tekmo za nastop na SP v Mtlnchrm. Po remiju s Španijo bo tokrat igrala proti Grčiji, ki trenutno ni preveč nevaren nasprotnik in ne bi smela predstavljati za «plave» prevelike ovire na domačem igrišču. Jugoslovanski reprezentanti so se medtem zbrali v Zagrebu, kjer bodo ostali do nedeljskega srečanja. Boškovu povzroča skrbi edinole Bajevič, se je la/e ponesrečil in zaenkrat ne bo mogel igrati. Danes bodo reprezentanti igrali proti mladi ekipi Dinama, ki jih je že premagaila v pripravah za nastop s Španijo. Boškov bo postal na igrišče svojo standardno ekipo, namesto Bajeviča pa bo igral v centru napada Bjekovič. Trener Boškov je prepričan, da se bo reprezentanca v teh srečanjih dobro obnesla, saj ima na razpolago res najboljše igralce, ki so se izkazali na nedavnih mednarodnih pokalih prvenstvih.
Vodstvo Triestine prodalo le Rizzata
Včeraj se je zaključil jesenski nogometni trg. Triestina, ki si je od njega precej obetala, saj je računala, da bo prodala celo vrsto igralcev in s tem napolnila klubsko blagajno, se je odkrižala le Rizzata, ki je šel k Frosinoneju. Vsi' ostali igralci so ostali doma, pridružil pa se jim ni noben nov nogometaš iz višje lige. Jutri bo tprej Petagna lahko znova poslal na igrišče svojo standardno postavo, z D’Alessdjem in Vastinijem na čelu, ki sta kar naenkrat ozdravela, ko se je trg zaključil. Za tekmo proti Trentu v postavi ekipe ne bi smelo priti do velikih sprememb, saj bi morali v glavnem nastopati igralci, ki so zmagali proti P-ro Vercelliju, na sredini igrišča bi moral znova igrati bivši igralec Fiorentine, v napadu pa Vastini.

Pionirji NK Adrie letos uspešno nastopajo v novogoriški občinski nogometni ligi
Mladinska komisija pri nogometni podzvezi Gorica, ki letos vodi pionirsko občinsko nogometno ligo, do sedaj ni imela nobenih težav, saj se tekmovanje odvija povsem pravilno.
Kakor so pričakovali, imata glavno besedo za prvo mesto moštvi
Vozal in Renč, ki letos predstavljata v tej ligi precejšnje presenečenje. Vsekakor pa je pozitivno to, da sleherno soboto, ko so na sporedu pionirske tekme, nastopa o-sem moštev: to se pravi, da tekmuje redno 88 pionirjev, tistih naših najmlajših, ki smo jim v pre-
teklosti nudili premalo pozornosti. Pri takšni politiki, kot se sedaj izvaja, ni bojazni, da bd tudi nogomet na Primorskem, ali točneje v goriški občini, izumrl, temveč bo že v naslednjih sezonah dobil i-gralce iz sedanjih pionirskih in mladinskih vrst.
illIMIMD
l"l PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
36.
®pša slik;: i<j im jc je dal je bil Kristus. Po mojem 6 ^ njej vpliv srbskih pravoslavnih Ikon. Toda v Kristu-°°razu ni bilo nič konvencionalnega, mogoče Je bil nje-* Sik**32 silovitejši kot v obrazu Michelangelovega Kristusa 2nsW kapeli.
° sem podaril kot naj lepše, kar sem premogel sošolki -&ŠJ 2Mlkl Melaniji Cosič iz Pančeva. Mislil sem, da bova sku-|<j je 3viIa ljudi Prišlo je vse drugače. Po končani vojni 1945 ®ll Pančevu pokosil brezumen nasilnež z rafalom, ki je V Srbiji6*‘J6n druf?emu Sllka Kristusa pa je še sedaj nekje
1942 so iVana Čarga v Ljubljani aretirali Italijani. Sito,branil, mu je fašistični vojak z udarcem s puškinim D te ztorni) podlehtnlco.
^ kit-, smo, da so ga iz zapora premestili na zdravljenje pterško kliniko, kjer je bil stalno pod stražo.
P°Sredovanju dr. Lavriča Božidarja je dobil, ko je o-Nje ’ Ua hi ga zadržali čim dlje na kliniki, naročilo za posli-to ,0troške sobe na kliniki. Italijani, ki so slikarska narod, ^toleriran
VaN t *to°vih otroške sobe so se pojavile čudovite hišice, ži-• travnu^, cvetice — najlepši otroški sanjski svet, id naj
bi operiranim otrokom olajšal bivanje v bolnišnici.
Včasih je med tem delom Čargo pregovoril stražarja, da mu je prinesel kiantarico. Ko je malo popustila možganska kontrola nad notranjostjo, je Čargo narisal v kot pod stropom v vinjete srp in kladivo. Na steno nad vrati pa je narisal pastirja kot tolminskega upornika, ki z dvignjeno pestjo poziva na upor. V obraz pa je bil pastir — Stalin.
Tako je nastala v Ljubljani na javnem mestu že druga Sta linova podoba. Prva je bila kip rudarja nad vhodom nove hiše v sedanji Kidričevi ulici malo naprej in na drugi strani, kjer stoji danes «Ilegalec». Vsi, razen režimovoev in pozneje italijanskih in nemških okupatorjev, smo vedeli, da je to Stalin, naš simbol. Kip je nastal v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno približno tako kot Čargov «pastirček».
Ilegalno kot je nastal, je ta kip izginil v letu 1948.
Čargo pa je svojega «Stalina» sam preslikal, ker je opazil, da so se otroci bali strašne postave.
Ko sva sedaj z dr. Pavlo obiskovala bolnike po Mrzli Rupi, sva se v zvezi z «vurštgefilom», ki bo verjetno sedaj večkrat potreben — da bi ga vsaj zmogli! — spomnila na Ivana Čarga. Pavla mi je povedala, da so ga 1942 s kirurške klinike Italijani odgnali na otoke Tremdti, brž ko se je začela roška o-fenziva.
DR. EDVARD, ZORO IN CVETO 20. 9. — 22. 9. 1944
Ko sem se vrnil Iz «Pavle» na Lokve, je bil tam že dr. Edvard Pohar, tako težko pričakovani novi šef sanitetnega odseka štaba IX K Prišel Je v novi majorski uniformi, ki so mu jo sešili tik pred odhodom z Gorenjskega, kjer je hodil vedno v civilu, s klobukom in palčko No, te ni zavrgel niti potem, ko je dobil uniformo Z njim sta prišla tudi njegova osebna kurirja: Zoro In Cveto. Z dr. Edvardom sva se že poznala, saj
sva skupaj delala na drugem kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice.
Kako ga je bil Frank vesel! Dr. Edvard je bdi star partizan iz najtežjih gorenjskih časov in Je imel zato zelo veliko avtoriteto. Velik ugled je užival tudi kot zdravnik s končano medicinsko fakulteto in precejšnjo kirurško prakso in kot človek z izrednim občutkom za ljudi. Dobro je znal presoditi politični in vojaški položaj. Zato Je uredil veliko stvari, ki jih je Frenk lahko le za silo, čeprav pravilno, reševal.
Dokončno smo se dogovorili o organizaciji KE, tudi o njenih personalnih zadevah, in dobili za to organizacijo odobritev štaba korpusa.
Morali smo računati s tem, da sem bil edini specializirani kirurg v IX K. Dr. Pohar, dr. Pavla, dr. Volčjak, dr. Franja so imeli precej kirurške prakse, bili pa so polno zaposleni na drugih delovnih mestih.
Večje bojne akcije je IX K pripravil enkrat do dvakrat na mesec in samo v teh primerih je prihajala v poštev kirurška ekipa.
Na tej osnovi je nastala zamisel o «leteč!» in «utripajoči» kirurški ekipi. Nastala je, kadar je bila potrebna, poletela na določeno mesto in spet izginila.
V presledkih, ko je ni bilo, naj bi bil v bolnišnici «Franja» ali «Pavla» aU kaki drugi sanitetni enota ter tam opravljal potrebno zdravniško in kirurško delo.
Sanitetni odsek štaba IX K je vedno vedel, kje sem. Povsod sta bila z menoj eden ali dva stalna spremljevalca KE. Vedno smo imeli s seboj najvažnejši kirurški pribor: instrumente in kontejnerje.
Ekipo sem sestavil iz osebja sanitetnih ustanov, ki so bile najbliže ali so kako drugače ustrezale predvideni bojni akciji. Navadno je imela ekipa skupno 6—7 članov V isti ustanovi smo tudi dobili manjkajoča zdravila in obvezila Samostojno sanitetno skladišče KE, kot je bilo v začetku na Lokvah, je postalo na ta način nepotrebno.
Precej smo govorili o muli, ld naj bi nosila material KE. Toda mula potrebuje mulovodca, hrano, vodo, hlev. Kje naj bi vse to dobili med akcijami, ki o njih nikoli ne veš kje bodo. Ko smo pribor zmanjšali, kolikor je bilo mogoče,’smo videli, da ga lahko brez prevelike obremenitve nosijo člani 1 KE sami.
Kurirji so me obvestili, kje je izhodiščna točka za akcijo. Hkrati so mi sporočili, katere ljudi naj pripeljem s seboj. Tu sem se sešel z drugimi tovariši, določenimi, da v njej sodelujejo. Od zdravnikov so prišli največkrat dr. Edvard in Frenk ali pa člani sanitetnih odsekov divizijskih štabov s svojimi kurirji. Vsi so bili poleg sanitetnega vešča še organizacijskega in intendantskega dela, tako da smo se stalni člani KE lahko popolnoma posvetili strokovnemu delu.
V kraju, ki so ga odredili štabi za kirurško ekipo, je bilo treba izbrati primemo hišo, kjer naj bi bila operacijska soba, prostore, kjer naj bi ranjenca čakali na operacijo in po operaciji na evakuacijo.
Treba je bilo stopiti v stik s terene!, krajevnimi narodnoosvobodilnimi odbori, komandami mest in gospodarskimi komisijami, Id naj bi preskrbele prehrano, kurjavo, predvsem pa prevozna sredstva za evakuacijo ranjencev. Največkrat smo vozili ranjence na lojtmdknh, postlanih s senom ali slamo. Vlekli so jih konji ali voli. če je bilo mogoče, so dali štabi ekipi na razpolago kamion. Vendar je tovornjak redko prevažal samo člane ekipe in ranjence, z njim so se peljali tudi drugi partizani. Zato teh prevoznih sredstev nismo nikdar označili z rdečim križem. Tudi mi ga nismo nikdar nosili. Zavedali smo se, da bi za našega sovražnika to nič ne pomenilo.
Iz štabov dodeljeni člani so skrbeh za stalno zvezo med KE in poveljstvom akcije. Tako smo dobivali dodatna povelja za premik, za konec dela, za odhod na Izhodiščne položaje. Po tej poti so nam sporočali število ranjencev, katere poU so prehodne in kako je z motoriziranimi prevoznimi sredstvi
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8 «	12. novembra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» ■ DZS Ijubliane Gradišče 10/11 nad telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno'
upravni 300, legalni 400, osmrtnice n sožalja 200 'it «Mal' oglas” 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriškc pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S"1
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • "*
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 12. NOVEMBRA 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Nabrežini
Portuale — Vesna * * *
14.30 v Bazovici
Campanelle — Zarja * * *
14.30	v Štandrežu
Juventina — S. Rocco
it * *
3.	AMATERSKA LIGA
8.30 v Križu
Giarizzole — Olimpija * * *
8.15 v Trstu, Ul. Flavia
Don Bosco — Breg B * * *
10.30	v Nabrežini
Libertas S. Marco — Union * * *
8.30 v Trstu, Drev. Sanzio
Stock — Primorec * * *
V Št. Petru ob Soči
Isonzo — Sovodnje * * *
MLADINCI
11.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Giarizzole — Vesna * * *
10.30	v Padričah
Gaja — Cremcaffž * * *
8.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Primorje * * *
NARAŠČAJNIKI
8.45 v Dolini
Rosandra — Breg
* * *
ZAČETNIKI
12.30	v Dolini
Breg — Zaule
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
17.00	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Pro Pace PD * * *
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah, Prosvetni dom
Polet — Inter 1904 * * *
9.00 v Gorici
Dom — Italcantieri B
NAMIZNI TENIS
TURNIR «T CLUBAs
9.30	v Trstu
Nastopata Dom in Sokol * * *
ŽENSKA LIGA
9.00	v Trstu, Ul. Coroneo 13
Nastopata tudi Kras A in B
•iiiiitimiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiitimiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
OBVESTILA
SPDT obvešča, da se prične 13. novembra vpisovanje za
SMUČARSKI TEČAJ 1972-73 Kolikor bodo dovoljevale snežne razmere, bo 1. ciklus tečaja v dneh 3., 8., 10. in 17. decembra, Z. ciklus pa januarja meseca in bo v sledečih krajih:
SV. ANTON PRI TRBIŽU: začetniški tečaji za odrasle in mladice ter Z. razred (učitelja Kra-vina in Mešnik). TRBIŽ: nada Ijevalni tečaji (učitelj Nikolau-čič). ŽABNICE (slalom) in TRBIŽ (veleslalom) za tekmovalec in tiste, ki nameravajo letos nastopati na tekmah (učitelj I,u-ciano Giatti). Vsi tečajniki bodo vpisani v FISI. Lanski tečainikl prejmejo po pošti pn<rebna navodila, ostali lahko dvignejo list s pojasnili v Ul. Gcppa 9 ali k Tržaški knjigarni.
Tečaininn bo mogoče plačati letos le po pošli ali na tek. rač. št. 1029 Kreditne banke v Ulici Filzi 10. Tečajnik bo vpisan le po plači1«. Plačilo mora biti enkratna (brez obrokov). Zaključrk
vpisovanja 22. novembra.
• « •
SPDT sporoča, da še niso bile naprudai društvene čep:ce fkot je bilo objavljeno) zaradi zamude v prevozu. Od ponedeljka, 13. t m. pa bodo na razpolago v Ul. Geppa 9. Vzorec bo razstavi* n v Tržaški knjigarni. Cena 2.500 lir.
V nedello, 19. novembra (oh vsakem vremenu) pojdimo na KRAS na
«1. KRIŽ KRAŽ KROS« za vsak letni čas
Prireja SPDT za mladince od 1 do 90 let. Trud bo poplačan z mastnimi nagradami. Dišeča nagrada tudi za zad-
Kros bo na bazoviških travnikih pod Kokošjo (cesta za Pesek, nato levo). Kraj bo pregledno označen. Vpisnina: 100 lir za vsakega.
SK Ivan Cankar prireja šahovski brzopotezni turnir »Petih pokalov* za posameznike.
Prvi turnir bo v petek, 17, nov. ob 20.30 v prostorih PD Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6/IV.
Vpisovanje bo od torka 14. t. m. do četrtka 16. t m od 19. do 20. ure. Vsa pojasnila pri vpisovanju. * • •
Športno društvo Kontovel vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 18. novembra ob 20. url v Prosvetnem domu na Proseka.
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
GLADKA ZMAGA BOROVK V 1. KOLU PRVENSTVA
«Plave» so dokazale, da so na prvenstvo dobro pripravljene
Bor — AGI	3:0
(15:7, 15:5, 15:12)
BOR: Pernarčič, Pečar, Jevnikar, Hrovatin, Gabrovec, Artač, Zava-dlal, Bezeljak, Kuferzin, Furlanič, Bolčina, švagelj.
AGI: Leopardi,Barbieri, Bregant, De Zuane, Malfatti, Magnacco, Maturi, Rosolec, Magnacco, Mauri, Rofolen Selva, SfiJigoi, Boemo.
Sinoči se je začelo tudi prvenstvo druge ženske odbojkarske lige. V prvem kolu so se borovke spoprijele z goriško ekipo AGI, ki je do lani nastopala v višji ligi. Za tekmo je zaradi tega vladalo veliko zanimanje, saj je na stadion «1. maj* prihitelo lepo število občinstva. AGI se je predstavil kot precej uigrana ekipa, ki pa še vedno ni preživela krize po izpadu iz višje lige. Po danes prikazani igri bi lahko trdili, da spada AGI med solidne ekipe tega prvenstva, ki pa se letos verjetno ne bo potegovala za boljša mesta lestvice.
Borovke so tekmo povsem zasluženo osvojile. Prav tako je bil zaslužen tudi čisti 3:0, ki ga sicer niso pričakovali niti največji optimisti. Našim dekletom je šlo vse od rok. Obramba, blok in pa seveda tudi napad, ki je bil glavno orožje »plaviih*. Borovke so prevzele pobudo v svoje roke, že v prvem setu, ko so z zanesljivo in hitro igro (ki je nasprotnice povsem zmedla) povedle že s 7:0. Zanesljivo prednost so obdržale vse do konca niza, ki so ga brez težav osvojile. Ostala dva seta sta bila povsem podobna prvemu. Od začetka so sicer «plave» svoje nasprotnice nekoliko podcenjevale, a so se po kratki krizi zbrale in zaključile rezultat v svojo korist.
Prvi Borov nastop je bil torej povsem zadovoljiv in pozitiven. Prihodnji teden se bodo naša dekleta spoprijela z enim od favoritov te skupine, z ekipo Primavera Mar-zotto iz Novente Vicentine. Če bodo ponovila današnjo igro, nam bo’ do lahko pripravila še eno prijetno presenečenje.
INKA
* * *
V	Brescii je sinoči domači Libertas premagal v ženski odbojkarski B ligi šesterico Brega s 3:0 (15:6, 15:3, 15:6).
• • •
V	odbojkarskem prvenstvu deč kov je včeraj v Trstu pri Banih ekipa S. Andrea premagala Slogo z 2:0 (15:10, 17:15). Mladi igralci Sloge so igrali zelo dobro in so kljub porazu s prikazano odbojko
povsem zadovoljili.
• • •
V	moški odbojkarski A ligi je v Genovi Are Linea premagala Gargano s 3:2 (11:15, 15:13, 15:10, 13:15, 15:12).
KOŠARKA
V 1. zvezni jugoslovanski košarkarski ligj je v Ljjubljarti sinoči Partizan premagal Olimpijo s 96:86.
HOKEJ NA LEDU
V 1. zvezni jugoslovanski hokejski ligi je Slavija premagala beograjski Partizan g 7:1
NOGOMET'
FIRENCE. 11, - V trening tek mi je danes italijanska mladinska reprezentanca premagala mladince Fiorentine z 8:0. Mladi italijanski nogometaši bodo prihodnji teden nastopili na mednarodnem nogometnem turnirju v Monaku in bodo svojo prvo' tekmo igrali p-oti Jugoslaviji.
Nov nogometni almanah
Jutri bodo predstavili v časnikarskem krožku nogometni almanah za leto 1972 - 73, ki sta ga sesta vila Ezio -Lipott in Claudio Nordio, ob sodelovanju nekaterih znanih tržaških športnih izvedencev. Almanah vsebuje vse podatke o nogometnih prvenstvih v Furlaniji - Ju-
lijski krajini za lansko leto in postave ter razne zanimivosti o letošnji sezoni.
Začetne strani so posvečene italijanski državni reprezentanci, na to pa je na vrsti Triestina, ki zajema precejšen del knjige. Po velikih nogometnih klubih dežele pa pridejo na vrsto amaterske lige, kjer nastopajo tudi vse naše enajsterice. Zadnje strani zanimive brošure pa so posvečene ženskemu in rekreacijskemu nogometu.
STOCKHOLM, 11. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Stockholmu je Američan
Borovi košarkarji, ki bodo danes odigrali prvo kolo v D ligi, so te dni igrali dve prijateljski tekmi. V obeh 9rečanjah ’ so naši košarkarji pokazali lep napredek, kar dopušča dobre uspehe za današnjo tekmo proti ekipi Pro Bače iz Padove.
IZIDA:
Bor - Servolana 91:80 ( 50:35)
BOR: Ambrožič 4, Šare 6, Kralj 23, Rudes 18, Hrvatič 4, Barazutti 4, Pertot 11, Škerlj 4, Fabjan 17.
Tekma je bila vseskozi hitra in živahna. Borovci so branili mož moža. V napadu pa so, žal zagrešili več napak. Med najboljšimi je bil Kralj.
Bor Ferroviario 92:73 (49:28)
BOR: Šare 16, Kralj 31, Hrvatič 12, Barazutti 10, Pertot 15, Škerlj 8.
Za borovce je bila tekma proti Ferroviariu dober in poslednji trening pred prvenstveno tekmo. Kralj v napadu, Šare v obrambi in Hrvatič kot režiser so v glavnem pripomogli k prepričljivi zmagi.
SPORED
1.	kolo (12. 11. 72)
Bor - Pro Pace (17.00)
Pallestro Fiamma - D. Bosco Cjanocolori - BL INA
Lido Šanson - CUS PD Jesolo - Treviso Hannibal - Virtus PD
2.	kolo (19. 11.)
Don Bosco - Virtus PD Hannibal - Cianocolori Pro Pace - Lido Šanson Treviso - Bor (18.00)
BL INA - Palestro Fiamma CUS PD - Jesolo
3.	kolo (26. 11.)
Bor - BL INA (17.00)
Lido Šanson - D. Bosco Plet Jesolo - Cianocolori CUS PD - Hannibal Virtus PD • Treviso Palestro Fiamma - Pro Pace
4.	kolo (3. 12.)
Treviso - CUS PD
Bor Palestro Fiamma Hannibal - Lido Šanson Pro Pace - Don Bosco Plet BL INA - Jesolo Cianocolori - Virtus PD
5.	kolo (10. 12.)
D. Bosco Plet - Treviso Cianocolori - Pro Pace Fiamma - CUS PD BL INA ■ Hannibal Virtus PD - Bor (11.00)
Jesolo - Lido Šanson
6.	kolo (17. 12.)
CUS PD - Bor (11.00)
D. Bosco Plet - Cianocolori Virtus PD - BL INA Lido Šanson - Treviso Hannibal - Palestro Fiamma Pro Pace - Jesolo
Smith premagal jugoslovanskega teniškega igralca Nikolo Piliča 6:3, 7:6.
SAH
NOVI SAD, 11. — V Novem Sadu se je zaključil mednarodni šahovski turnir, na katerem je zmagal Lejn z 12 točkama, drugi je bil Benko, tretje mesto pa si delijo Ivkov, Planinc in Minev.
BERGAMO, 11. — Italijanski državni smučarski reprezentant Giu-liano Besson si je huje poškodoval levo nogo in roko pri treningu na ledeniku blizu Alagne. Zdraviti se bo moral približno petnajst dni.
7.	kolo (7. 1. 73)
Hannibal - Treviso
Bor - D. Bosco Plet (17.00) Cianocolori - CUS PD BL INA - Pro Pace Palestro Fiamma - Lido Šanson Jesolo - Virtus PD
8.	kolo (14. 1.)
Lido Šanson - Bor (11.00)
CUS PD - Virtus PD D. Bosco Plet - BL INA Treviso - Cianocolori Jesolo - Palestro Fiamma Pro Pace - Hannibal
9.	kolo (21. 1.)
Bor - Cianocolori (17.00)
CUS PD - Don Bosco Plet BL INA - Lido Šanson Virtus PD - Pro Pace Palestro Fiamma - Treviso Hannibal - Jesolo
10.	kolo (28. 1.)
Don Bosco Plet - Hannibal Cianocolori - Palestro Fiamma Treviso - BL INA Lido Šanson - Virtus PD Pro Pace - CUS PD Jesolo - Bor (10.30)
11.	kolo (4. 2.)
Don Bosco Plet - Jesolo CUS PD - BL INA Lido Šanson - Cianocolori Virtus PD - Palestro Fiamma Treviso - Pro Pace Bor - Hannibal (17.00)
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsem nove družbene pogoje v Italiji.
Glede stranke in strankinega vodstva pa je De Martino dejal, da je treba iskati enotnost in da je njegova struja pripravljena na »dogovorjeno vodstvo*, toda ob pogoju, da gre za resen političen sporazum o osnovnih, načelnih vprašanjih.
če bi bil v veliki športni dvorani postavljen aplavzni meter, bi prav gotovo kazalec dosegel najvišjo možno stopnjo, ko je popoldne Bertoldi predlagal, da naj se struje odpovedo svojim tezam in da naj se ustvari enotnost v stranki. Točneje je treba reči, da je prišlo do izbruha pritrjevanj in nič manj vidnih zavračanj njegovega predloga.
Bertoldi je izhajal iz predkongresnih tez in je ugotovil, da loči stranko samo sedma teza, ki se nanaša na vlado, in vstop socialistov v vladno koalicijo. Navedel je vrsto primerov in številna vprašanja, ki jih ne ločujejo. Glede vlade pa se je Bertoldi skliceval na dopoldanska izvajanja De Martina in na njegove jasne pogoje za sodelovanje, kar tudi pomeni, da nihče v stranki ne misli na razgovore o vladi ob pogojih Forlanija. Iz tega izhaja, da je na tej osnovi možno obnoviti homogeno enotnost. Bertoldi je nadaljeval. da »je njegova skromna struja pripravljena umakniti svoje teze, če je De Martino pripravljen narediti isto*.
Ob tej izjavi je prišlo do že omenjenega burnega odobravanja in neodobravanja. Pri tem je bilo značilno, da so bili zlasti glasni gostje, ki so na galeriji, medtem ko so bili delegati, ki so v parterju, nekoliko bolj zadržani. Bertoldi je nadajeval, da predlaga, da se sedaj na kongresu takoj ustanovi komisija, ki naj izdela resolucijo, ki bo predvidela načine in oblike opozicije PSI, ker se zavedajo, da sedaj ne obstaja socialistična alternativa ter istočasno tudi poudarjajo, da je treba ohraniti tudi v opoziciji značaj lastne stranke, ki je pripravljena na sodelovanje z drugimi kolikor se v bistvu ne spremeni sedanji položaj.
Bertoldijev predlog je naletel na bučen odjek, manj pa je verjetno, da bo privedel do praktičnih posledic, saj ga je takoj za vrnil naslednji govornik, predstav nik De Martinove struje »Riscos-
NAMIZNI TENIS
Sonja Miličeva zopet v reprezentanci ?
Sonja Miličeva bo zopet oblekla državni dres. Tako nam je zagotovil vodja italijanske državne re prezentance Ugo Luccio, ki je tudi dejal, da je poleg F. Mairconejeve Miličeva edina igralka na spisku reprezentantk. Sonja bo nastopila na tekmovanju za evropski pokal narodov. Italija nastopa v B skupini z Luksemburgom, Švico, Grčijo, Škotsko, Avstrijo in Belgijo. V prvem kolu so «azzurri» že premagali Luksemburg, 25. t. m. se bodo v SanCElpiddu spoprijeli s Švico, 16. decembra v Atenah z Grčijo, 20. januarja v Neaplju s Škotsko. 3. februarja na Dunaju z Avstrijo, 17. marca v Firencah z Belgijo.
Italija ima precejšnje možnosti za obstanek v ligi, vendar pa ne sme računati na točke v ženski konkurenci. Po Lucciovih besedah so dekleta ostalih šestih držav znatno boljša im zato bodo prava moč «azzurrov» moški, kjer nastopata Bosi in Malesci. Prav zato nam je Luccio Zagotovil, da bosta nastopali tako Miličeva kot Marconije-va, ki edini prideta v poštev za državno reprezentanco (o tem je tako prepričan, da smo imeli na jeziku vprašanje: kaj pa je počela druga Marconejeva na Kitajskem?). Dejal pa je tudi, da za tekmo v SanfElpidiu še niso določili imena reprezentantk. Odločitev bo padla kasneje.
S.J.
BOKS
V BUENOS AIRESU
Zmaga Monzona
BUENOS AIRES, 11. — V dvoboju, veljevnem za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije je Argentinec Carlos Monzon po točkah v 15 krogih premagal Ameri-kanca Bennyja Briscoea.
Zaradi slabega vremena niso včeraj popoldne odigrali prvenstvene nogometne tekme 2. amaterske lige med Primorjem in Bregom.
Ženske dosegle
(Nadaljevanje s 7. strani)
ko boljša: 5 rekordov pri ženskah in samo dva pri moških, med tema tudi čas Borzova.
Celinsko je težko sestaviti relativno pravični vrstni red, absolutni p>a daje 96 rekordov Evropi, 40 A-friki, 15 Aziji, poi 9 pa Oceaniji, Severni Ameriki in Srednji ter Južni Ameriki. Zanimivo je, da je od severnoameriških rekordov kar 5 kanadskih, «političnih» razdelitev Evrope pa daje kar 39 rekordov socialističnim državam in komaj 57 vsem ostalim evropskim državam skupaj.
sa» Vittorelli, ki je dejal, da sicer upoštevajo vse pobude in pozive k enotnosti, da pa ni mogoče kongresa pretvoriti v sestanek za ozko mizo, kjer naj bi se dogovarjali in da kongres odraža demokratično izraženo voljo 400 tisoč članov stranke.
Kakšne so torej perspektive zaključka kongresa po treh dneh napete, obsežne in mestoma tudi polemične razprave? Še vedno je odgovor zelo težaven. Čujejo se najrazličnejše govorice. Nekateri trdijo, da je kongres že končan, češ da se je že ustvarila trdna večina med Nennijem in De Martinom in da je z njo zagotovljena izvolitev De Martina za tajnika stranke, kar naj pomeni padec tajništva Mancinija. V ozadju te teze naj bi bil odkrit pristanek levice KD in tiho spodbujanje Ru-morja in Golomba, da se ustvarijo pogoji za padec Andreottijeve vlade Prav današnja De Martinova izvajanja in njegova odločnost glede »omejevanja večine* pa naj bi menda ošibile to zavezništvo in je baje vse še odpwto. Obstaja pa seveda tudi povsem drugačna možnost, ki jo je najbrž najbolje izrazil Bertoldi, ko se govori o skupnem tajništvu, ki naj bi pripravilo stranko za odločnejšo opozicijsko bitko.
Pri vseh teh dilemah igra važno vlogo bodoča sestava centralnega komiteja, ko bo moral kongres poleg sedmih bivših psiupov-cev in treh bivših pripadnikov Laborjeve MPL izvoliti še 131 članov in ko še ni jasno kakšno je razmerje sil. Verifikacijska komisija zaseda že nekaj dni in je danes sporočila, da na {»krajinskih kongresih ni prišlo do- resnejših nepravilnosti, ni pa objavila dokončne p»datke o razmerju sil med strujami.
Na ta vprašanja bo morda prišel odgovor jutri, ko se bodo ob 9.30 sestali predstavniki petih struj na ožjem sestanku in ko bodo govorili o sestavi CK.
Jutri bo kongres zasedal ves dan, vendar v nekoliko drugačnem ozračju, saj pričakujejo prihod številnih delegacij sindikalistov, delavcev in članov stranke iz širšega zaledja Genove in ko bo na kongresu prevladalo ozračje proslave 80 letnice ustanovitve socialistične stranke.
VABILO NA OGLED PRVEGA
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA
Do 17. novembra je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču
1. slovenski knjižni sejem
V mednarodnem letu knjige je to največja manifestacija na Slovenskem, udeležuje pa se je poleg ostalih slovenskih založb tudi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, ki prireja ob tej priložnosti tudi literarni večer zamejskih pesnikov FILIBERTA BENEDET1ČA, MIROSLAVA KOŠUTE. MARKA KRAVOSA, ACA MERMOLJE in MARIJA ČUKA. Nastopili bodo v ponedeljek, 13. novembra ob 19. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiuiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
MOŠKA D LIGA
KOŠARKA
Peterka borovcev dobro pripravljena
Danes bodo «plavi» igrali v 1. kolu s Pro Pace
....
Socialistični kongres
sas?
MOSCOV*
SOFJA .
TRIPO1-'
TUNIS
WARSAW
PRA9!iE
!!,da^t
JAT-ove zračne poti prek letališča Ljubljana
JAT
LJUBLJANA—AMSTERDAM
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 20 Din. Na letališču se je treba javiti najkasneje 30 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
Z
<
O
LETALO
<
ui
< ~o Odhod Prihod S
l -l
t	Q£
08.50	10.20 12.10	JU224 CVL FY
LJUBLJANA—FRANKFURT
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 20 Din. Na letališču se je treba javiti najkasneje 30 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
12 456	08.25	09.55 11.10	JU352	DC-9	FY
7	08.30	10.00 11.15	JU354	DC-9	FY
LJUBLJANA—LONDON
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 20 Din. Na letališču se je treba javiti najkasne* 30 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
2	12.30	14.00	15.05	JU212	DC-9	FY
5	12.30	14.00	15.15	JU212	CVL	FY
LJUBLJANA-ZORICH
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 20 Din. Na letališču se je treba javiti najkasneje 30 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
23 5	11.15	12.45	13.50	J0322	DC-9	FY
7	11.00	12.30	13.50	JU322	CVL	FY
LJUBLJANA-BEOGRAD
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 5 Din. Na letališču se je treba javiti najkasneje 15 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
1234567	05.25	06.25	07.20	JU721	DC-9	FY	1 456	07.25	08.25	09.20	JU352	DC-9
3 5	13.00	14.00	14.55	JU323	DC-9	FY	2	07.25	08.25	09.20	JU224	DC-9
2	13.25	14.25	15.20	JU353	DC-9	FY					/352	
				/323			23 5	09.55	10.55	11.50	JU322	DC-9
1 456	13.25	14.25	15.20	JU353	DC-9	FY	7	09.55	10.55	12.00	JU322	CVL
2	14.25	15.25	16.30	JU225	CVL	FY	2	11.20	12.20	15.15	JU728	DC-9
7	16.25	17.05	18.10	JU323	CVL	FY	5	11.20	12.20	13.25	JU726	CVL
2	18.35	19.35	20.30	JU727	DC-9	FY	1234567	18.15	19.15	20.10	JU720	DC-9
5	18.35	19.35	20.40	JU727	CVL	FY						
LJUBLJANA-SARAJEVO
Letališče Brniki 30 km. Letališka taksa 5 Din. Na letališču se je treba javiti najkasneje 15 min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Pražakove 15. Cena vozovnice 7 Din.
7	13.20	14.20	15.15	JU355	DC-9	FY
2	13.30	14.30	15.25	JU835	DC-9	FY
studio J delo
AMSTERDAM-LJUBLJANA
Letališče Shiphool 15 km. Letališka taksa (/)• Na letališču se je treba javiti najkasneje 30 min. pred odletom.
Odhod avtobusa vsakih 20 min. iz Museui«' plein 15-a. Cena vozovnice 2,25 DFL.
Z	S	LETALO
<
q	> :£
< o Odhod Prihod
<
Z
š	1
J	s
o.	*
12.10	13.10 14.55	JU225 CVL
FRANKFURT—LJUBLJANA
Letališče Frankfurt 10 km. Letališka taksa (/)' Na letališču se je treba javiti najkasneje 3® min. pred odletom.
Odhod avtobusa vsakih 15 min. iz Manheim#r str. 16-19. Cena vozovnice 2,5 DM.
12 456	11.40	12.40	13.55	JU353	DC-9	J?
7	11.25	12.25	13.40	JU355	DC-9	F*
LONDON-LJUBLJANA
Letališče Heathrovv 24 km. Letališka taksa (/)' Na letališču se je treba javiti najkasneje 3® min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Cromvvell Road S.W. 7. C*' na vozovnice 0,50 UKL.
14.45	16.05	18.55	JU213	DC-9	rt
14.45	16.05	19.05	JU213	CVL	F*
Zli RICH—LJUBLJANA
Letališče Kloten 12 km. Letališka taksa (/)• , Na letališču se je treba javiti najkasneje " min. pred odletom.
Odhod avtobusa vsakih 10 min. Izpred *®,e' zniške postaje. Cena vozovnice 4 SFR.
23 5	13.25	12.25	13.30	JU323	DC-9	rt
7	14.10	15.10	16.25	JU323	CVL
BEOGRAD—LJUBLJANA
Letališče Surčin 20 km. Letališka taksa 5 Din; Na letališču se je treba javiti najkasneje min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Bul. revolucije 17. Cena v°' zovnice 6 Din.
rt
rt
rt
rt
rt
fv
SARAJEVO-LJUBLJANA
pl®'
15
letališče Sarajevo 12 km. Letališka taksa 5 Na letališču se je treba javiti najkasnej* min. pred odletom.
Odhod avtobusa iz Vase Miškina 2. Cena i°" zovnice 6 Din.
2	07.55	08.35	09.25	JU834	DC-9	rt
7	08.00	08.40	09.30	JU354	DC-9	f
1	— Ponedeljek
2	— Torek
3	— Sreda
4	— Četrtek
5	— Petek
6	— Sobota
7	— Nedelja
Red letenja je lahko spremenjen brez predho dnega obvestila.