poštnina piacana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v petek, dne 1. novembra 1929 St. 250 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo ta kraljevino Jugoslavijo meieCno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|tkn Izdalo celoletno v Jugo slavili IZODIn, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pellt-vrsia mali oglasi po 1*30 ln 2. D.veClI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn veClern O Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa in dneva po prazniku UrednMlKo /e v Kopllartevi ulici SI. 6 Hi Rohoplsl se ne vraCalo, netranKIrana pisma se ne aprelemafo * Orcdnl.ilU(1 telefon št. 2030. upravnlštva Al. 2328 l/prava /e vKopllar/evi ul.il.H Čekovni račun: Clubl/ana šle v. lO.OSO ln to.349 xa Inserate, SaraJevo.il.7S63, Zagreb št. 39. Oll, Praga In Hi »na/ št. 24.797 Pred preobratom na Poljskem? Senzacionalna otvoritev sejma - Častniki zasedli parlament - Priprave delavstva i. november Vseh svetih dan in vseli mrtvih dan sta dve besedi, ki ju izgovarjamo skoraj v isti sapi, a izzveneta v naših dušah v tako različnih akordih, da jih more združiti le cerkvena li-turgija v svojem neizmernem bogastvu in naj-globjem doživetju. Vsa neskončna nebesa z blaženostjo, ki je oko ni videlo, uho ni slišalo in ki ni prodrla v nobeno človeško srce, — so položena v to besedo. A obenem tudi vsa trpka bolest zemlje, bridkoba slovesa od najdražjih bitij, ter neizbežna usoda smrti, nad katero še ni triumfirala nobena tehnika in noben napredek. V cerkvi rasteta na istem božjem vrtu palma večnega življenja, ki se dviga visoko gori v nebo kot znamenje težko pribor-jene zmage nad časnim življenjem — in žalujoča vrba ali temna cipresa, ki se sočutno privija k trpečemu človeku in zvesto straži naše drage grobove. Med vrhovoma obeh pa veje večna melodija krščanstva, ki se v neprestanem ritmu giblje med končnim in neskončnim, umrljivim in nesmrtnim, zemeljskim in nebeškim, človeškim in božjim ... Skratka, dan Vseh svetih in dan vseh mrtvih sta kaj primeren čas za razmišljanje o vseobsežnih globinah krščanstva. Uporabimo za naš čas samo eno misel. V prazniku Vseh svetnikov je vkle.šena živa ideja tega, kar teologija označuje pod občestvom svetnikov. V naših dneh narodne razrvanosti, razrednega boja, sovraštva med narodi, naraščajoče sebičnosti ima misel na vseobčestvo svetnikov pravi misijonski pomen. Kajti, oznanjuje nam nauk o eni božji družini, katere otroke naj bi nas družila ista ljubezen v Kristusu. Kar je sv. Pavel, apostol krščanskega univerzalizma tako nedosežno lepo izrazil v svojih pismih, to izpričuje spomin vseh svetih: »Kristus pomenja mir med Judi in pagani, ker nas je združil in odstranil raz-družujočo steno sovraštva.« (Eph. 2.) Pred duhovnimi očmi imamo najpopolnejšo združbo, ki si jo more zamisliti človeški um: občestvo svetnikov. To je resničnost, ki presega vse fi-lozofične utopije in vse preroške napovedi. Druži jo ista ljubezen iu isto življenje v Bogu. Ona je vzor, po katerem bi se morala izoblikovati človeška družina na zemlji. Ker zemlja je po božji zamisli le predstopnja neskončnega življenja v večnosti. Mi snujemo družino narodov, trudimo se za Panevropo. To gibanje je zdrav odmev naravne ljudske duše, ki hoče, da padejo umetni plotovi med narodi. Ako ideja človečanskega občestva tako počasi in s trudom napreduje, ako se vsak hip krha in je često kakor plaho utripajoča lučka, je to zaradi tega, ker ji manjka tistega duha, ki združuje v najidealnejšo tvorbo občestva svetnikov. Manjka ji duha ljubezni. Čim več pa bo med narodi Kristusovega duha odpuščanja in ljubezni, tem lažje se bodo sporazumevali med seboj in potem bodo mnoge umetne meje, ki dele narode, padale same po sebi. it Vernih duš dan je preizkušnja in duhovni sad našega občestvenega doživetja krščanstva. Je to dan ljubezni, pomoči in žrtev za naše brate in sestre, ki so že dospeli na cilj, a še niso poveličani. Vsi za vse, to je krščansko geslo tega dne. Naša ljubezen se ne sme ustaviti le pri rodnih bratih in sestrah, ampak naj poišče tudi one, katerih grobovi samevajo zarasli in zapuščeni. Seveda nam pri tem uhajajo misli k vsem tistim našega rodu in krvi, ki so v hekatombah pustili svoja mlada življenja na vseh bojiščih Evrope, da bi iz njihovih žrtev našemu narodu in vsemu človeštvu vzklila lepša bodočnost. Velika tragedija svetovne vojne tone vedno bolj v pozabljenje. Življenje se razvija svojo pot in dobri zdravnik čas celi rane, o katerih se je zdelo, da bodo zevale vekomaj. Zemlja je pokrila z blagodejnim zelenjfltn strašno goloto bojišč. A nikdar ne sme našega spomina tako zakriti pozabljenje, da se ne bi več spominjali vzrokov, ki so dovedli človeštvo na rob upropastenja. Glavni vzrok svetovne morije je bil ta, da so narodi pozabili na načela krščanske pravičnosti in ljubezni. Človek, ki neha biti krščanski, tudi neha biti človeški. V severni Franciji, blizu Seusa na loretski višini so postavili na najvišji točki krasen mavzolej, drugače pa je ves hrib eno samo ogromno pokopališče, kjer čaka vstajenja čez stotisoč francoskih in britanskih bojevnikov. Iz visokega stolpa meče velik reflektor dan in noč preko tožne pokrajine dolge pramene. Večna luč je to, ki jo je hvaležna Francija prižgala spominu svojih najboljših sinov. Spodai pa sn v kamen vklesane besede, ki naj zadone na uho vsaki dobi, ki pričenja rožljati z mečem: Varšava, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Proračunsko zasedanje sejma, ki se začenja danes, pomenja očitno krizo vlade v parlamentu, ker hočejo razen opozicionalnih strank levice, skrajne desnice in narodnih manjšin glasovali za nezaupnico vladi tudi srednje stranke, razen ožjega vladnega bloka. Tak sklep sta že sprejeli krščanska socialna demokratska stranka in zmerna kmečka stranka. Tudi nemška frakcija se bo izrekla za nezaupnico. Svitalski sam je obolel in je imel Pilsudski z njim včeraj dolgo konferenco, katere rezultat pa drže do sedaj v strogi tajnosti. Tudi državni predsednik je konferiral s sejmskiin maršalom. Širijo se vesti, da se namerava sejni eventualno odgoditi pred glasovanjem. Če sejm radi tega ne bo sprejel proračuna v določenem roku, ima državni predsednik pravico, uveljaviti proračun z zasilno naredbo. Razen predloga za ne zaupnico so vloženi tudi predlogi za obnovitev procesa proti bivšemu finančnemu ministru Cze-hoviču pred državnim sodiščem. Varšava, 31. okt. (Tel. sSlov.«) Današnja otvoritvena seja poljskega sejma, ki je bila določena na 4. uro popoldne, se je zavlekla pri zelo senzacionalnih okolnostih. Nekoliko časa pred določeno otvoritvijo so se v sprednji dvorani demonstrativno začeli zbirati poljski častniki, katerih število je narastlo do 100. Kmalu nato je prišel tudi maršal Pilsudski sam, ki pa ni stopil v zborovalno dvorano, v kateri so se poslanci silno razburjeni zaradi vojaške zasedbe zbirali v gruče. Zastopniki večinskih skupin so prosili sejmskega maršala za intervencijo. Ker je ministrski predsednik že več dni lahko bolan in sobe ne sme zapustiti, je v sejinskem poslopju najvišji član vlade maršal Pilsudski sam. Sejmski maršal se je zato obrnil direktno na državnega predsednika in ga prosil za odredbo, da se častniki odstranijo iz poslopja, ker sicer ne bo otvoril seje parlamenta. Častniki so svojo prisotnost hoteli prikazati kot brezpomembno, češ, da so hoteli posetiti samo poštni urad v sejmskem poslopju. Nekateri od častnikov pa so opozarjali ludi na pesem v socialističnem »Robotniku-r, vodilnem organu opozicije, ki jo je zložil in objavil priznani poljski pesnik Julijan Tmvin, v kateri so častniki videli provokacijo armade. Tribune so bile prenapolnjene, prisotni so bili vsi ministri, mnogi diplomati in dru^ijju-dje javnega življenja, ki so opazovali dogodke z največjim zanimanjem. Položaj je lak, da vsak trenutek lahko nastane opasna eksplozija. Ob 17.13 je šel Pilsudski v spremstvu več ministrov k Daszczinskemu in imel z njim kratek razgovor. Pilsudski je konečno v spremslvu več ministrov zapustil parlament potem, ko je brezuspešno pozval Daszczin-skega, da otvori sejo. Ob G so se začele širiti vesti, da se iz predmestja Prage bližajo delavske množice, ki hočejo demonstrirati ravno I tako, kakor častniki, samo ne v parlamentu, I temveč na trgu pred njim. Častniki so še vedno v sprednji dvorani. Pesimisti se boje ' spopadov. Umor treh policijskih agentov v Zagrebu Šofer Babic ubil dva policijska agenta, ki sta ga hote la aretiirati Babic zbežal — Njegov prijatelj Hranilovič ubil enega, drugega ranil — Hranilovič prijet Belgrad, 81. oktobra. (AA) Ministrstvo notranjih poslov je izdalo naslednji komunike: Uprava zagrebške policije je poslala, opiraje se na važne [>odatke, svoja dva agenta Josipa Keca in Josipa Bana v tvornico Siemens uri Zagrebu, da ji privedeta Babiča Ivana, šoferja te tvrdke. Ko sta agenta našla Babiča na dvorišču te tvornice in se legitimirala, je ta brez besede jiograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila zadeta v prsi. Nato je pobegnil. Agent Josip Ker je svoji rani takoj podlegel, dočim je bil agent Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico. Policija je odredila zasledovanje za ubeglim Babičem in poslala, misleč da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Treinskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje Mate Hraniloviča, mehanika, ki ga pa ni bilo doma. Ko sta ga nato opazila pri vhodu v stanovanje, je le-ta prepoznal policijska organa, hipoma segel v žep ter oddal strel na agenta Tremskega ter ga na mestu ubil. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in j pobegnil. Danes je bil Hranilovič prijet in ' zaprt. Cerkveno politične zadeve Iziava škofa Akcamoviča dopisniku „Slovenca" Belgrad, 31. okt. (Tel. 5>Slov.c) V Belgradu se je mudil te dni d;akovski škof dr. Ak-šamovič. V razgovoru z Vašim dopisnikom je škof dr. Akšamovič poudarjal, da je prišel v Belgrad v raznih cerkveno političnih vprašanjih. Zglasil se je v ministrstvu za kmetijstvo, kjer je konferiral z g. ministrom o zadevi kompleksa zemlje, ki sloji pod agrarno reformo, ter je navajal vse nepravilnosti, ki so se zgodile pri izvedbi agrarne reforme. Minister mu je obljubil, da bo ves kompleks agrarne reforme, ki se trenutno proučava, tudi v tej smeri pregledal in bo storjene nepravilnosti odpravil, škodo pa povrnil. Nadalje je škof naglašal, da se je mudil dalj časa v ministrstvu za prosvelo, kjer je izročil več spomenic in jih obrazložil ministru ustmeno. Gre za kalehete na srednjih šolah, dalje za priznanje pravice javnosti privatnim gimnazijam, za vzdrževanje bogoslovnih profesorjev, dalje pa za najaktualnejšo točko, io je za vprašanje katoliških društev na srednjih šolah. Tudi od ministrstva za prosveto je dobil škof zagotovilo, da se bo ministrstvo pri izdelavi pravilnikov k srednješolskemu zakonu oziralo na te zahteve, ter je poudarilo svojo pripravljenost, da ugodi kolikor mogoče v smislu obstoječih zakonov. Besedilo novega stanovanj. zakona Belgrad, 31. okt. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929. Zakon se glasi: § 1. § 2 zakona o stanovanjih z dne 27. aprila 1929 se izpremeni in slove: »Od stanovanj, ki so bila doslej deležna omejitev po zakonu o stanovanjih z dne 27. aprila 1929, ostanejo tudi po 1. novembru 1929 v mestih z več ko 10.000 prebivalci omejena: 1. stanovanja 2 sob, ako stanuje v njih rodbina z najmanj tremi člani, 2. stanovanja ene sobe, ako v njih stanuje rodbina z najmanj dvema članoma. Za sobo ne veljajo kuhinja, predsoba, hodnik, stranišče, instalirana kopalnica in soba za služinčad. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi ali po zakonu do vključno drugega kolena, kakor tudi adoptirana deca.« § 2. V 1. odstavku § 4. se zamenja besedica »maj« z besedico »november«. § 3. V 1. ostavku § 8. naj se postavi namesto besede »aprila« beseda »oktober«, v 1 in 2. odstavku pa mesto besed »od 15. junija« besede »s 1. decembrom«. § 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč 1. novembra 1929 ter bo trajal do 1. maja 1930. Mi, ki ležimo strti v grobovih, Vam kličemo: Ljudje, bodite človeški! Vf Danes in jutri bomo šli na grobove. Kjer je spomin na rajne živ, tam je tudi živa krščanska zavest. Grobovi naših rajnih so lepi; kakor srca so, iz katerih so pognale rože. Dih i-mrti, ki ovija človeka povsod, ni sicer nikjer tako čuten, kot med grobovi. Toda vzeta mu je ona topa resignacija, ki spremlja kakor senca naš korak, ako stopamo po dolgih hodnikih modernih krematorijev. Iz malih, kvadratnih vdolbin brez križa nam kliče obup: vse je prah! Iz naših grobov pa rastejo križi. Oni jem- ljejo božji njivi značaj končnosti in definitiv-nosti. Čeprav je v srcu bolest in v očeh solza, vemo, da nam križ govori o vstajenju in življenju. Dan vseh svetih, ki je posvečen spominu največjega nebeškega zmagoslavja in da.A mrtvih, ki nas spominja na največjo zemeljsko bolest, se v vernem srcu povzrokujeta in strneta v celoto. Prelep izraz tega globokega religioznega doživetja je Solnčna pesem asi-škega ubožca, ki je hvalil Gospoda »za našo sestro, telesno smrt, ki ji noben človek uteči ne more ... Toda blagor njim, ki izpolnjujejo Njegovo voljo, ker jim druga smrt ne more škodovati.« Kralj se vrnil v Belgrad Belgrad, 31. okt. AA. Nj. Vel. kralj sc je davi vrnil v Belgrad. Hrvatski Sokol v Splitu razpuščen Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes je starešinstvo hrvatskega Sokola v Splitu sprejelo od splitskega policijskega ravnateljstva odredbo, v kateri se javi, da se razpusti Udruženje Hrvatskoga Sokola v Splitu, ker s svojim delovanjem ne odgovarja novim razmeram v državi. V smislu § 27. društvenih pravil preide skrb nad imovino na mestno občino. Popis inventarja in arhiv je danes policija zaplenila. Proti temu odloku lahko intervenira Hrvatski Sokol pri notranjem ministrstvu v roku 6 dni. Danes je splitska policija zapečatila en del prostorov. Jadranski ban prevzel posle Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes je . splitski veliki župan dr. Perovič predal ve-l liko županske posle banu dr. Tarfaglii. Ban Tartaglia je torej nastopil z današnjim dnem svoje novo službeno mesto in je že začel sprejemati stranke. Dr. Baltič — drž. svetnik Belgrad, 31. oktobra. (AA) Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. oktobra in na predlog predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za člana državnega sveta v skupini 2-1 dr. Vilko Baltič, veliki župan niške oblasti. Izpred sodišča za državno zaščito Belgrad, 31. okt. AA. Davi ob 8 se je pred državnim sodiščem za zaščito države začela razprava proti Miloradu Petroviču, Abdi Cav-djiču in Samuelu Majerju, obtoženim zaradi komunistične propagande. Predsednik državnega sodišča za zaščito države dr. Dušan Su-botič je otvoril razpravo, nakar je državni tožilec Nikola Manojlovič prečital obtožnice. Petrovič, Cavdjič in Majer so obloženi: 1. da so postali člani tajne komunistične organizacije za razširjanje komunizma in anarhizma; 2. da sta Petrovič in Majer kot delegata komunistične stranke Jugoslavije bila v Son-nenlandu pri Dresdenu in prisostvovala z delegati drugih držav komunističnemu kongresu. Tu sta stopila v stike z raznimi osebnostmi, da bi dobila podporo za nadaljno propagando, za nasilno izpremcinbo sedanjega reda v naši državi z zločini, nasilji ali kakršnimikoli drugimi vrstami terorizma; 3. da je bil Samuel Majer v stikih z osebnostmi v inozemstvu, ki so mu pošiljale na naslov njegove sestre komunistične brošure v obliki molitvenikov in pesmaric. Državni tožilec je označil navedena dejanja kot zločine po točki 2. in 5. čl. 1. zakona o zaščiti države, ki se kaznujejo po čl. 2. odstavek 1. istega zakona v zvezi s § 69. kazenskega zakona. Po obtožnici jc bilo prciitano dokazno gradivo. Ob 12.30 ie predsednik sodišča dr. Subotič prekinil razpravo in določil nadaljevanje za jutri ob 8 dopoldne. Najprvo bodo govorili državni tožilec in branitelji obtožencev. Clementel sestavlja vlado Sam je optimističen, časopisi pa ne verujejo v njegov uspeh Briand ga bo podpiral, Herriot pa je prof njemu Nesoglasja med socialisti Odmevi Kajfezevega konkurza Pariz, 31. okt. (Tel. »Slov.«;) Clementel je včeraj zvečer po posetu pri državnem predsedniku Doumergue-u izjavil, da upa, da bo -e danes lahko sestavil svoj kabinet. Časopisi /. njim niso zadovoljni. Desničarski listi izjavljajo, da je pod njegovim finančnim ministrstvom bil protipostavno prekoračen najvišji dovoljeni promet bankovcev francoske narodne banke. Levičarski listi pišejo, ko da so ne-interesirani. Socialistični »Populaire« pa pravi, da bodo Clementelova prizadevanja ostala brezuspešna. Kljub teinu pa Clementelov uspeh ni izključen. Biiancf mu je obljubil svojo polno podporo, tterriot pa jo je odklonil, kar st- smatra kot znak, da je radikalna frakcija popustljivejša proti Člemeutelu in proti republikanski obliki, ki jo on propagira. Pariz, 31. okt. (Tel. Slov.«) Odklonitev socialistov, da ne vstopijo v vlado, je dola namestniku tajnika stranke, poslancu Frotu povod za demisijo. On smatra, da je odločitev na shodu delegatov pioli interesu socialistov. G. Besedovski: Kdo vodi Rusijo (Stalin) Politbiro (političen odbor), čegar naloga je določati smernice za delovanje komunistične internacionale in sveta narodnih komisarjev, je že davno izgubil ves pomen. Odloča samo Stalin osebno. Še Rikov, poprej glavni voditelj desničarske opozicije, se je moral vdati. Stalin mu je odvzel predsedništvo v sovnarkomu (sovjetu narodnih komisarjev) ruske republike »z ozirom na prezaposlenost« in zaupno sporočil: »Svarim te! Ce boš še nadalje ro-varil, ti bom sploh vzel komisarsko čast.« Rikov se je zbal. Čemu bi tudi tvegal svoj položaj uglednega državnika? Radi komunizma? Le poslušajte Alekseja Ivanoviča v krogu najožjih prijateljev pri vodki: Bolj besno napada revolucijo kakor najzagrizenejši emigrantski dnevniki. Stalin mu tega ne zameri, ker ve, da mu je Rikov popolnoma neškodljiv in obenem vživa velik moralni ugled med komunisti... Politbiro je torej samo Stalinova ubogljiva posvetovalnica in služi samo za dekoracijo. Stalin ima vse večji osebni vpliv kakor poprej Lenin: postal je neomejen absoluten vladar. Komunistični voditelji so za njega, ker poznajo njegovo neomajno prepričanje, organizacijske zmožnosti, ker mislijo, da bi se brez njega vse podrlo___in ker se ga bojijo! Sličen strah so najbrž imeli njega dni bojari pred Ivanom Groznim. To je tudi utnljivo. V svoji mizi ima Stalin lepo urejene osebne podatke o vseh uglednih komunistih. Dokler ti ubogajo Stalina, ležijo tudi ti papirji pri miru. A čim se komunist spozabi, pridejo papirji na dan. Objavijo se poprej nepoznani podatki o grešni preteklosti nevbogljivega so-druga, kateremu sedaj preti strankino razsodišče, prognanstvo ali celo ustrelitev... Stalin je skrbno nakopičil to gradivo v času, ko je bil strankin tajnik. Zanj ga lahko zavida vsaka, še tako dobro informirana evropska policija. Ko se je n. pr. uprl predsednik Ukrajinske republike, stari boljševik Petrovski, ga je poklical Stalin k sebi, pobrskal po svojih aktih in dejal: »Vidiš? Leta 1905 (ob izbruhu prve revolucije po japonski vojni) si v Pavlograclu policijskega nadzornika poljuboval? Le pazi, sicer doživiš neprijetnosti! Stalin govori z močnim gruzinskim naglasom. Sploh je slab govornik in vedrio gleda v svoj zapisnik. Njegov odločen glas, njegove kretnje vplivajo bolj na slušatelje kakor besede. Izjemo tvorijo samo grozne psovke, katerih se rad poslužuje Stalin pri sejali. Pripomniti je, da so stični izrazi sploh priljubljeni pri sedanjih državnikih. Vendar se jih poslužujeta v Stalinovi navzočnosti edino Rikov in vojni komisar Voro-šilov. Ostali se brzdajo, dokler Stalin ne odide. Diktator živi zelo osamljeno v Gorkih blizu Moskve, v isti hiši, kjer je umiral Lenin. Malokdo ga obiskuje. Samo tri- do štirikrat na leto povabi najbližje prijatelje z Voro-Silovim ua čelu na vino. Tem večkrat pa so povabljeni k njemu voditelji komunistične omladine, s katerimi se rad pogovarja, da mu ne uide razpoloženje strankinega naraščaja. Stalin tudi ne kvarta, kar delajo drugi voditelji stranke zelo radi. Tem več pa čita. Lani se je iz neznanih vzrokov lotil nepričakovano angleščine. Mučil se je z njo leto dni brez posebnega uspeha. Za silo se je naučil s slovarjem Citati angleške dnevnike in potem opustil študij. V Gorkih ga varuje 15 stražnikov glavne politične uprave (naslednice čeke). Ob devetih zgodaj ga dnevno pelje v Moskvo velik, razkošen amerikanski avtomobil. Notri sedita dva detektiva. Zadaj se vozi odprt avtomobil s stražo. Tudi vsa pot je skrbno zastražena. Ves dan sedi Stalin v uradu in se šele ponovi vrača domov. Njegov delavnik traja 16 do 18 ur in nui skoro ne pusti časa za osebno življenje. Ko je pred tremi leti zamenjal staro ženo za mlajšo, ni imel časa, da bi osebno prijavil poroko. Poslal je v ženitovanjski urad slugo s prijavo: s-Ne vem, kam je izginila prva žena.« Nova je pred kratkim povila otroka. Obe sta seveda komunistinji, a nobene ni nihče videl. Tudi nova žena je zaprta v Gorkah kakor v haremu. Stalin je sploh pravi azijatski trinog. V ljubezni in prijateljstvu je prav tako neizprosen kakor v politiki. V Tiflisu je nekoč slučajno povozil avtomobil njegovega starega prijatelja in sotrudnika pri napadih na banke v carski dobi. Cini je zvedel Stalin, da je ta prijatelj, Kamo, umrl, je brzojavil v Tiflis: Ustrelite šoferja.« Nesrečen šofer, komunist, je res bil takoj ustreljen, dasi ni bil kriv. Ko je obležal z ranami na nogah od alkoholnega in nikotinskega zastrupljanja finančni komisar Pjatakov, je Stalin besno zapovedal zdravnikom: »Ozdravite ga tekom 14 dni!« Zdravniki so morali izvršiti povelje, štirinajst dni pozneje je res prišel Pjatakov v urad, a nekoliko dni pozneje zopet obležal in se dva meseca boril s smrtjo, dokler ni prestal nevarnosti. Ce zve Stalin o bolezni kateregakoli koristnega prijatelja, mu pošlje pud (16 in pol kilograma) čajnega masla ali sodček medli s pismeno pripombo: »Dober tek in glej, da ozdraviš I Potrebujemo te.« Žrtev slične pozornosti je postal vojskovodja Frunze, ki je 1. 1924 Stalina rešil največje nevarnosti. Ce bi imel Trocki toliko odločnosti kakor Pilsudski, bi lahko izvršil tedaj prevrat s pomočjo ndane ltiu rdeče vojske. Toda Trocki ni imel poguma. Stalin je med tem iz Ukrajine brzojavno poklical Frunzeja, ki je hilro odstavil Trockemu vdane višje častnike. Moskva ni doživela dogodkov, katere je napeto pričakovala dva tedna. Stalin se je za vselej rešil najnevarnejšega nasprotnika. Frunze je postal njegov ljubljenec. Ko je zvedel diktator, da nagajajo zmagovalcu" bolečine v želodcu, se je razburil in mu velel, naj se da operirati. Zdravniki so sicer trdili, da ni bolezen nevarna. Toda Stalin se ni pustil prepričati. Frunze je moral po dolgem obotavljanju na operacijsko mizo, kjer je umrl pod kirurgovim nožem: zadela ga je srčna kap. Stalin je mrk, osoren, nima prijateljev in se razume samo z onimi, ki so mu potrebni. Vestno je ndan svojemu idealu in ne misli postati Napoleon. Pač pa se smatra za ono osebnost, ki je komunizmu neobhodno potrebiia (dasi nasprotuje to marksizmu). Pred vsem je premalo izobražen in kulturen; ne pozna Evrope in ne obvlada nobenega tujega jezika. Marsikdaj stori veliko politično napako, a zna z azijatsko spretnostjo obvladati svoje sovražnike in pristaše. Kakor sem povedal, veruje stranka v njegovo iskrenost in se boji, da bo brez njega vse šlo k vragu. Stalin je edini komunistični voditelj, ki še vedno veruje v svetovno revolucijo. Ne mara misliti, da bi bil slab sedanji red. Samo ljudje se mu zdijo slabi in zato je tako neusmiljen. Njegovo vero v svetovni požar netijo poročila inozemskih sovjetskih zastopnikov, ki morajo povsod videti komunistične uspehe, če nočejo v ostavko. Sovjetska diplomacija mora lagati in se ne sme ozirati na dejansko stanje. V nasprotju s poročilom pariškega poslanika Dovgalevskega sem poročal resnico o letošnjem 1. avgustu in ja: vil: »Danes je korakalo po pariških ulicah 20,000 stražnikov in samo 2000 delavcev.« Takoj nato sem dobil poziv, naj se javim v Moskvo pred strankino razsodišče radi :>na-pačne ideologije«. Stalinovo trdno prepričanje v bližajočo se svelovno revolucijo tvori temelj sovjetske diktature. Stalin nima sebi enakovrednega naslednika. Če bi odstopil, nadomestila ga bo več-članska diktatura: Vorošilov, Molotov, Kaga-novič in drugi. A to pomeni, da se bo vse zrušilo. To pomeni — konec! Balgrahhe ves ti Belgrad, 31. okt. (Tel. Slov.«) Tekom prihodnjega meseca novembra bo ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turizem, sklical konferenco, ki naj definitivno uredi vse zadeve, ki se tičejo avtobusnega prometa in avtobusnih prog. Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Iz ministrstva za zunanje zadevo je odpotoval na Rakek generalnemu sekretarju Društva narodov g. Drummondu nasproti šef odseka za Društvo narodov dr. Ivan Perne. Belgrad, 31. okt. (Tel. Slov. ) Upokojeni so- dr. Hrasovič Silvin, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, I.illeg Albin, pisarniški oficijal okrajnega sodišča Krško, in VolavSek Josip, izvršilni uradnik v Mariboru. Belgrad, 31. okt. (Tel. :.Slov.c) Jugoslovanski turizam:: revija, ki jc dosedaj izhajala v Splitu in ki je bila glasilo zveze za dvig lu-rizma, se bo preimenovala v Jugoslavija« in bo izhajala v tujih jezikih kot organ Publika. Za interno propagandi) bo Izhajala nadalje kot organ Putuika revija Banje i tunzam . i »Slovenec« je poročal v svoji itev. 245 od 26. oktobra t. 1. pod notico »Odmevi Kajieževega kopkurza« in drugega dne v štev. 246 poid naslovom »Novomeški proces« o poteku razprave proti gospodu Josipu licu iz Kdčevja. Prepričali smo se, da je bilo naše'' poročilo deloma tudi vsled telefonske transmisije netočno, v več pogledih napačno, v mnogih trditvah pogrešilo, ter v splošnem ne odgovarja sodno ugo, tovljenim dejstvom. Ker je bila razprava preloZena na poznejši čas, bomo poročal: o isti in nje poteku svoječasno, ko se bo vršilo ponovno razpravljanje. Znižanje tarife za prevoz potnikov Belgrad, 31. okt. (Tel. ;>Slovx) Med posameznimi itainistrstvi se vršijo pogajanja za ureditev končne uredbe k spremembi osebnih železniških tarif. Že dalje časa je bilo opažati, da je drugi del tarif, ki določa prevoz potnikov, prtljage ter ekspresnega blaga, zastarel in da potrebuje nujno sistematizacijo ter delne spremembe. Pri teh pogajanjih se poudarja, da ho treba gotove posebne tarife znižati in končno tudi urediti zadevo s prvim in drugim razredom ekspresnih in osebnih vlakov. Pričakuje se, da bodo spremembe osebnih tarifov izšle čim bodo razgovori med gospodarskimi ministrstvi končani. Diamantna maša dona Bulica Split, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Slavni arheolog dr. Fr. Bulič je danes v 84. letu svoje starosti čital v cerkvi sv. Martina na porti Aurea svojo diamantno mašo. Pri tej priliki je poslal svojim prijateljem in znancem pismo, v katerih jih obvešča o ustanovitvi svojega zaklada za študij arheologije v naši državi. Osnovni kapital tega zaklada znaša 115.000 dinarjev, katero vsoto je v glavnem zbral on sam. V ta sklad je splitska občina obljubila 5000 Din lelno. Aretacije v Zagrebu Belgrad, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Iz Zagreba poročajo, da je bil aretiran bankir H r u š t i č, bivši voditelj frankovcev, ter dr. B u d a k Mile, tudi bivši voditelj frankovcev. Vihar na njujorški borzi se polegel New York, 31. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji borzi je od začetka dalje trajalo viharno povpraševanje. Ker se je sklenila cela vrsta ugodnih industrijskih sklepov, dalje radi i/.jave Rokefellerja starejšega, da bo ostal na trgu, in radi sklepa borzne uprave, da se borza za dva dni zapre, se širi prepričanje, da se je vihar že polegel. Včerajšnji dan je bil glede prometa tretji največji v zgodovini new-yorške borze. Promet se ceni na 400 do 500 milijonov dolarjev. Popravile so se zopet nekatere zgube prejšnjih dni. Vrednost akcij 16 vodilnih industrij se je zopet zvišala za 367 milijonov. Sposobnost trga se je razvila ravno tako spontano, kakor je prejšnji teden nastala panika. Avtoritativne izjave, da akcije leže sedaj na cesti, so tisočem malih ljudi dale povod, da so hiteli z novimi nakupi. Govorice o uvedbi diktature na Madjarskem Budimpešta, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Grof Ivan Hadik, kateremu je bivši cesar Karel neposredno pred prevratom poveril mandat za sestavo kabineta, piše danes v svojem članku v »Pesti Hirlapu« o možnosti diktature na Madjarskem. Diktaturo smatra sicer v splošnem za izključeno, vendar zadostujejo že govorice o diktaturi, da porušijo kredit in povzročijo beg kapitala. Njegov članek je vzbudil veliko pozornost. V političnih krogih se smatra, da je Iladika dovedlo do tega članka imenovanje Gombosa, ki je znan kot obože-vatelj Mussolinija, Hadik sam pa to domnevo odločno odklanja. MassoUni o Shesemannu Berlin, 31. okt. (Tel. »Slov.«) V argentinskem listu »Premsa« je Mussolini objavil posmrtnico o dr. Stresemannu. V tem nekro-logu pravi, da je spoznal Strescmanna ob njegovem rimskem obisku leta 1922;, tik pred pohodom fašistov na Rim. Tri leta pozneje sta oba državnika podpisala locarnsko pogodbo. Mussolini izjavlja: »Na Slresemanna mislim z največjimi simpatijami, njegova smrt mi je povzročila odkrito bol. Dasi je bil med vojno vsenemec, se jc po vojni izjavil za evropsko antanto, v notranji politiki pa za republikansko državno obliko. Mezdno giban:e na PoUshem Varšava, 31. okt. (Tel. : Slov.«) Radi za-grozilve generalne stavke je prišlo v premogovnikih okoli Dombova do novih pogajanj z delavci ter se je dosegel sporazum, da se zvišajo slalne akordne mezde. V gornješlezij-skjli rudnikih iu v vsej kovinski stroki je izbruhnil velik mezdni konflikt, v katerem še in [>!;5Io do nobenega sporazuma. Glede knjigovodstva tvrdke A. Kajfež se pri sodišču ni trdilo, da obstoja pri tvrdki dvojno knjigovodstvo, ki bi eno izkazovalo njeno aktivno stališče, drugo pa pasivno, ali pa, da bi se bilo kazalo konzorciju upnikov ene vrste knjigovodstvo z aktivnim stanjem, medtem ko bi se bilo pa pravo skrivalo pred upniki. Še manj pa je resnica, da bi bil tako knjigovodstvo vodil A. Kajfež mlajši Tega torej gospod lic, kakor se glasi naše prvo poro. čilo, ni mogel potrdili. Naše poročilo je torai po. grešno tudi v tem pogledu, v kolikor se isto tiče gospoda A. Kajfeža ter g. Antona Kajfeža mlajšega kar s tem lojalno popravljamo. Nevarno prestižno vprašanje Heimwehra Dunaj, 81. okt. (Tel. »Slov.«;:) Dočim se vodstva strank trudijo, da bi se po možnosti mirno razpravljalo v parlamentarnih odborih o spremembi ustave, poskušajo razvihrani elementi izven parlamenta zopet zastrupiti atmosfero. V Stockerau-u pri Dunaju so so prijavili v neko tovarno trije Heimvvehrovci za delo. Ker se morejo po kolektivni pogodbi sprejeti novi delavci le s pristankom obratnega sveta, je obratni svet odločil, da delavci s Heinnvehrovci ne bodo delali skupno. — Heinnvehrovci pa so se branili, zapustiti obrat. Prišlo je do ostrega konflikta in po vesteh, ki so se širile v parlamentu, so delavci tovarne Heirmvehrovce pretepli in jih vrgli iz tovarne. Nato je heinnvehrovska organizacija v Stockerau-u in okolici izdala alarm, nakar so se njihovi pristaši jeli pomikati proti Stockerau-u. Do večernih ur ni prišlo do nobenih dogodkov. Začela so se pogajanja pri industrijski 'zvezi, ki je odločena radi tega slučaja v Stockerau-u, postaviti delavcem eksempel s tem, da morajo ali pripustiti na delo one tri Heiimvehrovce, ali pa bo tovarna izpila vse svoje delavce. Industrijska zveza je imela popoldne konferenco, na kateri so sklenili, da se delavcem dolične tovari.e v Stockerau-u jutri popoldne sporoči sklep zveze industrijcev, da naj delavci v soboto zjutraj omogočijo delo trem heimwehrovskim delavcem, ker bo sicer tovarna izprla vse delavstvo. Voditelji Heinnvehra so s tem sklepom zadovoljni in heiimvehrovski oddelki so se zvečer vrnili na svoje domove. — Zvečer so imeli delavci \ Stockerau-u shod in ni prišlo do nobenih izgredov. Maniu za romunsho vossho Bukarešt, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Ob koncu velikih manevrov, katerih se je udeležil tudi princ Nikolaj, novi regent Saraceanu, ministrski predsednik Maniu in državni podtajnik Lugosanu, je imel princ Nikolaj daljši nagovor, v katerem se je med drugim obrnil na ministrskega predsednika Mania in izrazil nado, da se je Maniu prepričal o resničnih potrebah vojske, kateri naj v bodoče da na razpolago potrebna sredstva. Maniu je izjavil, da je odločen, dati armadi polno podporo ler končal z besedami: »Romunski narod in njegova vojska sta eno, ne iz ljubezni do anahronističneg.-i militarizma, niti radi želje po novih osvojitvah, temveč edino iz vzroka, da se more še nadalje služiti miru na tem delu sveta ter da more država varovati svoje meje in pospeševali produktivno delo.« Velika zmaga centroma Deželnozborske volitve na Radenskem ki so se vršile pred nekaj dnevi, izkazujejo izredno moč katoliškega centruma. Med poslanci si je centrum osvojil 34 mandatov, šest več kot pri zadnjih volitvah. To pot ju zbral na svoji listi 341.860 glasov, med tem, ko so socialni demokrati kot druga najmočnejša stranka dobili le 18 mandatov. Radenske volitve so dokaz, da je centrum prebolel povojno razrvanost in da se katoliški element med Nemci zopet konsolidira. Velikanski poraz; so doživeli nemški nacionalisti. Ocl S mandatov so padli na 3 in od 94.000 glasov na 34.000! — V bodočnosti se v Nemčiji izoblikujeta dva tabora: centrumaški in socialistični. Nov protiiaššstiovski atentat Lukseinburg, 31. oktobra. (Tel. : Slov. ) Včeraj zvečer se je pripetil nov protifašistični atentat v industrijskem mestu Escliu. Ko se je delavec, ki se ne bavi s politiko, nahajal v trgovini znanega fašisla Cieltija, so se nenadoma odprle vrata in v prodajalni se je začulo sedem strelov. Trgovec Cietti je zbežal v klet, delavec Testa pa se je zgrudil mrtev, zadet od več strelov. Atentatorja sta bila dva proti-fašista, ki sla zbežala preko francoske meje. Naraščanje Save Belgrad, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Iz Sremskfe Mitrcvice je prišlo poročilo, da jc Sava radi zadnjih nalivov močno narastla. Nevarosti za poplave zaenkrat ni. Kmetjp-gospndari! M M) Na' orite si Slovenskega gospodarja, ki je na'Starejši tu zelo priljubljen tednik z» gospodarstvo, prosveto m zabavo kmefs^ega ljudstvu. Stane letno samo 32 Din --------- " — 32 Din polletno 1(3 l)'n in č triletno Din Jarofa se: Mar.bcr. Korošca cesta 5. Verne duše Ljubljano, 31. oktobra. Nad božjo prirodo sanja vsa trudna in zamišljena otožna jesen. Bolestno razpoloženje objema človeška srca, občutek minljivosti preveva duše, misli se pogrezajo v misterij smrti in večno modre ukrepe Stvarnika, ki jih občuduje in jih skuša doumeti slabotno bitje: človek. V svoji molčeči zgovornosti razodevu priroda večne zakone svojega Gospodarju, ki v umiranju narave opozarja človeka, naj se v kratki dobi življenja pripravlja na prehod iz začasnosti v večnost, iz jeseni v neskončno pomlad. Kako modro je odredila katoliška cerkev praznovanje godu vseh svetnikov in neposredno za njim praznik vernili duš, ko je izbrala za to baš jesenski *as. Zadnje cvetke sc poslavljajo od nas in žalostno umirajo po livadah in vrtovih. Doživele so, zato morajo umreti. 35.000 jih počiva tam gori na pokopališču pri Svetem Križu. Doživeli so in so morali umreti. Mi, ki živimo, se tega z bridko mislijo v srcu zavedamo in nam je hudo. Žalujemo za dragimi rajnkimi, ki uas je nanje vezalo toliko življenjskih vezi. In še večja l»i bila naša bol, če ne bi imeli v resnicah krščanske vere jamstva in zagotovila, da je smrt le kratka ločitev in da nas tisti, ki so odšli pred nami v večnost, pričakujejo. Trumomn romajo ljudje le dni tja gori k Sv. Križu, da obiščejo poslednji domek svojih dragih, postoje ob njem in obude toplo čuv-stvo ljubezni v svojih srcih. Nebo je rosno od vročih, tihih solza in iskrenih molitev, ki kipe te dni izmed grobov k Vsemogočnemu za večni mil- in pokoj vernih duš. Zdi se, du gre med okrašenimi gomilami tih šepet sprave in ljubezni. bratstva in miru. Od toplote živih src se | vnemajo na grobeh plapolajoči plainenčki, ki i ponižno trepečejo pred nevidno oblastjo, ki ca- | ruje nad življenjem in smrtjo j Vseh mrtvili dan. Kur najboljšega premorejo te dni krščanska srca, vse so podarila spo- I minu mrtvih. Vsak okrašen grob zgovorno priča o nežni pieteti tistih ki romajo na božjo njivo, dn se v nemi govorici pogovore s svojimi dragimi, ki počivajo globoko pod zemljo. Zaplapolali bodo plamenčki na grobeh. a ne na vseli. Mnogo je grobov, ki jih že leta in leta prerašča dolga trava, kakor da bi jih hotela prikrili človeški pozornosti. Krščanska dolžnost nam narekuje, naj se spimniino tudi teh, bednih in zapuščenih, ki se jih ni dotaknila skrbna roka svojcev. Med tisoč prošnja, ki se bodo na praznik vseh svetnikom in vernili duš dvigale iz množice živih v nebo, bodi tudi prošnja za tiste, ki počivajo v pozabljenih grobovih! Slovensko gospodarstvo v Ameriki Razstava slovenskih trgovcev v Clevelantlu. Chicago, 12. okt. Od 25. sept. do 1. okt. je trajala v Slovenskem Narodnem domu v Clevclandu, Oliio, razstava slovenskih trgovcev in obrtnikov. V Ljubljani, kjer se prirejajo letni velesejini, že veste, koliko posla in truda je s takimi prireditvami. Ne omenjamo tega, da bi primerjali to razstavo ljubljanskemu velesejmu, pač pa zato, da bi mati domovina spoznala, da njeni sinovi in hčere, ki v tujini prirejajo take obširne narodne gospodarske prireditve, nekaj pomenijo in da tvorijo uvaževanja vredno gospodarsko silo, v svojem delokrogu. V Clevelandu bo nad 200 slovenskih trgovin in obrtnikov, ki se razlikujejo po velikosti, obsegu in moči. Med temi je nekaj veletrgovcev in veleobrtnikov, ki reprezentirajo precej kapitala. Slovenska banka North American Trust Com-pany, ima premoženja nad 5 milijonov dolarjev. Od leta do leta raste njeno premoženje in njen delokrog se razširja tako, da ima posebno podružnico v Collinvvoodu, vzhodnem delu mesta Cleveland, kjer je velika naselbina naših ljudi. Slovensko stavbinsko društvo je druga važna gospodarska ustanova v Clevelandu. Tu narod sistematično hrani, da vlaga tedensko in me. sečno del od svojega zaslužka in po preteku 6 let, ali na kakršno dobo pač plačuje, dvigne prihranke, na katere inu društvo plača po 6%. V Clevelandu imajo slovenski delavci nu podlagi akcionarnega društva svojo lastno livarno, kjer si služijo naši rojaki svoj kruh. Vodstvo podjetja in vse je v slovenskih rokah. V Clevelandu izhajata dva slovenska dnevnika »Ameriška Domovina« in »Enakopravnost«, dva tednika glasila podpornih organizacij: »Glasilo KSK jednote« in list »Nova Doba«, dva tednika glasilo Jugoslovanske katol. jednote. Med veletrgovinami zavzema tudi zelo častno mesto veletrgovina s pohištvom in raznim drugim mešanim blagom Anton Grdina in sinovi. Mnogo je še drugih. Razstava trgovcev in obrtnikov je izpadla nadvse sijajno, še Amerikanci so jo občudovali in dajali javno priznanje slovenskim trgovcem in obrtnikom, da so to podjetni ljudje, ki so vredni Amerike in ji delajo čast. »Na take »ljudi«, so izjavljali ameriški veljaki, »je in inorn biti Amerika vedno ponosna.« Slovenska naselbina v Clevelandu, ki šteje nad 35 tisoč naših Prva predstava v Brednjl Evropi I Conrad Veldt Velepremtjera epohalnoira filma NEVESTA ŠTEV. 68 (Das Land ohne Frauon) Drama ii življenja zlatolsknlcev v Avstrn ili po znanem romanu »Dlo Hraut No. 68«. Tragedija l.iulasti divizijski general Pantelija Jun-sič; zu inšpektorja pehote divizijski general Djordje Radisavljevič; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika zrakoplovstva generalštabni brigadni general ■Milutin Nsdič; za vršilca dolžnosti poveljnika du-navske divizijske oblasti generalštabni brigadni general Dragoljub Tasič; za vršilca dolžnosti poveljnika kavn-ske divizijske oblasti pehotni brigadni general Milan Plesničar; za pomočnika poveljnika du-navske divizijske oblasti pehotni brigadni general Radiša Nikolič: za pomočnika poveljnika vrbaške divizijske oblasti pehotni brigadni general Dragutin Stamenkovič in za pomočnika načelnika sodnega oddelka ministrstva vojske in mornarice sedni polkovnik Milan And'elič in obenem za člana vojno disciplinskega sodišča. — Napredoval je za uradnika 1. skupine 111. kategorije državni moister Ferdinand Petrik. — V inženiersko častniško šelo so odrejeni ined drugimi kot slušatelji sledeči inženjerski častniki: kan: I. razr. Liudevit Rupert iu poročniki Vla-dislav Mazur, Božidar Adamovič ter Ivan Sokele. = Za ordinarija [e imenoval komisar tnari-LK>rske oblastne samouprave dr. Silviia Brandicn. asistenta v bolnic v Murski Soboti — Premeščen ie iz M. Sobote v Celje gimnaz. profesor g. Ivan Mlinar. V M. Soboti je služboval 3 leta. /Vovi grobovi "J" Gospa Frančiška Potočnik, mati semeni-škega špirituala g. Cirila Potočnika, ie včeraj umrla, na Trati nad Škofjo Loko. Dobra in plemenita krščanska mati ie dosegla starost 70 let. Pogreb bo 2 novembra z Dolenje Dobrave na pokopališče na Trato. G špiritualu in vsem ostalim naše iskreno sožalje! N. p. v m.l Nogavice volnene - svilene - flor v vseh modnih barvah prvovrstne kvalitete — Srečko Vršič nasl. V. Lesjak Šelenburgova al 3 Pofes drugega ma*sufahlura€$a blaga priporoča krasna pliš pregrinjala, zavese najnovejših vzorcev in line preproge OMačIfnica za Slovenijo LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7 Mala kronika ■fr Ilustracija« št. 10, je včeraj izšla z odlično vsebino, Vedno večji krog čitateljev in prijateljev te revije soglasno hvali lepo opremo in krasne ilustracije Opozarjamo vse, da si nabavijo en izved »Ilustracije*. ne bo jim žal Posamezna številka 10 Din, celoletna naročnina !00 Din Revija je na razpolago v vseh trafikah in knjigarnah l/prava revije »Ilustracija Ljubljana, Kopitarjeva ulica b, 11. nadstr -k Vodstvo kmečke šale v Domžalah naznanja ila se prične pouk \ ponedeljek 4. novembra ob l'i (' zvečer) na osnovni šoli v Domžalah. Opo/urj.ije --c starši, d.i vpišejo v to šolo svojo sinove, ki so že dovršili tb. leto. Ure pouka sc določijo spo.ru/umiio. ^tarši, ne zamudite to ugodne prilike, ker je pouk popolnoma brc/plači i. -jV Invalidi v Zagorju. Udruženje vojnih invalide krajevni odbor Zagorje, naznanja članom, ki se Se niso prijavili okrajnemu sodišču v svrho prevedbe na /aščito po nov?m invalidskem zakonu, naj se takoj javijo pri krajevnem edfc-eru Zadnji dan prijave bo 30 nov. 1020 Kdor sc do tega dne sploh ne prijavi, izgubi vse pravice. Pozneje se ne bo dalo ničesar doseči. Obenem se iskreno zahvaljujemo za prostovoljne prispevke trafikantov gdč. Olge Čuk in gosp. Srečkoia t čaka- ki sta s Svojim darilom gmotno podprla tukajšnji krajevni odbor želimo, da bi našia več posuemalčev. ki bi karkoli prispevali' v plemeniti namen organizacije. •fr Cvetoči* ..agode pod Gclico. Prijatelj »Slovenca nam z J.t-sciiic pošilja šopek cvetočih jagod, utrganih ped Golico 30. oktobra. Hvala mu za prijazni pozdrav! •k Določitev vrednosti izpričeval Uradno se razglaša: Ministrstvo prosvete dobiva veliko prošenj, posebno od državnih uslužbencev v katerih prosijo za ugotovitev, do katerih kategorij oziroria služb zakona o civilnih uradnikih m ostalih državnih uslužbencih jih opravičuje njih šolska izobrazba (določitev enakovrednosti šolskih izpričeval v primeri z dovršenimi razredi srednjih šol). Da bi se lake prošnje hitreje ni laž.c reševale, jc ministrstvo prosvete odredilo, da v žedoče neposredno predloženih prošenj ne bo več reševalo, ampak samo tiste, ki mu bodo poslane s posredovanjem državnih, samoupravnih ali občinskih oblastev Ako so izpričevala napravljena v tujem jeziku, se mora poleg izvirnika priložiti tudi od ministrstva za zunanje zadeve overjen prevod. V vsaki prošnji mora biti kratek pregled celega šolanja in pri ožena morajo biti v izvirniku vsa šolska izpričevala, o čijih vrednosti se prosi odločitve. •k Dcuglas Fairbanks v Belgradu. V torek sta skozi Beograd potovala znana ameriška filmska igralca Douglas Fairbanks in Mary Pickford Bila sta v Parizu v Švici in nato v Londonu ni potujeta sedaj v Atene in Indijo. Ker občinstvo m vedelo za njun prihod, ju je sprejelo na kolodvoru samo par časnikarjev Bila sta zelo iznenadena radi slabega sprejema in žele časnikarji so jima komaj razložili, da imata tudi v Belgradu polno oboževalcev, da pa niso vedeli za njun prihod in ju torej tudi niso mogli dočakati Fairbanks je bil takoj pripravljen časnikarjem pokazati svoje akrobatske zmožnosti, prijel se je za prečko nad oknom vagona in z veliko spretnostjo in močjo skočil skoz okno. Časnikarji so ga prosili, da bi ponovno napravil tak skok. Fairbanks je sicer to napravil, imel pa je smolo, ker je napravil prevelik zamah Malo je manjkalo, da ni padel na hrbet, vendar je v poslednjem trenutku napravil gibčno kretnjo in se ujel na roke. V resnici ni Fairbanks več tako mlad, kot izgleda na platnu. Vseeno je še močan in kljub temu, da ima 25 letnega sina in bo kmalu poslal ded, še nc misli prepustiti mlajšim svojega mesta pri filmu. Časnikarji bi radi videli tudi Mary Pickfordovo in šele po dolgih prošnjah se je prikazala ua oknu. 1 udi ona ni več mlada, vendar je dobro ohranila svojo mladostno svežost in ljubkost. V tem pa je bil vlak že pripravljen za odhod. V zadnjem trenutku je še neka nora Belgraj-čanka skočila k Fairbanksu m mu snela kapo z glave — za spomin. Filmska umetnika sta pri slovesu obljubila. da bosta prihodnjič delj časa osttla v Belgradu. -k Truplo brez glave na progi. Na železniški progi Paračin-čuprija so našli v sredo truplo pro-goVnega nadzornika Velika Žibiča brez glave. Preiskovalna komisija ki se je podala takoj na lice mesta, ni inogla ugotoviti vzroka strašne nesreče. Najbrže ie Žikiča povozil kak nočni vlak. -k Roparji pred sarajevskim sodiščem. Okr sodišče v Sarajevu je te dni razpravljalo proti roparski tolpi ki je več. kakor leto dni nadlegovala vso sarajevsko okolico in ima na vesti več umorov in roparskih napadov. Sodišče ie obsodilo Jovana Sterkoviča na S let težke ječe, Toma Benedeka na 3 leta, Juliško Sterkoviča na 8 mesecev in Mariško Mezei na 6 mesecev težke ječe. ic Reja domačih zajcev. Spisal dr Štefan Vosz-ka. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din, Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zaica, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s s>ikami/, o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o pleme-nitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako ie zaica zaklali in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami), in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. ir Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdiaženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, lierazpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alko-koliki. ki so trpeli na želodčnem katarju no zauživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Neke uoči gu je nenadoma zmanjkalo Sprva smo mislili, da je bil nepričakovano premeščen. Sklepali so tudi. da je morda padel sovražniku v roke. Osem in štirideset ur pozneje pa smo čuli v dnevnem bataljonskem povelju, da je poročnik \lfrcd Globinskv — dezertiral. Dasi smo izgubili priljubljenega poveljnika, vendar smo mu vojaki na tihem želeli srečno pot, kamorkoli se je bil namenil. štirinajst dni po tem dogodku -;o Lahi zajeli ves naš vod in nas odvedli v ujetništvo. K. sreči vojna ni več dolgo trajala in so se po sklenjenem miru naši fantje mogli vrniti domov. Jaz, ki nisem imel ne doma ne svojcev, tudi domotožja nisem imel in sem sklenil, du se nekoliko sprehodim po solnčni Italiji. križemkražem šla moja jK>ta, potepuško življenje mi je vedno ugajalo. Tu pa taiu se ini ie nu široki cesti pridružil neznan popotnik, nagovorila sva se in včasih po več dni skupaj potovala. Živela sva večinoma od prosjačenja, saj Italija je itak dežela beračev... Lepega dne sem stal pred predmestjem Milina iu ugibal, ali ne bi kazalo, ogledati si mc-sia. Kljub slabi obleki in brez beliča v žepu vem se odločil, da 9i ogledam Milan. Več ur sem -i že potikal po ulicah ter naposled obstal pred leko cerkvijo, kjer so sc zbirali berači iu po-st-dali na stopnicah. Nenadoma se mi približa :osposko oblečen človek in me nagovori f>o imenu. »Gospod (joročnik 1», sem vzkliknil. Tojme-nc. /audurji vas iščejo I < »Tepecl« je odvrnil moj bivši poveljnik mi nič drugega. Mignil mi je. naj grem z njim. 'sla \ neki hotel, kjer je stanoval in uro pozne-seui bil od pete do glave nov. Mislil sem, da sanjam Poročnik Glol>insky je imel denarju kot črepinj. »Mati mi je umrla, podedoval sem,« je kratko pojasnjeval. sCtnurek, poveseli se nekoliko na moj račun, saj imam še graščino na Poljskem.«: Natančno štirinajst dni sva živela / Globin-skym kot najbogatejša kneza na svetu Mož je naravnost razsipal denar. Po štirinajstih dneh pa mu je zmanjkulo cvenka iu je pisni na Poljsko po nova sredstva. Namesto teh je prejel odgovor, da mu je država zaplenila vse njegovo imetje, ker je bil dezertiral od vojakov... Tako je postal čez noč to, kur sem bil jaz: berač. »Svet je velik.« jc menil včerajšnji bogataš. »Na materin grob pojdem in si končam to ničvredno življenje!« •Ob. ne, ne, gospod poročnik.« sem ga tolažil. »Svet je velik in lep. zelo lep! Saj imate še bogastvo, ki vam ga ne morejo zapleniti: zdravi ste. Oženili sc boste, družico vam bo Bog dal, delali boste in pozabili na to, kar je bilo.« »Oženil?* Nikoli, Cmtirfek, du veš. nikoli: lz hrepenenja po Moji nevesti Sem pobegnil od vojakov, kakor hitro sem zaslutil njeno bližino. Mimo sovražnih straž sem se priplazil na italijansko ozemlje in krenil naravnost v Milan Tu živi ona, lep«, ponosna ko n fesu Viktorin. Sedem let sva sanjala o najini bodočnosti in blagoslov najinih staršev jo o/arjul te sanje. Radi njene bližine sem poteptal svojo oficirsko čast in prvo j nagrado« za to mi jc dala baš ona z besedami, polnimi prezira in zaničevanji: -Čnstnlk-rlezer-ter? Nikdar ne bom [»stala vušu /ena' Ponos poljske krvi se je bil dvignil v njej. zakaj ujena mati jc bila doma iz naših krajev, oče jc italijanski plemič.« zopet redno ordinira od 11.—1. lasia. *3osii€i?she$@ ni. 4 0videl sem. da bi bil plelDieu-beračn poslej le v nadlego, zalo sem se poslovil od njega in ga prepustil ns, ti Opazil sem, ila mu je všeč lako. Minilo je '.to teh dogodkih mnogo lei. Velik« sveta sem obredrl, vso mojo mladost jc posrkalo pofcnitško življenje Na stara leta sem se priklatil v svoj rojstni kraj. da bi živel od milosti dobrih domačih l judi. Nisem' slutil, da bom na«<-l tu starega znanca. Pred par ieti sem na pra/nik vseli svetnikov slonel ob kamenitem podboju pri vhodu na pokopališču in prosil vbogaime. Prišel je mimo grobar štefek in mi vrgel v nastavljeni klobuk svetel novec. Pogledal sem grobarju natančneje v obraz in ga spoznal [w> tisti trpki, neizprosni resnosti, ki je menda še ni nikoli razsvetlil na smeh »Globinskv!« sem zazijal. On pa je zamahnil /. roko in pocedil skozi stisnjene ustnice: >Grobir Štefek!« j^a-mederneiš - tamski plašči Zimski zelo trpežni in topli Modni velour in kasha s kožuh Fini rips svil. podlaga, z vatel Otroški 2 let dalje, v vseh vel od 350 Din naprej od 480 Din naprej od 780 Din naprei od 120 Din naprej Preden se odloČite za nakup si oglejte blago in cene v izložbah pri: F. in I GORIČAR, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 29. Lastna izdelava po dunajskih modelihl Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo vsakogar gotovo zanimala. Navedenih je ludi 11 kuhinjskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi. Zajčje meso ni nič slabše kot teletina, po redilnosti pa je še več vredno. ir Opozarjamo na današnji oglas gostilne »Pri ličku na gričku tV Primarij dr. Draguš si- je preselil v Beethovnovo ulico 15. -A- Volnene noflaviee, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Zimske suknje ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in ceni samo pri Fran Lukič Stritarjeva ulica Nesreča ne počiva — Zastrupljenje s pokvarjeno hrano. V sarajevski bolnici je v sredo preminul Ojorgje Stremo. Uvedena preiskava je ugotovila, da je tirni! radi za-strupljenja s pokvarjeno hrano. Njegov prijatelj, ki je isti večer z njim jedel in pil v neki sarajevski gostilni, je ravno tako čutil bolečine v želodcu, toda ie zastrupljenje prebolel. Preiskava se nadaljuje. — Karainboli. Več karumbolov je bilo prijavljenih včeraj ljubljanski policiji. Mu Mestnem trgu je neki koles,ir podil na tli neko bančno uradnico, ravno tam in skoro ob istem času pa sc jc neki nestrpni in nagli pasant zaletel v neko kolesarim z Rudnika in jo podil m: tla. Obe ženski tožita o bolečinah in da sta jima pokvarjeni obleki. V Mostah, pred Mt-r-gllentlmlerjevo tovorno, jc aviobils |x>tlrl lut tla nekega kolesarju in inn /drobil kolo. Kolesar je odnesel le manjše poškodbe. britvice iz srebrojeklu povsod nadkriljujejo Predprodajalci naj se obrnejo na tiusfav !!es$s«r A Solsa. W$eu Vit., ninhferg. 10 ■UnHL Ljubljana Kaj bo danes? Drama; Nevesta 3 krono. Op.era: Carmen Kino Dvor: Nevesta št. 68, (Konrad Vcidt.) Na pokopališču: Ob 3 petje ljubljanskih pevcev na pokopališču pri Sv. Križu, ob 3.45 proslava žrtev svetovne vojne na vojaških grobovih. Lekarne: Nočno službo imajo- Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. G Iz pokopališke statistike. Na pokopališču pri Sv. Križu je bilo d 1. januarja t. 1. do 31. oktobra pokopanih vsega 1079 mrličev Od teh je bilo nad dve tretjini pripeljanih iz splošne bolnice. Okoli 150 ljudi, ki so v tem času umrli v Liubliani, je bilo odpeljanih na domove Premožnejši okoličani večinoma oskrbe pokop svojcev, ki umriejo v Ljubljani, na domačem pokopališču. Od meseca maja 1. 1906,, odkar je pokopališče, pri Sv, Križu otvorjeno, pa do danes je bilo tu pokopanih 35.000 mrličev, med temi okoli 6000 vojakov, ki so umrli v Ljubljani na posledicah vojne O Vreme je bilo včeraj v Ljubljani ves dan deževno. Temperatura 10.9° C Barometer 758.1. Tudi po drugih delih države je deževalo. 0 Na It. in III. prosvetnem večeru nas je priljubljeni predavatelj g. prof Janko Mlakar 3pr-.tno in živahno, kot zna samo on, vodil po 3vici — r»ju Evrope, tej čudoviti in edinstveni deLeli, kier je na majhnem prostoru nakopičeno ogromno bogastvo naravnih lepot, ki iih zna izredno podjetno švicarsko prebivalstvo v tehničnem oziru čudovito izrabljati. Predavanje ie spremljal film (Ufa). ki nam ie pričaral pred oči vse naravne lepote in tehnične znamenitosti dežele, nas seznanil s prizori iz planinskega in ljudskega živlienia ter zlasti iz vseh panog zimskega športa. Film so prepletale zgodovinske reminisccnce, ki so vezale sedanjost s preteklostjo. Predavanje je obakrat privabilo polno dvorano občinstva. 0 Slovesna maša zadušnica za pokojno gospo Berto BukJek bo 5 t. m. ob sedmih v cerkvi Marijinega oznanjenja. 0 Lastniki luksuznih in tovornih avtomobilov ter motornih koles se ponovno opozariajo na razglas mestnega magistrata, ki ie bi! obiavlien v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2. oktobra t. 1. št. 97 stran 748 ter v dnevnih časopisih. Po tem razglasu morajo predložiti mestnemu knjigovodstvu tehnične listke svojih vozil naikasneic 14 dni po objavi razglasa v Uradnem listu. Za tovorne avtomobile ie predložiti tudi tipno spričevalo. Mestni magistrat bo vse lastnike avtomobilov in motornih koles, ki ne bodo predložili do 15, novembra 1929 tehlničnih listkov, kaznoval z globo, predvideno v 8 9 Naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 4 pinuurja 1921, objavljene v Uradnem listu št 19-5 od 17, jan 1021 0 Dva pobegla vlomilca. V ponedeljek sta ušla iz mariborske kaznilnic« dva nevarna vlomilca in sicer 31letni Josip Sktiblc, doma iz Notranjih goric in 34ietni Franc Papež Iz Ljubljane. Glavobol m migrena prenehate, zopet se veselile življenja s pomočjo znanih hvic ,,Pyramidon" je zakonito zaščiten. Fal-ziSkati pod tem imenom se sodnjisko zasledujejo. Maribor V mr Pristne samo v originalnem zavoju .....f&bk^iGciui". F/ « 0 0 M tj « Kdaj je človek resnično srečen? Odgovori. 42. Ko počiva v Tebi, Gospod... 43. Kadar tako hrepeni po trpljenju kakor posvetujaki po denarju. 44. Kadar prejme pomoč, ko je v trpljenju najbolj zapuščen. 45. Kdor prav uporablja čas. 48. Kadar izpolnjuje svoje dolžnosti in ne išče priznanja. 47. Kadar po hudi dolgi holezai popolnoma ozdravi. 48. Ko si izbere pravi življenjski poklic 49. Kadar človek sam malo potrebuje in drugo osrečuje. 50. Kadar po težki turi uživa lep razgled. 51. Ko se otreseš sitnega šefa in postaneš samostojen. 52. Slepec, ki spregleda. 53. Zvezdoslovec, ki bo prvi prifrčal z raketo na Mars. 54. Ko bomo lahko rekli: Panevropa je ustanovljena! 55. Če je po gorah sneg, na vrtu pa najdeš šopek vijolic. Skubic je bil 1. 1920. v Ljubljani obsojen na 20 lel težke ječe, Franc Papež pa na dve leti. Skubiceva glavna »specijaliteta« so ropi, Papež pa je izredno spreten vlomilec. Ni izključeno, da sta ta dva izvršila vlom na Viču, o čemer poročamo na drugem mestu, prav gotovo pa je, da se sedaj klatita okrog Ljubljane in prežita na ugodno priliko za zločine © Železničar — žepni tat. V ljubljanske sodne zapore so včeraj pripeljali nekega J. Ž. iz Ljubljane in železničarja po poklicu. Ž. se jc spozabil in v vlaku med Mariborom ter Zidanim mostom ukradel neki kmetici torbico s 4000 Din. Ž. si je hitro najel dve lahkoživi znanki iz Ljubljane ter z njima veseljačil ter popival v neki gostilni pri Poljčanah vso noč. Zjutraj je prišla železniška policija in aretirala vse tri. Ž. je bil izročen sodišču, deklini pa je prevzela ljubljanska policija. 0 Člani Stolne Vinccncijeve konference se zbe-ro danes popoldne točno ob 2 pri cerkvi sv. Krištofa, in se nato podajo k grobu pokojnega prvega predsednika Vinc. družbe škofa Jan. Gogole in ondi po-časte njegov spomin. 0 Kino Dvor nam sporoča, da se radi dolžine njegovega filma vrše predstave danes ob pol 11 dop., ob 3, ob 5, ob 7 in ob 9 zvečer. 0 Opozarjamo na današnji oglas in ugodne cene tvrdke Šterk nasl. Miloš Karničnik, Ljubljana, 0 Gospodinjam in onim, ki hočejo dobre gospodinje postatil Ob domačih praznikih, godovih, jubilejih, ženitninah in gostijah je za gospodinjo velike važnosti, da zna vse tako pripraviti, da napravi tako na domačina kot na gosta čim lepši vtis. Kako naj se v modernem življenju obnašamo? Kako jemo? Kako goste vabimo in kako jih sprejemamo? Kako pripravimo jedila, jedilni list, mizo? Kako strežemo pri mizi? — Skratka: Kako ob takih prilikah vse uredimo tako, da ne trpi ugled gospodinje in so gosti zadovoljni, — to jc vprašanje, ki mora dati vestni gospodinji največ skrbi. Te dni se mudi v naši državi strokovnjakinja v teh vprašanjih gospa Helena Weyand iz Diissel-dorfa ter prireja tečaje za gospe in gospodične. Dame, ki so se udeleževale teh tečajev v Celju in Zagrebu, so polne hvale o teh predavanjih, — V dneh 5., 6. in 7. novembra t. 1. priredi gospa tak tečaj tudi v Ljubljani in siccr v dveh oddelkih v zeleni dvorani »Uniona«. Dnevni tečaj traja vsak dan od 4 do 6, večerni pa od 8 do 10. Gospe in gospodične, ki žele obiskovati ta zanimiv in poučen tečaj, naj si takoj nabavijo tečajne izkaznice proti plačilu 100 Din tečajnine v Matični knjigarni na Kongresnem trgu O Kemično snaženje oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8. □ Priznanje ... Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru si jo pri nedavni sadili razstavi v Ljubljani priborila priznanje, da so njeni razstavljeni predmeti prvi po kakovosti. Posledica je bila, da se jo povpraševanje pri še mladi sadjarski zadrugi silno dvignilo tako, da gre število n. pr. izvoženih jabolk že v stotino vagonov. Uspehom čast in priznanje. □ Blagoslov filma... V Prosvetnem kinu, ki vrši veliko kulturno poslanstvo zlasti v nižjih ljudskih plasteh, se bo jutri, pojutrišnjem ter v ponedeljek predvajal krasen film »Lepota Jugoslavije«, ki se v njem razodeva čar naše lepe in močne domovine. Pričetek ob pol 20. □ Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru bo dajalo od 1. novembra dalje svojim članom informacije ob sredah in sobotah od 18 do 19 v društveni dvorani. □ Poštno madjarsko letalo, ki je pred dnevi moralo prisilno pristati pri Hrastovcu, čuvajo sedaj orožniki. To pa radi toga, ker se letalo ne sme dvigniti preje, dokler ne dobi tozadevnega dovoljenja od strani zrakoplovnega poveljstva v Petro-varadimi, kar se bo zgodilo tekom tega tedna. Osobju letala gro naše tamošnje ljudstvo ter oblast zelo na roko; drugače se je godilo našim letalcem, ki so morali pristati na Madjarskem, kjer so živeli ob kruhu in votli in kjer so jim letalo demontirali. □ Oblastna samouprava za socialno skrbstvo. Oblastni komisar je dovolil Borzi dela podporo v znesku 5000 Din; hiralnica v Muretincih pa dobi podporo v iznesu 20.000 Din. □ Poslovilni večer so priredili v sredo zvečer častniki tukajšnjega pešpolka češkoslovaškemu ge-neralštabnemu kapelami Josipu S m a z a 1 u, ki je skozi dva meseca kot gost naše vrle vojske imel priliko, opazovati ter proučiti njeno delo in uspehe ter njeno notranjo rast. Na poslovilnem večeru, ki sla se ga udeležila tudi poveljnik domačega pešpolka polkovnik Č e d a S t a n o j 1 o v i 6 ter njegov pomočnik polkovnik Drago Dolenc, je dal kapetnn Smazal laskavega izraza priznanju vrlinam naših častnikov ter našega moštva. Večer je potekel v znamenju trdnih vezi bratstva in zvestobe, ki vežejo češkoslovaško in našo vojsko. □ Več čevljarjev in mizarjev, 3 služkinje, 3 kuharic, 2 tovarniški delavki ter 1 pletiljka dobe takoj zaposlitev preko tukajšnje Borze dela. □ Na ribjem trgu je bilo včeraj povpraševanje zelo živahno tako, da jo bilo že pred deveto vse razprodano. Cene so bile 16 in 36 Din. □ Talijin hram je bil v sredo zvečer docela razprodan. Na sporedu je bila prva letošnja glasbena uprizoritev — Leharjev »Piskrovezr. Lep umetniški večer kakor jih je v preteklih sezonah beležilo mariborsko Narodno gledališče le malo. Junaki večera — P. U d o v i č c v n ,' Š. F r a t n i -kova, S. I v e 1 i j a , A. Ilarastovič, P. Rasberger in F. Blaž — so želi od strani hvaležne publike viharen aplavz, Udovičeva, Frat- : nikova ter novi tenor Ivelija tudi šopke. »Piskro-! veza« je s temeljitostjo in rutino naštudiral naš j splošno priljubljeni dirigent Lojze llerzog. Režijska plat uprizoritve pa je bila v rokah domisel-, nega A. H a r a s t o v i č a. □ Vzdrževanje starega cerkvenega pokopališča. Kakor znano je mestna občina prispevala za popravo obzidja določen znesek. Nadaljnje vzdrževanje pokopališča, ki ostane do 1. januarja 1940, pa je postala dolžnost vseh prizadetih. Treba bo krili stroške za čiščenje poti, nagrado pokopališkemu čuvaju itd. /slo se danes na Vseh svetnikov praznik obrača slalni odbor za vzdrževanje starega cerkvenega pokapališča na interesente s prošnjo za letne prispevke. Prispevke sprejemajo: mostni in stolni župnik Franc Moravec; M. Koprivnik v Krčevini, Badlova 15; E. W8gerer, Slovenska 9; I. Skasa, Krekova 16; V. Murko, Meljskn 24 ter J. Pfrimer, Aleksandrova 41. □ Smrtna kosa. Preminul jc Matija Sajnko-vič, delovodja drž. žel. v pokoju, Ciril-Metodova i) v Studencih. Pogreb bo jutri ob pol 17 iz hiše žalosti na studenško pokopališče □ Cvetlični trg je bil tudi včeraj navzlic deževnemu vremenu dobro založen. Zlasti po kri-zantemah je bilo povpraševanje zelo živahno. Posamezni šopki do 5 Din; umetne cvetlice 5—10 Din-venca pa 150—200 Din. □ Groza statistike. V teku desetih mesecev je bilo letos glasom tozadevnega poročila na tukajšnjem policijskem komisarijatu izvršenih 12 samomorov; razen tega beleži poročilo 15 slučajev nesrečne odnosno naglo smrti. Radio Maribor Aleksandrova cesla 6 Je naše ooaret/e Zahteva/te oonuabo, bogato zaloga — soliana oostrežba. Ne boste z noben/m raaioaoaratom L/ubl/ane bol/še ooslušali, kakor z našim izoe/kom Celie Totanksphi zanimiva zgodovinska I aienOciUII povesi iz slovenskih krajev začne v kratkem izhajali v Slovenskem gospodarju. I>i je naš najstarejši in najbolj priljubljen tednik za gospodarstvo, nrosveto in zabavo Slovenski gospodar slane letno Din 32'— polletno Din 16 in četrtletno Din 9--. Naroč so v Maribor nKoroškn cesta 5. Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem, ampak dajajte jim M ki vsebu je slad in je radi tega zelo reililne vrednosti, lahko prebavljiv in vzbuja tek. Dobiva se v vseh lekarnah. Med grobovi starih borcev Razdvojenost med Nemci in Slovenci v pred-in medvojnem Celju ni bila le družabna, temveč jc segala ludi preko vrat življenja. Imeli smo svoje slovensko — sedaj okoliško — pokopališče, Nemci ! svoje nemško, sedaj mestno pokopališče. Čeprav i bogati in ugledni Slovenci so si vendar gradili , svoje grobnice v oddaljenem pokopališču med slo-j venskim življem. V dobi svobode radi pozabljamo na grobove na sedanjem okoliškem pokopališču, ki so bili v dneh suženjstva svetli spomeniki nacijonalnega dela in mučeništva. Tu leži dolga vrsta slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih delavcev, ki | so z velikimi osebnimi žrtvami vzdržali naval nem-šlva in bili junaški branitelji hudo ogrožene slovenske grude. Sloves njihovega dela je znan po vsej slovenski zemlji in slovenska zgodovina jih je že zapisala med tvorce slovenske svobode. Tu počivajo med drugimi dr. Vatroslav Oblak, vseučiliški profesor irj velik slavist; dr. Štefan Ko-čevar, prvoboritelj za pravice celjskih Slovencev v dobi narodnega gibanja in ustanovitelj prvih slovenskih društev v Celju, n. pr. čitalnice; prof. Miha Žolger, pedagoški pisatelj in urednik šolskega lista »Popotnik«; dr. Ivan Dečko, neustrašeni bojevnik za gospodarske in politične pravice celjskih Slovencev v dobi najhujšega porasla nemškutar-stva; Armin Gradišnik, prvi organizator slovenskega učiteljstva in borec za njihove stanovske pravice v dobi najhujšega pritiska nemških oblasti; opat Ivan Ogradi, v najtežjih časih celjskih Slovencev goreči zagovornik in zaščitnik; dr. Alojzij Brenčič in dr. Rudolf Filipič, boriteli za pravicc slovenskega jezika pri sodišču; dr. Josip Scrncc, starosta celjskih Slovencev in ustanovitelj celjskil-, narodnih društev, deželni in državni poslanec, na- dnostmi Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno fcn zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res mestnik štajerskega deželnega glavarja, borec za politične in gospodarske pravice Slovencev v Avstriji; Anton Kolcnc, vcletrgovec, ki je svoje veliko premoženje prepustil revnemu slovenskemu dijaštvu v obliki ustanove; Janez Macur, širom vse Slovenije in preko njenih mej znani slovenski pridigar; Lovro Baš, notar in veliki gospodarsko-politični delavec v dobi najhujšega suženjstva celjskih Slovencev; kapetan Vinko Vošnjak in dr. Ivan Radcj, dva mlada slovenska idealista, organizatorja slovenskega dijaštva v dobi avstrijskega hlap-čevanja in končno mladi mnogo obetajoči pesnik Bogomil Arnšek, ki je kot 201cten fant obupal nad seboj, dasi je pel, da »meni so vsa vrata odprta na stežaj«. Le malokateri slovenski Celjan pa morda ve za grob, ki hrani ostanke velikega celjskega Slovenca iz viharne dobe leta 1848. V mali kapelici ob cerkvi sv, Maksimiljana počiva opat Matija Vodušck, desna roka velikega Slomška, urednik tretjega, četrtega in petega letnika -»Drobtinic«. Mož je ponovno pogumno nastopil proti tlačenju slovenskih pravic. Naj bi bili li grobovi opomin sodobnikom in zlasti sodobni mladini, da se z veseljem in žrtvami posveti gradnji slovenske kulture in slovenskega gospodarstva v dobi svobode in prostosti, sSs Kmetijsko nadaljevalna šola v Celju prične s poukom 5. novembra t, 1. Pouk je brezplačen. Poučevalo se bo skozi vso zimo in sicer v mesecih novembru, decembru, januarju, februarju in marcu dvakrat na teden popoldne & Odvetniška pisarna dr. Aniona Ogrizeka, odvetnika v Celju, se preseli s pondeljkom, dne 4. novembra 1929 iz dosedanjih prostorov na Kralja Petra cesti št. 2S v dosedanje prostore Ljudske posojilnice v Celju, na Cankarjevi cesti 4, poleg davčne uprave. & Ljudska posojilnica v Celju, r. z. /, n. z. prične v ponedeljek po Vseh svetih dne 4. novembra 1929 poslovati v novi palači v poslovnih prostorih na vogalu Kralja Petra cesto in Vodnikove ulice. & Novi zobozdravnik dr. Stane Vrhovcc že ordinira redno od 9 no 11 in od 13 no 19 v novi hiši nasproti hotela »Skoberr.c«. nm ,ADRIA' IVS DOM 5 i _ Pevska zveza Opozarjamo, da naj sc delegati posameznih pevskih okrožij sigurno udeleže občnega zbora dne novembra \ Novem mosta. Občni zbor so prične ob pni 12 v dvorani Rokodelskega doma. Ob ~i popoldne je istotam koncert novomeškega okrožja. Novomeške okoliško zbore vabimo, da sc koncertu v obilnem številu udeleže, kajti to bo /a Novo mesto dogodek prve vrste. Iz društvenega življenja šišensko prosvetno društvo uprizori v spomin vseh rajnih na praznik Vseli svetnikov ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani Raupachovo žaloigro >Mlinar in njegova hči«. Občni zbor Stolne prosvete, ki se radi nastalih ovir ni mogel vršili napovedanega dne. se vrši nepreklicno v nedeljo 10. novembra ob 0. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Zborovski koncert v Ljubljani. V ponedeljek, 4. novembra slavi pevsko društvo K rakovo Trnovo 10 letnico svojega obsloja in priredi ob te, priliki pod vodstvom svojega dirigenta g. Premlča slavnostni koncert, pri katerem sodeluje tudi operni pevec Leopold Kovač. Zbor zapoje sledeče pesmi: Adamič: Kje si svoje licc uinila; l)ev: Marija in mlinar; Adamič: Pesem o beli hišici. V drugem nastopu l)ev: Gor čez jezero; Premrl: Domovini; Železnik: Na vasi; Kimovec: Oblaček; Dev: Kob Žilo in Dravco preplavali znov; Canič: Stara ljubezen. Sklepno točko zborovskega koncerta pa tvori nova skladba Emila Adamiča: Zapojmo, kantata -/.a tro-glastii moški zbor s spremljevanjem trobilnega kvarteta in tolkal. Predprodaja vstopnic v ponedeljek v Matični knjigarni. liivši salezijanski (jojenci imajo svoj redni letni sestanek na Rakovniku v nedeljo, dne 3. novembra, kar v vabilih pomotoma ni bilo navedeno. Tečaj za kino-operaterje priredi Prosvetna zveza v nedeljo 2. novembra v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Tečaj sc prične ob 9 dopoldne. Na tečaju se bodo udeleženci praktično usposobili predvajali filme na male Pathe Uaby aparat, kakor ludi na normalni kino-aparat. Prejeli bodo navodila, kako je treba ravnati s filmi, dn se ne pokvarijo in, kako se filmi zlepijo. Koncem tečaja bodo prisostvovali predvajanju filma v enem izmed ljub jjanskih kino-gledišč Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo od 1. 110 vembra letos do 1. marca 1930 mesarske obratoval niče ob nedeljah ves dan zaprte, zato pa ob sobotah odprte do 19. ure. SALONIT" cementno azbestni Skrili |e najboljši materijal za pokrivanje zgradb Zgodovinski spomeniki na Ijublj. pokopališčih f'o vsej domovini drhte danes hvaležna srca spouiinu onih. ki so nam s svojo krvjo odkupili narodno svobodo Po vsej Sloveniji se dvigajo njim v spomin znamenja, spomeniki, kapelice, pri katerih se humo spominjali njih žrtev z molitvijo, pesmijo in cvetjem. Poleg teh krvavih žrtev pu ne sinemo prezreti in pozabiti danes onih mož, ki so v tožkih razmerah in s krvjo i z besedo i z vso silo svoje duševnosti pripravljali dan svobode, bodrili narod v njega zavesti, dvigal; mu pogum iu skozi desetletja, celo stoletja >tali neomajno kot stebri, ki so nosili vse breme, da se ni zrušilo, kot svetilniki. ki so kazali narodu pot k pravim ciljem, kot pionirji, ki so l vso silo orjakov kopali in utirali pot temu, kar je moralo priti, ker so to oni tako pripravili. To so oni uašj narodni delavci, ki so njih grobovi danes že skoroda pozabljeni, dasi srečujemo njih imenu vsak dan \ pisani nar. knjigi. Bo prav, če opozorimo danes vsaj na nekatere gie-bove, ki leže ua naših obeli pokopališčih pri S\. Krištofu iu Sv Križu Nekateri so že popolnoma zapuščeni, da jih je težko najti. SvojČas je mladina ta iu oni grob za današnji dan jio-pruvila iu skromno olepšala. Danes tudi tega ni več. So pač drugi časi rmmrm- Pokopališče pri Sv. Krištofu To pokopališče bo v najbližji bodočnosti izginilo iu se umaknilo novim regulacijskim načrtom, leži pu tam poldrugo stoletje naše narodne pro-svele in grobovi uiož, ki so ponesli naše ime daleč po svetu. Takoj pri vhodu (št 1) je v zidu sjioinenik Fr. Ks. Pircu, ki jc bil rojen v Kamniku dne 26. nov. 1785, pastiroval 12 let po Kranjskem in odšel med Indijance v Ameriko, kjer je misijo-naril 38 let in umrl 22. jun. 1880 Takoj zu cerkvico (št. 2) leži pokopan ljubljanski župan Ambrož, ki je dal ime Ambroževemu trgu. Ce stopiš po stezi 10 korakov dalje, zadeneš na levi ob spomenik Roberta Burgarella (1849 do 1887), c. kr rač. oficijala in skladatelja (št 3) Ob zidu proti Dunajski cesti leži za Burga-rellom Janez Gnezda, bivši gimn. katehet in predsednik Dr. rok. poni. (št.4). Kreni ob podolžiiem notranjem zidu in se ustavi ob samotnem spomeuiku z liro (št. o). Težko že razbereš ime Gregorja Kiharja, dolgoletnega šenklavškega orgauista iu našega izvrstnega skladatelja. Se danes nam poje po svojih pesmicah pri vsakih litanijah. Njegove »jamice* ni izlepa kdo prekosil. (20. avg. 1796 — 24. julija 1863.) Poleg njega počiva njegova setrica Jerica, ki mu je bila na koru največja opora; njen visoki, čisti sopran omenjajo v njegovi družbi \si pisatelji. Njegov naslednik pri orgluh je bil za kratko dobo njegov nečak Gregorček, ki je odšel kmalu za svojim stricem in počiva pri njem. L; ln nič Joža: Cipresa Njeno lelo je bilo že staro, mršavo in razpokami; nepokrito, rdečkasto mesu je bilo presušeno in zapečeno, globoko razjedeno od neusmiljenega vetra, Njena lepota je že davno minila. Nič več ni sladkobno dehtela in nežna trepetala, kadar je diliuilo jutro vanjo. Komaj da je dajala senco grobu in kameiilteimi spomeniku ... Letos je vendarle še dočakala večer vernih duš, lučke ter belo in zlato cvetje. Line so odprte nocoj, zvonovi plakajo ler se Irkaio na bronasta prsa; kdo ne bi mislil nocoj ua prošle dni.. . Trideset takih večerov je doživela! Koliko solza je obviselo na njej; kolikokrat so jo pobožale bele roke mlade vdove, kolikokrat je ta stopila tesno k njej, kot da se hoče priviti k umrlemu možu. čutila je, kako je burno utripalo njeno ubogo srce. Ah! Tedaj je bila še mlada. Komaj da ji je dobrodušni vrtnar naravnal telo za lepšo rast! Bila je ozka in mična kakor devica, ko ji postajajo ustnice črešnjevo rdeče. Potem se je začela razvijali, postajala je lepa in košata. Mehko vejevje se je gostilo, dobivala je polno, zalito obliko. Njen vonj ni bil več tako rahel, postajal je oljnato sladkoben iu mameč. Tako je samevala na vrtu, hrepenela in čakala; včasih se je zatekel k njej pisan metulj, se za hijiec odpočil, pu zopet odfrfotal v solnčni svet. Nekega jutra pa je prišla bleda vdova ler jo izbrala za družico pokojnemu možu. Vrtnar in io «resadil k vzglavju svežega groba; mlad Inož je ležal v njem, srce je bilo še gorko. Kamor se je ozrla, povsod je ležala negibna tišina, pod drevoredom puščobnih ko- Ne daleč od leb leži pokopan (št. 6) L mil Korytko, roj v Zezavvi v Galiciji 1813 I Bil je interniran v Ljubljani, ker je bil na sumu. da je v dobrih razmerah z revolucijonarci. S Prešernom sla bila dobro znana, prijatelja, učila sta se drug od drugega slovenščine in poljščine. Nabiral in prevajal je nar. pesmi iu drugo blago, umrl 1839. (Korjtkova ulica.) Tik ob njem leži (št 7) Prešernov ožji rojak in prijatelj Matija Coj> iz Breznice (1797), učenjak svoje vrste, ki je gladko govoril in pisal 19 jezikov. Radi učenosti je imel priimek »velikan učenosti (monstrum seientiae). Utonil je 6. junija 1835 v Savi (Čopova ulica.) Naš prvi pesnik Val. Vodnik, rojen 3 lebr. 1758 v žsiški pri »Kamniti mizi, umrl 8 jun. 1819, siliva poleg Copa (št. 8). Prvi spomenik so mu postavili prijatelji že leta 1819., ali po drugih poročilih 1827 z lat. napisom; I 1835 pa je bil spo-nieuik popravljen iu je dobil slovenski napis, ki ga nosi še danes: No hčere nu sina po meni ne bo. V sredi severne njive, nekako nasproti Vodniku leže v večji skupini ljubljanski duhovniki. Omembe vreden je v prvi vrsti med njimi (št 9) zlasti Fr Ser. Metelko (1789— tS60), znnn iz abe-cedarske pravde. Že ob srednjem prehodu najdeš grob (št 10) Jan Gogale, rojenega v Kranju 22. junija 1825, umrlega 4. maja 1884. ki je bil že določen za ljubljanskega škofa, a ga je ta vest zalotila na smrtni postelji iu ni bil posvečen Severno pred njim je pokopan dr. Fr. Lampe (1859—1900). nn- veliki modroslovec, pisatelj, ustanovitelj in urednik Doma in Sveta, ravnatelj Marijaniača in veliki prijatelj mladine Kdo pre-šteje danes vrste onih, ki jim je bila njegova dobrotna roka pomočnica! Pred njim (št. 12) počiva bivši dež. in drž. poglanec Klun Karel, ki je bil I. 1896. član avstrijske delegacije v Budimpešti, kjer ga ie dohitela nagla siiiH (1841-1896)- Korak dalje (št 13) Čitaš ime velikega nar. delavca, pisatelja in.' očeta. revežev, zlasti .dijakov To je Luka Jeran (1818—1896) Slovenski narod ne bo mogel nikdar pozabiti med svojimi budi-telji urednika Danice; (Jeranova ulica.) Njegov tovariš ob desni (št. 14) Jože Jerič je bil mož svoje vrste. Ustanovil je Kat. tisk. društvo, ki se je razvilo do danes v eno najvažnejših prosvetnih institucij s svojo Jugosl. tiskarno in knjigarno Nemogoče je danes presoditi pomen obeh teh za našo nar prosvelo (1823 1883).' Našemu pisatelja in bivšemu ljubljanskemu županu Iv. Tavčarju je bil Bog dal strica Ignacija Tavčarja (št 16). Če se vračamo proti zidu, obiščemo spotoma Antona Nedveda (št. 19), ki je za našo glasbeno umetnost storil več kot je bila njegova dolžnost. Bil je Ceh Brez njegovih pesmi še danes ne mine kaj koncertov, vsaj po deželi ne (1828-1896). Ob zidu komaj razbereš spomenik ljubljanskega župana Hradeckega (št 17). ki je dal ime Hradeekega vasi in Hradeckega, sedaj Vidovdan-ski cesti. Prav tik nb njeni leži pisatelj naše prve slovenske drame- Anion Linhart (št, 18), živel od 179«—1840. Linhartova ulica). Ob grobnici, (st 20) sponi i nj: visoka piramida slov pisatelja, očeta slov jezika dr vit Blehveisa- . Trsteniškega (1808 1881) in u« vzhodni strani (št. 21) spomenik našega prvega največjega romanopisca Josipa Jurčiča (1844—1881) , Vrnimo se k srednji poli! Ob križišču (št. 22) počiva profesor Ivan Vrhovet (1853 lilt>2%. -naš prvovrstni zgodovinar, ki je zlasti pfebr«kal- arhive našiti trgov iu mest in spisal zgodovino Novega mesta, Ljubljane itd. Ob južnem zidu vidimo v zidu plošfo M t/m-gusa, ki je poleg drugih umetnin zapustil nuni krasne slike v nnši stolnici (št. 23). V Ljubljani pozna vsakdo Reslevb cesto, ki nosi ime po Jožetu Reslu. Cehu, ki je pokopan ob zidu (št 24) (1793—1857). št. 25 in 26 nas popeljeta na grob obeh- -Cimpermanov: Franja (1852—1873) in Jožeta (1847-1893). Prešeren je služil pri advokatu Chroliatu (št. 27), pri katerem se je zbiral ožji krog slov. rodoljubov in pretresal našo uarodlio reč.. stanjev, okoli razpadajoče mrtvaške veže, na obokih razkošnih grobnic. Njena gizdavost je polagoma zamrla v posvečeni zemlji, kjer se bičnost ne uspeva, kjer jiadejo vsi malenkost ni oziri. kjer ima zlalo vrednost prahu ... Medtem se je začela ozirati pu novih sestrah. Vsaka izmed njih je bila drugačna! Vsaka je drugače trepetala v toplih objemih pomladanskega vetiiča, vsaka se je lepše nasmehnila, kadar je obrnilo solno©.svoja zlata lica k njim. Kmalu je vse spoznala, veter je prenašal njihov š;;pet. Vsak večer je pritajeno zvenelo, za mrtvaško vežo, okoli velikega kri-" ža, pod ozidjem , .. Najlepše je bilo v mesečnih nočeh pozne pomladi! Srebrnčasla kopre-na je ležala nad božjo njivo; steze so se vile v sladkobno neskončnost, svetle sence so se spuščale po njih. Muren je prisluhnil, prali je oživljal, slepa deklica lia bronastem podstavku se je zdramila in dvignila snežnobelo čelo. Podobe so se pregibale, še celo okna lllfke mrtvaške veže so bila polna mehkega bleska. Kadar so se odprle line sv. Krištofa ler je zajokal zvonček, tedaj so vse enako verno prisluhnile. Še zgovorna vrba žalujka na križ-poti se je stisnila in nagnila glavo za vetrom, Ivi je prinašal razdrobljene zvoke pogrebnega zvonca, dišeče oblačke kadila in medel odmev plakanja. Četudi so bile vse sestre vajene takih žalnih sprevodov, vendar so vsakokrat nestrpno pričakovale, kdo se bo zopet priselil na božjo njivo, ali bo molčeč brat, ali bo bela sestra. Saj se je ponavljal vedno isti prizor, malce pesler, a vendar resnoben: spredaj črn mož s križem, ua katerem se je blestelo zlato jabolko, potem okrogli venci z živo rdečim cvetjem, plakajoča družba, duhovni gospod in nekdo, čegar ime je ostalo zapisano 1111 žalnih trakovih ter v srcu prijateljev... Vedno je Se danes je lepa pesem v Triglav« (V Gor. oziram se skalnato stran), priobčenu V Aljaževi pesmarici. Zložil jo jo poleg veliko drugih Jurij (ne Jože!) Fleisohmnn, ki ima zapuščou spomenik ob zidu pri žt. 28 (1818^-1874). Učenjak svetovnega slovesa je Jernej Kopitar, ki ga štejemo med. svoje največje slovni-čarje. Rojen je bil v Rejmjah pod Šmarno goro 1780, umrl 1844 lia Dunaju in bil pokopan pri Sv. Marku, odkoder je" bil prepeljan 12. decembra 1897 in položen v grobnico pri Št. '20 (Kopitarjeva, ulica). Prešernov iiajiskreuejši prijatelj je bil Andrej Smole (1800—1840), ki mu je posvetil Prešeren neveuljivo odo: Mogla umreti ni stara Sibila. Pokopan je v grobnici St. 30. (Spominska plošča pri Figovcuf I) Marsikdo je poznal revnega Alešovcn (1842 do 1901), lei zapuščen' sauiev.i tudi na pokopališču, Njegov grob jo otel pozabnosti oskrbnik pokopališča dobri »Francolji, slovenski realci so 11111 jia po Franceljuovi zaslugi več let na današnji dan krasili grob in mu postavili skromno ploščo z napisom (št, 31). Vse drugačen je spomenik (št. 32) pisateljice Pavline Pajkovo (19S4-1901) iu prof. in pisatelja Mlllrtla Pajka (1876—1913). Mecen slov.-medicincev dr. Ivan Oražcn počiva v gtobiiici šl. 35 (Ora/.nov dom v VVolfovi ulici, Oružnova ulica.) Oče'našega planinstvu France Kadilnik vži-va večni mir v grobnici št. "54. KO se Vračamo, se ustavimo pri veliki skupni grobnici Slov. pisat, društva (St. 15). v kateri počivajo sledeči pisatelji: Fr. Gestrin (1865—1893), Ant Aškerc (18*6-19(2) Božidal Raič (1827-1886), Anton Rpič. leal. prof. (1845-rSSSD. Simon Uutur, prof. in zgodovinar (1851 — 1905), Fr. Lev-stik (ISTI — (887). Ivan Železnikar, urednik (1839 — I892).in Ajidrejčkov Jože-PodmiLsuk, mlad. pisatelj (1645 - 1874). Preden zapustimo veliki oddelek pokopališča. se moramo spomniti še prve -»Slov. kuharice-' Mar. Magd. Plenveiss (št. "16, 1815—1810). Poleg naštetih mož (žen) so omembe vredni med drugimi «e sledeči, ki počivajo na tem pokopališču; skladatelj Leopold Belar, Deschman Karel, orglarski mojster Fr. Goršič, slovstveni zgodovinar K. Gluser, Luiza Pesjakova (v lastni grobnici). Kašper Vlašek. skladatelj in eden zadnjih štiških opatov ScliluderinuUn. Pri Sv. Križu Težka je-orientacija radi njegove obsežnosti. Zato priobčujeino pregleden obris poko-paLi.šča, ki jo razdeljeno v oddelke, oddelki pa v vrste. Oddelki so nu pokopališču označeni s številkami, ki so zapisane ua obrisu. Vrste štejemo vedno jjočenši od cerkve ali glavnega vho- da proti Savi, grobove pu z jugovzhodne strani proti severozupudni. Na pokopališču leži naš narodni kralj Mut-juv: dr. Janez l£v. Krek ob velikem križu na voglu 55. odd. (Krekov trg). Njemu nasproti v 8.odd. je ameriški škof Starih« in v voglu 46.o. njegov prijatelj in najzvestejsi sodelavec urednik Miha Moškerc. V oddelku 44 so pokopane »Judeiiburške žrtve« in nebroj vojakov, žrtev svetovne vojne. V Furlunovi grobnici spavn večno spanje mučenik Maselj-Podlimbnrski. V 8. oddelku so pokopani: dr. J. Gruden, najmarljivejši narodni zgodovinar (Zgodovina slovenskega naroda!); p. Stanislav Škrabec, ve-leučeni slavist (platnice »Cvetju« z jezikovnimi razpravami); politika dr. Ignacij Žitnik in dr. Evgen Lampe in skladatelj p. A. Hribar. V lastni grobnici leži skladatelj Ant. Foer-ster; pisatelj Fr. Leveč ob 61.oddelku; gimnazijski ravnatelj in pisatelj Fr. Wiesthaler ob 51.oddelku; pisatelj L. Pintnr blizu taiii. Ob vhodu na levi proti 1 odd. učenjak dr. Grego-rij Krek in nekaj korakov dalje baron Zois. Vodnikov zavetnik (Zoisova cesta, spomenik!). Na severozapadnem voglu 66. oddelka leži pisatelj Milan Pugelj, tik pred njim župan ljubljanski Ljudevit Peric (zanimiv spomenik!). Zgodovinar Rudics inia grob v 2. oddelku, šesti v vrsti št. 7, matematik Celestina v 6. vrsti osini, ravnatelj Senekovič ležii v 5. oddelku v 7. vrsti, igralec Verovšek v 4. oddelku 8. vrsti, Triperesna deteljica Kette-Muren-Cankar so v 10. oddelku 14. vrsti, jvoleg njih Windischer, Adamič in Lunder. Skladatelj Davorin Jenko v 20. odd. 6 vrsti, blizu njega v istem oddelku v 8. vrsti skladatelj Fr. Gerbič. Režiser Bučar ima grob v 55. odd. v 10. vrsti, v 58. odd. 5. vrsti jm slikar prof. Franke, v 61. odd počiva urednik Milan Plut v 5., šolnik And. Praprotnik v 14. vrsti; v 64. odd. v 14. vrsti igralec Borštnik, v 13. vrsti pa prvi poverjenik zu narodno brambo dr* Lovro Pogačnik. Pa bi šlo predaleč, ko bi hoteli našteti vse, ki so vsak ua svojem mestu zidali našo državno stavbo. Kolika vrsta jih je! •it Tem po vrhu nabranim paberkom naj pristavim samo še eno pripombo. Poleg teh zgodovinskih zanimivosti hranita naši pokopališči tudi izredno veliko umetnin. Koliko iskrenosti, koliko lepote je nabrane zlasti na novem pokopališču. Koliko nežnega okusa, skromnosti v najlepši obliki! Kultura |iokopališč je kulturnemu narodu potreba. In če ni tej kulturi primešanega nič napuhu, nič mode, je 10 najnežnejši izliv srčne kulture, jio kateri lahko merimo kulturo naroda. B. ; t ; ; : ; ; ; i i : B \ 19 ' iO j Ji < ji, .33 ; ; sf ; 3b n ; }g \ \ ho \ \ \......1....;____t....j____j..............■ ■ • . : ; : if ; žt : is : ** « - li \11 n : 1& id 10 . i v* ... 11 •10 m02® hb ss S6 6S ff 5h sf '/8 Si t2 H9 Si 6>1 SS S9 62 SO SJ io ■5N-no.. Ta Joe si vedno karkoli vtepe v glavo, in ga potem živ krst ue more pregovoriti. Nt* morem razumeti, čemu je potrebno iti v voj-uo pa. . rne zapustiti.« Nehote sem se nasmehnil Opazila je moj smehljaj in lokaj rezko pristavila: »Seveda, sem še premlada kakor ludi ,Toe, a se vendar imava rada!« Potem se je Joe odpeljal, Lu leto dni o njem ničesar več nisem slišal Betsev te slejkoprej pomagala materi in prala za vse. ki so rabili perico na vasi •k Septembra 1915, takoj ob začetku šolskega leta, stopil sem nekoč po kosilu v razred. Nismo imeli popoldne šolo, a pribiti sem hotel na zid nov vojni zemljevid, da poučim svoje dijake o stanju na fronti. Kakor vedno sem mislil samo na vojno, kateri ni hotelo biti konca. Poševni solnčni žarki so padali ua zaprašene klopi in mize. Pogledal sem skozi okno in videl, da stojita pod lipo, na koncu vasi vojak in neko dekle. Vojak se je nenadno ozrl, odkorakal proti šoli, in kmalu sem zagledal na jiragu Joe Bearda v prav bedastem suknjiču zaščitne barve. Bil je ves ožgan in prav krepko, pa moško izgledal. »Pozdravljeni, sir.« »Dober dan, Joe. Odkod prihajaš? Kako se imaš?« »Izvrstno... Hotel sem vas videti. Zdaj sem imel dopust, a včeraj prejel obvestilo, da so me določili za Francosko, na fronto. Jutri grem stran.« Nekaj mi je stisnilo vrat. Vedno sem doživel ta občutek, če sem vitlel mladeniča, kateri se je prvič spravljal na fronto. »Kdo pa je stal s teboj? Betsey?« »Da... Nekaj vam še imam jiovedali, sir. Minuli teden sva se poročila v neki drugi vasi... Nekoliko dni sva ostala tam. zdaj sem jo pa pripeljal nazaj, ker grem jutri proč« »Videl je, da ga začudeno gledam, in je nadaljeval: »Od kraja je prišla ona sama v lo vas in poleni 5e jaz Ostala sva tam, dokler mi ni potekel dopust. Nisva hotela, da bi ljudje preveč govorili, saj veste, da sva še oba premlada.« Stopil je k vratom in tiho požvižgal. Vstopila je I5etsey v temno plavi obleki, jako mirna in menda zadovoljna. Samo rahla rdečica na licih je kazala njeno razburjenje. »Pokaži poročni list, Betsey, In prstan.« Dekle mi je pomolilo potrdilo, iz katerega sem zvedel, tla sla pri poroki povedala prava imena. ampak zatajila svojo starost. Potem je slekla rokavico in mi pokazala prstan na levi roki. Vi-lel sem, da je ta zadeva opravljena in mislil, da se. ne splača o tem več govoriti. »Prav si storil, .loe, da ej mi povedal. Ali ve Se kdo o tem?« iŠe ne, sir. Saj veste, da moram takoj na pot Nisem hotel naznaniti najine poroke njeni materi, ker ji ne bi bilo prav. Sklenil sem, da vse povem samo vam. Zdaj ne bo vam treba natna očitali, da nisva prav storila.« »Ampak ste vendar dali zapisati nepravo starost.« Joe se je nasmehnil: »Nič ne det« je rekel. »Saj sem sc poprej zglasil pri odvetniku in dal vse zapisati. Poroka bo le veljala.« Nenadno se mu je spačil obraz. Zdelo se je, da se bo takoj zjokal. Stala sta pred menoj in gledala drug drugega, kot da bi bila še vedno na samem. >Koliko je zdaj uru?« je nenadno vprašal Joe. »Pel bo.« »0, moj Bog! Moram hiteti. Moj kovčeg je že na kolodvoru. Ali sme ona še tu ostati, sir?« Molče sem mu prikimal in odšel v drugo sobo. Ko sem ptetieje pogledal v razredi je sedela Betsey na oni klopi, kjer je vedno bil njen prostor, dokler je obiskovala šolo. Spustila je glavo ua s črnilom polito mizo in si z rokama zastrla obraz. Videl sem lo njene črne lase in krčevito drhteča napol otroška pleča. Joe je že izginil. Kaj smo hoteli? Slični prizori so v teh letih postali navadni v Evropi. * Minila jo tudi druga zima. Bila je še bolj deževna in bolj krvava kakor prva in je nudila še manj izgledov ua konec vojne. Včasih mi je kazala Betsey Joeva pisma. Včasih mu je ušel s plaho ljubeznijo prožet stavek Podpisoval se je skoro veduo: »Tvoj zvesti Joe,; Na vasi so se žo vsi sprijaznili z njuno poroko. Slični zakoni nted otroci so takrat postali vsakdanji pojav. Aprila smo zvedeli, da pričakuje Betsey otroka. Majnlka sem nekoč šel mimo hišice, kjer je stanovala mistres Hulh, jo zagledal ua vrtu in se vstavil, da povprašam o Betsey v Kmalu bo prišla njena ura,, mi je rekla. »Pisala sem zetu. Morebiti mu dovol;jo dopust..: /Tega ne bi jaz storil, mistres Ruth. Zakaj niste rajši počakali na konec vojne?« Morebiti imate vi prav, sir, a Betsey si je tako želela, da bi bil Joe obveščen. Saj je še sama otrok pa se tako boji Ko sem jaz prvič povila, sir, sem že imela enoindvajset let.« »Zdaj vse gre bolj hitro ua svetu, mistres Rut h,: »Samo moje delo ne. Betsey mi je seveda v leni stanju slaba pomočnica. Ta otrok — še velik križ bomo ž njim imeli, sir.. Bog ve, ali dobi sploh katerokoli pokojnino, če bi Joe padel v vojni? Kako se vam zdi, sir?« Pokojnino? Saj sta ponaredila uradne podatke, da skleneta zakon, in še poi>rej je ponaredil Joo krsten list, da bi postal prostovoljec. Težko bi dobila pokojnino, Če bi vse to zvedele oblasti. »Seveda, mistres Ruth, na vsak .način. A za-zakaj mislite na to? Videli boste, da se bo Joe srečno povrnil domov.« Mistres Ruth je postala mrka: »Kako je bil bedast la fant, da »e je javil prostovoljno k vojakom. Menda bi lahko počakal, da vpokličejo njegov letnik. A tega mu še ni bilo zadosti: vzel je mojo hčerko, predno je odšel na fronto. .. Oh, Bog ti moj, kako je neumna ta naša mladina! -* Mesec dni pozneje sem sedel nekoč zvečer nad seznamom vojnih vpokojencev: dobil sem tudi to opravilo. Nenadno so jiotrkali na vrata, in zagledal sem Joe Bearda »O, Joe! Ali si prišel na dopust?* •»Prišel sem Betsey pogledat. Nisem še bil pri njih — lako me je strah. Kako pa ji gre, sir?^ Bled, izmučen, v zmečkani in z blatom poškropljeni uniformi, razkuštran — jc jako žalostno izgledal. »Z njo je vse v redu, Joe. Samo pravijo mali, da kmalu pričakuje. .« »Koliko noči nisem mogel zaspali — tako sem na njo mislil. Saj je še sama otrok.« »Ali si ji pisal, da prideš?« »Ne.« »Potem j»a moraš biti previden . sicer bi sc lahko preplašila. Ali imaš prenočišče?« »Še ne, sir.« »Potem lahko ostaneš pri nas, če ti bo prav. Saj veš, kako so pri Ruthovili na tesnem.« »Na-a, hvala vam lepa, sir. Ne maram vam delati neprilike.t »Saj ne bom imel nobenih neprilik, Joe. Prav rad bom s teboj pokramljal ta večer o tvojih doživljajih ..« Zmajal je z glavo. »Ne maram o vojni govoriti, sir,« je rekel obupno. »Povejte, prosim, ali bi se lahko že danes pri njih oglasil? Tako dolgo sem se vozil.. Prav hudo mi je bilo pri srcu! Moram jo še danes videli!« »No, menda boš lahko poskusil. A na vsak način moraš najprej obvestili njeno mamo. Pošlji kogarkoli noter, da jo pokliče ven.« »Že prav, sir,« je rekel in dvignil roko h glavi. Njegov še tako mladosten obraz je že dobil ono resnost, ki jo opazujemo pri ljudeh, kateri so večkrat gledali smrti v oči. Šel je in se ni več vrnil. Menda je vendar za silo prenočil pri Ruthovih v njih kolibi. Res je pravočasno prišel: dva dneva pozneje je povila Betsey otroka-dečka. Istega dne, zvečer, ko je že bila tema, se je oglasil Joe pri meni. »Pravi angel je ta moja revica!« jo razburjeno zaklical. »O, čo bi le jaz to vedel vnaprej, poleni nikoli tega ne bi storil, nikoli, siri Ah, zakaj ne ve človek vnaprej, kaj vse bo doživel? Zakaj vse zve samo lakrat, ko je že prepozno?!« Čudno je bilo slišati slične besede od mladega očeta. Šele pozneje so mi postale jasne. • Betsey je kmalu okrevala po porodu. Tri tetine pozneje je že materi pomagala kakor poprej .. . Joe je imel ta pot dolg dopust, a se mi je dozdevalo, da se me izogiba. Pri slučajnem srečanju sva se sicer vedno prijateljski pomenila, a nikoli ničesar mi ni hotel povedati o vojni... Malo pozneje sem nekoč zvečer šel mimo njih hišice, in zagledal zakonca. Oba sta bila v vratih. To se je dogodilo poletnega tihega večera začetkom julija, ko jc divjala najhujša bitka ob Sommi. Tam na fronti so imeli pravi pekel, in tu jo vladal mir in pokoj. V senci vrb in nepremičnih jelš je mirno tekla reko. Počasi se je zmračilo, in obe mladi bilji sta stali tesno drug poieg drugega. Tiho sem stopil mimo in se potrudil, da me ne bi opazila. Morebiti je bil lo njun zadnji večer prod Joevim po vrat kom na bojišče. Nikoli nisem vprašal, koliko ima Joe dopusta Stauoval je pri ženi ve* čas do one grozne noči, ko je nekdo pri meni uenadoma potrkal ua okno. Stopil sem ven in zagledal mojo nekdanjo učenko. Betsey je bila hudo razburjena: »Lepo vas prosim, sir, pridite takoj k nam Zaprli so ga.< Spotoma mi je jjripovedovala: .Že dolgo sem mislila, da ni vse v redu z njegovim dojiustom. Predolgo je to pol ostal doma Bala sem se, Ja ne bi bil kaznovan in vprašala našega eonstabla. Zdaj pa so ga zaprli, ker jo pobegnil iz vojske. O inoj Bog, kaj sem storila! Kaj sem storila!- Pred hišico, kjer je stanovala mistres Ruth, je stal Joe med dvema vojakoma. Betsey je planila k njemu. Od znotraj se je slišal krik njene matere, ki se je prepirala s kapralom, in dojenčkov jok. Vse to je grozovito učinkovalo sredi tihe, po sveži krmi dišeče ulice... Vprašal sem, kako se je vse zgodilo. Joe. ki ga je objemala žena, je odgovoril: »Prosil sem za dojnist, a mi ga niso hoteli dati. A moral sem jo ua vsak uačin videti, ker sem ji obljubil .« vKje pa je stal vaš polk?« »V sprednji bojni črti.« »Ah, Joe, kako si mogel to storiti?« V tem trenutku se je prikazal kapraL Peljal sem gu stran ta mu rekel: »Jaz sem njegov učitelj. Ubogi fant se je prostovoljno javil v vojsko, dasi ni bil niti šestnajst let star. Še zdaj ni polnoleten, a kakor sami vidite, ima ženo in sina.« Kapral je prikimal. Obraz se mu je spačil. »Že razumem, sir,« je zamrmral, »kaj pa! Imam kruto dolžnost, a kaj hočem: imam povelje. Poslali ga bodo na Francosko.« »Kako pa bo kaznovan za to?« Kapral je široko odprl roko in ju pustil pasti. Ta kretnja se mi je zdela jako izrazita in grozna. Pobegnil je iz bojne črte, sir!« je rekel hri-pavo. »Trda mu je predla, sir... Ali vas smem prositi, da odpeljete njegovo ženo?« A Joe se je že sam ojirostil ženinega objema. Sklonil se je in jo zadnjič poljubi). Potem je zastokal, mi jo pahnil v naročje, sam stopil med vojaka in z njima izginil v temi. Ostal sem sredi nerazsvetljene, po krmi prijetno dišeče ulice in moral napenjati vse moči, da se mi ne bi strgala mlada žena iz rok. »O, moj Bog! 0, moj Bog! 0, moj Bog!« neskončno je ponavljala. A kako bi jo mogel jaz potolažiti?! Potem je odpeljala mistres Ruth hčerko v hišo in sem sedel vso noč doma pri pisanju: natančno scin oblastem naznanil vso Joevo zgodbo. Eno pismo sem poslal v njegov polk, drugo pa njegovemu vojnemu kaplanu. Bal sem se, da bi vteg-. nila pisma izgrešili naslova. Zato sem ju dva dneva pozneje vnovič prepisal in odposlal ter priložil tudi prepisa njegovega rojstnega lista. To je bilo vse, kar sem mogel storili. Dva dolga tedna som čakal na odgovor. Belsey je bila ves čas v groznem stanju. Vest ji je neprestano očitala, da je sama begunca izročila oblasti. Če ue bi imela otroka, najbrž bi zblaznela ali izvršila samomor Ves ta čas se je nadaljevala velika bilka ob Sommi. Stotine tisoč žen na Angleškem, Francoskem in Nemškem je živelo v neprestanem strahu za usodo svojih sinov, soprogov in bratov. A prepričan sem, da ni nobena doživljala toliko groze, kakor ta nesrečna mlada žena. Njena mati me je dnevno vpraševala, ali nimam vesti iz Francoske. »Naj bo resnica še lako kruta,« mi je govorila, »a boljše bo, če bo zvedela resnico, sicer se ji bo zmedlo .. .c A še vedno nisem prejel odgovora ua pisma. Francoska pošta je hodila počasi. Seveda je bila ta mala osebna tragedija samo drobna slamica v groznem svetovnem viharju A vendar sem moral misliti samo na njo. Potem sem nepričakovano prejel pismo iz fronte, kaplanovo obvestilo. Vtaknil sem ga v žep in pobegnil na reko. Strah me je bilo ga odpreti v navzočnosti drugih ljudi. Vsedel sem so pod slogom in z drhtečimi rokami raztrgal zavitek: »V. G. Ubogi mladenič Joe Beard je bil ustreljen danes ob svitanju, lludo mi je, da moram vam in njegovi nesrečni ženi sporočiti to novico. Res ne pozna vojna nobenega usmiljenja!« Griža: Nagrobnica Vi, ki ste zaprli veke in utrujeni zaspali pod cipresami na veke — sprejmite ta skromni plamen. Naj ne sega v tuje meje, naj ne peče, naj ne žali — naj spodbuja, bldžii, greje, čc je srce — mrzel kumen. Kaj bi drugega vatn dali, ki smo v prst in slo zajeti? Plahe lučke smo prižgali, da gorijo k Luči. Amen. Pravi obraz Franca Ferdinanda Bolezen in izkušnje — Močne volje in trdega srca — Sovraštvo do Fanca Jožefa — BiH bi nesodoben vladar Malokateri knez se je že pred nastopom svoje vlade tako uveljavil v javnosti in postal tako znan najširšim krogom državljanov kakor pokojni avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand. O njem jc izšla te dni knjiga Leopolda pl. Chlumeckega, ki odkriva njegovo delo in stremljenje. Nanašajoč se na to knjigo piše vseučiliški profesor Josef Rcdlich (Cambridge, Massachusetts) med drugim: Od rane mladosti je spremljala Franca Ferdinanda tragična usoda. Po Rudolfovi smrti je pravica do prestolonasledstva prešla nanj. Nato mu je nepričakovano umrl oče, a sam je bil težko bolan na pljučih — jetičen. Zaradi zdravljenja se je mudil v Egiptu. Franc Jožef je očividno obupal nad njegovim ozdravljenjem in na prestolonasledniško mesto je pomaknil njegovega mlajšega brata Otona. Dvor in dvorna družba sta dala Francu Ferdinandu takoj čutiti, da z njim več ne računajo. Pustiti je moral vojaško službo in okolu njega je postalo samotno; samo mačeha in sestre so mu ostale zveste. Tako je mladi mož spoznal življenje in ljudi. Tedaj se je prvič pokazala temeljna poteza njegovega bistva: trda volja. Hotel jc za vsako ceno ozdraviti ter se jc podvrgel vsem odredbam zdravnikov. Tako je dejansko ozdravel in 1. 1898. se je zopet javil za vojaško službo. Postal je pa čisto drug človek: po svoji Njegovega Veličanstva prve dolge hlače. Na svoj S. rojstni dan je nastopil romunski kralj Mihael prvič v dolgih hlačah. naravi vesel in prešeren mladenič se je izpre-vrgel v nenavadno resnega in zapetega moža. Robatost v občevanju z ljudmi, ki niso spadali v njegov najožji krog in ostra zapovedo-valnost sta kazali zagrenjenost in zakrknjenost njegove notranjosti. Leta bolezni in trpkih izkušenj so pa imela zanj še drugo posledico: porabil jih je, da izpopolni svojo izobrazbo. Pri tem ga je vodil in podpiral z vso prijateljsko vdanostjo baron Maks Vladimir Beck. Ko je Franc Ferdinand zopet zavzel svoje mesto na dvoru, je vedel o zgodovini in narodih ter notranjih in zunanjih vprašanjih Avstro-ogrske monarhije več nego katerikoli drugi nadvojvoda, izvzemši Evgena. Komaj pa se je začel Franc Ferdinand na dvoru uveljavljati, je prišel v nove, težke spore s Francem Jožefom. Izbral si je nevesto po svojem srcu v češki grofici Sofiji Chotek, ki po veljavnih predpisih in tradicijah zanj ni bila stanu primerna«. Ker ga jc pa gnala resnična ljubezen, se ji ni hotel odpovedati ter se je dve leti neizprosno boril za svojo osebno srečo. Franc Jožef je slednjič dovolil morganatičen« zakon in Franc Ferdinand se je moral na slovesen način za vse čase odpovedati vsaki pravici svojih potomcev do prestola. Dasi je bil njegov zakon resnično srečen, vendar ga jc to ponižanja njegove žene in otrok vedno globoko peklo. Vse te izkušnje so razmerje med nadvojvodo in cesarjem skrajno napele. Razen tega je pa cesar zabranjeval Francu Ferdinandu — kakor preje svojemu sinu Rudolfu — vsak vpogled in vpliv pri vladnih poslih. Šele na pritisk iz armade, ki je potrebovala krepkega, mladega vrhovnega zapovednika, je pritegnil cesar nadvojvodo za reševanje armadnih vprašanj; toda tudi to le navidezno: v čisto nedoločni obliki ga je pozval na razpolago Najvišjega vrhovnega povelja«. A prav s tem se je — seveda proti cesarjevi volji —- ustvaril temelj nadvojvodovemu vplivu v državi, ki se je proti koncu ižcimil v pravo »sovladje« ali bolje protivladje«. Nadvojvoda si je ustanovil svojo vojaško pisarno in vodstvo izročil krilnemu pobočniku majorju Aleksandru Broschu in kasneje polkovniku dr. Bardolffu — oba velesposobna, nadarjena in izobražena moža. Prestolonaslednikova pisarna je kmalu postala osrednje mesto za vojaške zadeve. Od tu je Franc Ferdinand uresničeval svoje načrte za preosnovo vojske in mornarice in za izpopolnitev vojne opreme in zalog. Kmalu pa so se jele tu stekati tudi vse niti uprave in notranje ter zunanje politike. Uprava Bosne se je izpremenila po nadvojvodovih načrtih in parlamentarne stranke so imele tu svoje stike. Da, nadvojvoda je posegal že tudi v zadeve avtonomnih deželnih uprav. Posebno značilno je bilo za navidezno tako neznatno prestolonaslednikovo vojaško pisarno, da je najskrbneje proučevala in beležila izraze javnega mnenja v časopisju celokupne monarhije. Vodilni možje vseh velikih listov so bili v nadvojvodovi pisarni osebno znani. Prvič se je zgodilo, da so najvišji čini-tclji z zanimanjem čitali javne pritožbe raznih narodov v monarhiji. Nadvojvoda je zbiral okolu sebe može »velikoavstrijskega« mišljenja in mreža njegovih informatorjev in svetovalcev je bila vsak dan bolj gosta. Okolu leta 1910. je bil Franc Ferdinand najbolje informirani mož v monarhiji, stari Franc Jožef pa najslabše informirani človek v vsej državi. Vpliv nadvojvodove pisarne se je trdo čutil na vseh straneh. Tu so se delali daleko-sežni načrti in programi. Pri izvajanju svoje politike se je prestolonaslednik posluževal posebne metode: izpodrival je vodilne može, ki so uživali zaupanje Franca Jožefa, in jih nadomeščal s svojimi ljudmi. Beck se je moral umakniti Conradu pl. Hotzendorfu, Schonaich Auffenbergu odnosno Krobatinu. baron Beck baronu Bienerthu odnosno grofu Stiirgkhu, Aerenthal Berchtoldu; samo imenovanju Bi-linskega za skupnega finančnega ministra nadvojvoda ni mogel preprečiti. Tako se je vršil med pisarnama Franca Ferdinanda in Franca Jožefa neprestan in neizprosen boj. Ko je bil Brosch imenovan za poklovnika in se je javil cesarju v avdienci, ga je ta sprejel z besedami: Torej vi ste se teh šest let borili proti meni.- O nadvojvodovem značaju pravi Redlich, da je bil nagnjen k trajnemu sovraštvu in brezobziren tudi v majhnih in malenkostnih stva- Domski plašči od najfinejšega luksusnega izdelka in blaga od preprostih so najugodneje v izberi pri tvrdki Fran Lukič Stritarjeva ulica Daladier zapušča predsedniško palačo, za njim hite časnikarji. reh; sploh sta mu manjkala mera in samopre-magovanje. Bila ga je sama volja tako v ljubezni kakor v sovraštvu; duh in srce sta bila pri tem prikrajšana. Kar se tiče Chlumecky-jevega mnenja, da je bil Franc Ferdinand edini sposoben rešiti habsburško monarhijo, pravi Redlich, da je mnogo tega, kar temu mnenju nasprotuje. Gotovo jc imel Franc Ferdinand več lastnosti, ki so potrebne za velikega vladarja; toda te lastnosti so bile primerne za vladarja stare Evrope. Novemu času, v katerem živimo, pa ni bil nič manj nasproten nego Franc Jožef, dasi je znal bolj ceniti tehnične pridobnine. Močnih osebnosti se je bal in jih ni maral, prav kakor njegov cesarski stric. Priprave za Zeppelinov polarni polet Na »Zcppelinu« so začeli s pripravami za polet na severni tečaj. Med drugim bodo zrakoplov opremili z napravo za opazovanje vremena, saj bo zrakoplov odvisen od svojih lastnih vremenoslovcev. Zgradili bodo majhen pilotski aparat, ki bo v presledkih vsakih sto metrov samostojno beležil zračno vlago, toploto, smer vetrov in silo zračnih tokov. Balon bodo v primerni višini s pomočjo posebne naprave razbili, nakar bo opazovalni aparat s posebnim padalom padel na zemljo. Nato bodo aparat s posebno pripravo zopet potegnili na zrakoplov. Zabeležbe aparata bodo zarisali na vremenskem zemljevidu in jih brezžično razposlali vremenskim opazovalcem. To Zeppelinovo napravo bodo preizkusili proti koncu novembra na daljšem poletu preko Švedske in Norveške. Poizkus s prvo raketo v vsemirje V neki berlinski pirotehnični tovarni so 29. t. m. napravili prvi poizkus s prof. Ober-thovo raketo v vsemirje. Kot gonilno sredstvo so uporabili navaden vodik. Raketa je bila opremljena z dolgo krmilno palico; zažgali so jo z dva metra dolgo lunto. Čez par sekund je izginila v oblakih. Čim je dosegla svojo višino, se je razprlo padalo in raketa se je vrnila na izstrelišče. Poizkus se je tako posrečil, ker so hoteli preizkušati le padalo. Pri prihodnjem poizkusu bodo uporabili kot gonilno sredstvo bencin. Prof. Oberth zgradi v ta namen posebno srednjeveliko raketo, ki bo opremljena z beležnimi aparati in bo dosegla višino 80.000 metrov. Poizkus se bo izvršil proti koncu novembra t. I, Macdonald načenja svojo godovno torto ob navzočnosti svojega najhujšega političnega nasprotnika Churchilla, ki mu je prišel častitat.' Poročni prstan prinese samo enkrat srečo v Berlinu Pred berlinskim sodiščem se je vršila dne 30. t. m. viharna literarna kazenska razprava. Tožitelj je bil dunajski književnik in lastnik časopisa »Fackel«, Kari Kraus, toženec pa glavni urednik »Berliner Tagblatta«, Theodor \Volff. Pravda je tekla zaradi razžaljenja časti. Bilo je tako: Kraus jc v svojem listu ostro napadel Alfreda Kerra, kritika »Beri. Tage-blatta«. Med drugim je navedel naslednje besede umirajočega Maksimiliana Hardena: »Umazanost in korupcija v berlinskem gledališkem življenju presegata vse meje, ki si jih je mogoče predstavljati. Najznačilnejši zgled za to je zgodba, kako jc Alfred Kerr prišel k »Beri. Tageblattu«. (Kerr se je moral baje zavezati, da bo poslej prijazno pisal o gledal, ravnatelju Maksu Reinhardtu, ki ga je bil dotlej neusmiljeno trgal.) Tli. Wo!ff je te očitke v »B. T.« označil kot laž. Na razpravo sta prišla Kraus in Wolff osebno. Ob zaslišavanju Kerra je došlo do velikih škandalov, ker je Kerr vpil, da je navzoče občinstvo klaka, ki jo je najel Kraus. — Razsodbo razglase prihodnji teden Pri kapucinih na Dunaju so v zadnjem času preuredili hišni muzej, ki obsega najlepšo zbirko cerkvenih umetnin. Kakor znano, so pri kapucinih pokopani Habsburžani. V muzeju se med drugim nahajala poročna prstana cesarice Marije Terezije in njenega moža ce-. sarja Franca 1. Ta dva prstana so uporabili 10. maja 1881 pri poroki prestolonaslednika Rudolfa in belgijske princezinje Štefanije. Med ljudstvom živi vera, da se poročni prstan ne sme nikdar dvakrat uporabiti. Kakor znano, Rudolfov zakon dejansko ni bil srečen. Zračna pošt® Castello Nuovo v Neaplju; grad jc dal sezidati leta 1277. Kari Anžujski. slavolok na sredi pa jc zgradil ! araguiiski kralj Aifonz 1. v petnajstem stoletju. & i Minoli torek dopoldne je odletelo poštno letalo nemške •■Lufthanse« iz Carigrada in dospelo s pošto v Berlin, lic da bi bilo kje pristalo, isti dan popoldne. Vožnja je trajala 10 ur in so bila pisma še tisti dan, ko so bila v Carigradu oddana, v Berlinu dostavljena. Zračna razdalja med Carigradom in Berlinom znaša 2000 kilometrov. Ha3Bno 25fmsl«o periio, nogavice, rokavice krasne vzorce v pleteninah, kakor lepo izbiro dam-skih oblek in plaščev po nizkih cenah priporoča Ivrdka Sv Petru ccsta «1. 3 in 11 starodavne razvaline Slavni ameriški letalec Charles Lind-bergh jc niinole dni v spremstvu svoje žene iu več znanstvenikov Carnegiejevega instituta v Washingtonu izvršil petdnevni polet nad neraziskanimi ozemlji Mehike, Guatemale in Britisch-Hondurasa. Pot, ki so jo preleteli, bi bilo mogoče z oslom prehoditi komaj v osmih letih. Letalo je krožilo nizko nad džunglami in pragozdi, preko krajev, ki so po kopnem zaenkrat nedostopni. Odkrili so nmo-go starih razvalin, cest itd. ter jih na zemljevidih natančno zaznamovali. Prva skupina razvalin leži blizu Tičala v Guatemali, nedaleč od žc davno raziskanega mayaškega mosta. Nadaljnja »tiri doslej neznana mesta so odkrili na poletu iz Beloze do otoka Cozumel v višini Yucatana. Največja razvalina leži severno Od Santa Cruza in predstavlja približno '20 ni visoko tempeljsko piramido. Dalje so odkrili ostanke kamenite vojaške ceste. Vse te razvaline in ostanki nosijo jasne znake mayaške kulture. * Pri zobozdravniku. Kaj pa že tako kričite, saj se Vašega zoba šc niti dotaknil nisem.« Poleni pa predvsem umaknite svojo nogo z mojega kurjega očesa I« Letošnje Mohorje ve knjige Po temnejši, neurejeni dobi izgleda, kakor da so se povrnili tisti lepi časi, ko je bil red pri hiši in drugod ler so tekle vse stvari gladko in so prihajale Mohorjeve knjige vsako leto točno »za pre-šce« v slovensko hišo. Po dolgih letih preganjanja, nestalnosti, prebivanja v barakah za silo, netočnosti na vseh koncih in krajih radi višje sile — evo, je spet red v Mohorjevi družbi in letos imamo knjige, kakor nekdaj točno za »prešce«. Je pa tudi sicer veliko veselja z letošnjimi knjigami. Zc na prvi pogled te razveselijo po svoji čedni in okusiti praznični obleki. Ce pa samo prelistaš pelorico knjig, ki nam jih je letos družba sv Mohorja poklonila, spoznaš z velikim zadovoljstvom, čla imaš pred seboj res temeljilo in smotrno, v vse podrobnosti ln potankosti premišljeno ter bogato delo bistrih umov m pridnih, spretnih rok v prid slovenskemu ljudstvu. O posameznih knjigah spregovorimo podrobneje pozneje v našem listu. Za zdaj naj jih le po vrsti oznanimo našim čitateljem s pripombo, da se bodo začele razpošiljali knjige inoliorjanoin takoj po Vseh svetili, in sicer najprej j:o lavanfinski škofiji, nato pa po vseh drugih krajih. * Mohorjev koledar! — Mirne duše smemo trditi, da je od nekdaj ena najbolj priljubljenih knjig slovenskega ljudstva. Topot smo pa naravnosl izne-nadeui po izvrstnem in pestrem, preudarno izbranem gradivu, s katerim je uredništvo opremilo koledar, la!:o da ga smemo po pravici imenovati pristno ljudsko čitanko, ki bo svojo vrednost ohranila daleč preko ozke enoletne dobe, za katero »služi« in jo bodo slovenske družine skrbno shranjevale, kajti ni ga skoro prispevka, ki bi ne imel pomena in vrednosti za vse življenje. Drugi snopič J. M a love »Zgodovine slovenskega naroda«, osmi v ponosni vrsti snopičev vsevkupne Gruden-Malove »Zgodovine«, obsega dobo »političnega jerobstva 1813—1848«, torej dobo, ki je sledila Napoleonovi Iliriji. Bogato ilustrirana knjiga, ki je tudi na zunaj vzorno opremljena, nudi v preprostem, jedrnatem in slehernemu čitatelju iah-ko uniljivem jeziku brez primere tolmača naše narodne preteklosti in je za izobrazbo našega ljudstva .leprecčnljive vrednosti. S'f »Življenje svetnikov«, čigar prvi del je bil lani s petim snopičem zaključen, se v letošnjem zvezku nadaljuje za drugo četrtletje, t. j. za mesec april, maj iti junij, ter do obsegal ta del predvidoma prav tako pet zvezkov kakor prvi. Tudi ta zvezek je opremljen z velikim številom skrbno izbranih m okusnih slik. Življenje svetnikov je gotovo tako lepo in zanimivo čiivo, da vsakdo rad seže |x> njem. Predmetna izdaja je pri vsej svoji preprostosti, dobro uvažujoč smoter družbe, da bodi najprej hrana tistim, ki so knjižne hrane najbolj potrebni, vendarle tako vzorno izpeljana, da bo našel tudi izobraženec v teh življenjepisih svetnikov obilo dušnega užitka in snovi za razmišljanje. — Posebej pa bodi poudarjeno, da so gori navedene knjige skoz in skoz dela uglednih strokovnjakov in da ne zaslediš trohice diletantizma v njih. Najx>sled naj omenimo še leposlovni darili, ki ju je letos poklonila Mohorjeva družba svojim čitateljem v razvedrilo. Ivan Zoreč, naš priznani pisatelj, je priobčil v §2. zvezku »Slovenskih Večer-nic« povest »Domačija ob Temenici«, ki se odlikuje po sočnem in pristnem jeziku ter po vedno mikavni vsebini, ki je zajeta iz našega kmečkega življenja. — V »Mohorjevi knjižnici« je izšla povest Slavka Sa-v i n š k a : »Grče«, katere snov je takisto vzeta iz kmečkega življenja ter prikazuje gospodarjevo ljubezen do grude ter boje, ki iž nje izvirajo ter se ponavljajo od rodu do rodu. Značaji so dobro izpeljani, tudi jezik je pester in slikovit. Obe povesti se bosta gotovo čitateljem priljubili. Skratka: prekrasno darilo za dva »kovača«, dostopno najsiromašnejšemu, vredno v resnici neprimerno več, neprecenljivo pa po tisti vrednosti, ki ni nikjer zapisana, ampak io v svoj prid pridni čitatelj sam črpa iz lega darila! s. š. Državno prvenstvo v rokohorbi Ljubijo drama: Življenje je lepo (Premiera 30. okt. 1929.) Marcel A c h a r d jc v svoji »optimistični komediji v treh dejanjih« dobrohotno pogledal življenju v obraz in ga pobožal s čuvstveno in toplo roko. Vse je tako napravil, da dramatične napetosti, ki jih je življenje tako polno, ne zahtevajo svoje neizprosne doslednosti, ampak da stopi mednje človeška dobrota, krotko srce in neskončno zaupanje v lepoto življenja. Tako se lepa Miky, ki se življenje poigra z njo, samo zato ne vrže v valove Seine, ker se slučajno sreča s srčno preprostim postopačem »Bomparlom«. Vss drugo v tej drami je deloma meščanski deloma proletarski kolorit in tehnična oprema za pisateljev optimizem, s katerim kaže srčno dobroto in duševno le-" poto ljudi, ki žive na dnu in ob strani tako zva-nega velikega življenja. Pisatelj )e predstavil svoje majhne in dobre ljudi zlasti v razmerju do denarja, do katerega so ie popolni otroci in s tem vidno poudari, da je osnova človeške dobrote nepozna-nje materijalizma. Med temi preprostimi ljudmi dobi tudi Miky spet veselje do življenja. Končno jc pisatelj tudi poudaril, da niti pri vsej tej do-jiroti človek ne uide srčnim bolečinam in tako se n-ora Miky ločiti od Bonaparta, ko vidi, da bi ne niogtl pustiti svojega svobodnega življenja in postati meščan. Ta končni čuvstveni učinek, s katerim je pisatelj ludi nas tenko zabodel v srce, pa je modrost, ki ozdravi vsako bolečino, — Uprizo- Drobiž iz Belgrada Miloš C r n j a n s k i je književnemu dopisniku Pravde-: med drugim izrazil tudi naslednje, nazunaj zelo laskavo, a po moji sodbi ne do konca resnici odgovarjajoče mnenje o slovenskih kulturnih razmerah: -Moždu samo Slovenci mogu davati intervjue o svojim književnim radovima u pripre-mi. Oni žive pravim, neisprekidanim kulturnim životom. Njini književni časopisi sa stalnim bro-jem pretplalnika ne kubure sa rukopisima, kao ni njini izdavači sa publikom. Njina društva za poma-ganje književnosti ne prave škandale. Kod njih je nepoznat tai osefaj neodgovornosti i nehata, kojije kod nas poslao pravi literarni bezobrazluk pri kon-kursima, ocenama, nagradama i književnim sudo-vima.c To ostro stališče Crnjanskega napram stavim je čisto razumljivo, ako imamo v vidu njegovo nedavno afero s >Srpsko književno zadrugo : v .splošnem in z njenim književnim recenzentom Markom Čarom posebej, ld je zelo zmanjšala ufled te pomembne srbske literarne ustanove, a istočasno odbila od sodelovanja v njej več mlajših književnikov, posebej še nadarjenega Krkleca. Prav to potopisno knjigo iz Italije, ki je »Zadruga« iz neutemeljenih razlogov ni hotela uvrstiti v svoje letošnje izdanje, bo Crnjanski v kratkem izdal. Pripravljen ima tudi roman iz belgrajske povojne družbe s karakterističnim naslovom: Suzni krokodil. Ce vpoštevnmo velik književni uspeli njegovega zadnjega zgodovinskega romana: Seobe, je verjetno, da bo ludi še neizašli pomenil književni dogodek. In še knjigo o Nemčiji misli izdati, ki jo dobro pozna. Zanimivost bo to kot je njegov v nadaljevanjih v »Srp. Knj. Glasniku« objavljeni potopis: Jris berlina. Hajduk-Veljkova Tiniočka Krajina je umet-nostuo-kulturno stopila v ospredje. V Belgradu že dalj časa uspešno deluje: Udruženje TimoSana i Krniinnca, ki se je nedavno odločilo za javno mani- | festacijo svojih duhovnih Ivorevin. Včeraj je »Vencev urednik Jer. Živanovic otvoril v dvorani Ofi- | r irskega doma prijetno razstavo slikarskih del aka- i domskega slikarja T. Š k v a r i č a. Prevladujejo akvareli. Slikarsko razstavo dopolnjujejo narodni ornamenti in vezenine iz Krajine in Južne Srbije, ki jih je dal na razpolago dr. R. Kazimirovič iz svoje zbirke. V izdnnju Francusko-sprske knjlžare A. M. Popoviča je izšla knjiga dr. Ljubomira Petroviča: Pregled franciiske književnosti od postanka do da-nas. Obseg: 132 strani; cena: 20 Din. Dušan Jerkovič, ki med najmlajšimi srbskimi liriki največ obeta in katerega zbirka j »83 jo dosegla velik uspeh, izda pesniško knjigo: Katakombe smrti. Rade D r a i n a c , ki je več tednov polovnl po Južni Srbiji. Je dovršil novo knjigo pesnil z naslovom: Banket. S 1. novembrom začne v Belgradu Izhajati pedagoški mesečnik: Dom i škola, Urejeval bo revijo dr. Doka Blagojevič. Tone P. ritev tega lahkotnega in dobrohotnega dela zahteva predvsem dobro izbranih igravcev, kajti najboljši izraz zanjo je prisrčnost in naravnost, V tem oziru je bila uprizoritev le deloma dobra. Glavni vlogi sta igrala g. Levar in ga. Mira Danilova. G. Levar je podaj sicer nekoliko težkega, pa zato nič manj dobrosrčnega sina pariške ceste in skupnih prenočišč. Ga. M. Danilova ni mogla dovolj ogreti v 1. dejanju, njena igra pa je rastla v prisrčnosti in doživetju. Prav dobra je bila ob koncu. Ostale vloge so sicer epizodne, pa po svoji izrazitosti dovolj hvaležne. G. Železnik je v načinu svoje gladke in fino izoblikovane igre podal brezsrčnega ljubimca, g. Bratina nekoliko neenotnega, barvno skoraj preobloženega variha; pravtako je bil g. Skrbinšek kol upaš Jaques pretežak in preveč karikiran Dobra je bila trojica v prenočišču, kjer so gg. Plut, Potokar, zlasti pa g. Lipah podali bisere, vržene v velikomeatno blato. Tudi ostali sodelujoči, g. Jerman, ga. Juvanova in gdč. Vida so dobro izražali okolje igre. Celota pa utegne s časom postati boljša kakor je bila pri premiero. Igro je okusno opremil in toplo izdelal g. višji režiser O. Šest — zdi pa se mi, da so krajšave prvega dejanja preostre in zato dejanje ne diha tiste topline, ki se čuti v celotnem delu. Tudi slikar g, Vavpotič se je s svojimi razgledi na Pariz diskretno in občuteno uveljavil. F. K. Dežela brez žensk Nemci so izdelali svoj prvi večji zvočni film |» romanu »Nevesta št. 68.« od Petra Boli z naslovom »Dežela brez žensk«. Te dni ga igra v Ljubljani kino »Ljubljanski dvor«. Vsebinsko film ilustrira razmere v Avstraliji med iskalci zlata koncent preteklega stoletja. Med njimi je namreč vladalo občutno pomanjkanje žensk. Mnogim izmed novonaseljencev najiskrenejša želja jc bila imeti poleg sebe zvesto družico. Zato so za-vidno gledali na one srečneže, katerim je žena sledila v te divje pokrajine. Javili red jc bilo moč obdržati le z najstrožjimi odredbami. Kogar so zalotili, da je zasledoval ženo drugega, so ga na mestu linčali. Zato je angleška vlada sklenila povabiti zdrave in dostojne mladenke iz domovine in jim omogočiti, da se lahko fioroče v nanovo se razvijajoči deželi. Nekega dne zapusti 413 mladih angleških žena domovino. V Avstraliji sc istočasno zaveže 413 moških, da jih ua dan prihoda poroče. Vsak mož vsaka žena sta bila po zapovrstnih številkah drug za drugega določena. Med ]x>tjo pa na ladji ena mladenka zboli in umrje. Oficirji na ladij i, ki so trans|>ort spremljali, pa napravijo v svoji hudomušnosti iz zadeve majhno šalo. Niso holeli namreč onega moža, ki je bil določen, da vzame za ženo mladenko, ki je umrla, kar tako na cedilu pustili, pa so sklenili, naj žreb določi, kdo ostane brez žene. Izžrebana je bila št. 68, in tako je bilo sklenjeno, da nevesta št. OS pripada možu, ki je imel smolo, da mu je žena med jjotom umrla, ženin št. 68 pa ostane praznih rok. Ta usoda je zadela mladega telegrafista. (Con-rad Veidt). Bil je ves iz sebe. Svoj obup je hotel utopiti v pijači. Pa prisede k njemu ladijski častnik in mu izda, da žena, ki jc bila zanj določena ni umrla, da živi in da jo ima nekdo drugi. In tako se prične boj za ženo. Ideja je sicer odvratna; priznati pa moramo, kar podasta tu Bruno Timm (fuloteh-nično) in Conrad Veidt s svojo vlogo, Io je umetnost. Njegova mimika obraza pri sceni, ko smeli polagoma prehaja v blaznost, je edinstveni prizor in doživetje, ki zadostuje za en večer. Jc pa film priporočljiv le zreli publiki. * Križ. Sedma in osma številka tega lista, ki jc pravkar izšla, je v glavnem posvečena liturgičnim vprašanjem. Dr. Jože Pogačnik razpravlja o litur-gični molitvi ter iznaša nekaj prelepih misli. Zelo jMsrečcno je pismo o daritvi svete maše »Magnum misterium«, ki ga jc napisal dr. Roman Tominec, O. F. M., a prof. Jakob Šolar piše o liturgičnem gibanju v praksi. V tem članku obravnava dvoje vprašanj: vprašanje slovenskega misala ler vprašanje liturgične vzgoje. — Poleg tega gradiva prinaša pričujoča štev. »Križa« zopet nekaj misli Romana Guardinija »o svetih znamenjih«, ter posinrlnici dr. Franju Cibeju in Tinetu Slanglu. Med ocenami najdemo Janko Glaserjevo zbirko pesmi Cas-kovač;, ocenjena po M. Avsenaku ter dr. Aliue Sodnikove »Zgodovinski razvoj esteskih problemov«, katero knjigo je ocenil dr. Stanko Gogala. Sledijo beležke. Po velikih plavalnih tekmah za državno prvenstvo je ponovno sprejela SK Ilirija težko breme. V dneh 9. in 10. novembra bo izvedla Ilirija tekme za državno prvenstvo v rokoborbi. Ta plemenita panoga športa je pri nas malo poznana. Poznana je le deloma s profesionalne strani. Razni cirkusi so svoječasno nastopali v Ljubljani s skupinami atletov, med katerimi se je takoj vedelo, kdo bo zmagovalec. Občinstvo je tudi zahtevalo zmgao od najsimpatične-jega atleta. In po teh zahtevali občinstva so se tudi atleti ravnali. Vse drugače je pri tekmah, kjer se bore amaterji. V takih tekmah se jasno očiluje plemenitost te panoge športa. Pri amaterjih odloči Bojkot Ogrske Kakor poroča belgraiska .Politika«, z Madjar-sko nogometno zvezo ne bo rednih športnih odno-sajev. V |>onedeljek so se vršila pogajanja med Češko in Ogrsko nogometno zvezo m pri tej priliki so se delegati JNS razgovarjali z mg. Fišerjem, zasto|> nikom Madjarov na tej konferenci.• Ing. Fišer je zavzel isto stališče kot svoječasno profesionalna nogometna zveza. Zahteval je namreč, da se igra pred meddržavno reprezentančno tekmo, ki je bila dogovorjena ua konferenci na Dunaju, poskusna tekma v Subotici. Radi tega stališča Ogrske zveze izgleda, da bo bojkot Ogrske ostal še nadalje v veljavi. Iz naših klubov SK Ilirija, nogometni old boys. — Danes ob 10 ob količkaj povoljiiein vremenu trening z ozirom na revanšno tekmo z SK Savo dne 3. nov. Prosim vsi in točno! — Kajjelan. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Sckcijsko na-čelslvo je razdelilo igralce na novo v skupine za trening po leni. kakor razpolagajo s prostim časom. Razdelitev je objavljena v članski knjigi v »Evropi« in v garederobi. Dolžnost vsakega igralca je, da dvakrat na teden brezpogojno prisostvuje treningu; kdor ne more tega storiti ua dan, ki mu je določen, mora priti prihodnji dan k drugi skupini. Nogometaši. ki absolutno ne morejo na trening na igrišču, so dolžni obiskovati gimnastični frening v lelovad-nici Tehnične srednje šole ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 21. ure (skupno z lahkoatletsko sekcijo). Opozarjamo tudi ua tozadevno objavo v članski knjigi! — Načelstvo! Inozemski spori NOGOMET. Na Angleškem so zadnje tekme v prvi in drugi nogometni ligi prinesle velike izpremembe. Se nadalje vodi Leeds United, čeprav je moral eno točko prepustiti drugemu klubu. Na drugo mesto pa jc prišel Alanchester Cily. Tretje mesto je pa zasedel Aston Villa. Mnogo upanja je imel Shefheld W. in Arsenai. ki sla ga pa zapravila s svojimi porazi. Velike izpremembe so nastale tudi na koncu tabele, kjer je zavzel poslednje mesto poznani Suiiderland radi opetovanih svojih porazov. V drugi ligi pa je prevzel vodstvo Blaekpo-ol. Na Škotskem sc pa v vrstnem redu ni glede prvih mest ničesar izpreme-nilo. Škotska : Wales 4 : 2. 50. lekma med Škotsko iu Wales se je končala z zmago Škotske, ki je dosedaj zmagala 33 krat in ki je dosegla gol-dilerenco 149:46. Zanimivo je, da ie lanska teknia med omenjenima deželama imela isti rezultat in pravtako v korist škotske. Radio Programi Siadio-Ljubtjana i Petek, I. novembru: 9.50 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 11.00 Koncert radio-orkestra. 20.00 Večer žalostink: Slovenski vokalni kvintet: Usliši nas. Gospod. Blagor mu; Vigred; Človek, glej; Nad zvezdami: Pomladi vse se veseli; Oj, Doberdob; Gozdič je že zelen. 21.00 Koncert radio-orkestra. Chopin. Žiil-na koračnica; Bach-Gouuod, A ve Marin; Not en. Aria Religiosa; Beetliowen, Narava časti Boga: Kreutzer, To je dan ki ga je naredil Gospod; Bcethovven. Kluričnia sinrt; Ketelbey, Ura molitve; Rubinstein, Une Lurmc; Liszt, Consolati-oit: Chopin. Preltide. 22 00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 2. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert radio-orkestra. 18.30 Esperunlo. 19.00 G. Valo Bratina zaključi ciklus predavanj o antologiji slovenske lirike. 19.30 Nemščina, jioiiCujc profesor dr. Grafenauer. 20.00 Resni spevi, poje ga. Medvedova: 1. Schuberi: Vernik dus dan. 2. Brahms: Da več ne pojdem k tebi. 3. V nedeljo zjutraj. 4. O, smrt se zdi mi hladna noč. o. Sapplifčna oda. tt O večerni ljubezni. ?. Otožnost. 8. Utešeiio hrepenenje (z violo). 9. Marijina uspavanka (z violo). iO. Že prav rahlo srce spava. 11. Na pokopališču. 21,00 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. 28.00 Najioved programa za nasl. dan. Nedelja, 3. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, dr. Gvido Kant. 11.00 Koncert radio-orkestra. 15.0!) O čebelarstvu, predava gosp. Okorn. 13.30 Reproducirana glasba. 10.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30 Citraškt duet (gosp. in gdč. Tišler). 20.00 Prenos i i Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio-orkestra. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Drugi programi t Sobota, 2. novembra. Belgrad: 17.30 Koncert jievskega kvinteta: Ukrajinske pesmi. 20.30 Koncerl s petjem. 21.45 Duhovita žena . komedija. — Varšava: 12.05 Reproducirana glasba. 10.85 Literarna ura. 18.00 Ura za mladino. 20.00 Dan mrtvih, večerna prireditev. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba v spomin umrlih. 12.00 Zvonenje. 12.05 Koncert radio-kvarleta. 17.10 Koncert opernega orkestra. 19.45 »Mlinar in njegova hči , drama. 22.10 Koncert vo- zmago boljša tehnična izvežbauost. Rokoborba se razlikuje od ostalih športnih panog v leni, da sc šele po večletnih vežbah doseže gotova popolnost. Atleti pa, ki uživajo v tej panogi mednaroden sloves, trenirajo jjo 10 in ce.o več let. Za ietošnje državno prvenstvo so že prijavljeni vodilni klubi države. Predvsem bi omenili zagrebško Croatio z državnim prvakom Nielznerjeni in Somborsko športno udruženje. Te tekme se vrše v veliki Uiiionski dvorani in sicer v soboto 0. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo predpoldne. V nedeljo 10 novembra zvečer so pa vrše finalne tekme, ki bodo izločile bodoče državne prvake po njihovih skupinah. Češka vrhovna nogometna instanca je uspela v svojili pogajanjih in je dosegla, da se vrši reprezentančna teiuua med Češkoslovaško in Francosko dne 18. maja v Parizu ter 21. septembra prihodnjega leta tekma med Češkoslovaško iu Belgijo v Antvverpnu. Nočna nogometna lekma se jc vršila z dovoljenjem holandske nogometne zveze v Amsterdamu pred 30.000 gledalci v razsvetljeni areni in sicer med Philips S. V. Eindhoven, holaudskim prvakom ter mestno reprezentanco Amsterdama. Tekmo je odločil s 3:2 Philips S. V. v svojo korist. Gledalci iu sodnik niso liili zadovoljni z nočno tekmo. Večkrat so izgubili žogo iz vidika, ker svetloba žarnic ni dosegla žoge, kadar je ušla preko aPs CP „<3S O* -cP ^ ^ V® / ✓ / a?/^ ^ ^ ^ ^ JIOH UM Ji. 1» Aktivna bilanca v septembru Kakor smo že med brzojavnimi vestmi poročali, je znašal naš uvoz v mesecu septembru t. 1. 136.612 ton za 656.6 milj. Din, kar pomeni napram septembru lani napredek za 49.7 milj. Din, napram avgustu t. 1. pa tudi za 21.1 milj. Din. Najvažnejši predmeti, ki smo jih v septembru t. 1. uvažali, so bili sledeči (vse v milj. Din; v oklepajih podatki za avgust): bombaž sirov 13.3 (11.1), predivo 39.2 (42.9), tkanine 72.8 (67.8), nepredelano in polpredelano železo 9.4 (13.3), razni izdelki iz jelda 31.4 (34.2), tračnice, mostovi itd. 18.2 (11.8), volna: predivo 10.8. tkanine 52.3 (40.3). svil. tkanine 11.8, kava 23.6 (15.3), premog 21.6 (29.6), elektrotehnični predmeti 16.6 (15.5). prevozna sredstva 11.0 (14.3), stroji in aparati 58.4 (48.8). Skupno je znašal naš uvoz v prvih 9 mesecih t. 1. 1.221.894 ton za 5.625.2 milj Din; napram lani se je po teži povečal za 118.499 ton, po vrednosti pa se je znižal za 132.6 milj. Din. Tudi v septembru je bila naša trgovinska bilanca aktivna. Slika naše zunanje trgovine v prvih 9 mesecih letos in lani je sledeča (\ milj. Din): 1929 1928 uvoz 5625.2 5757.9 izvoz 5337.7 1567.0 pas. 287.5 1190.9 Pasivnost naše zunanje trgovine se je torej izredno zmanjšala in v slučaju kolikor toliko ugodnih prilik za izvoz zlasti koruze, bo zaključilo 1. 1928 z aktivno bilanco. Gibanje irgovstva šn obrtništva Po podatkih Zbornice za TO I je bilo v 3. četrtletju t. 1. prijavljenih 355 novih trgovskih obratov (v 2. četrtletju 379). odiavljenih pa 360 (181). V tem četrtletju je bilo prijavljenih (v oklepajih število odjavljenih) obratov: trgovina z lesom 41 (17), z dež. pridelki 35 (6), z živili 18 (14\ delikatese 11 (5), branjarstvo 27 (12), z mešanim blagom 68 (39), sejmarstvo 14 (13). izposojanje mlatilnic 17 (5) itd. Novih obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 600 (v 2. četrtletju 706), odjavljenih pa 280 (461). Največ prijav (v oklepajih odjave): kovači 15 (8). podkovni kovači 13 (8). kolarji 10 (7), žage 14 (7), mizarji 25 (13), strojno pletenje 10 (4). krojači 38 (12), šivilje 84 (19), čevljarji 71 (33). mlini 19 (15), peki 19 (16). mesarji 13 (9), prevažanje oseb z avtomobilom 30 (5), prevozniki 13 (7), gostilne 68 (54) itd Obratov na tovarniški način ie bilo prijavljenih 4 (odjavljenih —). Po posameznih četrtletjih se razdele prijave oziroma odjave trgovina obrt prijave odjave prijave odjave 393 792 768 563 379 360 706 461 355 181 600 280 > je bilo v prvih lJ mesecih t. 1. pri- L četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje javljenih 1127 (lani v istem času 1061), odjavljpnih 1233 (1928 1018) trgovinskih obratov. Obrtnih obratov pa je bilo prijavljenih 2074 (2024), odjavljenih 1304 (996). Edino trgovina nazaduje, pa imamo le v prvem četrtletju t. 1. beležiti ogromen presežek prijav nad odjavami. Že v drugem četrtletju se prijave in odjave v glavnem bilancirajo, v 3. pa so prijave znatno presegle odjave. Carinjenje blaga na Jesenicah Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani je svoje-časno na prošnjo Pododbora gremija trgovcev v Škofii Loki intervenirala pri ministru financ, oddelku carin v Belgradu, da bi blago, ki prihaja preko Jesenic na trgovce v krajih med Jesenicami in Ljubljano, carinila carinarnica na Jesenicah in ne, kakor doslej, carinarnica v Ljubljani. Carinjenje blaga v Ljubljani je povzročalo trgovcem v teh krajih višje prevozne stroške, ker je moralo blago najprej na carinarnico v Ljubljano in potem zopet po isti progi nazaj na namembeno postajo. Ministrstvo financ je prošnji ugodilo in izdalo pod C št. 27.251 z dne 22. julija t. I. rešitev, da more carinarnica na Jesenicah, poleg z razpisom C št. 9448/23 določenega ji delokroga, cariniti v bodoče tudi blago, katero imajo pravico cariniti glavne carinarnice I. reda, in sicer le za trgovec in industrijska podjetja v krajih, ki leže med Jesenicami in Ljubljano. |v Znižanje diskonta i Angliji. London. 31. okt. i AA. Danes je Bank of Eiigland znižala obrestno mero na 6%. Kakor znano je bila 2(5. septembra I obrestna mera zvišana od 5 in pol na 6 in pol od-; stotkov. Koukurz je razglašen o imovini Hrvatske se-1 jaške zadružne banke Fuzija Izvozne banke in Belgrajsko trgovske banke. Kakor poročajo listi, bo prišlo do fuzije med belgrajsko Izvozno banko iu Belgrajsko trgovsko banko; znano je namreč, da je večinska delničarka Izvozne banke ravno Belgrajska trgovska banka. — Nedavno smo poročali o izpremembah v upravi Izvozne banke in vodstvu. Fuzija je važna, ker bo s tem dobil Belgrad svojo največjo banko, ki pa bo v primeri z ostalimi velikimi bankami v državi le srednja banka. Oba zavoda sta najtesnejše zvezana z belgrajsko trgovino, sta tudi med najstarejšimi zavodi: Izvozna ust. 1901, B. trg. banka pa 1894. Po zadnji bilanci (1928) je imela Izvozna 30 milj. kapitala, 31.9 rezerv, 21.5 vlog in 80.1 milj. upnikov, B. trg. pa 9 milj. kapitala, 7.3 rezerv, 25.9 vlog in 7.7 milj. upnikov; novi zavod bo torej imel nad 135 milj. Din tujih sredstev, največ med belgrajskimi bankami. Čudno je le to. da koncentracijsko gibanje v belgrajskem bankarstvu dosedaj ni doseglo večjih dimenzij, kajti za toliko število malih zavodov je težko najti dovolj zaslužka. Racionalizacija bi bila v belgrajskem bankarstvu nujno potrebna. Povišanje kapitala: Češkoslovenska banka. d. d.. Zagreb (prei Daruvar) povišuje kapital od 2.5 na 4 milj. Din z izdajo 15.000 novih delnic po 100 Din (na )5 starih 3 nove); stari delničarji dobe delnice po 110, novi po 125 Din; rok emisije od 1. nov. do 15. dec. 1929. — Slobodna plovitba To-pič, d. d. na Sušaku, izkazuje za 1928 ugodne poslovne rezultate. Kakor tudi blizu stoječa družba Ilirija, d. d. za brodarstvo v Zagrebu. Tonaža To-piča znaša 2.526 brutoreg. ton za dolgo plovbo (1928) in se bo v svrho novih investicij zvišal kapital, ki znaša sedaj 0.5 milj. zl. Din. Naširka zvišuje dividendo. Znana velika lesna industrija Našice, ki dela veliko v naši državi izkazuje za 1928/29 2.06 milj. švic. frankov dobička napram 1.75 milj. za 1927/28. Dividenda se bo zvišala za to od 8 na 8 in pol švic. franka na delnico. Ponovno otvorjena borza za kavo. Rio de Ja-1 neiro. 31. okt. A A. Danes je bila ponovno otvor-j jena borza kave. Borza 31 oktobra 1929. DENAR Današnje gibanje tečajev je bilo neenotno. : Promet je bil srednji, največ še v devizi Dunaj. V : večini deviz je intervenirala Narodna banka, le v devizi Trst je bilo zaključeno privatno blago. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) i Amsterdam 2281.50 bi.. Berlin 1352.25-1355.25 ! (1353.75), Bruselj 791.34 bi.. Budimpešta 989.32 bi., Curih 1094 40-1097.40 (1005.90). Dunaj 703.81 do 706.84 (795.34), London 275.49—276.29 (275.89), Newyork 56.35-56.55 (56.45). Pariz 221.77—223.77 i (222.77), Praga 167.16—167.96 (167.56), Trst 295.25 | do 297.25 (296.25). Zagreb. Amsterdam 2281.5 bi., Berlin 1352.25 do 1355.25, Budimpešta 987.82—990.82, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.84—796.84, London 275.49—276.29, Newyork 56.35—56.55 Pariz 221.82 do 223.82. Praga 167 16—167 96, Trst 295.225 do 297.225. Belgrad. Berlin 1352.75—1355.75, Budimpešta il.8002 — 9.9082, Curih 1094.40 — 1097.40, Dunaj 793.84—796.84, London 275.49-276.29. Ne\vyork 56.35-56.55, Pariz 223.82 224.82, Praga 167.16 do 167.96, Milano 295.25—297.26. Curih. Belgrad 9.1270. Berlin 123.50, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.0825, Dunaj 72.525, London 25.1775, Madrid 73.50, Ne\vyork 516.175, Pariz 20.3275, Praga 15.29, Sofija 3.73, Trst 27.03, Varšava 57.95. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.575, (valuta) 12.525, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljana. Vojna škoda 420—432, za dec. 442 bi., febr. 1930 410 b). ex coupon, Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 900 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj. ind. 290 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 428—429 (428—429.30), kasa 428—429, termini: XI. 430 do 431 (430), XII. 433—435, 7% inv. pos. 84.50—85 (84.75), agrari 53.50—54. — Bančni, pap.: Union 202 d., Poljo 16—17, Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 82-85, Lj. Kr. 123 d., Nar. 8250-8400, Prašted. 900-910, Srpska 156 d., Zem. 127-130, Obrtn,a 36 d., Katol. 32 d., Etno 164 d., Kavna gorn 75 d. Ind. pap.: Guttmann 180—190. Slavonia 135 d., Slaveks 96—99, Nar šum. 40—45, Našička 1520 do 1650, Danica 110 d„ Drava 305-330, Šečerana 400 do 410, Osj. ljev. 210—215, Brod. vag. 130 d., Union 140-145. Nar. mlin. 20 d., Isis.19 50-20 (20), Ra-gusea 430—445 (435), Jadr 500 d., Oceania 185 b., Trbovlje 465—480, Vevče 132 d., Piv. Sar. 160 do 195 Belgrad. Narodna banka 8300—8320, 7% inv. pos. 84.25—84.35, agrari 40, vojna škoda 431, XI. 432-433.50, XII. 435-437. Dunaj. Don. sav. jadr. 83.65, Wiener Bank-verein 21.55, Creditanstalt 52.25, Escompteges. 171.25, Živno 6.10, Union 24.50, Aussiger Chemi-sche 238, Guttmann 22.75. Mundus 172, Alpine 35.65 Trboveljska 57.70, Kranj. ind. 38, Rima Mu-rany 113.75 Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni bukovih dr. Tendenca neizpremenjena. Eksekutivni nakup: 447.8 pr. m. buk. cepanic lm 10—25 cm, 20% okroglic 8—lOcm, 10% lirast. cepanic fko vag. par. Sevnica 122.50 Din. Žito Tečaji na čikaški borzi so mnogo ugodnejši in tendenca je prijaznejša. Tudi na našem domačem žitnem trgu je opaziti večjo rezervo v punud-bah, kar priča, dasi cene niso zvišane, da se je položaj za pšenic onekoliko učvrstil. Umetno sušena koruza je tudi postala dražja, vendar je ponudba po 145—147.50 nakladalna postaja še dosti jaka. — Povišala se je pa cena pšenične moke «0», ki notira za srednje dobro bačko znamko 310—315 nakladalna postaja, dočim za krušne moke položaj ni nič izboljšan. Tudi oves se je nekoliko izboljšal v ceni, promet je pa slab. V Ljubljani notirajo (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bač. 80— 81 kg 2% 247.50-250, 79-80 kg 2% 240-242.50, uz. bi. 232.50—235, sr. 80 kg 1 % 235—237 50, 77 kg 2% 230—232.50, si 77 kg 225—227.50, rž 72—73 kg 2% 215.217.50. moka Og vag. bi. fko Ljubljana 355 do 365. koruza laplatska 265—270, bč. ml tar. 210 do 212.50. nav vozn. 215—217.50, ječmen bač. oz. 66—67 kg 205—207,50, oves bač. 210—212.50 Din, laneno seme dom. prov. 500—600 Din za 100 kg. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. 187.50—192.50, sr. 185 do 190; koruza bč., nova 105—110, XII. in L 125 do 130, ladja »Dunav« 142,50—147.50, IV. in V. 145—150, suha 145—150; ječmen bč. 125—127.50; moka Og 295—310, 2 270—260, 5 240—230, 6 200 do 190, 7 170—180, 8 120—125; otrobi bč. 142.50 do 145. Tendenca nespremenjena. Promet: 16 v. pšenice, 21 koruze, 2 moke, 5 otrobov. Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica: marec 23.83—23.69, zaklj. 23.70—23.71, mai 24.50 do 24.40. zaldj. 24.39—24.40; rž: marec 17.52 do 17.43, zaklj. 17.40—17.42; koruza: maj 17.35 do 17.21, zaklj. 17.20—17.22. Živina Na mariborski svinjski sejem 31. oktobra je bilo pripeljanih 42 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 650—800, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18.50. Prodanih je bilo 26 svinj. Ta teden je bilo v Milanu prodanih 194 zaklanih jugoslovanskih telet po 6.80—7.50 lire za kg mrtve teže. Hmelj Niirnberg, 31. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo pripeljanih na trg 150 bal, povpraševanja jc bilo malo, prodanih je bilo samo 100 bal. Cena je znašala za srednji do 1. liallertauski hmelj 50—85 in I. gorski hmelj do 40—55 mark. Za tranzitni hmelj ni bilo nobene kupčije Tendenca nespremenjeno mirna. Cene trdne. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Petek, 1. nov.: NEVESTA S KRONO. Izven. Sobota, 2. nov.: GROB NEZNANEGA VOJAKA. D. Nedelja, 3. novembra: Ob 15: VELIKA ABECEDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. Petek, 1 novembra- CARMEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Sobota, 2. novembra: CAR IN TESAR. Red B. Mariborsko gledališče Petek, 1. novembra ob 20: >PISKROVEZc. Sobota, 2. novembra ob 20: ŽUPAN STILMOND-SKI. Liudskn predstava Znižane cene. Kud. Nedelja, 3. novembra ob 20: PISKROVEZ. Ljudski oder v Ljubljani Na praznik 1. nov. ob pol S zvečer: >ML1NAR IN NJEGOVA HCI«. V nedeljo 3. nov. ob pol 4 popoldne »DAMA-SKRAT ali ZALJUBLJENI VITEZI«. Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožetu ima v nedeljo 3. novembra ob 7 zjutraj ' skupno sv. mašo in obhajilo, ob pol 11 odborovo sejo. ob ti pa svoj redni shod. Križanska moška kongregacija obhaja spomin svojih rajnih družbenikov v ponedeljek 4. nov. ob 6. uri zjutraj s slovesnim zadušnim opravilom. Stote i it sukno za moške obleke in površnike, tudi izgotovljene obleke in površnike, triko perilo, kovtre, koče, flan. rjuhe ter razno zimsko manufakturno blago kupite v znani najcenejši trgovini Kette-Muruova cesta 15 in Zaloška cesta 17 Ivan Nrošeli - Oblastveno koncesionirana šoferska šola I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blei\veisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtimi in odprtimi avtomobili. Poučujem tudi privatno. — Prihodnji tečaj prične 1. novembra. Barve, firnež in lake najboljše in najcenejše nudi »Luslra«, Gosposvet-ska cesta 12 (poleg restavracije Novi svet). Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc \Vo1fing, Gosposvetska cesta 12. jc o-m< «.2 OfJ N N N p [n ™ 7— " u a «H o 0 a. s n '3 85 .— CJ a > c-a -9 n^ i- a "" — a ra •-■ .o «o Milo > 1 *dSigž fjr . Nii a u a g) _j co n (nO SO OjJ s P", C/5 * a,; oZ S^SJ-P I^Sjo "i s — ^ o > »S« " Čir , ™ " r SoiOJ 1 j. 1 <00 a« Bože: , O ^ L. ■^vf: »i j «8® ■8 J. os U S z 30 "^Bt/icEcS Pierre L' Ermite: v Zena z odprtimi očmi Gospod voditelj ukaže, naj odlože nahrbtnike v spalnicah. Nato — vsi k mizi! Juha! Vsi na juho!« In vsi odmevi »Stare Rakov ice , vse dvorane, vse sobe, vsi hodniki, vsa dvorišča so polna veselega klica: »Juha! Vsi na juho!« Prekrasen klic, ki je v njem izraženo še mnogo več. Nekaj Parižanov, ki preživljajo tam svoje počitnice, se je ponudilo za pomoč; teta Cecilija da vsakemu delo v roke. Nekateri dečki spoznajo med njimi tudi mont-martrečana iz Montmartrera, pridnega Gignouxa, slikarja sela Butey in drugih bližnjih krajev. Komaj je bil izvedel za prihod kolonije, je pohitel in se ponudil teti Ceciliji, ki mu je poverila lupljenje krompirja; v tej umetnosti se je bil sijajno izkazal že ko je bil vojak. »Gospod voditelj!... Poglejte, tam je Gignoux!<: ;>Gignoux? ... Je-li mogoče?, Toda komandant teta Cecilija; ni od muh! S takim glasom, da bi ga bil za odločnost vsak kaplar zavidal, zapove: »Hitro!... Dečki so lačni! Težke posode z zavihanimi robovi, polne kadeče se juhe, gredo iz rok v roke. Zlatobarvna juha, dišeča po vseh zelenjavah, kar jih otok premore, kroži in se preliva po polnih zajemalkah na krožnike. Že je slišati ritmično pesem žlic in krožnikov .. pesem, ki jo je slišati iz tišine, ki pač ne bo dolgo trajala, ki pa vendar priča, da so dečki resnično lačni... pošteno lačni od morskega vetra in od noir-moutierskega zraka. Sledi govedina... posuta z grobo soljo, ki ima okus po vijolici. In potem še pecivo, ki od nekdaj zbuja največje navdušenje mladine. Naposled še kava ... znamenita kava, oroča, močna, skuhana pod osebnim nadzorstvom tete Cecilije. Polagoma se lakota uteši... na obrazih se pokaže rožasta barva, očia se zasvetijo, jezički se razvozlajo ... roke se začno gibati... noge se iztegu-jejo. Gospod voditelj se temu veselju očetovsko nasmehne. »Vam, draga gospa, se moramo zahvaliti za to radost!...« In iztegne roko proti teti Ceciliji, ki popravlja: Ne ,gospa', ,gospodična', prosim!... Ne pozabite !< Toda tudi ona dva se kopljeta v sreči. Gospod voditelj, gotovo bo še marsikftj, česar boste pogrešali. Polagoma boste že videli, kaj vam manjka. Toda poglejte, jaz stanujem tam-le, komaj nekaj korakov odtod; enkrat za vselej vam povem: Moja nečakinja in jaz — obe sva vam popolnoma na razpolago ...« Tudi Rolanda jp pomagala streči pri obedu. To novo opravilo z malimi in velikimi dečki jo je silno zabavalo ... ali bolje, zanimalo. Bala se je glasne, kričeče trope iz zavoda, ki bo vse razbila, ki bo povsodi v spotiko ... trope »železo-lomcev«, kakršni včasih pridejo v kopališče kakor cikloni. Bila je sredi izbranih, sicer veselih, toda ljubeznivih, dobro vzgojenih dečkov in mladeničev, ki ne bi ničesar pokvarili in so bili med sabo najboljši tovariši, kakor je bilo videti. Teta je svojo nečakinjo poznala že po obrazu, da je dobre volje. »Vidiš, Rolanda, človek ne sme imeti nikdar predsodkov ... nikdar ne sme v naprej obsojati... teta Cecilija se je navihano nasmehnila ... »in tudi nikdar prenagliti se!.. In da bi zakrila nasvet, je objela svojo nečakinjo in jo pokroviteljsko, materinsko poljubila. IX. poglavje. Naslednjega dne se je pojavil gospod voditelj, kakor se spodobi, ob enajstih v hiši »Zavetje«. Sprejel ga je pretresljiv lajež črnega Farauda in vabeč, dasi nekoliko otožen smehljaj stare Filomele, ki je bila vsa srečna, kadar je smela sprejeti kakega »gospoda duhovnika« v hiši. Nekaj minut pozneje — kolikor je potrebovala, da se v hitrici okrtači, malce napudra in si cel6 na-vije lase z vročim železom — in tetka Cecilija se jc pojavila v salonu, pripravljena za sprejem. Te bežne minute so zadostovale, da se je gospod voditelj prepričal o tem, da ie prj globoko verni družini. IAEI OGLASI Viuku drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla« 5 Din. Oglasi nad devet vrstic sa računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez zuamke ne odgovarjamo. Izprašan kurjač parnih kodov, z večletno prakso, iSče službo. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Kurjač« št. 12.208 na upravo. Pisarniško službo začetnice išče absolv. trd. šole, zmožna knjigovodstva, slov. korespondence, trg. računov in strojepisja. Gre tudi izven mesta. - Ponudbe upravi Slov. poj »Vestna 8888«. Vajenko za strojno pletenje sprejme Bonač, Streliška 24 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.152. Oskrbnik (šafer) marljiv službe stvu. Pdnudbe Slovenca pod šifro »Ša fer« št. 12.277. m vesten, išče na kakem pose-na upravo Sobarica išče mesta za takoj. Gre tudi za vse ali k otrokom. Dopise pod »Šivilja« na-upravo »Slovenca«. Kot pisarniški sluga želi mesto četrtošolec. - Ponudbe na upravo pod šifro »November«. Gospodična katera je več let samostojno vodila trgovino z mešanim blagom - išče mesto poslovodkinje, od-nosno prevzame tudi podružnico. Naslov v upravi Slovcnca pod št. 12.264. Trgovski poslovodja dobra moč, išče mesta v trgovini mešan, ali špecerijskega blaga. Prevzame tudi podružnico ali tiesto skladiščnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.263. Zakonski par vešč živinoreje, vrtnarstva in poljskih del, sprejme posestvo blizu Sarajeva. Služba trajna. Ponudbe in vprašanja na Upravo lista pod »Bosna«. Stalno službo v Ljubljani dobi mlad, inteligenten vojašč, prost gospod, vešč v občevanju s strankami, zmožen nekoliko risanja, dober ra-čunar z lepo pisavo in neomadežev. preteklosti. - Lastnoročne ponudbe s sliko in zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod štev. 12.293. Iščem potnike po mestih in na deželi cele Jugoslavije za agita-eijsko delo (vzorci vina, likerjev itd.). Sprejmejo se tudi upokoj. častniki in uradniki. — Ponudbe na D. Pačnik, vinska veletrgovina, Laško. Mizarski mojster dobro izvežban, se takoj sprejme. Naslov v upravi Slovenca pod št, 12.256. Hišnika poštenega, treznega, za Eosestvo 20 minut od jubljane, za oskrbovanje sadnega in zelenjadnega vrta, iščem. Dobi sobo in kuhinjo ter nekaj zemlje. Prednost ima. kdor se razume na sadierejo in ev. na čebelarstvo, Predstaviti se osebno. Naslov v upravi pod št. 12,318. Dekle 13—15 let staro se sprejme takoj k dvema otrokoma kot varuhinja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.316. Zaslužek Zastopstvo za veliko množino ljudstva. Zastopniki, mi delamo za Vas in Vam nudimo eksistenco naimanj za 2 leti. Vaš zaslužek je vsekakor zadosten. Ponudbe s prilogo 50 par znamke na »Takojšnji zaslužek na roko« na upravo »Slovenca«. I Šoferska šola 1. obl. konc Čamerr.ik, Liubtfana. Dunaiska c. 36 lugoavto). — Tel 2236 ouk in praktične vožnje Novi tečaji otvoritev 1. novembra: italiianščine. francoščine, nemščine, angleščine in ruščine. Vpisovanje: Vo-šniakova ulica 4, priti., med 10—12; 18—20 Krojaški pomočnik se sprejme takoj, mlajša moč. Dober delavec malih kosov in vsaj nekoliko znanja v velikih, je pogoj. Javiti se osebno pri: Francetu Peternelu, krojaču, Laško. Redni pouk v kro|nem risanju in pri- krojevnnju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učitellici Roza Medved . Ljubljana, Mestni trg 24/111 (nasproti magistrata). - Istotam se izdelujejo obleke, kostumi, plašči itd po zmerni ceni. . Kroji po meri. • Išče se vajenec za mesarsko obrt. Naslov pove uj>rava ' »Slovenca« pod štev. 12.290. Mizar, pomočnika sprejmem takoj za stavbno delo. - Pisma na upravo »Slov.« pod št. 12.291. Krznarske pomočnike proti visoki plači za takojšnji nastop išče Buki Alkalaj, Zagreb, Ilica 53 a Trgovski pomočnik dober manufakturist, vojaščine prost, se sprejme v trgovino mešanega blaga. - Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 12.287. Nakupovalce za brezov les iščem proti dobri proviziji. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Brezovina« št. 12.300 Absolvent dunajske glasbene akademije sprejme še tri začetnike resne in vztrajne za klavir, in dva za pouk glasbene teorije, združene s pefiem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.240. Gospodične in gospe ki žele zase šivati pe rilo, sprejmem v dnevni in večerni pouk. - M. Goričan, vila »Rozinka«, Za Bežigradom. ' Krojači, šivilje, nešivilje in pletilj«! Pri- četek krojnega tečaja bo 8. novembra. Vsi inozemski modni listi prinašajo svetovno znane modele akademije P. Poiret, Pariš, zato se bo tudi v naših tečajih poučeval francoski kroj, da bode lahko vsak udeleženec tečaja napravil kroj po vsaki podobi. Sistem je zelo lahek, da se ga lahko v 14 dneh priučite. -Praktično teoretično vež-banje v lastnem pariškem salonu. Izdelava krojev sistema >Poiret«, Pariš. -Dame, ki nimajo časa v tečaje, dobijo pouk v poljubnih urah Pouk potom pošte z učnimi zvezki. -Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. -F, Potočnik, diplomiran, odlikovan v inozemstvu. Odda se prazna soba na Poljanskem nasipu. — Naslov v upravi pod št. 12.320 Gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Sloven. ca.< pod št. 12.325. Pletilnf stroj Jackvard 8/85, tri nito-vodni, proda Javornik, Maribor, VojaMiiškašt. 2. Kole sel j lahek, ima ceno naprodai Lojze Ambrožič, Dobrova pri Ljubljani. Odda se prazna soba v sredini mesta Poizve se pri upravi lista pod št. 12.321. Skladišče lepo, suho in svetlo, pripravno za delavnico, kakor n. pr pletilstvo ali kai sličnega, se takoj odda. - Kje, pove uprava Slovenca, ood št. 11.634. Lokale za pisarno ali razpošiljal-ntco takoj oddam. Ponudbe upravi pod »Center Ljubljane«. Sostanovalka s svojo posteljo se sprejme za Bežigradom št. 15. Prireditve Kam pa kam? V petek in nedeljo vsi v gostilno pri Španu na dobre krvavice in Portugalko! kupimo Želod zdrav, prebran, nc piškav, kupi v celih vagonih Franc Dolenc, Kranj. Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prclog, Ljubljana, Stari trg štev. 1Ž in Židovska ulica štev, 4 Damski plašč črna seal kožuhovina, ze. lo dobro ohranjen, za močno damo, ugodno naprodaj. - Mestni trg 9/1. Zaradi selitve prodam gorice, 8'/3 oralov, 50 hI lanskega 10% vina, razno pohištvo, dve veliki ogledali, R. Mioni, Ptuj, Poštna hiša 10. 2o % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d d.. Osiiek. Desatičina ul. 27. Hrastov in bukov les od 20 do 60 cm (in više) premera odda z letoš-njo lesoseko veleposest. »Negova«. - Informacije daje »Gozdarski urad« graščine Negova, pošta Ivanjci. Dobro ohranj. vozove en voz s štirimi sedeži (Landauer), en Phaeton, en Coupe in ena kočija, poceni naprodaj. Naslov v upravi Slov,, Maribor. klavir, obenem gospodinjstvo in poljedelstvo se nauče deklice od 6.—16. leta. . Zdravo podnebje, posebno za okrevajoče otroke priporočljiv. Hrana iu oskrba najboljša. Mesečno vplačilo zmerno. Sprejema sc vsak dan. — Pojasnila daje: Ehrw. Schvvesler Oberin der MSdchenerziehuiigsanstalt und Schule in Hengsbcrg bei \Vildon., Steiermark, Austria si kupite, ker je najboljši in v rabi najcenejši — Nad 400.000 v rabi Samoprodn ja: Mehanik IVAN LEGAT MARIBOR — Vetrinjska ulica št. 30 — Telefon št. 434 Smrekove veje okrog 20 voz, se prodajo na Rožniku, - Naslov v 4ipravi »Slov.« št, 12.317. Poscjtva Oglasi Peter Radakovič proda svoje posestvo 30 oralov zemlje kat občina mesto Banjaluka, Bosna, 13 oral njiv, ostalo dober mlad gozd, vse v enem kosu, vsi pogoji za dobro gospodarstvo, stalna voda, izborno za vinogradništvo in sadjarstvo. Prodani zato, ker sem vojni in povojni poškodovanec in neozdravljiv. Hiša z gozdom vrtom in njivo, blizu trga Vransko, v dobrem stanu, se proda. Cena 38.000 Din - Več pri CIZEL - Vransko. Novozgrajena enodružin pritlična hišica z veliko parcelo mec glavnima cestama, pešče ni svet, ob cesti Se pro-stor za slavblšče, se proda, Naslov pove gostilna Pogačar, Zg. Šiška. II Obrt Budilke F. Čuden Prešernova * Auto-hladilnike blatnike in drugo • popravi strokovno, hitro ir ceno Gustav P u c . kle-» parstvo, Liubljana, uaspr tobačne tovarne. f« ELISABETH ARDEN Opozorilaf Z velikim zadovoljstvom si dovoljujemo p. f. občinstvu sporočiti, da se je te dni vrnila Iz Berlina gospa Draga Bottos ki jc tamka) obiskala salon Elisabethe Ardcnove v Lennčstrassc 5. Ob te) priliki je izpopolnila svojo strokovno Izobrazbo po znanstveni metodi Elisabeth Arden. Seznanila sc jc z vsemi tajnami, kako nuj vsaka dama doma neguje svojo polt, da ji ohrani nežnost; kako se naj spoznajo razne lepotne pomanjkljivosti In kako naj se ž njimi postopa; kako naj se izbiralo za Vašo individualno rabo potrebni Venetian lepotni preparati In kako naj se uporabljajo. Vljudno Vas vabimo, da posetite gospo v naši drogerlji, kjer Je cenjenim damam z nasveti na razpolago. Želimo, da bi imele vse naše cenj. dame od te Izobrazbe In njenega znanja čim večje koristi. DROGER1JA „ADRIJA* Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana.. Selenburgova ulica štev. 1. Sobo po možnosti v sredini mesta, išče stalen gospod. - Ponudbe pod »Doktor« na upravo Slovenca«. Stanovanje eno- ali dvosobno iščeta dve gospodični kje v Šiški blizu nove cerkve — Naslov v upravi pod št. 12.274, Stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, kabinetom, pritiklinami, v Sredini mesta takoj na razpolago Cena po dogovoru, Kolodvorska ul. 11. „POSEST" ttoalltctnn pisarna, dr. z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4, odda sledeča stanovanja! Dvosobno, priliki., mesto, 800 Din. Za 2 osebi. - Dvosobno, kuhinja, veranda, Sp. Šiška, 700 Din. - Trisobno, ccnter mesta, pritikl., 1700 Din. - Trisobno, .pritikline, 20 min. od centra, 500 Din. - Trisobno, poselska soba, kuhinja, pritikline, Šiška, 1300 Din. - Soba, kuhinja, blizu Martinove c., 500 Din. - Trisobno, kopalnica, za takoj, ne daleč od Tabora, 1000 Din - Trisobno, kopalnica, pritikline, Tržaška cesta, 750 Din. - Dvosobno, pritikl., Bežigrad, 700 Din. - Dvosobno, Mirje, 800 Din. -Soba, kuhinja Dolenjska cesta, 350 Din. — Poleg tega več drugih stanovanj v mestu in predmestjih, trgovskih lokalov, mesečnih sob itd. Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 milimetrov debele naprej kupuie stalno J Pogu«^-nik, lesna industrija Škof-ia Loka (ob kolodvoru). Vsakovrstno »Hpsiše po najvišjih cenah. ČERNF-. iuvelit, Ljubljana. VCollova ulica št. 3. £elod kupi FRAN POGAČNIK Ljubljana Dunajika cesta štev. 36. Prodamo Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj mani 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Dva voza (dire) na peresih proda po nizki ceni Vojnovič & Cie., Ljubljana, Vič. Dieselmotor 30 HP, lokomobilo, prevozno Wo!f 15/18 HP -proda Vojnovič & Cic., Ljubljana, Vič. Med zajamčeno pristen, cvetlični, razpošiljam poštni paket 5 kg za 110 Din franke. - Franc Markelj, čebelar, Vrhnika, Dežne plašče priporoča po konkurent čnih cenah Martin Jan-čiga), Ljubliana Tavčarjeva (Sodna) l. Psa volčjaka krasnega, čistokrvnega, 8 meseccv starega, proda Ferenz Mira, trgov., Lev-čeva ulica 7. »POSEST iSLOVENECc, dne 1. novembra 1929. Beograd Carinska ul. 10 LJubljana Komenskeea ul. 10 Sifonske. limonadne, pokalične, likenke in medicinske steklenice Najboljši v materijalu in najlepši v opremi so šivalni stroji, kolesa „Gritzner" in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja orezplaier Le pri JOS. PETELINC Ljubljana poleg Prešernovegi spomenika ob vodi Večletna garancija Zahtevajte nonudbr Angleško in češko sukno za moške obleke, damske plašče posteljne odeje, gradi za iimnice, perje in puh se dobi po ugodnih cenah pri tvrdki F RAN J O MA/ER, MARIBOR. Glavni Irg 9. Danes, jutri in nedeljo U llfltDllI RFI I FIIIIF" Jutri od 18"23h *odba s fine domače koline, > HululU „ULI)ULVUL plesom, nedeljo koncert krvave in jetrne klobase, pečenice i.t.d., pristen še sladek mošt po Din 12'— izborna vina ter prvovrstna kuhinja, pripravni lokali za razne prireditve. Vino čez ulico Din 1'- ceneje. Priporočata se Pero in Kati Šterk. Naznanilo Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 20. novembra 1929 informativ. ponudbe za nabavo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril podružnico usnia in čevljarskih potrebščin Galutovo nabrežje št. 17 Istotam se izdelujejo vsakovrstni gornji deli po naročilu. — Se priporočam za obilen obisk. — Postrežba točna in solidna. Kupujemo želod po najvišjih cenah v vagonskih množinah. Gospodarska Zveza :: Ljubljana šoferja na stalno mesto za parni avto Škoda-Sentinel Prednost imajo oni, ki imajo kurjaški izpit. Pismene ponudbe s točno navedbo zahtev na poštni predal 103. F. Erjavec LJUBLJANA Stari trg štev. 11 a. enega, cirka 1 Vi tonskega tovornega avtomobila Ponudbo je poslati z vsemi podatki, tvrdko, izvedba, težina, potrošnja goriva in mazila itd., ter navesti ceno. — Auto je namenjen za slabe ceste. Ponudbe je predložiti najkasneje do 20. novembra 1929 do 11 dopoldne pri podpisani, — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 10.884/29. Pridobivajte novih naročnikovi Kot ste Vi pogledali ta inserat radi kričečega vprašaja, tako nihče ne bo prezrl Vašega oglasa, mmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmm če ga primerno sestavite in objavite v našem listu. Vsa pojasnila in navodila daje naša uprava. Otvoritev novo preurejenih prostorov g ostilne Pri Tičku na Gričku' Vljudno sporočava, da sva popolnoma na novo preuredila vse gostilniške prostore najine gostilne »PRI TIČKU NA GRIČKU«, kjer bova točila pristna domača dolenjska in štajerska vina ter vedno sveže pivo, kakor tudi skrbela za i z -borno kuhinjo, ABONENTE sprejemava po zmerni ceni, po številu do 60, Na razpolago je prostoren salon za razne prireditve, plesne šole, ženitovanja, seje, sestanke in vsakovrstne zabave. — Nov koncertni planino. Otvoritev bo v nedeljo dne 3. novembra t. I. Ta dan bo gostilna vso noč odprta. i Se vdano priporočava Vinko in Marija Magister gostilna „Pri Tičku na Gričku". Nudite otrokom veselja do učenja. Ohranite jih zdravo s telesno nego NOVA OTROŠKA PISALNA MIZICA ki so uravnava za vse starosti otrok od 6. do 18, leta, ustreza vsem pravilom o pravilnem dižanju telesa pri učenju ter ie obenem praktična shramba za vse šolske potrebščine. Mizice izdeluje trdka I. RCPSE Tvorni«! pohištvo, Ltubliono Dvorni trg i. Provizijske nakupovalce za kostanjev tanlnski les, bukova in hrastova drva ter oljnate sode išče tvrdka FRANC OSET, št. Pefer v Savinjski dolini. Oblastno koncesionirana Šoferska šola Gojko Pipenbacher LJUBLJANA - Dunajska 15 - Pisarna: Rutarjeva 9 Otvoritev 2. novembra Za 20°|o kronske bone (Priznanice za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju' plača 40 |o nominalne vrednosti Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5 Telefon 3052 Prostovoljna dražba nepremičnin Dne 14. novembra 1929 se bo vršila na predlog ge. Wlatnik Gabrijele, posestnice v Farni vasi št. 17, pri okrajnem sodišču na Prevaljah v sobi št. 3, javna prostovoljna dražba njenega zemljišča, vi. št. 7, kat. obč. Farna vas, obstoječega iz enonad-stropne hiše št. 17, gospodarskega poslopja in raznih parcel v približni izmeri 4 (štirih) oralov s premičninami. Izklicna cena 250.000 Din. Ponudb pod izklicno ceno se ne sprejme. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Izku-pilo prodaje se ima izročiti zastopniku ge. Wlatnik Gabrijele dr. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, in sicer takoj po izdražbanju zemljišča. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri okrajnem sodišču na Prevaljah in pri občinskih uradih v Dravogradu, Libeličah, Guštanju, Mežici in Črni, in so v Slo** enj-gradcu in Celju krajevno - običajno objavljeni. Zastopnik! Angleška tekstilna tovarna s skladiščem v Beogradu išče dobro vpeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe z referencami naj se pošljejo na naslov. Frušič & Reitzman, Beograd, Rajičeva 22. HUMANIK LJUBLJANA: Dunajska c. 1 a „Petovia" MARIBOR: Gosposka ul, 17 CELJE: Aleksandrova c. 1 PTUJ: Slovenski trg „Petovia" Ali že veste, da dobi vsak, ki naroči ..Radiovvelt,, za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto. Zasloni elektronke SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 2f>(>-- in Din 10'-za poštnino premije AH že poznale najboljši mesečnik Evropo? Ako nt zahlevajle še danes številko ..FUNK-tMAOAZIN"-« n« ogled Pišite samo na WIfC\RR HADIOVER1.AO, O. M. B. H. \Vien I. Pestalnz/igasse 6 Naznanilo Najvljudneje naznanjam vsem velecenjenim številnim odjemalcem, trgovskim prijateljem ter dobaviteljem, da bom vodila po svojem pokojnem soprogu ustanovljeno manufakturno, modno in konfekcijsko trgovino tvrdko DRAGO SCHVVAB Ljubljana, Dvorni trg 3 v nadalje in to v polnem dosedanjem obsegu in pod istim naslovom tvrdkc. Zagotovila sem si dosedanje tvrdkino strokovno osobje, katero bom po potrebi izpopolnila. Polagala bom vso skrb najvestnejši postrežbi državnega in zasebnega uradništva ter inteligenci na deželi in to tem lažje, ker imam zagotovila znamenitih svetovnih naših dosedanjih dobaviteljev, da bodo i v bodoče polagali največjo pažnjo dobavam naši tvrdki tako v kvaliteti, kakor v ugodni, dobavi. Z ozirom na to morem že danes zagotoviti vse naše dosedanje naročnike, da bodo tudi v bodoče v našem podjetju najugodneje kupovali vse oblačilne predmete ter jih vljudno prosim, da preneso zaupanje, katerega so s stalnim naročanjem izkazovali mojemu pokojnemu soprogu, name V velik krog naših stalnih odjemalcev si dovoljujem pri tej priliki povabiti še vse one, ki polagajo važnost na solidna oblačila ter na nizke, ustrezajoče cene. Jelka Schwab