,, Posamične ?!evilke stanejo 10 vin. V Gorici se predaja »Soča," v vseh iobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem leto 9Kaži*oi po tioriskem in G^adiščanskem-in dvakrat v letu »Toni red že-leatic parnikoT in poštnih ros". Ha naroČila bres ioposiane na-Toeaiae te ne ostatoo. Tečaj XLl »Vse » narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrti. Uredništvo ^i nahaja v Gosposki ulici št. 7 ' Gorici v I. nadstr, na desno, Upravitištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarji, Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —.Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik «i izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l»f«m it. es. — »Gor. Tiskarna" A. GabrgČ k (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. Gorica. S. 12. 19U. V zakonodajnih zborih imamo svoje zastopnike, da dosežejo v našem imenu in za nas zakonodajnim potoni vse, česar nam za notranjo moč narodnega organizma nedostaje, četudi nam ustavopravno pritiče. Pri volitvah v državni zbor in druge zastope nam kandidati obljubljajo, da bodo skrbeli, da dosežejo vse to, kar nujno potrebujemo. Z ozirom na u a č e ! a. ki jih na splošno priznavajo, t ozirom na delovni p r o g r a m, kako uresničiti ta načela, in z ozirom. na realne zahtev t tega programa ločimo te poslance strankarski in se navdušujemo za nje ali proti njim. Le v zadnji vrsti-stoje ab\W morali stati razni zakulisni vplivi. Po meri, kakor izvajajo ti poslanci svoj program, po uspehih, odločnem nastopu, poznanju predmetov in spretnost'. izrabljanja razum zapletkov in »položajev* sodimo sposobnosti svojih poslancev in njih delo. Vse to da kritiko, ki ni le sama ob sebi, i/, izvajanja državljanskih dolžnosti, u p r a v i č e n a, ampak je naravnost po treh n a za zdravo javno življenje, - seve, da ostane s t v a r n a in resna. Največja odgovornost nosi vsekakor oni, ki trna največji vpliv, z eno besedo oni. ki ima veČino. Sebi sme pripisovati vsak uspeh, njega zadene odgovornost za neuspehe. Če bi bil naš narod politično zrel. bi vsled njegove pozitivne kritike nad delom klerikalne stranke ta stranka izginila raz površje brez sledu. A naš narod ravno še ni tak« zrel; treba ga \2 še le vzgojiti, politično vzgojiti, in to je naloga opozicijskih strank, t. j. na-rodno-napredne stranke in socialne demokracije. To je veliki dobiček opozicije: Ne le, da ima taktično boljše temelje neodgovornosti za neuspehe in priliko kritiziranja vseh nedostaikov, tudi po vsebin: svojega dela je na boljšem. Ona ima priliko rasti, učvrščati se. iskati stikov, ustvarjati si zaslonih«, napadati. Njeno delo je lahko samo ob sebi bolj pozitivno, kakor delo odgovorne večine. Njeni uspe- hi so večji, dokler je opozicija — načelna, enotna in odločna. Tembolj mora torej opozicija paziti v lastnih vrstah na vsak pojav, ki bi jo utegnil oslabiti. Tipičen je slučaj dr. Pue-eherja v tržaškem mestnem svetu, in stališče, ki ga je zavzela napram njemu jugoslovanski- socialna demokracija, ki je obsodila postopanje dr. Pueoherja kot krivo in nesoeialistično. (»Zarja«, 1911, št. 15.*). Narodno-napredna stranka ni nič manj v opoziciji, kakor socialna demokracija. Ze ponovno sem se s tega mesta zavzemal za načelno kooperacijo obeh teh opozlcionalnih struj. A prodno je taka kooperacija mogoča, je treba v naših lastnih vrstah očiščenja in učvrščenja v interesu stvari same. Tembolj ima kritika mnogo mesta v lastnih vrstah, ker so slovenski naprednjaki razdeljeni v tri ali celo štiri avtonomne stranke brez organizacijske zveze in je v interesu napredne misli, da pridemo naprednjaki ravno potom kritike do enotno redigiranega programa, do enotnega nastopa hi do enotne tak-t i k e. Pri zadnji besedi mislim na najnovejšo taktično potezo edinega zastopnika kranjske narodno-uapredne stranke g. dr. V. Ravniharja v državnem zboru. Ta poslanec je v zvezi z mladočehi prestopil v vladni tabor, t. j., glasoval bo z a proračun ski provizorij iu proti uradniški pred- I logi, v kolikor bo vlada smatrala odsekov j elaborat za nesprejemljiv. — V bolje razumevanje položaja povzemimo: ! Po Beckovem padcu je bil baron Bienerrh tri leta ministerski predsednik. Posege! je to mest*) v znamenju, da se je I vlada naveličala vedno večjih čeških zahtev, vedne hujšega češkega vpliva. Beck 1 je padel v znamenju češke moči. Bienertli je postal ministerski predsednik ne le kot zaupnik krone, ampak zlasti-kot krotitelj češkega kva, kot germanizator. Nemške stranke so bile jedro njegove parlamentarne večine, na desnem krilu so stali vladi vedno zvesti Poljaki, levo krilo so tvorili nestalni elementi, med njimi naši klerikalci. Cehi so šli v opozicijo. To njihovo opozicionalno stališče sicer tudi ni bilo vedrih er,ako; imeli so v kabinetu celo svoje zastopnike, a to le začasno in mimogrede. Na splošno so bili Čehi ves čas om, ki so delali Nemcem največ preglavic in spravljali tako vlado v vedne zadrege. Ko je končno šel Bienertli, je začei Gautseh pogajanja med obema protivni-' koma. A kmalu je spoznal ničevost svojega početja: Spraviti Nemce in Čehe, se ne pravi spraviti oba naroda, ampak najti nekak turnus za uspešno parlamentarno izrabljanje političnega položaja v pluto-kratsko-upravne s vrhe. Zakonodaja mora vendar imeti smisel in mladočeški ter nemškoradikaini velemeščan in fabrikant vesta, kaj •< četa s teritorijem, z ljudstvom in zakonodajo. A taka »sprava«, t j. določitev takega turnusu je težavna ne le zaradi upravuotelmičnega obiležja, ampak še bolj radi večne frikcije interesov. Na Ounaju so bili že »spravljeni«, pa so se skujali v Hcbii in Pragi; komaj so vedeli listi poročati o ugodnem stanju praž-kili pogajanj, so si bili v laseh na 'Dunaju. Mehanizem ni hote! ubogati, volilei so postali nezadovoljni, agrarci so prodirali na deželi, socialni demokrati in narodni so-cialci v mestih, realisti med inteligenco. Velekapita! je začenjal čutiti osamljenost in je šel v opozicijo. Tako so Mladočehi ostali opozicionalci tudi pod Gautscbeni, ki si je oa končno uinil roke nad temi političnimi mešetarji ter odstopil ponosno, pov darjaje, da tako ne gre naprej, ampak da treba dati narodom čisto drugo politično smer, kakor dosedaj. «~ Gautsdieve besede se niso uresničile. (Tega '¦"li ni nikdo pričakoval). Prišel je grof Sturgkli kot Bienertli IV, mož istega avstrijskega ger-numizatorsko-birokratsko-klerikalnega sistema, ki se vleče od -Tinina sem nespremenjen in ki ga niti Koerberjev talent ni znal izboljšati, kamoli odpraviti. Pod Stiirgkhom se je začelo bienerthovanjo znova. Pričele, so se konference, zavzemala so se stališča, povdarjala načela, odpravljala se je draginja, uradniki so upali, reševali so se narodi. A vse je ostalo pri starem. O draginji ni mnogo več čuti, ar. gentin: Kega mesa najbrž ne dobimo, srbskega tudi ne. Med tem je Šusteršič proglasil politiko odprte roke, ki jo sedaj izvaja, mladočehi pa so pričeli z elanom naskok proti Hochenburgerju. Naskok je pričel z viharjem in vse je kazalo, da pridobivajo slovanski, zlasti češki poslanci na vplivu, in da bo Hocheriburger če ne takoj, pa v doglednem času politično mrtev. To bi ziiačilb morda ne le rekonstrukcijo kabineta, — ta tudi sedaj ni izključena, — ampak celo parlamentariza-cijo. Ni težko izračunati, da bi v tem slučaju, ki bi bil nastopil, imela od tega največjo korist parlamentarna in demokratična ideja in kot nje nositelji bi imeli vso dejansko korist slovanski narodi. Tedaj bi bil dan trenutek za mladočehe, vstopiti s takim političnim in vstavopravnhn uspehom, s tako afirmacijo češkega vpliva, v vladno večino,, v kabinet, k vodstvu. Ne prej. Za slovenskega napred-njaka bi niti tedaj.ne bil dan povod preiti v vladno večino; moral bi čakati v opoziciji, četudi do prihodnjega parlamenta, da dobi strankine tovarišev, parlament in da stoji za njim močnejša ali vsaj bolje organizirana, enotnejša stranka, kakor .doslej. A. nič.od vsega tega ne vidimo. Teden po onem viharju proti germanizatoričnennr ministru, zaupniku nemških radikalcev,, vidimo veliko spremerribo češke taktike. Po treh letih opozicije so se mladočehi in agrarci baje naveličali stati ob strani brez upliva na upravo. Izgovarjalo se s prispodobo, ki jo je rabil češki koritar, agrarec Prašek, Češ, da je bolje priti na tihem v xi 'njavo, nego jo od zunaj naskakovati. Vn šek in za njim mladočehi so nozabili, w- tako postopanje pač ni nikako tiho zavzetje trdnjave. Nasprotno: Opozicija je položila orožje, (izvzemši seveda poštenjaka Masarvka in nezadovoljne, a sedaj taktično notranjestrankarsko k temu prisiljene narodne socialce). Češki lev ima •nagobčnik in zoblje krotko — iz vladnih jasli. Tako so se menih" na Svlvestrovih večerih. Maksi m Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Do večera je hodil Foma okrog, kakor v megli, ne meneč se za spoštljive in laskave poglede kmetov, katere je bil uradnik naučil. Bilo mu je tečko, čutil se je krivega pred nekom m odgovarjal vsem, ki so se obračali k njemu, ponižno in prijazno, kakor da se opravičuje ... Na večer so delavci deloma od&H, deloma so se zfcrali ob velikem, svetlem ognju na bregu in si začeli pripravljati večerjo. Odsev ognja je padal v velikih, rudečih in rumenih lisah na vodo; tresle so se na mirni vodi in na oknih kajute, v kateri je sedel Foma. Stisnil se je bil v kot na divanu i?i čakal. Na mizi pred "njim je stalo par steklenic žganja in piva in krožniki s kruhom in pre-grizki. Zavesi! je bil okna in ni prižgal luči; medli soj grmade, ki je silil skozi zavese, se je vfegalna mizo, na steklenice, na steno iu se tresel, posrajaje močnejši« zdaj slabejši. Na parniku in na barkah ;e. bilo vse tiho, le od obrežja so prodirali nerazločni zvoki pogovotov in komaj slišno je pljuskala voda ob ladijine boke. Fomi je bila, kakor bi prežal kedo tik njega, prisluškoval in ga opazoval na tihem. Zdaj gre nekdo čez brv k bat kam ... hiro gre, s težkimi stopinjami in deske brvi pljuskajo glasno in jezno na vodo ... Foma sliši zamolkli smeh kapitana in njegov pridušeni glas. Jafim stoji pri vratih njegove kajute in govori tiho, a prepričevalno, kakor bi koga poučeval ,.. Fomi se je zahotelo, da bi zaklical hipoma: »Ni treba!« In že je bil vstal z divana, a v tem trenotku so se odprla vrata kajute in postava velike ženske se je prikazala na pragu; brezglasno je zaprla vrata in vprašala rahlo: »Bog .pomagaj, kako je tu temno! ... Ali je sploh živa duša tukaj?« »Da«, je odgovoril Foma tiho. »A potem ... zxirav5tvujte.« in previdno je stopila ženska najprej. »Takoj ... prižgem- luč ...« je obljubil Foma s pojemajočim glasom, spustil se zopet na divan in se stisnil v kot. v »To nič ne de; če se človek navadi, vidi tudi v temi vse.« »Sedite«, je rekel Foma. • »Pa sedemo. .-.* ' ^ Sedla je na divan dva koraka proč od njega. Foma je videl blesk njenih oči in smehljaj tta njenih polnih ustnicah. Zdelo se mu je, da se smeji drugače, nego poprej — ne veselo, temveč žalestno. Ta smehljaj ma je dajal poguma, lažje je dihal ob pogledu v te oči, ki. so se hipoma povesile, ko so srečale njegove. A vedel ni, o čem. naj goveri s te žensko in skcio dve minuti sta molčala oba; :bil je težak, neprijeten molk ... Najprej je izpregovorila ona: »Ali vam je dolg čas samemu?« .. . »Da-a«, je odgovoril Foma. »Ali vam ugaja naš kraj?« je. vprašaja ženska polglasno. . , , , »Lepo je ... mnogo gozda je tukaj .,.« 'In'zopet sta molčala. .i »Reka je morda še lepša, nege Volga«, je rekel Foma z naporom. . »Tudi jaz sem bila ob Volgi.« »Kje?« • »V mestu Siiribirsk ...« »V Simibirsku ...« je ponovil Foma in začutil zopet, da ne more spregovoriti niti besede, le nji je bilo postalo najbrž jasno, s kom da ima opraviti, ker je vprašala hipoma z izzivajočim šepetom: »Zakaj pa me ne gostiš, gospodar?« »Glej!« se je zdrznil Foma. »!Pa res ... kakšen sem! No, prosim, pojdite k mizi ...« t Hodil je po mraku, zadeval se ob mizo, jemal v roke zdaj to, zdaj ono steklenico in jih postavljal zopet na njihovo mesto, smehljaje se v zavesti krivde in v zadregi. Stopila je tesno tik njega, ter mu giedala z nasmehom v obraz in na tresoče roke. »Se-li sramuješ?« je zašepetala hipoma. • Čutil je njen dih-na svojem'licu in odgovoril prav tako rahlo: »Da-a .-..« Tedaj mu je položila roki na rame, ter ga potegnila rahlo na'svoje prsi, govoreč mu s pomirjajpčim šepetom: ¦: »Te nič ne de, ne sramuj se ... saj ne gre brez tega.., ti krasotec moj ... mladi, ti... tako te rni je žal!« ... In hotelo se mu je plakati cb njenem šepetu, njegovo srce je mrlo v sladkem Hrepenenju; pritiskal ji je svojo -glavo na prsi in jo stiskal v svoje roke, šepetaje nerazlične besede, ki jih sam ni poznal... ' ; »Pojdi«, je zamolklo rekel Foma, gledaje v steno z šifokorazprostrtimi očmi * Je š tem dosegla mladočeŠka stranka kaj pozitivnega? Smelo trdim, da ne. Sistem ostane, kakršen je bil, le slovansko sankcijo je dobil vrhu tega. Niti rekonstrukcija kabineta, ki jo mogoče, prinese bližnja prihodnjost, ne bo kabineta parla-mentarizirala. Upravno se vlečemo od provteorija 'do provizorija. Uradniška pragmatika je v močvirju, izseljeniško in kolonizacijsko vprašanje ni izgovorjeno, socialno zavarovanje, z!borovalni zakon, svoboda tiska, brambna reforma čakajo rešitve iz tega »G' fretta«. Slovenska delegacija pa nima ust, da bi jih odprla v odločno kritiko, in kakor se je pred mesecem Šusteršič izrekel za »odprto roko«, tako je sedaj tudi Ravnihar s Kramafem prišel, — kamor je od vsega začetka moral priti. Saj drugače niso napačni argumenti »Slovenskega Naroda«, češ, da je hotel dr. Ravnikar imeti zaslombo resne stranke in da ni hotel igrati demagoškega »Popularitatshascher«-ja, a vendar ta izgovor ne velja, ker ne more veljati. Saj bi se bil lahlko priklopi! napredni ljudski stranki Masaryka in Stranskega, kateri je tojl mnogo bližje nego mladočehom, in to ne le po imenu stranke, ampak tudi po snrislu naše jugoslovanske, z ozi-rom na notranjo upravo demokrat-s k e, z oziram na centralističen, birokratski germanizatcričen in klerikalno-kori-tarski sistem revolucionarne napredne ljudske ideje. , Klerikalci so pa tudi dobri. Sami so se proglasili za »odprto roko«, sedaj pa očitajo mladočehom izdajstvo. Sami so se hoteli s svojo paradno opozicijo priši+i večini in so nastopali in nastopajo ves Čas v tem smislu, za vlado in proti ljudskim zahtevam. Sedaj jim pa naenkrat pred nosom naprednjak uide v vladni tabor! Ali naj gredo za njim? To je blamaža! Ali naj gredo v opozicijo? To je slabo, brate! Sedaj drže roko odprto, ter ne vedo, ali naj jo nastavijo vladi za napitnino, ali naj jo udarijo, — tudi za napitnino. Postali so pri tem premišljevanju slabe volje in zmerjajo mladočehe in Ravniharjai Zato in le zato. Vstop Ravniharja v vladno večino načeloma odločno obsojam. Ne sicer iz nedemokratskega, da, anarhistnega načela, da moramo biti naprednjaki a tout prix proti vsaki vladi in v večni opoziciji, a načeloma zato, ker ne sme slovenski naprednjak nikdar biti v germanizato-rično-klerikalho-birokratski večini; iz taktičnih razlogov pa zato, ker tak. vstop nima in ne bo imel pozitivnega uspeha, marveč je onemogočil uspeh opozicije in strmoglavljenje Sturgkha. In vzrok mladočeškega uskoštva? Oni so d- hro vedeli, da bi vlada v. slučaja opozicionu'ne zmage bila razpustila parlament. In ' iladočehi se tega boje, ker vedo, da bi jih ne. bilo več v parlament. Oni se volitev boje, ker že davno niso več pošteni, že davno ne več napredni in že davno He Vec!demokrat{e Take. stranke pa-imajo vedno slabo vest pred — glasovnico. Slovenskemu naprednjaku pa to ni treba. Organizirajmo se, napravimo odločen pokret v levo, in ni se nam treba bati nobenih volitev. Zgubiti ne moremo ničesar, pridobiti moremo vse. Ceterum censeo! Zato pa moramo najodločneje obsojati take politične zmote, ki pomenia-jo za narodno-napredno stranko korak v desno, k reakciji, torej političen samomori " , *¦:.. Moll-ov J« e« Dft felodco trpeC« neprekoiljifo uedttvi cfttero ima prednost pred rsemi dragimi dr» ¦tiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena ortg. škatlje K 2- Ponarejanje st iodnijsko suledaj«. MoIIo-vb Frane, žganje x» ribanje liiota. — BoleCino olajSoJoCi in okreptajoCe rt*-rotnano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake trate. Orltr. steklenica K 2*— Na prodaj po vseh lekarnah iu mirodilnicah. Glavna lekarna L MOLL, c. in kr, dvorni stlofaik, l)tii«J, Tuchlauien 9. Zaloga v Gorici v lokami: A. Giroacoli. Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) 2. Naše politične želje. Pred 1. 1848, katero je gotovo najimenitnejše tega stoletja, so ljudstva v Avstriji malo marala za politične naprave, ali prav za prav niso se smela veliko meniti o njih, še manj pa jih grajati, /kajti huda kazen zadela je vsakega, izganjanje iz dežele ali pa dolgoletna ječa ga je čakala, kdor se je predrznil povedati, da mu niso povseči politične naprave. Ljudje so se po tem takem navadili molčati in vbogati. Menili so, da mora tako biti ino prepustili visoki gospodi, naj se ona peča s politiko. Tudi je bilo malo šo.l in še te slabe in zanemarjene, in ker je učni jezik v njih večidel bil nemški, je(nq« še slovensko ljudstvo še bolj zaostajalo ino v nevednosti in skoro hlapčevj sužno-sti le životarilo. Taka dežela ipa, v kate.fi se ne gleda na poduk in izoforaženje ljudstva, v kateri se ne sliši na dobrohotne svete rodoljubnih mož, v kteri se zanemarjajo potrebe državljanov, taka dežela mora sčasoma hirati in na mesto občnega blagostanja stopi siromaštvo in revščina. Dokler je vse v miru, dokler nobeden zvunanji sovražnik ne napade dežele/še precej skupaj drži in se vede. kot bi res v nji vse bilo v najlepšem redu, vse naprave brez graje, ljudstvo pa neizmerno zadovoljno. Kakor pa privihra kak nemir-1 na sapica, se pokaže, da taka dežela le na slabih nogah stoji, da je podobna vetikanit z glinastimi nogami. Podobna je jabelki, ki je od zvunaj še lepo rudeča videti, od. znotraj pa že vsa segnj-ita; primi jo in le. malo jo stisni, in vse ti razpade v roki in pokaže notranjo gnjilobo. In takih gnjilih jabelk je dosta bilo pred 1. 1848. v Evropi in silno treba je ..bilo, da se je vsaj enkrat kaj storilo zoper to trpljenje, sicer ibi sčasoma še cela Evropa postala bila veliko gnjilo jabelko. Naj več trpel, v najhujši sužnosti pa je bil pred I. 1848 kmečki stan. Zabredel, pa je v to sužnost še le v srednjem veku. V starejših časih, dokler je bila slovenska dežela še samosvojna, in so še veljale stare šege in pravice, je bil vsatf Slovenec sloboden; zemlja, ki jo je obdeloval koča, ki si jo je na nji postavil, vse to je bilo njegovo lastno posestvo in premoženje. Ni imel nad sebuj druzega gospoda, kakor v mirnih časih starešino, v vojski pa vojvodo; d pa so se v javnih skupščinah zvolili in le prav omejeno oblast imeli. Še le pozneje, ko so v naše dežele privreli nemški knezi in vitezi, trdili so, da je vsa dežela, da so vsa zemljišča in hiše njihove in tako so .poprej Čisto slo-4)odm\kmeti slovenski postali sužniki nemških vitezov. Na nemškem se je to že poprej zgodilo ino se je tej napravi reklo fevdalna sužnost. Zato, da je kmet smel ostati v svojej koči, ki je bila poprej njegova last, moral je dajati žlahtni kom deseti del vseh pridelkov — desetino — pa tudi še sam s svojo družino obdelovati grajščakovo zemljišče, in tudi vsako drugo delo storiti grajščaku, kader je zahteval, in ker je to zares pravo tlačenje kmeta.bilo, se je reklo tej napravi — tlaka. V začetku so grajščaki še precej dobro in milostno ravnali v svojimi pod-ložniki, sčasoma pa so jih začeli čedalje hujše stiskati. V 16. stoletju je to stiskanje tako grozno bilo, da si kmetje niso več vedli pomagati ino da so v svoji muki in jezi se spuntali zoper svoje nemilostne gospode. Zbrali so se 1. 1515. pri Brežicah, prišlo je neki skupaj blizo 80.000 mož, strašno so razsajali po Dolenskem ino v savski dolini, dokler jih niso razgnale in pobfre trume vojščakov. In zdaj je stiska še hujša bilaf »torej so se 1. 1573 zopet vzdignili in si celo,nekega Elija za svojega kmečkega cesarja izvolili; pa so bili zopet premagani; njih cesar Elija pa vjet ino v Zagrebu k strašni smrti obsojen. Posadili so ga na železen prestol ino mu na glavo nataknili razbeljeno železno krono z dolgimi žeblji obito. Vendar je tačasn: vladar slovenskih dežel vojvoda Karol previdel, da je res 'Stiska kmetov prehuda, in že on, bolj pa še cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. so olajšali hudo breme in (branili grajščakom svojo podložne preveč trpinčiti. Pa še le leto 1848 odpravilo je za zmirom to nekrščansko na-pravo iz srednjega veka, in slovenski kmet je zopet po- stal, kar je že v nekdanjih starte časih, bil, sloboden lastnik svoje zemlje, svoje hiše. Kako pa bi se dale združiti vse dežele, v kterih Slovenci prebivajo? — Vsi rodoljubi priznavajo, da se morajo združiti vsi Slovenci, če se nam hoče ohraniti narodna celota, rešiti naša narodnost .pred silnim potujčevanjem in pospeševati blagostanje celega naroda; A po kterem potu naj bi se to dognalo? — Nekteri menijo, naj bi vse dežele in deželice, po kterih so Slovenci, ostale; ka-koršne so zdaj, tedaj: Štajerski), Kranjsko, Koroško, Goriško, Trst in lstrija. Vsaka naj bi tudi zanaprej imela svoj posebni deželni zbor, tedaj bi mi štajerski Slovenci tudi zanaprej pošiljali svoje" poslance v Gradec, Korošci v Celovec itd. Vseh teh šest deželic pa naj bi se združile v eno deželno skupino, ktera bi se imenovala »Notranja Avstrija«. Ta notranja Avstrija bi imela svoj skupni deželni zbor, ktefi bi obravnaval skupni zadevfe vseh združenih dežel. Notranjo-Avstrijska deželna skupina šteje vseh vkup 2,486.000 prebivalcev; med katerimi je 1,370.000 Slovencev, 946.000 Nemcev in 180.000 Italijanov. Zdaj pa mirno prevdarjajmo celo to uredbo, in pokazalo se nam bo, da po njej ne le Slovenci bi ne imeli najmanjšega dobička, ampak bi najbrže zabredii še v večo nevarnost in sužnost, kakor do-zdaj. Po tej uredbi morala bi, kakor smo že omenili, ostati naša slovenska dežela razdeljena na Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Istrijo z deželnimi zbori v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici in T*o-reču. V vseh teh deželnih zborih bi Slovenci k večomu na Kranjskem večino imeli, na vseli drugih, pa v manjini bili. Kaj pa to pomenja, v manjini in še v tako veliki manjini biti, kakor smo mi Štajerski Slovenci v graškem deželnem zboru, smo se v preteklih letih žalibože na našo veliko škodo prepričali. Ne ena razprava, če* bi še tako koristna za nas Slovence bila, se ni potrdila od nemške večine našega deželnega zbora, ne ena želja, izrečena od naših domoljubnih slov. poslancev sejti dopolnila. Kaj imamo tedaj tudi zanaprej pričakovati? Dobrega nič, najhujšega pa se bati. »• ' '« d,'r '¦ '' "-",/"*>• ¦• , , . Notraujo-avstrijska skupina bi tedaj nevarna bila SLovencem; a ta misel je zdaj tudi nepraktična za to, Icer so ji Nemci nasproti, in menda tudi Lahi, siliti pa jih ne moremo in nočemo. Po tej poti tedaj ni mogoče združiti vse Slovence. In vendar je zemljišče nafe, je slovenska dežela po naravi zdržema, in ena celota. Poglejmo na »zemljovid slovenske dežele« in pokaže se nam, da živijo Slovenci nepretrgoma in zdržema, to je, da razvim 20.000 Kočevarjev na južno-izhoduej meji. po vsej slovenski zemlji prebivajo sami Slovenci. i (Dal|9 v »ril**.) Poljubila ga je na vrat, vstala pokorno in šla iz kajute z besedami: »No. torej ostani zdrav ...« Foma se je nestrpno sramoval njene prisotnosti, a komaj je b»ia izginila za vrati, je skočil pokonci in sedel na divan. Potem pa je vstal, omahuje in hipoma se ga je polastilo čustvo, da je izgubil nekaj predragocenega, nekaj o čemur pred izgubo niti ni vedel, da biva v njem ... A hipoma se je rodilo v njem novo, moško, samozavedno čustvo. To Čustvo je Čisto požrlo sram in mesto tega je vzklilo sočutje z žensko, ki je bila odšla pblsiečena iti sama v temo majeve noči. Naglo je stopil iz kajute na krov; bila je jasna zvezdina, a brezmesečna noč. Objel ga je hlad in tema ... Na bregu je tlel še zlatorudeč kup oglja. Foma je poslušal, zrak je bil poln dušeče tišine, le voda je žuborela, razbijaje se ob sidernrh verigah; nikjer ni bilo slišati koraka. Rad bi bil poklical žensko, a ni znal njenega Imena. Ojbstal je par minut na krovu in dihal željno sveži zrak v široke prsi; tedaj se je zaslišal nenadoma od sprednjega konca iadije, izza kajute, glasen, težek vzdihljaj, , kakor ihtenje. Vztrepetal je in šel previdno tja; vedel je, da mora biti ona.. Sedela je na krovu, slonela z glavo na kupu vrvi in — plakala. Foma je videl, kako drhte njene bele, razgaljene rame in slišal tihe vzdčhljaje; težko mu je bilo postalo pri srcu. Nagnil se je k nji in jo vprašal: »Kaj ti je?« Zmajala je z glavo, ne da bi triu odgovorila. v,Ali sem te razžaiil?« ; »Pojdi!« je dejala. ;>Da ... toda«, je rekel Foma, zmeden in vznemrjen, dotikaje se z roko njene glave. »Ne bodi jezna ... saj si sama ...« »Nisem jezna!« je' glasno zašepetala. »Kako bi se I da'se bodeš na starost spominjal mladih let ... Mislila mogla srditi na-te? Ti ne govoriš umazanih reči, nisi na-1 sem zdaj na-se in čeravno sem Jokata, se rni je vendar silen — ti si čista duša! Ah, ti moj leteči sokol! Sedi k j meni!« m " In, prijemši Foma za roko, ga je posadila, kakor dete, na svoja kolena, stisriffa krepko njegovo glavo ob svoje prsi, sklonila se ih pritisnila s svojimi vročimi ustnicami dolg poljub na njegove. Zakaj plaČeš?« je vpraša! Foma, božaje ji z eno roko lice in ob'jemaje jo z drugo okrog.vratu. Nad sebo plakam... Zakaj si me poslal proč?« ga je vprašala žalostno/r,'r »¦Sramoval semuseV, je Velfel Foma in povesil glavo. »Golobček ti' moj its čisto po pravici povej: ali ti ne ugajam?« je vprašaja,' nasmihaje se, a na Fomine prsi so vse še padale njene, velike, tople solze. »•Kaj misliš!« je vzkliknil prestrašen ter ji začel govoriti hitre in strastne besede o njeni lepoti in kako da je prijazna, kako mu je je žal m kako da ga je sram pred njo. Poslušala ga je in ga poljubljala venomer, na lica, vrat, glavo in na razgaljene prsi. Ko je umolknil, je začela žalostno in tiho, kakor bi govorila o pokojniku: »A jaz sem si mislila kaj drugega ... Ko si rekel, naj grem, sem vstala in šla. Tvoja beseda me je tako zabolela. Mislila sem si, prej so me milovali in negovali brez prenehanja. Za prijazen nasmeh so storili vse, karkoli sem hotela ... Mislila sem na to in plakala! Žai mi je bilo moje mladosti, saj sem stara že trideset let ... zadnji dnevi za žensko! Ah, Foma Ignatjevič!« je vzkliknila s povzdifgnjenim glasom in pomnožila ritem svojega pojočega govora, katerega zvoke je krasno spremljalo žubo renje vode. »IPoslušaj me — yaruj svojo mladost! Nič ni lepšega na svetu, nego ona. Nič ni dražjega! % mladostjo se da, kakor % zlatom, doseči vse, kar hočeš.'Živi tako, razgorelo srce od onega spottr^;- m to, kako sem živela nekdaj ... in zopet sem pomladeia, kakor da sem pila žive vode! Dete ti moje sladko! Če se ti dopadern, bom poveseljačila s teboj ... na vso moč!« Ah! Do pepela zgorim, če sem se enkrat užgala!« In krepko je pritisnila mladeniča k sebi ter mu začela' žejno poljubljati ustnice. Pa-a-zi!« je turobro zavil stražnik na barki in, kratko odtrgavši *-z\U je začel biti s tolkalom ob desko iz litega železa. Žvenketajoči, rezki zvoki so kruto trgali praznično-tihdto noči. ,. > ..., Čez nekaj dni, ko so bile barke raztovorjene in parobrod pripravljen, da odplove v Permj, je videl Jefim v svoje veliko ogorčenje, kako se je pr&ližal bregu voz, v katerem je sed^a črnooka Pelogeja s kovčegom in raznimi svežnji. »Pošlji matro Ja vza,.ie reči ... mu je ukazal Foma, kazoč na bn :i Jefim je očitaje zmajal z glavo, izpolnil nalog in potem \ :irašal s ponižanim glasom: »Torej kako je — al, gre z nami?« »Ona se pelje z men^j ...« ie kratko izjavil Foma. »Seveda ... ne z vsemi .,,. r« gospod!« »Zakaj vzdihuješ?« »Da ... Foma Ignatjevič! Saj plovemo v veliko mesto ... ali je tam malo njenih sestric?« »No, molči!« je rekel Foma surovo. »Da, molčal bom ... iv redu to ni! ^Kaj?« \ »Ravno ta naša laMcomislenošt ... Naša ladlja je snažna in v> lepem redu ... in kar naenkrat ... baba! P« še kakšna! Tr, s; še tega imena ne zasluži..-.« Foma je napravil strogo lice in rekel kapitanu, oblastno naglasa je besede; ' u Priloga ,,Sočo" it. 142. t in 9. dectmfcra 1911. Lahko bi se tedaj dali-združiti vsi Slovenci v eno narodno slovensko skupino z samo enim dež. zborom in samo eno-skupno, temu našemu zboru odgoVorno' vlado. Dobiček iz" te uredbe bi bil dvojini za vjaclo ,in za narod. Vlada bi si prihranila mnogo stroškov, ker bi namesto pet potrebovala le samo eno deželno poglavarstvo; napravila pa bi si tudi močno, .nepremag-llivo^trtrrjin^^bpVr netil? A& ,J|gjJiatt8*ny kraljestvo, ker bi mesto peterih majhenih slabih deželic, na meji ustanovija združeno slovensko deželo, z l1 - miljenom, od nekdaj vladi in Cesarju najzvcstejSrh Slovencev. Da bi 'tak*-združenje, bilo neizmerne koristi za celi slovenski narod, pač ni treba, posebno dokazovati. (Dalje prih.) Družita sv. Cirila in MftfrHla. Goriške C. M. podružnice so letos zaostale s prispevki. Glavna krivda je siaba letina, vendar upamo, da zberejo do božiča vsaj tolika, kakor lani. Podružnicam na blagovoljno znanja! Leta 1910 so nabrale C. M. podružnice 61.163*44 K, letos, t. j. izza 1. dne prosinca do 20. dne listopada pa .57..W8i. Da ne bomo nazadovali, treba podružnicam letos poslati glavni blagajni še 23.782^3 kron. Češko perje In puh j za blaiine (pernice) od K l— do K i:>-~ klg. i prodajata na debelo in drobno j HeOžet & Koritnit, Gorica. Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Dr. Milko Brezigar, odvetniški kandidat v Gorici 3 K (članarina). Neimenovana gospa št. 1. za december 2 K —• A. Ur-bančie, moar v Gorici 1*1— K. Na račun mesečnine je prišlo 147"S4 K v denarja in 5S kg"ječmena in 125 kg krompirju v živilih. Podružnica »Slov. plan. društva« v Gorici vabi p. n. člane na občni zbor, ki .se bo vršil v pondcljek dne 17. decembra 1911. ob pni devetih zvečer pri ^zlatem jelenu-.. Na vzporedu bo: 1. nagovor načelnika; 2. poročilo odbora v letu l(Ml; ,*. načrti in nasveti za leto 1912; 4. slučajnosti. Iz zdrav*i**enc in upravne službe. C. kr. višji okr. zdravnik dr. Anton -Lius v Gradišču ob Soči je premeščen na c. kr. uame&uiistvo v Trst; naiuestniški kon- ceptni praktikant Ernest Holzer v Trstu pa k c. kr- okr, glavarstvu v Sežano. Slovensko bralno in podporno društvo v Corlci bo imelo izredni občni zbor, v nedeljo, dne 17. decembra 1911. ob 1 in pol popoldne v društvenih prostorih v ulicj sv. Ivana štev. 7. Dnevni red: 1. Pre4 memba pravil. 2. Slučajnosti. . ''¦ Z ozirom na to,' da je ta izredni občni 'TfliGrV^Ttftc važnosti, so gg. člani uljudno naprošem, da se istega udeležijo polno-šievilno. Odbor. Zveza županov in podžupanov Gori. ške okolice ter slov. obči« Gradiščanske-ga okraja se je ustanovila, v četrtek »pri jelenu« v Gorici. Zborovanje je biio iz-borno obiskano. Predsednikom je izvoljen A. Klančič, 'župan v Podpori, podpredsednika sta Ignac Kovač, žu,pan v Ajdovščini in P. Medvešček, župan v Sv. Križu. Zvezdi naj prinese občinam obilo koristi! Železnica Goriea-Červinjan. — Dr. ¦Tiubrig, ravnatelj tukajšnjega gozdnega urada, se je zavzel v železniškem svetu z;a {o, da naj se začne čim prej z gradnjo '' železnice iz Gorice v Červinjan, ker da je ta Č< "\ važna v trgovskem in strate-gičnem ožim; bo tudi najkrajša zveza državne železnice z italijansko. Sokolov Miklavžev večer za otroke se je vršil v sredo ob 5. uri pop. v Trgovskem domu in je privabil mnogo pridnih Otrok, ki jih je Miklavž obdaril. ! Miklavžev večer za odrasle se je vrši! v četrtek večer »pri Jelenu«:. Vsi prp-, stori so bili nabito polni občinstva, ki se je zabavalo prav po domače. Nastop g. Saunig-a je vzbudil p: i občinstvu kar ctle salve aplavzov. Nekatere točke so bšle prav dobre, druge pa le za silo. Pripominjamo, da bi bila lahko izostala ona točka, ki se jo je moralo prednašati v tujerodnem jeziku. A'd hoc pripravljena živa slika > turšiea na polju za časa suše« . je občinstvu ugajala. Pohvalno moramo omeniti g. bari-tonista, ki je zapel prav dobro tri pesmi. Fnakn tudi sprem!jeva'ca na klavirju. Skupina ciganov je prišla le malo v pošte v in sicer radi toga. kar ni bilo prostora v dvorani. Omeniti moramo, da je , ta ciganska klapa »zažingala« prav dobro i nekatere komade. Nastop Miklavža s spremstvom in njegove nauke je občinstvo sprejelo z veseljem. Posebno veseli so bili oni ;>otro-čiči', ki jih je ceh; po večkiat obdaril. Na .spbh je bila cela prireditev dobra in Sokol- je zopet pokazal da se da z \/trajnim delom doseči mnogo. F. Z gimnazije smo poročali v zadnji Soči" d<:š!o nam poroičlo o odhodu ravnatelja dr. Tominšeka in o strahu pred slovenšemo pri nekateri-*! mladih gospodih. Danes smo dobili zopet neko poročilo, katerega pa moramo radi pomanjkanja prostora prinesti samo v izvlečku. Pisec zahteva, da se vpelje ob nedeljah, oziroma vsako tretjo nedeljo, pri šolski maši slovensko petje. Stvar je sedaj zrela, ko imamo slovenske paralelke, sai se je pelo že pod zagrizenim Grossom slovenski in italijanski. Stvar ravnatelja je, da zopet vpelje to, kar so nam drugi kar na svojo roko. vzeli, ¦— Pridružujemo se tem zahtevam in apeliranjo na sto venske profesorje, naj se zganejo. Dijakov je dosti netja. željnih, a nemški ne marajo Bogu slave peti — in prav imajo! — Glasom jednakb se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wiedenskem okrafr se je naravna" Franc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov. Iz Dornberga, — Društvo »Naprej« v Dornbergii priredi letos prvič »Silvestrov večer« svojim udom in vabljenim gostom dne 31. t. m. Vspored bo tako bogat, da se gotovo ne bo kesal nihče, če se udeleži. Na dnevnem redu bo petje, tambu-ranje, deklair.aeija, igre in ples. Najzanimivejše pa bo gotovo nova šaloigra, *Trcbušnik se odpravlja v Trst«. Če se hoče kdo smejati, naj se udeleži zabave in — nasmejal se bo. Odbor. »Roparski napad«. — Kako so lažnivi in hudobni klerikalni slov. listi, se je pokazalo zopet enkrat v polni luči. »Prim. List« poroča o »Roparskem napadu« v noči od ponedeljka na torek v Gorici »pod kapelo« ter kar imenuje tri slovenske fante iz Opatjegasela, da so napadli z roparskim namenom nekega Laha. Tako je poročala tudi »L'Reo« ali je takoj drugi dan preklicala to, rekoč, da je bil je tnal ponoč?n napad ter da oni Lah ne more reči. kje je prišel ob uro. O roparskem napadu pa je na to poroča! »Novi Čas« in potem še »Slovenec« kar v brzojavki. Zopet je bil nalagan od svojega ljubega poročevalca! — Če bi oni trije fantje postavili te tri klerikalne liste pred poroto, bi jim bil zopet enkrat na čelo užgan pečat tožnikov. — Kaj je resnica? Fantje so bili na semnju in veseli so šli »pod Ka-1 pelo«. Naleteli so na sitnega Laha in iz-| vršilo se je navadno ponočno prerekanje in kakšno bunko je dobil izzivač. Eto: iz tega so napravili klerikalci »roparski napad« in izbobnali ga v svet. Fn tako neumno in zlobno časopisje hočejo razširiti do zadnje koče! Ljudje božji, proč s klerikalnimi prismodami in hudobami! . »Goriška slovenska mladina.« — Jutri se' bo vršila, kot običajno vsako nedeljo, plesna vaja od 31/.,—"ix.x ure zvečer v dvorani Trgovskega doma. Članom odbora in Ves. odseka se naznanja, da bo sk-pna seja jutri ob dveh popoldne v sobi »Prosvete« v Trgovskem domu. „¦ Kakor vsako leto se plesne vaje »G. S. M. zaključijo tudi takrat z velikim plesom, ki bo dne 1. svečana 1912. Odbor. V Ameriko Je pobegnil iz Št. Ferjana neki zagrizen pristaš klerikalne stranke. Preskrbel si je denar s pomočjo dobriM porokov.ter jo popihal v Ameriko, zapu-stivši družino. Poroki gletiajo obupano za njim. Nekaj tisoč kronic bo treba šteti. Davčni oficijal Jug pred poroto v Trstu. — V Komnu je služboval pri davkariji Andrej Jug, doma iz Volč, star. 44 let. Pred poroto je prišel radi poriever-jenja zneska K 8877.78. Obtožnica pravi: Vsled sklepa c. kr. okr. sodišča v Komnu z dne 3. marca 1910., je davčni urad v Komnu dne 8. marca 1910. poslal goriškemu davčnemu uradu svoto K 862515, predstavljajoča zapuščino pok. A'"tona Penko. Ta svota je bila predana goriškemu davčnemu uradu v svrho na- • kupa pupilarnih varnostnih efektov in investicije . eventuelnega preostanka v hranilno knjižico goriške zastavljalnice (Monte di pieta). , Iz potrdila -(recepisa) c. kr. poštnega urada v Komnu izhaja, da so bili efekti naKupljeni za skupno svoto K 887778 dne 14. marca 1910 odposlani od davčnega urada v Gorici davčnemu uradu v Komnu v zaprti kuverti. Dotično potrdilo prejema je podpisano po obtožencu Andreju Jugu kakor voditelju davčnega urada v Komnu. Dolžnost itomenskega davčnega urada je bilo torej prijaviti c. kr. okrajni sodniji v Komnu, da se je investicija izvršila in tudi navesti uakujpljene in od'goriškega davčnega urada po pošti dobljene efekte. To se pa ni zgodilo. C. kr. okrajna sodnija v Komnu je večkrat urgirala rešitev te stvari od strani davčnega urada v Komnu, a vedno brezvspešno. še le, ko je sodni višji oficijal v Komnu Leopold Bekar, ustamno ur-giral glede te stvari pri davčnemu kontrolorju v Komnu Adolfu Slabanji, se je prišlo na sled tej nepravilnosti. Slabauja je pogledal v knjige in videl, da niso bili ti efekti nikjer vpisani in tudi nikdar vloženi v blagajno. Vspeh preiskave je bil, da je obtoženec Andrej Jug dne 17. julija 1911 izpovedal c. kr. finančnemu svetniku in davčnemu nadzorniku Hilariju Vodopiveu, da je dne 14. marca 1910 (torej nič manj nego 15 mesecev prej) dobil od goriškega davčnega urada štiri državne obligacije po 2000 kron in štiri državne obligacije po 200 kron ter K 7778 v gotovini, torej vsega- skupaj K 887778, ki jih je pa pridržal in vporabil zase s tem, da je 4 obligacije po 2000 kron zastavil na Montu v Gorici," ostale štiri po 200 K pa pri neki privatni osebi. Denar, ki ga je dobil za obligacije da je porabil v -poravnavo-svojih' dolgov. Jug se jenpriznal krivega potem pa predpčil svojo . zgodovino. Kot reven študent se je zadolžil; tri leta je moral praktičirati brez plače pri davkariji. Kot uradnik je imel plačo zarubljeno, podpiral je brata na učiteljišču v Gorici na mesec s 60 K. Mislil je, da bo imel dovolj časa rešiti zastavljene efekte ter tako urediti vso reč. — Po dolgi razpravi so porotniki •Ti. Jefim. zapiši sebi na nos in povej vsem drugim: če slišim o nji kakoršnckoli dvoumno besdeo ... s polenom bom tistega po glavi!- Kakšne reči! je rekel Jefim neverno in pogledal gospodarju radovedno v obraz. A takoj je odstopil za korak nazaj pred Fomo. ignatov sin je oskalil zobe kakor volk. zrentce so se mu razširile in zarjul je: >Le smej se! Jaz ti pokažem!« Ufim, čeravno je bil prestrašen, je dejal dostojanstveno: .Četudi ste Foma. Ignatjevič, in gospodar ... a ker so'mi rekli: pazi Jefim ... in jaz sem tu kapitan ,..« »Kapitan! Ti!« je zakričal Foma vse tresoč se in bled. »Kedo pa sem jaz?« »Tedaj ne kričite vendar! Za malenkost, kakšna da je ženska ...« Bledo Fomino lice se je pokrilo z rudečimi pegami, prestopil je z noge na nogo, vtaknil s krčevito kretnjo roki v suknjina žepa, ter rekel z enakomernim, trdim glasom: »Ti! .Kapitan! Slišiš, ako mi rečeš še besedo ... se poberi k vragu! Marš!. Na breg s teboj! Tudi z locmanom pridem do cilja. Si-li razumel? Ti mi ne boš jkazoval ... no?« , Jetim je bil poražen Gleda' "o gospodari? smešno mežikal z očmi, ne da bi našel odgovor. »Ali si razumel, pravim?« »Raz-umel sem ... razumem!« je zategnil Jefim. »Zakaj pa takšen hrup? Torej zaradi ...« »Molči!« .'••'¦'.-• »Uh»« ¦_>.'. - v '; ¦¦ ¦¦ Dvoje iskreče se Fdmrrte oči in njegov srditi obraz je vdihnil kapitanu dobro misel, odpraviti se čimpreje izpred gospodarja in, bistro se obrnivši, je odšel. -13rr! Kakšno reč jo nagnal? Zdi se, da jabolko ni padlo daleč od jablani ...« je mrmral porogljivo, kora-kaje čez krov. Bil je jezen na Fomo in čutil se je brez vzroka žaljenega, obenem pa je čutil nad seboj trdno, pravo gospodarsko roko. Njemu, ki je bil že leta in leta navajen uboganja, je ugajala moč, ki se je bila pokazala nad njim in ko je stopil v kajuto starega krmarja, mu je pripovedoval prizor z gospodarjem že z nekako zado-voljn ostjo. »Ali si že videl kaj takega?« je sklenil svojo povest. Da, mlad pes dobre vrste je že ,na prvem lovu dober pes ... In če ga kar tako-le pogledaš ... je vendar človek kalnega razuma ... No, nič ne dč, naj se le zaibava... pri takšnem značaju pač ne bode imelo slabih posledic ... Ne. kako je zarjul va-mc! Kakor tromba, ti pravim! ... Jn tako je pokazal, da je gospodar .. kakor da je pil ob!ast in strogost iz istega vrča ...« Jefim je govoril prav; v teli par dnevih se je bil Foma naglo izpremenil. Strast, vzplamtevša v njem, ga je bila napravila lastnika duše in telesa te ženske in žejno je srkal ognjeno s'ast te oblasti, ki je iztirala v njem vso tisto nerodnost, ki mu je dejala lice čemernega in glupega mladeniča; ko je zatrla vse to v njegovi duši, je napojila njegovo srce z mladim ponosom in z zavestjo njeigove človeške osebnosti: ljubezen do žene je za moža vedno plodonosna, kakoršnakoli tudi utegne biti in če bi mu prinesla zgolj trpljenje'— tudi v- tem je mnogo dragocenega. Dočim je ljubezen za bolno dušo močen strup, je za' zdravo ravno to, kar je ogenj železu, ki hoče postati jeklo ... Fomina ljubezen do tridesetletne ženske, ki je praznovala v objemu mladeniča trizno po svoji mladosti, ga ni odbijala od;de!a; ni se izgubljal niti v ljubkovanju, niti v delu, temveč je bil tukaj kakor tam z vso svojo dušo., Ženska je vzTjuj&ut v njem, kakor dobro vino, z enako j silo žejo po delu in ljubezni in ona sama se je pomlajala, ko je prejemala poljube mladosti. , V Permi je čakalo Fomo kinnovo pismo, ki mu je naznanjalo, da se je Ignat udal od -hrepenenja za sinom pijači in da je v njegovih letih škodljivo, toliko piti. Pismo se je zaključilo z nasvetom, naj se požuri z opravki ter naj pride čimpreje domov. Foma je čutil v tem nasvetu nekaj vznemirljivega, kar je kalilo jasno radost njegove duše, a v skrbeli nad delom in ob Pelasgijini ljubezni se je ta senca kmalu raztopila. Njegovo življenje je teklo s hitrostjo rečnih valov in,vsak dan mu je prinašal novih vtiskov ter porajal v njem nove misli. Pelagija mu je darovala vso strast ljubice, s tisto silo čustva, ki jo polagajo v svojo ljubezen ženske v njenih letih, ko pijo poslednje kapljice iz čase življenja. A včasih se je vzbujalo v nji drugačno čustvo, ki ni bilo nič manj silno in ki je vezalo Fomo Še še tesneje na-njo, ki je bilo podobno prizadevanju matere, da bi obvarovala ljubljenega sina prestopkov in ga naučila modrosti življenja. Cesto, kedar je sedela po noči ž njim na krovu, objemajo se ž njim, mu je govorila prijazno in otožno: , »Poslušaj me, kakor starejšo sestro. Živela sem in poznam ljudi ... Mnogokaj sem videla v življenju! S preudarkom si izbiraj tovariše, zakaj, so ljudje, ki so nalezljivi, kakor bolezen. Sprva ne zapaziš, kedo da je, zdi se, da je človek, kakoršni so vsi ... in hipoma ga začneš posnemati v življenju, ne da bi zapazil. In kar 'hipoma ... so preš'e njegove rame na-te. Jaz seni vsled neke prijateljice izgubila vse ... imela sem moža ..., dva otroka ... dobro riam je šlo ... moj mož je bil pisar v uradu ...« Pomolčala je in gledala dolgo čez krov na vodo, ki jo je vzrival parnik, potem je vzdihnila in nadaljevala: . »Z našim spolom — naj te varuje Presveta Bogorod- nica! -^ bedi previden! Mehak si še, tvoje srce še ni utrjeno. A takšnih, kakoršen si ti, so ženske močno lakom- M Vprašanje,' te" le. Jusj>riy" p6tteVer]L-nja nad 1000 K odgovorili: 7.ne, 5 <&. Na podlagi tega pravoreka je bil Jug oproščen obtožbe. Žandarmerlja dobi nove uniforme. — Cesar je sprejel,v avdijenci dne.?. decembra ministra za deželno brairibo Ge-orgija in žandarmerijskega nadzornika Tišljara. Generala sta predstavila ob tej priliki pet žandarmerijskih podčastnikov v novih uniformah^ katere mislijo pri žan-darrneriji vpeljati. Nova uniforma bo siva, namesto svetlih knofov temni. V gorah bodo nosili žandarji gamaše in nahrbtnik. Odprti lekarni. — Jutri popbludne bosta odprti v Gorici lekarni Lfberl-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 10. do 17. f. m. Izobraževalno društvo »Morje« v Sesljanu bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 10. decembra 1911 ob 2 in pol uri popoldne v Vižovljah hšf. 23. s sledečim vzporedom: l. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika in blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. Odbor. rrgoiskff-o&rfnif lit gosptrttmlce ttšfi. Viničarski tečaj priredi kmetijska Šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih kraiev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1912. Sprejme se 6 učencev starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in. krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) -do 10. januarlja 1912. Dostavek k seznamu naročnikov, telefonskih omr žji. — Si. januvarijem 1912. se izda dodatek k seznamu naročnikov telefonskih omrežij v Trstu, na Primorskem in Kranjskem. Naročnike se obvešča o tem s povabilom, naj morebitne spremembe naslovov, stanovanj itd., katere naj se sprejr-mejo v omenjen dodatek, do najkasneje 20. t. m. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu pismeno sporoče. Svetovna živinoreja.— Najboljše se spozna napredek živinoreje iz podatkov, ki nam kažejo, koliko posamezne, živine pride na kv. kilometer kakega ozemlja. Tako je sestavil neki nemški lisi tozadevno statistiko, iz katere posnamemo, da je po sedanjem stanju govedoreje na enem kv. km zemlje, in sicer: v Kanadi 0'6, v Avstraliji 0'3, na Norveškem 3*1, na Japonskem 3*6, na Španskem 4'5, na Šved- i skerti $*L, ha GrŠkerrt 6'6, v Zedinjchm dV- ' žavah 6'5,- na Portugalskem' 7*0, v Afrgen*- f tiniji 7*6, rta evropejskem Ruskem 8TI, v V Italiji" if4, na Ogrskem 2tY7, na Francos- kem 27'3, v Avstriji 31% na NemSkem 35'0, v Švici 36*2, na Angleškem 36'3, na Danskem 43*8, na ftolandškenr 507 ter v j' Belgiji 55'8 goVed'. PoHttčot pregled. V poslanski zbornici ie pričelo.$, če-' f trtek. drugo čitanje proračunskega provi-| zorija. Govoril je Hiibschman, rekoč, da | Čehi zahtevajo pravičnost v vsem vlad-\ nem sistemu in ravnopravnost. Dr. Vr-stovšek je govoril o neznosnih razmerah v justični upravi na Spod. Štajerskem. Govoril je 3 ure in pol. Domobranski minister Georgi je odgovoril na interpelaci-I jO glede verskih eksercicij za častnike; i res je, da je apostolski vojni vikar ypra-j šal le, če bi želeli častniki verska, prfcda-\ vanja. Ni govora o eksercicijati in ne o t kakem višjem pritisku. Koncem'seje je [ poslanec dr. Adler odločno protestiral v i imenu nemških soc. dem. proti izjavi mi-s nisterskega predsednika grofa StUrgkha, . ki si je dovolil cenzuro vsebine govorni-» kove interpelacije, do katere nima pravice. Če je izjavil ministerski predsednik da je proti parlamentarni navadi, da se Člani vladarske rodbine vpletajo v razpravo, mu odgovarjamo mi, da je proti l ustavi, da se osebe, ki ne nosijo nikake .«¦ odgovornosti, vmešavajo v najvarnejše ' državne posle. Končno je nrgjral pojasnilo $ o vnanjem položaju. ' 129 milijonov in dvestotisoč K posojila je dovolil proračunski odsek za nabavo voznih sredstev po državnih želez-, nicah. Vagoni, stroji in druga sredstva se napravijo s tem denarjem. Za pridne delavske roke obilo zaslužka. Kako se je glasovalo v proračunskem odseku glede predloga za državni prispevek 20 milijonov K za regulacijo učiteljskih plač. — Poslanec Seitz je predlagal dvajset milijonov kron državnega prispevka za regulacijo učiteljskih plač. Samo devet glasov ie dobil ta predlog. 25 ^ glasov je bilo proti. Poslanec Watdner je vložil predlog, da se dovoli deželam 20 milijonov, izcednega prispevka, ki naj se razdeli po enakenj ključu kakor prispevki iz dohodkov alkoholnega davka. Posl. Pacher je dodal predlog, da naj se uvrste besede: »Za zboljšanje učiteljskih plač.« tDr. Waldner, je izjavil, da je zadovoljen s tem dodatkom. , Ali zdaj je vstal dr. Šusteršič in zahteval, da naj se glasuje o prvotnem Waldnerjevem predlogu zase, o Pacherje-vem dodatku pa posebej. Namen Šuster-šičevega predloga je bil jasen. tNačelnik Korytowski je dal najprej glasovati o principielnem vprašanju, če je odsek spioh pripravljen dovoliti 20 milijonov. Odsek je z 38 glasovi pritrdil temu vprašanju. : Nato se je glasovalo o Pacherieve^it dodatku; da se ima teh 20 milijonov pot rabiti" za' #*oftSanje- u<elfckib plač. Ta prdetog je padel. Zanj je glasovalo 22 poslancev in sicer dr. Adter, dr. Diamond,, dr. Ellenbogen, d-ElvePt, Erler, Hcrz-;mansky, Kutan, Levickij, JVfcilik, Markhl, Masaryk, Nemec, Okuiiicvskij, Pacher, Pittoni, Renner, Sotoremer, Seitz, Stein-\vender, Stolzei, Tusar, Waldner; proti predlogu je glasovalo sledečih 25: Auger-mann; Ohoc, Conci, čingrija, Dulibič, Firik, Fuefrs, Qfufeer, Huber, Kendzior, Koltšer, Korošec, Kotlaf, Kramar, L"jig,. Maštaika, Ohciul, Rosner, Schrafrl,: Sta-nfčk, Šilinger, Šusteršič, Udržal, Vasiljko, Zaranski. Ko je ta predlog padel, se je moralo glasovati o vprašanju, če se dovoli onih 20 milijonov, ne da bi bito treba regulirati Učiteljske plače. Ta predlog je dobil 15 glasov in je torej padel. V zbornici prideta Seitzev in Pacher-jev predlog še*- enkrat kot manjtoka predloga na glasovanje. Perzija. — V angleški gornji zbornici je govoril lord Morleyt da nima ruska viada pikakega cilja pred očmi, ki bi kršil celokupnost Perzije, In je zatrjeval kategorično, da so vojaške odredbe, ki jih je Rusija vkrenila na perzijskem ozemlju, čisto provizorične narave in da nima ruska vlada namena kršiti načel angle-ško-ruske pogodbe. Angleška vlada so nadeja, da ruska vlada, poiem ko bo nadvladana ta kriza, najde pot, da pre-' maga težkoče, — Angleška vlada je .sporočila ruski vladi, da je vsekakp nemož-no, da W prignala bivšega Šaha, 60 kompamj za sa&orske volitve na Hrvatskem. Hrvatski ban dr. Tomašič se je obrhil na zagrebško in graško korno poveljstvo s prošnjo, da rr?u da na razpolago za saborske volitve 60 kompanil vojakov. Ti bodo pomagali pri volitvah za vladne kandidate. Zandarrrrerija bo seveda tudi vsa na nogah. Prav gotovo pride kje do »neffiirov« in pade zopet nekaj žrtev pod vojaške puške. S krogljo in bajonetom hoče ban Tomašič regulirati javno mnenje ftted Hrvati. . ! . Velika, tatvina, kave, v trstu, *- Iz ; sklajdišča^ tvrjdke Cast^Ui, v ulici Bocca-c^io so. ukradli neznani tatovi 8 vreč kave v vrediip&ti. 700 K. 1% letno, dekla Je odpelial iz Hercego-\ine ter jo privel v Trst neki M, Ratkovič,, star 28 let. Hotel je ž njo v Ameriko. Po potj v Trst jo je posilil.. Policija v Trstu je dobila v roke deklico, ki je sedaj izrekla željo, da bi šla rada domov. V Aleki je umrlo v času od 28. no-novembra do 3. decembra za kolero 198 oseb. Žrtve ciklona. — V Karaibskem morju je divjal ciklon. Do sedaj pogrešajo tri parnike in slutijo, da so se. ti pamiki, ki so imeli 500 potnikov, potopili. Ministrova hči — mizarska delavka. Na Danskem se je 17 letna hči tamošnjega ministerskega predsednika, Klavsa "Berrrt-sena, posvetila, mizarstvu. Učila se bo pet let, na kar lahko napravi pomočniški izpit. JVUnfatcr je namero svoje hčerke popolnoma odobril. Trgovski uslužbenci v Pragi so sklenili, da začno stavkati, ako jim gospodarji ne izpolnijo zahteve, da se bodo trgovine zapirale ob 8. uri zvečer. Tihotapec streljal na finančnega pm» nika> — V Trstu pri Sv. Soboti je včeraj ponoči ob V/t finančni paznik Milovac ustavil nekega tihotapca.»Ta pa je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil na paz-, nika. Ranjen je paznik na nogi m roWi TItoEapGc je poftegnh\ paznik je v .bolnišnici- . «.•-. Shakespeare m* indeksu. — Ameriški listi poročalo, da so profesorji' literature : na hammondski visoki šoli skleniti poučiti dvajseto stoletje, da je delal dramatik Shakespeare samo reklamo in je bil popolnoma nemoralen človek, katerega dela kvarijo mladino. Po1 tem »Javnem odkritju so odstranili vse Shakfcaneafjevc drame iz hammondskc vseučitfške knjižnice, »l.epa univerza«, ki ima take profesorje! (Dalje na petf strani.) f p U Mjii in Italijo. Rasne vesti; Oazo Ain-Zara Italijani pridno utrjujejo. — Ladje so bombardirale, tudi oazo Zanzur. — Turške čete ne gredo proti gorovju Oebel, kakor se je sodilo, ampak večina, se napotuje proti Homsu. -— Poročajo o boju pri Bengasiju. Ladije so bombardirale nekatere kraje, dve tihotapski ladji so zajeli. — Po celi Italiji se je slovesno praznovalo zavzetje oaze Ain-Žara. Ž bojišča ni danes nič omembe vrednega. se pri$oro&* si. občirislvu za Vezavo" kfjjig, rvgistrov, brošur il4. zagotavlja Učno iMo in (\&hm postrežb) po zmerni '•-» (feni, *"**¦ ne: močan si, lep in bogat ... Najbolj se varuj tihih; kakor pijavke se prijemajo moža, sesajo ga in sesajo in so pri tem tako prijazne in nežne. Pila.bOde tvojo kri in nji sami foode dobro .... tebi pa poči srce ob tem. Raje se drži I takšnih, ki so dobre volje, kakor jaz ... Take žive brez i sebičnosti ...« j Bila je v resnici nesebična. V Permji ji je kupil Foma razne obleke in, drugih malenkosti. Vesela jih je bila; a ko ie vse natanko pogledala; je dejala v skrbeh: »Ne zapravljaj toliko denarja, da se tvoj oče ne razsrdi... Tudi tako ... brez vsega te ljubim ...« - •->--ni 2e poprej mu je bila povedala, da se pelje ž njim le do Kazanji, kjer je živela njena omožena sestra." Foma ni verjel, da ga zapusti in ko je tisto nbč pred dohddom v Kazanj ponovila svoje besede* je postal zlovoljen, ter jo je začel prositi; naj ga ne zavrže. »Ne žaluj, predno je čas«, je dejala. »Dovolj nama še ostane ... cela noč ... Če se ločiva, potem lahko žaluješ ;.. ako ti bode žal...« A on ji je prigovarjal vedno ognjevitejše, naj ga ne zapusti; in slednjič ji je izjavi! — kot je bilo pričakovati, — da jo poroči. »Glej, glej... tako Je!« — in zasmejala se je. »S tabo naj se omožim, ko imam še živega moža. Ti, dragec moj... si čudak! Poročiti me hočeš? Ali se jemlje takšno? Imel boš še mnogo, mnogo ljubic. Oženi se potem, ko se boš že izkipel ...« A čim več je govorila — tem vztrajnejši in odločnejši je podajal Foma v svoji želji, da bi se ne ločil od nje. »Poslušaj me«, je mirno rekla ženska. »V tvoji roki gori lučka, a tebi je svetlo tudi brez nje; pomoči jo v vodo, tedaj ne bode dima od nje in ti si rok ne opečeš ...« »Ne razumem tvojih besed ...« »Trudi se, da jih razumeš ... Ti mi nisi storil rtič zalega, in jaz ti nočem zlega ... In zato grem.« Težko je povedati, s čem bi se bil končal ta prepir, j da se ni vanj vmešal slučaj. V Kazani je dobil Foma brzo-j javko od Majakina, ki je kratko veleval krščeneu: »Pridi j takoj s pasažirsklm' parhikom!« Bolestno se je skrčilo! Farni srce in čez nekaj ur .je stal s stisnjenimi zobmi, bled j in mračen, na galeriji parobroda, ki je odhajal od pristani,] oklepal z rokami ograjo ter strmel, ne da bi mežlknil, v Obraz ljubice, ki je obenem s pristan jo in z obrežjem plaval od-njega v daljavoiJpfelageja mu je mahala z ruto in se smehljala v enoiner^a vedel je, da plaka težke, bridke .solze.,Od njenih s^zj^bilo mokro vse Fomirio oprsje in od njih'je bilo mrkfo In .irjirzlo v njegovem srcu, polnem mračnega nemira. -(Postava ženske je postajala vednj [.manjša, kakor (bi se topila'^ Foma ni dbrnii očesa od nje in razven strahu za očeta ie-čutil vstajati v duši novo, silno in bridko čustvo. Ni ga mogei imenovati, toda zdelo se mu je, da je podoben čustvu užaljenosti nad prizadeto krivico. Tolpa ljudi na pristanu se je zlila v eno, temno in mrtvo pego brez Jtc,.brez oblik in brez kretenj. Foma je izpustil ograjo in se začel ves mračen izprehajati po 'palubi. .-*¦.'". Olasno govoreč, so se vsedali potniki k čaju; sluige so hiteli po galeriji semteTtJe in pokrivali mize; doli nekje, na zadnjem delu ladije v tretjem razredu, se je smejal otrok in je plakala harmonika, kuhar je marljivo sekljal z noži in posoda je rožljala s krhkim glasom. Velikanski parnik je rezal valove, vzrival jih; da so se penili in plaval hitro, tresoč se od napora in težko vzdihaje, proti reki. Foma je gledal na progo razbitih, napadajočrh, divjih valov za ladjo ter čutH v sebi divjo željo, da nekaj raztrga* zlomi in se vpre tudi on s prsi proti reki in zdrobi njen napor ob svojih prsih in ramah ,.; »Osdda!« je delaj nekdo blizo njega s hripavim in trudnim glasom. Ta beseda mu je bila znana. Teta Amfisa je večkrat odgovarjala ž njo na Fomina vprašanja in ob ti kratki besedi si je predstavljal silo. podobno sili Boga. Pogledal je tista dva, ki sta se razgovarjala: eden izmed njiju je bil sivolas, star mož z dobrohotnim obrazom, drugi je bil mlajši.in je imel velike, trudne oči in koničasto črn'j brado. Njegov veliki, hrustančasti nos in rumettt, upadla lica so spominjala Fomo na kuma. »Osoda!« je zatrtino ponovil starec vztlik svojega soseda ter se nasmehnil. »Nad življenjem le kakor ribič nad reko: v t^aše pehanje vrže trnek z vado-iti' s poželjivimi usti hlastne Človak pO njem ... tedaj pa hipoma dvigne šibo — in človek bije ob zemBo, in če ga pogledaš, vidiš, da je njegovo srce raztrgano... tako je, dragi moj!« - Foma je zaprl oči, kakor da jih je zadel solhčfti Žarek ter rekel glasno, kimaje z glavo: »Res da! čisto... prav!« Razgovar.b,joča se sta ga ostro pogledala: starec s tinim, razumnim nasmehom, velikooki pa neprijazno in odurno. To je spravilo Fomo v zadrego in zardel je ter stopil proč, razmišljaje o usodi, ne da bi mogeJ pojmrti, čemu da ga je vzradostila, podarivša mu žensko* ki mu jo je potem tako brez vsakega povoda in tako žaljivo iztrgata iz rok? Bil je preveč razvajen od življenja, da bi mirno prenesel prvo kupico strupa v časi, ki jo je bii pravkar dvignil k ustnicam', ves čas potovanja je prebil brez spanja, misleč na besede starca in neguje* svojo ogorčenost. Toda ta ni vzbujala v njem pobitosti in žalovanja, marveč srdito, maščevalno čustvo,,. Fomo je vzprejel kum in na njegova nagla, nemirna vprašanja mu: je odgovoril, kp se je bil vsedel na voz poleg krščenča, živahno ¦ gledaje s svojimi zelenkastimi očmi. (D*Ha -flh.) Nemški Gradec v nevarnosti! - Kaj pa je za božlo voljo, bo kdo vprašal. I rio, 4 slovenski'odvetniki so sedaj že v Gradcu, in nemško časopisje je kar iz sebe. Človeku'se kar zdi, da je graško nemštvo res že pri vragu. Nato je že rekel Bis-marčk: »Mi Nemci se bojimo samo Boga, drugegii#nikogar % na svetu«. potem moglo skušati zadostiti. zaihievam javne oblasti v svrfio pridobitve stavbe- ' nege. ozir. stanovanjskega dovoljenja, ampak se je prodajalo drugo in kupilo sedaj zopet drugo drugje in za zadrugo — po mojem mnenju!,.--*- naravnosi ogromno svoto, kakor se je govorilo do Štirideset tisoč kron in še ker so se začele širiti Gftfžen samomor 'MI^sob^-j^^SS^1' ?&r*Qrfarn -preteSHMožbah glede slabega dela ozir. previsokih' računov, sem se začel bati, da postane jamstvo zadružnikov po štiristo kron ogroženo in ker nisem imel nasproti zadrugi nikakili obveznosti, sem odpovedal svoj delež. Odpoved se je vzela na znanje v seji dne 16. II. t. !., kar se mi je potrdilo z dopisom z dne 19, 1 \. t. 1. Vprašam, čemu naknadna izključitev potem dne 24. 11. t. I., o kateri sem dobil obvestilo cele 4 ure pred občnim zborom? Odgovarjam sam: Zato, da ste me oropali pravice vde-ležiti se tega občnega zbora. Za celo četo akademikov in ostalih duševnih mogotcev, ki so imeli priti .na občni zbor,- bi bilo gotovo časthe)e, da bi se me pobijalo z argumenti — kakor tudi moja dva »kolega«, kakor pa, da je na-čelstvo poseglo po tako n e m o ž a t e m sredstvu, ki se v tem slučaju z vso pravico lahko imenuje ~- milo rečeno.....nizkoten terorizem zadružnikov. Odgovor na vprašanje, zakaj da smo bili izključeni, ni resničen, vsaj kar se meje tiče. kajti za razpust zadruge nisem jaz nikdar delal ne direktno ne indirektno, nasprotno sem vsakemu, ki je to priporočal, pojasnil, da bi bilo to v prvi vrsti v škodo zadružnikov samih. Prugič pa tudi zategadelj ne, ker predobro poznam princu zadruge, če dela nepristransko. A ko sem pa nastopil včasih proti početju, ki je rodilo na Livadi toliko jeze in žalosti, kletve in tudi solza, sem imel gotovo pravico' kot zadružnik do obrambe sebe in onih, ki so bili z menoj vred v nemilosti in je moralo načelstvo drugje iskati tiste, ki so s svojim početjem zadrugi na ugledu mnogo škodovali, bodisi iz narodnega čuta ali pa iz ljubezni do svojega bližnjega. .Toliko za danes •— storil sem nerad —, Če pa se hode brezvestna Intriga, mene pripraviti ob hišo in s tem ob prihranke mnogoletnega truda in vročiti ma-terijelno mene in moje, nadaljevala, potem bom tudi jaz brezobziren, kar marsikomu ne bode v korist in čast. ku. -r~ Izvršil je grozen samomor 201etni carinski stražnik Fran 'Japeij, .'doma . s" Kranjskega. 6. t. m. je šel že ob 10. spat, zaprl okna in zaklenil sobna vrata. Poleg JapJjeve sobe je st¬str Iva* Bezjak. Tega je okrog polnoči vzbudil močan dim, ki je prihajal v njegovo sobo. Vstal je in odšel iz sobe v 'hodnik, ki je bil tudi poln dima. Tu se je prepričal, da prihaja dim iz Japljeve sobe. Hitro je prebudil hišne stanovalce, s katefrfrti k vdrl v Japljevo sobo. Soba je bila polna najgostejšega di-dima. Ko so prinesli luč, so zazrli strašen prizor. Fran Japeij je visel na klinu na oknu obešen, pod njim pa je gorela ognjena grmada. Kakor se je dognalo, je Japeij polomil lesen stol, ga razsekal v trske ter jih zažgal tik ob oknu. Na ogenj je nato še pofožiJ posteljno slatnntco. Ko je bila tako grmada gotova, se je nad njo ob oknu obesil. Japljevo telo je do polovice zgorelo v ognju. Vzrok samomora ni znan. Najbrže se je mladeniču omračil um. Prebivalstvo naše zemlje. Pred nedavnim časom je objavil mednarodni statistični urad glavne podatke "zadnjega ljudskega štetja. Iz tega posnemamo, da živi "sedaj na zemlji okroglo K>2(> milijonov ljudi. Evropa šteje 4*7 milijonov prebivalcev, Azija Kol milijonov, Afrika 12U milijonov, Amerika' lol milijonov in Avstralija 51 milijonov. Na 1 kv. kilometer pride v Evropi 43 prebivalcev, v Aziji 20. v Ameriki 5, v Avstraliji 3 in v Afriki 2 prebivalca. Zahvala. Podpisani štejem si v dolžnost se najtoplejše zahvaliti slavni vzajemni zavarovalnici za življenje" „JANUL" na Dunaju kakor tudi njeni podružnici v Trstu, za tako točno izkazano likvidacijo in izplačanje zavarovalnih svot s pripadlimi dobičkovnimi deleži in obrestmi-z* katere sta bila zavarovana moj pokojni oče Franc in moja mati Katerina Vouk iz Bil j. Zato toplo priporočam omenjeno zavarovalnico, vsakomur, katej|se more in želi zavarovati. BILJE, dne 2a novembra 1911. • Josip Vouk. . Hiša z gostilno v enK najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo,* z vrtom z i goste in (Vi'tqni, za zelenjavo se radi bolezni , Mali-oglasi. Najavit OTiStoJbina stane 60 vin. Afeo jt< oglas obseimjli ae raCuna za vsako beseilo 3 vin;, NajpvlyravneJso lnseriranjc za trgovce tn obrtnike, j Ko"! o *o manjSIh trgovcev In obrtnikov v Gorici, fcateiffr «a d ti sil (In celo v mostu) nihče ne pozna, ker nikjer ae iovorlralo. Skjdn ni m/i]hna. [pno vešča slovensko in italijansko lulia l razjtHnkuje delovanje sv. Bonifacijev, kt so nam prinesli križ in ponemče vanje v deželo. To knjigo čitaj učitelj, dijak in dijakinja in zvedel boš resnico, katere ti ne povedo v nemškem duhu pisane učne knjige- Diseite, Sclavi. moniti, pravi pisatelj. Brošuro se v dobi pri: Administraciji »"Parlamentar« Dunaj, »PC/4. Naroči se lahko tudi v knjigami v Trgovskem Domu. Poslano*) prejšnjemu načeistvu stavbene zadruge »Svoj dom« v Gorici. Z ozirom na to, da še do sedaj zadruga ni dosegla stavbenega dovoljenja za 7 Hiš; da-s; stanujejo zadružniki v njih že blizu 2 leti"Ih ž ozirom na to, da zadruga ni kupila novega stavbdšča pred temi hišarruv kakor je bilo dogovorjeno v'neki seji pred približno 20timr meseci, da bi se Gorica 9. dec. 1911. Jos. Zadel. Poslano*). Dotičneiriu falotU, pošiljatelju raznih anonimnih pisem: ,,Ako imaš. še kaj časti v sebi, podjvši se !** Ludovik Kranjc. *) Za vsebino po(*. tem r.aa!ovom je odgovorno uredništvo !e toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. j FANIJELINEK GORICA Via Morelli št. 8, I. nadstr. masira. pml zdravnikovim nadzorstvom <>ne, ki trpe i a rov-matiznuu Emulzija trskinega m»mb olja dieleličen pripomoček izvininejm okusa, jako priporočljivo aa slabotne osebe, rukitičue, skrolulozno in v rasli zaostale otroke, 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO : Kniul/ijn so pvipiavlja vsak trden svežo iz pristnega in svežega trskinega olja. Pristno frskino oljo ravnokar dospelo 1 steklenica K 1—., Trskino železnato olje 1 steklenica K 120. Zgorajnaveikiio prodaja in pripravlja z največjo skrbnostjo : Nova lekarna pri ljudskem vrtu (gorica, (Sofso (giussppe \)ei»di "13. so za Razda se 3000 parou ceuljeu D«'.vpolj..n,« ,k*» bvnrt«- Aem brU*. ..»neofli smo «- ™*L 3000 '^^^tS tla .s; ai «*¦ iil«r-a \,. f.,>\ Ijarsko delo. ki vnaša K. 14- ia 3 pate. — > Mfa-jta usnja (mole-ni in irp>v,nij. Taki čovlji ..taaic;-• 3 |»an K 36-Pob-mtjjkiMii s > ti e.ivlji .lai-Dvani in sicor s tom i>ogfiym, da iste i>ni)Oi-ofi>t..j jnod svojimi /.iian.-i. Ker priftikajninfa «1 Vašega |»iii!fimeila-So drupil) naroči!, Va-ji jamfinio. da j<> »'la«o i>i«' vrste. Čevlje razdajamo Id in 3L decembra. - Svetujem« Vnm, da naroeito iste takoj, ker jo poprase-po {Htih veliko in tovarna ne rasda vqc kakor 3000 parojr. ^arooila Viicjo ]io redu kakor prihajajo. Takoj po rn»Mitn teli ^t,i)0 parov ol»ve.-ti občinstvo in, potem bodo stali 3 pari čevljev K3G-- Do pn*l«-a i>nekoli mere Mi številke. V slučaju, da čevlji ni,, naijajo, vziine nazaj, rotemtakeia *je izključen vsak riziko l ovhi' so-pošilja .po-povzetju, »li naprej plaulu. %irni ia je nasloviti na ' ' ..." Tovarno čsvljev v Oswiscim š!e«. 203 Avstrija. vanje «^»j;V i' Jf0 Pri ¦-nakupovanju". raznega zimskega modnega in manufakturiiega blaga na dan :trga SV. Andreja, ¦¦;> '•-- V. predstoječe bOŽiČhe praznike, priporoča se slav. občinstvu tvrdkd - ¦kakoi-; td«li za Gosposka ulica štev. li - 6011C1 misnk Cardnccf I nasproti Hofela treh Hrusi. VAŽNO! Radi prevelike zaloge znatno znižane cene. luančič fi RurinčičG0^ A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga == = oljkinega olja prve vrste najMjtlb torti iz Utrf.DiliacIji.iiliBitvbfi li lic« s prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,1C4 112, ¦20, 123, 1-36- M4, lff>. i'80. 2 - 2'40, za Inči po 72 Tia, —— Na defcelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se; pušča kupcu do popolne vporabe olja; pcl vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč; Cene zmerne. ^anrci^ 1 BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni - PALMA gumijevi FODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, .kdor ljubi svoje zdravje Uceraka z moderno tiigijeno. pALMA ¦ «3 'Tmr. Iloua trgpuina z železnico « (gorici * IRaštelja šfr. ?. . Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače U t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajpčih predmetov. r Cene zmerne, psto^ežba solidna, prijazna in domača. Cenj občinstvu se toplo priporočata Br. Kard f ečnik i Specialist: kožne ^bolezni in bolezni na vodi. Sprejema: 11' 9 — 1 popoldne. Za notranje bolezni: 8-9^ hi 2-3^ Via.&CatBrii».ftl Dobro krepilo za želodčno slabost ia za one, ki so se prehladili ali pronajcli ali si nakopali z zaoSitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v želodca, kakor katar, krče, bolečine, napihuj enost Ud- je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". »Baldriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvit«, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjnje tudi slabe posledice, kakor nervozltelo, nespečnost, omotico, stisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so Bamoško vino z motovilčnimi kapljicami, malinovec in Crešnjevec, vpliva „Baldrianumw tadi pospešujoče pri zaprtju in zajadno krepilno na cel človeški organizem* Dr. EftgeNnov „BALDRIA»NUM" ne vsebuje nikakih škodljivih se"" in ter ga lahko prenaSajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljSem uživanju. Najboljše >. Se se ga zavžije zjutraj na teSCe ali pa e-večer.predno se gre spat eno CaSico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ,3AUDRIANUir s=s== z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. Dr. Engel-nov ^Baldrianum44 se dubiva v steklenicah po 3 is 4 K t vseh lekarnah, niirotfilnieah io boljših prodajalnah jestvin Gorisko-GradišCanske. V Gorici, Korniinu, OradiSCn, Komanso, Ajeln, Campolongo, It nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, ; analu, Čedada, Vidmu, ralmi, Červinjanu, Ogleju itd. 86 dobila v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr, Engel-1107 »Baldriaitun" po izvirnih cenah v vse kra|e Avstro-Ogrske. —— svari se prei ponarejanjem! •----*------ Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov »Baldrianum4*. Rojaki, izpolnjujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C in. m.' Lekarna Cristofoletti ? .4 Gorici na f ravniku. Trskino (Mokuievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolet nto in splošni telesci slaitosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barvo po K 1*40, bele barve K 2 Trskino ielesnato jetrno elje. Raba te{ Ijiva o»ro] ja je sosebno priporoč-in dedkom, ki so nervozni in n?žne narave. ::; ;. Trskino Jetrno ojje se Seleznim jodecem. S tem oljem Tse ozdravijo v kraifem času * &&${% vse kostne bolezni, žlezni otoki, golSe,'malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. I ZZtt !PkLL!^ JšP^ **to iz lorogtJe, preiISa st> vedno v mejen kea>. laboratoriju, predno se napolnijo steklenice. Zato zamopm jaSclti svojim tt. odjemalcem atedč Mstote in = »talne sposobnosti ta adxa*lfftnje. ------¦- Cristofo?etfljeva pijača is kinu in ftaliza. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 kcctto 60 vfaarjev- i i Prodajam pod garancijo po poštnem povzelju gtsooreCe papige od 50 k naprej. Prane harcer-banarffte pni od kron 15, °20 do 26. — Kupujem tudi vsakovrstne ptiče. — kan iicha, Dunaj i. ičlnerhofgassc 2. Podružnica Nanut ft Bpegant autorizoDana stavbena turdka ^ JOPICI ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za ysa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračuue in kolavdaeije po najnižjih cenah. v novej palači Greinitz na Korsu. Ordinuje v 6 jezikih: vstevši francoski/ angleški in arabski. Pouk na klavirju, na mandolinu in gosllh daje gospa Via Rafut ». 65, I. Zobozdravnlški in zobotehniškl atelje Dr. I. Eržen GORICA Jas. Uerdl fefealfiCe Sten. 3?. Umetne znbe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. vsake vrste. Ordlnlra a lanjcm atalleju od 9. ure do*, do 5. ure poy. lina« je odpravile Kašelj hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s Raiserjevimi --------pranimi karamelami — -—. z znamko 3 jelke. COnO nntaisk« potrjenih pfiznaiij >»i ra/.nih zdravnikov vJJuU j« j)ii\atnik«v, katvri jamčiji aa iIoIk.t usi>sh. i ! I Bonbotit so Jako lahko tantitni In okusni. Zavojčki k« pi 20 aii 40 vin., dor.:.' polil vin. Dubiva se \ lekurnnli j»ti (}, Cmlofolctti, «•[ kr. dvunii dobavitelj. I., (iiiiiliich. 0. II. Pontoni, Kni$y<>r» K>im»;r A. n v Ajtilu in Maks Kozovvcr v Ajiluv^ini. Varelvena inamkc: „ltd»" UiiRKit. Cipiici nap. Anker Pain-Expeller j I« »ono* priiouue kot aajboljie ireifivo proU prehJaJoijB Itd. Za ceno 80 tw., K 140 in $»•— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega admila, bo je posluževati le originalnih steklenic r fikatljah z uaio raratveno taamko ltil. dro»", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Dr. BlCHfBRJE?A LBKASNA Ii1 ..alaten Itn" v grm ^labethgaiae itov. 5 Dova. I »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko snad^jočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 4VI,, vloge v tekočem rafiunu po dogovora. —---------- PODRUŽNICI i Golovec, Gorica,- Sarajevo, 'Split, Trst v" '¦ ;'r ¦