Naše ljudske šole. (Govoril Fr. Robič v drž. zboru dne 2. julija.) II. Naj se pomnoži število učiteljev, zato je treba več državnib štipendij in po večjib vsotab. (Tako je! na deanici.) Jaz pritrdim po polnem temu, da ae dajo take podpore le vrednim učencem ter da se odpravijo, če je tudi pomanjkanje učiteljev, vsi nepripravni mladiči, vae osebe slabega značaja z vso ostrostjo iz učiteljišč. Izlaati v početku, ko je stopila nova šolaka postava vživljenje, vsipalo se je veliko število ljudi od vseb strani na učiteljišča, ne toliko iz poklica, kolikor zato, ker niso mogli drugje najti kruha. V tem si dovolim še opomeniti na to, da dajo pripravnice po navadi, vaaj po nravno verski strani, za učiteljišca bolje učence, kakor pa srednje šole (Resnica! na desni) in to opominja, naj se razširijo s časom take pripravnice. Gledu na učiteljišča pa bi jaz še spomenil, da se govori v novem času, kakor smo ališali to v teh dnevih vedno in vedno, v enomer o prevelicib terjatvah in se zahoteva, naj ae skrči pouk na glasoviru in v orgljanji, v kmetijstvu, odpravi pouk za gluboneme in alepe. Za tako krčenje pouka, oziroma za tako odpravljenje uč nih predraetoy bi se jaz, vsaj v teh predmetib, ne izrekel. (Dobro! dobro! na deani.) Kdor terja izlasti to, naj se skivi pouk na glasoviru in v orgljanji, ta ne pozna razmer na kmetih, ta misli pač samo ua mestae šole. (Dobro, dobro! na desai.) Ti učni predmeti niso važni samo za življerije, marveč v njib leži tudi izobraževalna sila, kajti učitelj, ki 3e mudi v proatih urab svojih v šolskem vrtu ali pri glasoviru ali orgljab, tak ne zaide iz lebka a prave poti. (Reanica! na desni.) Ako je dobro izučen na glasoviru ali orgljah, more delati pri poučevanji v petji, kot vodja cerkvenih pevcev, kot organiat na to, da ae izobražuje v Ijudstvu veaelje in ukus do umetnosti. Se ve, da se morajo za učitelje v godbi jemati le dobri ut-itelji, taki, ki so vešči v avoji stroki in tam, kjer so taki, naj bi se ne odstranjevali, kakor se je na neki aoli izgodilo, brez pravih uzrokov. Da ae akrči pouk gledc^ na gluhoneine ali alepe, to je pa more biti mogoče. Vendar pa so šole neke vrste, na katerih se v reanici preveč terja in take so mešeanske šole za dekleta. Stevilo učnib ur je na njib praviloma v tednu po 30. Ako ae odračuni nedelja in pa dve proati popoldne, dobimo na njih za vaak dan po 6 učnib ur, dopoldne 4, popoldne pa 2. To je pri dekletib za njih nežno truplo brez vprašanja preveliko in ovira močno rast ia razvoj njib trupla. (Reauica! na desni.) Doma se navadno učiidekle za-ae, na glasoviru, v kakem drugem jeziku. Dolgo sedenje, aedenje pri branji, piaanji, riaanji, glasoviru in ročnib delib napravi iieredko, da ae otroku akrivi brbtiače in značajno, kakor pravi profeaor Billroth, je to, da se nabaja ta bolezen le pri omikanib narodib. Da pa je resnično, kakor se pravi, naj ne stavimo deklet pod iato mero, kakor dečke, dokazuje nam tisti profesor Billrotb, ko naznanja, da se 75 odstotkov pri raznem akrivljenji hrbtišča dobi pri ženskem spolu. Moja gospoda, jaz pridem sedaj na to, kar je namen ljudske šole. Ljudske šole namen je prvič otroke nravao-versko izgojiti, drugič njib dušno delovanje razviti, tretjič jih z znanjem in ročnoatjo, katere jim je za živijenje potreba, preskrbeti ter jiih dati podlago zato, da poatanejo kedaj vrli udje eloveške družbe. In šolska pa učna uredba še pristavlja nadaljevaje in razjasnjevaje: vaa vzgoja mladine meri ua to, da dobi ona odkriti, blagi značaj. Naj ae to omogoči, mora učitelj delati nepreatano na to, da ae mladina v ri-snici nravno vede, ter dobiva čut in arce za dolžnoat in čaat, za celoto, za človekoljubje, za domovino. Kdo more reči kaj zoper to, če se stavi taka naloga šoli ? Kdo hoče splob tajiti napredovanje ljudske šole v zadnjib desetletjih? Ali to napredovanje suče ae skorej aaino okoli znanja in rocnosti. Ljud- ska aola velja po goatem aamo za uoilišče, ne gleda pa ae ua to, da je ona tudi izobrazovaliače. Ona pa naj ne bode aamo le učilišče, ona bodi tudi izobrazovališče! Ona se naj pokaže bolj na to stran, da izobrazuje srce in značaj otroka, da vzgaja duše dece! Moja gospoda, v času. ko se množijo nevarnosti za državo in družbo, ko ginčva vera in nravnoat, čut za pravico in veljavo v enem delu družbe, raste tudi naloga ljudski šoli, kajti poželjivost se množi, vera peša, bogastvo se kopiči v rokab malo Ijudi, ljudatvo pa ob ubožuje, dobri rokodelci izmanjkujejo, ljudje ailijo v meata, kmečko ljudatvo pa se zmanjšuje: to je pač krivo, da ae kruši družbinsko življenju v nekaterib vratab prebivalatva. (Reanica! na deani.) In to, da se kruši družbinako življenje, krivo je tudi temu, da ae podivjuje — jaz rečem premišljeno — neki del naše mladine. Ali kolikor manj atori družbina za otroka, toliko več* naj stori za nje aola! Ne smemo pa ai pač prikrivati, da aatna ljudska šola nima to liko moei, naj vzboljša družbinake razmere. To ae doseže aamo tačas, ako gredo cerkev, šola in dom akupaj pri vzgojevanji mladine. (Resnično! na deani.)" Države pa je vae apraviti a poti, kar brani ali ovira tako akupno delovanje. (Dobro! na deani.) Lepo so me razveselile zato beaede, ki jib je izgovoril posebni poročevalec, grof Pininski gledo na to, da ae naj oživlja nravno-verski dub otrok pri vzgoji in na to, da se naj gleda na želje katoliške cerkve, kakor tudi blagfe. besede Njega ekscelencije goapoda nau nega minister o pomenu šolske molitve. (Dobro, dobro 1 na desui.)