Leto L1X. številko ZZ5.
U Ljuislloni, u toreh 5. ofitcbro 1926.
Ceno Gin rso
SLÜTEH
liha!« vsak dan popoldne« Urse mal nedeljo in praznike. - «nseraii: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrši
2 U 50 p, večji Inserat petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — nS lov enaki Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 B
i
Upravntštvo; tfnailooa ali ca Štev. 5, pritličje. - Telefon Ste v. 304. Uredništvo   inaliora ali ca it. 5, 1. nadatrople.  -  Telefon slev. 34
HT      Poštnina plačana v gotovini.
Zvestoba za zvestobo
Impozanten sprejem češkoslovaških parlamentarcev. — pozdravni govori.      Navdušenje v Beogradu. - Svečana seja Narodne skupščine. - Adresa našemu parlamentu.
Pot od meje do Beograda«
— Beograd, 4. oktobra. Snoči ob 20. bo prispeli čehoslovaski parlamentarci v Beograd. V Pragi so se od cehoelovaSke dele gacije poslovili jugoslovenski poslanik Ne-žič z osobjem poslaništva in konzulata, minister Hodža za CehoslovaŠko - jugoeloven-sko Ligo in minister Girsa v imenu čehoslovaške vlade. Madžarske oblasti so šle čehoslovaski parlamentarni delegaciji zelo na roko čehoslovaška delegacija šteje 67 poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika parlamenta Malypetra in predsednika senata Klofača. V Subotici je čehoslova-sko delegacijo pozdravil predsednik skupščinskega odbora za sprejem čehoslovaških parlamentarcev dr. Jovan Radonič s sledečim nagovorom:
>Kot predsednik parlamentarnega častnega odbora vas pri vstopu na našo zemljo najprisrčnejše pozdravljam ter vam želim kot dragim bratom dobrodošlico. Vaš obisk in vaše bivanje v naši državi bo utrdilo medsebojne zveze ter nas združilo k skupnemu delu v korist obeh narodov in napredka človeške civilizacije.<
tehoslovaške parlamentarce je nato pozdravil subotiški veliki župan, kateremu je odgovoril čehoslovaski poslanec dr. Uhlri, naglašajoč bratstvo čehoslovaškega in jugo-slovenskega naroda. Prijateljstvo med CehoslovaŠko in Jugoslavijo služi splošnemu miru v Evropi.
Nato so subotiške dame pogostile čehoslovaške parlamentarce z bogato zakusko. Na vseh sledečih postajah bo čehoslovaške parlamentarce navdušeno pozdravljali zastopniki oblasti kakor tudi številno prebivalstvo. Skoro na vseh postajah so igrale godbe. Pred Novim Sadom so vlak čeških parlamentarcev pozdravili jugoslovenski avi-jatiki. V Novem Sadu je bil sprejem izredno svečan. Na postaji so se zbrali Sokoli, godba. Orjuna, vse šole, korporacije, tamoš-nji poslanci in ogromna množica meščanstva. Načelniku dr. Milovanoviču je na pozdrav odgovoril predsednik senata Klofač. Ko je ta pred 20. leti potoval po tistih krajih, je slišal samo nemški in madžarski jezik. Sedaj je drugače. V imenu Orjune je pozdravil čehoslovaške goste veliki čelnik Gjevgjelič.
Sprejem v Beogradu«
Sprejem na beogradski postaji je bil nepopisen. Peron je bil ves v jugosloven. in reških zastavah. Pred dvorno sprejemnico so stali narodni poslanci, predsedništvo Narod-ne skupščine, ministri, generaliteta, admira-Iiteta, osobje čehoslovaškega konzulata, predstavniki občine z županom dr Humanuni i jem, univerzitetni profesorji, predstavniki Ju^oslovensko - Čehoslovaške Lige itd. Ko se je ustavil brzovlak, ki je bil okrašen z zelenjem ter Čehoslovaskimi in jugosloven-akimi zastavami, je godba intonirala koračnico. Tisocglava množica je pričela klicati >Ha zdar! Živeli!«. Ko so čehoslovaski parlamentarci izstopali iz vagonov, so bili predmet viharnih ovacij. Zlasti prisrčno je bil aklamiran predsednik senata Klofač.
Nato so se sestali v dvorni sprejemnici čehoslovaski in jugoslovenski parlamentarci. Predsednik Narodne skupščine Marko Trif-kovič je pozdravil goste s sledečim nagovorom :
»G. predsednik Narodne skupščine, g. predsednik senata! Gospodje senatorji, gospodje narodni poslanci, dragi gosti, mili bratje! Narodna skupščina kraljevine SHS je zelo zadovoljna in srečna, da lahko pozdravi vas prihod in vaš dragi obisk z »dobro nam došli«. Ni mi treba dokazovati, kako velika je bratska ljubav, ki jo ves naš narod čuti napram vam in napram čehoslova-škemu narodu. Bivajoč med nami, boste neposredno in še bolje občutili, kako ste nam dragi in mili. Medsebojno osebno spoznavanje bo razširilo in poglobilo obstoječe prijateljstvo in bratstvo. To bo velike koristi za oba naša naroda. Globoko sem uverjen, da bo vaše bivanje med nami vam in nam zelo prijetno, obema .narodoma pa zelo koristno. S to željo vam klicem ponovno: >Do-bro nam došli, dragi, mili gostje !<
Trifkovičev govor so prekinjali burni klici sNa zdar! Živeli!« Godba je zasvirala čehoslovaško himno. V imenu čehoslova-ških parlamentacev je odgovoril predsednik parlamenta Malypeter tako-le: G. predsednik! Gospodje in gospe! Zahvaljujem *e vam najlepše za prisrčen sprejem, ki ste ram ga priredili pri vstopu v slavni Beograd, prestolico kraljevine SHS. Prihajamo, da vam vrnemo vaš nepozabni poset 1. 1922 in da vam bratski sežemo v roko v znak trajnecra prijateljstva obeh narodov. Prinašamo vam kot zastopniki vseh slojev našega naroda pozdrave vsega    Čehoslovaškega ,
naroda, ki vidi v tesni bratski zvezi z narodom SHS najboljšo zaščito in najlepšo podlago mini in varnosti. Mi smo prepričani, da delujemo na ta način najbolje za uresničenje velikih idej naših slovanofilov, za bratstvo vseh slovanskih narodov, za zajed-nico slovanstva, ki bo dala mir vsem narodom. Na vsem potu smo dobili nešteto dokazov globoke ljuba vi vseh državljanov kraljevine SHS do bratskega Čehoslovaškega naroda. V znamenju te ljubavl in zvestobe se vam še enkrat zahvaljujem za prisrčni sprejem.«
Godba je zaavirala jugoslovensko himno. Nato je med burnimi ovacijami improviziral predsednik Klofač v jugoslovenskem jeziku govor, v katerem je pozdravil prisotne ter opozarjal, kako so pred 13 leti Ceho-slovaki skupaj z avstrijskimi Jugi>sloveiii pripravljali veliko delo osvobojenja KlofaČ je naglašal, kako sta hotela Dunaj in Budimpešta ponižati Jugoslovene Kraljevina SH^ pa je danes močna. Čehoslovaki so svobodni. Mi smo protivniki političnih avantur, naša in vaša politika pomeni mir ne samo za centralno Evropo, marveč tudi za vso ostalo Evropo. Mi nimamo koridora, imamo pa drugi koridor, ki je večji od teritorija lnega. koridor v srcih vašega in našega naroda. Nato je Čehoslovaski poslanik Šeba predstavljal čehoslovaške parlamentarce. Gostje so se odpeljali med burnimi ovacijami odu-ševljenega občinstva v določene hotele. Vsi hoteli so okrašeni z zelenjem in s čehoslo-vaškimi zastavami. Enako tudi poslopje Narodne skupščine in mestne občine. Mesto js bilo iluminirano. Čehoslovaski gostje so večerjali v družbi -----»ij»ir*tf*ä#ee»
Beograd, 4. oktobra. Zanimanje politične javnosti in celokupnega meščanstva v prestolici je bilo danes dopoidne osredotočeno na svečano sejo Narodne skupščine, kjer so bili sprejeti češkoslovaški parlamentarci. Narodna skupščina je bila danes pozorišče zgodovinske manifestacije češkoslovaško - jugo-slovenskega bratstva. Vse časopisje naglasa izreden pomen poseta češkoslovaških parlamentarcev za razvoj bratske zajednice med češkoslovaškim in jugo-slovenskim narodom, naglašajoč pri tem vseslovansko ozadje sedanjih manifestacij. Že davno pred 10. uro so bile zasedene vse galerije in diplomatične lože. Oi) 10.20 so vstopili v dvorano Narodne skupščine Marko Trifkovič, predsednik češkoslovaškega parlamenta Maivpetr in predsednik praškega senata Klofač.
Češkoslovaški parlamentarci so pomešani med našimi narodnimi poslanci. Pri vstopu Marka Trifkoviča in predsednikov češkoslovaških zbornic so za-donele po Narodni skupswini in galerijah viharne ovacije. Nato je utvoril predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič sejo. Po čitanju zapisnika je naznanil skupščini s kratkim markant-nim nagovorom smrt bivšega pravosodnega ministra Marka Gjuričiča in posl. Dragoljuba Radoševiča. katerima so zaklicali prisotni trikratni «Slava!» Nato je prečita] tajnik Narodne skupščine Ko-basica adreso češkoslovaškega parlamenta in senata jugoslovenski Narodni skupščini, ki se glasi:
Jugoslovenskim bratom!
»Ko so člani Narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom prvih mož svoje države poselili češkoslovaško republiko in njeno zbornico, jim je ves čas narod izrekal navdušeno dobrodošlico. Z globokim zadovoljstvom nas je navdajala zavest, da je ta izredni obisk svečana manifestacija globokih čustev in izraz odkritega bratstva med zastopniki obeh bratskih slovanskih narodov in držav   Bratje so bratom podajali roke.
Mi vam danes vračamo vaš nepozabni obisk. Storimo to z one ljubeznijo, ki je vkoreninjena globoko v dušah in srcih naših narodov, ki ju vežejo tesnejše vezi, kot pa pogodbe im pismeni sporazumi. Naši očetje, naši pradedje so že dolgo opazovali z največjim občudovanjem vaše herojske borbe in so stali cesto z najboljšimi sinovi vašega srbskega, hrvatskega m slovenskega plemena v eni vrsti Naša generacija Je bila v svetovni vojni priča Junaštva, ki ga le redkokdaj beleži zgedovina Z zastajajočo sapo in z nepopisno tesnobo smo zasledovali vaše boje, najtežje, pa tudi najslavnejše v zgodovini Evrope. Istočasno pa so ustanovili tudi naši politiki \ skupnem prizadevanju s politrki vašega na roda   bo;no armado  za   naše bsvdbnfeeje
Danes, ko stopamo prvič kot državlja ni svobodne češkoslovaške države na sve- J
ta tla vaših očetov, se vam zahvaljujemo za vaše junaške vzglede in za zvesto prijateljstvo v najtežjih urah usode našega naroda.
Vi ste, bratje, navdušeno pozdravili prapore naše republike v Pragi. Srečni smo, da se lahko danes tudj mi poklonimo praporu vaše s slavo ovenčane kraljevine Srhov,  Hrvatov in Slovencev.
V spominu čutimo šele svojo pravo odgovornost pred bodočnostjo. Zopet prihajamo do spoznanja, da navdajajo vas in nas ista čuvstva in iste misli hi da pojmujemo vsi naše slovanstvo kot mesebojno ljubezen m skupno dolžnost, da smo na preži za našo svobodo in za samostalncst obeh narodov in držav, ustvarjajoč obenem trden temelj in garancijo miru, redu in demokracije v Evropi.
Vaše Kosovo, naša Belagora. Oba sta maščevana Naša skupna naloga bodi čuvati m delati na to, da se Kosovo in Belagora nikoli več ne ponovita. Trdno verujemo v srečno in mirno bodočnost, odločeni vsak čas braniti, kar je naše, ne da bi pri tem pohlepno stremeli za tem, kar je tuje in ne da bi kedaj druge ogrožali. V znak teh skupnih visokih in plemenitih ciljev si podajamo še enkrat roko k na-daljnermi   skupnemu delu.
Naj živi bratska kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Čast, procvit in slava skupščini  kraljevine SHS!«
Češkoslovaški Narodni svet spremlja obisk češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji s sledečim proglasom:
•Dragim jugoslovenskim bratom! Povodom obiska češkoslovaških parlamentarcev v kraljevini SHS pošiljaja češkoslovaški Narodni sv*»t v Pragi kot staro središče narodne samooorane najprisrčnejše pozdrave in izraze bratske ljubavi in spoštovanja.
Naš narod se je vedno zvesto oklepal slovanske mish in to tem boLj, ko je slovanska ideja najizdatnejše sodelovala pri našem narodnem preporodu od začetka 19. stoletja do obnove naše narodne države po končani svetovni vojni.
Posebno jugoslovenski bratje, ki so jih nekoč tako dolgo, težko in brezobzirno tla« čil Turki, Nemci in Madžari, so vedno vži* vali najiskrenejše simpatije češkoslovaške« ga naroda
Hrabre in zmagovite svoječasn borbe za svobodo srbskih dežela so spojila naša srca s srbskimi brati in enako je učinko* valo tudi težko trpljenje hrvatskih in slo* venskih bratov
Zato spremljamo sedaj, ko češkoslova* ški narod lahko zopet svobodno diha in lahko hodi tja, kamor ga vabi zvestoba slo* vanskega srca in nezmotljiv glas krvi, z enoglasnim sklepom češkoslovaškega Na* rodnega sveta v Pragi, v duhu češkoslova* ške zastopnike naSe Narodne skupščine na njihovem osebnem potu k dragim bratom Srbom, Hrvatom in Slovencem v njihovo lepo domovino ter jim kličemo eez hribe in doline iskreni «Nazdar»!
Med čitanjem je zavladal v skupščin, ski dvorani zanos izrednih svečanih trenutkov. Adreso so sprejeli poslanci in galerija z viharnimi odobravanji. Nato je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič" v kratkem in jedrnatem nagovoru povdaril pomen obiska češkoslovaških parlamentarcev ter ideje lju-bavi, bratstva in slovanstva. ki vežejo oba naroda. Ko je Marko Trifkovič omenil prezidenta Masaryka in kralja Aleksandra, so se ponovile viharne ovacije. Seja je bila nato ob 10.45 zaključena. Prihodnja seja bo 12. oktobra.
Češkoslovaški parlamentarci so poslali dopoldne kralju Aleksandru uda-nostno brzojavko. Kralj Aleksander je odgovoril predsedniku češkoslovaškega parlamenta in vodji češkoslovaške delegacije Malypetru nastopno:
«Prijetno ginjen z brzojavnim pozdravom delegacije češkoslovaških parlamentarcev, se iskreno zahvaljujem njihovemu toplemu pozdravu, veseleč se njihovega prihoda v našo državo, kjer jih bo narod sprejel kar najprisrč-neje. Aleksander.*
Po seji so se Češkoslovaški parlamentarci fotografirali skupno z jugoslo-venskimi poslanci, na kar so odšli na svečano sejo in sprejem v mestni hiši. kjer je češkoslovaške goste pozdravil beogradski župan dr. Kumanudi. Gostje so izročili beogradski občini dragocen spominski pokal. Ob pol 13. se je vršil v hotelu «Palace» banket, ki ga je priredil zunanji minister dr. Ninčič. Banketu so prisostvovali najodličnejši predstavniki beogradske družbe, oblasti, ge-neralitete. ministri itd.
Noiie Pašičeue izlaoe
V Beograd se vrne, čim bo treba« Kongres radikalne stranke
naj pokaže, kaj hoče ljudstvo«
— Cavtat, 4. oktobra. Osebni taj= nik Pašiča, Sokolovič, je prečital včeraj dopoldne Pašiču izjave državnega pod* tajnika Šuvakoviča o svojem sestanku s Pašičem. Te izjave so vzbudile, kot znano, zadnje dni veliko zanimanje v vseh političnih krogih. Nato je odšel Pašič na izprehod proti morju, kjer se je sestal z dvema novinarjema. Novi* narja sta ga vprašala, ali ostane še dol* go v Cavtaru.
«To ni odvisno od mene. Iz Cav* tata odpotujem takoj, čim me pokli= čejo v Beograc' važni opravki.»
«Narodni poslanec Šuvakovič je iz? javil, da se vračate 15. oktobra v Beo* grad.»
«Tega nisem rekel za javnost, g. Šu* vakovič je preveč izjavil.»
«G. Šuvakcvič nam je dalje izjavil, da boste sklicali kongres radikalne stranke.*
«Kongres radikalne stranke namera* vam res sklicati, toda samo radi stran* karskih zadev. Na kongresu bomo vi* deli, kaj hoče ljudstvo. Treba je vede* ti, kaj hoče ljudstvo in kakšne so nje* gove želje in potrebe. Ni vse za novi* ne, kar govorim v prisotnosti poslan» cev.»
«G. Šuvakovič je omenil, da bodo v nov načrt strankinega programa sprejeti tudi neki odstavki iz programa Karla Marxa.»
«O tem ni bilo neposrednega govo« ra. Tudi to ni bilo za javnost. Treba je paziti, kaj delajo druge države.»
«Kako sc počutite, gospod predsed« nik?»
G. Pašič je pri teh besedah stegnil roko proti morju in odvrnil smeje: «Tu se mora vsak dobro počutiti.»
Prvi panevropski kongres na Dunaju
— Dunaj, 4. oktobra. Včeraj je bil ot-vorjen prvi panevropski kongres. Otvoritveni govor je imel vodja panevropskega pj-kreta pisatelj Coudenhove - Callergi. Kongresu, ki je določen za štiri dni, prisostvujejo odlični zastopniki iz cele Evrope. Biv-Si avstrijski kancler dr. Seipel je govoril o Panevropi ter o ciljih panevropskega poknv ta. Evropa se mora strniti v višjo enoto. Vsi narodi, ki prebivajo v Evropi, morajo pričeti misliti v duhu Panverope, ne da bi pri tem odklanjali ali zanemarjali samo svoje lastnosti njih kulturne in nacijonalne bitno-eli.
Zastopnik nemškega panevropskega društva predsednik dr. Löwe je poudaril važnost panevropskega pokreta, trdeč, da bo rojstni dan Panevrope eden najvažnejših mejnikov evropske in svetovne zgodovine. Madžarski zastopnik Lukacz je naglašal, da zavisi razvoj Evrope od dobrih od noša jev med Nemčijo in Francijo Bolgarski zastopnik Šihmarov je zagotavljal, da goje Bolgari iskreno vero v Panevropo. Čehoslovaski zastopnik Schuster je odklanjal vojne konflikte, ki se bodo dali preprečiti samo, ako bodo odstranjeni gospodarski pogoji, kar bo lahko dosegla na nevronska organizacija. Francoski minister zunanjih poslov Briand je pooblastil francoskega poslanika na Dunaju, da ga znstopa na kongresu. Predsednik Čehoslovaške republike Masaryk in dr. Benes eta se pismeno oprostila.
Holandski gostje v Sloveniji
Z včerajšnjim brzovlakom ob 11. dopoldne so prispeli v Ljubljano zastopniki finančnih in trgovskih krogov iz Holandije, ki se po svoji informativni turneji po naši državi zopet vračajo v domovino. Poselili so te dni Beograd in Zagreb ter določili dva dni svojega izleta tudi za Slovenijo, da proučijo naše kulturne in gospodarske prilike. Na kolodvoru je došle goste pozdravil v imenu velikega župana načelnik ministrstva trgovine in industrije dr Marn, v imenu Zbornice za trgovino obrt in industrijo g. JelaČin. Pri sprejemu so bili navzoči raei drugimi predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar, tajniki Trgovske zbornice gg. dr. Windischer, Mohorič in dr. Ples, tajnika Zveze industrijcev gg. dr. Golia in Gorjup, generalni ravnatelj g. Tykac in dr. Za pozdrave se je zahvalil načelnik skupine senator dr. Heerens Thyssen.
Gostje eo se nato nastanili v hotelu >Union«, ob 15. pa so se odpeljali na Bled. Na Bledu jih je pozdravil župan g. Kenda. Lepo jezero in njega romantična okolica je napravila na goste mogočen vtis. Ob 12. so se holandski gostje vrnili v Ljubljano. Danes dopoldne so si Holandci ogledali tobačno tovarno, Grad in znamenitosti mesta. Popoldne je projektiran izlet v Vevško papirnico, ob pol 18. pa bo v elitnem >Kinu Matica« predavanje. Predaval bo član ho-landske skupščine dr. M. M. Westerman o gospodarskih in kulturnih razmerah na Ho-landskem. Predavanje bo spremljal lep film.
Gostje so se o gospodarskih razmerah in kulturnih prilikah v Sloveniji zelo povoljno izrazili. Ugajala jim je zlasti Ljubljana & svojimi lepimi cestami in krasno naravno lego. D i vili eo se vzornemu redu na naših železnicah kakor vobče čistoči na železnicah.
DEMISIJA SPLITSKEGA OBČINSKEGA SVETA
— Split, 4. oktobra. Vsled nesoglasij ;ued občinskimi svetniki, ki so, onemogočala redno delovanje občinskega sveta, je občinski svet podal demisijo.
GAJDA IZDAJA SVOJE GLASILO
— Praga, 4. oktobra. Včeraj je izšla prva številka novega glasila fašistovskesa generala Gaj de pod naslovom »Novi 28 fi-jen«. Ime glasila spravljalo politični krogi v zvezo s splošnimi cilji čehoslovaškega i>o-kreta, ki proglaša potrebo nove revolucije na Cehoslovaškem. V prvi številki so navedena zborovanja čehoslovaške fašistovske stranke, ki se bodo vršila v bližnjih tednih po pokrejinah Čehoslovaške. Opaža se ostra tendenca tega lista proti prezi\ientu Masaryk u.
SMRTNA KAZEN V ITALIJI
— Rim, 4. oktobra. Na zadnji seji ministrskega sveta ie pravosodni minister Rocco prečital zakonski načrt o smrtni kazni. Ministrski svet je vzel poročilo pravosodnega ministra na znanje. Smrtna kazen se uvede za vse atentate proti kralju, kraljici, prestolonasledniku in ministrskemu predsedniku. Razea tega obsega zakonski načrt o smrtni kazni tudi določbe o zaščiti države in družbe. Zločini te vrste se kaznujejo deloma z ječo, deloma s smrtUo kaznijo. K težkim zločinom prišteva zakonski načrt tudi poveličevanje političnih zločinov potom časopisja, kakor tudi razširjanje tendencijoznih poročil, ki škodujejo narodu. Zakonski načrt se peča končno tudi z zločini nasprotnikov fašizma v inozemstvu. O teh zločinih bo odslej sodil najvišji sodni dvor v Rimu.
N
icevo
Senzacijonelni Rusko-fran-cosks velefilm pride te dni v Elitni kino Matica.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Wien 796.50—799.50, Berlin 13.45—13.48, Italija 211^0—213.50, London 274.35—275.15.
Newyork kabel 56.45—56.65. Newyork ček 56.375—56.575, Pariz 158^0—160.5m. Praga 167.35— 16S. 15. Valute: Dolar 55.775 do 55.075.
Efekti; 7% invest. posojilo 1921 71—72; 2%% drž. rente za ratnu štetu 306—307; 306.5—307; Ljubljanska kreditna 155; Hrv. eskomptna banka 1(X)—1003; Kreditna ban« ka, Zagreb 100—101; Hipotekama bank* 55Yi—5bYt\ Jugobanka 911^,-92; PraštedU ona 870—875; Eksploatacija 8—10; Drava d. d. Osijek 270; Sečerana, Osijek 360—380; Isis d. d. 54; Gutman 240—260; Slaveki 115; Slavonija 31—313; Trboveljska 300— 305; L'nion, paromlin 310; Vevče 102; Agra^ ria 42^—43.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh: Beograd 9.145, Pariz 14.4525 London 25.1075, Newyork 517.875, Milan 19.47, Praga 15325, Dunaj 73.
— Trst, Beograd 46.80—47.20, Pariz 74.25—74.375; London 128.75—129.25; New» york 26.56—26.65; Praga 78.50—79; Curih 513—516; Dunaj 374-377.
«S LOV EN SR 1   N A ROD» dne 5. oktobra 1926.
i te?, j
Odmeof »remenske katastrofe v Sloveniji
Kraljev dar poplavljenem >. — Poziv mariborskega velikega župana« — Žalostne slike razdejanja. — Opustošena Poljanska
dolina*
Bled, 4. oktobra. NJ. Vel. kralj je daroval za prvo pomoč težko prizadetim popIavUeocem v Sloveniji znesek 25.000 Din. Ta velikodušnost našega vladarja, ki se zanima za vse podrobnosti o nesreči, k| Je zadela cele pokrajine Slovenije, je izzvala v vsej Javnosti globok nos, ker je nov dokaz, da naš vladar globoko sočustvuje s težko prizadetim prebivalstvom. Naj bi bil ta velikodušni čin lep vzgled požrtvovalnosti vsem onim, kj se do danes še niso odzvali pozivu na pomoč poplavljencem.
Prebivalstvu mariborske oblasti
Vremenska katastrofa dne 27. septenu
bra t. }. je težko prizadela prebivalstvo so* sedne nam ljubljanske oblasti, zlasti ljub* IJansko okolico samo. Tik pred zimo so i Judje prišli ob vse pridelke, voda jim je o pusto* i i,-, domove ter odplavila živino in les. Znaten del ljudskega premoŽenja je % postat žrtev valov.
Obračam se predvsem do Ustih delov mariborske oblasti, ki so doslej ostali od elementarnih nezgod obvarovani ati ki se dosedanjim pozivom za pomoč poplavljene cem še niso primemo odzvali, naj žrtvam katastrofe od 27. septembra t. 1. v bratskem požrivovanju prihitite na pomoč s prosto; voljnimi denarnimi prispex'ki.
Organizacijo pomožne akcije prevzas mejo že jx>sloječi Narodni krajevni odbori Rdečega križa po vsej oblasti. Nabrani zne* ski naj se z označbo «Za poplavljence v ljubljanski okolici 27. septembra 1926» poš* lje jo bodisi neposredno blagajni velikega tu* pena mariborske oblasti v Mariboru, bodisi pristojnim srezkim poglax'arjem.
Celokupna nabrana svota se bo po pregledu poslovanja po Narodnem krajevnem odboru Rdečega križa v Mariboru data na razpolago velikemu županu ljubljanske ob s last t, da jo sporazumno z oblastnim narod* nim odborom Rdečega križa porabi tam, kjer je pomoč najnujnejša.
V Mariboru, dne 1. oktobra 1926. ^Veliki župan: Dr. O. Pirkmajer s. r.
V opustošenji krajih
Včeraj so si mnogi nedeljski izletniki hi Ljubljane in drugih krajev Slovenije ogle* dali strahovito razdejanje ki ga je zapustila v pokrajini med Vrhniko, Škofjo Loko in Ljubljano zadnja vremenska katastrofa. Že Medvode nudijo žalostno sliko opustošenja. Voda je segala do kolodvora. Zalila je na obeh bregovih sorsko dolino in vdrla v kle* ti, kjer je stala do dva metra visoko. Most v Medvodah je tako razdejala, da stoje sa* mo se polomljeni in naprej pomaknjeni tras movi. ki jih ho treba najbrže odstraniti. Čim prej bo treba zgraditi provi2orični most, ker je sedanje stanje v Medvodah nevzdrž* no. Pri Preski si je izbral potok novo strugo in teče kar vez travnike in njive. Pot čez StudenČice ali Golo brdo na sv. Katarino nudi sliko splošnega opustošenja, dasi so ti kraji razmeroma še najmanj trpeli. Sv. Jakob je ves razrit in razkopali. Na obeh •traneh so se utrgali veliki plazovi, ki so drveli v dolino in sc ustavili Šele v gozdu. Poleg tega ja zemlja na mnogih krajin raz* pokana, tako da zadostuje večja ploha, pa se bodo cele plasti utrgale in pomaknile v dolino. Prebivalci teh krajev pripovedu* jejo, da se jc zemlja v petek dopoldne na mnogih krajih dvignila, na kar je zdrsela v dolino. Ljudje so mislili, da se svet podira. Vozna pota iz Studeneic in drugih vasi so zasuta, tako da kmetje z vozovi ne morejo od vasi do vasi.
Se žalostnejšo sliko nudi dolina pod Sv. Katarino VS tja do Sere. Vsi hribi so razriti in razkopani. Na nekem hribu stoji hiša, ki jo je plaz tako omajal, da se lahko vsak hip poruši in zavali v dolino. Opusto* šen.ie v Poljanski dolini, Zireh, Hra*stenici in drugih krajih jc seveda še mnogo več j.; in strašnejše. Vsa sreča v nesreči pa jc bila. da strašni nalivi n^o zadeli Triglavskega pogorja in Karavank. Ako bi bila divjala nevihta z nalivi tudi v naših planinah, bi bila uničena vsa Savska dolina. Sava namreč ni narasla in to je rešilo Slovenijo največje katastrofe.
Katastrofa v Poljanski dolini
Očividec strahovitega razdejanja v Poljanski dolini nam poroča:
V nedeljo 26. septembra je začeio po malem deževati; deževalo je vso noč, a proti jutru 27. septembra je začelo liti kakor iz Škafa, vmes pa se je bliskalo in precej močno grmelo. V šolo je prišlo le malo otrok. V šoli je vladala radi gosto nakopičenih oblakov taka tema, da sc nekaj časa ni videlo citati.
Sora le začela zelo naglo naraščati in bati sc je bilo že vnaprej, da bo voda odnesla most, ki veze Trato z Oorenjo vasjo. Zato je učiteljstvo izpustilo šolarje ob 9. domov In jih spremilo čez most deroče So-re, ki je že prinašala seboj nešteto hlodov, desk itd. Tedaj so se izruvana drevesa, hlodi, deske in drva tako zajezila ob mostu, da ni več mogel vzdržati velikanskega pritiska vode. — Naenkrat se je na sredi vdal, voda ga je med silnim hruščem dvignila kvišku ki — tratarskega mostu ni bilo več. Na obeh straneh vode so stali domačini in prestrašeni gledali ta prizor. To je bil prvi naval vode, ki le le stala v Se-stranski vasi na cesti.
Polagoma ie začela padati, ker ni bilo več mestu, ki bi jo oviral na njeni uničujoči poti, in je tudi silni naliv malo ponehal. Toda ne na dolgo. Okrog pol ene je prišel med hudim bliskom in gromom nov, še hujši naliv ia voda je začela Še nltreje naraščati ter je pridrla v hiše in hleve v Se-stranskl vasi. Na levem bregu Sore je imel France Stanovnik Žago in mnogo zloženih desk. Voda je žago izpodkopala, porušila in odplavila. Odnesla je tudi mnogo desk in hlodov. Kmalu za žago se je pripeljal po vodi še Fortunov mlin. Temu je vzela voda tudi del jezu. Odneslo nam ie vse mostove, edino betonski most na Trebiji je ostal. Sora je strahovito divjala In bučala ter valila več metrov visoke valove, iz-podkopavala in odnašala zemljo tako, da je bila v nevarnosti celo Mrakova trgovina v Gorenji vasi, da jo valovi izpodkopljejo in edneso.
Prebivalstva v Sestranski vasi, ki je že imelo v hišah vodo, se je polastila groza in se je že pripravljalo na beg v malo višje ležečo vas Trato. Po vodi so še vedno plavali kozolci, različni deli hišne opreme in orodje, kar je pričalo, da so bile višje gori razdejane tudi stanovanjske hiše.
Vsa dolina, od Gorenje vasi do Dobrave, ki ie tu najširja, je bila eno samo jezero, pravzaprav ne jezero, marveč deroč veletok, ki ie s silno naglico divjal dalje.
Temu se je pri Dolenji Dobravi pridružila Brebovnica, ob navadnem vremenu večji miren potok — a sedaj deroča reka. Ta je zapustila svojo strugo in drla po cesti iz Sodraža na Gorenjo Dobravo in odnašala seboj vse, kar ji je prišlo na pot. Pripovedujejo, da so videli, kako je nesla poleg hlodov in dreves tudi visoko naložen povezan voz desk, ki jih je lastnik isti dan nameraval odpeljati v Skofjo Loko.
Okrog poldne omenjenega dne je pridrla voda v hišo Mihe Selaka, kovača in mlinarja v Sodražu s tako silo, da se je mož z družino vred komaj rešil v neko hišo na bližnjem hribu. Bil je skrajni čas, kajti prihrumel je plaz iz Žirovskega vrha in mu skoro popolnoma zasul hišo. — Na Dolenji Dobravi je voda s tako naglico zajela družino mlinarja in Žagarja Fr. tlanca, da se ni bilo mogoče rešiti iz hiše. Nesrečna družina ie morala gledati smrti mirno v obraz. K sreči je bil poleg hiše močan kozolec poln desk. ki so nekoliko odbijale valove in branile hišo. Se hujša nevarnost je pa pretila v bližnji bajti, stanujočim ženskam. Voda ie oodrla že en konec hiše. Ženske so splezale v podstrešje in obupno klicale na pomoč. Vendar ni voda dalje naraščala in tako so jih mogli pozneje rešiti. — V naši dolini, kolikor nam je doslej znano, ni bilo človeških žrtev.
Dan, kakršen je bil 27. septembra, nam bo ostal neizbrisno v spominu. Prebivalcem v dolini ie pretila splošna poplava, a onim v Žirovskem vrhu in drugih hribih so velikanski plazovi odnašali cele njive, gozdove in hiše v dolino In tam zajezili vodo, ki je zato tako strahovito razdirala In pu-
stošila. V vsej okolici, kjer je divjal vihar, •ni nobenega mlina, ki ne bi bil razdejan.
MajhulŠe je opustošena dolina Sodraža, Gorenje in Dolenje dobrave. Po rodovitnih njivah in burnih travnikih le nane-šenega toliko peska in kamenja, da ni mogoče spoznati, kaj je tu prej raslo, jel-li bila njiva ali travnik. Nekaterim posestnikom je povodenj odtrgala ali opustošila skoro vse zemljišče. Prebivalstvo ie silno potrto in ubupano. kajti nemogoče ie, da bi moglo škodo samo popraviti. Zato je potrebna tiuj-aa pomoč!
Prebivalci na desnem bregu Sore v Sestranski vasi, na Trati in Dobravi so popolnoma ločeni od sveta, dokler ne bo narejena vsaj kaka brv. To osamljenost so prve dni silno težko preuašali in sicer najbolj za to, ker niso mos!i izvedeti, kako je divjala povodenj drugod. Videli so samo grozno razdejanje okrog sebe. Ko Je Sora malo padla, so napeljali čez vodo vrv in sedaj prevažajo po njej potom škripca v košari pisma, časopise in druge malenkosti iz Gorenje vasi. In takozvana »zračna pošta« dobro deluje. Vendar pa hrepeneče pričakujejo trenutka, ko bo konec nHove-ga ujetništva in bodo mogli prosto hoditi čez most v Gorenjo vas in v druge kraje.
No«Avicc
na)bol/se,na]{rp^žne]sev - zato najcenejše,
Sport
lil. kolo prvenstvenih tekem
Slab start favoritov.
Včerajšnji dan je iznenadil športno publiko. Vršile so se prvenstvene tekme med Prlmorjern in Hermcsom ter Ilirijo in Slovanom. Primorje in Ilirija sta veliala za sigurna favorita, vendar sta popolnoma iz-nenadila. Prirnorje se je moralo v včerajšnji tekmi zadovoljiti z delitvijo točk, do-čim ie Ilirija jedva spravila pod streho v tekmi proti Slovar.u obe točki.
Primorje — Hermes 3 : 3 (2 : 2),
Tekma med Primoriem in Hermesom se je pričela ob 14. na igrišču Ilirije. Primorje, ki je preteklo nedeljo v prvenstveni tekmi pogazilo Jadran z 8 : 1 in je veljalo včeraj za sigurnega zmagovalca nad šišenskim Hermesom. ie dalo včerai zelo slabo in raztrgano igro. Moštvo je bilo prece] izpod svoje običajne forme. Krivdo na neodločnem rezultatu nosi obramba, ker sta bila oba branilca skrajno nesiguma. Kril-ska vrsta je bila marljiva in se je izvrstno držala v drugem polčasu. Napad pa ni imel včeraj nobene prodornosti. Cel kvintet se ie zdel indisponiran. Imel je tudi smolo, da je bil že v prvem polčasu blesiran pri kc~ liziji z vratarjem fiermesa njegov famozni šuter in dirigent Erman, ki je zato skoraj do konca igre igral le neposredno vlogo. Brez Ermana je napad Primorja občutno izgubil na svoji prodornosti in skupni igri. Najboljši mož na r>olju ;e bil Zemljak, ki ?e opravil ogromni kvantum dela, njemu ie tudi izvrstno sekimdiral tehničar Buljevič. VVmdiš je igral nekoliko preostro, isto velja za Camernika in Uršiča.
Hermes je včeraj prijetno iznenadil. Njegovo moštvo se je zdelo kot prerojeno. Vsa enajsiorica je igrala z nenavadnim elanom in ambicijo in je neodločni rezultat skoro zaslužila. Prva. dva gola sta bila plod spretne rafinirane kombinacije in sta padla tako naglo in nepričakovano, da sta presenetila publiko. Pri Hermesu ie bil najboljši del moštva napad, čigar notranji trio je lepo preigraval nasprotne vrste. Izredno prodorna sta bila Klančnik in Kos. V kril-ski vrsti je bil marljiv Jesih na cer.terhal-fu, stranska krilca, zlasti BatiČ šibka. V obrambi je naravnost briljiral levi bek, ki !e
rešil vse, kar se je dalo. Vratar je bil Jober.
Igra je bila prvi polčas večinoma odprta, drugi polčas je bilo Primorje v premoči, v finalu pa so zopet dominirali Siš-karji. Vsi padli goli so bili plod lepih obojestranskih kombinacij, en gol proti Pri-morju pa je pade! iz upravičeno diktirane enajstmetrovke.
Pri včerajšnji tekmi se je gotov del publike zopet preveč eksponiral za svoj klub in nekateri gospodje so se vedli tako vandalsko, da je moral sodnik g. Vodlšek, ki je imel igro popolnoma v rokah, tekmo dvakrat prekiniti in končno razgrajače raz-gnati s policijo. Mnenja smo, da taki incidenti pač niso umestni in ne služijo ugledu naše športne publike.
Ilirija — Slovan 1 : 0 (1 : 0).
Nato se je vršila tekma med Ilirijo in Slovanom, ki je sicer stala v znamenju prvenstva, a je bila bolj mirna in brez nepo-tiebnili incidentov. Tudi v tej tekmi je visoko favorizirana Ilirija popolnoma zatajila. Ilirija je odigrala včeraj eno najslabših jesenskih tekem. Razen agilnega Kreča in marljivega Verovška ni nihče zadovoljil. Napad je igral klavrno vlogo, kar je deloma razumljivo, ker Je manikal pravi vodja napada. Žitnik, ki Je v prvem polčasu de-bitiral na ceuterioru in pozneje na desne;n krilu, je nemogoč in je igral popolnoma začetniško. Zato Oman in Herman nikakor nista mogla razviti svoje igre, istotako ne leva stran. Slaba sta bila krilca Zupančič-Gabe, ki je vzdržal samo prvi polčas in Dekleva, odgovarjal je le Verovšek. Obramba je bila kolikor toliko kos svoji nalogi, MiklavčiČ pa ni Imel dela.
Tudi Slovan je včeraj presenetil. Moštvo, ki je doslej vedno variralo ter slovelo radi svoje nestalnosti, se boljša od tekme do tekme. Celokupni ansambl igra nenavadno žilavo in zavedna Slovan je dal včeraj iz sebe vse, kar je mogel. Tehnično je sicer zaostajal za Uiriio, zato pa je igral z večjo ambicijo. Izvrstna ie bila ožja obramba. Tu se je izkazal vratar Škofje, ki je držal ostre strele, dalje Marchiotti, v krilski vrsti pa marljivi Volkar. Napad je bil zelo podjeten, spremljala pa ga je precejšnja smola. Neodločen izid bi skoraj bolje odgovarjal poteku igre. Gospod Kra-maršič je sodil zelo slabo in je prezrl ne-broj iaulov. kf jih je zagrešil Slovan, istotako hands v kazenskem prostoru Ilirije.
Hazena Ilirija — A t ena 13 : 1-
V včerajšnji prvenstveni hazenski tekmi je morala družina Atene, ki je bila doslej vedno naopasnejsi tekmec Ilirije v borbi za prvenstvo Slovenije, kapitulirati pred sijajno vigrano družino Ilirije. Zmagovalna družina Ilirije je bila v blesteči formi in je skoraj vso igro obvladala teren. Najboljši del je tvori! napad, kjer jc Bernikova pošiljala strahovite bombe na gol Cernetovc. Krnska vrsta Tratnik - Vider kot običajno na mestu, istotako obramba. Težak poraz Atene gre seveda v prvi vrsti na račun izgube njenih izvrstnih igralk, katerih seve rezervne igralke niso mogle dovolj nadomestiti. Kljub težkemu porazu pa je družina zapustila ugoden vtis in tudi ni zaslužila tako velikega poraza. Poraz gre na račun napada, ki ie izgubil glavo. Pred golom Ilirije je končala vsa umetnost Atena-šic Glavno moč je imela Atena v golu, kjer Cernetova napreduje od tekme do tekme. Dobra je bila tudi Saplja L, ostale pa so odpovedale. Polčas je potekel v razmerju 6 : 0. Zelo dober sodrrik ie bil g. Sancin.
RiMiunija - Jugoslavija
3 : 2 (1 : 0), Zaslužena zmaga Rumuni je.
Včeraj se je vršila v Zagrebu reprezentančna tekma med Jugoslavijo in Ru-munsko za pokal Nj Vel. kralja. Rumuni so popolnoma zasluženo zmagali v razmerju 3:2 (1:0) Jugoslovenski team je bil sestavljen takole: Fridrich. Rudin, Ivkovič, MaT-lanovič. Premeri, Kunst, Urbanke, Percl, Linert, Dragičevič, Sckuiič Naš tim je razen Frfdricha in Ivkovlča, ki sta rešila našo reprezentanco pred še večjim ! porazom, popolnoma zatajil. Prvi polčas so Rumuni plesali pred našim golom in pošiljali težke bombe na gol. V drugem polčasu si je Jugoslavija opomogia. Tekmi je prisostvovalo 7000 gledalcev. Za Jugoslavijo je oba gola zabi! Percl. Praški sodnik j Stepanovski je sodil slabo in ie Rmunom t priznal prvi gol, ki je padel iz oisida.
— Ostale prvenstvene tekme: Reka-
PanoaUi 1 : l (0 : 0). Slavija - Krakovo 4 : 2.
Druge nedeljske tekme.
Zagreb. Concordia : Hašk 5:1. Ha^k brez reprezentančnih igralcev
Sarajevo. Sašk : Slavija 4:0 (1:0).
Dunaj. Brigutenau AC : Amateurji 3:1 (1:1)! Senzacija dneva. Rapid : Hakoah 2:1, Sinrmering : Wacker 2:1, Admira : Rudolishugei 6:2, Viena . Slovan -i:0, Plo-ridsdorfer AC : Sportklub 3:2.
Praga Viktoria 2tžkov : DFC 6:2, Slavija : MTK (Budimpešta) 2:1, Vršovice : Cafc 2:1.
etežnica
KOLEDAR.
Danes: 4. oktobra 1020; katoliCau*: Frančišek AMški; pravoslavni: 21. septembra, Kodrat; muslimani: 26. rebi-ul-evela 1345; židje: 26 tišri 5687.
Jutri: 5. oktobra 1926; katoličani: Pla-cid; pravoslavni: 22. septembra, Foka i Jona; muslimani: 27. rebi-ul-evela 13-15; židje: 27. tišri f>687.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Bela Golgotac; Ljubi lanski dvor: sHočero ^amo njo<. Ideal: >Lir-kus Pat in Patachon-.. Ob 17.30 predavanje v kinu Mafien o Holandski.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: SuSnik, Marijin trg; Kurall. Uo-tjposveteka cesta.
Jutri: Trnkoczy, Mestni Lrg; Raniur, Miklošičeva cesta.
Milme zaide danes ob 17.37, vziJe jutri ob 6.02 in zaido ob 17.35.
Mf>ec zaide danes ob 17.04, vzide jutri ob 4.13 in zaido ob 17.27.
— Danes, ponedeljek, 4. oktobra, se
vprizori v drami Cankarjeva drama »rilap-ci«. Igra jc popolnoma nanovo našiudira-ha v režiji režiserja s. Scsta. Glavno vlogo učitelja Jermana igra g. Kralj, Lojzko pa nanovo angažirana članica gdčna. Debe-Ijakova. Predstava se vrši za abonente reda D.
— Pri današnjem koncertu tenorista Wiliama Gwina, ki se vrši ob 8. zvečer v filharmonični dvorani, bo težje umiljive zamorske pesni publiki tolmačil g. Stane Melihar.
Gospodarstvo
—S Carinski dohodki v dr osi dekadi septembra. Glasom statističnih podatkov glavne direkcije carin so znašali carinski dohodki v drusi dekadi meseca septembra skupno 52,185.557 dinarjev. Na prvem mestu je glavna carinarnica v Beogradu, ki je Imela v tej dobi 13,515.845 dinarjev dohodkov. Nato slede Zagreb z 11.404.927 Din, Novi Sad z 10,545.436 Din, Ljubljana s 4,568.701 Din, Maribor s 3,57S.983, Dubrovnik S 3,426.795 Din, Skopljc z 2.329.929 Din, Sušak z 1,493.528 Din in Split z 1,411.413 dinarji. Celokupni dohodki carinarnic od 1. aprila do 20. septembra 1926 so znašali 831,040.575 Din.
—g Naša trgovina s Švedsko. Dasi ima Švedska visoko razvito in moderno urejeno poljedelstvo, je vendar še navezana na uvoz žita iz drugih držav. Dasi ju naša država ena največjih izvoznikov žita, vendar s Švedsko se niso vzpostavljene dovoljne tr= govske zveze. Leta 1925 je znašal izvoz v švedsko 6373.790 Din. To pomeni napram letu 1921, ko je znašal celokupen izvoz na švedsko jedva 48.160 Din, sicer lep napre» dek, vendar bi se dal naš izvoz na Švedsko še mnogo povečati. Samo izvoz žita na Svcd* sko je znašal leta 1925 — 5,735.000 Din, do» čim so količine ostalih naših izvoznih pro» duktov zelo male. Švedska pa potrebuje to* bak, zdravilne rastline in mnoge dru^e pri« dclke, ki se proizvajajo pri nas v izobilju. Zlasti pridejo tudi v poštev velike količino suhih sliv, marmelade, sadja in hmelja. lz» voz teh procTukrov iz naše države bi se lah. ko na Švedskem najmanje podesetoril. Bilo bi pa potrebno, da se država pobriya za vzpostavitev zvez, bodisi preko konzulata ali pa preko trgovinske agencije. Preko Šved ske bi se mogli poglobiti tudi trgu vinski od* nošaji z Norveško, Finsko, baltiškimi dr2a» vami in Rusijo.
Maurice Boue:
24
f i1
Roman.
i
Od onega dne, ko me je posetil Arhir de Kerbervč, mi ni bilo več mogoče prestajati od nepokoja. Kakor hitro je napočila noč, so se pojavile tajinsrvene sence okoli hiše. ki so ml srce napolnile s strahom in grozo. Čutila sem instinktivno^ da se mi bliža smrt.
Da, sonrt! Slutila sem jo. videla sem jo iz teme, kako jc Drezala name s svojimi mrtvaškimi očmi, v kateri Ii je gorel zlovešč ogenj sovraštva. Videla sem njene oči; ah bile so kakor oči onega neznanca s krinko, ki je tiste usodne noči vdrl v mojo sobo in mi hotel ugrabiti dete.
Srce mi pravi, naj bežim. Hočem 3e pokoriti njegovi zapovedi. Zbrala sem svoje dragulje, poiskala rodbinske Kstine in vse, kar mi je drago in ljubo, ter napolnila ž njimi zabojček, ki ga o priliki izročim Joelu ali pa ga bom sama skrila na primerno mesto. V kovčeg bom tudi spravila te liste, ki jih pišem. V njih bo moja hčerka nekoč brala, koliko sem pretrpela v svojem življenju in kako velika je bila moja ljubezen do nje...
Da, slutim: bežati moram. A kam?
V Pariz?... Jutri obiščem Joela. mu vzamem svojo drago, lepo in sladko malo Jeanne. ki gotovo že joče po meni, in potem pobegnemo vsi trije. Večna nevarnost, ki mi visi nad glavo in proti kateri sem brez moči, ker ji ne vem izvora, mi strašno teži duha in srce. Bojim se. da še zblaznim, če ostanem tu. To življenje v samoti je neskončno gro-zotnejše od sleherne torture.
Slutnja se zgoščuje bolj in bolj in neprestano mi pravi neki glas: beži! beži čim prej! Pravijo, da se bliža smrt, kadar izpredovori ta skrivnostni glas. Tako neizrekljivo tesno mi je pri srcu. A jaz nečem umreti! Živeti hočem, živeti za svoje dete, ki ga ljubim z vsemi silami svojega življenja, z vsemi utripi svojega srca, s sleherno mislijo svojega duha. O Bog, ne daj, da izgubi moja Jeanne svojo materi
Noč je legla na zemljo. Z morja piha veter, pridušeno udarja vihar in toži v gluho noč. Morje Je nemirno, zlovešče buče valovi neizmernega oceana, ki se zdi kakor odsev časa in večnosti. Prisluškujem vetru, ki joče v noč, in tako mi je, kakor da čujem glas, ki mi govori tajinstvene, nerazumljive  besede...
Jutri odpotujem i..
Morlon umolne in se zamisli.
— Tak nadaljuj vendar! krikne nestrpno Noisy. Prispel si baš do rešitve uganke.
Morlon se grenko nasmehne.
— Rokopisa je kone^c. Le prav na koncu strani je Še podpis, serofičin podpis. Vidi se mu. da je bil načečkan v naglici.
— Torej konca, praviš, da ni? Niti besedice več?....
— Mar ne razumeš? Smrt je ustavila roko, baš ko je napisala poslednjo besedo...
Noisy skloni glavo in se zamisli. Morlon molči. Njegove oči se srepo upirajo v dabo.
— Epilog, izpregovori slednjič, nali-vaje anžuvinca v čašo, leži na dlani. Jaz si ga predočujem nekako tako-le: grofica Kerberve je v naglici skrila rokopis v zabojček, kjer smo ga mi našli. Nato je šla iskat Joela. Nemara da ga je pričakovala. Mogoče pa je tudi. da je sama odnesla zabojček v grad ter ga skrila pod tla.
— A kako, ugovarja Noisy. kako to, da se je okostje našlo v Morgatu?
— Starica Ana, povzame po daljšem premolku Morlon, nama je pripovedovala — gotovo se Še spominjaš — da je neke noči slišala klice na pomoč. Zgodilo se je najbrž tako, da so grofico Kčberve presenetili v trenutku, ko je pisala pismo, ki smo ga našli ▼ podrem* skem rovu. Med morilcem in njegovo žrtvijo se je moral tedaj razviti strašen boj na Življenje in smrt In medtem ko je po storjenem krvavem dejanju morilec odšel na dvorišče in jel kopati jamo, v kateri sva zadnjič našla člo-
veško okostje, se je nesrečna grofica s svojimi poslednjimi močmi splazila v kiet ter je vrgla pisemce v cev, ki je služila za ventilacijo podzemlja. Njen namen je bil, pisanje tako skriti, da ga nihče ne bi mogel najti...
— Toda, pripomni Noisy. saj bi ga bila lahko sežgala! Bilo bi dosti laglje in verjetnost, da utegne kdo pismo naj« ti, uprav nemogoče.
— E, meni Morlon, kdo pa ti pravi, da bi ji bilo to laglje? Jaz vsaj imam pomisleke s tem. Nasprotno mi vzbuja Icraj, kjer je bil papir skrit, domnevo, da je gospa v črnem skušala najprej pobegniti in se skriti v tajnem vodnja« fcu, ki ga omenja- manuskript in ki smo ga odkrili zgolj po srečnem naključju. Ko jc začutila, da jo sile zapuščajo, in jo videla, da se ne more rešiti pred smrtjo, je imela le že eno misel: da skrije papir, ki bi utegnil imeti usode* poldne posledice, če bi prišel sovražni« kom v roke. Skrila pa ga je tja, kjer je bilo najbolj pri roki: v ventilacijsko cev. Ali se ti ne zdi ta razlaga edino logična in pravilna? Nemara tudi da je grofica storila to le podzavestno. Kolikokrat se je že zgodilo, da iarvräe ljudje v raztresenosti dejanje, ki se ga niti ne zavedajo, čeprav so še hip po« prej mislili nanj. Meni vsaj se gornja hipoteza ne zdi brez podlage.
— Utegneš res imeti prav, dragi Morlon. Kakor vse kaže, sva torej že blizu rešitve zagonetke.
— Mogoče ...
— Saj poznava zdaj i žrtev i njc» nega morilca. Kaj hočeš še več?
— Kdo ve? Ali se ni že neštetokrat pripetilo, da so se obtežilne okoliščine zgrnile nad glavo osumljenca, kojega nedolžnost je bila pozneje nepobitno dognana.? In mar se ne spomniš nobe* nega primera, ko se je izkazala krivda zločinca, na katerega spočetka ni padla niti senca suma?
— A vendar ...
— Ne, dragi moj Noisy! Ne pozab* Ijaj, da videz neštetokrat "vara. Ne so* di prezgodaj, da ne boš sojen!
— Ne razumem te prav. Mar hočeš s temi besedami le še bolj zagrniti taj = nost, ki nama jo je grofični dnevnik vsaj nekoliko žc razgrnil?
— Nikakor ne! Ali vsaka hipoteza, sleherna obdolžitev mora biti podprta s točnimi dokazi. Hočem vso stvar šc dodobra preštudirati in razmotriti, kaj nama je storiti.
«— Kakor vidim, cenjeni detektiv, šc ne nameravaš obvestiti ohlastev? Morlon se nasmehne.
Poziv na blaga srca I
Milodari za poplavljence, kakor obleka, perilo ali gotovina se sprejema v trgovini M. Drenik, Ljubljana, Kongresni trg 7«
Stev. 225
»SLOVENSKI   N A R O D» dne 5. oktobra 192u.
Stran 3.
I^novne vesti.
i' Ljubi/ani. dne 4. oktobra 192ö.
— Ob šesti obletnici koroškega plebiscite priredi podružnica Jngoslovenske Marice v Mariboru v soboto dne 9. oktobra t. L Einšpielerjev večer v dvorani Union v Gaiovi ulici. Na dnevnem redu le slavnostni govor, pevske in glasbene točke. Prireditev se vrši ob prostovoljni vstopnini pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 30. uri. Imo Einšpieier ie nerazdružijrvo zvezano z zgodovino koroških Slovencev in njihovo borbo za osvobojetrje. Zato ja Jugoslovenska Matica z veseljem sprejela predlog kluba koroških Slovencev v Maribora* da se ob priliki letošnje obletnice plebiscita vrši večer na čast v narodni borbi osivelemu prvo-
boritelhi proštu Gregorju Einšplelerju, to tem bolj, ker le slavljenec baj letos bral zlato mašo. Vabimo vse narodno čuteče Mariborčane, da se udeleže te pomembne prfreditve. Odbor podružnice J. M. v Mariboru.
— Iz državne službe. V 4. skupino I, kategorije je pomaknjen dr. Nikolaj O m er-za, profesor realne gimnazije v Celju. — Vpokojen je strokovni učitelj na srednji tehnični šoli v Ljubljani g. Josip B a r a n. — Za stalno strokovno učiteljico na državnem osrednjem zavodu za domačo žensko obrt v Ljubljani je imenovana A. Novak.
— Prepovedane knjige. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz in razpečevanje sledečih knjig: »Die Entwicklung des Bolschewismus«, ki je Izšla kot 10. zvezek izdaje nemškega časopisja »Süddeutsche Monatshefte«, München. — »Radio« (praktična navodila), izdaja društvo »Radio«. 1926, in »Narodna Škola«, N. Babic, Sarajevo. 1926.
— Ostre debate na novinarskem kongresa. Na novinarskem kongresu na Cetinju ee je vršila v petek ponoči do 3. ure zjutraj ostra debata o razmerah v beogradskem novinarskem klubu. Zahteva centralne uprave, da se klub razpusti in likvidira odnosno da ga prevzame beogradska uprava, je naletela na odpor pri opoziciji. Posledica ostrih debat je bila, da je celokupna novoizvoljena uprava podala ostavko. Ker ni prišlo do ni-kakega sporazuma, je bil »prejet predlo«:, da se mora vršili tekom enega meseca ▼ Beogradu Izreden kongres J NU. Oficijelnl del kongresa je- bil v petek zaiiljučen. V soboto so se udeleženci odpeljali na izlete v cetinjBko okolico, nakar eo vrnejo domov. Po drugi verziji je pred&ednik beogradsko sekcije JNU pristal na to, da s© igralnica v novinarskem klubu zapre. Da-li odpade s tem izredni novinarski kongres, ni znano.
— Tudi splitska občina za podaljšanje stanovanjskega zakona. Splitski občinski odbor je na posebni seji razpravljaj o stanovanjskem vprašanju ter je poslal vladi brzojav, v katerem apelira na vse mero-dajne kroge, naj podaljšajo stanovanjsko zaščito vsaj ciotelj. dokler bo občinam z državno pomočjo uspelo zgraditi dovolj cenenih stanovanj za revnejše slole, ki bi bili sicer izročeni največji bedi.
— Lastniki posojil nemških držav, občin in občinskih zvez, ki imajo dorične obveznice od 30. junija 1926 dalje neprestano v svoji posesti in shrambi, morajo prijaviti dotične obligacijo v svrho valorizacije m očuvanja svojih pravic najkasneje do 1. novembra 1926 in sicer pri: Nemški ekspertni banki in Kreditnem zavodu, ali pri Nemški agrarni In industrijski banki aH pri Centralni banki nemških hranilnic v češkoslovaški v Pragi. Podrobnejše informacije in potrebni formularji za priiave se dobe pri nemškem konzulatu v Zagrebu, odnosno v Sarajevu in Beogradu.
— General Vrangcl topet t Jugoslaviji Kakor poročajo iz Zagreba, dospe te dni znani poveljnik nekdanje protiboljševiške vojake general Vrangel, ki se je dljo ča?a mudil v Nemčiji in Franciji, te dni zopet v Jugoslavijo. V Zagrebu mu pripravlja ta-mošnja ruEka kolonija svečan sprejem.
— Beogradske avtotakee. Avtomobilski promet narašča v Beogradu od dne <lo dne. Po zadnji statistiki ima Beograd že nad 300 avtotaks. Promet na beogradskih ulicah je zato zelo živahen in policiji delajo brezobzirni šoferji mnogo preglavic. Pa tudi mestna občina ima z avtotaksami svojo ^krbi. Te dni je nova občinska uprava ugotovila, da skoraj polovica avtotaksov ni plačala predpisane takse v znesku 4O0O Din. Mnogi se poslužujejo tablic za poskusno vožnjo, da se tako izognejo plačilu. Te dni je bil izdan nov razpored avtotaks, ker se je dogajalo, da so biLi na prornetnejših kr;i-iih avtomobili natrpani, dočim je na manj prometnih krajih, zlasti na periferiji, primanjkovalo prometnih sredstev. Občinska uprava je sedaj porazdelila avtotakse po celem mestu in je vsakemu določila stojali->re, ki ga sme zavzemati.
— Zastopnik Vacuum Oil Comp, za Slovenijo nas naproša, da ugotovimo, da se afera, o kateri razpravlja anketni odbor v zvezi z raznimi korupcijskimi aferami v Beogradu in o kateri je tudi naš list večkrat poročal, ne tiče gori imenovanega podjetja, marveč »Standard Oil Comp.«, ki pa je čisto drugo podjetje.
— Požar v Šmarinem pod Šmarno goro. V nedeljo zvečer je nastal iz doslej še nepojasnjenih vzrokov pri posestniku Ivanu Gregoren v Šmartnem pod šmarno goro požar, ki je v kratkem času zajel celo gos; .aarsko poslopje. Bila je nevarnost, da se ogenj Tazširi tudi na sosedna poslopja, kar bi lahko povzročilo še večjo katastrofo. Po naključju pa je v istem času privozil po cesti zastopnik tvrdke Ro-sebauer g. Pachleiter z malo motorno brizgamo, ki jo je pred par dnevi pripeljal z Dunaja v svrho reklame. Vozil je baš na cesti Ljubljana-Domžafle, ko je zapazil ogenj !n se takoj odpeljal na kraj nesreče. Mala Rosebauerjeva brizgaina se je izkazala kot izredno praktična. Z nepričakovanim uspehom je brizgala močne curke vode v ognjišče Ui se je v glavnem zahvaliti slučaju, da se je po kratkem naporu skupno s gasilnimi društvi iz Tacna in Vlžma-rij posrečilo ogenj   omejiti   In pogasiti.
Praktičnost Rosebauer j eve brizgala e obstoja baš v tem, da se da z lahkoto prenesti iz enega studenca na drugega, ker tehta samo 70 kg in jo dva moža brez napora lahko strežeta. Oškodovani posestnik, kateremu je gospodarsko poslopje pogorelo do tal, se je glnjen zahvaljeval za nepričakovano pomoč. Škodo, ki jo Je povzročil požar, cenijo na 150.000 Din In je le deloma krita z zavarovalnino.
— Zopet letalska nesreča t Norem Sadu. Pri nas se bomo navadili na letalske nesreče, še preden borno sploh dobili kolikor toliko urejen zračni promet. Saj no mine dan, da se ne bi ponesrečil ta ali oni naših letalcev. Pred par dnevi sta »e ubila v Pragi dva naSa avijatika, kmalu nato »e je na novosadskem letališču smrtno ponesrečil zopet drugi pilot in v soboto dopoldne se je pripetila že zopet nova letalska nesreča. Na vojaškem letališču je v?led nekega motornega defekta strmoglavil s precejšnje višine vojaslu pilot. T etalo ee Jo popolnoma razbilo, vendar pa ie pilot sam ostal nepoškodovan, ker se Je . e^il s pravočasnim skokom Iz letala. Kakšne pojmo bo dobil zunanji Bvet o naši zračni flotiU, ko čita o vsakdanjih nesrečah naSih letalcev, si pač lahko mislimo.
— Žrtev lastnega divjanja. V soboto se je v beograjski okolici pripetila težka avtomobilska nesreča. Šofer nekega zaje-čarskega industrijalca je napravil v družbi svojih prijateljev »črno« vožnjo v beograjsko okolico. Ker je bil že precej vinjen, Je pognal avto s tako brzino, da so se potnikom jezili lasje. Drug za drugim so poska-kali iz avtomobila, pri čemer so si skoraj vsi polomih roke ali noge. Končno je ostal šoier sam in je kot vsem v ^asmeh avto še bolj pognal. To pa je bila tudi njegova nesreča. Na neke ni ovinku se je avto vsled prevelike brzine prekucnil in padel v dva metra globoko miako. Šoferja so še !e naslednjega dne potegnili mrtvega iz vode, avto pa je le malo poškodovan.
— Poneverba železniškega blagajnika v Mostaru. O priliki sfconfrracije železniške blagajne v Mostaru so pred par dnevi ugotovili primanjkljaj v znesku 600 dinarjev. Blagajnik je izjavil, da je napravil bržkone kako pomoto in je obljubil, da bo zadevo naslednjega dne pojasnil. Ko pa ga naslednjega dne ni bilo v službo, je posebna komisija pregledala blagajno in dognala, da manjka okrog 50.000 dinarjev državnega denarja. Blaganjik ie izginil m je za njim izdana tiralica.
— Pred zaključkom kokaiuskega proč«-sa v Zagrebu. Razprava proti udeležencem v znani kekaiuski in falzifikator.-ki aferi, ki je trajala celih devot dni, bo danes zaključena. Danes govore še zadnji branitelji, nakar bo bržkone jutri ali po jutri Šnfem izrečena obsodba. V zagrebški javnosti vlada za proces velikansko zanimanje in je sodna dvorana dan za dnevom nabito polm.
_ Ples. Sokol Šiška otvori sredi oktobra plesno šolo. Na to prireditev že danes opozarjamo cenjeno občinstvo in sokolsko članstvo.
iz Ljübijane
—Ij Na naslov gledališke uprave. Za soboto je bila napovedana v drami otvoritev sezone s Shakespearjevo tragedijo »Macbeth«. Pozneje je bila otvoritvena predstava gdpovedana baje radi nenadne obolelosti g. Levaria. Pa tudi včeraj se predstava odpovedana baje radi nenadne zadnjem hipu, tako da mnogi Ljubljančani niti vedeli niso. da so se zaman namenili v gledališče. Vzrok ponovni odgoditvi so baje kulise, ki še niso izgotovljene. To be-ganje gledališke publike se nam zdi nepotrebno. Gledališka uprava naj bi v bodoče najprej poskrbela, da. bo predstava vsestransko zasigurana, potem šele nuj obvesti Javnost.
—ij Po poplavi oškodovano prebivalstvo ljubljanskega mesta na Mir ju, Tržaški cesti, pod Rožnikom in ob poti v Rožno dolino pozivamo, da se zglasi v sredo 6. oktobra 1925 točno ob pol 9. dopoldne pred poslopjem obrtne šole ter se tamkaj javi komisiji, ki bo potem popisovala škodo od hiše do hiše. Na vse eventuelne poznejše prijave, bodisi iz trnovskega aii kakega drugega mestnega okraja, izvzemši Ljubljansko barje, bi se komisija ne mogla ozirati in prepozno prijavljene škode ceniti.
—Ij Po zadnji veliki poplavi oškodovano prebivalstvo ljubljanskega mesta se pozivlje, da se zglasi v torek 5. oktobra t. 1. ob pol 9. dopoldne pred trnovsko cerkvijo ter se javi pri komisiji, ki bo popisovala od hiše do Mse.
—Ij K današujemn koncertu W. Gwina. Danes bomo v Ljubljani *prvikrat slišali zamorske duhovne pesmi, ki so dale vsled svojih ritmičnih posebnosti pobudo za poznejši ^Jazz c. Potomci nekdanjih afriških sužnjev so ohranili še dandanes ljudsko pesem svojih prednikov, ki so jo v Ameriko prinesli iz svoje domovine. Podložili eo ji le drugo, duhovno besedilo in amerikanski pisatelji folklora so jo napisali in harmoni-7-irali. kakor Burleigh, Hayes in drugi. Gotovo mora zanimati vsakega modernega m-teligenta izvor toliko obvojskovanega ^Jaz-zac. G. Gvrin pa poleg tega poje v prvem delu francosko pesem od Faureja do Pou-lenca z Rouseelom. Rabelcm in Debussvjem ter angleško pesem 17. stoletja v reprezentanci Lawesa in največjega skladatelja to dobe Purcella. G. \V. Gwin ni samo tenorist, temveč je pred vsem pevec. Marsikateri pevec je tenorist, a le malo tenoristov je zare3 tudi pevcev. G. Gwina spremlja na klavirju g. prof. Skerjanc. Ozko prijateljstvo dveh umetnikov nam je porok, da b^-do izvajanja enodušoa in iskrena.
—Ij Klub osperantistov v Ljubljani olvoTi dne 5. oktobra v šentjakobski šoli te-raj za začetnike. Kdor se Želi v Jtirimeseč-nem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika, Esperanto, naj se priglasi navedenega dne ob 19. uri. Cen i na mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. 899-n
—Ji Izgubila se je v noči od nedelje na ponedeljek za kurilnico na glavnem kolo-'dvoru sablja. Posten najdrtelj se naproša, da Jo vrne proti nagradi v štabu 16. arti-Uerij&kega polka na Dunajski cesti.
—Ij Za vojno Invalide in vdove. Premog po znižani ceni so deli v ponedeljek, torek in sredo, to je 4., 5. in 0. t. m. vsakokrat od 8. do 6. popoldne pri TJdruženju vojnih invalidov, vdov in sirot, Krajevni odbor v Ljubljani, S t. Petereka vojašnica. Zglasi ti so je s člansko knjižnico, točno ob navedenem času. Odbor. 900-n
—Ij Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče prijave: radi tatvtoe 2, kal jen Ja nočnega miru 4, izgreda 1, pijanosti 1, nedostojnega vedenja 1, prestopka pasjega kontumaea 4, zatekel pes 1, prestopek ceotno-policijakega reda 4, naplavljenega blaga 1. — Radi pijanosti Je bila aretirana 1 oseba, radi vlaču-ganja pa neka Ivanka D. — Danes zjutraj je bil v Šolskem drevoredu prijet Josip, ki je skušal zlorabiti neko Marijo M. — Ha Vodnikovem trgu jo neki žepar izmaknil listnico Mariji Sirca, ženi delovodje Iz Kosez. V listnici Je bilo 200 Din gotovine.
—Ij Jelenovo ineso. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se bode prodajalo v Marčanovt mesnici, Prešernova ulica, jelenovo meso v torek in srede. 901n
Višek lepote
in šika je združen v prelepih damskih plaščih, ki jih tako eksaktno nI mogoče doma izdelati. Treba je le, da si cen', dame te krasne modele ogleda;o pri
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
iž
. —c Iz celjskega občinskega sveta. V petek zvečer se je vršila redna seja mestnega občinskega sveta. V začetku ie sporočil župan, da je odložil občinski mandat g. Mirko Gruden. Na njegovo mesto pride g. Franc Vidmar, član Kluba delovne večine. Mestni magistrat je dobil vrnjen velik del obrtnega referata, vsled česar se razpiše na mestnem magistratu pogodbeno mesto drugega konceptnega uradnika. — V domovinsko zvezo se je sprejel g. Makso Žagar. — Ubožni svet se je v smislu zakona izpopolnil tako, da se vpokličejo vanj še
svečeniki vseh treh veroiz povedan i v Celju in mestni fizik. — Izvoli se za presojanje okusnih fasad iii reklam poseben sosvet treh članov. — Jadranska banka se protivi vknjižbi klavzule, da mora podreti svojo stavbo v Aleksandrovi ulici v slučaju, ako se izvede od mestnega stavbnega urada projektiran stavbni načrt, dasiravno je na to predgradnjo svojega poslopja že pristala. Občinski svet vztraja na knjižbi te klavzule. Veliki župan mariborske oblasti je poslal mestni občini odlok vojnega ministrstva, po katerem naj bi mestna občina skrbela za nastanitev vojaštva in bi torej odslej ne dobivala za svoje objekte nikake najemnine. Po tozadevnih zakonskih določilih pa vztraja mestni zastop pri nadaljui najemnini in bo istočasno opozoril tudi ministra pravde, da on pouči ministrstvo vojne in mornarice o napačnem tolmačenju zakona. — Vojaški oblasti se priporoča, da si za smodnišnico poišče primernejši prostor, ker se je pri dosedanjem skladišču smodnika zgodilo že več nesreč. — Nekaterim interesentom se je prodalo na hribu sv. Jožefa nekaj parcel pod pogojem, da gTadijo po stavbnem načrtu, ki ga odobri stavbni urad. — Sprejela se je tarifa za električni tok En se ista določila tudi za slepi tok. — Sprejela se je tudi resolucija glede podaljšanja stanovanjskega zakona.
—c Krajevna organizacija SDS za Celje — Okolico ima v četrtek 7. t. m. ob 7. url zvečer sejo pri Permozerju v Gaberju. Ob S. uri pa se vrši istoiam sestanek članstva, ki je važen in se ga morajo udeležiti tudi vsi zaupniki.
—c Nov dimnikarski mojster   v Celju.
Dimnikarsko koncesijo je dobil g. A. Koše-nina. Dodeljeni so mu sledeči kraji: Ga-berje, Sp. Hudinia, Sv. Lovrenc ter Sv. Jurij trg in okolica.
—c Na zadnjem izrednem občnem zboru CPD se je mnogo razpravljalo vprašanje poživitve delovanja tega društva. Sprejeti so bili sklepi, ki bodo omogočili, da dobimo v Celju v doglednem času res dober pevski zbor.
■—c L druženje vojnih invalidov Kraljevine SHS, krajevni odbor v Celju, priredi v nedeljo 10. oktobra 1926 ob 16. uri popol-dme v veliki dvorani Narodnega doma dramo v treh dejanjih >Tužna ljubav< od A. Giacone. Igra Dramatični odsek Udruženja vojnih invalidov iz Ljubljane pod režijo g. Joža Drenovca. Cisti dobiček je namenjen skladu za revne vojne žrtve. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni Gorlčar & Leskovšek. Kralja Petra cesta.
Iz Maribora
—m Rasbirjeuje delokroga češkoslovaškega konzulata v Ljubljani. Ministrstvo not panjih del objavlja: Z oairoui na to, da spada Medjimurje po administrativni razdelitvi države pod mariborsko oblast, in n3 več pod zagrebško, je tudi Češkoslovaško poslaništvo v sporazumu s češkoslovaškim zunanjim ministrstvom pridelilo Medjimur-je v kompetenco češkoslovaškega konzulata v Ljubljani.
—m Prieefek predavanj na ljudski univerzi. Minuli petek je mariborska ljudska univerza otvorila svojo letošnjo sezono s predavanjem prof. g. Krala iz Ljubljane. Uvodoma je predsednik ljudsko univerze inž. Kukovec pozdravil došle goste in v kratkih obrisih razložil letošnji program. Nato je sledilo predavanje prol. Krala o uporabi vode in vodne süe v tehniki. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in je predavatelj žel od Številnega občinstva vsestransko priznanje. Danes (ponedeljek) predava g. dr. Bohinec, asistent ljubljanske univerze, o delovanju vode v prirbdi. Na
programu je se več predavanj iz tehnike. Največje zanimanje vlada za predavanj© univ. prof. dr. Hinterlechnerja o rudarstvu s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Poleg tega so na dnevnem redu še predavanja iz medicinske vede in o pravniških vprašanjih, nakar Bledi ciklus predavanj iz hrvatskega kulturnega in narodnega Življenja.
—m Igra narave. Na vrtu gostilne Vla-hovič na Aleksandrovi ceeti je razcvetel kljub hladnemu vremenu zadnjih dni divji kostanj. Drevo je v razmeroma mrzlih jesenskih dneh v najlepšem cvetju in vzbuja vsestransko por o most.
—m V smrt radi breiposelnosti. Nedavno Je bil odpuščen Iz državne službe radi nekega prestopka železničar Josip Trobenta. Mož je bil dlje časa brezposeln in je zašel v veliko bei!o. V petek so ga našli ua Pobreški cesti ob Dravi mrtvega. Policijski zdravnik je ugotovil, da se je zasrrupiL Don mneva se, da je izvršil samomor iz bede«
—m Polovična vožrja xa sejem in rac-stavo perutnine v Mariboru. Prometno mi« nistrstvo je dovolilo za posetnike razstavf in sejma plemenske perutnine, ki se bo w vršil dne 9. in 10. oktobra t. 1. v Mariboru polovično vožnjo na vseh državnih železni cah.
Stanovanjski zakon podaljšan
C c dan j i stanovanjski zakon z nekaterimi spremembami ostane v veljavi do 1. novembra 1927. — Omejitev kroga zaščitenih. — Najemnina ostane neizpreme njena. — SI. novembrom 1927
se stanovanjska zaščita ukine.
V soboto se je vršila v skupščinskem odboru za proučavauje osnutka novega stanovanjskega zakona zelo živahna razprava o predlogu minist m za socijalno politiko glede spremembe in podaljšanja sedaj veljavnega stanovanjskega zakona. Za to razpravo jo vladalo v vseli krogih veliko zanimanje, ker do zadnjega trenutka ni bilo znano, kako stališče zavzame odbor. V skupščini eo se ves dan sreča vali zastopnik i Udruženja hišnih posestnikov In Saveza stanovanjskih najemnikov, ki so obiskovali člane odbora in posamezne parlamentarne klube, da jim pojasnijo svoje zahteve in jih skušajo pridobiti za svojo stnlišce
Odbor je po daljši razpravi, v katero je zlasti ostro in živahno posegala opozicija, z malimi spremembami sprejel osnutek ministrstva socijalne politiko. Novi zakon bo veljal do
1. novembra 11)27,
na kar se vsaka zakonska zaščita najemnikov ukine in prepusti hišnim posestnikom prosto razpolaganje s stanovanji.
Sedaj veljavni stanovanjski zakon se spremeni v nastopnem:
Člen L Svobodno razpolaganje s st.^no-vauji v starih hišah se omeji po določbah tega zakona, ki velja do 1. novembra 1927.
Člen 12. Nikomur so ne more dodeliti stanovanje večje od 4 sob. pri Čemer kuhinja in drugo pritikline ne štejejo za sobe. Craim, ki že irmijo večja stanovanja kakor 4 sobe, more stanovanjsko sodišče na zahtevo hišnega lastnika nad-tovilne sobo odvzeti in jiii dodeliti drugemu.
Če se najemnik in hišni po^sinik ne moreta pogoditi glede višine najemnine, a i-re za stanovanje od največ o sob, znaša najemnina v zmislu čl. 11. šestkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), pri stanovanjih 4 sob pa osemkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih), toda le, če je najemnik:
1. državni uradnik (uslužbenec, služi-tt Ij), Častuik. njihove rodbine in vdove, izvzemši oficirje in državne uradnike-zdrav-nike, inzenjerje, veterinarje itd., ki vrše privatno prakso.
2. Upokojenci in upokojenke, njih rodbine in vdove, izvzemši upokojouce-zdrav-uike, iuženjerje, odvetnike, zobotehnike itd., ki vrše privatno prakso.
3. Duševni delavci kot: književniki, umetniki, slikarji, pesniki, gledališki igralci, novinarji in drugi, ako mesečni dohodki vseh rodbinskih Članov, ki stanujejo v do-tičnemu stanovanju, ne presegajo 3000 Din.
4. Duhovniki v pokoju (vsem veroizpovedi), njih rodbine in vdove.
5. Vojni invalidi In njih vdove, ako so v slabem gmotnem položaju.
6. Vojne vdove in sirote* (rodbine v vojni padlih ali umrlih vojakov, ako so v slabem gmotnem položaju.
7. Vši fizični delavci (tudi obrtniki, ki ce delajo na svoje lastno ime in nimajo svoje lastne delavnice, marveč so zaposleni pri kakem podjetju ter imajo mesečno ali dnevno plačo), vsi industrijski in drugi delavci, ako skupni mesečni dohedki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presegajo B000 Din. •
S. Trgovski in industrijski nameščenci in pomočniki (v kolikor niso označeni že v predhodnji točki), ako skupni mesečni dohodki vseh rodbinskih Članov, ki stanujejo v dotičneni stanovanju, ne presegajo 3000 Din.
9. Uradniki in nameščenci samouj^ravnili oblasti (občin itd.), ako nimajo postranskih
dohodkov in mesečni dohodki \?eh rodbinskih članov ne presegajo 90O3 Din.
Višino mesečnih dohodkov ugotovi sodišče po svobodni oceni.
Osebe, navedene v 1. in 2. točki tega člena, čijih postranski dohodki znašajo letno več kakor 3G.00O Din, nimajo pravice na zaščito po tem zakonu.
Člen 17. Premeščeni državni uradniki in nameščenci izgube 6 mesecev po premesti!-vi pravico do stanovanja v svojem slarem službenem mestu.
Člen 8. Vse odredbe sianuvani-kega zakona z dne 15. maja 1925 (t. j. sedanjega stanovanjskega zakona, ki so v nasprotju z določbami tega zakoni-, izgube s 1. novembrom 1926 svojo veljavo.
Člen 9. Dodeljevanje stanovanj po tem zakonu vrši do 1. maja 1927 stanovanjsko sodišče. Določbe tega sodiSča, ki do tega dne ne bodo izvršenc\ izgubo s tem dnem veljavnrst, izvzemši pri državnih uradnikih, ki bodo premeščeni v času od 1. maja do 1. novembra 11)27.
Člen 10. Hišni lastniki, ki se s svojimi najemniki ne morejo pogoditi za najemnino od 1. novembra 1927 naprej, so dolžui, da jim odpovedo stanovanje v roku od 1. oktobru do 1. novembra 1927 potom pristojne polii-ijäke oblasti (v Sloveniji bržkone preko pristojuega okrajnega sodiiča). Ako se najemnik, ki mu je na ta način odpovedano stanovanje, do 1. novembra ne izseli, izvrši delož>.eijo na zahtevo hišnega posestniku pristojna oblast.
člen 11. Ako bo v času od 1. maja do i. novembra 1927 izpraznjeno kako stano-\anje v hišah, na katere se nanašajo omeji! vo tega zakona, jo hiSni posestnik dolžan, prijaviti izpraznjeno stanovanje pristojne mu stanovanjskemu sodišču. Ako sodišče lega stanovanja v roku dveh mesecev ne dodeli kakemu upravičencu po Čl 9. tega zakona, ima hiSni posestnik pravico, da prosto razpolaga s tem stanovanjem.
Novi stanovanjski zakon 6topi v veljavo s 1. novembrom 192G. Osnutek, Id ga jo v tej stilizaciji sprejel odbor, bo v prihodnjih dneh predložen Narodni skupščini v končno odobritev.
Kakor je iz tega osnutka raavidno, ostane v glavnem dosedanja najemnina ne-izpreinenjena, pač pa se krog eaščitencev znatno skrči. Izpadejo pred vsem vsi obrtniki. Nezaščiteni pa bodo tudi V3i najemniki, ki imajo velika stanovanja, ako se ne orne je do največ 4 sob. S 1. majem bod;> stanovanjska sodišča prenehala dodeljevat: izpraznjena stanovanja privatnim prosilcem in jih bodo od 1. maja do 1. novembra dodeljevala samo še premeščenim državnim uradnikom. Po 1. novembru 1927 pa sploh preneha stanovanjska zaščita in bodo hišni posestniki popolnoma svobodno razpolagali s stanovanji. Zdi se nam, da ta solucija ni baš posrečena, ker se lahko pripeti, da bodo bafi na zimo številne družine na cesti.
— Vsa društva naj začno s pripravami za čim veličastnejšo proslavo narodnega praznika 1. decembra, ki je obenem sckolski praznik. JSS bo naslovil na svoja društva tozadevna navodila v savez-ciem glasilu. Ta praznik naj bo namenjen razven stalno veljavnih določb o zaobljubi novega Članstva, telovadni akademiji itd., predvsem za dvig in temeljito vzgojo našega naraščaja, za edinstvo Sokol-stva ter resno in smotreno notranje-telo-vadno delo.
Prekrasni monumentalni rusko francoski velelilcn ljubezni in junaštva. — Kolosalna režija slavnega L Baroncellia (režiser vele-filma Bitka pri Čušimi). Krasni igralci, med njim» idealno lepa Lilian Hall-Davis. Eksplozija ladje polne orožja in municije. Sovjetski špijoni, mlada Rusinja Sonja in lepi poročnik Kegve ov. Do skrajnosti napeto! Velezanimivo! Senzacijonalno! Film je bil v Nemčiji dvakrat prepovedan in zopet dovoljen. Razkošno! Elegantno! Monumentalno!
Piedstave se vrše jutri v torek ob 4., pol 6., pol 8., in 9. Preskrbite si pravočasno vstopnice! Irven programa: Revija najnovejših plesov — revija lepih žen. Posneto v navečjem evropskem varijeteju, v glasovitem londonskem Picca-dillyu.
Vt    murnu   .    _       i rrfrv ELWR 0 SK0-P**HCOm MIH
ELITNI KINO MATICA - najudobnejši kino v Ljubljani.
Sredina mesta. — Telefon 124.
Danes v pondeljek se predvaja velefilm: 9,Itola QolffOta" samo ob 4,
ostale predstave vsled koncerta odpadejo.
«
.SLOVENSKI   N A R O D» dne 5. oktobra 1926.
btev 225
in
taprečen napad na hrzoviak
Železniški čuvaj Jan Brat. ki je imel ? v noči na 26. sept. službo na kolodvoru v Jaromefi na Češkoslovaškem, je opa-!zil na travniku pred kolodvorom sumljive za mola v uniformi. V temi In megli je Šel čuvaj za neznancem do bližnjega železniškega prehoda, kjer je slučajno odkril in preprečil napad na br^o-vlak Pardubice—Ldberec. Neznanec je namreč pritrdil na tračnice železne zavore, kakršne rabijo železničarji pri premikanju in ustavljanju vagonov. Iz svojeta skrivališča je čuvaj opazil še drugega neznanca, ki ie stal v bližnjem grrrru in dajal prvemu navodila, kako naj zavore pritrdi.
Čuvaj Brat je poklical še dva železniška čuvaja, ki sta mu pomagala zavore tik pred prihodom brzovlaka odstraniti. S tem je bila preprečena ena največjih katastrof, kar iih je bilo kdaj na Češkoslovaškem. Nato so vsi trije zasledovali napadalca. Enega so ujeli, drugi je pa izginil v temi. V aretiranem napadalcu so spoznali vojaka 22. polka Mateja Pišuna, ki je pobegnil s svojim tovarišem Slavikom iz vojaške bolnice. Vojaka sta hotela najbrže oropati poštni vagon. Brzovlak je bil natlačeno poln potnikov, ki se imajo zahvaliti železniškemu čuvaju, da niso našli pod razvalinami brzovlaka tragične smrti. Napadalca so izročili vojaškemu sodišču.
Zagonetna smrt polarnega raziskovalca
Ameriški polarni raziskovalec Put-maii, ki se je te dni vrnil z Grenlandije odnosno s potovanja do polarnih krajih, je poslal ne\vyurškemu listu »Trmes« dopis, v katerem omenja tragedijo, ki se je odigrala pred 17 leti v polarni pustinji in čije žrtev je bil znani raziskovalec prof. Ross Marwin, Pearyjev tovariš. Profesor Marwin se je bližal tu krat z dvema Eskimoma Grenlandiji. Naenkrat je začel kazati znake blaznosti in obsodil je enega svojih spremljevalcev na bilo smrt s tem. da ga jc pustil brez zivil sredi ledene pustinje. Da reši svojega tovariša strašne smrti, je drugi Eskim ustrelil prof. Marvina s puško.
Po prihodu na Grenlandijo sta Eskima pripovedovala, da je našel Marwin smrt pod ledenimi gorami. Peary in njegovi spremljevalci so jima verjeli. Tragedija bi ostala za vse večne čase nepojasnjena, da ni bil dotični Eskim nedavno na lovu težko ranjen. Pred smrtjo si je hotel olajšati vest in je umor priznal. Njegov tovariš je morilčevo izpoved potrdil. Udeleženci Pearvjeve ekspedi-cije trdijo, da je zakrivil zločin nesporazum. Eskima nista obvladala angleščine. Marwin pa njunega narečju rti razumel. Zdi se, da je hotel nesrečni profesor svojima spremljevalcema nekaj zapovedati, pa ga nista razumela. Misleč, da hoče raziskovalec enega pustiti v ledeni pustinji, sta Eskima Marwina ustrelila.
ono
Zanimiv kongres
Ameriška liga za podpiranje mladih genijev je sklicala nedavno kongres, kakršnega menda še ne pozna zgodo« vina. V Newyorku se je namreč zbrala na njeno inicijativo genijalna deca iz vseh delov sveta. Mlade goste je spre« jemala 91etna Karolina Birdova, ki je znana v Ameriki kot pisateljica in go* vornica.
Med odličnimi gosti je bil 10 letni vnuk impresarija Morisa Gesta, Pavel Gest, ki je prispel nedavno iz Rusije v Ameriko in napisal že več dram za deco. Dalje se je udeležila kongresa 12« letna Elizabeta Bensonova, hči pesnice Ane Austinove, ki je že slušateljica višje šole. Najmlajši med mladimi ge* niji jc pa Bobbv Konovlas iz Brooklv* na,ki je zložil celo vrsto glasbenih del ter igral na klavirju več oper, ki jih je poslušalcem z glasbenega stališča tudi razlagal. Med ostalimi udeleženci je treba omeniti še 6*letno Irmo in 9*letno Dorotejo, ki sta se že uveljavili v lite* raturi, dalje ll*letnega skladatelja Far* jeena, ll#letno plesalko Elizabeto Rcle= nutovo in več mladih pesnikov. Namen kongresa je bil, seznaniti mlade genije z bogatimi Američani, ki bi bili pri* pravi j eni poskrbeti za nadaljno iz* obrazbo teh čudovitih otrok,
Suknje in raglane
iz prima angleškega težkega double sukna, dežne plašče za gospode ter pelerine za dečke dobite po najboljšem nakupu pri tvrdki
Drago Schwab Ljubljana
Alan Cobham zopet v Londonu
V petek se je povrnil v London znani angleški letalec Alan Cobham, oči-gar senzacijonalnem poletu smo že ope-tovano poročali. S svojim hidroplanom se je spustil na Temzi baš nasproti parlamenta. Na obeh straneh Temze se je zbrala ogromna množica občinstva. Vreme je bila idealno in solnce je sijalo, ko je zabrnel nad prestolico propeler in oznanil, da se bliža hridroplan. Gobham je letel zelo nizko nad Temzo že od Hammenersrnitha in pri povratku je zaokrožil dvakrat nad Westminstrom, predno se je spustil na reko. Hidroplan so takoj potegnili k bregu, kjer so ga privezali. Cobhama in njegovega mehanika so pa prepeljali s čolnom na teraso parlamenta. Tu so bili zbrani člani vlade in parlamenta s svojimi soprogami. Indijo je zastopal pri sprejemu drznega letalca burovanski n^aharadža, ki je prispel na konferenco zastopnikov angleških kolonij. Sprejemu je prisostvoval tudi naslednik hedžaskega kralja princ Fejsal. Na vzvišeni terasi so serJefi razni dostojanstveniM, ki so bili določeni za oficijelni sprejem. Tu je bil minister letalstva sir Samuel Hoare, maršal   letalstva sir Sefton Brancker,
zastopnik ministrskega predsednika sir Ronald Waterhouse, predsednik spodnje zbornice Whritley in sicer Charles Wakefield, ki je s svojo radodarnostjo omogočil Cobhannov polet.
čim je stopil Cobham iz čolna, mu je stopila njegova soproga v spremstvu predsednika spodnje zbornice in sira Samuela Hoara naproti, da ga prva pozdravi. Srečanje letalca s soprogo je bilo ginljivo. S terase in obeh bregov so Cobhama navdušeno pozdravljali. Sir Samuel Hoare je prečital kraljevo pismo, ki se glasi: »Pri povratku iz Avstralije vas iskreno pozdravljam in vam čestitam k srečnemu koncu novega zgodovinskega poleta«. Nato je sir Hoare pozdravil Cobhanna in njegova mehanika v imenu angleškega naroda. Izjavil je, da ga zelo veseli, da more pozdraviti junaškega letalca s terase spodnje zbornice, tega zgodovinskega središča angleške države. Westminster-ska palača odpira svoja zgodovinska središča angeške države. Westminster-ska palača odpira svoja zgodovin, vrata enemu največjih pilotov in pijonirjev države. Koncem svojega govora se je sir Hoare spomnil nesrečne matere mehanika Elliota, ki so ga Arabci v Basri zahrbtno ustrelili.
V pogovoru z dostojanstveniki je Cobham naglašal, da je bil namen njegovega poleta dokazati, da letalstvo ni več hazardna pustolovščina, marveč važen trgovski činitelj. Med poletom iz Londona v Avstralijo se mu ni pripetila nobena večja nesreča. Na obali Burme ga je zalotilo tako neurje, da so znašale padavine 4 do 5 palcev dnevno. Nalivi so trajali ves teden. Pa tudi ta vremenska nezgoda ni "mogla preprečiti njegovega zmagovitega poleta. Cobham je izjavil, da je vladalo povsod, kjer se je ustavil, največje zanimanje za zračno trgovsko zvezo med Anglijo in Avstra-lijo.Posebno med Kalkuto in Singapurom so se mnogi odlični trgovci zanimali za Cobhamov polet, ki pomeni v trgovskih odnošajih vzhodnih narodov z Evropo novo epoho. Med Kalkuto in Singapurom je mnogo izdelanih pristanišč za hidroplane. Kljub temu je pa Cobham prepričan, da se pri bodočem prometu z Avstralijo ne bodo vporabljali samo aeroplani, odnosno hidroplani. Po njegovem mnenju bo treba promet z Avstralijo organizirati na ta način, da bodo potovali ljudje do Marseilla z vlakom, do Kahire s parnikom, od Kahire do Karači z aeroplanom, od Karači do Kalkute zopet z vlakom, do Port Dar-wina s hidroplanom in dalje preko Avstralije z aeroplanom. V Avstraliji ima letalstvo veliko bodočnost.
Polet Alana Cobhama iz Londona v Avstralijo in nazaj je bil torej v petek srečno končan. Cobham je preletel s svojim hidroplanom brez manjših nezgod
28.000 angleških milj.
Odletel je iz Sartrohville pri Parizu v petek ob 11 in Čez tri ure je bil že v Londonu. Poleg poletov po Evropi in Afriki je Cobham absolviral še več drugih velikih poletov in dokazal zanesljivost angleškega letala. Otvoritev zračne zveze med Egiptom in Indijo je neposredna posledica njegovega poleta v Indijo. V Indiji je posetil Cobham pred
dvema letoma z aeroplanom tudi Himalajo. Se večjega pomena je bil njegov lanski polet iz Londona do Kapstadta in nazaj. Trpežnost in zanesljivost Cob-hamovega letala je čudovita. Z de Han-villandovim dvokrilnim letalom je letel v Ranguno, Kapstadt in Avstralijo. Za polet v južno Afriko si je izbral aero-plan tipa Armstrong Siddeley Jaquar s 385 HP. Cobham je rabil za polet v Avstralijo 7 dni več kakor brata Smith, ki sta letela na aeroplanu tipa Vickcrs Vi-my. Ta zakasnitev pa gre na račun tragičnega dogodka pri Basrahu, kjer so Arabci ustrelili Cobhamovega mehanika Elliota.
Morilec Zuzane Köhler prijet
Pred 6 meseci so poročali madžarski listi o umoru znane budimpeštanske lepotice Zuzane Kohlerjeve. Njenega morilca je madžarska policija šele zdaj izsledila in aretirala. Že spočetka je bilo jasno, da gre za roparski umor, zakaj iz stanovanja umorjene je izginilo mnogo dragocenosti. Takoj prve dni po umoru je policija aretirala nad 20 sumljivih oseh. toda radi pomanjkanja dokazov je morala vse izpustiti. Posebno sumljiv je bil neki Francoz, ki se je deli časa mudil v Budimpešti ter se baje pečal z vohunstvom. Nekaj ur po umoru lepe Zuzane je mož odpotoval v inozemstvo.
Preiskava je dognala, da umorjena z zagonetnim tujcem sploh ni imela stikov in da je govorila o njem samo zato. da bi se proslavila. Osumljen je bil tudi neki znani budimpeštanski zdravnik, ki je rad zbiral razne fotografije umorjenih in morilcev, kakor tudi popise umorov. Ta njegova manija in dejstvo, da se je dan pred umorom mudil pri Köh-lerjevi ter ji izročil stekleničico temne
tekočine, ga je spravila v preV*ovalni zapor. Ko so pa dotično tekočin > preiskali in dognali, da ne gre za sin.p. s • zdravnika izpustili. Pravega morilca so aretirali šele te dni v Dunafeldvaru. Proti njemu pričajo tri najemnice v Iiki, kjer je bila Köhlerjeva umorjena. Mož se piše Mika in je baje elektrotehnik. Najemnice so ga videle kmalu po umom blizu hiše, kjer je stanovala Köhlerjeva. Bil je že takrat zelo razburjen. Ko je pa pozneje v Gödöllö izvedel, da so truplo njegove žrtve našli, se ga je DO astil tak strah, da je drhtel po vsem tel.su. Iz teh okolnosti policija sklepa, da je oo umoril Köhierjevo.
X   Enakopravnost  renrk  t  TurČi;>. 1/.
Carigrada ror*.rio, da stopi d.ine* <T HOel v Turčiji v veljavo novo bmčno pravo. Poslej se je lahko vsak Turek ločil od svoje žene in si vzel Miri nove iene. Po ptarea zakonu je bilo to mnksirr ilno ~ ovil / korii-'ih žen.;. Novi / ;kon ne dovoliuje en>-^tran-ke ločitve. S lern so dobil«* turške le* ne popolno enakopravnost. Danes stopi v veljavo tudi novi civilni zakon, s k; Vri m br -t.-.ra mohame^anska zakonodaja deiini-th no odpravljena.
v< 8000 japonskih bark re je p"t*pi!o. Iz lUmsrkonga poročajo o strahovitem orkanu, ki divja že več dni. Ork^n je ragn.il daleč v morje ^OOO japonskih ribiških ladij, ki .-o se s posadkami vred potopile. Nesrečnim ribičem so hiteli na pomoč parni-ki, ki so pa rešili snmo 10 oseb.
X Charleston zabranjen — v Mehiki. Mchikanski minister i*, narodno zdravje je strogo zabranil ples charleston z motivaci* jo, da plesalca lahko zadene kap.
" ZBIRAJTE MILÖDÄRE~ ZA POPLAVLJENCE!
Otroški voziček
dobro ohranjen in nekaj pohištva — takoj napro« d^j. Ponudbe pod «Vo* ziček/2303i> na upravo ^Slov. Naroda».__
Dvokolesa,
motom, otroški vozičk. m pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki t ran« ko Prodaja na obroke - «TRIBUNA» F B L Ljubljana, Karlov3ka cc -►ta 4. Tovarna dvokole* m otroških vozičkov.
D. ■maK«* m1 —mm**   v vseh n.odnih birvah iz č ste volne od msiiB punce o* 350 - do 7*0 - nudi
F & I. Goric ar. Ljubljana, sv. petra cesta štev. 29.
Razstava v izložbi vsak večer od 6. — 8. ure
&-...PUHm»*PERJE ^
Spetijaina mehanična delavnica
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne t;pke in pisave z* pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu
Lud« Baraga
LJUBLJANA Tetef. 980
Selenburgova ulica 6
-Naznanilo preselitve.-
Staroznana tvrdka
J. Naglas, tovarna pohištva o Llualjanl
vljudno naznanja, da se je s svojo prodajalno
===== preselila ——=—
iz dosedanjih prostorov v svoje novo opremljene lokale
—— Turjaški trg št. 6 ——
ter upa na nadaljno naklonjenost svojih cenj. odjemalcev.
2807
Zadružna hranilnica
eg pos m tjosp   zadruga • o.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19
»č priporoča kot popolnoma varen m siguren zavod
za nalaganje denarja
po najugodnejši obrestni meri, bod; vloge na hranilne knjižice, kakor tudi vloge n* tekočem računu. — Zunanjim strankam dostavijo se na željo postne položnice v svrh< brezplačnega nakazila. — Nadaljnje eventr eine informacije točno m poštnine orosto -
Blagajničarka
z večletno prakso, zmožna slov. in nem-kega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi vseh pisarniških del. vajena trgovine uporakna moč, želi premeniii seda 1:0 službo. — Nastoni lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod ..Pridna in poŠtena/28
Češke vrste 2š50
samo 120 Din damski i cklobuček. Vsa popravila najceneje Medna lopa št. 10, Vodnikom trg
Stanovanje
štirih ali vsaj reh sob, sob. za služkmjo, kuhinje, kopa niče in pritiklin v centrum L ubija ne, v stari ali novi hiši, se išče za tako i ali pozneje. — Cena ne iera vlogjel sevedi ne pretirano. Ponudbe z navedbo cene, opis stanovanja in raUnčnim naslovom pod označbo .,Snažnost/296r' na upravo Slov. Narodi.,
Broška
(naprsna zaponka) slo.iova kost v zlatem okvirju, izuubijena v soboto popoldne na potu Mire. Gradišče, Selenbmgova, Prešernova, Stritarjeva, Mestni tig. Z dovska steza. Kongresni trg. Ker drag spomin, prosim vrnitev proti dobri nagradi..— Seidi, Mirje 11.
Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Drag. B« Eolakovtt
BEOGRAD prodaja ni veliko in malo. Naj-bolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom poS'jem vsakemu brezplačno. 142-T
eostilna
na prometnem kraju, v mestu ali
na deželi, se išče v najem. Ponudbe na upravo lista ped .Gosti: na/2800.
Stanovanfe
z 1 sobo in kuhinjo šče nadučitelj v pokoju Ponudbe na upravo lista
pod ..Ljubljana 2/98.
Stare kovine
vseh vrst plača cajboi Sirzalkovskv. 2ftb, Meduličeva ut. 2*
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
rgftNC BAR, uublian«*.
Cankar «vi <iabre2?e štev.
Modeli
ravnokar   došli   v moa nem salonu Stuahly*M* ške. Ljubljana, ZidovsK ulica, 144 ".
Pozor čevljarji!
Gornje  dele   vseh vi Čevljev  dobite   — dob? in   solidno izvršene po najnižjih  cenah pr /. Marchiotti, trgovina usnjem,   Ljubljana, Sv Petra cesta 30 1€8/1
Soba,
lepo opremljena, z elek* trično razsvetljavo — se odda s 15. septembrom. — Naslov pove uprava «Slow Naroda». 2832
Popravila
klobukov
vseh vrst sprejema in iz« vrši takoj — Stuchlv* Maske, Ljubljana. 145/T
n. mit & ni rebeim
ploskanja In ličarja Liablfana *M
KAREL KOTNIKOV A ULICA 3
Sc priporoča'«! za vsa v »o stroko
spadajoča dela. Delo solidno!        Cene zmerne!
Stanovanje
išče manjša, mirna družina: l sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod .November/2782".
■ ^^BMntiHaaiftL
(oasarr)
samostojni delavci, ki znaio pre-narejat' plinske lestence v električne, se iščejo. Nastop ta-
Ikoj. Ponudbe s popisom sposobnosti in zahtevo plače na g   Energos d. d. Osijek I. i
Urejuje; Josip Zu£ea$& mm Za sNtfOdao tiskarno*; Fran Jezericfc — Za inseratoi del lista: Oton CbristoL — Val * Ljubljani,