KATOLJŠK CERKVEN LIST, ..Danica ' izhaja vsak petek na celi poli in velja po poiti /.a celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr., za ¿eterl leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr,. za »/4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'' dan poprej Tečaj XLV. V Ljubljani, 29. prosenca 1*92. List 5. JEZUS. našel je gostilničarja ravno samega, beročega pri Imé je eno nad vse naj svetejše, ,uči velike svetilnice časnike, ter ga poprosi z Enakega v nebesih in na zemlji ni; zelo priljudnimi besedami za prenočevanje. Go- Imé za usta je čez med sladkejše. stilničar odloži časnik ter mu reče, da lahko brez tšesoin pesem slajša ne doni, skerbi prenoči v njegovi hiši: sej da sprejema Serce prečudno nam razvesel.. ^ ^ večkrat p08ebn0 ? ve|ikih počitnicah ^„^ ----------------dijake v svojo hišo : iz lastne skušnje namreč vč, Vsplfii zvesti nosteni bodite starše liubitef kako dobro dé mladim ljuderD' ako Jih kdo YSeiej ZVesil, pošteni DODIie, siarse IJUDliei 8toijubno in prijazno sprejme. Ob enem ga po- Gotovo so vas, moji ljubi mladi prijatelji, vpraša, če ima zadnje spričevalo pri sebi. Dijak že večkrat opominjali stariši in sorodniki, kakor potegne ga iz mavhe ter podà gostilničarju, v tudi vaši učitelji, da bodite nepremakljivo pošteni ; katerem spoznal je dijak na pervi pogled učenega, dostikrat se je že pripetilo, da si je s tem vsta- zvedenega moža. Ta, spričevalo pregledavši. do- novil kak mladenič srečno življenje. Povedal vam stavil je nekaj opomb ter mu spričevalo zopet bom znamenit izgled, spriserčno željo, da se nanj nazaj dal z znamenjem zadovoljnosti. Nato opra- ozirajte ter si to lepo čednost do terdega pri- šuje mladenča o domačih njegovih razmerah, svojite kot drugo natoro. Dijak mu pojasnuje: „Prihajam iz vasi L.: moji Bilo je pred nekaj leti, ko se je poslovil stariši — oče so reven mizar — žive zelo slabo od svojih staršev nekega dnč že nekoliko stareji ter si prislužijo z največim natezanjem komaj učenec iz mojega bližnjega sorodstva o velikih toliko, da si preskerbč za se in moja brata, ki počitnicah, v začetku avgusta obišče skoro deset sta oba mlajša od mene, najpotrebniše hrane ; ur daleč bivajočega strica, pridnega poljedelca, meni pa je bilo mogoče na gimnaziji študirati le ter da ostane pri njem nekaj tednov. Ko ga je po veliki milosti našega gospoda župnika, ki so noč prehitela, bil je še štiri ure oddaljen od svo- me priporočili bogatemu kupcu v mestu, pri kterem jega cilja in ni si upal sam poti nadaljevati po sem imel hrano zastonj; kar potrebujem za sta- noči, ker je peljala vožnja cesta skozi gosti novanje, obleko in šolske potrebe, to dobivam gozd. Sel je tedaj v veliko, lepo gostilno, ktere od gospoda župnika, nekaj od strica, kterega posestnik je slovel daleč na okrog kot najboga- mislim zdaj obiskati. Sem tedaj edino le zastav- tejši mož tistega kraja. Vedeli so pa tudi vsi Ijen na milost usmiljenih ljudi. In. ako sem kak ljudje, da je ta mož v mladosti neizrečeno spo- mesec imel kake solde odveč, poslal sem jih — štoval in ljubil svoje stariše: zatorej privoščili tu se je mladenič ves ginjen zjokal — svojim so mu njegovo blagostanje obče z veseljem kot revnim, dobrim starišem, da bi si mogli s tem plačilo za njegovo plemenito in dobro serce, nekoliko olajšati svoje stanje. Vsak dan prosim temveč, ker je bil tudi z reveži zelo prijazen in Hoga, da bi mi ohranil očeta in mater dolgo, ter jim je rad pomagal. mi dal moč in priložnost, jih kdaj podpirati in Bilo je ravno ob devetih zvečer, ko dijak jim njih stare dneve zboljševati." prav lahno poterka na vrata ; stopivši v gostilno Verno poslušal je gostilničar lepe in poštene besede dijakove: dal mu je nato prinesti še večerjo, in ko se je najedel, po služabniku spre-miri ga v eno izmed sob, ki so bile pripravljene za odlieniše goste. Poprej dal si je pa gostilnik sam d »sti opravila v tej sobi ter pustil, predno j«- odšel. na mizi skledieo cekinov, ki je bila rabi«» z lahko in prezorno tančico pokrita. Dijak sropi v sobo in izncnaden ostermi, take lepe bogato okrašene sobe svoj živi dan še vidil ni: v>e. kar je pogledal, kazalo je, da tu je blagostanje. bogastvo. Ko je vrata zaperl, ni se mogel zderžati. da bi se po sobi ne ogledal. Vidil je lepo pohištvo, omare in ogledne stekline, mize z vložene» olepšavo, čudno žareči svetilnik, lepo, veliko per, gost«'» svilnata zagrinjala pri oknih, velike podobe v zlatih okvirih, krasne tapete itd. Naposled pride do pisalne mize. Kolika množica lepih, umetniško vravnanih. dragih drobnin! Glej, kar neprevidoma vpre se mu pogled na zlato, ki se je blrsketalo pod tančico: premaga ga ra-dovidnost, privzdigne počasi tančico in vidi pred seboj —skledieo polno bliščečih rumen jakov. I 'straši se: toliko denarja skupaj nikoli se ni videl v svojem življenji, tudi ne pri bankirju v mestu: obstane kakor okamncl. liad o vednost mu je zbudila skušnjavo: Ko bi bilo to moje, misli si. kako dobro bi lahko živel! Kako bi mogel pomagati skerbnim starišem, bratoma, ter jim nakupiti živeža za dolgo časa! Kako vgodna bi bila nočna tema. da bi si prisvojil denar ter z n jim kar čisto tiho bežal iz hiše... Toda tega }»a ne. nikakor ne! Bog me vidi. In potem, kolik bi bil strah, kolika žalost starišev, kolika sramota za nas vse. ko bi bil kar neprevidoma za tatú spoznan: l»og me vari in moj ljubi angelj varh! Ničesar se ne dotaknem! Dobrotljivi Bog bo dal. da kljuhu mojemu uboštvu bom svoj cilj dosegel ter podpiral svoj dan stariše!... I rno zapusti kraj skušnjave, poklekne, opravi prav pobožno večerno molitev in se poda k počitku. Zc ko je bil stopil v sobo, slišal je. da so zaperl i vezna vrata. Noč je srečno minula: sanjalo se mu je o zakladu, kterega je videl zvečer pred seboj ter je sebe cenil za edinega, srečnega posestnika teh rumenjakov. (>h štirih se je zbudil, je vstal ter opravil jutranjo molitev: potem se je vsedel k oknu ter opazoval lepo, rodovitno okolico, kakor tudi kar so počenjali domači na dvorišči poslopja: naposled, ko je ura že pet odbila, in je solnce krasno na nebu sijalo, priporočil je še enkrat sebe. svoje stariše. brate in dobrotnike Božjemu varstvu ter sc pripravljal, da zapusti lepo, gostoljubno hišo. Posli so že pridno delali v hiši in na dvorišču: ko je prišel po stopuicah pervega nadstropja doli, stal je tu že hišni gospodar na vratih ter zapovedoval, kaj se ima čez dan zgoditi. Dijak gospodarja zelo prijazno pozdravi, sc serčno zahvali za gostoljubni sprejem in vpraša, kaj je dolžan. Gospodar ga povabi, da naj stopi v sobo in se malo oteša predno odide ; med tem mu je tovaršijo delal višji hlapec, že star, pa pošten in zgovoren mož. ta čas šel je oštir v sobo, v kteri je bil gost prenočil, in je denar večkrat preštel: nič ni manjkalo. Vernivši se vpraša mladeniča: ..Ali imate kaj denarja pri sebi, da si še kje kupite malo hrane in požirek piva?" — „Da, dejal je dijak, imam še en goldinar pri sebi: bil je edini, kterega so stariši imeli, ter ga meni v preveliki dobroti stisnili v žep. akoprav sera se branil, ga vzeti." — No, dejal je gostilničar, tu vam hočem še nekaj po verhu dati. da morete ne le sebi, temveč tudi vašim ubožnim starišem in bratoma malo veselja napraviti." Nato izročil mu je vpričo hlapca majhen, pa precej težek zavitek z besedami: „Ljubi moj, mladi prijatel j! Jaz sem včeraj na pisalni mizi pustil nekaj cekinov, sem jih pa danes na istem mestu nedotaknjene našel: s tem, da niste dotaknili se pred vami ležečega denarja, pokazali ste svojo zvestobo in poštenost. Pa še več: ko sva se sinoči pogovarjala, ste mi o svojih dobrih 8tariših s toliko ginljivostjo in s tako serčno ljubeznijo pripovedovali, da sem iz vsega moral apreviditi, da se resnično trudite, jim čast in veselje napraviti: razvidil sem iz tega z največjim veseljem, da si skerbno prizadevate, kolikor mogoče. zvesto in vestno spolnjevati četerto Božjo zapoved. Ljubi Bog naj vas zato obilno poplača, ter vas tu in tam blagoslovi! Mene samega ganila je vaša povest do solz, kajti tudi jaz sem si prizadeval v svoji mladosti spoštovati svoje drage, ljube stariše pred Bogom in pred ljudmi: posledica temu je moja sedanja velika sreča in moje blagostanje. Vidite to sedaj sami nekoliko z lastnimi očmi. Tu imate denar, kterega ste videli sinoč na mizi: ravno petdeset cekinov je. Pošljite to svojim ubožnim starišem ter jih od mene lepo pozdravite. Vam pa še enkrat priporočim : Bodite pridni, molite prav zvesto, bodite vestni v izpolnjevanju dolžnosti in ostanite vedno pošten mladenič. Spominjajte se prav velikokrat svete četerte zapovedi in ostanite tudi nadalje priden in dober sin! Potem, moj prijatelj, smete upati na srečno prihod njost: potem ne boste le vi srečni, temveč hote tudi imeli priliko, mnogo druzih osrečiti! Potem se boste svoj dan z veseljem spominjali na svoje mlade dni. Srečno po-potvajte: Bog bodi z vami!'4 Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) VII. Poglavje. Oskerbniki oblastnije. 8. Xikdo si sam po sebi ne more dati škofov-stva. temuc mora vanj pozvan biti po Bogu, kakor Aron.") Postavni poklic odpira vrata do cerkvene službe.*) Kdor ne pride skoz duri v ovčnjak, temuc drugod vlaži, ni pravi pastir: tat je in tolovaj.*') i». Kdor se derzne lastiti si službo brez poziva, je podoben tistim davnim ukanljivcem, o kterili govori Gospod: „Teh prerokov nisem pošiljal, pa sami so tekali: nisem njim govoril, sami so prerokovali.'1 Non mittebam prophetas. et ipsi currebant; non loquebar ad illos, et ipsi prophetabant. Jerem. 23,21. 10. Poklica sta le dva postavna: eden nenavaden, ki pride neposrednje od Boga: tak je bil poziv Mojzesov in Kristusov. Drugi je navaden, ki pride od postavnih pastirjev, ko poziv katoliških škofov. Kdor nima za se pravega poziva in se štuli škofa, je ukanljivec. 11. Nenavadni poklic se mora po uku očetov spričati s čudeži. ..Je li, vpraša sv. Pacijan, Xo-vacij govoril jezike? je li prerokoval? je mertve obujal? Kaj takega bi moral storiti v dokaz, da ima pravico nov evangelij učiti.*» Kdor koli pride v imenu ali na van druzega. ne more tir-jati. naj bi se mu to na njegovo lastno terditev verovalo,*) temuč se izkaže z dokazi. Tako sta Mojzes in Kristus s prejasnimi čudeži spričala, da sta poslanca božja. 1 L\ Navadni poklic se skaže v nepreterganem nasledstvu, segajočem do aposteljnov po Jezusu Kristusu postavljenih. Xikdo ne more biti škof in služabnik v kat. Cerkvi brez takega nasledstva. Kdor se je vrinil po samem sebi. je posvetnež in tujec, kterega Jezusova Cerkev ne priznava. *i N«-c <|uis«;uam suniti i mitíantur r líotii. 10. 1.r». *i *Jui nori nitrat per <>stii. in <»vile oviuni. sed ascendí t aliuude, ille fur ♦•s! et latro. Joan. 10. 1. Linguis locutus est t Xovatius) ? prophetavitr' suscitar«' inortuos potuit ? horuiii eiuni aliumu habere debuera'.. ut evauge-iium n«»vi juris- induceret. Pacian. *> Nem«» vnieiis ex alterius auctoritate. .pit- eam šibi ex Mia alTirmatione defendí!. Terlui. Luter in Kalvin nista imela navadnega poklica, ker sta edinost pretergala in stavila altar proti altarju, in lečo proti leči. Ako pa sta imela nenavaden poklic, kje so njuni čudeži? Ce pa bi bil njima Bog naročil kerščanski svet popraviti, sta dolžna svojo pravico spričati. Nikako; nismo njima vere dolžni na nju golo besedor sicer bi morali vsacemu gobezdaču verovati. Nikjer pa se ne bere v zgodovini, da bi bila kak čudež storila. Nagli razšir njunega uka v čudež kovati pa je bosa, kjer je vspeh strasti, kakor pri mo-hamedanstvu vspeh strasti in orožja. Kajti to ni čudež, če se slabe množine dajo po uku zapeljati, kteri poželjivost pase, kakor uk teli novih aposteljnov. Luter in Kalvin sta tedaj kriva pastirja, še drug zoper druzega. 14. Resnica daja postavno oblast, to je dvoumna terditev. Razjasnimo ji dvoumnost. Ako pove. da daje resnica dogodek, ki je obče znan, t. j. da daje resnica poklica postavno oblast, jo odobru-jemo. Ako pa meri na resnico izumljenja ali kar se rado za resnico hvalisa, jo povdarjamo kot bedastočo. Ta resnica ali preverjenje o tej resnici ni bila nikoli podlaga postavni oblasti: kajti vsi bi si jo svojili, ker vsak terdi, da je resnica na njegovi strani. lf>. Oblika cerkvene vlade ni nikakor ljudo-vladna, ker Jezus ni ljudstvu rekel: „Pojdite in učite vse narode..." Tudi ni veljaš k a, ker tisti, ki vladajo cerkev, ne vživajo vsi enake oblasti. Tudi ni samoderžna, ker ne počiva oblast samo v eni osebi. Kakšna je tedaj. Veljaško-samoderžno je. ker ima glavarja, čigar oblast postave božje vežejo. Dominentur nobfs regulae. non regulis domine-inur. Coelest. 1. Iti. ('erkev mora imeti vidnega glavarja, ker je edina, in ker se njeno edinstvo ne more obraniti brez občnega zedinišča, v ktercm se vsi njeni udje strinjajo.*) Ta glavar pa so rimski škof,* i kteri kot naslednik sv. Petra imajo božjo pravico, nad druge škofe pervenstvo časti in sodbe. Le sv. Petru je Gospod rekel: ..Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev1.* *) l ims elijntur. nt. capilc constilut««. s 1'etrus. «-t super ban«* pclram a<*dilicabo »t-» •-.-.aru uicain. Mattb. Hi. IS. *' Tihi dab<» «-laves rejrni coelorum. ibid 1H. Pas« •«• ajr tiieos. pa>«e nvcs rneas. .I«»an. 21. lii... Simon. Simon! -autnas c\petivit. ut v«is cribraret. sinit Intimni; e«_r«i aulcm roiravi ;jr<» te. ut non delicial iid«'s tua: el tu aii«|uan«lo conv«-i>u> con lirrna fralrc,- tuos. I.iic. 22. ¡M. „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Pasi moje jagnjeta — pasi moje ovce." „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor pšenico. Jaz pa sem prosil zate, da ne jenja tvoja vera, in ti kader se nekdaj spreobernes, poterdi svoje brate.'4 Zato gre papeža skerb, da se cerkvene postave spoloujejo po vesoljnem ker-sčanskem svetu, gre pravo, sklicati vesoljne zbore, izobčevati tiste, ki nečejo t je priti. Kot kristjanov občni oče dajejo lahko nove postave za cerkev. Ivan bogoslovec, vojak. (Dalje.) -Bog Vas je hotel poplačati, gospod stotnik, da je prišlo toliko mladenčev zopet na pravo pot," je rekel stotniku, ki je bil srečen, da se je tudi on z Hogom spravil. Pogovarjala sta se še dolgo, dokler nista dospela do stotnikovega stanovanja. Sedaj je Ivan spodobno _salutiral" in se hotel oddaliti; toda stotnik tega ni pripustil, obderžal ga je pri sebi celi dan. Po veliki noči se je vojašnica čisto spremenila. Zjutraj so vojaki zahajali v cerkev k sveti maši, mesto da bi kakor prej doma se razveseljevali. Kletvine so se čedalje bolj poredkoma slišale. In če je kedo zaklel iz navade — kajti navada je železna srajca — izgovoril je komaj polovico kletvice, a se precej spomnil, da ni prav storil in druga polovica kletvine obtičala mu je v gerlu. Z vsem tem pa je mislil Ivan, da še ni do-veršil svoje naloge. Spodbujal je o vsaki prili svoje tovariše ter jim zdaj pa zdaj povedal kako dogodbo. Nekoč se je govorilo v vojašnici zvečer o ve likonočni spovedi. Bila je zbrana precejšnja množica prijateljev in vsakdo je odkritoserčno povedal, kako pokoro mu je naložil spovednik. Da bi jih Ivan tem bolje spodbudil ter jim toliko bolj pokazal, kako vestno je treba opraviti naloženo pokoro in sicer brez vseh posvetnih pomišljejev, pripovedoval jim je sledečo dogodbo: „Neki vojak je imel mnogo let gerdo navado bogokletja. šel je nekedaj k spovedi ter je spoved niku vse natančno razodel, kakor je potreba. Le ta ga je prav lepo podučil, kako strašno krivico da dela z bogokletjem Bogu in pa kako s tem skruni samega sebe. Vojak je bil ginjen in obljubil je spovedniku. da bode rad spolnil kakoršnckoli pokoro, samo da bi se odvadil te peklenske pregrehe. Ko je spovednik videl, da ima vojak v resnici dobro voljo, je dejal: Slušaj sin, prav lahko se odvadiš. sam«'» če hočeš. Vselej, kadar izustiš kako bo-goklestvo, poljubi zemljo. To je edina pokora, katero ti nalagam, in edino sredstvo, katero Ti more pomagati. da se odvadiš te gerde navade. Vojak stori, kakor mu je naložil spovednik. Zderževal se je bogokletstva, kajti sram ga je bilo. da bi poljubil zemljo v pričo drugih. Bila je vojska in začela se je bitka. Tu uide vojaku zopet iz ust neko bogokletstvo. Rad bi ga bil še zaderžal v ustih, ali bilo je prekasno. Slišali so ga že drugi. Pomočka ni tedaj bilo druzega, nego poljubiti zemljo. Ko bi vi vedeli, kako mu je bilo to težko, kajti smeh in krohot nastal je med posvetnjaškimi tovariši. A ko je bil še pripognjen, priletela je sovražna krogla, ki mu je odnesla kapo. Če bi bil stal, raztergala bi ga bila brez dvoma na dvoje. Tovariši, ki so poprej nesramno krehali, so kar umolknili, vojak pa je odslej vsakemu preklinjavcu pripovedoval, kako čudovito je bil rešen." Ta zgodba je poterdila Ivanove tovariše v dobrem in vsakdo je še terdneje sklenil, da bo zvesto opravljal od spovednika naloženo pokoro, zlasti pa se ogibal bogokletstva. Tako blagodejno vplival je Ivan na svoje tovariše. Velikodušen čin. Na večer necega praznika podal se je Ivan še s svojimi tovariši na obrežje neke reke, ki je tekla blizu mesta. Krasen most peljal je na ono stran vodč. Radi svežega zraka bil je ta kraj kaj priljubljeno sprehajališče meščanom, ki so zlasti ob praznikih na večer radi tjekaj zahajali. Tudi Ivan se je nekaj časa tamkaj sprehajal, naposled pa se je naslonil na ograjo mostu ter nadaljeval svoj razgovor s tovariši. Neprevidoma se zasliši krik in v istem trenotku pade nekaj v vodo. Nek desetleten deček stal je namreč na obrežji in metal kamničke na mimo plavajoče ribe. Tu mu odnese veter pokrivalo v vodo; hoče pokrivalo vloviti, nagne se na vodo, a v istem trenotku zgubi ravnotežje in se na glavo prekopicne v valovje. Na njegov krik prestrašil se je Ivan in tudi vsi drugi šetalci prihiteli so k ograji, da vidijo, kaj se je zgodilo. Ko nesrečna mati ni videla več svojega deteta na prejšnjem mestu, uganila je takoj kedo je padel v vodo in omedlevši se zgrudila. Izmed gledalcev so nekateri skušali pripraviti nesrečno mater k zavesti, drugi bolj boječi pa so se spogledavali, hoteč se oserčiti, da bi kedo poskušal rešiti utopljenca. Med tem pa je valovje dečka naglo neslo naprej. Ali Ivan se ni pomišljal niti trenotek. Vergel je na stran kapo in sabljo, skočil na bližnji čoln in naglo odveslal za dečkom. In ko gaje voda zopet privzdignila kviško, naredil je Ivan znamenje sv. križa ter skočil za njim v valovje Gledavci zagnali so krik, ko Ivana precej časa ni bilo na poveršje, meneč, da bode tudi on utonil. A kmalu prinesel je dečka na poveršino Z levico stiskal ga je k sebi, z desnico pa je plaval proti obrežju. Gromoviti živio — in slavoklici sprejeli so pogumnega plavalca. Od vseh strani mu je donela pohvala. Krik zbudil je tudi nesrečno mater iz omedle-vice. Deček je bil še živ in prenesli so ga v bolnišnico. Sedaj pa so se združili vsi in slavili verlega Ivana. On, ki se je izogibal časti, moral je iti sedaj v pravem zmagoslavji v mesto. Vedno večja in večja je prihajala množica, ki ga je spremljala v mesto. Vsi so mu klicali „slavo!" in vsakdo si je štel v dolžnost podati mu roko in se mu zahvaliti za njegovo velikodušnost. On pa, ko je prišel v bolnišnico, bila mu perva skerb, zahvaliti te presveti Mariji Devici za rešitev dečka. Zvečer pa se je na novo zbralo občinstvo pred njegovim stanovanjem in mestna godba je njemu na čast očitno svirala. In znova se je razlegalo, slava, — slava! Ivan se je berzo umaknil, a njegovi tovariii so ga poiskali ter ga prisilili, da se je moral pokazati zbranemu ljudstvu. In zopet se je veršil ganljiv prizor. Oče rešenega dečka prihitel je od njegove postelje k rešitelju, in spominjaje se, da v pervi zmešnjavi je pozabil dostojno se mu zahvaliti, objel in poljuboval ga je med solzami v pričo vsega občinstva. Pogled je bil tako ganljiv, da so vsakega izrned gledavcev solze oblile. „Dokler bodem živel jaz in moj sin, spominjali se bodemo vedno, kaj smo dolžni vam, ki ste z nevarnostjo lastnega življenja rešili njega gotovega pogina." je klical oče. Komaj se je izvil Ivan njegovim objemom, ter prašal, kako je s sinom v „Hvala, prav dobro!" „Zahvalite se tedaj Bogu in presveti Mariji De vici. Z Božjo in Marijino pomočjo rešil sem Vašega sina!" In nato se je obernil k ljudstvu, ter rekel: .Lepa hvala častitim meščanom, ki so me počastili bolj kot zaslužim. To hvalno razkazovanje pripisujem samo veliki vljudnosti cenjenega občinstva. Zame je največje veselje, da sem mogel rešiti očeta in mater neizmerne žalosti. Bogu samemu velja čast, ktero vi danes meni skazujete!... Po teh besedah podal je roko onim, ki so stali poleg njega, pozdravil ostale ter zginil v bolnišnico. Ljudstvo zopet zakliče „živio!" godba še eno ureže, in konča se slovesnost na čast verlemu bogoslovcu —- vojaku. Od tega dne je bilo Ivanovo ime in njegova verlost znana po vsem mestu. In kodar je hodil, kazali so nanj, ter si pripovedovali, kaj je lepega storil. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz LJubljane. (Spominjajte se umerlih duhovnov! Gotovo je tudi to previdnost Božja, da se obširno budi misel, skerbeti za duhovne po njihovi smerti. V Mengšu ondotni nadžupnik preč. gospod Janez Zore želi v novo obuditi bratovščino s v. Mihaela v prid umerlih duhovnov, ki sojo bili že pred kacimi dve sto leti ondi vstanovili kranjski duhovni Druge škofije, n. pr. Teržaška, imajo družbe duhovnov med seboj, ter vsak družbenik duhoven za umerle tovarše opravi nekaj ss. maš in „Officium defuneto-rum." Posebno ginljivo je pa tudi, da se je jela med neduhovnimi goreče vnemati ljubezen do umerlih duhovnov in zdaj enako napravljajo molitveno družbo zanje. Kakor pekel med hudobnimi prostomišljaki vžiga jezo in sovraštvo zoper škofe in duhovne, tako pa se nasproti zlobnim zedinjajo pošteni in dobri verniki v tolažbo duhovnov, ne le živih, ampak tudi umerlih. Kdo neki bi ne ljubil svojega duhovnega očeta, spovednika itd.? Sej je ni priserčniše zveze, kakor je med spovednikom in spovedencem. med duhovnim pastirjem in ovčicami, in ako smert uzame dušnega pastirja, spovednika, ktera ovčica bi res ne želela, ne molila zanj, da bi bil naglo rešen, ako se ima v vicah še kaj očiščevati zarad ostalih pogreškov in nepopolnosti. Naslednji spis naj služi v poterjenje tega, kar smo rekli: V „Norbertus-BIattu" na Dunaju 22, t. m. piše naš verli rojak gospod profesor Jan. Repič to-le: V moje naj veče veselje se kaže, kako posebno času primarna in sploh všeč je misel, da naj se vstanovi molitvena družba v pomoč in tolažbo umerlih mašnikov. To mi pričajo dan na dan lepi dopisi, ki mi jih pošiljajo navdušeni katoličani od blizo in daleč v tej zadevi. Ne morem si kaj. da bi tudi saj danes nekoliko tega ne naznanil spoštovanim bravcem in bravkam. Prepričan sem. da ta blaga poročila bodo veliko pripomogla, da se pridobi vedno več udov družbi, ki ima tako lep namen. Tako n. pr. mi piše bivši sošolec, zdaj župnik in dekan na Kranjskem: ..Čestitam Ti k nepričakovano dobremu vspehu molitvene družbe za umerle duhovne. Kakor naša izverstna „Danica" piše. se je oglasilo že čez 800 (zdaj čez 1000 Vr.) udov za pristop. To bode Tebi krona za vsa dobra dela, in zavednost posrečenega podjetja Ti bode smert olajšala. Vse v Božjo čast!* Iz pisma nekega gospoda s Saksonskega: „Ravnokar sem bral Vaše vabilo za vstanovo molitvene družbe za duše umerlih duhovnov; naznanjam Vam, da sem popolnoma edinih misel s tem namenom in prosim, kar sprejmite me za družbenika..." Iz Furt\vangen-a na Badenskem mi kar ginljivo neki gospod piše: „Močno me je veselilo, ko sem bral Vašo razpravo, in še več Vaš odmen, vstanoviti molitveno družbo v tolažbo umerlih mašnikov naše sv. Cerkve. Zanesljivo mislim, da to misel Vam je navdal sv. Duh: o zveršite jo v zaupanji na Božjo pomoč. Jaz vsak mesec dam opraviti neietere maše za umerle duhovne; tudi molijo zdaj zanje mnoge pobožne duše in jih prav posebno priporočujejo ljubi Materi Božji. Nadjan se da bom nabral veliko število družbenikov, kterih imena, ako želite, Vam bom poslal. Priserčno prosim ljubega Boga, da naj Vašemu prelepemu podjetju podeli svoj blagoslov..." Neki gospod z Dunaja piše: _Skorej da si moram očitati, da sem do danes odlašal Vam čestitati k dobri misli oziroma na vstanovljenje molitvene družbe v pomoč umerlih mašnikov, in da s priserčnim veseljem tudi jaz pristopim, ako ljubi Bog dodeli, da se vstanovi. Prav zares, k temu Vašemu podjetju je le srečo vošiti; kako bogat blagoslov bode v delež vsim. kteri pristopijo k ti družbi! Gotovo se bodo vsled tega tudi vsi živi duhovni pri naj svetejši daritvi spominjali vsih družbenikov, ter se tako že naprej hvaležne skazovali za naše mile molitve in darežlji-vosti, ktere borno zanje opravljali po njih smerti. Kako mogočne bodo pa tudi priprošnje onih mašnikov za vas, kteri bodo po tej molitveni družbi hitreje rešeni iz kraja očiščevanja in tako tudi poprej dospeli do zveličavnega gledanja obličja Božjega z4 Tem tako lepim besedam ne vem kaj več pri-devati; kakor vse izhajajo iz serca. tako gotovo tudi vsim v serce segajo. — Poslednjič naj preblagim čitateljem in čitateljicain naznanim, da dozdaj se je že čez 1000 udov oglasilo k pristopu. Prošnjo za milostno cerkveno poterjenje in dobrotno pridobljenje kacih duhovnih dobrot za deležnike sem že vložil in sicer pri visokočastitljivem knezoškofijstvu Ljubljanskem, ker večina teh, ki so se oglasili, je iz Kranjskega, kar je za to deželo gotovo velika Čast. Nadjajmo se tedaj srečnega vspeha. Bog bla- goslovi to početje v Svojo lastno večjo čast in v tolažbo izvoljenih služabnikov Njegovega svetišča! Jan. Repič. Iz Ljubljane. «Molimo bolj goreče za s p r e o b e r n j e n j e razkolnikov!) Dobrega polstoletja je, odkar so bili katoličani začeli z veliko vnemo moliti za spreobernjenje Anglije, in komu ni znano, kako velikansk je vspeh te molitve? O mnozih prilikah naznanujejo, kako se od leta do leta množi število spreobernjencev v samem Londonu, po vsem Angleškem, po Ameriki in družili protestanških krajih!... Zakaj bi se enako ne godilo na Ruskem in pri južnih tako imenovanih pravoslavnih." ako bi se več in bolj goreče molilo za njih spre^bernjenje? Pravijo, da prostor ruskega cesarstva obsega skorej deseti del cele zemlje, in prebiva vce v šteje Rusija blizo 108 milijonov, to je, ev-ropejska Pusija jih ima blizo 82 milijonov, na Poljskem blizo > milijonov, na Kavkazu veliko čez 7 milijonov, v Sibiriji čez 4 milijone, v srednji Aziji kake 4 in 1 milijona, na Finskem veliko čez 2 milijona. Ako ondod, kjer je večina naroda nezedinjencev, molitev predčre. da previdnost Božja kako pot odpre; kako nezmerno velik bi bil sad! Naj se tedaj več in bolj goreče moli, bolj pogosto sv. obhajilo daruje za spre-obračanje naših ločenih bratov, naj se zopet bolj pogosto začenjajo Slovenci zapisovati v Slomškovo bratovščino ss. Cirila in Metoda! Čč. oo. Lazaristi, ki imajo bratovščino v rokah, naj bi večkrat poro-čevali, v kakem stanu je bratovščina, če se razširja itd____ Delajte inladi in spodbujajte nas stare, ki smo že okorni in proti grobu kimamo! Vam bodi naloga, delajte, delajte! V Carigradu je naprava katol. arhi-mandrita o Anastisijada, ki sprejema k nam pre-stopivše razkolne duhovne, pa mladenče, ki imajo željo prestopiti v edinozveiičavno Cerkev: tudi ta je vredna podpore. Mladenči, spominjajte se, kaj je dosegel Don Bosko z molitvijo in vnemo, in kaj dela njegov naslednik hon-Rua s svojimi mladimi aposteljni! To rili. «Don-Bosko in njegovo čudovito drevo življenja.) Don-Bosko je že v življenji storil marsiktere neutajljive čudeže, veliki čudeži so pa to. kar se godi po njegovi srnerti. Pervi „BolletinoJ 8alesian>»a letošnjega leta je prinesel razkaz Salezi-janske delavnosti v ravno preteklem letu, — rOpere coinpinte nel I&91.* Naznanilo je od Boskovega naslednika, ki se imenuje „Don-Mirhele Rua. Č. g. Rua tedaj kliče svojim salezijanskim pomočnikom in pomočnicam : .Dajmo hvalo vsi skupaj Božji dobroti, ki nas je ohranila v življenji, da snu» bili zmožni kaj malo dobrega storiti. Preteklo leto se po božji dobroti in / vašo pri pomot-jo niso samo ohranila razna tehtna početji. t"inuč so se vedno bolje še razcvitala in razširjala v ven» čast Božjo in v zveličanje duš. Dalje poroča: Preteklo leto je šlo več Salezijancev tudi v Sveto deželo. Naprošeni so bili od mnogozasluženega kanonika Lelloni-ja priti na pomoč v njegove dobrotne naprave „Sv. Družine^ v Betlehemu, in sicer rF»«"jtgemal in Kremisan.* i>k» raj ob enem je mn^r. škof v Uranu na Afri-kanskem t »oklica! Salezijaneev, da bi poskerbeli za zapuščeno mladino tega velikega mesta. Poslane so bile nadalje nove moči v Ognjeno zemljo v Puntarenas. kier so preteklo leto zidali lepo novo cerkev. V Čili-ju so napravili novo vstanovo Kukunko, blizo stoljnega mesta. Prinesli so novo življenje misijonu v Kolumbiji in ob Ravniku (Ekvatorji), — tam tje je bila tudi podružna salezijanska hiša v Rio-Bambi, znamenitem mestu. V Kolumbiji so Salezijanci prevzeli veliko bolnišnico (lazaret) ubozih gobovih, v kraju Agua de Dios. Spomina vredno je, da v času ko so se Salezijanci podali k jaslicam Gospodovim v Betlehem, je previdnost Božja vravnala, da so drugi njihovi tovariši povzdignili novo napravo za mladino v Loreti, zraven svete hišice Marije D, kjer je bila naznanjena skrivnost Jezusovega oznanjenja. Nov oratorij (nekak novejši cerkv. red) za dečke se je vstanovil tudi v Torinu, v Chieri; zopet drugi vstav je bil Salezijanom izročen v Veroni V Belgiji (v Liegi) je bil v god brezmadežnega Spočetja 1891 blagoslovljen podstavni kamen za nov kolegij z oratorijem. Nova kmetijska naselba je bila pričeta v Ruitz-u na Francoskem, v razdelku „Passo di Calais." V Španiji so doveršili hišo „Angela varha" v Sarriji, blizo Barcellone, in pridobili so si zemljišča-k oratoriju sv. Jožefa v glavnem mestu Katalonije za zidanje bolj velike cerkve, ker dosedanja kapela-je bila že premajhna za sprejemanje vedno večega števila zapuščene mladine. V Geroni je bila izročena Salezijancem velika lastnina za poljedelsko naselbo v onem kraju. Še imajo tudi upanje, da v kratkem jim bode moč zidati v Santandru šaleški kolegij, za kterega so že vravnane priprave. V avstrijskem cesarstvu so dobili privoljenje, da morejo sprejeti veliko veče število ubožnih dečkov v deško ubožnico, ki jo že imajo v Trientu. Poročevalec noče posebej govoriti o kolegijih, hospicih, delavnicah, oratorijih, poljedelskih naselbah in druzih podobnih napravah na Italijanskem, Francoskem, Španjskeni, Angleškem, v Švici, ktere naprave so že prej bivale in se s pomočjo Božjo ohranijo tudi sredi med velikimi zaderžki in pritežnostmi, ki vspe-šujejo in odpirajo vrata vedno večemu številu ubožne mladine obojega spola. O dekliških napravah naznanuje zlasti mnogo spodbudnega iz Amerike. Redovnicam z imenom .hčere Marije Pomočnice" so bila preteklo leto izročena razna pribežališča in začetne šole v prid ubožnih deklic. Ob enem pa so se zlasti zelo zelo razširile dekliške naprave po misijonih južne Amerike, kamor jih je poklicala neka dobrotna družba, da prično oratorij, nov hospic in delavnico za najbolj zapuščene deklice vstoljnem Limanskem mestu na Peruvanskem. Ravno tako so storili v mestu Montevideo, urugvai-ske ljudovlade. Med drugimi, da vsih ne naštevamo, vstanovile so redovnice v kraju Roca pri Rio Negro (obČerni reki) šole in hospiceza ubožne deklice. Veli-koserčne redovnice so z moškim pogumom prederle tje doli v Ognjeno deželo in vstanovile šole na otoku Da\vsonskem. da spreobračajo in olikujejo ondotno divjaško mladino. — Tako delajo Boskovi redovniki in redovnice po širokem svetu; pri nas pa nekteri psevdoliberalci pisano gledajo, ako redovna osebstva za mladino po šolah še kaj smejo delati in bi naj rajši vse pregnali iz vsih učilnic ter vse učilišča v liberalna gnjezda spremenili! Obširne so tudi osnove, ktere Don-liua napoveduje za letošnje leto, kakor razširjanje misijonskih hiš v Marsiliju. v Parizu, vravnavanje novih ubožnic, n. pr. v Rimu žele sv. Oče, da se doverši ubožnica za sprejemo 500 in več ubožnih mladenčev, ki so v naj veči nevarnosti za dušo in telo itd. V Londonu je potreba zidati novo cerkev, ker število vernikov ondi vedno raste. Našteva tudi velike potrebe v južni Ameriki, zlasti v Patagoniji, kjer dela škof Cagliero z drugimi Boskovimi aposteljni. Ali kaj se zamore početi po teh deželah, kjer kervave domače vojske delajo toliko pomanjkanje denara in tarejo zlasti Čili in Argentinsko republiko! Don Raa se obrača poslednjič k salezijanskim pomočnikom in pomočnicam z besedami sv. Avguština: „A ni mam salv as t i. a ni mam tuam praedestinasti — ti si rešil eno dušo. preodločil (za zveličanje) svojo dušo." Misijonarji so z božjo milostjo pripravljeni rešiti premnoge duše. pričakujejo pa časnih pomočkov od Vas, gg. pomočniki in gsp. pomočnice. Naš namen je pa zlasti tudi tukaj, vnemati in oserčevati naše slovenske mladenče po Don-Boskovem zgledu k velikodušnim delom v prid ubozih otrok in mladine. Ne morete zdaj sami mnogo storiti, ker ste sami ubožni, premorete pa svoje serce vnernati k močnodušnemu katoličanstvu in pripravljati se za prihodnjost. Don Bosko je pričel zbirati najbolj zgubljeno mladino in izgojeval je iz nje junake poštenosti in aposteljne sv. vere, kar vidite že iz tega spisa in ste imeli priliko slišati že poprej, ako ste Danico prebirali. < »dgojeval jih je tako, da zdaj sami dejanje svojega duhovnega očeta razširjajo po Kvropi in po druzih delih sveta. Pustite torej nečimurnost, pustite brezversko prostomišljaštvo, in lotite se tega, kar koristi Vam in vašemu bližnjemu. Razgled po svetu. Him. (Kardinala Simeoni in Reisach. Ka-tisbonovega spreobernjenja 50 letni ca.) Po smerti kardinala Manninga je samo še 11 kardinalov, ki so bili izvoljeni od Pija IX; sedanjo dobo je izpraznjenih l.-> kardinalskih časti. Med papeštvom Leona XIII je umerlo že 7!> kardinalov — v teh malo letih; o pontilikatu Pija XI jih je razmeroma umerlo veliko manj, namreč 120 v 31 letih. Pokojni kardinal Simeoni je bil v začetku pri nuncijaturi; pod Pijem IX. ki se je močno pečal za orientalske zadeve.je bila vstanovljena k on g rega<- ij a za j u tro-deželske obrede, ki je bila pod vodstvom učenega kardinala Bavarca Reisach-a ikteri je 1. 1^5<» s posebno priljudnostjo pervi avstrijanski karavani razkazoval in pojasnoval znamenitosti iz Katakomb. ter sem imel tudi jaz srečo osebno ga spoznati i; pod vodstvom Reisachovim tedaj je \TeTaT tudi Msgr. Simeoni, in imela sta zbrane najslavniše orientaliste, kakoršni so bili. oo jezuita Kranzelin in Bölling, oo. benediktinca £ingerle in Smith, pa gg. Tfcui.iner in Hugon Lämmer. Ti učeni možje so med dritgimi zlasti liturgiške orientalske bukve natanko pregledali in popravili. Našim mladim učenjakom, ki višje študije nadaljujejo, bodi-si v Rimu ali drugod, bodi posebno priporočeno, da naj bi se ozirali na Orient: bolj mimo druzih narodov so zmožni za nauk jezikov in s tem si pridobe pot do sere nezedinjencev. kar je tolika potreba. Vatikanski kapitel je 17. prosinca z velikimi slovesnostmi kronal podobo Matere Božje v cerkvi sv. Andreja v del le F rat te" ; ta podoba je namreč tista, pred k tero se je bil pred 50 leti po velikem čudežu spreobernil slavni Ratisbon, kterega sein 1. l>f»i» v Jeruzalemu osebno spoznal, kot spovednika „sijonskih ftčer.* ktere je bil sam vstanovil v <-erkvi Kkce-IIomo, ki jo je tudi on zidal. Ravno 2o. t. m. kakor piše „Salzb. K.M, so torej v Rimu v omenjeni «-erkvi obhajali jOletnico Ratisbonovega spreobernjenja. Obširno popisano je čudovito spreobernjenje v mojem popot- y Sveto deželo z imenom: „Tri mesce na Ju tr o ve m - ((>1, kratkem se nahaja tudi v solno-gTasící „Kirchenzeitung." 22. jan. ls«>2j l. Bratovske zadeve molitvenega apostol ist va. N a m e n i za mesec janu v a r i j i prosinec). a) Glavni namen: $/>» fl jiriHt* ftri'il nciztnrrnnn relit zakona. Zapr» v p**k1i«-n. Zakonike zadeve. Več z;ir'ii>a. Skoije. Molitvi' posebno potrebni duhovni. Dolžnosti zanemarjajoči >!arisi. 27. S. Janez Zlatonst. Sv. Cerkev na .lutrovem. »iorečnost v poslušanju Iteaode božje. Družbe treznosti. 2Š. BI. Karol Vel. Avstrijski ee>ar. IV.v. nut.-v pregnanih presmanih redov na Nemško. Delavci in po>li. 21». S. Frančlšk Šaleški. Pospešiteiji mohtv.u.-no-.M apo--loljslva in poÍK»/.no>ii presv. Jezusovega <<-n;i. Ib-dovi in kon-ürejraci je za ženske. :»0. S.Martina. Mno;»ohrojnopoklieanje za -¿v. r»>.|oviii^ki stan. »Mstranitev ponočevanja s keršča>nkim hipnim r. doni. IYi|»oročeno časne zadev«». •"»1. S. Peter Nolaški. Atrikanski mi>ijoiu in /ah anje suženjstva. \'tva ii! bratovščine presv. Serca Jezusovega. ki s., umeril v i nesen januvariju in ki ti mer jó v mescu tehruvanju. Nameni za mesec f obra vari j »sveč.m». a» < ¡ 1 a v n i na m e n: Sy-storiinje '/•» rtriifx'tiik'or ItožjU». b) Po se bn i nameni: 1. S. Ignacij. Ta m vsak dan mena vx- iia/nanjene. pa še ne zaznamovane, ali nena.«nje sv. Cerkve, zlasti ua Avstrijskem in na Nemškem. Ilrikseušk.i -kotija. Spreobernjenje brezštevilnih odpadlliko\ in imetnikov. ♦J. S Tit ltešitev ve«*- v zmoto starokatoličanstva zabredlili. Odstrannjenje velikih strankarskih razporov. Važne volitve. 7. S. Romava 1vt»jo priserčno zahvalo, ako ini po svoji mogočni prlprošnji pri-u-»morejo pri tem opravdu. Ihl sem — hvala Bogu in Njegovim svetnikom — po|»olnoma uslišan! — Spol no vaje svojo obljubo i»»* moren» si kaj. da svojim častitm sobratom iskreno priporočim, • ttako ravnati v težkih slučajih naše svete službe. Duhovnik. Pri d « nun letom sem bila nevarno zbolela in sem se v Uratovsko molitev priporočila, ter ako ozdravim, da hočem za-i.valo v Danici« naznaniti. Ker sem na priprošnjo Marije Device /dravj«- ilo^«*gla. izrekam Jezusu in Mariji na večne čas«- čast in hval«». I.ože. 27. januvarija 1*92. Jožefa Kajdiga. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Č g .lož. I) e b e v e c, kap fli* Brezniki. je premeščen v lerrn.vo v Ljubljano; č. g. Fr. Z a k r a j i e k iz F« »stnjne v Ribnico; novomašnik č. o. .lož. Brešar j_'r»' za kapi. v Postojno. Pri sv. Florijanu v Ljubljani bo velečast. P. Vit L«>in;_r«T. mašnik gld. — G. g. župnik Ani. Lušin 2 gld. — i'., g. 1 gld. Op.: i Vse druge naročila opravljene. Vr) — G. g. župnik Anton Jamnik 2 gld. 80 kr. (Op. Vse drugo vravnano. Vr.) Zn *r. Orrta: Iz Sinarjete p«» č. g. župniku ;» gld. /žfi jHHjortlce r llnkitnik-u: Iz Sinarjete po č. g. župniku A. Kerčonn l\ gld. — Po č. g. župniku A. I.ušinu a gld. — Iz Poloma po č. g. župn. Jan. Kunaverji f» gld. Z/t nfi-ikan.sk-i miii/on: G. župn. Ant. Peterim 4 gld. — G. g. župnik Lovšin 1 gld. Zii tiftruro nlutinih rtfkrf imšr ¿l.-otij> : Po čč. «g. t ršuli-narcah v Ljubljani 21 »Id. HO kr. — Neimenovana po č. M. šarabonu t gld. .">0 kr. - Z Nevelj zopet 7 gld. 90 kr. — Iz Metlike 24 gld. — Iz LogaUa 2:t jrld. 10 kr. — lz št. Jarneja »jO gld. — Iz Dola s gld. 10 kr. — Kram a Kušar 1 gld. Zi rrrk-f sn. ./«:r/(i v /V/Vi/i»c« r Butni: G. (iomilsakova a jrld. Neimenovana dobrotnika iza zvonček.; 2 gld. Zn zmnnrsih otrok: Pobožna duhovna družina v Ljubljani 15 gld.