ŠTEVILKA 2* LETNIK 5* OKTOBER 2000 INFORMATOR OBČINE VIDEM UVODNA BESEDA Spoštovane bralke in bralci! Lep čas je že, odkar smo se Vam nazadnje oglasili z občinskim časopisom. Verjamem, da ste lepo preživeli letošnje poletne počitnice, se odpočili in si nabrali novih moči za delovno jesen. Konec septembra je v naših krajih potrkala že jesen, ki nas vsako leto znova bogato obdari s pridelki in darovi tega letnega časa. Dnevi so zdaj lepši, še prijaznejši in na žalost tudi nekoliko kraj ši. Sušo letošnjega poletja smo hvala bogu preživeli, v septembru in oktobru je spet vse po starem in drugače. Mnogo jesenskih opravil je že postorjenih, pa tudi s trgatvijo smo v vinorodnih koncih letos kar precej pohiteli. V sodih se ta čas dogajajo zanimive reči,, nekateri vinogradniki se pa že kar šalijo, da bi bilo Martinov praznik smiselno prestaviti za mesec dni in praznovanje pripraviti že v oktobru. Tega seveda ne bomo storili, bomo pa se tja do Martinovega veselili in družili, tudi ob slastnih pečenih kostanjih, kozarcu letos še posebej sladkega mošta in uživali ob najrazličnejših dobrotah. Kaj pa ustvarjalci časopisa Naš glas ponujamo Vam? Veliko zanimivega branja, o dogodkih z vseh koncev občine. Z županom Francem Kirbišem smo tokrat naredili daljši intervju, ga povprašali o delovanju občine v prvem polletju letošnjega leta ter o zanimivih točkah, ki so jih imeli v obravnavi na občinskem svetu. Predstavljamo delo in življenj e KS Leskovec in v besedi ter fotografiji želimo spomniti na kar nekaj slovesnosti v naši občini. Nove pridobitve, gasilska in kulturna slavja, razmišljanje učencev OŠ Videm o poletnih počitnicah in novem šolskem letu, pa še kaj boste našli v glasilu. Na naših straneh v predvolilnem času nikakor ne moremo spregledati najaktualnejšega dogajanja, ki ta čas vlada v naši državi. Zato vam predstavljamo politične stranke in njihove kandidate za državnozborske volitve, ki bodo 15. oktobra in tam bo šlo zares. Pozorno si jih oglejte in preberite, kaj neki vam vsi ti obljubljajo, da potem odločitev ne bo pretežka. Vsem strankam ob tej priložnosti želimo uspešne volitve in da se dobro odrežejo na volitvah. Po volitvah pa bo spet vse po “starem”, zato se dragi občani nič ne jezite, tudi to je del našega življenja. Naj vam bodo jesenski dnevi lepi in prijetni, naužijte se jeseni v vseh pogledih in čarih. Želimo Vam prijetno brskanje po straneh občinskega glasila, pa naj se vam ob tem porodi tudi kaka dobra ideja , ki nam jo boste morda v prihodnje z veseljem zaupali. Vse lepo vam želim, pa radi in dobro se imejte vsi skupaj v prihodnjih dneh. Tatjana Mohorko Bili smo na promocijski vožnji z novim vlakom ICS Med tem ko novi hiter, varen in udoben slovenski vlak Inter city Slovenija med Mariborom in Ljubljano že drvi po železniških tirih in ga potniki z navdušenjem sprejemajo, pa smo se mi le nekaj dni pred uradno vožnjo podali na promocijsko vožnjo, na katero so nas povabile Slovenske železnice. Od Maribora do Celja smo potovali, med vožnjo pa spoznali vse prednosti novega vlaka, ki ga odlikuje tudi bogata ponudba in neverjetno udobje. O novem vlaku, ki so ga načrtovali v podjetju FiatFerroviaria in ga posebej priredili za Slovenske železnice, bi lahko zapisali marsikaj, kar bi potnike še dodatno pritegnilo. Vlak je hiter, poseben zaradi svoje nagibne tehnike in dobrodošla novost na slovenskih tirih. V pičlih 105 minutah potrebuje za pot od Ljubljane do Maribora, tudi njegova cena ni pretirana in vlak potniku ponudi udobnost, ki si jo lahko samo želi. Vse to in še kaj zanimivega so lahko spoznali tudi tisti, ki smo bili med potniki na da ga zagotovo morate preizkusiti, promocijski vožnji, in če bi vprašali Hvala Slovenskim železnicam za nas, kako je na novem Inter city promocijsko vožnjo. Slovenija, potem vam lahko samo povemo, da čudovito in predlagamo, TM Videmčani na novem Intercity Slovenija POGOVOR Z ŽUPANOM 5 Pogovor z županom Francem Kirbišem Prvo polletje letošnjega leta je že mimo, tudi čas poletnih dopustov, ko se tudi v občini Videm ni zgodilo nič kaj posebnega. Junij je bil v znamenju občinskega praznika in veselja ter prireditev, potem pa je po skoraj vsej občini suša pustošila in še najbolj v kmetijstvu občanom prizadejala hude posledice. Sele v septembru je bilo spet drugače, z vremenom seveda, pa tudi z delom in aktivnostmi v občini. Po nekaj tednih premora je 19. septembra znova zasedal videmski občinski svet, z dokaj obsežnim dnevnim redom in nekaterimi posebej aktualnimi temami. Seja je bila dobro obiskana, svetniki pa zagreti za razpravo in pobude. Prav o zadnji seji občinskega sveta ter še o nekaterih drugih aktualnostih, smo se tokrat pogovarjali z županom Francem Kirbišem. I C* • Franc Kirbiš Devet dolgih mesecev dela in razpravljanj je že za vami. Kako bi jih ocenili, gospod župan ? Župan F. Kirbiš: "Samo delo v občini Videm je bilo v prvem polletju letošnjega leta dokaj razgibano, vendarle pa vse pomembnejše investicije tega leta tečejo prav v tem času, konec septembra. Poskušali jih bomo zaključiti do pričetka zime, upam, da nam bo to uspelo. Načrtov in želja v občini je vedno preveč, tako, da naši programi vsemu temu sploh ne morejo ugoditi, kljub vsemu je na vseh področjih dela in razvoja, še posebej v komunalni infrastrukturi razvoj viden. V vsaki KS delamo kaj, še največ na cestah, omenil pa bi nekatere večje investicije, ki jih imamo v letošnjem programu. Največ jih je v KS Leskovec, kjer izvajamo vodovodno omrežje v naselju Belavšek, kjer bomo z glavnim vodom zaključili, priključki pa bodo ostali za prihodnje leto. Naslednja investicija je bila predvidena v šoli Leskovec, vendar pa z ministrstva za šolstvo in šport še nismo dobili zelene luči, tako, da z deli ne moremo pričeti. Upamo, da bo investicija vendarle lahko stekla prihodnje leto, prav tako investicija v Vidmu, kjer načrtujemo izgradnjo vrtca in zdravstvenega doma. Pripravljamo dokumentacijo in vse potrebne dokumente za izgradnjo, vse pa je znova odvisno od pristojnega ministrstva, ki bo tudi sofinanciralo projekt. V vsaki krajevni skupnosti naše občine so letošnji programi dela zelo obsežni. Tudi na ravnici asfaltiramo nekatere manjše odseke cest, in sicer v Pobrežju, Vidmu, Tržcu, Selih, Doleni, Dravcih in nekaj več v KS Leskovec. Za vse investicije v cestni infrastrukturi lahko že povem, da so skoraj da pokrite.” Koliko pa skupaj znašajo vse letošnje investicije? Župan F. Kirbiš: "Po predvidevanjih in vnaprejšnjih izračunih lahko povem, da investicije znašajo 160 MIO tolarjev, veliko pa je tudi odvisno od možnosti celotnega realiziranja, kajti lahko pričakujemo, da bo kje prišlo tudi do kake prekoračitve vrednosti investicije. O tem pa bom lahko govoril šele takrat, ko bodo že popolnoma zaključene.” Precej proračunskega denarja ste znova namenili za izgradnjo komunalne infrastrukture, največ za ceste in vodovodni sistem, pa vendarle nekaj sredstev je še moralo ostati tudi za vzpodbujanje obrti, podjetništva, turizma in kmetijstva. Kako imate urejena ta področja dela in na kak način sploh pomagate obrtnikom, kmetovalcem pri razvoju? Župan F. Kirbiš: "Del proračunskih sredstevje šel tudi za področja, ki ste jih omenili. Za drobno gospodarstvo in podjetništvo smo ponovno pripravili način kreditiranja preko banke, gre pa za že znano subvencioniranje obrestne mere. Najprej ni bilo dovolj interesentov za to, potem seje vendarle našlo zanimanje med občani podjetniki, ki so kreditno sposobni, tako, da so ta sredstva razdeljena. Tudi na področju kmetijstva subvencioniramo obrestno mero, saj želimo večji razvoj kmetijstva in pomagati pri popeševanju kmetijskih panog.” DO SEDAJ ŽE 19 REDNIH SEJ Občinski svet Videm je imel redne seje skoraj vsak mesec in do septembra opravil že precej pomembnega dela. Koliko sej ste imeli in katere so bile najaktualnejše teme občinskih zasedanj? Župan F. Kirbiš: "Naš občinski svet se ponavadi sestane vsak mesec, nekaj premora smo imeli le v juliju in avgustu. V tem mandatu smo imeli 19 rednih sej občinskega sveta, obravnavali pa smo že izredno dosti točk dnevnega reda; različne teme so to, največkrat aktualne za našo občino in pomembne za ljudi. Na zadnjih sejah je bilo veliko aktualnih tem, ki smo jih v največji meri uspešno rešili in sprejeli ustrezne sklepe, če pa se dotaknem zadnje seje v septembru, lahko povem, da smo obravnavali 6-mesečno finančno poročilo realizacije že skoraj 8-mesečnega programa del, razpravljamo o številnih odlokih, potem dobivamo še veliko vlog ostalih občin na Ptujskem in tudi naših občanov. Na zadnji seji smo govorili tudi o poročilu, ki ga je pripravilo računsko sodišče po opravljenem pregledu v naši občini. F POGOVOR Z ZUPANOM Razprave naših svetnikov so velikokrat zanimive, velikokrat smo dolgo v sejni sobi, tudi do jutranjih ur in kljub ne preveč dolgemu dnevnemu redu. Potrebno je izredno dosti razprav, zato so seje že skoraj "maratonske" in trajajo pozno v noč, kljub temu, da se nanje dobro pripravimo in odbori opravijo veliko dela že pred sejo.” Ostaniva še pri zadnji septembrski seji, morda poveste še za kak sklep, ki ga je potrdil občinski svet... Župan F. Kirbiš: "Obravnavali smo kar nekaj zanimivih točk, tudi v zvezi s problematiko urejanja mej s sosednjimi občinami, saj so prav ti problemi v zadnjem času precej razburili naše občane. Mejnih področjih s sosednjimi občinami Markovci, Hajdina in Majšperk še nimamo urejenih, zato smo že imenovali poseben odbor, ki bo do naslednje seje pripravil predloge za občinski svet in nekatere ugotovitve v zvezi s tem. Razpravljali smo še o letošnji suši, ki je pustošila tudi v naši občini, sprejeli smo odlok o plakatiranju, potrdili osnutek odloka o dimnikarski službi, podprli združevanje v regijo Spodnje Podravje. Obravnavali smo nekaj vlog, predvsem za finančne pomoči. Kot pa sem že prej omenil, smo razpravljali tudi o pregledu realizacije proračuna. Ena izmed točk se je navezovala še na občinsko glasilo Naš glas in na kabelski sistem Videm, saj pri obeh želimo v prihodnje nekaj sprememb. Sejo smo zaključili - tako kot ponavadi - z aktualnimi vprašanji in predlogi naših svetnikov.” Tudi odbori in komisije imajo v občinskem svetu pomembno in precej delovno vlogo. Kako ste na splošno zadovoljni z delom odborov in komisij v prvem polletju letošnjega leta? Župan F. Kirbiš: "Rekel bi, da se odbori kar precej trudijo in pripravijo precej obširna poročila s sklepi vred za seje občinskega sveta, žal pa vedno znova ponavljam, da občinski svet še zmeraj preveč razpravlja o zapisnikih delovnih teles. Velikokrat se tudi zaradi tega seje zavlečejo, kar želimo v prihodnje spremeniti, saj so odbori navsezadnje svetovalno telo občinskega sveta.” SUŠA POVZROČILA 300 MIO TOLARJEV ŠKODE Problemov je v občini vedno na pretek, na različnih področjih dela in želja po napredku še več. Na katero problematiko bi gospod Župan ob tej priložnosti spomnili, denimo suša je prav gotovo eden večjih problemov tega leta... Župan F. Kirbiš: "Suša je resda letos močno prizadela kmetijske površine v naši občini, še posebej na ravnici in na lapomatih haloških tleh. Ocena škode govori o okrog 300 milijonih tolarjev, ob tem pa se zastavlja vprašanje, kolikšen bo delež, ki ga bomo dobili za sanacijo od države. Državna komisija in ministrstvo za okolje in prostor, ki bdita nad tem, sta škodo v odstotkih precej zmanjšala in zato je vprašanje, koliko bo sploh sredstev, ki jih bomo lahko razdelili našim občanom. Mislim, da smo v sušnih dneh občanom vsaj deloma pomagali, še posebej tistim, ki imajo več glav živine, saj smo jim omogočili, da bodo imeli nekoliko več krme za živino in še vedno jim pomagamo pri nakupu silažne krme. V poštev pridejo predvsem večja kmetijska gospodarstva, ki pomoč nujno potrebujejo. V sušnem obdobju so se znova pokazale težave pri vodooskrbi občanov v haloških naseljih, kjer še nimajo vodovoda in jim je bilo treba pitno vodo redno dovažati. Štab civilne zaščite je na tem področju razglasil izredno stanje, na pomoč so priskočili tudi gasilci in občina je vsem skupaj pomagala s 50 odstotki pokritja vseh stroškov. Žal je to trajalo do prvih deževnih dni, vendar vode še zmeraj primanjkuje in na državni ravni med posledice suše ni uvrščena problematika s pitno vodo, kar j e zelo slabo. DRUGO LETO VODOVOD V KS DOLENA Naša naslednja investicija bo izgradnja vodovodnega sistema na področju KS Dolena, kjer skupaj začenjamo dva projekta s tremi sosednjimi občinami Podlehnik, Majšperk in Žetale, skupna vrednost obeh investicij pa je ocenjena na blizu 180 milijonov tolarjev. Samo s proračunskim denarjem in prispevkom občanov bo pa zelo težko delati, zato računamo na nekaj denarne pomoči še s strani države. Nadaljujemo tudi z izgradnjo vodooskrbnega sistema na območju KS Leskovec in še z nekaj novimi investicijami, ki pa jih imamo v programu občine in o katerih smo že večkrat govorili." Pričakovanja od združevanja v regijo.... Župan F. Kirbiš: "Občina Videm je bila do vsega začetka za združitev občin s Ptujskega v skupno regijo in mislim, da je to dobra poteza. Podpiramo ustanovitev regije Spodnje Podravje in od tega tudi veliko pričakujemo.” TM Predstavljamo KS Leskovec KS Leskovec leži v osrednjih Halozah. Je ena izmed krajevnih skupnosti, ki so del občine Videm. Šteje okrog 1320 prebivalcev in je sestavljena iz 12 naselij: Zg. Leskovec, Sp. Leskovec, Repišče, Belavšek, Berinjak, Trdobojci, Skorišnjak, Mala Varnica, Velika Varnica, Gradišče, Strmec in Veliki O kič. Predsednik KS je Jože Zavec, Podpredsednik Ivan Vidovič, njeni člani pa so: Ida Vindiš Belšak, Janez Merc, Franc Stopajnik, Branko Kozel, Franc Kozel, Srečko Kozel, Jožef Krajnc, Jožef Šmigoc, Darko Srdinšek, Andrej Kmetec, Franc Voglar. Jože Zavec: ‘V haloški konec vodo in asfaltne ceste. ” Predsednik Jože Zavec nam je povedal, da se člani sestajajo po potrebi in da z udeležbo na sestankih ni najbolj zadovoljen. Pred dvema letoma so začeli s pripravami dokumentacije za vodovod in lahko se pohvalijo, da je letos maja dobilo 55 gospodinjstev v Strmcu pitno vodo. Za vodo v Berinjaku so poskrbeli krajani sami. Potreben je bil 1700 m dolg izkop. Voda je iz vodovodne veje iz Trdobojc. Krajevna skupnost je poskrbela za podpis pogodbe s Komunalnim podjetjem in založila denar. V pripravah je primarni vod za Belavšek. Tukaj bo vodo dobilo približno 50 gospodinjstev. Žal pa seje zataknilo pri financah. Prdsednik pravi, da je potrebno zbrati še približno 40 odstotkov sredstev za dokončanje vodovoda. Sredstva se poskušajo pridobiti na Ministrstvu za prostor in okolje. Ravnokar se asfaltira kilometer in 250 m dolg odcep ceste v Berinjak. Pod Ljubstavo se pripravljajo zemeljska dela, asfaltirala naj bi se še dva klanca, a je vse odvisno od denarja, ki ga je potrebno pridobiti od države. Zaradi nalivov, ki odnašajo gramoz v dolino, se sprotno vzdržujejo in gramozirajo lokalne ceste in javne poti, a se tudi tukaj zatakne pri denarju. Že dolgo časa se čaka na prizidek k šoli s telovadnico. Jože Zavec pravi, da se čaka na soglasje in da Ministrstvo za finance še ni dalo tega projekta v plan. Pravi tudi, da je z deli potrebno počakati pa čeprav je del sredstev že zbranih. KS Leskovec si prizadeva urediti okolico. Gradili naj bi pločnik z avtobusnim postajališčem, da bi povečalo varnost šolaijev in krajanov nasploh. V NA ČR TU IZGRADNJA PLOČNIKA, ČISTILNE IN TELOVADNICE "Za ta projekt je denar od države že obljubljen. Potreben je le še dokončen dogovor in soglasje PGD Leskovec," nam je povedal predsednik. Poleg pločnika pa je planirana tudi kanalizacija in čistilna, katero pa bi morali narediti prej kot pa telovadnico. Istočasno pa se planira tudi javna razsvetljava od Sp. Leskovca mimo šole do kapelice. KS Leskovec je dokupila zemljišče ob pokopališču in razširila ter uredila prostorno parkirišče. Preuredilo se je tudi smetišče. Po neurju lani je bilo vloženo pet milijonov za saniranje. Sanirala sta se dva večja plazova in več malih, sanirano j e bilo veliko cest, dosti j e bilo zemeljskih del. Uporabili so veliko prepusto v, betonskih cevi... Uredili so tudi avtobusna obračališča. Na pomoč so priskočili tudi delavci, ki so bili vključeni v program javnih del. Kot nam je povedal predsednik, je načrtov in želja KS Leskovec veliko. Že za drugo leto načrtujejo, da bo pitna voda pritekla v vsa gospodinjstva v Veliki Varnici. "Je pa res, da ni dovolj samo načrt, projekt mora biti sprejet tudi v proračunu," je dodal Jože preden je omenil, da bo v prvem tednu oktobra na občini Videm razgrnjen prostorski načrt za KS Leskovec. Predsednik si želi, da bi bilo v Leskovcu čim več gradbenih parcel in da bi mlade družine ostajale v kraju in s tem pripomogle k razvoj u same KS. Nataša Zagoranski V Strmcu pri Leskovcu voda za 54 domačij VODA KONČNO PRITEKLA V VINORODNI STRMEC Tudi krajani Strmca pri Leskovcu so na spomlad letos dočakali zaključek nove pridobitve izgradnjo blizu 11 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja, katerega vrednost naložbe je ob koncu veljala skoraj 31 milijonov tolarjev. Kar 10 milijonov so zagotovili krajani, ki so po gospodinjstvu prispevali kar 200 tisoč tolarjev, tretjino je primaknila občina in ostalo še ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Slovesnost je bila že 5. maja letos na Habekovem bregu v Strmcu, kjer seje zbralo lepo število povabljenih gostov in domačinov, ki so skupaj nazdravili novi pridobitvi. Pa ne z vodo, pa čeprav je tako zelo dragocena v haloških naseljih, temveč s kozarci dobrega haloškega vina, ki ga tudi ne manjka v haloškem Strmcu pri Leskovcu. Vrvico ob novi pridobitvi so simbolično prerezali predsednik KS Leskovec Jože Zavec, videmski župan Franc Kirbiš, Igor Gardenija z ministrstva vodovodu pa je ob tej priložnosti pevci leskovškega pevskega zbora, ki za ekonomske odnose in razvoj in svečano odprl mali David. Slovesnost ga vodi Srečko Zavec, in učenci poslanec v DZ Alojz Vesenjak. Pipo na so s kulturnim programom obogatili še podružnične šole Leskovec. Poigravanje z novo pridobitvijo Čestitke ob zaključku izgradnje Vodovod v Berinjaku V Berinjaku je bila 11. junija slovesnost ob odprtju vodovoda. Pitna voda je pritekla iz vodovodne veje iz Trdobojcev v 17 haloških gospodinjstev. Vrvico pred novim vodovodom je simbolično prerezala najstarejša očanka Berinjaka Gerika Mlakar. Kot nam je povedal član pripravljalnega odbora Alojz Emeršič, je bilo potrebno za priključek odšteti nekaj več kot 100.000 SIT. "Krajani Berinjaka smo denar zbrali sami. En prikjuček smo podarili tudi sokrajanoma, Geriki in Janezu Mlakar," še je dodal. Za 1700 m Vrvico je simbolično prerezala Gerika Mlakar. dolg izkop je poskrbel Marjan Dimeč, ki je bil tudi član pripravljalnega odbora. Krajani Berinjaka pa so ponosni tudi na kilometer in 250 m dolg asfaltiran odsek ceste. NZ Slovesnost ob novi pridobitvi tudi v Ljubstavi POSLEJ ASFALTNA CESTA MED MAJSKIM VRHOM IN LJUBSTA VO Samo dan pozneje po slovesnosti v Strmcu pri Leskovcu (5. maja) so se nove pridobitve v infrastrukturi veselili še krajani Ljubstave in Majskega Vrha. Svečanost so pripravili ob odprtju 1400 metrov modernizirane asfaltne ceste, ki povezuje naselju Majski Vrh in Ljubstavo. Polovica omenjene ceste je bila asfaltirana že predlani, letos pa so dokončali še preostalih 700 metrov in prav to je bil tudi povod za praznovanje v sončnem majskem dnevu. Svečan nagovor ob otvoritvi je imel predsednik KS Videm Danilo Skok, ki je poudaril pomen pridobitve za kraj, ki je končno dočakal modernizirano asfaltno cesto. O poteku delovne akcije je spregovoril Blaž Topolovec, predsednik terenskega odbora, navzoče j e pozdravil tudi videmski župan Franc Kirbič, vrvico čez novo cesto pa je prerezal rojak iz Ljubstave in častni občan občine Videm France Forstnerič. Poznamo ga tudi v vlogi novinarja, pisatelja in pesnika, in prav v eni od svojih pesmi opeva blatno Ljubstavo, ki pa ima danes na srečo že drugačno modernejšo podobo. Nič več blata ne bo poslej na tej haloški vinorodni cesti in upamo samo lahko, da bo dovolj denarja in posluha še za mnoge druge haloške makadamske ceste, veliko jih je namreč še v slabem stanju. Na otvoritvi ceste v Ljubstavi so se zbrali številni domačini Slovesnosti v Ljubstavi seje udeležilo veliko domačih ljudi in gostov, ki so prijeten dan in slovesnost zaključili s prijetnim druženjem in bogato pogostitvijo, ki so jo tistega dne pripravili v kraju. Blagoslov je opravil farni župnik pater Emil Križan, slovesnost pa so popestrili še nastopajoči godci, pevci in recitatorji. TM Blagoslov obnovljene kapele sv. Urbana v Skorišnjaku Za prizadevne krajane naselja Skorišnjak v KS Leskovec je bila prva sobota v juliju prav posebej praznična. Namreč ta dan je bila blagoslovljena prenovljena kapela z zvonikom sv. Urbana. Kapela je bila vse od začetka svojega nastanka (začetek 18. stoletja) v ospredju družabnega življenja na vasi, sedaj pa je tudi kulturno zgodovinski spomenik, ki je bil nujno potreben obnove. Pred dvema letoma so pod vodstvom idejnega vodja domačina Franca Emeršiča stekla obnovitvena dela zvonika, strehe, zunanjih in notranjih zidov, obnove oltarja ter vsa slikopleskarska dela . Dela so potekala v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor, zato je kapela ohranjena v svoji prvotni obliki (izvirni). Skupna vrednost obnove je znašala približno 620.000 SIT. Večji del sredstev (442.080 SIT) smo zbrali domačini sami, nekaj pa sta prispevali tudi KS Leskovec in občina, ostali so prispevali v obliki materiala. Skoraj vsa dela so opravili domači mojstri. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo opravljenih 977 ur prostovoljnega dela. Blagoslov ter sveto mašo je daroval farni župnik Edi Vajda. Program pa je popestril mešani pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca. Tako smo s skupnimi močmi prišli do želenega cilja in to je ohranitev prelepega bisera na vrhu griča obdanega z vinogradi. Podelili smo tudi spominske zahvale. Vsekakor pa se še enkrat zahvaljujem v svojem imenu in v imenu odbora za obnovitev kapele sv. Urbana vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k obnovitvi te kapele. Andrej KMETEC, član odbora za obnovitev kapele sv. Urbana Kapela v Skorišnjaku OD TU IN TAM Nadaljevanje dela odbora za socialna vprašanja V zadnji številki našega glasila smo predstavili letni program odbora. Danes bomo podrobneje prikazali srečanja z ostarelimi ob praznovanjih rojstnih dnevov devetdeset let in več. Antonija Skrbinšek, rojena 27. 4. 1908, iz Pobrežja 35, je bila zelo vesela našega obiska v imenu Občine in župnijske KARITAS. Jesen življenja preživlja s hčerko Marijo. Dnevno jo obiskujejo tudi hči Anica in vnuki. Preživela je veliko žalostnih dni, saj je izgubila hčerko in vnuka, ki ji je bil velika opora. r H n Antonija Skrbinšek v družbi dveh hčera in vnukinje. Obiskala sta jo v imenu občine Bernarda Galun, v imenu karitas pa p. Benjamin Mlakar, kije napravil ta posnetek Ivana Bedrač, rojena 9. 5. 1908 v Štunnovcih, sedaj stanuje pri hčerki Roziki v Dravcih 11. Ostali otroci, vnuki in pravnuki jo radi obiščejo, čeprav živijo daleč od njenega doma. Ivana Bedrač pri obredu maziljenja na binkošti 4.julija v farni cerkvi Marjeta Bezjak, rojena 27. 6. 1903 v Muretincih, sedaj živi pri edini hčerki Justini v Pobrežju 77. Je naša naj starejša občanka, prijetno seje z njo družiti, saj si kar naprej prepeva stare narodne pesmi, ki jih prenaša na vnukinjo in dve pravnukinji. Obiskali so jo župan Franc Kirbiš, Branko Marinič in Bernarda Galun. Ana Orlač, rojena 25. 7. 1909, iz Trdobojc 65, vendar živi sedaj pri hčerki v Repišču. Rodila je sedem otrok in ima dvanajst vnukov in sedem pravnukov, ki jo radi obiščejo in ji laj šaj o j esen ži vij enj a. Roza Krajnc, rojena 28. 7. 1908, iz Velikega Okiča 31. Sedaj živi v Slivnici pri Mariboru, kamor smo jo šli obiskat. Prebiva sama v sinovi hiši in je še sposobna sama opravljati vsa gospodinjska dela. Hčerki jo redno obiskujeta in se skupaj večkrat odpeljejo v prelepe Haloze. Rodila je štiri otroke injo razveseljuje enajst vnukov in trinajst pravnukov. Marjetka Turk, rojena 27. 8. 1971, iz Lancove vasi 81, je od rojstva nepokretna. Sedaj je na vozičku in je pokazala veliko veselja in sreče ob našem obisku. Je zelo pozorna, navezana na čudovito mamo. Redno jo obiskujeta sestra in brat. Marsikomu j e lahko za vzgled, saj je potrpežljiva, prijazna in prijetna. Marjetka Turk v družbi p. Emila Križana, sestre Marjane, mame, Bernarde Galun in Jožice Skuk Prijetno prireditev smo organizirali z župnijskim uradom in KARITAS Sv. Vida za starejše, bolne in invalide v občinski dvorani na binkošti 4. 6. 2000. Številni so se udeležili tega srečanja, le iz krajevne skupnosti Dolena ni bilo nikogar. Čestitke najstarejši krajanki Marjeti Bezjak Ostali meseci tega leta še bodo delavni in upamo, da tudi prijetni, ko bomo obiskali še ostale občane, stare devetdeset in več let. V mesecu decembru pa se otroci veselijo Miklavža, Božička in Dedka mraza. Bernarda Galun OD TU IN TAM H Ljudske pevke iz Pobrežja in Sel izdale kaseto POD LIPICO ZELENO SE DEKLE JOKALO... Tako je namreč naslov kaseti ljudskih pesmi, ki so jo pred nekaj meseci izdale ljudske pevke iz Pobrežja. Šele dobro leto in pol so skupaj, prepevajo in nastopajo ter s slovensko pesmijo osrečujejo srca svojih poslušalcev. Na kaseti je zbranih štirinajst znanih, pretežno pristnih pobreških domačih pesmi, kaseta je izšla pri založbi Vejica, tonski mojster je bil rado Škrjanec, pri izdaji pa so poleg KS Pobrežje in občine Videm pomagali še mnogi dobri ljudje. Sekcijo ljudskih pevk iz Pobrežja sestavljajo Terezija Šimenko, Cilika Arnož, Zinka Domine, Tilika Pauman, Marija Fosnerič, Anica Sodec, Marija Marinič in Marija Topolovec. Še pred poletjem so v vaškem domu pripravile promocijo kasete, v prijetno pevsko družbo pa so Pobrežanke povabile pevce, pevke in muzikante iz vseh kulturnih društev v občini. Tistega večera so v Pobrežju peli in igrali: pevke iz Leskovca in Sel, pevci in pevke iz Lancove vasi in Dolene, pevci - vinogradniki iz Vidma, ljudski muzikanti iz Lancove vasi, mlada muzikanta Davorin Horvat in Katja Godec in domači folkloristi. Po promociji Pobrežanke že pridno prodajajo kaseto, in potem ko bo ta pošla, bodo posnele novo, kajti pevskega materiala se je nekaj že nabralo in samo ugibamo lahko, kako bo takrat naslov kaseti. P E VKE IZ SEL IN N JIH O V A ŽIVLJENJSKA POT Tudi v skupini ljudskih pevk Kulturnega društva Sela se je že lani porodila ideja o izdaji kasete, kjer bi bilo shranjeno vsaj nekaj pesmi iz domačega okolja. Letos julija so idejo uresničile in še pred Anino nedeljo, ko je bilo v vasi slovesno, izdale svojo prvo in težko pričakovano kaseto ljudskih pesmi. Izšla je pri založbi Vejica in tudi pri tej je bil tonski mojster Rado Škrjanec, izdelek pa bo pevkam služil kot dober promocijski izdelek. Pevke KD Sela so skupaj že nekaj zadnjih let, združila pa jih je želja po ohranjanju ljudskih pesmi, veselje do prepevanja in druženja, tudi zato jih je mogoče slišati na marsikateri prireditvi v domačem kraju in občini, pa tudi na vsakoletnih srečanjih pevcev in še kje, kamor jih povabijo. Skupino sestavljajo pevke, ki so doma iz skoraj vseh koncev KS Sela: Elizabeta Emeršič, Marija Veselič, Rozalija Zajc, Antonija Kaučevič, Danica Palijan, Anica Krušič in Anica Tominc. Na kaseti, katere naslov je Življenjska pot (pesem je napisala ena od pevk - Antonija Kaučevič) je še mnogo drugih pesmi, za skoraj vse priložnosti bi lahko dejali in nekaj takih, ki jim bomo poslušalci z veseljem prisluhnili. Kaseto j e pri pevkah mogoče kupiti, prav kmalu (ob koncu oktobra ali v začetku novembra) pa bo kaseta na voljo na promocijskem večeru, ki ga pripravljajo ljudske pevke iz Sel. V družbo bodo povabile pevce in pevke iz drugih društev, muzikante in prav vse, ki so jim pomagali pri izdaji kasete, kajti za vzpodbudo in denarni prispevek so vsem še posebej hvaležne. TM Piknik Planinskega društva Haloze PD Haloze je v avgustu priredilo prvo zabavo na prostem za vse člane društva. Srečanje je bilo na Športnem centru Tržeč. Namen druženja je bil spoznati se med seboj, izmenjati mnenja ter začrtati nadalnjo pot društva. Da ne bi potekalo srečanje članov društva v preveč delovnem vzdušju, je bilo poskrbljeno tudi za družabne igre med člani društva (badminton, vlečenje vrvi, stresanje šal,...). Dogodek zabave na prostem je bilo srečanje nogometnih ekip malega nogometa med ekipo Majolke in ekipo Planinskega društva Haloze. Tekma je bila razburljiva, kajti nagrada j e bila zelo privlačna, tako za igralce, kakor za navijače obeh nogometnih društev. Srečanje je bilo dobro pripravljeno, saj smo se razšli še-le v zgodnjih jutmanjih urah naslednjega dne, z ugotovitvijo, da postane srečanje članov PD Haloze v mesecu avgustu tradicionalno. Srečanja sta se udeležila tudi župana občin Podlehnik in Videm. Planinsko društvo Haloze, prireja tradicionalni pohod po Halozah, v soboto, 07.10. 2000 *Pohodniki se zberemo pred gostilno v Novi cerkvi, občina Podlehnik, ob 9.00. uri. Pohodnike bo avtobus pobiral s pričetkom ob 8.30.uri v smeri Leskovec, Videm, Pobrežje, Suha veja, Tržeč, Podlehnik, Nova cerkev. *Smer pohoda: Nova cerkev Sedlašek (Tabor Kamen), Gruškovje (Kota), Ložina, Velika Varnica (Dolgo). *Na poti bodo postanki za okrepčilo (hrana in napitek iz lastnega nahrbtnika) in ogled kraj inskih značilnosti Haloz. *Pohod bo trajal okoli pet ur, na cilju pohoda, v Veliki Vamici-Dolgo, nas čaka prijetno presenečenje. *Vrnitev na izhodišče pohoda z avtobusom ob 16.00. uri. * Startnina 200 tolarjev. Pohoda se bodo udeležili tudi člani Meddruštvenega odbora Ljubljana. PD Haloze MagJvan Božičko OD TU IN TAM Utrip delovanja na področju turizma Kar nekaj časa je minilo od takrat, ko je bilo čutiti nekoliko močnejši utrip s področja razvoja turizma naše občine, ko smo potovali s posebnim "Haloškim cugorn" na promocijskem potovanju v Kranjsko Goro. Organizacija akcije je zahtevala veliko prizadevnosti in vzela veliko časa. To pa ne pomeni, da niso potekale tudi druge aktivnosti. Zato izkoriščam priložnost, da napišem nekaj vrstic o trenutnem delu na področju turizma. Konec lanskega leta je nastal osnutek Strategije razvoja turizma v občini Videm od leta 2000-2004. Zajema ključne korake dela na področju turizma, ki zajemajo tri "potencialne turistične projekte": krajinski park Šturmovci, jama Tržeč in Etnografski muzej v Veliki Varnici. Ob teh pa strategija predstavlja večino potrebnih organizacijskih korakov in možnosti. Sprejel jo je občinski svet občine Videm. Turizem nikakor ni panoga, ki bi jo bilo možno uokviriti zase, ampak zahteva sodelovanje prav na vseh področjih dela, ki na območju obstajajo povezovanje aktivnosti na področju drobnega gospodarstva in storitev do kmetijstva, ki pri nas s potrebnimi ekološkimi ukrepi predstavlja zelo pomemben del gospodarstva. Z nekaterimi koraki smo že uspeli vzpostaviti sodelovanje z našimi društvi in nekaterimi delujočimi na kulturnem področju. Želimo si sodelovanja na vseh področjih z vami, dragi občani, saj lahko le skupaj dosegamo želene in pričakovane cilje. Če govorimo o strategiji razvoja, pa ne moremo mimo osnove takih začetkov na naši promocijski akciji, potovanju s "Haloškim cugom", nas je poleg priložnostnega biltena z naslovom "Haloze, pozabljeni biser Slovenije", spremljala mapa občine Videm, ki jo je občina izdala v decembru lansko leto. Razglednica je bila zelo pogrešan material pri dosedanjem delu. Primerna je kot osnovni razpoznavni material občine, v katero je možno vložiti še dodatni informacijski material, saj je prirejena kot mapa. Mapa je namenjena vsem in vsakomur, ki bi želel našo občino predstavljati ali jo preko nje spoznavati. Na voljo je na sedežu občine. Na samem začetku razvoja turizma želimo kot lokalna skupnost biti pokazatelj in iniciator za razvoj turizma. Nekako domače mi je že spoznanje, da je ravno turizem v občini Videm in okoliških območjih perspektivna gospodarska panoga. Mnenja strokovnjakov za področje turizma in drugih zunanjih sodelavcev in prijateljev potrjujejo dejstvo, da nam območje, na katerem živimo, omogoča idealne pogoje za razvoj turizma. Največ možnosti imamo za razvoj naravnega turizma, ne smemo pa zanemarjati bogate kulturne in etnografske dediščine ter ostalih zanimivosti. Obdobje trgatve je že za nami, približujemo se krstu naše dobre kapljice, Martinovemu. Tudi to bi lahko izkoristili za kakšen droben korak v promociji naših krajev, nekateri pa to morda že načrtujete. Vsi skupaj pa se zavedamo, da gre tudi pri dobri haloški kapljici za soodvisnost s promocijo; dobra promocija omogoča tudi uspešno prodajo, prodaja in širjenje naših vin navzven pa je hkrati promocija naših krajev. Zato spoštovane občanke in občani; želimo si, da bi vam bili v pomoč pri vaših problemih povezanih s turizmom, pa tudi na drugih področjih in s tem tudi sodelovanja in skupnega dela, ki pa je v zagonu razvoj a prav gotovo zelo potrebno. Pripravila: Ema ŠIREC V Strmcu cela ulica nori "Cela ulica nori!" tako so poimenovali sobotno trgatev v Strmcu. Ni le slučaj, da so trgali pri petih gospodarjih, saj so se sosedje med seboj dogovorili in povabili vsak svoje trgače v trgatev. Med prvimi so končali v gorici Jožeta Hajdinjaka in Vinka Mlakarja. Korenovi trgači se lahko pohvalijo, saj so trgali pri dveh gospodarjih. S trganjem so zadnji končali v gorici družine Metličar in takrat se je pričeto veselo medsebojno druženje, ki je trajalo dolgo v noč. Manjkalo ni ne jedače in ne pijače. Širijo se sicer govorice, da je enemu izmed gospodarjev zmanjkalo vina, a gaje iz zadrege rešil dober medsosedski odnos. Sicer pa so vsi s plesom in dobro voljo krožili po "ulici gor in dol". Anja nam je povedala, daje tisti dan bilo na hribu vsega skupaj okrog 150 trgačev. Pravi, da bodo tudi drugo leto organizirali takšno jesensko druženje. Še prej pa je na vrsti martinovanje, ki so ga lani prvič preživeli skupaj. Zeleif' Zeletf'' Ze/e/f'' Ze/eriF' Ze/e/f' ’ TISTI, KI PODOBNO RAZUME SVET NAJ DA GLAS ZDRUŽENE ZELENE Ztifeiff" Zeleif" Zčfeff" Zahf" Zefeiff" SLS »SKD Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Videm Združitveni dan sta si stranki izbrali 29. julija 2000. Predlagani in potrjeni so bili člani vodstva občinskega odbora: predsednik Friderik Bračič, podpredsednika Martin Vidovič in Anton Zemljak, tajnik Bernarda Galun in blagajnik Ida Vindiš Belšak. Občinski odbor je sestavljen iz svetnikov in odborov obeh nekdanjih strank. Program stranke je usmerjen v razvoj haloškega in ravninskega območja občine. Kandidatka naše stranke je mag. Darinka Fakin univ. dipl. inž., roj. 30. 1. 1961, stanuje na Bregu 47/b, Majšperk. Kandidira v XI. volilnem okraju 8. volilne enote. KAJ ŽELIMO? TRDNOST VARNOST RAZVOJ Prihodnost nam pomeni: - Razvoj in višjo kakovost življenja - Boljše pogoje za mlade in mlade družine - Podobne pogoje za življenje na podeželju kot v mestu - Stabilno gospodarsko rast in razvoj slovenskega kmetijstva - Podporo podjetništvu in obrtnikom -Zdravo okolje - Nova delovna mesta - Spodobno življenje upokojencev - Enake možnosti izobraževanja - Primerno infrastrukturo - Socialno varnost in otroško varstvo -Večje število socialnih in neprofitnih stanovanj - Stabilen tolar in zmanjševanje javnega dolga -Enakomeren regionalni razvoj - Enake možnosti tako moških kot žensk - Strpen politični dialog in dvig politične kulture POTREBNO JE ZDRUŽEVATI NE DELITI Nova energija. Kandidat ZLSD za poslanca v državnem zboru vil, volilnem okraju Voli modro! (§) www.zlsd.si ra ZDRUŽENA LISTA L'* socialnih demokratov PREDSTASVITEV: Rojen sem 1964 leta v Pobrežju, kot šesti otrok osemčlanske družine. Po končani osnovni šoli v Vidmu sem se vpisal v srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, na kar sem se zaposlil v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer sem opravljal razna dela. Od leta 1993 dalje pa sem zaposlen v Slovenski zadružni kmetijski banki d.d. Ljubljana PE Ptuj, kot vodja likvidature. Poleg zaposlitve opravljam še funkcije kot so: - predsednik Nadzornega odbora Kmetijske zadruge Ptuj, - predsednik Nadzornega odbora Občine Videm in drugo. PROGRAM V Združeni listi socialnih demokratov kandidiram zato: - ker verjamem v spremembe, ki so možne z NOVO ENERGIJO - ker na področju Haloz in Dravskega polja že vse od same osamosvojitve RS nismo uspeli imeti v parlamentu svojega poslanca. Če bom izvoljen, si bom zlasti prizadeval za: - ekonomski in regionalni razvoj podeželja in predvsem razvoj Haloz na področju infrastrukture, kot so voda, elektrika, ceste. Vsi vemo, da je voda povezana s temeljno pravico do življenja. V naslednjih petih letih bi morali pripeljati vodo do slehernega gospodinjstva. - razvoj kmetijstva z dopolnilno dejavnostjo, pomeni, da bo potrebno dati poseben poudarek v prihodnjem obdobju kmetijstvu. Na pragu vstopa v EU bomo morali ustvariti čim boljše ekonomske pogoje za prilagoditev vseh kmetijskih panog in nenazadnje kar se da ugoden položaj slehernega posameznika, kmetijskega proizvajalca. Zavedam se dejstva, da je kmetijstvo »srce in duša« naše regije, daje poseben garant poseljenosti podeželja ter da predstavlja pomemben delež celotnega gospodarstva. Glede na vse navedeno si bom prizadeval za razvoj vseh kmetijskih panog zlasti pa tistih, kjer lahko izkoristimo naše naravne danosti oziroma primerjalne prednosti. VODILNA MISEL Menim, da bo prav, če se vsi, ki bivamo na območju Haloz in Dravskega polja oprimemo načel SONARAVNEGA, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Narava in prostor v katerem živimo nam tako usmeritev še omogočajo. DRAGE VOLILKE, VOLILCI, OBČANI OBČINE VIDEM S pomočjo Vas in Vašega glasa bo naše geslo Nova energija na območju Haloz in Dravskega polja vendarle končno zaživela. Mojega pol koraka je že narejenega, zato Vas pozivam, da to storite še Vi. Kandidat za DZ RS: Srečko PRIMOŽIČ VOLITE ZASE! VOLITE DeSUS! Kar smo obljubili, smo izpolnili. In tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Na glasovnici obkrožite št. BERNHARD MIROSLAV Kandidira na listi Demokratične stranke upokojencev Slovenije na volitvah 15. oktobra 200 v Državni zbor v 11. volilnem okraju Vlil. Volilne enote. Gospod Miroslav Bernhard izjavlja: * Če bo izvoljen, bo deloval izključno v interesu območja Haloz in Dravskega polja. * Posebej za ohranitev življenja na podeželju, s čimer bi se ohranila poseljenost podeželskega območja. * Za napredek kulturno-socialne razvitosti in gospodarske dejavnosti haloškega območja. * Za uvajanje novih gospodarskih dejavnosti in s tem pridobivanja novih delovnih mest. * Glede sežigalnice Kidričevo bo zagovarjal izključno voljo ljudi, kateri naj na referendumu odločajo o sežigalnici. * Še bolj kot doslej se bo boril za neodtuljive socialne pravice upokojencev. * Z volivci predvideva razgovore med 3. in 12. oktobrom. VOLITVE 2000 ODPRTI IN SOUSTVARJALNI DeSUS GRE NAPREJ TO JE DEL IZ PROGRAMA KANDIDATA! Pred nami so volitve v državni zbor. Izvršilni odbori Kidričevo, Majšperk, Zavrč, Žetale, Gorišnica-Cirkulane, Videm in Podlehnik so predlagali kandidata stranke SDS Marjana Petka iz Apač občina Kidričevo. Rojenje leta 1953 pri sv. Tomažu, kjer končal tudi osnovno šolo. Nato končal živilsko šolo v Mariboru, šolo za poklicnega voznika v Ptuju in leta 1973 šolo za bolničarja v Mariboru. Leta 1970 seje zaposlil v Ptujskih pekarnah ter 1982 v ZD Ptuj Reševalna služba kot reševalec šofer. To zahtevno delo opravlja že 18 let tudi na območju Haloz in Dravskega polja. Mogoče je prav Vas kdaj peljal na pregled v Ptuj, Maribor; Ljubljano ah kam drugam ah pa, ko je prihitel na pomoč pri poškodbah in nesrečah. Kar nekaj jih je v Halozah, ki so z njegovo pomočjo privekali na svet. V stranki SDS deluje aktivno od leta 1994 v Ptuju, po preselitvi v Apače pa je tajnik stranke IO SDS Kidričevo. Prvič nastopamo z kandidatom SDS iz občine Kidričevo, doslej je to volilno območje zastopal g. dr. Miroslav Luci iz Puja. Naša stranka SDS je skrbno prisluhnila ljudem vseh sedmih občin Haloz in Dravskega polja ter pripravila program, ki je prilagojen za potrebe tega območja. Saj želimo,če bo izvoljen , da kot poslanec zastopa vse ljudi tega območja. Želimo, da prisluhne problemom mladim, ostarelim, kmetom in delavcem, obrtnikom, socialno ogroženim ter vsem, ki imajo ideje, kako narediti življenje in bivanje v teh naših krajih lepše. Predvsem moramo v Haloze pripeljati vsaj nekaj industrije in obrti, da se bodo ljudje tu lahko zaposlili. Kmetom še posebej mladim kmetovalcem pa finančno pomagati pri razvoju kmetij, zmanjšati davčne dajatve in jih usmerjati v pridelovanje pridelkov, ki se bodo lažje prodajah ter prinašali dobiček. Tudi turizem ima v Halozah lahko ob dobrem programu in podpori države lepo prihodnost. Samo na tak način lahko ljudem omogočimo, da ostanejo doma, tu živijo in delajo. Je edini način, da obdržimo ljudi v Halozah, da se izseljevanje v bližnja mesta ustavi. Saj brez Haloškega človeka tudi Haloz ne bo. Želimo, da se ljudje začnejo vračati v Haloze nazaj, pa ne samo kot vikendaši. L»S Liberalna demokracija Slovenije Slovenija gre naprej! Verjamemo v Slovenijo. Naša dežela ima pestro zgodovino, v kateri smo dokazali, da se znamo obdržati na vseh razpotjih in ob vsakršnih zgodovinskih izzivih. Ustvarili smo lastno, stabilno državo, ki jo znamo, hočemo in moremo še naprej skupaj graditi. Kljub majhnosti trdno ohranjamo svoj jezik in kulturo. Verjamemo v vse slovenske državljane, v njihovo ustvarjalnost in voljo, da ustvarjamo in gradimo prijazno in varno državo po meri človeka. Slovenija mora postati in bo postala še boljša: z bolj inovativnim in učinkovitim gospodarskim ter skladnejšim regionalnim razvojem, z boljšimi šolami, z bolj učinkovitim zdravstvenim sistemom, z učinkovitejšimi sistemi boja proti kriminalu, z učinkovitim sistemom preprečevanja odvisnosti, s sodobnejšo izgradnjo socialne države in z njo tudi z usposobitvijo in prilagoditvijo novi svetovni ekonomiji. Zaslužimo si in zmoremo najboljše. Želimo, da Slovenija postane dežela trdnih vrednosti ustvarjalne družbe. Želimo, da v novem tisočletju ne bi gradili prihodnosti na spletkah, preteklih zamerah, podtikanjih in aferah, temveč da naredimo korak k skupni odgovornosti za razvoj naše dežele. Zato predlagamo predvolilno razvojno koalicijo vseh slovenskih državljank in državljanov vseh regij, vasi in mest, koalicijo mirnega, strpnega in dostojnega življenja, koalicijo znanja, dela in učenja, koalicijo tretjega tisočletja in enakopravne vključitve v Evropsko unijo. Želimo Slovenijo po meri vseh, želimo Haloze po meri vseh, katerih prihodnost bo trdna za nas vse, predvsem pa za naše otroke. Zato smo se odločili o OO LDS Videm, da podpremo kandidata za poslanca, človeka, ki ima voljo, moč in znanje, da uresniči to, kar sije zadal. Naš kandidat je Anton Butolen. Živi v Žetalah, po poklicu je predmetni učitelj matematike in fizike. Dela kot pomočnik ravnatelja v OŠ Podlehnik. Trenutno končuještudij managmenta v vzgoji in izobraževanju. Od leta 1998je župan občine Žetale. Spoštovane občanke, spoštovani občani. Na slovenskem političnem področju je prišlo do združevanja nekaterih političnih strank. Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati sta se združili. K Liberalno demokratski stranki se je priključila Obrtno podjetniška stranka. Z združitvijo političnih strank se veliko članov teh strank ni strinjalo z odločitvijo za združitev. Na političnem področju je ustanovljena NOVA SLOVENIJA Krščansko ljudska stranka, katere predsednik je g. Bajuk. Nova Slovenija je stranka, ki ima po javnomnenskih raziskavah možnosti, da pride v parlament in soustvarja nadaljnjo usodo slovenskega ljudstva. Stranka, ki ima slogan BESEDA VELJA, želi ta slogan izvajati na vseh področjih. Zahteva in pričakuje se, da vsi člani dano besedo tudi izvajajo. Menimo, daje stranka, ki jo predstavljamo, primerna za okolje, v katerem živimo, saj ima v programu stranke kot prvo. - Podporo podeželju, da bi čim več ljudi imelo možnost ostati na podeželju; - Svobodno gospodarstvo, možnost vsem, da se zaposlijo ali samozaposlijo; - Prednost družini predvsem mladim, da si ustvarijo svoj dom; - Široko znanje in odprte možnosti za vse, da se izobražujejo in s tem pripomorejo k čim večji konkurenčnosti naše države ob vstopu v evropsko unijo. Zaradi vseh teh zastavljenih programov smo se odločili, da tudi v svoji volilni enoti izberemo človeka, ki bo naše volilne zahteve tudi uresničeval. Kandidat naše volilne enote je g. Franc Bezjak,univ.dipl.agroekonomist,stanujoč v Majšperku. Že šest let je župan občine Majšperk in po razvoju občine lahko sodimo, daje človek, ki dano besedo tudi uresničuje. Zato spoštovane občanke in občani, če želimo našemu kraju in našim otrokom čim boljši jutri, obkrožimo na glasovnici zaporedno številko (2 ), pred imenom FRANC BEZJAK. N. SI NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR VIDEM N Si Nova Slovenija Krščanska Hunska stranka OD TU IN TAM Ob občinskem prazniku v Vidmu praznovanje gasilcev V občini Videm so praznovanje letošnjega 4. dneva gasilcev združili z dnevom državnosti, prireditev pa pripravili tudi v počastitev občinskemu prazniku. Praznovanje z nič kaj prijaznim vremenom so pričeli z občinskim gasilskim tekmovanjem, nadaljevali pa s srečanjem veteranov in gasilcev združenih v Gasilsko zvezo Videm. Gostitelji člani PGD Videm pri Ptuju so na slovesnosti gostili tudi člane sosednjih društev in botre novega gasilskega orodnega vozila, ki je seveda velika pridobitev za društvo. Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc je na prazniku gasilcev govoril o dosedanjem delu in uspehih društva, pohvalil uspešno sodelovanje z občinami Videm, Podlehnik in Žetale, še posebej pa se je ob tej priložnosti zahvalil gasilskim veteranom za njihovo požrtvovalno delo v humani organizaciji. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Videm Franc Kirbiš, ki je spregovoril o izrednem pomenu gasilstva na Slovenskem, o delavnosti v domačih gasilskih društvih, županov govor pa so s pesmijo in plesom obogatili še nastopajoči kulturniki iz KD Videm in ljudske pevke iz Pobrežja. DRUŠTVO BO KMALU NAPOLNILO 80 LET Videmsko gasilsko društvo je med starejšimi v občini, saj bo kmalu staro 80 let, na začetke društvenega delovanja pa je spomnil podpredsednik PGD Videm Srečko Primožič. Povedal je, da so bili leta 1923 za nastanek društva zaslužni domačini: Ljudevit Muzek, Ljubo Klenošek in Davorin Tombah. Tem je pozneje sledila dolga vrsta imen članov in vodilnih mož društva, ki so v skoraj osmih desetletjih veliko prispevali k razvoju in predvsem uspešnemu delu. Eden zadnjih uspehov je bil novozgrajeni gasilski dom v Vidmu (tega so ob letošnjem slavju še posebej obnovili) in letos so z nakupom orodnega vozila Renault master dodali še enega več. Gasilcem so pri tem prisluhnili mnogi, poleg občine, še društva, številna podjetja in posamezniki, ki so se vpisali kot botri novega avtomobila. Vsem so se gasilci zahvalili s posebnimi priznanji, ključe avtomobila pa predali šoferju, ki bo v prihodnje skrbel za avto in varen prevoz. Novo vozilo je dobilo tudi svoj blagoslov, opravila sta ga provincial p. Slavko Stermšek in pater Benjamin Mlakar. TM Videmsko novo vozilo za nove naloge Krst orodnega gasilskega vozila Peugeot v Leskovcu Gasilcem PGD Leskovec je v slabih 10 letih uspelo posodobiti vozni park, ki ga sestavljajo avtocisterna znamke Mercedes, terensko specialno vozilo BRAMAC, ter orodno vozilo PEUGET. Krst orodnega vozila je bilo v nedeljo, 2.7.2000. Prireditev se je pričela z mimohodom uniformiranih gasilcev in gasilk ob zvokih pihalne godbe pobratenega društva DVD Bednja iz sosednje Hrvaške. V mimohodu so poleg domačih gasilcev sodelovali še predstavniki sosednjih društev: DVD Bednja, DVD Cvetlin, PGD Videm, PGD Tržeč, PGD Žetale, PGD Sela, PGD Turnišče, PGD Ptuj, PGD Podlehnik, PGD Desternik. Na prireditvi so bili navzoči tudi predstavniki GZ Videm, občine Videm ter KS Leskovec. Navzoče je pozdravil predsednik društva Anton Stopajnik in poudaril voljo in zagnanost članov društva pri nabavi novega vozila ter se zahvalil GZ Videm, občini Videm, botrom in sponzorjem ter vsem ki so pomagali na tej poti do želenega cilja. Slavnostni govornik je bil župan občine Videm gospod Franc Kirbiš, ki je pohvalil gasilce Leskovca ter omenil pomen gasilske organizacije, ki v prvi vrsti skrbi za varnost svojih občanov. Zbrane j e nagovoril tudi predsednik KS Leskovec gospod Jože Zavec. Krst vozila je opravil domači župnik gospod Edi Vajda. Ključe pa sta iz rok povelnika društva gospoda Janka Kozel prejela šoferja Franc Vindiš in Stanko Pernek, ki sta oblj ubila, da bosta pazila na vozilo in ga imela vselej v stanju pripravljenosti . Na koncu so podelili priznanja GZ Videm za 40. Let zvestobe gasilstvu. Priznanja so prejeli: Marija Kozel, Martin Emeršič, Janez Vidovič, Franc Krajnc, Anton Krajnc. Podelili so še občinska priznanja in plakete najzaslužnejšim članom. Po končanem uradnem programu, so se zbrani zavrteli na gasilski veselici z ansamblom Krila še dolgo v noč. DRUŠTVO V MESECU OKTOBRU V PGD Leskovec pa življenje po tem dogodku gre naprej. Sedaj je mesec oktober, ki je tudi mesec varstva pred požarom. V zvezi s tem tečejo različne aktivnosti, kot soiosveščanje ljudi o požaru, dan odprtih vrat, predavanja na osnovni šoli, intenzivne gasilske vaje, sprotni pregledi opreme, ... in to vse z enim namenom: V službi ljudstva na pomoč! Andrej KMETEC Orodno gasilsko vozilo leskovškega PGD PGD Sela 50 let obstoja prostovoljnega gasilskega društva Sela pomeni, daje gasilska organizacija trdno zasidrana v našem kraju. Društvo je zmeraj težilo k napredku. Tudi danes gasilstvo na Selah veliko pomeni, saj združuje več kot 70 članov. Za obstoj gasilstva so potrebna vedno večja vlaganja v sodobno opremo, kije povezano z vedno večjimi stroški, ki pa mnogokrat predstavljajo veliko oviro. Tako se tudi v PGD Sela ubadamo z najrazličnejšimi težavami, vendar nam je kljub temu uspelo nabaviti opremo, avtomobile in urediti gasilske prostore. V letošnjem letu pa bi želeli nabaviti tudi nov društveni prapor. Članska desetina PGD Sela Veliko dela smo imeli letos zaradi velike suše Selški gasilci z razvažanjem vode po našem požarnem okolišu v Halozah. Florjanova nedelja v maju pa je bila še posebej slovesna, saj smo jo gasilci počastili v gasilskih uniformah. Mašo za vse pokojne in žive gasilce je daroval p. Emil Križan. Ponosni smo tudi na naše tekmovalne desetine, ki so se udeležile Občinskega tekmovanja, ki je potekalo na nogometnem igrišču na Vidmu. Nastopali so naj mlajši člani društva pionirji, kot tudi naj starejši člani društva, to so naši veterani. Tekmovali so tudi člani v "B" kategoriji in dve destini članov v "A" konkurenci. Vse enote so se odlično odrezale, saj smo osvojili prva mesta. Najpomembnejša tekmovanja za člansko ekipo "A" v letošnji sezoni so bila tista, ki veljajo zapokal Gasilske zveze Slovenije. Teh j e sedem in potekajo po celotni Sloveniji. Prvo tekmovanje je bilo na Gorenjskem v Sinkovem Turnu, drugo je bilo na Dolenjskem v Strekljavcu, tretje je bilo v Domžalah, četrto nas je popeljalo na Primorsko v Dekane, kjer je bilo najbolj zanimivo, saj smo si privoščili tudi kopanje v morju. Peto tekmovanje nas je spet peljalo na Dolenjsko in to v Kamence pri Novem mestu. Šesto tekmovanje seje odvijalo takorekoč na domačih tleh v Hajdošah, sedma ter odločilna tekma je bila v Školji vasi pri Celju. V moški konkurenci članov "A" smo dosegli sedmo mesto. Sodelovanje na tekmovanjih za pokal GZS nam veliko pomeni, saj za ta pokal tekmujejo najboljše slovenske ekipe. Sodelovali smo tudi na drugih gasilskih tekmovanjih. Med drugim smo se udeležili mednarodnega avstrijsko-slovenskega obmejnega tekmovanja v Tišini, kjer smo dosegli prvo mesto. Prav tako smo se udeležili tekmovanja v Tržcu za Memorial Branka Kirbiša in prav tako osvojili prvo mesto. Brez tekmovalcev ne bi bilo teh uspehov. Tudi mentor Alojz Auer ima veliko zaslug za uspehe desetine. Tekmovalna sezona je zaključena. Prihodnja sezona bo prinesla nove zahteve, na katere se moramo začeti pripravljati že sedaj. Zato bomo pridno vadili v telovadnici, kjer si bomo nabirali kondicijo za naslednje leto. Kot je mogoče razbrati iz članka, za nas člane res ni počitka. Naštete so le glavne aktivnosti, ki so se dogajale v tem času, seveda pa je bilo še veliko drugega. Pripadnost naših članov društvu in dejavni člani ter mladina sta seveda garancija, da bo društvo aktivno tudi naprej. PGD SELA Damijan Pernek Tekmovanja in slovesnosti v PGD Trzec NA 11. GASILSKI NOČI RAZVILI NO V PRAPOR Gasilsko društvo Tržeč praznuje v letu 2001 svoj 70-letni obstoj, ker pa bo ob tej priložnosti precej drugih slovesnosti, želimo to praznovati v širše. Zato smo se odločili, da v letošnjem letu razvijemo nov gasilski prapor, v zgodovini društva drugega. Prapor, ki smo ga v društvu imeli do sedaj, več ne ustreza, zato pa je novi oblikovan času primerno. Razvitje prapora smo pripravili 8. julija letos v okviru 11. gasilske noči v Tržcu. Ob razvitju prapora je bil svečan mimohod prisotnih gasilcev, na slovesnosti pa smo na nov prapor pripeli več spominskih trakov. Naš prapor krasi 60 spominskih trakov in 180 zlatih žebljičkov. Kljub vsem naporom, ki smo jih vložili v pripravo slovesnosti, pa nam vreme tistega dne žal ni bilo naklonjeno in dežje naredil svoje. Upamo močno, da bomo imeli ob nadaljnem praznovanju društvenega jubileja več sreče z vremenom. Ob velikem jubileju posebej adaptiramo celoten gasilski dom z željo, da bi bil ta objekt v ponos vsem: gasilcem, krajanom in krajankam. Še precej drugih aktivnosti in želja je pred nami, ampak o tem bomo več dejali prihodnje leto, ko bo za to tudi primeren čas. Člani PGD Tržeč se na vse obračamo s spoštovanjem in zahvalo. LETOS ZABELEŽILI ŽE ŠEST POŽAROV Seveda pa v društvu ne tekmujemo samo in proslavljamo, temveč smo aktivni tudi na operativnem področju. Do sedaj smo imeli 6 izvozov na požare, s požarno stražo smo sodelovali ob prireditvah v šotoru v Lancovi vasi in občini. V sušnem obdobju smo prevažali pitno vodo, stražili ter zalivali s potopnimi črpalkami športne objekte v občini Videm. Ker pa je gasilstvo danes zelo zahtevno, smo morali nabaviti tudi novo opremo. Nabavili smo dve obleki, odporni proti ognju, 4 čelade, posebej z nosilci dihalnih aparatov, 10 delovnih oblek, 4 sesalne cevi, dihalni aparat, brizgalno Tomos 800 L, posebno svetilko maglite, pletene cevi za visoki tlak in navezo ročnika za lahko peno. Tudi staro opremo je treba vzdrževati, zato smo tudi zanjo vložili veliko denarnih sredstev. Obnovili smo vse potopne črpalke, agregate in UKW zveze. Trudimo se na najboljši možni način, čeprav mora biti danes gasilstvo že skoraj profesionalno. Predaja prapora IN ŠE USPEŠNE GASILKE IZ TRŽCA Tekmovalna sezona 1999-2000 za PGD Tržeč. V letošnjem letu je gasilsko društvo Tržeč organiziralo občinsko tekmovanje GZ Videm, obenem pa tudi tekmovanje za pokal 11. gasilske noči, na katerem je sodelovalo lepo število ekip. Organizirali smo tudi 5. memorialno gasilsko tekmovanje za pokal Branka Kirbiša. Tudi v tekmovalnem obdobju so naši tekmovalci bili zelo aktivni in uspešni na ravni ligaških tekmovanj Gasilske zveze Slovenije, k tem pa lahko dodamo še uspešnost na pokalnih tekmovanjih širom Slovenije. V državni gasilski ligi so naše članice A v obdobju treh let dosegle 3. mesto, kar j e izredno dober rezultat. Vse moči in napore pa so člani in članice skupine A usmerjali na državno tekmovanje, ki se je letos odvijalo v Mariboru in kjer je sodelovalo 193 ekip. Dosegli so zavidanja vredne rezultate, vendar pa bi se obe ekipi s korektnim in poštenim sojenjem lahko uvrstili v kvalifikacije za gasilsko olimpiado, ki bo prihodnje leto na Finskem. V kvalifikacije se namreč uvrstijo prve tri enote v konkurenci članov in članic. Želimo ustanoviti še ekipo v obeh konkurencah, zato vabimo vse, ki ste tekmovalno nadarjeni in se želite pridružiti tekmovalnim gasilskim enotam v Tržcu, da se nam pridružijo. Prijavite se lahko pri Saški Emeršič, osmošolki, sicer pa že dobri tekmovalki, ki počasi prehaja v člansko vrsto. Upamo, da bo mladih tekmovalk in tekmovalcev v naših vrstah v prihodnje še več, pravi eden od trenerjev ekip Branko Tominc. PGD Tržeč 18 m OD TU IN TAM Športno društvo Leskovec Športno društvo Leskovec je prostovoljna organizacija, ki že skoraj 40 let neprekinjeno deluje na področju športa in rekreacije. Društvo je doživljalo vzpone in padce, zmage in poraze, vedno pa so se v njem našli navdušenci, ki niso dovolili njegovega propada. V svoji zgodovini je društvo organiziralo ogromno različnih športnih in drugih prireditev (nogometnih, smučarskih, namiznoteniških, šahovskih ...), ves čas obstoja pa članska nogometna ekipa Leskovca nastopa v medobčinski nogometni ligi. Po stopinjah članov gredo v zadnjih letih tudi mladinci Nogometnega kluba Leskovec, ki že nastopajo v ligaškem tekmovanju in dosegajo zavidljive rezultate, poleg tega pa so zagotovilo, da se za bodočnost športa v Leskovcu nihati. Društvo se ves čas financira s članarinami in drugimi prispevki članov in simpatizerjev, s prispevki sponzorjev in z dotacijami občine ter krajevne skupnosti, kar vse pa je bistveno premalo za normalno delovanje. Dolgoletna želja društva je, da bi imelo svoje klubske prostore, kjer bi se člani lahko sestajali, shranjevali opremo in izvajali druge športne aktivnosti, povezane z delovanjem. Tudi Nogometna zveza Slovenije je društvu oz. našemu nogometnemu klubu postavila pogoj, da mora v najkrajšem času zgraditi klubske prostore in slačilnice za domače in tuje igralce ter sodnike in funkcionarje na prvenstvenih nogometnih tekmah, sicer naša nogometna ekipa več ne bo mogla nastopati v ligaškem tekmovanju. Klubski prostori so bile sanje mnogih bivših in sedanje generacije članov društva. Vse to je privedlo do tega, da smo se v društvu odločili za gradnjo objekta. Mnogi so dvomili, da smo sposobni izpeljati tako velik projekt, saj smo začeli brez denarnih sredstev. PASE JE ZGODILO! Vsaka pot, četudi je dolga tisoč milj, se začne s prvim korakom. Člani smo se zbrali z lopatami in drugim orodjem in naredili ta prvi korak. Nastalo je veliko gradbišče. Iz dneva v dan je to gradbišče vedno bolj dobivalo obrise nečesa, o čemer smo dolga leta sanjali o naših in samo naših klubskih prostorih. Sanje postajajo vedno bolj resničnost. Zavedamo se, da je do dokončanja objekta še dolga pot, toda ob dosedanji zavzetosti, volji in želji članov, se za dokončanje ni bati. Trdno smo odločeni, da gradnjo dokončamo, v kar vlagamo veliko svojega dela in prostega časa. V spodnjem delu zgradbe predvidevamo urediti vse potrebno za organizacijo in izvedbo nogometnih in drugih tekem naših klubov, v zgornjem delu objekta pa klubsko sobo, ki bo lahko služila tudi za potrebe drugih društev, skupin in posameznikov. Majhno, a prepotrebno pomoč smo dobili od Občine Videm in Krajevne skupnosti Leskovec, a vse to je le kamenček v mozaiku ogromnih stroškov, ki nastajajo pri gradnji. Žal pa je samo naše delo premalo za dokončanje objekta, saj so nam za dokončanje gradnje potrebna predvsem finančna sredstva. Upravni in gradbeni odbor Športnega društva Leskovec je zato na svoji seji dne 28.07.2000 odločil in sprejel sklep, da začne postopek zbiranja prostovoljnih prispevkov od organizacij, pravnih oseb, zasebnikov in posameznikov-občanov. Prispevki bodo namenjeni izključno za financiranje izgradnje klubskih prostorov Športnega društva Leskovec. Ugotovili smo, da lahko edino na tak način nadaljujemo gradnjo in zdajšnjim ter bodočim generacijam mladih zagotovimo nekaj, kar nujno potrebujejo za razvoj, saj je športno udejstvovanje pogoj za zdravo, sproščeno in zadovoljno življenje. Športno društvo Leskovec doslej še nikoli na tak način ni zbiralo denarnih sredstev, vendar pa smo ugotovili, da tokrat, pri tako velikem projektu, brez širše akcije in pomoči ne moremo dokončati začetega dela. Leskovčanom, preprostim in pridnim ljudem, nikoli ni manjkalo solidarnosti. Mnogim organizacijam, društvom, skupinam in posameznikom so s svojimi prispevki in delom že pomagali in tako je bilo tudi tokrat. Mnogi so prostovoljne prispevke tako v denarju, delu in materialu že ponudili, veliko jih je zagotovilo pomoč v bodoče, zato se ob takih ljudeh za bodočnost kraja ni bati. Tudi tokrat seje pokazalo, da imamo Leskovčani radi svoj Leskovec, čeprav ga na zemljevidu ni videti in čeprav pravijo, daje pozabljen od države in boga. Pomoč so nam zagotovili tudi mnogi posamezniki izven naše krajevne skupnosti. Naša stavba, na katero že sedaj ponosno gledamo in se z njo postavljamo, iz dneva v dan dobiva nove obrise. Zavedamo se, da bo za dokončanje potrebno še veliko denarja, znoja in truda, vendar pa smo prvi korak, ki je najtežji, že zdavnaj naredili, zato bodo vsi nadalnji koraki lažji. Nenazadnje, člani društva verjamemo, da tudi otvoritev objekta ni več daleč. Mlakar Vinko iTP } Zgradba ŠD Leskovec Ocena škode po suši v občini Videm Suša, ki je bila v letošnjem letu, je pustila velike posledice na področju občine Videm. V mesecu juliju j e bilo prijavljenih na našem področju 2864 ha kmetijskih površin prizadetih od suše, od tega 1182 ha travnikov in pašnikov, 781 ha njiv, zasajenih z komzo, 394 ha pšenice in ječmena, 157 ha vinogradov in 350 ha površin, zasajenih z drugimi kulturami (krompir, pesa, buče, sladkorna pesa, hmelj, sadovnjaki in vrtnine). Po priznani stopnji prizadetosti posameznih kultur s strani državne komisije za elementarne nesreče znaša ocenjena škoda v naši občini do 30junija 194.655.791,00 SIT. V času trajanja suše je bila delovna tudi komisija za popis in oceno škode po suši v občini Videm. V mesecu juliju smo skupaj z občinsko upravo popisali 664 kmetijskih gospodarstev in jim izračunali višino škode, ki je nastala na njihovih gospodarstvih do 30. 06. 2000. V mesecu avgustu smo organizirali skupaj s svetovalno službo okroglo mizo na to temo za celotno področje upravne enote Ptuj, da predstavimo javnosti katastrofalne posledice suše. S svojimi sredstvi iz rezerv pa je tudi občina Videm poskušala blažiti posledice svojim občanom. Zavedamo se, da takšna suša lahko pusti dolgoročno škodo v kmetijski proizvodnji, predvsem na živinorejsko usmerjenih kmetijah, zato so bili sprejeti tudi naslednji ukrepi: sofinanciranje nabave semena strniščnih dosevkov, sofinanciranje nakupa koruzne silaže in sofinanciranje prevoza pitne vode. Delo občinske komisije je v septembru preverila tudi državna komisija za elementarne nesreče, vendar napak ni bilo ugotovljenih. Škoda, povzročena v obdobju 1.7.2000 -30. 09. 2000 bo ocenjena na osnovi že prijavljenih kmečkih gospodarstev. Možnost prijave pa imajo v oktobru tudi tista kmečka gospodarstva, ki jih ni prizadela suša v prvem obdobju. Po sklepu državne komisije za elementarne nesreče so v prvi fazi odobrena finančna sredstva v višini 19.000.000,00 SIT za občino Videm, katera bodo razdeljena na podlagi predloženega sanacijskega programa s strani občine in bodo najverjetneje prišla do oškodovancev konec oktobra. Predsednica odbora za oceno škode po suši: Ida Vindiš-Belšak ing.agr. Peti kmečki praznik v Leskovcu PRVO OCENJEVANJE VZORCEV VIN Domače Turistično društvo Klopotec je letos avgusta že petič pripravilo tradicionalni kmečki praznik. Prireditev so začeli s prikazom domačih obrti v Halozah, otvoritvijo kulinarične razstave, nadaljevali s kmečkimi igrami in kulturnim programom ter zaključili z razglasitvijo rezultatov. Letos so prvič v mesecu maju organizirali tudi ocenjevanje vin. Ocenjenih je bilo 17 vzorcev vin. S tem poskušajo vinogradnikom in kletarjem vzpodbuditi skrb za še večjo kakovost vina. Prejeli so tudi priznanja. Pri kmečkih igrah se je najbolje odrezala ekipa Trdobojcev, sledila jim je ekipa Repišča, tretje mesto pa je zasedla ekipa Male Varnice. Podeljena so bila priznanja in pokali. Tradicionalno pa je tudi ocenjevanje domov na območju občine Videm. Nataša Zagoranski IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski *Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni davek * Glasilo NAS GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.800izvodov. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM p Najlepši domovi v naši občini Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2000 352(497.12 Videm) 6001347,2 COBISS o = ristično društvo Klopotec že peto < » sodeluje s kmetijsko svetovalno = žbo in tudi letos so v imenu občine 3 lem podelili priznanja lastnikom | ibolje urejenih domov. Prejeli so tj : Etnografsko društvo Velika E rnica za ohranjanje kulturne liščine, Župnijski urad Videm za Hiša Lenke Krajnc iz Zg. Leskovca urejenost župnišča, Terezija Baumert iz Velikega O kiča za tretji najlepše urejen dom, Marjan Božičko iz Lancove vasi za drugo mesto in Lenka Krajnc iz Zgornjega Leskovca za najlepše urejen dom na območju občine Videm. Nataša Zagoranski