PRIMOt DNEVNIK Postni; Abb. postale I rSS“ - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 133 (4596) TRST, petek 3. junija 1960 Nov sovjetski načrt o razorožitvi sporočen OZN in zahodnim državam Načrt je bil sporočen vsem državam članicam odbora desetorice za razorožitev in nekaterim nevtralnim državam - O njem bo govoril Hruščev na današnji tiskovni konferenci - Načrt sprejema nov vrstni red in deloma kakor ga predlaga Francija Hammarskjoeld poudarja važnost OZN za reševanje mednarodnih sporov Moskva, 2. — Sovjetska vlada je predložila nov na- ^ 0 splošni razorožitvi ki pa ho obrazložil Hroščev splošni razorožitvi, ki ga bo obrazložil Hruščev j® svoji jutrišnji tiskovni konferenci. Vsebino načrta je v^jetski zunanji minister Gromiko že sporočil OZN, ™slanikom ZDA, Velike Britanije, Francije in ostalim ^tiom odbora desetorice o razorožitvi ter Indiji, Burji Gani, Indoneziji in drugim nevtralnim državam. J ttačrt je Hruščev baje nameraval predložiti na pari-• konferenci najvišjih. Poučenih diplomatskih izjavljajo, da so tri Vj ’ ki jih predvideva no-me,®°vJ®tski načrt, nasled- PRVA FAZA: lahV vseh sredstev, tri j0 . 0 prevažajo ali izstreljuje-,Jedrsko orožje, kakor so na tJ1'er strateške in taktične dji?*e’ letala, ladje in podmor- J|'Umik vseh čet s tujih oze-,L,;l j_er likvidacija oporišč .n .““išč na teh ozemljih. j8' Ae od začetka te faze naj jl Prepovedo vozila v vesolj-taf? *'ru ter pomorske ali 'e-lal .misije z ladjami ali ,c-■L1’ ki lahko prevažajo jedr- nrožje' j ■ 'Jmejitev izstreljevanja ra-j aa primere, ki so predvidi* uV “kviru operacij v mi-tanU namene s poprejšnio teh ,V6^j° 'n na P0(ilaSi medlega sporazuma o načinu 8 'avljanja,' vštevši inšpekcij “Ppriščih za izstreljevanje. 0 ‘ rormalna obveznost, da se je, “°do dajale informacije o ^ rski oborožitvi državam, ki oborožitve nimajo, pri če-: r Qaj te države ne začnejo *^*loVatj te vrste orožja. Zmanjšanje vojaških kre- •J * tan ^vedba mednarodnega p,gorstva na krajih, ki so ji..ayideni za uničenje izstre-vj J® izhodiščnih oporišč ter W ..ih oporišč v tujini, tJ-vši pristanišča, ki se upo-fj.lajo Za umik tujih čet. WVlca do inšpekcije v vseh te,artiah in podjetjih, ki v V.,;,1 ali deloma izdelujejo ta th„ a».ali ki jih lahko tajno tj rabijo v te namene. Spo-d5,Utnna ustanovitev stalne k, 2orstvene skupine pri nedrih od teh podjetij. k. S ■t Skupno proučevanje u-b0v o prepovedi izdelova- C'Jedrskega, biološkega in oljskega orožja, nu Prva faza se bo morala »li iti v roku enega leta Poldrugega leta. ,°RUOA FAZA: l0v' Popolna prekinitev izdela k jedrskega, kemijskega r.jn'ološkega orožja in drugih # Prav za množično uničeva-ij, ‘er likvidacija obstoječih 2 d ?cionalnih"siT v sorazmerju, dj a_Jerem bi se sporazumeli, w .Zmanjšanje števila kon- 1 . ‘*ClQno _: 1 ..Amomariil ta |^d,agi 1.700.000 vojakov v0:j?Z in ZDA ter skrčenje 3 proračunov. ^ * ^špekcija vseh krajev, d,J? določeni za uničenje in vseh podjetij, ki u-llj ,bl)ajo atomski material teJedrsko energijo. Pri nekako« 0C* teb podjetij bo treba H,, lunino postaviti stalne ki L0rstvene skupine. Vlade, tj J^o podpisale sporazum, totK>db medsebojno dajale in-*i «ac!.ie o višini in razdelit- 4 vojaških kreditov, lih uPho proučevanje konč. 'Mns dkrepov o popolni in t4 »k1 raz°rožitvi in sredstev tors. “ranitev miru pod nad- Lv°m Združenih narodov. t)oV TJA FAZA: kolčna likvidacija vse o- Ve, ki je omenjena v prejšnjem postopnem načrtu. V končni fazi bodo nadzorstvene skupine imele dostop v vse vojaške tovarne in podjetja brez sleherne omejitve in pravico, da lahko vodijo politiko «odprtega neba». Državna ozemlja jim bodo v celoti dostopna. V tem stadiju se bodo pogodbene stranke obvezale, da bodo dale na razpolago Varnostnemu svetu OZN kontingente, ki bodo skupno sestavljali neke vrste mednarodno pclicijo, ki bo imela nalogo zagotoviti mir med državami z izključitvijo slehernega vmešavanja v njih notranje zadeve. Hruščev je obiskal danes angleško • razstavo proizvodov iz plastike, ki jo bodo odprli jutri. Na tej razstavi je izjavil: »Seveda bom jutri zjutraj na tiskovni konferenci v Kremlju. Toda ne morem reči, kaj bom jutri izjavil, ker drugače ne bi bilo treba, da pridem v Kremelj.« Zatem je Hruščev izjavil: «Radi sprejemamo predmete, kakršni so tu razstavljeni. Toda protestiramo, ko se k nam pošiljajo letala, ki niso povabljena. Se dalje jih bomo sestreljevali.« Hruščev je poudaril, da hoče SZ trgovati z Veliko Britanijo, toda angleški proizvodi so večkrat predragi. Pripomnil je, da imajo Nemci nižje cene in nudijo tudi kredite. Dodal je: «Mi ostro kritiziramo Adenauerja, toda bomo še dalje kupovali blago v Zahodni Nemčiji.« Glavni tajnik OZN Hammar skjoeld je na tiskovni konferenci izjavil, da so v OZN dobili besedilo novih sovjetskih predlogov o razorožitvi in da ga sedaj prevajajo. Izrekel je prepričanje, da bosta razoro-žitveni odbor OZN, v katerem je zastopanih 82 držav članic, ali pa glavna skupščina, lahko vnesla nove in konstruktivne elemente v proučevanje razo-rožitvenega vprašanja. ((Primer letala «U-2», je dodal tajnik, je pokazal, da OZN lahko zmanjša hladno vojno. I-sto bi se lahko zgodilo glede razorožitve, če bi odbor desetorice, ki zaseda v Ženevi, zašel v slepo ulico.« Hammarskjoeld je izrekel željo, naj bi posebni odbor OZN za miroljubno uporabljanje vesolja začel svoje delo čimprej. Pripravljalna vprašanja o tem niso bila med SZ in ZDA še rešena. Razgovori, ki so jih začeli voditelji sovjetske in ameriške delegacije v OZN, pa so bili prekinjeni, ko je bilo sestreljeno ameriško letalo «D-2». Razen tega je Hammarskjoeld izjavil, da bo glavna skupščina OZN začela zasedati 20. septembra, kakor je bilo določeno. »Izkušnje so pokazale, je poudaril Hammarskjoeld, da zasedanje skupščine, ki se začne v napetem ozračju, ne poveča napetosti. temveč jo zmanjša«. Tajnik je izjavil, da priča- štiri majhne države — Cejlon, Argentino, Tunizijo m Ekvador — zaradi njihove pobude v Varnostnem svetu, ko so predložile resolucijo, s katero pozivajo štiri velesile, naj obnovijo pogajanja in naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povečala mednarodno napetost. V Londonu izjavljajo v diplomatskih krogih, da se zdi, da ima novi sovjetski načrt namen razdeliti zahodne zaveznike, ker sprejema francoski predlog glede nadzorstva, ki ga ZDA odločno odklanjajo. V Londonu ugotavljajo tudi, da bi dejstvo, da načrt vključuje v prvo fazo likvidacijo oporišč v tujini, dalo Sovjetski zvezi nadmoč nad Zaho- dom, in to je v nasprotju z njihovo politiko izdelovanja razorožitvenih načrtov, ki predvidevajo v vsaki fazi ohranitev ravnotežja sil in položajev. «»------- Kaj bodo rekli sedaj v ZDA? ŽENEVA, 2. — Na današnji seji konference za prekinitev jedrskih poizkusov je ameriška delegacija predložila dokument glede jamstev, ki jih je zahtevala SZ v zvezi s poizkusnimi eksplozijami, ki jih nameravajo začeti ZDA v okviru programa raziskovanj. Ameriški dokument našteva med drugim jamstva, da bodo imeli poizkusi samo miroljubne namene. ZDA se obvezujejo, da ne bodo preizkušale sredstev v vojaške namene. Poročilo, ki so ga objavili po seji, javlja, da so tri delegacije nadaljevale proučevanje programa znanstvenih raziskovanj, na podlagi rezultatov, ki jih je dosegla znanstvena skupina treh držav. Sovjetski predstavnik je sporočil, da se SZ odpoveduje novim podzemeljskim poizkusnim eksplozijam, bodisi kemijskim ali jedrskim v okviru programa potresnih raziskovanj. Zato nima smisla, da Zahod pošlje v SZ svoje znanstvenike. SZ pa hoče imeti možnost navzočnosti pri ameriških poizkusih. Vojaške parade v proslavo 14. obletnice republike Mimohodu vojaških enot v Rimu prisostvovalo nad 150.000 ljudi V popoldanskih urah je predsednik republike Gronchi priredil tradicionalni sprejem na Kvirinalu - Tambroni pripravlja znižanje cene kruhu in cementu ter znižanje prometne takse na rabljene avtomobile - Govor La Malte v Lugu (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Danes, na 14. obletnico proglasitve republike, so se v vseh večjih mestih vršile vojaške parade. Osrednje vojaške parade v Rimu se je udeležil predsednik republike Giovanni Gronchi, ki je pred tem položil lovorov venec na spomenik neznanega junaka. Nato se je Gronchi podal v spremstvu obrambnega ministra Andreottija, šefov glavnih stanov obrambe, vojske, mornarice in letalstva, generalov Rossija, Lu-cinija, admirala Pecori Gi-raldija in gen. Napolija h Konstantinovemu slavoloku, nakar sta z gen. Gualanom pregledala postroj ene čete in dosegla častno tribuno, kjer so se predsedniku republike poklonili predsednik senata Merzagora, predsednik iiimmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiii iiiiiiiiiimmHiiiiiiiiiiinuunuuKiniHiimimitutiHiiiiinimiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMi Izjave ameriškega ministra za obrambo Gatesa Vohunski poleti nad SZ niso bili prekinjeni niti med razgovori Hruščeva v Čamp Davidu Gates trdi, da so sovjetska opozorila «propaganda v okviru hladne vojne» - Ha-gerty pravi, da je bil Eisenhovver pripravljen sestati se s Hruščevom v Parizu WASHINGTON, 2. — Državni tajnik za obrambo Thomas Gates je pričal danes v senatnem zunanjem političnem odboru v zvezi z letalom «U-2». Izjavil je, da je odredil iz Pariza vojaški alarm, ko je zvedel, «da namerava Hruščev torpedirati konferenco«. Dodal je. da je po njegovem mnenju to bilo povsem potrebno storiti, in je pripomnil, da bi se «v novih podobnih okoliščinah spet tako ravnai». Izjavil je, da so se ameriški predstavniki v Parizu že zvečer 15. maja «zavedali smisla izjav, ki jih bo Hruščev podal naslednjega dne«. «Pogoji, je izjavil Gates, ki jih je bil Hruščev postavil za udeležbo na konferenci, so jasno kazali, tudi v tistem trenutku, da namerava torpedirati konferenco. Ta alarm se je tikal bolj komunikacij in ni imel posebnega ofenzivnega ali o-brambnega značaja. Slo je samo za previdnostni ukrep. Nismo poklicali vojakov ali mornarjev z dopusta. Ni bilo nobenega premikanja sil. Vendar moram poudariti, da je ta alarm pojasnil, da, če bi razvoj narekoval še popolnejše alarmno stanje, bi to naglo dosegli.« Gates je dejal, da «je bilo važno nadzorovati naše vojaške komunikacije, ker sta predsednik in državni tajnik za obrambo — dve osebi, ki morata sprejemati vojaške u-krepe — bila preko morja«. Gates je okoli polnoči 15. maja odredil «mirno povečanje stanja pripravljenosti poveljstva, zlasti kar se tiče komunikacij in po možnosti, ne da bi to vest objavili. Vendar pa so nekatera poveljstva šla pri izvajanju navodil preko tega«. Gates je izjavil, da so pole- ščih za rakete, ^skladiščih posebnega orožja,- izdelovanja podmornic, jedrske proizvodnje in podobnih stvari«. _ r .... ...... Pripomnil je, da je šlo za j roljubnega sožitja, tudi če je don Johnson je sporočil danes vsebino odgovora Hruščeva na pisma, ki so mu jih poslali voditelji ameriške demokratske stranke po neuspehu pariške konference. Hruščev obtožuje v svojem pismu ameriško vlado, da je uvedla ((doktrino napada in izzivanj, ki ni v skladu z velikimi demokratskimi tradicijami ameriškega naroda«. ((Sovjetska zveza, pravi Hruščev, bo nadaljevala svojo politiko mi- informacije za naših vojaških kuje pobude majhnih držav I ti letal «U-2» dali informacije med razpravo v razorožitve-1 «o letališčih, letalih, raketnih nem odboru OZN. Pohvalil je izstrelkih, preizkusnih sredi- "l,|iil>it,,llll|||||||||||||||||tt|llllllll,t,,iiliiinifitiiii Hlinil ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiliitiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiin it . Grozotno mučenje lzaporih francoskih Nove akcije osvobodilne vojske v Alžiriji in v Franciji »Ij^IR, 2 zaplenila danes vse n)e izvode lista »Le :,li mlado Alžirko Dramilo s°> proti kateri sc bo 17. Domnevajo, da so list i zaradi članka, ki pe- šačili so francoski padalci H* ........................ -i- lutrn, m le 0lr. začela razprava ker “tožena, da je sodelovala t|v-*ier,fatu v neki alžirski h • Bupasa ima 22 let. ' h^-.°nde* poroča naslednje: i| ;bCl od 10 na 11. februar-Itti* okoli 50 francoskih vo-ilrln in policijskih agentov Mi . v stanovanje Džamile. !>fe« ° Jo hudo pretepli in 'H lH*o tudi njenega očeta *■ nifne8;i svaka ter so vse v«J»l?PJiali v El-Biar. Tu so Jiiln 1 Se dalje pretepali Dza-|p,, in — llhft <0 i? dalje mučili. Postavili ]n ji zlomili eno rebro, i pozneje so jo pre-v Husein-Dey, kjer so „ dalje mučili. Postavili i !>tgj . e'ektrode na bradavico r^ith h*1 pritrdili z gumi-■st» Papirjem. Zatem so Re,' ‘‘ektrode pritrdili na n<>-'tl J:* zadnjico, na spolovilo 5o °hraz. Dodatno k temu Pfetepali in žgali s ci-'auu, Nato so jo obesili Alžirska poli-1 na palice nad kopalno kadjo a p ,Q vee)n.a,t potopili v vodo. «Ne bomo te posilili; to bi ti bilo lahko prijetno«, so ji čez nekaj dni rekli vojaki, ki so jo zasliševali. Džamila je takole povedala o nadaljnjem mučenju: »Mučili so me s' steklenico; to je najhujse trpljenje. Postavili so me v posebno pozo in mi ponnih v trebuh žrelo steklenice. Za-kričala sem in sem se onesvestila; mislim, da sem bila dva dni v nezavesti«. »Le Monde« daje tudi pregled akcij pripadnikov alžirske osvobodilne front.e v Franciji od leta 1956 do danes. Ubitih ali ranjenih je bilo 285 policistov in vojakov ter 563 civilistov. Akcija pristašev alžirske osvobodilne fronte se je te dni zaostrila. V zadnjih 48 urah ie bilo na področju Pariza izvršenih 7 atentatov, pri katerih so bih 3 mrtvi in 4 ranjeni. Hkrati se je povečala dejavnost alžirske osvobodilne vojske v Alžiriji. Sami Francozi priznavajo, da je bilo v enem tednu izvršenih na francosko vojsko nad sto napadov. Hkrati je alžirska vojska izvrši- la v obljudenih središčih Alžirije več akcij z bombami aii z drugim orožjem proti francoskim vojakom. Francoski vojaki, ki so prišli na dopust v Francijo, soglasno iz javljajo, da se je zelo pove čala moč in udarnost alžirske osvobodilne vojske. sema o «šestih» in «sedmih>: PARIZ, 2. — Skupščina zahodnoevropske zveze je nocoj soglasno odobrila poročilo francoskega delegata in zadevno resolucijo, ki poziva vlade sedmih držav članic, naj skupno proučijo možnost vključitve Velike Britanije kot polnopravne članice v evropsko skupnost za atomško energijo (Euratom). Druga resolucija poziva svet zveze, naj uporabi svoje dobre usluge, da se doseže praktičen sporazum med evropsko gospodarsko skupnostjo in evropskim združenjem svobodne , izmenjave (EFTA), ((življenjske formulacijo programov«. Na koncu je Gates izjavil, da je obrambni departma dal na razpolago tehnike za letala «U-2», toda niso nikoli uporabljali vojaških letal ali pilotov. Odgovornost za polete ima ((Central Intelligence A-gency». Gates je dalje izjavil, da ga je nekaj dni pred 1. majem predstavnik vohunske službe obvestil o programu omenjenega poleta, ki ga je on odobril, Dodal je, da se je poročilo, ki ga je dobil, nanašalo na prve podatke o poletu, ki so ga izvršili 9. aprila nad SZ. Izrekel je prepričanje, da je Harter vedel za ta program. Kolikor mu je znano, niso v vladi nikoli govorili o prekinitvi poletov «U-2» nad SZ zaradi bližnje konference najvišjih. Izjavil je tudi, da so na sestanku visokih upravnih funkcionarjev 9. maja sklenili, da mora Eisen-hovver prevzeti odgovornost za polete. Na tem sestanku so odobrili izjavo, ki jo je pozneje podal Eisenhower in v kateri je izjavil, da so ti poleti sestavni del ameriške politike. Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je Gates izrekel mnenje, da je Hruščev vedel za polete nad sovjetskim o- . Zemljem še pred 1. majem. Dodal je, da ne verjame, da je Hruščev vedel za točne podatke o poletih. Izjavil je tudi, da teh poletov niso prekinili niti med sestankom Eisenhowerja in Hruščeva v Camp Davidu. Povedal je še, da se ameriške vojaške sile sedaj vežbajo, v podobnem alarmnem stanju, v kakršnem so bile dan pred pariško konferenco, in da se bo vežbanje nadaljevalo za nekaj dni. Dalje je Gates izrekel dvom, da bo SZ ((tvegala vojno z izstrelitvijo raket na a-meriška oporišča, s katerih bi odletela vohunska letala nad sovjetsko ozemlje«. Trdil je, da je treba sovjetska opozorila glede tega vzeti kot ((propagando v okviru hladne vojne«. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je v zvezi z izjavami Hruščeva, da bi moral Eisenhovver zahtevati razgovor z njim, da se reši konferenca najvišjih, izjavil, da je bil Eisenhower pripravljen na privatne razgovore s Hruščevom v Parizu, in da Hruščev ni sprejel vabila. Dodal je, da so vabilo vsebovale predsednikove izjave po e-dini seji, ki so jo imeli štirje 16. maja. Pripomnil je, da «Hruščevu ni bilj treba drugega nego sprejeti vabilo«. Hagerty je s tem v zvezi o-menil naslednji Eisenhower-jev stavek: »Pripravljeni smo poglobiti to točko ali pa začeti dvostranske razgovore med ZDA in SZ med nadaljevanjem konference štirih.« Voditelj demokratske večine v ameriškem senatu Lyn- ameriška vlada na žalost pokazala, da ne išče izboljša- nja odnosov med našima dvema državama, temveč hoče uničiti pozitivne rezultate, ki so se dosegli v zadnjih dveh letih v ameriško - sovjetskih odnosih.« Hruščev spet obtožuje ameriške voditelje, da so krivi neuspeha konference. Včeraj so se ameriški državni tajnik Herter ter zunanja ministra Francije in Velike Britanije razgovarjali pet ur. Po razgovoru je francoski zunanji minister izjavil, da so govorili o mednarodnem položaju po neuspehu pariške konference. Argentinski protest zaradi Lichmanna BUENOS AIRES, 2. — Argentinski zunanji minister Ta-boada je povabil k sebi izraelskega poslanika in zahteval, naj izraelska vlada objavi u-radno izjavo, v kateri naj pojasni, ali je bil Adolf Eich-mann ugrabljen na argentinskem ozemlju. Po razgovoru je Taboada izjavil časnikar- mentu, hkrati pa čimprej zni- vlada v prihodnjem oktobru jem, da «če je prišlo do kršitve mednarodnega prava ali pa notranjega prava Argentine bo argentinska vlada odredila primerne ukrepe«. Policija v pokrajini Tucu-man je sporočila, da je Adolf Eichmann dobil leta 1952 v Argentini osebno izkaznico z lažnim imenom Ricardo Kle-man. Kakor je znano, so pod Peronovim režimom številni nacisti pribežali v Argentino. Poslanci opozicijske ljudske radikalne stranke pripravljajo resolucijo, ki poziva parlament, naj izvede preiskavo o dejavnosti nacistov v Argentini. Poslanec Silvana Santan-der je izjavil, da so številni vojni zločinci, ki jih v tujini iščejo, politično aktivni in podpirajo peronistično dejavnost. Zidovska telegrafska agencija javlja, da je neki sovjetski funkcionar v OZN izjavil, da ima SZ važne dokumente o zločinu Eichmanna. Ravnacelj židovskega zgodovinskega zavoda v Varšavi prof. Bernard Mark je objavil članek, v katerem pravi, da so Eichmanna ujeli tudi po zaslugi skupine bivših poljskih židovskih partizanov. Bernard Mark dodaja, da je bila skupina prvotno sestavljena iz desetih ljudi in se je ustanovila leta 1945 v Lublinu z namenom, da zagotovi pravici preganjalce Zidov. Dodal je, da ni mogoče povedati imen, ker še vedno obstaja široka esesovska organizacija na svetu, ki bi se maščevala nad njimi, ker so razkrinkali Eichmanna in ker so še na delu, da izsledijo še številne druge nacistične zločince. poslanske zbornice Leone, predsednik vlade Tambroni, predsednik ustavnega sodišča Azzariti in drugi predstavniki oblasti. Medtem ko so po zraku švigale formacije letal na reakcijski pogon, se je vršil mimohod različnih vojaških _e-not. Računajo, da je vojaški paradi prisostvovalo okrog 15o tisoč ljudi. Ob prazniku republike je tudi predsednik vlade imel govor po radiu in televiziji, v katerem je poudaril, da republika temelji na delu in da se bo uresničila v delu in socialni pravičnosti,^ ki da ne more ostati le «težnja brez u-pa zmage«. Tudi ob tej priliki je Tambroni ponovno podčrtal izboljšani gospodarski in finančni položaj dežele, dodal pa, da se s tem ne smemo zadovoljiti in se ustaviti na poti, ampak da moramo nadaljevati z začetim delom. V popoldanskih urah je predsednik republike Gronchi priredil tradicionalni sprejem, katerega se je udeležilo okrog 4000 oseb, med njimi ministri, državni podtajniki, poslanci, senatorji, predstavniki političnih strank, visoki državni funkcionarji, častniki in novinarji. Ko je voditelj republikanske stranke La Malfa govoril v Lugu ob priliki 14. obletnice proglasitve republike, je pripomnil, da so se v plebiscitu za republiko stekali demokratični ideali italijanskega ljudstva, ki se je borilo za časa fašizma in v odporniškem gibanju. Ko se spominjamo 2. junija, je nadaljeval La Malfa, se hkrati spominjamo drugega velikega dogodka, namreč italijanskega preporoda in nacionalne združitve. Toda pa-ralelizem med tema dvema velikima dogodkoma nam mora odpreti oči, da bi videli nevarnosti, ki nam groze: kakor so takoj po združitvi prevladale zmerne struje, ki so poskrbele za odstranitev vseh tistih, ki so največ prispevali k zedinjenju Italije, smo danes pred isto nevarnostjo, je poudaril La Malfa. Kakor takrat, se tudi danes zdi, da naprednejše sile ne smejo dati pečat javnemu življenju, ampak da ga morajo urejati ostanki °tarega, zaprtega sveta, združeni proti vsakršnemu napredku. «Včeraj so mazzini-janski ideal zamenjali z zmerno monarhijo, danes pa hočejo demokratični in protifašistični ideal odporniškega gibanja zamenjati z zmerno, konservativno republiko, nujno prežeto z najbolj slepim klerikalizmom,« je zaključil La Malfa. Kljub prazniku so nekatere parlamentarne komisije nadaljevale v dopoldanskih urah z rednim delom. Jutri se bo sestal ministrski svet in bo verjetno obravnaval tudi vprašanje znižanja cene še nekaterim drugim artiklom. Razen znižanja cene sladkorja, ki bo stopilo v veljavo šele proti koncu tega meseca, je baje namen vlade znižati ceno tudi kruhu in ce- žati državno prometno takso na rabljene avtomobile. Ne ve se sicer še, kakšni avtomobili se bodo okoristili s tem znižanjem in če bo to znižanje proporcionalno s starostno dobo avtomobila; vsekakor pa gre za ukrep, ki naj posredno vpliva na širjenje motorizacije, predvsem med tistimi sloji prebivalstva, ki bi si le težko omislili novo motorno vozilo. Hkrati pa bi tak ukrep ugodno vplival tudi na potrošnjo bencina in bi tako država laže nadoknadila izgubo, ki jo trpi zaradi nedavnega znižanja državne takse na bencin. Po sklepih centralnega odbora PSI se politični položaj dežele ni v bistvu nič spremenil. PSI je potrdil svoje dosedanje stališče glede vlade levega centra in nima najmanjšega namena storiti neke korake, ki jih večinska struja KD smatra za nujno potrebne, da bi moglo priti do neke oblike sodelovanja med PSJ in KD. To dejstvo je najhitreje zabeležilo vodstvo PLI (da o Saragatu sploh ne govorimo), ki je že pripravljeno na nekatere koncesije KD, samo da bi se ognili ((nevarnosti« levega centra. V tej smeri je kronika zabeležila v teh poslednjih dneh vrsto razgovorov med političnimi osebnostmi KD, PSDI in PLu, ki se prav gotovo sukajo okrog možnosti centristične vlade, ko bo Tambronijeva morala podati ostavko. A. P. Hruščev vabi v Moskvo očeta pilota Powcrsa WASHINGTON, 2. — Oče Francisa Powersa, pilota letala «U-2», Oliver Powers je izjavil, da je dobil brzojavko Hruščeva, ki mu ponuja pomoč v primeru, da pride v Moskvo. Powers ni hotel povedati celotne vsebine brzojavke in povedati, ali ta brzojavka dejansko pomeni vabilo, naj pride v SZ. Omenil je samo zadnji del brzojavke, ki pravi: »Ce pridete v SZ, bom storil vse mogoče, da vam pomagam«. Pcwers ni hotel povedati, ali namerava res iti v SZ in ali mu je državni departma dovolil potni list. Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil, da Oliver Powers ni zahteval potnega lista, in da državni departma ni bil za posredovalca pri izmenjavi korespondence med Powersom in sovjetskimi oblastmi. Dal pa je razumeti, da bi državni departma nasprotoval potovanju Povversa v SZ, če bi skušal stopiti v stik s sinom. Jasno je, da se državni departma beji, da bi pilot povedal očetu kake tajnosti v zvezi z vo. hunsko dejavnostjo. iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiimiimiiiiiiuimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiiiiiii Novosti v šolstvu FLRJ A. Skaug pri Kardelju in Kraigherju (Od našega dopisnika) i letih, promet pa je izboljšan. BEOGRAD, 2. — Podpred-iMed drugim je začela delova- llllll ........................................... Hllinlll Liiitinniba zahteva takojšnji umik belgijskega vojaštva iz Konga Ker je njegova stranka dobila večino, zahteva pravico do sestave vlade in do predsedniškega mesta LEOPOLDVILLE, 2. — Voditelj narodnega gibanja v Kongu Patrice Lumumba je na tiskovni konferenci izjavil, da bo prišlo do neredov v Kongu, če ne bo belgijska o-prava sprejela zahtev narodnega gibanja, da se njen predstavnik imenuje za predsednika države in ministrskega predsednika v prihodnji neodvisni republiki. Na vprašanje, kaj bo napravil, če ga ne bodo pozvali, naj sestavi vlado, je Lumumba odgovoril: «Ce bom moral nastopiti kot voditelj opozicije, ne bo vlada trajala niti dva meseca.« Na tiskovni konferenci je Lumumba postavil naslednje zahteve: 1. Takojšnji umik belgijskih oboroženih sil iz Konga. 2. Takoj naj se iz Konga odstrani belgijski minister za splošne zadeve Gansheff Van Der Mersch, ki so ga poslali v Kongo, da nastopi proti morebitnim neredom ob predaji oblasti, ko bo Kongo 30. junija postal neodvisen. 3. Izvolitev državnega poglavarja z neposrednimi volitvami in r.e v narodni skupščini in spodnji zbornici, kakor je določeno. 4. Nova zastava za enodvisni Kongo. 5. Imenovanje voditeljev vlade, ki naj jih izbere stranka, katera je dobila navadno večino na volitvah. V zvezi z izvolitvijo državnega poglavarja je Lumumoa na zadevno vprašanje odgovoril: »Lahko vam zagotovim, da bo prebivalstvo povzročilo nerede, če ne bo predsednik ,z-voljen z neposrednim glasovanjem. Na podlagi ustave za neodvisni Kongo, ki so jo pripra. vili na konferenci pri okrogli mizi v Bruslju, bi morali državnega poglavarja izvoliti v obeh zbornicah parlamenta, ki se bosta sestali prvikrat 20. junija. Ce ne bo noben kandidat dobil večine, bi najstarejši od predsednikov dveh skupščin avtomatično postal predsednik republike. Lumumba je na eni prejšnjih tiskovnih konferenc izjavil, da bi prav gotovo zmagal, če bi predsednika republike volili z neposrednimi volitvami. Danes je Lumumba izjavil, da je naklonjen združitvi funkcije državnega poglavarja in ministrskega predsednika v eni sami osebi. Dodal je, da !~i moral biti v Afriki državni poglavar tudi načelnik izvršilne oblasti «po ameriškem zgledu«. Lumumba se je vrnil danes iz Stan!eyvilla, kjer je vodil volilno kampanjo. Ko je stopil iz letala je izjavil: ((Dosegli smo veliko zmago na pokrajinskih volitvah, Naša moč na- rašča.« Rezultati volitev za narodno skupščino niso bili se objavljeni, toda stranka Lu-mumbe je dobila pri pokrajinskih volitvah približno tretjino glasov. Pokrajinske volitve in volitve za narodno skupščino so bile istočasno. «»-------- Protesti profesorjev v Tokiu TOKIO, 2. — Okoli 4000 pro-fesorjev, ki predstavljajo večino japonskih univerz, je danes protestiralo proti japonsko-ameriški vojaški pogodbi. Profesorji so imeli zborovanje oa tokijski univerzi. Sklenili so, da bodo ustanovili »združenje profesorjev za obrambo demokracije« ter so odobrili resolucijo, ki zahteva takojšnjo razpustitev japonskega parlamenta in ostavko Kišijeve vlade. Naser obišče Grčijo KAIRO, 2. — Predsednik ZAR Naser bo odpotoval v nedeljo 5. t. m. na uraden obisk v Grčijo. Po tem obisku pa bo Naser odpotoval s Krfa na obisk v Jugoslavijo. sednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes norveškega ministra za trgovino Arneja Skauga, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Norveški minister je obiskal danes tudi predsednika odbora za zunanjo trgovino Sergeja Kraigherja. V daljšem razgovoru sta obravnavala vprašanje gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Norveško kakor tudi možnost njihove razširitve. Na svečanem kosilu, ki ga je priredil na čast norveškemu ministru, je Sergej Kraigher v zdravici poudaril, da se prijateljski odnosi med Norveško in Jugoslavijo pozitivno razvijajo in dajejo zelo koristne rezultate na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Nadalje je med drugim dejal, da so piav sedaj, ko so nastopile v mednarodnih odnosih nove težave, konstruktivne akcije majhnih držav lahko še prav posebno pomembne -n koristne, da bi se našla pot in trdnejša podlaga za reševanje spornih mednarodnih vprašanj, za nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja in za utrditev miru na svetu Ko je odgovoril na zdravico Sergeja Kraigherja, je minister Skaug med drugim izrazil zadovoljstvo z razvojem dosedanjih odnosov in poudaril, da se morajo danes majhne države zavedati svoje odgovornosti in vloge, ki jo imajo na svetu. Na zasedanju zvezne ljudske skupščine, ki se je začela danes, obravnavajo v glavnem vprašanja, ki se tičejo izobrazbe strokovnih kadrov, in vprašanja demokratizacije sistema visokega šolstva. Oba doma skupščine bosta razpravljala o predlogu resolucije glede strokovnih kadrov in o spremembi zakona o univerzah. Krste Crvenkovski zvezni tajnik za prosveto, je v obrazložitvi resolucije dejal, da vsebuje vrsto rešitev, ki pomenijo nadaljnje podru-žabljanje ustanov za izobrazbo in decentralizacijo vseh aktivnosti na področju vzgoje in izobrazbe. ♦ Jugoslavija je ena redkih držav, ki je svojim delovnim ljudem omogočila, da se vpišejo na visoke šole brez šolskih spričeval, če dokažejo sposobnost za študij«, je dejal Crvenkovski. 2e letos je bilo čez 700 takih študentov, medtem ko se več tisoč delavcev pripravlja, da bi se prihodnje leto vključili v visokošolske študije. Novi sistem finansiranja ustanov za vzgojo in izobrazbo bo prispeval, da se družbeno upravljanje v prosveti še bolj utrdi. Ena važnih novosti je uvajanje praktičnega dela v vse oblike strokovne izobrazbe. Opuščajo se vse šablone glede dolžine študija in vsem delovnim ljudem se nudi možnost, da dosežejo vse stopnje strokovne izobrazbe«. VICE Privlačnost Istre za turiste REKA, 2. — Turistične organizacije v Severnem Primorju so se dobro pripravile za novo sezono. V hotelih so pripravili mnogo več ležišč, kot jih je bilo v prejšnjih ti tudi direktna avtobusna proga Beograd-Rovinj. Turistični strokovnjaki pričakujejo, da bo samo Istro obiskalo letos čez milijon inozemskih in domačih gostov. V Muenchcnu so odlikovali srbski opanek MUENCHEN, 2. — Predsednik bavarske vlade je izročil zastopniku »Zanat - Exporta» iz Beograda zlato kolajno za najboljši model pletenega čevlja na majskem muenchen-skem sejmu v Muenchenu. S tem je bil dejansko odlikovan srbski pleteni opanek v modernejši obliki. Podjetje »Zanat - Export» je prodalo že 30.000 parov takih opankov. Povpraševanje po opankih je tako veliko, da je opankarska obrt, ki je že skoraj izumrla, doživela sedaj pravi preporod. Jugosl. sHkarji-kmetje razstavljajo v Rimu RIM, 2. — V rimski galeriji za sodobno umetnost je bila odprta danes razstava jugoslovanskih slikarjev, tako imenovane »hlebinske šole«. Ivana Generaliča, Mirka Vi-rijusa in Matije Skuranija. Slikarji razstavljajo 32 del, ki so značilna za ustvarjanje teh umetnikov - kmetov. Za Generaliča pomeni letošnja rimska razstava ie peto mednarodno razstavo po razstavah v Parizu, Bruslju, Tokiu in San Paolu. Poročilo o zasedanju SEATO WASHINGTON, 2. — Po končanem zasedanju sveta ministrov SEATO so objavili poročilo, ki pravi, da »predstavlja komunizem moč in vojaško grožnjo proti neodvisnosti držav članic tega zavezništva«. Poročilo pravi dalje, da Kitajska ostaja pri ((nepopustljivem stališču« po neuspehu pariške konference« in da se bodo postavili po robu vsaki obliki komunistične grožnje proti miru in varnost: na področju, ki ga krije SEATO«. Torej običajne grožnje, ki jih je bilo pričakovati, proti naprednim silam v Aziji. ««------ BEOGRAD, 2. —- Delegacija centralnega sveta sindikatov Jugoslavije je danes odpotovala v Vzhodno Nemčijo, kjer se bo udeležila festivala kulturno . umetniških društev, ki bo od 2. do 12. junija. Delegacijo vodi znani gledališki in filmski delavec Vjekoslav Afrič. FRANKFURT, 2. — Zvezna banka Zahodne Nemčije je sporočila, da so obrestno mero v Zahodni Nemčiji dvignili od 4 na “ odstotkov. VARŠAVA, 2. — Prvi tajnik KP Poljske Gomulka je sprejel danes ameriškega milijar-, derja Cirusa E at on a. 2 3. junija 1960 Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.2, najnižja 19.9, ob 19. uri 24, zračni [lak 1018,4, narašča, veter 4 km na uro, severovzhodnik, vlage 54 odst., dežja nekaj kapljic, nebo 7 deset n oblačne, morje mirno, temperatura morja 20.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 3. Junija Pavla Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 12.38 iin zatone ob 0.48. Jutri, SOBOTA, 4. junija Franc Promet v pristanišču postopoma narašča 246.000 ton blaga skozi naprave Javnih v maju skladišč Nova javna dela V prvih petih mesecih letos je promet skozi Javna skladišča dosegel 1,049.000 ton, lani v istem razdobju pa 725.000 ton ■ Povečanje prometa se nanaša predvsem na masovno blago V maju je dosegel promet Javnih skladišč 246 tisoč ton in je bil torej občutno višji, kot v istem mesecu lanskega leta, ko je znašal 86 tisoč ton. Ti podatki se seveda nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in ne obsegajo celotnega prometa tržaškega pristanišča, saj bi za to morali upoštevati tudi promet lesnega pristanišča, industrijskega pristanišča, čistilnic mineralnih olj itd. V pristanišče so pripeljali po morju 171 tisoč ton blaga in odpeljali 75 tisoč ton. Zlasti se je okrepil promet s premogom in rudami, saj so tovrstnega blaga pripeljali v pristanišče 120 tisoč ton, promet z žitaricami je dosegel 44.5 tisoč ton, z lesom pa 16 tisoč ton. V prvih petih mesecih je do- zgraditve turističnega športnega in razvedrilnega središča na barkovljanski oba- li, in sicer na prostoru ki so ga zasuli in ki so ga sedaj zasadili z iglavci. Središče bi vsebovalo kopališče, naprave za vodne smuči in za čolne na jadra, teniško igrišče, drsališče za kotalke ter restavracijo. Združenje je že interveniralo na županstvu, pri pri. staniškem poveljstvu, krajevni turistični ustanovi in pokrajinski turistični ustanovi. Krajevna turistična ustanova je že poverila skupini tržaških in- ženirjev nalogo, da pripravijo splošen načrt, ki ga bodo predložili pristojnim oblastem. Za finansiranje izdatkov bodo u-stanovili med hotelirji poseben konzorcij. O Zaradi potrebnih del in priprav za prireditev modne revije, ki bo v soboto 4. junija v pokritem bazenu, bo po-1 tev poslopja za zdravniško am-kriti bazen v soboto in v ne-1 bulanto in poštni urad v Bor- Na ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata je bila dražba za dodelitev vrste javnih del, med katerimi je glavna zgraditev novega poslopja za pokrajinski laboratorij higiene in profi-lakse za 78.890.000 lir, o čemer smo že poročali. Nadalje so bila dodeljena raznim podjetjem naslednja dela: prekritje lonjerske ceste z bituminozno emulzijo za 17 milijonov 450.000 lir, asfaltiranje Ulice Bonomea med obeliskom in zdraviliščem tbc na Trsteniku za 4.920.000 lir, asfaltiranje ulic Pergolesi, Cheru-bini, Puccini, Mascagni in Zandonai, dela Stare istrske ceste in Ul. Ronchetto za 14.950.000 lir, asfaltiranje ulic De Rin, Denza, Sv. Vida. Ma-miani in Belpoggio za 8.455.000 lir, ureditev električnih naprav v gledališču «Verdi» za 1.200.000 lir, mizarska vzdrževalna dela v gledališču «Vendi» za 4.300.000 lir, asfaltiranje Isf-ske ulice za 4.460.000 lir, zgradi. . . štu za 5 milijonov lir, izbolj- deljo dopoldne zaprt za jav- šanje vodovodne mreže v na-nost. I brežinski občini za 2.870.000 lir. Zgraditev predora pod Dolgo krono Predor do povezal ravnico pri Orehu z industrijskim pristaniščem v Zavljah V letošnji področni proračun izdatkov bodo vnesli tudi postavko za zgraditev predora pod Dolgo krono, ki bo povezal ravnico pri Orehu z industrijskim pristaniščem v Žav-ljah. Tehnični uradi so že pripravili dva načrta, ki ju proučujejo. Predor naj bi bil dolg ali 500 ali 750 m. Strokovnjaki proučujejo tudi vprašanje prezračevanja, ki je precej težko v dolgih predorih. Tržaški gospodarski krogi so že večkrat zahtevali uresničenje tega načrta in je bilo pričakovati, da se bo uresničil, ker so na njem zainteresirani tudi vodilni in-dustrijci. «»——- Čemu to koristi? Predsinočnim so neznanci pomazali z rdečo barvo raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 3' segel promet Javnih skladišč 1049 tisoč ton, medtem ko je v istem lanskoletnem obdobju znašal 725 tisoč ton. Promet se je torej občutno povečal, saj znaša porast skoraj 70 odstotkov. Predvsem se je povečal promet masovnega blaga (premog, rude in žitarice), medtem ko je promet raznega blaga v različnih mesecih dokaj nihal. Vendar pa je tudi tu opažen napredek, saj se je promet s tovrstnim blagom povečal v prvih petih mesecih za 15 odstotkov. Turistične pobude Krajevna ustanova za turizem pripravlja razstavo starega in eksotičnega orožja, ki se je bodo udeležili razni veliki italijanski in tuji muzej ter zbiralci orožja. Pri razstavi bo sodeloval tudi tržaški odsek združenja ljubiteljev starega orožja. Priredili jo bodo v podzemskih prostorih gradu Sv. Justa od druge polovice julija do 15. septembra. Na zadnji seji je odbor ustanove tudi sklenil, da priredi od 26. do 29. junija evropsko filatelistično razstavo v pomorski postaji. Končno je ustanova predložila občini in Acegatu načrt za osvetljavo vodnjakov na trgih Vittorio Veneto, Garibaldi, sv. Antona in Venezia za časa turistične sezone. Združenje tržaških hotelirjev-pa je dalo pobudo za načrt V prvih štirih mesecih letos je Reka podvojila promet z zalednimi državami Dosegla je skoraj pol milijona ton - Tranzitni promet tržaškega pristanišča pa je dosegel 596.000 ton Objavili smo že podatke o pristaniškem prometu Trsta v prvih štirih mesecih in poudarili, da je Trst zopet dosegel rekordni promet blaga, kar seveda odraža ugodno mednarodno konjunkturo, ki vlada po vsem svetu. Vendar pa je iz uradnih statističnih podatkov razvidno, da je znatno o-krepil promet vseh pristanišč po svetu in v Italiji, zlasti promet Benetk ter Genove. Še bolj so značilni podatki o pro. metu Reke v prvih štirih mesecih letošnjega leta, saj iz njih izhaja, da je reško pristanišče v še večji meri napredovalo, kot je napredovalo tržaško pristanišče. Trst je tako v prvih štirih mesecih letos dosegel 1 milijon 707.222 ton prometa, medtem, ko je v lanskem istem razdobju promet znašal 1 milijon 270.956 ton. Napredek torej znaša 34,3 odstotka. Reka pa je letos dosegla 1.543.191 ton, lani v razdobju januar -april pa 1.021.530 ton in se je promet povečal za 37,6 odstotka. Globalni podatki govore, da se je promet Reke povečal v hitrejšem ritmu, kot se je povečal promet Trsta. Podrobnejši podatki pa govore, da je odnos postal v resnici za Reko še bolj ugoden. Pri tržaškem prometu moramo namreč upoštevati, da je povečanje prometa v znatni meri rezultat izredno obsežnih pošiljk mineralnega olja in delno tudi rezultat izvoza bencina in drugih izdelkov čistilnic mineralnih olj, ki se v pomorskem prometu letos sko-ko prvič pojavljajo. To je oa tipičen industrijski promet, od katerega ima pristanišče in z njim povezane dejavnosti izredno malo. Po drugi plati pa je Reka v znatni meri povečala prav tranzitni promet z zalednimi državami, in to v določeni meri nedvomno na škodo tržaške, ga pristanišča. Po podatkih za pive štiri mesece je dosegel MlIllllllllllVIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllflTlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllillll PROSLAVA 2. JUNIJA V TRSTU Vojaška parada, sprejem pri vladnem komisarju in javno zborovanje KPI Velika množica ljudi se je zbrala včeraj na nabrežju in bližnjih ulicah, da prisostvuje vojaški paradi ob 14. obletnici italijanske republike. To je bila prva vojaška parada po paradi, ki je bila v novembru 1954 ob prisotnosti tedanjega predsednika republike Einaudija. Na oDrežni strani Trga Uni-ta so stale tri tribune, ki so jih zasedli predstavniki državnih, vojaških in političnih o-blasti. Na nasprotni strani sta bili postavljeni še dve tribuni za občinstvo. Malo pred deseto uro so zasedli svoja mesta na osrednji tribuni predstavniki oblasti. Paradi so prisostvovali med drugimi vladni komisar dr. Palamara, župan Franzil, predsednik pokrajine Gregoretti, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Casoli, državni tožilec dr. Grieb, demokristjanska poslanca Sciolis in Bologna, konzularni predstavniki in drugi. Med vojaškimi oblastmi je bilo opaziti gen. Bizzarrija, poveljnika 5. armadnega zbora, gen. De Palmo, poveljnika pe- PBIMORSRI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTF.CCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 04-838 Poštni predal 559 PODRU2NICA GORICA Ulic« S. Pelliro 1-IL s- Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgovski 80, finsnčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 11». — Vnaprej: polletna četrtletna 1300 ltr ........ 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljtica letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst šadijske divizije «Folgore» skupno s poveljnikoma pehote in topništva, gen. Ricciar-dijem in Ligonzom, gen. Gasparija, poveljnika tankovske divizije «Ariete», gen. Alessi-ja, poveljnika konjeniške divizije ((Pozzuolo del Friuli« ter razne druge višje častnike. Točno ob desetih je na odprtem avtu prišel pred tribune gen. Bizzarri, ki je takoj nato pregledal vojaške e-dinice, ki so bile postrojene že od 7. ure zjutraj vzdolž obale med pomorsko postajo in novim pristaniščem. Na pregledu ga je spremljal gen. Vismara. Ob 10.15 so zadonele fanfare na rušilcu «Aviere», ki so naznanile uradni prihod gen. Vismare. Takoj nato so prečitali priložnostni poslanici predsednika republike Gron-chija in ministra za obrambo Andreottija. Okrog 11.30 se je začel mimohod oboroženih sil. Parado je otvoril konjeniški eskadron karabinjerjev, kateremu je sledila godba karabinjerske legije videmske oblasti, ki se je ustavila pred glavno tribuno in je potem spremljala mimohod vseh vojaških edinic. Takoj nato se je prikazala «campagnola» gen. Vismare, ki se je ustavila pred tribuno. Gen. Vi-smara je izstopil ter se pridružil predstavnikom oblasti na tribuni. V tem trenutku se je začel pravi mimohod raznih edinic. Najprej so se prikazale edinice vojne mornarice, katerim je takoj sledilo predstavništvo vojnega letalstva. Tem edinicam so sledile tri čete karabinjerjev 13. bataljona v paradni uniformi in takoj nato trije bataljoni 82. pehotnega polka «Torino», divizije «Folgore». Vojakom 82. polka sta sledili četi finančnih stražnikov in stražnikov javne varnosti. Ko sta se zadnji dve edinici oddaljili, je nastal molk; u-tihnila je tudi karabinjerska godba. To je bil znak za mimohod bersaljerjev 5. bataljona 8. polka «Ariete», ki so s fanfaro na čelu tekli ob obali mimo tribun. Takoj nato so se zvrstile mehanizirane edinice. Najprej se ;e prikazal mehaniziran oddelek 82. polka, kjer je bilo opaziti nekaj vojakov s protiatomskimi uniformami. Potem je prišla na vrsto skupina pehotnih motoriziranih edinic in takoj nato skupina težkih tankov. Medtem se je pojavila na nebu eskadrilja reaktivnih lovcev F-84-F in za njimi 9 helikopterjev. Sledile so še razne artilerijske edinice in končno moto- rizirana četa cestne policije Na koncu je četa karabinjerjev v visoki uniformi pozdravila tržaško zastavo in gen. Bizzarrija. S tem se je zaključila vojaška parada. Po vojaški paradi je bil ob 12. uri v vladni palači tradicionalni sprejem, ki ga je priredil gen. vladni komisar dr. G. Palamara. Kot na dosedanjih sprejemih, smo tudi na včerajšnjem opazili najvišje predstavnike državnih in krajevnih oblasti, voditelje vseh političnih strank obeh narodnosti, predstavnike najvažnejših javnih organizacij obeh narodnosti ter diplomatske zastopnike drugih držav. Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Guido Zecchin je ob proslavi dneva republike priredil sprejem, katerega so se udeležili predstavniki krajevnih jugoslovanskih oblasti in italijanske manjšine. 14. obletnico republike je proslavila tudi tržaška federacija KPI na Šentjakobskem trgu z zborovanjem, ki ga je pričel miljski župan Pacco in na katerem sta govorila dolinski župan Lovriha in poslanec Vidali. Lovriha je dejal, da proslavljamo Slovenci obletnico republike skupno z demokratičnimi Italijani, da pa še vedno čakamo na uresničenje republiške ustave, ki zagotavlja enakopravnost vsem državljanom. Pri tem je dejal, da Slovenci ne uživamo te e-r.akopravnosti in med drugim poudaril, da slovenska šola še vedno ni uzakonjena in položaj šolnikov ni urejen. Vidali je dejal, da proslavljamo obletnico republike v posebnem položaju ter da so se letos odporniške sile zopet tesneje združile. Zatem je o-risal dolgo borbo za dosego republike in rekel, da sedanja vlada ni izraz ustave, ker je najbolj nazadnjaška, kar jih je bilo doslej. Ostro je napadel tudi vmešavanje Cerkve v politiko in njen pritisk na katoličane. Krščanski demokraciji je tudi očital, da m uresničila ustave v letih 1948-53, ko je imela absolutne večino v parlamentu. Vidali je hvalil tudi frontizem češ da so bile tedaj napredne delavske sile najbolj močne. Omenil je sedanjo politiko PSI in dejal, da se KPI ne boji njene konkurence, ki pa mora pomeniti borbo za okrepitev delavskega razreda in ne narobe. Glede morebitnih poskusov uvedbe desničarske diktature je dejal, da nismo več v letu 1921. Omenil je tudi neuspeh vr hunske konference in obsodil stališče vodstva PSI do tega vprašanja, češ da postavlja na isto raven oba tabora. Na koncu je omenil tudi zanemarjanje Trsta po vladi. tranzitni promet Reke letos 479 tisoč ton, medtem ko je lani znašal v istem razdobju le 248 tisoč ton in se je letos torej podvojil. Zlasti se je povečal promet z Avstrijo, ki je dosegel letos 295 tisoč ton (la-r.i 82 tisoč ton) pa tudi s CSR 106 tisoč ton (lani 80 tisoč ton), medtem ko se je z Madžarsko celo nekoliko znižal 73 tisoč ton (lani 86 tisoč ton). Tudi tržaški tranzitni promet se je občutno povečal n dosegel v prvih štirih mesecih z omenjenimi tremi državami 596 tisoč ton, medtem ko je v istem lanskoletnem razdobju znašal 326 tisoč ton. Od tega odpade na Avstrijo 532 tisoč ton (lani 292 tisoč ton), na CSR 38 tisoč ton (lani 15 tisoč ton) in na Madžarsko 24 tisoč ton (lani 18 tisoč ton). Primerjava za Trst ni povsem zadovoljiva, saj je Reka hitreje povečala svoj tranzitni promet s tremi najpomembnejšimi jadranskimi zalednimi državami in to tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Vendar pa tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bodo prihodnji meseci za Trst ugodnejši. Sele takrat se bo namreč v večji meri občutil rezultat novih trgovinskih m drugih sporazumov, ki so jih v zadnjem razdobju sklenili predvsem s CSR in ki bodo nedvomno pripomogli k občutnem povečanju češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Navedeni podatki pa vseeno zahtevajo nekatere določene zaključke, ki lahko služijo za odstranitev nekaterih zaprek glede tržaškega prpmeta. Predvsem je treba ugotoviti, da je Reki v znatni meri u-spelo povečati promet, ker že več let omogoča plačevanje pristaniških stroškov s posrednimi ali neposrednimi klirinškimi izmenjavami, kar ni vedno primer tržaškega pristanišča in kar je bilo glede CSR na primer odstranjeno šele z zadpjimi sporazumi. Glede teh vprašanj, kot tudi glede izdat, kov Javnih skladišč bi bilo potrebno s strani državnih o-blasti večje razumevanje. Nič manj pomembna niso pomorska vprašanja. Ni namreč dvoma, da Reka razpolaga s pomembnimi lastnimi pomorskimi zvezami, ki jih vzdr. žv.jejo nalašč za potrebe določenih prog zgrajene ladie, medtem ko Trst ni obnovil niti predvojne tonaže in še vedno ne razpolaga z lastnim ladjevjem. Tako na primer vzdržuje iz Trsta edino progo z Daljnim vzhodom jugoslovanska pomorska družba. V tej zvezi se čujejo vesti, da ni pričakovati, da bi kmalu prišlo do obnove konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami, od česar ni samo Trst temveč so vsi ostala jadranska italijanska pristanišča mnogo pričakovala. Kaže, da je prišlo do vrste med seboj nasprotujočih si zahtev in da nova desničarsko usmerjena vlada nika-koi noče okrepiti državne mornarice na škodo privatnih brodarjev, ki imajo v parlamentu pri desničarskih krogih občutno podporo. Vse to pa govori, da ni pričakovati, da bi v kratkem uredili tržaški pomorski položaj. ga dekreta. Vsi zainteresirani upokojenci, ki so bili odpuščeni po 1. oktobru 1957, na; se obrnejo na urad INCA —Ul. Zonta 2 — za vsa pojasnila, da jim bo priznan prispevek, ki ga predvideva sodba ustavnega sodišča. o-------- Nove vrste tujih cigaret Obvestilo upokojencem INPS Ustavno sodišče je s sodbo od 31. maja 1960 sprejelo stališče, ki ga je zastopala INCA, glede legitimnosti nekaterih členov dekreta predsednika republike štev. 818 od 26. aprila 1957. Ustavno sodišče je določilo, da se izplača prispevek za brezposelnost tudi upokojencem INPS m je torej razveljavilo določilo odstavka 3, člena 32 omenjene- Višje ravnateljstvo državnega monopola v Trstu sporoča, da so v prodaji v t-obakarnah na tržaškem področju naslednje nove vrste inozemskega tobaka: Tobak «Clan» v zavojih po 50 g, cena 595 lir; cigarete «Roxy» po 250 lir zavoj; cigarete «Black Beauty» po 300 iir; cigarete »Senior Service« do 400 lir in cigarete «Jockey Super Luxe Filtro« po 400 lir zavoj. Prve štiri vrste tobaka in cigaret so holandske proizvodnje, zadnja vrsta pa švicarske. •«»—— V tramvaju so jo okradli Na komisariatu javne varnosti je Olimpia Giorgomila por. Milazzo iz Istrske ulice 16 prijavila, da ji je nekdo med vožnjo v tramvaju ukradel denarnico, v kateri je imela 19.000 lir ter zlato verižico. V slačilnici gradbišča v Ulici Pauliana pa je nekdo ukradel iz hlač Luigiju Tecliju iz Ulice Marco Polo 11 denarnico, v kateri je Tecli imel 3.000 lir in osebne dokumente. —«»-- ne spomenike in spominske plošče pri Sv. Justu ter napisali razna gesla, kakor na pr. «W T.L.T.ii in «W la fa-men. Taki napisi so bili ob vznožju spomenika padlim, na spominski plošči o podelitvi zlate kolajne tržaškemu mestu, na vodnjaku na Montuz-zi in po cestnem tlaku. Napise so uslužbenci občine zbrisali včeraj dopoldne; policija pa je uvedla preiskavo, da bi izsledila krivce. «»—— Poskus samomora Zaradi družinskih nevšeč- nosti si je predsinočnim hotel vzeti življenje 38-letni Vittorio Sobar iz Ulice Cri-spi 42 Odprl je plinsko cevko v kuhinji in čakal na smrt, toda namesto smrti je prišla kuhinjo 41-letna Nives Va-ragnolo, ki stanuje ž njim. Nemudoma je poklicala rešilni avto, s katerim so Sobarja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Okreval bo v nekaj dneh. «»------- Pri prečkanju ceste je treba biti previdni V Ulici Genova je včeraj dopoldne 30-letni Giovanni Crotta, ki stanuje v begunskem taborišču v Padričah, povozil z vespo 42-letnega Er-hardta Poženela iz Ulice Milano 18, ki je tam prečkal cesto. Poženel se je pri padcu pobil in opraskal po desni nogi in levi roki. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč, zdraviti pa se bo moral dober teden. Otvoritev javnih del Nova cesta, ki veže obalno avtomobilsko cesto s staro na-brežinsko cesto Zadel je v avto ki je vozil pred njim Z vespo se je včeraj okrog poldne peljal proti Miramaru 39-letni Rinaldo Bortolotti iz Križa 392, pa je zadel ob zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njim in se je naglo ustavil zaradi velikega prometa, Bortolotti je padel z motorja in se pobil ter opraskal po levi nogi in levi roki. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti nekaj dni. «»------- Starčku je nenadoma postalo slabo Z vespo v pločnik Včeraj dopoldne sta se peljala z vespo po Miramar-skem drevoredu v mesto 32-letni Leonardo Losciale in nje- V ambulanti v begunskem taborišču v Padričah je včeraj dopoldne nenadoma postalo slabo 92-letnemu Francescu Orascu, ki je nerodno padel ter se pobil in ranil po čelu. Starčka so nato odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v desetih dneh. «a---- Z motorjem v žensko V Ulici Carducci je včeraj popoldne 20-letni Giacinto Tu-ljak z Vrdele 1808 povozil z motorjem 79-letno Aurelio Se-gre vdovo Levi iz Ulice Pieta 6, ko je prečkala cesto. Zenska se je pobila in ranila po čelu ter levi nogi in gova 27-letna žena Rosa iz je zgubila spomin. Tuljak pa Gradiške. Pred barom Pipolo pa je Losciale zadel s svojim vozilom ob pločnik, ker je močno krenil na desno, da bi se izognil nekemu avtomobilu, ki je privozil z leve strani. Mož in žena sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. Pobila in opraskala sta se po nogah in rokah, zaradi česar so ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili zdravniško pomoč. Oba bosta okrevala v dobrem tednu. se je nekoliko porezal po obrazu. Medtem ko so motorista po prvi zdravniški pomoči odslovili, so žensko sprejeli na opazovalni oddelek in pravijo, da bo okrevala v osmih dneh, seveda, če ne bo komplikacij. Čitajle in širile PRIMORSKI ONEVNIK iiiiiiiiiiiiiiifiitiiii milini tiiiiiiiiiiiiii minili m mi imuni i um i im turnimi iHiiiimiiiiiiiiiiiiiii 121 odhodov v juniju V juniju predvidevajo, da bo odplulo na rednih progah iz tržaškega pristanišča 121 ladij, medtem ko jih je maja 108. Proti različnim geografskim področjem bo število odhodov naslednje: Jadransko morje -Sicilija - Malta - Tirensko mor. je - Španija 21, Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Egipt 44 (40), Afrika - Rdeče morje 16, Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod 8, Zahodna in Severna Evropa 5, Severna Amerika 8, Srednja Amerika -Tihi ocean 9, Južna Amerika 10, Avstralija nič. Iz Benetk pa poročajo, da je predvidenih 112 odhodov. —«#----- Brzi tovorni vlak Ponteba-Milan Državne železnice so ustanovile nov brzi tovorni vlak med Pontebo in Milanom. Gre za vlak št. 6027, ki odpelje iz Pon-tebe ob 20.52 in ki se priključi v Vidmu vlaku 5981/5960 ter pripelje v Milan ob 9.43 naslednjega dne. V praksi se bo blago (predvsem hitro pokvarljivo) zadrževalo v vagonih 24 ur manj. Glede zvez s Trstom pa ni izprememb in odpelje vlak iz Trsta ob 23. uri ter pripelje v Milan ob 9.57. PRISPE V AJTK ZA DIJAŠKO MATICO I Prometni ukrepi ob prihodu kolesarske dirke po Italiji Tržaško županstvo sporoča, da pridejo v nedeljo ob 16.40. uri v Trst kolesarji 43. krožne kolesarske dirke po Italiji, ki bodo dosegli cilj na Nabrežju Mandracchio, kamor bodo dospeli po Miramarskem drevoredu, Trgu Liberta, Kor-zu Cavour, Trgu Duca degli Abruzzi in Nabrežju III. novembra. Eno uro pred kolesarji se bo vozila po omenjenih ulicah reklamna karavana, sestavljena iz 30 vozil, ki bo po dirki parkirala na Nabrežju Sauro med ribarnico in pomorsko postajo. Iz jasnih razlogov prometne discipline in da se zaščiti varnost občinstva, je župan odredil 5. junija od 15 do 17.3p prepoved prehoda vseh vozil, vštevši, tistih, ki opravljajo javno službo, po omenjenih ulicah. Izjema velja le za vozila, ki prevažajo potnike, ki prihajajo in odhajajo z vlaki z glavne postaje. Ta vozila bodo smela krožiti do 15.30 med Trgom Libertš in Ulico Ariosto. Zvečer ob 21.15, do 23. ure bo na Trgu Unita glasbena prireditev, za katero bo poskrbela »La Guzzetta dello Šport«, ki je organizirala kolesarsko dirko. 2upanstvo sporoča nadalje, da je dovolilo, da bodo lahko vozila reklamne karavane od 17. do 20. ure delila reklamne letake, uporabljala zvočnike in razdeljevala razne reklamne predmete. Fenice 16.00 «Krvnik». vvestern. R. Taylor, Tina Lom Excelsior 16.00 «Mister Brow” proti Angliji« Terry Thomas-Filodram matico 16.00 »Klavec«. Cu.rd Jurgens, technicolor. Grattacielo 16.00 «Okus po Pan' zu», M. Morgan, C. Boyer. Supercinema 16.00 «Crne nogav ce, tople noči« P. Esser, A- Arcobaleno 16.00 ((Samski uži*’ Mario in Memmo Carotenuto-Aurora 16.30 »Škandal na soncu Alabarda 16.00 «Joseli-to» z m1* dim igralcem TV Capitol 16.00 ((Nezgode PJP* Pluta in Pa-perina«. Tecbm lor, Walt Disney. Cristallo 16.30 «Tisti tip ženske«, Sophia Loren. . l Garibaldi 16.00 »Krogla brez mena«, V. Gray, W. Stevvem^ Impero 16.00 »Najlepša leta šega življenja«. Ita‘ia 16.00 «Gastone», Albe» Sordi, A. M Ferrero. PreP^ vedano mladoletnim. . i. Moderno 16.00 »Kleopatrine ‘c* je«, Linda Christian, EU® Manni. C-inemascope, tecnr.i lor. (Klimatiziran zrak). Massimo 16.00 «Zmaj globočin Gene Evans. _ Vittorio Veneto 16.00 »Ljube^ Ska igra«, Lebbye Reynou». Tony Randal. -,,v Ideale 16.00 .(Sinji angel«, Brit, technicolor. , Marconi 16.00 poletni 20.15 dr stelja pripoveduje«. Doris Rock Hudson. CinemašcoP" technicolor. San Marco 16.00 «Upornik Frank Laveyon, James ■ Poletne cene. Savona 16.00 »Neznanec v -, jem življenju«, J. Chandier. m*- Odeon 16.00 «Dolina tisočerih ir}' čev«, Technicolor. Bellnda Astra 16.00 »Pota zla«. LETNI KINO x Skedenj 20 30 «Zaseda v džu**"’ Vladni generalni komisar je simbolično zamahnil s krampom ob začetku nove ceste k miramarski postaji m i »s Zupan je prerezal trak ob uradni otvoritvi prenovljene Videmske ulice <■' >-<< f ,.;y Oblasti si ogledujejo načrte nove palače INPS, ki Jo bodo sezidali na tem prostoru POMEMBEN JUBILEJ KOBILARNE V LIPICI KOBILARNA V LIPICI BO SLAVILA 380 OBLETNICO USTANOVITVE — ZA TO IZREDNO PRILOŽNOST BO V L I P I C I V NEDELJO 5 JUNIJA (VELIKA KONJSKA REVIJA« SODELOVALE BODO VSE KOBILARNE IN KONJSKI ŠPORTNI KLUBI IZ VSE JUGOSLAVIJE PROGRAM BO VSEBOVAL VSE, KAR SE LAHKO S KONJI PRIKAŽE LEPEGA IN ZANIMIVEGA Začetek ob 14. uri. VABLJENI / šnr.sKK ruzsIme \ V IN PHIHEDITVjU/ Državna nižja jndustriJsJJ strokovna šola s slovenskih nim jezikom v Trstu. Hojam ^ Montorsino št. 8 prireja ključku šolskeea leta raZ risb, izdelkov strokovnih^P^. tičnih vaj in kuharstva JV”" (. va je odprta do ponedeij« jjj junija vsak dan cd 9. d° m od 15. do 19. ure. Osnovna šola na neP*,f,6 30 priredi v nedeljo 5. t.m. op j, v šolskih prostorih pravl):CW gro «Faveljčkova piščal« . ^ ^ V nedeljo in ponedeljek odprta razstava ročnih del. . ,c Ufi V nedeljo 5. t.m. ob G-irJa priredi osnovna šola v •’ šolsko zaključno prireditev razstavo ročn-ih del v 50 prostorih. C izleti Prosvetno društvo «S. s*ar,eV- le» priredi 12. junija eAsKoc; ni izlet s propustnicami /vjtiov janslco lamo in okolico. ,vtt(r ob 6. uri zjutraj- izp51 ivanske cerkve Ob oovr?oBiiaf-bomo ogledali tudi znano « ( ob nrv v T.ir»i/«i Prihod V .i tii^C' no v Lipici Prihod v , L,mče-22 uri. Cena 1.300 lir- VBU ■"* šb- na je vožnja, ogled jame • pršilo. Vpisovanje v sredan kih v društvenih prostor 20. do 21. ure. IZLET NA LOKVE Vpisnike za nedeljski i^nej* id le|J Laika**'' Lokve prosimo, da _* ]p dv'l' danes poravnajo voznino, ne.io listke s š'svilko sed* « rju lipove s Vab1* Odhod v nedeljo z* Severo ob 6 ur i. — Pro*,m točnost. »gedPJf Prosvetno društvo v *Ha t.l-priredi v nedeljo 12. ju *a izlet v V-ittorin Veneto ^»8' nje od bližnje Jezero S. Croce- ■ • nje od 3. do 10. junija v.rUjtv** čer od 20.30 do . 21,30 it nih prostorih Ul. di 124-1. Prosvetno društvo .Andrej0 t. C0 K* z Opčin priredi v nedelj* [M|c0 m. enodnevni izlet s Pr*Pj,r b° v Kranjsko goro, od K modernizacijo jugoslovanskega obrtništva. Po statističnih podatkih je do konec 1. 1958 v Jugosla-vi« 128.588 obrtniških delavec in to 7841 v družbenem sektorju in 120.747 zasebnih. ®d skupnega števila 308.459 seposlenih v obrtništvu je oiio v družbenih obrtniških delavnicah zaposlenih 154.663 °Sefc>, odnosno povprečno o-kr°g 20 v vsaki delavnici, fedtem ko je bilo v zaseb-d'*1 delavnicah zaposlenih *d3.796 oseb odnosno povpreč-n° 1.3 na delavnico. Statistični Podatki kažejo Konstantno krepitev družbenega obrtni->7a tako po številu delav-d'e kot po številu zaposlenih, !n nazadovanje zasebnih de-evnic. Tako se je število ZaPoslenih v zasebnih delavkah od 1. 1954 do konec 1. ;®58 zmanjšalo od 192.221 na 153.796 medtem ko se je v """'iiiiiiiin,,,n,lunin...... Že jeseni ekonomska . fakulteta v Titogradu Republiški svet Ljuds/ke skupščine Crne gore je 30. aja sprejel sklep, po kate-tem se bo v začetku prihod-*i*Sa akademskega leta od- prla v Titogradu ekonomska Priprave za otvori-k nove fakultete so že v te-11 tn vse kaže da se bo pouk yc®l v samem začetku leta. ^ekakor je gotovo, da se bo nhsovanje študentov v prvi , mester prvega letnika že tuH*1U zadelo> vendar obstaja m možnost, da se bodo na v°v° fakulteto mogli vpiso-^af> tudi starejši študenti, nova fakulteta za sedaj j bo samostojna, pač pa le l, beograjske univerze, re-n 1 bi nekaka podružnica eko-,aiT)ske fakultete beograjske ^ 'Verze. Zato je možno, da ja°8rajska ekonomska fakul-j 8 omogoči nadaljevanje šo-{ na novi fakulteti tistim "ogorskim visokošolcem, ki s, doslej študirali na beograj-1 ekonomski fakulteti. isti dobi število zaposlenih v obrtniških delavnicah družbenega sektorja povečalo od 113.626 na 154.663. Krepitev družbenega obrtništva na račun zasebnega ni posledica nekih administrativnih ali pa davčnih ukrepov in politike, temveč možnosti mnogo večjega zaslužka v dobro organiziranih in opremljenih večjih delavnicah. V večini zasebnih delavnic dela samo mojster. Samo v večjih krajih, kjer ni zadružnih delavnic, ima zasebnik enega do dva delavca. Toda brž ko se ustanovi zadružna delavnica, dober delavec nima več materialnega interesa, da bi o-stal pri zasebnem mojstru, posebno še, ker je delo v dobro opremljenih delavnicah občutno lažje in manj naporno. Odkar je borba za hitrejši dvig življenjske ravni zavzela eno prvih mest v gospodarskem razvoju Jugoslovi-je, se, kot smo že ugotovili posveča večja pozornost tudi razvoju obrtništva. Pri tem se je uvidelo, da obrt ne more izpolniti svoje naloge brez sodobne opreme in modernizacije obratov. V ta namen so bili sprejeti sklepi, da se z investicijskimi krediti in posojili omogoči obrtniškim delavnicam opremljanje obratov z najsodobnejšimi dosežki tehnike. Ker pa trenutno domača industrjia ne more zadovoljiti vseh potreb obrtniških delavnic, so bila za letošnje leto in za bodoča leta rezervirana določena devizna sredstva za nakup potrebne obrtniške opreme in strojev iz inozemstva. V želji, da se pospeši modernizacija delavnic, so bile olajšane tudi formalnosti v zvezi za odobritvijo kreditov, deviznih sredstev in nakupa opreme v inozemstvu. Razumljivo je, da je vse to z druge strani povečalo zanimanje inozemske industrije, ki izdeluje o-brtniško opremo in stroje, za sedanji Drugi mednarodni sejem obrtništva (od 1. do 10. junija) v Beogradu. Letošnji mednarodni sejem obrtništva, ni le sejem in razstava dosežkov jugoslovanskega obrtništva, temveč istočasno razstava in sejem raznih obrtništvu neobhodno potrebnih strojev in opreme. Odtod je razumljivo zanimanje med obrtniki za sejem, na katerem imajo možnosti ne le da prikažejo svoje uspehe, da se pomerijo s svojimi konkurenti, temveč da vidijo in kupijo moderno opremo. Sejem jim je prihranil draga potovanja v inozemstvo, dopisovanje in razne druge formalnosti brez katerih ne bi mogli priti do zaželenih strojev. Na sejmu imaio redko priložnost, da vidijo skoncentrirano na malem prostoru vse, kar potrebujejo in da brez velikih težav kupijo, kar jim je potrebno, ker je nakup inozemske opreme poenostavljen tako glede odobritve kreditov, potrebnih deviz, kot kupoprodajnih sporazumov. Na sejmu imajo namreč svoje urade za uvoz opreme pooblaščena podjetja, ki opravijo vse ne- obhodno potrebne formalnosti. Okrog 200 podjetij iz Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije, Švice, ZDA, Švedske in drugih držav je na sejmu razstavilo sodobno opremo in stroje. Okrog 90 podjetij iz Zahodne Nemčije skupno prikazuje razno opremo in stroje za čevljarsko, krznarsko, pleskarsko, barvarsko, kleparsko in druge obrti. Med številnimi italijanskimi podjetji so' izdelki tovarne Rosa-cometa iz Milana (stroji za izdelavo betonskih elementov) Siri in Necchi (razni šivalni stroji), IMI (Brescia), Triulzi in Fiorin iz Milana (razni stroji za izdelavo predmetov in plastičnih snovi), Segantini iz Milana (razni stroji za stavbno obrtništvo). Organizacija sejma je na višini in omogoča obiskovalcu vpogled v razvoj in vlogo jugoslovanskega obrtništva, ki po svojih izdelkih uživa lep ugled tudi v inozemstvu. V propagandno informativnem delu sejma dobi obiskovalec jasno sliko o pomenu in vlogi obrtništva v gospodarskem in družbenem življenju Jugoslavije. V razstavnem delu sejma je nazorno prikazana vloga obrtništva v dvigu družbenega standarda. Organizatorji so zaradi lepše preglednosti grupirali posamezne obrti v «ulicah». Tako so v «ulici» .sodobna obrt’ vrste brivsko-frizerska, ortopedska, mehanična, urarska, radio-te-levizijska delavnica, delavnica za hitro popravilo čevljev, delavnica za izdelavo perila in oblek itd. V «ulici» ((potrebe stanovanjske skupnosti« so delavnice, ki so neposredno povezane z gradnjo stavb in vzdrževanjem stanovanj in hiš. Tu so zidarska, fasader-ska, kleparska, ključavničarska, mizarska, tesarska, elektrotehniška, pleskarska in druge delavnice, opremljene z najmodernejšimi stroji in opremo. Samo po sebi se razume, da je na sejmu pestra razstava raznovrstnih izdelkov jugoslovanske obrti; pohištvo, razna oprema za stanovanja, obutev, konfekcija, perilo, preproge, pletarski, zlatarski in drugi izdelki. V okviru sejma so na programu razne prireditve in razstave med njimi ((Uporabna umetnost v gospodarstvu in vsakdanjem življenju«, ((Festival in revija jugoslovanske mode«, «Druga mednarodna razstava fotografije« in ((Razstava slaščičarskih izdelkov’. Zato je razumljivo, da vlada za Drugi mednarodni sejem obrtništva splošno zanimanje. BOZO BOŽIC Zaključne razstave na slovenskih šolah Razstava osnovne šole r Nabrežini Razstava osnovne šole v Sesljanu Razstava osnovne šole v Gabrovcu Razstava osnovne šole v Briščkih iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiitiiiiNiiiim iiiiiiiiiiimiitmiMiHiiitmiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiMiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii« Vloga angleške «Directory of Oversead Surveya» S fotoaparati opremljena letala ki pa služijo predvsem napredku Dela, ki ga eno takih letal opravi v nekaj urah, bi geografi in kartografi ne opravili niti v enem letu - Tudi geologom je delo olajšano Ameriško letalo «U-?» je napravilo dovolj zgage v svetu. Ce mu res ne moremo prtiti izključne krivde za neuspeh vrhunske konference v Parizu, je gotovo, da je podžgal svetovno javno mnenje, še posebno v tistih deželah, ki so njih vlade Američanom dale vzletišča za vohunske polete nad Sovjetsko zvezo. V zvezi z dovolj odkritimi opozorili maršala Malinovskega se javno mnenje teh dežel nikakor ne more sprijazniti z nadaljevanjem takih «uslug» in dogodki na Japonskem, na Norveškem, posredno tudi v Turčiji, glede tega jasno govore. Ob razpravljanju v zvezi z vohunskimi poleti letal vrste «U-2» pa je prišlo na dan — in s tem se Američani zelo radi bahajo — da se z ustreznimi fotografskimi napravami dajo z višine 20 km odkrivati ne le velike tovarne in veliki objekti, pač pa celo neznatni objekti na Zemlji. Američani gieda tega morda nekoliko pretiravajo. Hoteli bi pač predvsem opozicijske kroge doma potolažiti zaradi škode, ki jo je sestreljeno letalo «U- iinilifr in televizija Radio Trst A „7-30 Jutranja glasba in kole-,8r; u.30 Drobiž od vsepovsod; ‘10 Za vsakogar nekaj; 12.45 , "vetu kulture; 12.55 Frank.e 4nkovič tn njegovi «Yanks»; i3-3« Glasba po željah; 17.20 '"'m It, ples; 18.00 Javornik: *”blikovanje javnega mnenja v r8l'|h Atenah«; 18.10 Simfonični č°ncert RTV Ljubljana; 18 45 '»nisL Francois Vermeille; '■“0 Sestanek s poslušalkami; Jj20 Male Beethovnove skladbi kO.OO Šport; 20.30 Izbor do-ln tujih popevk; 2100 irijriinostne prireditve v Trstu; •20 |\ja£ juke box; 22.00 M. jU*h »Evropski laboratorij za fiziko v Zenevi»; 22 15 ijkjhcert pianistke Jelke Suha- 23 hi k; 22.30 Večerne melodije; 00 Odmevi iz Harlema. Trst »Tretja stran«; 12 40 st 8,1 atlas rastlinstva in žival-,p8 našega področja«; 14 20 čiv5?1' hrez besed«; 14.50 «11 o. 8'lo Tripoli«, po romanu JPetek, 3. juniju 19HO Nacionalni program 11.00 XLIII. kol. dirka po Italiji; 11.10 Dvodejamka Euge-nia O’ Neila; 11.45 Komorna glasba; Brahms, Kodaly; 12.10 Pojd Abbate, Dorelli, Gu>idi; 13.10 XLIII. kol. dirka po Italiji; 13.30 Operno gledališče; 14 10 XLIII. kol. dirka po Italiji; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino: ((Sestanek z vilami«; 16.30 Oddaja za gospodinje; 16.45 L. Racca: »Monopoli v ZDA«; 17.40 Fanfare v Napoleonovi dobi; 19.00 Oddaja za delavce; 19.25 Filmske novosti; 19.50 XLIII kol. dirka po Italiji; 21.00 Simfonični koncert p. v. Maria Rossija; 23.15 Angelini in njegov orkester. Slovenija Q Tripoli*, po romanu n •fa-ntottlja Gambiroija; 15.15 ttS'1 safred; 15.30 Program askega jazzovskega krožka. Koper 8 orš15 Glast>a za dobro jutro; jU0 Prenos RL; 12.00 Glasba I3 4n )ah; 1245 Lahka glasba: o. Kmetijski nasveti; 13 45 [^melodije do melodije; 1430 v*?8«e aktualnosti; 14.40 Slo-Ia, kl samospevi; 1520 Godba 18 Ljubljane; 15.40 Prenos tj-! >6-00 Za vas poj6... 16.30 iSrrtc ie tem v ' ^ f *- ’’ I1"1 pd.-rfi« I" -d »ISO m ll1" l>'"1 1,1"! .luiiii n Shnir runslerci Nataša HHH9 /iilska. Jun Dimek m Ja- HHH - *y V;- mik.* Gniatkowski. ■ & "% ' /v «spiritutil» dni- t v iklndhe s področja a | fs d.a-.he jm bo izvajala zna- BHHp ' \ J,” I"i rrnskn pevka Beltii H . .;,vv. i- ' Charles. " ‘ V Pol, ki ju -ansambel ie . nnstorili ’ Beni/ rud n /.n- I . .1 ’v' i reli u 'r d r ni/ th večjih ju- MB Z-j Hudo, tinskih mestih k,er e H $ ■lusepel preseneti lire uspe- I SjjP T iti h e, srn e liiipisloran ko po- ■„ ^ x v ; stovanje pa zaključuje s koncertom na prostem, in Črnska pevka Betty Charles, ki bo pela v soboto 4. junija sicer pred slovitim anka- 0b 20. uri v Ankaranu pred Konventom s poljskim jazz- ransktm Konventom, m. ansamblom iz Varšave Priroda, človek ln zdravje. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Marec-aprii. Leto XV. 1960 — St. 3—4. Ljubljana. ............■■■■■•■■■i.................................................................................................................... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Cemu bi zvračali krivdo na dimniki škedenjskih plavžev. Živo oranžni plameni grozeče sevajo skozi oglate odprtine, ali široko prosevajo o-ranžno razliko preko vsega neba. Abrami se s pretežnimi oljf odlikuje z živimi sončnimi barvami, včasih malce nedosledno uporabljanimi, sedaj realistično v kraško-sredozem. ski vedrini, drugod skoro nekako dekorativno uravnove. šenimi. Vendar je vsekako občuten kolorist. Dobri sta risbi s tržaškima marinama, lepo izvršenima s skopimi potezami. Pri Franceschiniju prevladujejo tržaški krajinski motivi v dobrih akvarelih, a se zdi včasih skoro na nevarni točki, da v svoji lahkotnosti postanejo manira. Včasih je lahkoten, skoro prozoren, večkrat mračen. Moderno dodajanje rahle reliefne plastičnosti dajo lahko preveč teže za vodne barve. Tudi on se pretežno drži krajinskih tržaških sižejev, od Krasa do morja in Starega mesta. Sircely Vladimiro s poenostavljanjem posameznih značilnosti v stiliziranih potezah doseže precejšnjo stopnjo pri-bližavanja abstraktnosti, vendar pa s svojo koloristično naravo verjetno ne bo šel v skrajnost. Bolj je nevarno, da ne bi z dotirano stilizacijo zašel v preveliko dekorativ-nost, ki je precej občutna njegova značilnost. Z. JELINČIČ Mednarodno tekmovanje v latinščini Inštitut za rimske študija razpisuje XJI, mednarodni natečaj latinske proze. Prvi nagrajenec bo prejel srebrni odlitek kapitolske volkulje in 200.000 lir, drugi pa srebrno medaljo in 100.000 lir. Dela bo treba dostaviti Inštitutu do 31, januarja 1961. Kdor želi podrobnosti, se lahko obrne na omenjeni Inštitut (Isti-tuto di Studi Romani, Roma, Piazza dei Cavalieri di Malta, 2). Prejeli smo druge, ko ste vendar vi krivi da posli ne gredo tako, kot bi morali. Potolažila vas bo oseba, ki jo imate zelo radi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Neka vest, ki nikakor noče' prispeti, vas bo_ spravila v slabo voljo. Skušajte biti do skrajnosti potrpežljivi in svojih težav ne zaupajte drugim. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.). Ne sprejemajte ponudb, ki niso v duhu zakonitosti, pa čeprav vam jih dajejo osebe, ki veljajo veliko. RAK (od 23. H. do 22. 7.): Prišlo bo do ostrega prerekanja med vami in vašimi sodelavci. Skušajte zadevo iz- HOROSKOP ___ZA DANES_ gladiti, dokler se ne razširi. LEV (od 23- 7- d? 22. 8.): Preveč samozavestni ste in ne sprejemate tujih nasvetov. Tokrat bi se vam to nialo hudo maščevati. Poglobite prijateljstvo z novimi znanci. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Uspelo vam bo izvesti načrt, ki ste ga dolgo pripravljali in ki vam bo prinesel velik zaslužek. Ne prepustite se prevelikim upom. 10.): Z delom ne bo šlo vse tako, kot ste računali. Nekaj se bo zavleklo, kar bo vplivalo na nadaljnji uspeh. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. II.): Spletka bi vas znala spraviti v razdor s kolegi. Zato bodite vedno iskreni, da boste glede tega zaščiteni. Nekdo vam bo skušal podtakniti lastno krivdo. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.); Z neutemeljenimi očitki boste ranili občutljivost neke osebe. To ne bo škodovalo le njej, pač pa tudi vam, ker ste od nje odvisni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L); Preveč ste se obložili z delom in ne računate dovolj z materialnimi in moralnimi žrtvami, To bo vneslo razdor med vami in ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Ce se ukvarjate z umetnostjo, je to vaš dan. Srečno naključje vas bo privedlo v družbo osebe, ki bi vam mogla utreti pot. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Sprejeli boste sklep, ki bi lahko bil odločilen vsaj za najbližjo dobo. _ S 3. junija 1960 C* « rišli o-l) t* n s1 n k i dnevnik Popravljajo kopalni bazen na letališču ob Tržaški cesti Športni objekt bo služil za trening goriških plavalcev in skakalcev Na goriškem letališču ob Tržaški cesti se je pred časom zaključil prvi iečaj za mlade delavce pod pokroviteljstvom goriškega letalskega kluba. To je bil komaj začetek akcije, ki teži za tem, da se v Gorici ustvari vse' državno središče za aeronavtično kulturo. S tem v zvezi naj omenimo, da bodo popravili poslopje na letališču, ki je bilo poškodovano med zadnjo vojno, kakor tudi plavalni bazen, ki je zaradi okvar prav tako neuporaben. Po posredovanju pokrajinskega delegata CONI so pred dnevi pričeli bazen popravljati, da bi se v njem trenirali plavalci in skakalci • Ginnastice*. Bazen ustreza pravilom in je dolg 33,33 metra ter širok 10 metrov. V kratkem bodo namestili tudi dve skakalni deski, ki bosta visoki 1 in 3 metre. Ker bo v začetku bazen na razpolago aeronavtičnemu središču, občinstvo vanj ne bo imelo dohoda. V letošnjem poletju bodo preizkušali, koliko utegne ta športni objeto; omogočiti napredek plavalnega športa v naših krajih. Pozneje pa bodo organizirali tekmovanje s plavalci iz Trsta in Gradeža. Sedaj vpisujejo mladeniče in mladenke med 13. in 16. letom, ki bi se radi brezplačno naučili skakalnega športa. Tečajnikom bodo nudili osnovno pripravo v dvorani, pozneje pa jim bodo omogočili skoke na enometrski skakalnici. Vpisujejo na sedežu letalskega kluba vsak dan od 11. do 12. ter od 17. do 18. ure govoril deželni tajnik Mano Lizzero-Andrea iz Vidma o pomenu 2. junija ter o vzrokih, zaradi katerih je prišlo do neuspeha vrhunskega sestanka v Parizu med »štirimi velikimi*. Sprejem na prefekturi za dan republike Včeraj smo v Gorici proslavljali praznik republike. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, zvečer pa je bil razsvetljen grad in javne zgradbe. Ob 11.30 je prefekt dr. Ni-tri sprejel na prefekturi najvišje predstavnike oblasti, parlamentarce, predstavnike ustanov, zvez in strank. «»--------- Priprave za mednarodno razstavo psov v Gorici V nedeljo 26. junija bo v občinskem parku za županstvom tretja mednarodna razstava psov. V častnem odboru bodo vsi najvišji predstavniki oblasti in ustanov, v razsodišču pa bodo dr. Gerardo Coma, Giulio Colombo, prof. Giuseppe Solaro, prof. Raffae-le Moriotti in Teodor Drenik iz Ljubljane. Prijave psov se bodo zaključile 20. junija. Kakor predvideva pravilnik, bodo morali lastniki pripeljati štirinožce na razstavo najkasneje do 8.30. Odstranili se bodo lahko potem, ko bo razstava zaključena. Prepovedano je, da bi pse vozili na vrvici po parku. Izjema velja same za tisti čas, ko jih peljejo na razsodišče. Te dni je izšel pravilnik, ki točno določa pogoje za posamezne pse, iiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii Vpisovanje na Goriškem za izlet Primorskega Nepreklicno do konca tega Dr. Formentini, ki je dal tedna še vpisujemo za izlet, ki pobudo za to originalno zamiga naš list organizira 14. in 13. avgusta k Plitvičkim jezerom. Prijave sprejema za sovodenj-sko občino Mirko Kuzmin, ra ostale kraje pa naj si ljudje sami izberejo poverjenika, ki bo prinesel potrebne podatke z denarjem v naše uredništvo ali v upravo. Podrobnejše podatke o izletu smo že objavili v našem listu. Udoben avtobus bo odpeljal izpred Bratuševe kavarne v zgodnjih Jutranjih urah. Zborovanje KPI 'Včeraj dopoldne je bilo na Trgu Cesare Battisti v Gorici zborovanje Komunistične partije Italije, na katerem je V nedeljo v Števerjanu tekmovanje slikarjev Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 5. junija v Stever-janu tekmovanje slikarjev naše dežele. Organizira ga lastnik bara »Teatro* Edy De Ni-cold s sodelovanjem grofa dr. Formentinija. Pri organizaciji tega tekmovanja sodeluje tudi pokrajinska ustanova za turizem, da bi se popularizirale turistične vrednote v tej občini. Za najboljšo sliko bodo izplačali nagrado v znesku 100.000 lir, za ostale tri pa po 50.000 lir. Slikarji bodo razpostavili svoja stojala v Formentinije-vem parku za cerkvico, kjer bodo našli dovolj motivov, da bodo ob njih pokazali svojo umetnost.' V razsodišču bodo predsednik Marcello Ma-scherini, Tonci Fantoni in Di-no Predonzani. Vsa dela bodo naslednji dan razstavili v kavarni »Teatro* v Gorici. sel, bo gosjpm postregel s prigrizkom in vinom iz svoje kleti. Skoraj 70 milijonov za javna dela Upravno tehnični odbor deželnega skrbništva za javna dela v Benetkah je odobril načrte za naslednja javna dela: Gorica: Poslapje zadruge «Alpi Giulie«, 40 milijonov; Gorica: hiralnica, dodatni pregled, 10 milijonov; napeljava centralne kurjave v strokovni šoli v Farri, 3 milijone; popravilo in ureditev strokovne šole v Gradiški, 15 milijonov; nakup opreme za otroški vrtec v Zagraju, 800.000. Pričakuje se še dekret, s katerim se ti načrti odobrijo. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tei. 33-49. ki lahko sodelujejo pri tej razstavi. -■ «»----- Poletni vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.11 (D) (I), 550 (A), 6.44 (A), 7.42 (D) 805 (A), 8.36 (D)’ (2), 10.52 (A) (2), 14.02 (A), 15.51 (A) 17.12 (DD), 18.37 (A) 20.05 (A). 21.35 (D), 22 24' (A) 23.14 (D) (3). Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.25 fA), 6.59 (D), 7.30 (A),’ 8.35 (D), 10.53 (A) (4), 13.00 (D) 13.42 (A), 14.38 (D) (5), 15.34 (A) 17.26 (A), 18.55 (A) (6), 13.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A) (4), 22.39 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A) 6.57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14.37 (D) (5), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.38 (A). Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A). 8.33 (D), 10.50 (Aj 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.03 (A), 21.34 (D), 22.22 (A), 23.13 (D) (3). A: Accelerato; D: Diretto; DD: Direttissimo. 1) Neobvezni postanek v Gradiški in Sesljanu; od 26. junija do 11. septembra se ustavlja v Zagraju. 2) Od 26. junija do 11. septembra se ustavlja v Ses-ljanu. 3) Od 26. junija do 11. septembra ter od 18. decembra do 26. februarja 1961 vozi ob nedeljah, vsak dan pa od 1. do 31. avgusta. 4) Se ustavlja v Ločniku ob praznikih. 5i Od 25. junija do 10. septembra ter od 17. decembra do 25. februarja 1961 vozi samo ob sobotah, vsak dan pa od 1. do 31. avgusta. 6) Od 29. maja do 30. junija ter od 1. oktobra dalje se ustavlja v Pradamanu. Razdeljevanje sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica v Gorici je pričela z razdeljevanjem bonov za blago proste cone za mesec junij.. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo v tem mesecu prejeli: 1,500 kg sladkorja na odrezek št. 15. Sladkor bo v prodaji po 170 lir kg; 0,250 kg surove ali 0,200 pražene kave na odrezek št. 16; liter semenskega olja. Prodajalci jestvin na drobno so naprošeni, da dvignejo omenjene bone na sedežu trgovinske zbornice, soba št. 6, ali pa na upravi občine kateri pripadajo. «»— _ Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Veliki kape- tan«, R. Stock. E. 0’Brien, cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: «Naš agent na Avani«, A. Guinnes, G. Ivens, M. 0’Hara, v barvah. VITTORIA. 17.00: «Naglo potapljanje«, M. Stevvans, D. Malone. CENTRALE. 17.00: »Saracen- ska sablja«, L. Barker, C. Alonso, cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00: »Ubežnik«. n 16. etapa 43. kolesarske dirke po Italiji Anquetils presenetljivim časom prvi na til ju in no va roza majica Nesrečen dan za organizatorje; dve prometni nesreči - Pri prvi je bil ranjen kolesar Ricco. druga pa se je končala s smrtjo dveh otrok LECCO, 2. — Etapa na kronometer je predstavljala za Brianzo pravcati praznik. Nekateri so potegnili iz omar tudi starinske karakteristične obleke in so s koši polnimi rož pozdravljali kolesarje. Bilo je oblačno in ludi pihal je močan široko, ki je precej zaviral hitrost kolesarjev. Prvi je startal in je tudi prišel na cilj po 68 km vožnje na kronometer Domenicali, ki je zadnji v splošni lestvici. Za progo je kolesar rabil 1. uro 43’47”, a njegov čas je vzdržal le do prihoda Uliane, ki je moral kasneje prepustiti začasno prvo mesto Pi-scagli. Ti prvi so s prihodom drugih zdrknili vedno niže v lestvici, dokler ni privozil na cilj Francoz Anquetil, ki je dosegel naravnost presenetljiv čas 1 ura 29’57”, kar pomeni, da je vozil s povprečno hitrostjo 45,356 km na uro. Francoz je dobesedno uničil svojega najnevarnejšega tekmeca Gaula, a tudi Nencini je izgubil v direktnem dvoboju z Anquetilom 4 in pol minute. Današnja etapa je pokazala, da so bila predvidevanja zmago Anquetila upravičena. Ta kolesar se je morda do sedaj najbolje izkazal v svoji karieri, ker je dosegel naravnost presenetljivo hitrost in to kljub močnemu vetru in valoviti progi. Z da našnjo zmago si je Anquetil nadel roza majico in je enkrat potrdil, da je najresnejši kandidat tudi za končno zmago. Tudi Baldini je nepričakovano presenetil in je zasedel drugo mesto. Hoevenaers je izgubil 7’, Gaul skoraj isti čas, Nencini 4’26”, Massignan pa je zaostal nič manj kot za 9*. Samo Ron-chini je zaostal za francoskim asom le za S^”. V naslednjih petih etapah bo težko prišlo do kakih sprememb v lestvici. Treba bo pač počakati 22., t. j. alpsko etapo, v kateri bomo videli, če bosta imela Nencini in Gaul na prelazu dei Gavia ali Stelviu toliko moči, da bosta nadoknadila danes izgubljeni čas. Danes je bilo precej smole na Giru. Pripetili sta se nam- reč dve prometni nezgodi Prva nezgoda je doletela kolesarja Gian Antonia Riccoja, ki se je na nekem ovinku znašel pred avtom, ki je vozil z nasprotne smeri. Pri trčenju se je kolesar resno ranil, posebno po glavi in nogi. Takoj so ga odpeljali v kliniko v Seregno. Njegovo stanje je bilo tako resno, da se je razširila tudi vest o njegovi smrti. To pa so zdravniki zanikali. V bolnici so mnenja, da se bo stanje po- Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta DOBERDOB, Dnevnik Ane Frank Deseti brat Silni bič STANDREZ, 4. junija: 5. junija: 7. junija: 10. junija: Silni bič 11. junija: Dnevnik Ane Frank 12. juniji: Deseti brat V Doberdobu bodo prireditve poleg glavnega trga, v štandrežu pa na vrtu Kon zumne gostilne. — Pričetek prireditev ob 20.30. VRSTNI RED 16. ETAPE NA KRONOMETER SEREGNO — LECCO (68 KM): 1. Anquetil Jacques (Fyn-sec), ki je prevozil 68 km v uri 29’57”, s povprečno hitrostjo 45.356 km na uro 2. Baldini Ercole (GS Ignis) 1.31’24” 3. Ronchini Diego (Bianchi) 1.33’22” 4. Nencini Gastone (GS Car-pano) 1.34’23” 5. Poblet Miguel (GS Ignis) 1.35’06” 6. Carlesi 1.36T5” 7. Adriaenssens 1.36’22” 3. Pambianco 1.36’37” 9. Van Est 1.3642” 18. Gaul 1.36’47” 11. Hoevenaers 1.37’02”, 12. Battistini, 13. Kazianka, 14. Co-stalunga, 15. Ruegg, 16. Van Looy, 17. Bono, 18. Coletto, 19. Darrigade, 20. Fornara, 21. Ti-narelli, 22. Impanis, 23. Delber-ghe, 24. Massignan, 25. Catala-no, 26. Balti, 27. Brugnami, 28. Defilippis, 29. Pizzoglio, 30. Ce-stari, itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. Anquetil 62.23’24” 2. Nencini 62.27’04” z z. 3’40” 3. Hoevenaers 62.27’43”, 4T3” 4. Ronchini 62.29T3”, 5’49” 5. Gaul 62.30’56”, 7’32” 6. Massignan 62.31’22”, 7'58’’ 7. Delberghe 62.31’50”, 8’26” 8. Carlesi 62.31’52’\ 8’28” 9. Pambianco 62.32’05”, 8’41” 10. Adriaenssens 62.35T5”, 11’51” 11. Van Looy, 12. Coletto, 13. Couvreur, 14. Botella, 15. Gi-smondi, 16. Cestari, 17. Zambo. j ni, 18. Pizzoglio, 19. Junker-mann, 20. Brugnami, 21. Con-terno, 22. Sartore, 23. Benedet-ti, 24. Ruegg, 25. Poblet, 26. Van Est, 27 Baldini, 28. Ber-tran, 29. Battistini, 30. Petti-nati, itd. Anque.ii je skoraj s silo odvzel Hoevenaersu roza majico. Jo bo znal obdržati do končnega cilja? Alpske etape bodo povedale, če je Anquetil res najboljši udeleženec letošnjega Gira nesrečenega kolesarja gotovo izboljšalo. Največ so se bali zaradi morebitnih notranjih poškodb, vendar so z natančnim pregledom ugotovili, da teh ni. Druga nesreča pa se je pripetila, ker se je avto načelnika organizacijskega urada kolesarske dirke Torrianija zaletel v dva otroka. Torriani je vozil s svojim avtom po cesti proti cilju, ko se je njegovo vozilo znašlo pred dvema fantkoma, ki sta pritekla izza dreves ob cesti in sta hotela steči preko. Čeprav je avto vozil največ 60 km na uro, šofer ni utegnil preprečiti nesreče, ker sta bila fanta le nekaj metrov od vo- zila. Otroka, 8-letni Giovanni Lomazzi in 6-letni Angelo Colombo, sta bila na mestu mrtva in so ju kasneje prenesli v mrtvašnico tamkajšnje bolnišnice. V bolnišnici je prišlo do pretresljivih prizorov, ko so prišli tja starši mrtvih o-trok, ki so jih nemudoma obvestili o nesreči. Spočetka so starši mislili, da sta otroka ranjena, toaa kasneje, ko so videli negibna telesca njunih dragih, se je njihova žalost spremenila v obup. Organi prometne policije so takoj u-vedli preiskavo za ugotovitev krivde. TOTOSPORT Zmagoviti stolpec je sle. deči (v oklepaju poleg imen je mesto, ki ga je zasedel kolesar v včerajšnji etapi na kronometer): Anquetil (1)“ 1 Bafli (26) 2 Botella (34) X Conterno (39) X Darrigade (18) 2 Defilippis (28) 2 Gaul (10) 1 Gismondi (48) X Massignan (24) 2 Padovan (78) X Ronchini (3) 1 Sabatin neveljaven Van Looy (16) 2 Boni (42) X Kvote: 13 — 109.500, 12 — 18.665 lir. TELOVADBA BEOGRAD, 2. — v dneh 11. in 12. t. m. bo v Beogradu mednarodni telovadni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovansko vrsto bodo sestavili šele po državnem prvenstvu, ki bo 4. in 5. t. m. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIIIIItlllllllllMIlllll Lahkoatletski troboj univerzitetnih reprezentanc Tržačan Švara najboljši v teku na 110 m zapreke ■fciflfriS Nekaj’ podrobnosti o prihodu kolesarske dirke v Trst Prihod v Trst v nedeljo odhod pa bo v ponedeljek V glavnem so bili rezultati troboja Italija -Nemčija - Bolgarija povprečni CAGLIARI, 2. — Nocoj je bil na stadionu Amsicora mednarodni lahkoatletski troboj med univerzitetnimi reprezentancami Italije (2 elkipi), Nemčije in Bolgarije. Rezultati so le povprečni. Izstopa samo rezultat Tržačana Švare, ki je v teku na 110 m zapreke dosegel 14”4, kar je le za 2 desetinki slabše od italijanskega rekorda. Rezultati so sledeči: 110 m zapreke: 1. Švara (It. A) 14”4; 2. Zamboni (It. B), 3. Wulpev (Bolg.) 15”8; 4. Moll (Nem.) 16”1. Skok v daljino: 1. Bravi (It. A) 7,18 m; 2. Tsonjev (Bol.) 7,06; 3. Terzeziani (It. B) 7,04; 4. Witte (Nem.) 7,04. 400 m: 1. Loddo (It. A) 48’’2, 2. Oberse (Nem.) 49”9, 3. Car-levero (It.) 50”1, 4. Dimitrov (Bol.) 53”2. 100 m: 1. Berrutti (It. A) 10”8, 2. Scutler (Nem.) 11”2, 3. Mobellardo (It. A) 11”4, 4. Valov (Bol.) 11 ”5. 400 m zapreke; 1. Wilt (Nem.) 54”1, 2. Catola (It. A) 54”35, 3. Canevari (It. B) 56”6, 4. Gu-smarov (Bol.) 57”5. Skok v višino: 1. Riebersahm (Nem.) 1,94 m, 2. Grigorov (Bol.) 1,94, 3. Brandoli (It. B) 1,90, 4. Cordovani (It. A) 1,90. Štafeta 4 x 100 m: 1. Italija A (Giannone, Catola, De Mur-tas, Berrutti) 42”4, 2. Italija B (Monbellardo, Biondi, Urigo, Zamboni) 42”6, 3. Nemčija 42”7, 4. Bolgarija 42”7. Kopje: 1. Bonaiuto (It. A) 69,70 m, 2. Salomon (Nem.) 68,20, 3. Fecarotta (It. B) 65,39, 4. Dimitrov (Bolg.) 57,70. Tek na 1500 m: 1. Heidecke (Nem.) 4’04”3. Disk (izven programa): 1. Grossi 51.28 m, 2. Consolini 51.22, 3. Fantoni 47.17, 4. Luc-chese 46.58. Skok s palico (izven progra- ma): 1. Scaglia 4,20 m, 2. Chie-sa 4,10, 3. Madesani 4.00, 4. Putorieri 3,70. Kolesarji bodo verjetno privozili na cilj okoli 16.40 - Trst pa bodo zapustili naslednjega dne ob 10. uri Po petih letih se bo «Giro» zopet ustavil v Trstu. Ta P°" vratek so krajevni športniki dc-lgo časa pričakovali in vsa-kikrat, ko so javljali progo kolesarske dirke po Italiji, ki 1° leto za letom organizira «Gazzetta dello Šport«, so ljubitelji tega športa ostali razočarani. Kolesarji se bodo tokrat vendarle vrnili v Trst. Etapa Treviso-Trst teče po ravnini in bo dolga samo 147 km. Vse kaže, da bo zelo hitra in da se bo povprečna hitrost vrtela okoli 40 km na uro. Iz Trevisa bo start v nedeljo 5. t.m. ob 13. uri, na cilj pa bodo kolesarji verjetno privozili okoli 16.40. Kvestura in občina sta zaprli cesto od bivšega 'obmejnega bloka pri Devinu pa do cilja za ves promet od 15. do 17.30. Naravno je, da bodo ljudje lahko stali ob strani ceste. Zadnji del proge pred ciljem bodo ogradili, da bi tako zagotovili nemoten zaključek dirke. Zato ne bo na sprehajališču ob nabrežju dovoljeno niti parkiranje avtomobilov v določenih prostorih. Občinstvo bo lahko brezplačno prisostvovalo tako na cilju kakor drugje poteku zadnjega dela dirke. V višini cilja, ki bo nasproti Lloydove palače ob koncu Trga Unita, bo tribuna za sodnike, za RAI-TV in za novinarje, ki sledijo kolesarski dirki. Na nasprotni strani, to je proti morju, pa bo tribuna za predstavnike oblasti in za krajevne novinarje. Za RAI-TV so tudi določili poseben prostor ob pomolu Audace, katerega se bo poslužila (med drugim tudi zgradbe turistične ustanove) za intervjuje. V nedeljo zvečer bo z začetkom ob 21.15 na Trgu Uni-tš glasbena prireditev v organizaciji športnega dnevnika «Gazzetta dello Šport«. Prire- litiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiimiiifiifimiiiiiiiMiiiifMiiiiiiiiiiiiimiiniiiimMintiiiimiittimiiiiin Pokrajinski turnir diletantov Panziana-Eilera 2.1 (tl) Za Ponziano sta dosegla gola Lupoli in Corolli Sam rezultat današnje tek- je Gregori za las zgrešil u- me ni bil posebno važen. Pon-ziana si je bila namreč že osvojila prvo mesto v pokrajinskem turnirju in s tem pravico do nastopa v vsedržavnem finalnem turnirju diletantov, zato se je na občinskem stadionu zbralo okoli 3001; gledalcev, ki so bili prepričani, da bodo prisostvovali lepi in korektni igri. Tako je tudi bilo skoraj do konca, ko je drugi gol Ponziane izzval živčne proteste nasprotnikov in njihovo grobo igro, katere posledica je bila izključitev Zadnika. Na srečo je bilo tekme kmalu konec, sicer bi znalo priti do incidentov. V prvem polčasu je prevladovala Ponziana, katere napadalci so bili, razen desnega krila, bolj vigrani. Že v 5’ O a a m c c? O O c. E .% c£; < t* te \ c Ul £ C? -t cu CJ «s» o tr> c c. O ___ O Ki hi JO L; * * o A. <£ <3 cS s s r a (O tu te m «* esc -s c. * *£» ej C p * <- K| n» c c % o « "~*c3 S _ * c 4 o ■*> % c. S1 * s 56 5 ° >J s o % 3 C c * < Z O GC Ul > *o ; m. ;m , KoiU 400 jfMOi 4W ; 450 450 J 50 O*o 9f*o» -fff C Po včerajšnji utrudljivi etapi na kronometer ni izključeno, da ne bo danes nič posebnega na progi med Leccom in Verono. Verjetno bodo kolesarji izrabili današnjo etapo za počitek pa čeprav je tudi možno, da sprožijo množičen napad na novo roza majico. Kdor ni včeraj dal vse iz sebe, bo danes lan ko poskusil srečo ALOJZ RAVBAR: Prve dogodivščine EN DA L*J GEJ Prve korenine moje učenosti so pognale v domači osemletki, ki sem jo sicer dokončal, toda le s težavo prebijajoč se iz razreda v razred. Pri tem pa me Je najbolj oviral prirojeni odpor do šole. V šoli sem bil med prvimi samo, kadar smo odhajali domov; sicer sem se odlikoval po tem, da sem redko kdaj znal, kadar sem bil vprašan; to pa zato, ker sem se med poukom ukvarjal z vsemi mogočimi in nemogočimi rečmi, namesto da bi poslušal učitelja. In ko me je kaj vprašal, sem stal kakor lipov bog in bolščal vanj z izbuljenimi očmi kakor pohojena žaba. In v takih trenutkih sem videval, kaka se učitelj postopoma spreminja v eno samo velikansko dlan, ki bo zdaj zdaj lopnila po meni. Ko, da stvarno prikažem muke, ki sem jih prestajal v tej mučilnici, naj na kratko opišem en dan pouka v petem razredu. Tistega dne smo imeli prvo uro zemljepis. Učitelj Martin je vzel iz omare ne-velik globus in ga postavil na konec prve klopi. To je bil star globus, mestoma že močno oguljen, tako da Ognjene zemlje in Hudičevih otokov sploh hi bilo več na njem; čez del Sibirije je ležal madež rdečila in prepričan sem bil, da je to Rdeče morje; Indijski in Tihi ocean pa sta bila nagosto Opikana z mušjaki, ki so bili podobni še neodkritim otokom brez imena. Ko nam je učitelj pokazal to in ono, je začel spraševati. Najprej je vprašal mene. Pa ne samo zato, ker je vedel, da je zemljepis ena izmed mojih šte- vilnih Ahilovih pet, temveč tudi zato, ker sem med njegovim razlaganjem nekaj šaril pod klopjo. «Ti,» je učitelj namrščil obrvi in krepko sunil svoj dolgi kazalec proti meni, »ti, ki že četrt ure nekaj stikaš pod klopjo, pridi sem in pokaži, kje je Avstrija.« Ves skrušen sem se privlekel iz klopi in se bližal globusu, počasi, previdno, se obotavljal kakor lisjak, ki čuti pod crknjeno kuro nastavljeno past. Ko sem stal pred tistim pogubonos-nim učilom, sem nekaj časa z izgubljenim pogledom iskal Avstrijo. «No, ali bo kaj?» je nazadnje vprašal učitelj, prepričan, da ne bo nič. Ne da bi odgovoril, sem še dalje mrzlično iskal Avstrijo. S pogledom sem spreletaval Južno in Sever- no Ameriko vse do Aljaske, nato sem čez Arktiko prešel v Azijo, prebegnil sem Mongolijo, preplezal Himalajo, stikal po Indiji in Arabili, obšel vso Afriko, a o Avstriji ne duha ne sluha. Ker se mi je nazadnje začelo megliti pred očmi, sem si pomagal s kazalcem. Nekje blizu Kanarskih otokov sem ga pomakal v Atlantski ocean, ga potegnil na kopno na portugalski obali ter ga vlekel čez Pireneje v Francijo in dalje čez vso Evropo v Azijo in tako lepo naprej, dokler niso moje presrečne oči naposled le zagledale, kar so iskale. »Tukaj je!> sem vzkliknil z glasom Kolumbovega mornarja Rodriga de Tria-ne, ki je prvi zagledal Ameriko. Učitelj je onemoglo položil na globus svojo lopatasto dlan, ki je segala od Ladoškega jezera do Labra-dorskega polotoka. Ko je prišel do sape, je kar butnilo iz njega: »Cepec, to je vendar Avstralija, ne pa Avstrija!« Ko sem nato natančneje prebral napis, na katerem sem še vedno tiščal kazalec, ko da bi se bal, da mi uide, sem spoznal, da sem se res zmotil za en vmesni «al». Hotel sem še dalje stikati za nesrečno Avstrijo, pa me je učitelj spodil v klop in mi dal pe-tico. Ker pa so tiste čase redovali od desetice navzdol, je bila petica enako vredna »cveku«. Naslednjo uro smo imeli zgodovino. Učitelj nam je govoril o slavnih vojskovodjih in njihovih največjih zmagah. Pri tem nam je naštel toliko imen in krajev, da se mi je nazadnje vse to tako zmešalo v glavi, da si nisem bil več na jasnem, ali je kralj Leonida padel pri Termopilah ali je kralj Termopil padel pri Leonidah, ali je cesar Bonaparte zmagal pri Wagramu ali cesar Wa- gram zmagal pri Bonapar-teju. Nepričakovano pa me je učitelj vprašal: »Ti, ki že spet nekaj žvečiš, povej, kaj se je zgodilo pri Trafalgaru!« Ker sem imel tako nabita usta, da sploh nisem mogei spregovoriti, sem nagloma porinil na pol prežvečeni kruh v pest, ga stlačil v žep in pričel jecljati: »Trafalgar... Pri Trafalgaru... Na Trafalgaru... Trafalgar...« «Cuj,» je nazadnje prekinil učitelj, «nisem ti ukazal sklanjati Trafalgar, vprašal sem te, kaj se je tam zgodilo.« To sem tudi razumel, toda, kako naj vem, kaj se je tam zgodilo, ko pa ne vem, kaj Trafalgar pravzaprav je. In spet sem začel: »Pri Trafalgaru...« Ni šlo. Obtičal sem kakor galoša v ilovici. Zmanjkalo mi je sape. Pogrkaval sem, ko da bi se stiskala okrog vratu nevidna zadrga, in napeto strigel z ušesi, da bi ujel kak odrešilni šepet. In res sem začul za seboj nekoga, ki mi je pri-šepetava 1. Toda nisem ga razumel. Nagnil sem se malce vznak, da bi ujel tisto dobrohotno šušljanje, a zaman sem skušal izluščiti iz njega kaj določenega Vtem pa sem se razceja) kakor sveča na soncu, v zatilju mi je kljuvalo in pogled mi je samohotno uhajal k učiteljevi desnici, veliki kakor lopata za premog, s katero je vtepal učenost v poredne buče vaških mulcev. Hkrati pa sem ves čas zaznaval tisti skrivnostni pš-pš-pš, ki me je samo še bolj poneumnje-val. »Torej ne veš, kaj?» je slednjič rekel učitelj. ((Dobro. Za kazen boš doma dvestokrat napisal. Pri Trafalgaru je angleški admiral Nelson premagal francosko - špansko brodov-je.» Dvestokrat! — Sesedel sem se veliko bolj izmučen kakor Nelson po tisti svoji zmagoviti bitki. Tretjo uro smo imeli slovenski jezik. Da mi je tudi slovnica delala hude preglavice, ni treba niti omenjati. Ves čas mojega šolanja je kakor Damoklejev meč visela nad mojim temenom. Rad bi bil poznal tistega, ki si je umi-»lil to mučilo, to Prokru-stovo posteljo, sestavljeno iz slovenskih pravil in izjem, v katero je učitelj Martin s posebno naslado priklepal prav mene (Konec jutn) VATERPOLO ZAGREB, 2. — Jugoslo^ iki vaterpolisti so se že za pripravljati za olimpijske iS V ta namen je jugoslov8 ^ plavalna zveza Pova j^h skupen trening 18 olimP1-’ kandidatov. ga- 17., 18. in 19. t. m. bo V ^ grebu izločilni vaterpolo. ijje nir, ki se ga bodo ude ^ poleg reprezentance Jug°.s j„ je tudi moštva ZAR, GrcUe Bolgarije. Zmagovalec ‘d c. ja se bo plasiral za konc limpijski turnir v Rimu. BOKS godno priložnost, 3’ nato pa še Corolli. Ederovci se niso mogli znajti in srednji napadalec Ponziane je v 14’ po prodoru leve strani napada poslal pravo bombo le malo nad levi zgornji kot vrat. Ponziana je vztrajno pritiskala in v 30’ dosegla vodstvo. Fari-na je prodrl po desni strani in centriral, levo krilo Lupoli pa je ustavilo žogo s prsi v sredini kazenskega prostora in jo poslalo v mrežo: 1:0. Sledili so napadi Ponziane, le v zaključnih minutah polčasa se je Edera rešila pritiska in dvakrat ogrozila nasprotnikova vrata. V drugem polčasu so pa nepričakovano začeli črnorde-či valiti napad za napadom na vrata Ponziane in v 8’ tudi dosegli po akciji levega krila in zaključnem strelu desne zveze iz neposredne bližine (offside?) izenačenje. 4’ minute kasneje pa so zadeli viatnico. Strah je predramil belomodre, ki so strnili vrste in prešli zopet v napad. V 15’ je Ruzzier od 20 m s silovitim strelom pretresel vratnico presenečenega vratarja E-dere. Sledili so izmenični napadi, ker sta se obe moštvi trudili doseči zmagoviti gol. To se je posrečilo v 37’ Pon-ziani po prodoru Ruzziera, ki je centriral. Iz gneče je Co-rollt streljal v levi spodnji kot, a branilci Edere so žogo z onstran bele črte odbili. Sednik sprva gola ni priznal, a se je premislil, ko se je posvetoval s stranskim sodnikom. 2:1. Ederovcem so na žalost zaradi tega popustili živci in smo z olajšanjem sprejeli končni žvižg. Iv Košarkarsko evropsko prvenstvo ženskih ekip Z udeležbo desetih držav od 3. do 11. t. m. v Sofiji ditev bo brezplačna. Na Trg Unita bodo pod občinsko lačo postavili oder, na kat^ rem bodo nastopali sledeči j" gralci in pevci: Fiorella Bjn-| Oscar Carboni, Angela De Par; de, Anna Maria Fei, Q „ Twins, Cristina Jorio, Gj?” Latilla, Sergio Nardi, Aligh* ro Noschese, «Koko Fernande y sua orquestra brasilera«. delovali bodo tudi Edoard° Lucchina z orkestrom, Gabriela Monti in Nando Maggi- Ob priliki prihoda «Gira» Trst bo na Trgu Unita delova poseben poštni urad. Odhod iz Trsta bo v poi ‘ Ijek ob 10. uri iz BarkoveU-Kolesarji se bodo zbrali n Trgu Unita, kjer bodo sali odhodne liste. V PoVOp„. bodo nato šli proti cilju. F vorko bo otvar.iala re'clan’’,j: karavana, kateri bodo s'e kolesarji z avtomobili novina * jev in sodelujočih ekip- P° vorka bo šla po sledečih cestah: Corso Italia, Ul. Dantei Ul 30. Ottobre, Oberdankov trg, Trg Dalmazia, Ul. Ghega. Ui. Cellini, Trg Liberta in ramarski drevored. Iz Trsta se bo dirka nadaj ljevala do Belluna. 175 km od cilja pa bo cilj za gorsko nagrado in sicer na prehoci^ Maurie, kamor bi morali kolesarji privoziti približno okoli 15. ure. (t»-------- LAHKA A UETIKA Jannacone izboljšala rekord v teku na 800 m PADOVA, 2. — Med lanlt^ atletskim ženskim P<'venst1'!°la je Gilda Jannacone 'zbol{sltt lastni državni rekord v ,eKj na 800 m s časom 2’14”15* je za 1 desetinko boljši prejšnjega. NOGOMET SANTIAGO, 2. — v teljski tekmi, ki so jo odigta v Santiagu v korist prebi ji val- stva, ki je utrpelo škodo radi potresov, je Urugvaj P magal Cile 3:2. * * * 5/i MOSKVA, 2. — V MoSre. je enajstorica Lokomotive v magala 3:2 (2:0) angleško štvo Sheffiel Wednesday. TEHERAN, 2. — V b°.1'58jn skem dvoboju med Perrj) v j Italijo so gostje zmagal1 r8f od 8 srečanj. Jutri bo P%oj* no srečanje. Rezultati dv so sledeči: .očka*1 Izar (P.) premagal pO 1 Franceschinija (I.) „„,repi' Akbarzadeh (P.) — ler ia - -aferi)8 Mastellaro — Mossa (P-) ndab1* Lopopolo (I.) — Pakan (P ) aiia i1’! Vazik (P.) — Bresch|J» p.) Benvenuti (I.)—Yavan) ,p ) Bossi (I.) — Maghama j,. Tommassoni (It.) r nija (P.). mi1"1 „ ude^ zelo trd oreh za vse žence prvenstva. žlezen«8" mo samo, da je rep n8' SOFIJA, 2. — Vse je pripravljeno v bolgarski P^eegip nici za jutrišnji začetek evropskega prvenstva ženskih b0 v košarski. Stadion «Vasilji Levski« je že pripravljen in ^ od 3. do 11. t. m. prizorišče borb za evropski naslov. ,j8 venstva se bo udeležilo 10 držav, medtem ko so Fra pa in obe Nemčiji odpovedale udeležbo. Udeležile se ga bodo poleg državne reprezentance gostiteljev , ekipe Italije, Jugoslavije, Belgije, CSR, Holandske, P° Madžarske, Romunije in Sovjetske zveze Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, katerima bosta načelovala Bolgarija in Sovjetska zveza. Prve tri ekipe od vsake skupine se bodo plasirale za tekme v finalni skupini. Rezultati, ki jih bodo posamezne ekipe dosegle v izločilnih kolih, bodo veljali tudi v finalnem V zadnjem času sl je Sovjetska zveza zagotovila kar štirikrat naslov evropskega prvaka ženskih ekip, po enkrat pa je ta pripadel Italiji in Bolgariji. Naravno je, da so košarkarice Sovjetske zveze favoritke za naslov, pa čeprav nekateri menijo, da bo ta ostal, kot že pri zadnjem prvenstvu, v Bolgariji Bolgarska reprezentanca se je dobro pripravila in kot kaže, bo ca gostiteljev nastopi'8 pjj-deljo proti Jugoslaviji ^prijateljski tekmi in Je vila sosede z 61:56. enfii8 Včeraj je prispela v anc» tudi italijanska repreze 0, v kateri s0 Teresin« gri' Giovanna Šesto, Maris sotto, Franca Vendram ’persi» risa Geroni, Nicoletta ^et-Nidia Pausic, Liliana « QeV ti, Pia Mapelli, Mj!en“n jji-metti, Marisa Gentiim ggjpe rella Tarabocchia. jt»- spremljajo podpredsedn ^pji, lijanske zveze Enrico nje-trener Giancarlo Pru11 ’ gov pomočnik Emanue .gjjfll rini in sodnik Lelio p