INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Knmn r Q J letnik XVIV. št. 4 april 2013 V soboto, 6. 4. 2013, je bila v^Strugah predstavitev knjige STRUGE, Župnija svetegi Avguština. Knjiga, ki je nastajala pod vodstv ravnatelja Ivana Grandovca, govori o struških ljudeh, o zemlji in zgodovini, o vsem, za kar se je avtorjem zdelo, da je vredno predati zanamcem. Povod za nastanek knjige je bilo slavje diamantne maše (65 let) prelata Bogomirja Hrena. Slovesnost se je začela s svečano sveto maš pri kateri sta somaševala oba struška župnik upokojeni prelat Bogomir Hren in župnik Marinko Bilandžič, ter Zdravko Pogorelec. (foto: Janko Nose in Tamino Petelinšek) KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si "a Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Beseda urednice Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani! Pomladni dnevi so prebudili dejavnosti društev, organizacij, otrok v šoli in tistih, ki skrbijo za naše počutje v občini. Zvrstile so se in se še bodo čistilne akcije, na katerih smo in bomo ponovno dokazali, da nam ni vseeno za naravo in okolje, v katerem živimo. Društva so imela občne zbore, na katerih so člani pregledali delovanje v preteklem letu ter si zastavili naloge za tekoče leto ... Recesija, ki je prisotna že skoraj v vsaki skupnosti in jo občutimo tudi posamezniki, naj vam ne vzame volje do dela in življenja, naj vam pogled na naravo nadomesti željo po zabavi ter trošenju denarja za tisto, kar ni potrebno. Naj bo vaš nasmeh tolikšen, da ga lahko vedno malo podarite sorodniku, prijatelju, znancu, ki je v trenutni stiski in vam bo zanj hvaležen. ♦ Letošnja zima je bila res zima, v pravem pomenu besede, in tako je pomlad prišla nekoliko kasneje, a smo jo z nestrpnostjo čakali. Kot kaže, bo kmalu vse nadoknadila. Tudi dela na poljih so morala počakati, a potem je bilo vse bolj hitro in učinkovito. Moram pohvaliti kmetovalce, da so v letošnjem letu bolj pazili na čistočo naših cest in na njih puščali manj zelje in gnoja kot pretekla leta. Naj se to nadaljuje tudi v prihodnje, v zadovoljstvo vseh nas. Pomembna zadeva, ki je pred nami, je neformalna javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje - OPN. V tej številki je posebno vabilo, ki si ga skrbno preberite. Ne pozabite na javno obravnavo 15. maja 2013, ob 19. uri v Jakličevem domu, in 22. maja 2013, ob 19. uri, v avli PŠ Struge. Spoštovani občani, vzemite si čas za javno razgrnitev in javno obravnavo, kjer lahko podate pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPN. Na področju komasacije se stvari počasi urejajo in menim, da bomo kmalu prišli do dogovora z lastniki zemljišč ter komasacijo srečno pripeljali do zaključka. Seveda bo potrebno še nekaj časa, usklajevanja ... Želja vseh, ki so udeleženi (lastniki zemljišč, Upravna enota, Občina Dobrepolje) je, da komasacijo zaključimo, in postanete ne samo upravljalci, temveč lastniki zemljišč. V Ponikvah bodo nadaljevali z deli za dokončanje 1. faze podtlačne kanalizacije ter ureditev poljske poti, ki je bila pri izgradnji zelo uničena. Za začetek 2. faze pa čakamo na soglasje oziroma sklep Mi- nistrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o sofinanciranju projekta. Predvidevamo na začetek 2. faze v začetku meseca maja. Če imate vaščani Ponikev kakršne koli probleme z izgradnjo podtlačne kanalizacije, vas prosim, da me o tem obvestite. V mesecu aprilu bo objavljen razpis za obnovo šolske kuhinje in pripadajočih prostorov na Vidmu in razpis za izgradnjo vrtca. Potrebno je bilo še usklajevanje o racionalizaciji šolske kuhinje in novi popis kuhinjske tehnologije. Za vrtec je bil pregledan projekt, ter narejenih nekaj popravkov zaradi racionalizacije pri sami izgradnji. V Predstrugah bomo začeli z dokončanjem del in asfaltiranjem cestišča. Pred tem je potrebna zemljiško knjižna ureditev zemljišč. V Strugah se nadaljujejo dela izgradnje večnamenskega doma oziroma gasilskega doma, katerega bomo v letošnjem letu v celoti zaključili. Torej, objekt in okolica bosta dokončno urejena. Za čistilno napravo v Zdenski vasi pridobivamo vsa potrebna soglasja in dovoljenja za izdajo gradbenega dovoljenja. Planiramo v letošnjem letu pridobiti gradbeno dovoljenje, v naslednjem letu pa izvedbo čistilne naprave in zbirnega centra. V pridobivanju je gradbeno dovoljenje za javno razsvetljavo na Videmskem hribu in v ZN Predstruge, kjer je potrebno postaviti nova odjemna mesta oziroma pri-žigališča. Gremo v racionalno rabo javne razsvetljave z novimi svetilkami z močjo samo 15 W. ♦ KAZALO Poročilo o kakovosti pitne vode............................................................5 Teden Rdečega križa........................................................................... 7 Narodopisna knjižnica Antona Mrkuna.............................................. 10 Predstavitev knjige Struge, župnija svetega Avguština........................ 12 Dobrepoljski tekači povezali soline................................................... 25 * Drage občanke in občani, želim Vam prijetno praznovanje 27. aprila - Dneva upora proti okupatorju in 1. maja - praznika dela. * Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) in 22. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur. list RS, št. 28/08), župan Občine Dobrepolje izdaja JAVNO NAZNANILO o neformalni javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje - izvedbeni del i. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje - izvedbeni del/ tekstualne in grafične vsebine (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje TOPOS, d.o.o., Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto. Na mestu razgrnitve bo na vpogled tudi: Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje, HH elaborat, IZVO, d.o.o., Ljubljana, april 2011, št. projekta B80-ŠNS/10 Analiza poplavnosti v občini Dobrepolje/ predvidena ureditev, HH elaborat, iS Projekt, d.o.o., Ljubljana, junij 2012, št. projekta D53ŠNS/11, Dopolnitev strokovnih podlag za naselje Kompolje, Zaključno poročilo, ACER, d.o.o., Novo mesto, december 2012. II. Neformalna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN bo potekala od ponedeljka, 6. maja 2013, do vključno petka, 31. maja 2013, v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, v delovnem času občinske uprave (razen ob sredah, ko bo ogled možen do 19. ure). Gradivo bo javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Dobrepolje: www.dobrepolje.si. III. Javni obravnavi bosta potekali: - 15. maja 2013, ob 19. uri, v veliki dvorani Jakličevega doma, Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje, ter - 22. maja 2013, ob 19. uri, v avli Podružnične šole Struge, Lipa 16, 1313 Struge. IV. V času trajanja neformalne javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPN. Pripombe in predloge je možno podati do vključno 31. maja 2013 - pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, z oznako »Neformalna javna razgrnitev OPN - pripombe« ali na elektronski naslov: obcina.dobrepolje@siol.net. V. Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (www.dobrepolje.si), v občinskem časopisu Naš kraj, na radiu Zeleni val in na oglasni deski Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Številka: 35001-0001/2011-18 Videm, 19.4.2013 Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin, l.r. C ' RRALUR Priložnost za delodajalce! Evropska sredstva za kadrovske štipendije Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Enotne Regijske štipendijske sheme (ERŠS), 29. 03. 2013 objavila na spletni strani www.rralur.si Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije 2013/2014. VKLJUČITEV V PROJEKT, KI SE IZVAJA ŽE OD LETA 2007, DELODAJALCEM OMOGOČA 50% SOFINANCIRANJE KADROVSKEGA ŠTIPENDIRANJA IZ EVROPSKIH SREDSTEV, KAR JE DO DANES IZKORISTILO ŽE 62 DELODAJALCEV IZ LJUBLJANSKE URBANE REGIJE. Osnovni cilj štipendijske sheme, ki se izvaja poenoteno po vsej Sloveniji z nosilci REGIONALNIMI RAZVOJNIMI AGENCIJAMI, je spodbujanje kadrovskega štipendiranja ter povezovanje gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta - in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji. Vsi zainteresirani delodajalci s sedežem ali poslovno enoto v Ljubljanski urbani regiji se prijavite na Javni poziv z dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani RRA LUR www. rralur.si. V KOLIKOR BOSTE V PRIHODNJE IMELI POTREBE PO NOVIH KADRIH, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE VKLJUČITE V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA LETO 2013/2014. PRIJAVITE SE TAKO, DA ODDATE VLOGO NA JAVNI POZIV. ROK ZA ODDAJO VLOG NA RRA LUR PO POŠTI ALI OSEBNO JE 28.06.2013. DODATNE INFORMACIJE: mag. Liljana Drevenšek (vodja projekta), e-mail: liljana.drevensek@ljubljana.si Meta Koprivšek Tomažič (področni svetovalec), e-mail: meta.koprivsek-tomazic@ljubljana.si spletna stran www.rralur.si tel.: 01 306 19 05 Projekt Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. ♦ POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE v občini Dobrepolje v letu 2012 V skrbi, da bi tudi v bodoče pili ustrezno pitno vodo, moramo že danes poskrbeti za njeno ohranitev. Odgovornost posameznika je, da pitno vodo uporablja v zmernih količinah in ko ta postane odpadna voda, katere povzročitelj je, z njo skrbno ravna! Zaradi naravnega kroženja vode se nam nespamet lahko kmalu obrestuje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2012 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS št. 118/08). V njih so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov ter upravljavcev na območju občine Dobrepolje. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju Občine Dobrepolje na vodovodnem sistemu Rob - Dobrepolje, Tisovec in Podtabor. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vo-dovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno kemijske laboratorijske preskuse. V Preglednici je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih za leto 2012, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Dezinfekcija vode na zajetjih se izvaja s plinskim klorom. Pri neskladnih vzorcih se je izkazalo, da je glavni vzrok pomanjkljivo vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (notranji nadzor v letu 2012) je objavljen na spletni strani http://www.jkpg.si in ga je izdelal izvajalec notranjega nadzora kakovosti pitne vode, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode. Kakovostno stanje pitne vode je odvisno od kakovosti vodonosnika, po katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za nadaljnjo ustrezno oskrbo s pitno vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali. Posebno skrb je potrebno posvetiti v kmetijstvo, prometu, pri urbanizacij, v gospodarstvu in tudi na področju nenadzorovanega čiščenja greznic in drugih odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih in gospodarstvu. Na naši spletni strani boste našli tudi Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, Navodila o prekuhavanju vode (v primeru uvedenega ukrepa) in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Na spletno stran vabljeni tudi v primeru, ko želite več informacij z drugih področij naše dejavnosti. Javno komunalno podjetje Grosuplje Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja Preglednica: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2012 Občina Dobrepolje INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušan a kemijska preskušanja Ime sistema Dezinfekcijsko sredstvo Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra Rob Dobrepolje plinski klor 16 1 1 1ECKB 1 1ECKB 1 1 4 3 0 0 0 0 Podtabor plinski klor 26 4 0 / 2 2ECKBEN 0 2 7 12 0 0 0 0 Tisovec plinski klor 4 2 0 / 0 / 0 0 2 / 0 0 0 0 Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja Javno komunalno podjetje Grosuplje priporoča uporabnikom pitne vode iz javnega vodovoda, da redno vzdržujejo svoja interna hišna vodovodna omrežja in tako poskrbijo, da ne bo prihajalo do nepotrebne neskladnosti pitne vode. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom vgrajenim v vodomernem jašku in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Vodovodni priključek od odcepa na glavnem vodu do vodomera pa je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe in se obračunava po posebni tarifi »Vzdrževanje hišnega priključka«. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je potrebno na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. (Vir: IVZ RS) Informacija, iz katerega vodovodnega sistema se oskrbuje posamezno naselje v Občini Dobrepolje, katerega vodovodni sistem je v upravljanju JKP Grosuplje VODOVODNI SISTEM NASELJE PODTABOR HOČEVJE BRUHANJA VAS CESTA ČETEŽ PRI STRUGAH KOLENČA VAS KOMPOLJE LIPA MALA VAS PAKA PODGORA PODGORICA PODLOG ROB PODPEČ DOBREPOLJE PODTABOR PONIKVE POTISKAVEC PREDSTRUGE PRI CERKVI-STRUGE RAPLJEVO RAŠICA ROB TRŽIČ VIDEM ZAGORICA ZDENSKA VAS Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu VODOVODNI SISTEM PODTABOR ROB TRDOTA VODE* [°dH] 13,1 16,6 *Prikazane so največje izmerjene vrednosti na vodovodnem sistemu LESTVICA TRDOTE VODE: 0 - 4 °dH zelo mehka (destilirana voda) 4 - 8 °dH mehka voda (deževnica) 8 - 18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod) 18 - 30 °dH trda voda nad 30 °dH zelo trda voda Nemške stopinje (°dH) - 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode Javno komunalno podjetje Grosuplje Društvo Sožitje vabi prostovoljce Društvo SOŽITJE Grosuplje, Ivanč-na Gorica, Dobrepolje išče osebe, ki bi želele delati z mladostniki in odraslimi z motnjami v duševnem razvoju. Vsako sredo imamo klubsko delavnico z najrazličnejšimi prostoča-snimi dejavnostmi in vsako drugo soboto v mesecu organizirano plavanje v bazenu v Šentvidu pri Stični. Za izvajanje programov društva in Zveze Sožitje pa potrebujemo tudi spremljevalce za osebe z motnjami v duševnem razvoju na taborih vse-življenjskega učenja, ki potekajo od junija do septembra. Kako lahko pomagate? • z vključitvijo v društvo Sožitje • z aktivnostmi pri izvajanju programov prostočasnih dejavnosti • z vodenjem rekreacije, tudi v bazenu • z novimi idejami pri izvajanju pomoči OMDR, njihovim staršem • da del dohodnine namenite otrokom, mladostnikom in odraslim z motnjami v duševnem razvoju, ki se združujemo v društvu Sožitje Grosuplje. Vsako sredo na Adamičevi 29, dosegljivi pa smo na tel. štev. 031 600 020, Nevenka ali 031 668 788, Barbara ter e-naslov: sozitje.grosuplje@siol.net Društvo Sožitje Teden Rdečega križa Anica Smrekar Od 8. do 15. maja vsako leto obeležujemo teden Rdečega križa, letos s poudarkom na 150-letnici delovanja te največje humanitarne organizacije na svetu in 60-letnici prve krvodajalske akcije v organizaciji Rdečega križa Slovenije. 150 let od ustanovitve Mednarodnega odbora Rdečega križa 17. februarja 1863 je pet švicarskih humanistov na pobudo Henryja Dunanta ustanovilo Mednarodni odbor za pomoč ranjenim. Henry Dunant se je leta 1859 kot poslovnež znašel v bližini znamenite bitke pri Solferinu, kjer se je spopadlo 270 000 francoskih in avstrijskih vojakov. Na bojišču je obležalo 40 000 mrtvih in ranjenih, za katere ni nihče poskrbel. Henry Dunant je organiziral prostovoljce iz okoliških vasi, da so ranjenim nudili pomoč. Kasneje je to nečloveško trpljenje opisal v knjigi Spomini na Solferino in začel s prizadevanji, da bi se ljudje v mirnem času čim bolje poučili in pripravili na nudenje pomoči v vojni ali ob naravnih nesrečah. Henry Dunant je bil skupaj s F. Passujem prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1901, Mednarodni odbor RK (ICRC) pa je Nobelovo nagrado prejel že trikrat: 1913, 1944 in 1963. Bistvena naloga RK še danes ostaja, da se hitro in učinkovito odziva na humanitarne potrebe ranjencev, zapornikov, beguncev in civilnega prebivalstva, ki jih je prizadela vojna ali naravne in druge nesreče. Danes Rdeči križ združuje 186 nacionalnih združenj, letno pa pomaga več kot 100 milijonom ljudem. Slovenci smo se mu v okviru Avstro-Ogrske monarhije pridružili že leta 1863, od 1993 pa je Rdeči križ Slovenije priznan kot samostojna in enakopravna članica mednarodnega gibanja Rdečega križa. 60 let krvodajalstva Leta 1953 je organizacijo krvodajalstva v Sloveniji prevzel Rdeči križ in prva krvodajalska akcija pod okriljem Rdečega križa je potekala 9. marca v Zagorju, ko je kri darovalo 9 rudarjev. V šestdesetih letih širjenja duha prostovoljnega krvodajalstva smo dosegli zavidljive rezultate, saj naša država sodi med tiste, ki vse potrebe po krvi zagotovijo same. Letno se tako na terenskih krvodajalskih akcijah ali v transfuzijskih službah odzove več kot 110 000 krvodajalcev ali skoraj 400 na dan, kar pomeni upanje za rešitev premnogih človeških življenj. Oba jubileja bomo tudi v Območnem združenju RK Grosuplje obeležili s predstavitvami našega dela, prikazom nekaterih ukrepov prve pomoči ter z merjenjem krvnega tlaka in sladkorja na tržnici v Grosupljem in Ivančni Gorici. ♦ RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Območno združenje Grosuplje Vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V sredo, 22. 5. 2013 od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Ferda Vesela, Šentvid pri Stični V četrtek, 23. 5. 2013 od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici V petek, 24. 5. 2013 od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Dobrepolje, Videm-Dobrepolje V ponedeljek, 27. 5. 2013 od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Skupaj rešujmo življenja! Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 22. 7. do 31. 7. 2013. Število mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja otrokovih izbranih zdravnikov. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na OZRK Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 10. 05. 2013. Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, proračunov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter prispevka staršev. Starši bodo plačali razliko do polne cene, kar znaša 110,00 €. Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 18. 06. 2013. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01/7811-630 ali 051/380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ozrks.si. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira devetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 22. 7. do 31. 7. 2013. Za vodenje skupin otrok v starosti od 6 do 15 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 20 let - študentje pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri in ostali navedene izobrazbe - izkušnje pri delu z otroki - znanje osnovnih plavalnih veščin Pisne prijave zbiramo do 15. 6. 2013 na naslov: Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, E-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št 781 16 30 ali GSM 051 380 351. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIZA GROSUPLJE OBČINA DOBREPOLJE TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov Izzivi sedanjosti za prihodnost Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje VABI vse ekopridelovalce in ostale, ki bi želeli ponuditi in prodajati svoje izdelke in pridelke NA TRŽNICI, ki bo organizirana v soboto, 18. maja 2013 od 14.00 ure dalje, na trgu pred občinsko stavbo! PRIDITE, PRODAJAJTE, KUPUJTE! PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com EK',RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Obleka za Karitas Po go sto me kdo vpraša, kako bi lahko daroval obleko ali druge uporabne stvari za Karitas. Dobrepoljska Karitas nima primernega skladišča in do sedaj tudi ni bilo velikega povpraševanja po oblekah. V zadnjem času pa me je več staršev vprašalo, kje bi lahko dobili obleko za osnovnošolske otroke, zato Župnijska Karitas Dobrepolje organizira ZBIRANJE OBLEKE IN OBUTVE ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE (od 6 do 15 let) v soboto, 11. maja 2013, od 10.00 do 12.00, pred župniščem na Vidmu. Morda je vašim otrokom kaj premajhno ali preveliko, pa je še lepo in uporabno in bi želeli podariti. Otro -ci potrebujejo predvsem modernejša in bolj športna oblačila. Lepo prosimo, da bi prinesli cela in čista oblačila in ne bi nosili neuporabnih stvari, ki bi jih si -cer vrgli v kontejner. Prosimo tudi, da ne bi prinašali oblačil za odrasle ali za dojenčke, ker trenutno tega ne potrebujemo in nimamo kje shraniti. Hvala za ra -zumevanje. Obleko lahko oddate ali prejmete tudi na Škofijski karitas Ljubljana, Hudovernikova 6, tel.: 01 43 92 130, 051 693 322, e - mail: karitas@guest.arnes.si. Če obleko potrebujete, dobite najprej naročilnico na sedežu Škofijske karitas Lj., Poljanska cesta 2. Potre -bujete samo osebni dokument. Z naročilnico greste v skladišče na Hudovernikovi 6, Ljubljana, kjer vam bodo izdali oblačila, ki so na voljo. Veseli bomo, če se boste odzvali našemu vabilu in pomagali družinam v stiski. Marta Šuštar Izjemni uspehi mladih tekmovalcev Glasbene šole Grosuplje Robert Petrič in Nina Kaufman Z velikim ponosom objavljamo rekordno število zlatih priznanj - kar sedem, ki so jih februarja na regijskih tekmovanjih dosegli naši učenci. Na regijskem tekmovanju flavtistov na Vrhniki sta tekmovalki iz razreda prof. Ni-koline Kovač (Ivančna Gorica) dosegli naslednji uspeh: • Tinkara Stražišar je v kategoriji 1. c zasedla 2. mesto (91 točk), • Katarina Zvonar pa v kategoriji 1. b 1. mesto (95,33 točke). Obe sta prejeli zlato priznanje. Spremljevalka na klavirju je bila Evelin Legovi c. • Karmen Kušlan iz razreda prof. Helene Potočnik (Grosuplje) je ob spremljavi Eve Sotelšek v kategoriji 1. b prejela bronasto priznanje. • Prav tako ob spremljavi Eve Sotelšek je v kategoriji 1. b saksofonist Martin Samec (Grosuplje), pod mentorstvom prof. Andreja Tomažina, zasedel 1. mesto (91,67 točk, zlato priznanje). V Trbovljah, kjer je potekalo tekmovanje pianistov, sta najvišji uvrstitvi in zlati priznanji v kategoriji 1. a pripadli našima učencema (oba s Škofljice): • Martin Šalamon, učenec prof. Evelin Legovic, je dosegel 92,33 točk, • Ema Markič, učenka prof. Lovorke Ne-meš Dular, pa 91,33 točk. V 1. a kategoriji klarinetistov sta učenca prof. Sama Perka (Grosuplje) ob pomoči spremljevalke Elene Metelko prav tako osvojila zlati priznanji in sicer: • Urban Šifrar 91,67 točk (četrto mesto) in • Zala Katarinčič 95,67 točk (absolutno prvo mesto). Na Jesenicah pa je v disciplini kljunasta flavta v 1. c kategoriji tekmovala: • Ana Starc iz razreda prof. Jasne Rojc (Grosuplje) ter dosegla 1. mesto ter srebrno priznanje. Katarina Zvonar je dobila priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo in je skupaj z Zalo Katarinčič nastopila na zaključnem koncertu v petek, 15. februarja 2013, v Glasbeni šoli Domžale. V marcu so se vsi tekmovalci z zlatimi priznanji z regijskih tekmovanj preizkusili še na državnem tekmovanju »42. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije«. Tudi tu so dosegli vrhunske rezultate in s tem postavili nov mejnik v zgodovini naše šole: Razred klarineta, prof. Samo Perko (klavirska spremljevalka Elena Metelko): • Urban Šifrar kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 1. mesto (98 točk), • Zala Katarinčič kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (96,50 točke). Razred flavte, prof. Nikolina Kovač (klavirska spremljevalka Evelin Legovic): • Katarina Zvonar, kategorija 1. b: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (kar 99,50 točke), • Tinkara Stražišar, kategorija 1. c: priznanje. Razred saksofona, prof. Andrej Tomažin (klavirska spremljevalka Eva Sotelšek): • Martin Samec, kategorija 1. b: srebrna plaketa, 7. mesto (92,60 točke). Razred klavirja, prof. Lovorka Nemeš Dular: • Ema Markič, kategorija 1. a: bronasta plaketa (88,40 točke). Razred klavirja, prof. Evelin Legovic: • Martin Šalamon, kategorija 1. a: bronasta plaketa (86,20 točke). Urban Šifrar je nastopil tudi na koncertu prvonagrajencev v Glasbeni šoli Krško v sredo, 27. marca 2013. Vsem iskreno čestitamo! ♦ Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2013/2014 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej spletno stran). Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov, in sicer: • trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), • klarinet in saksofon, • oboa, fagot, • violončelo, • klavirska harmonika, • petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Za šolsko leto 2013/2014 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 18. in 25. maja 2013 od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje, • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, • Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna. 0 rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej spletno stran). ♦ Narodopisna knjižnica Antona Mrkuna - tretja knjiga Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Kljub kriznim časom domoznanska zbirka, ki so jo osnovale tri občine, živi in postaja tradicionalna. Prinaša pomembna dela naših občanov, ki še niso izšla v knjižni obliki (Ana Gale: Skozi našo vas) ali so izhajala po različnih glasilih in so klicala po skupni knjižni izdaji (Mihaela Jarc-Zajc: Gospa Mihaela iz Višnje Gore) ali pa so zaradi starosti in posebnih okoliščin težje dostopna. To zadnje velja za delo dobrepoljskega župnika Antona Mrkuna Narodopisna knjižnica, ki je izšlo kot tretja knjiga te zbirke v letu 2013. Marija Samec Na literarnem večeru so jo predstavili avtorji prispevkov: dr. Mihael Glavan, predstavnica založnika Roža Kek, ravnatelj OŠ Dobrepolje Ivan Grandovec, upokojena etnologinja Anka Novak, avtor bibliografije Mrkunovih del Drago Samec in lektorica knjiga Marija Samec, odlomke pa je brala bibliotekarka Jasmina Mersel. Duhovnik Anton Mrkun (* Ig, 4.7.1876 - f Cleveland, 31.10.1961) je bil rojen v kmečki družini s petimi otroki v vasi Studenec pri Igu v Cankarjevem letu 1876. Poznal je vse predstavnike slovenske moderne, predvsem Murn se je zatekal k nj emu z iskanj em zgodovinskih tem za pesmi. V ljudsko šolo je hodil na Igu, v gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani, posvečen je bil leta 1900. Bil je revnejši dijak, zato se je od zgodnejših let preživljal z inštrukcijami in ni mu bilo pod čast višješolcem zjutraj čistiti čevljev, za kar je vsako jutro dobival kos kruha, ob nedeljah pa priboljšek. Kot kaplan je služboval najprej v Kopriv-niku na Kočevskem in med Kočevarji je izpilil svojo nemščino. V letih 1902-5 je bil v Velikih Laščah in tu se je seznanil z dobrepoljskim učiteljem Franom Jakličem. Nato je služboval še na Razdrtem pri Postojni in v Mengšu, kot župnik pa 20 let na Homcu, od 1909-1929, odtlej pa do jeseni leta 1943 je bil župnik v Dobrepolju, nato odšel v Ljubljano, kjer je imel dobrodelno pisarno, po vojni pa odšel preko Italije v Ameriko. Kot naslovni dobrepoljski župnik je leta 1961 umrl v Clevelandu. Bil je človek neverjetne širine interesov, zato jih bomo strnili in navedli samo izstopajoče. ♦ Versko-nabožni tisk: objavljal članke v verskem časopisju Zgodnja danica in Voditelj v bogoslovnih vedah ter napisal dva molitvenika, Voditelj v srečno večnost in Slovanski svetniki; iz francoščine pa prevedel Ugovore proti sveti veri. ♦ Vseskozi je deloval na področju dobrodelnosti. Med prvo vojno je ustanovil društvo Dobrodelnost, ustanovil Društvo za pohabljeno mladino in Begunsko pisarno. Pri njem na Homcu je bilo veliko ukrajinskih beguncev, ki jih je vzdrževal. Tudi izdajal je Dobrodelno knjižnico. ♦ Za izseljence je osnoval Rafaelovo družbo, ki obstaja še danes. V letu 1927 je z dovoljenjem ordinariata odšel med slovenske in hrvaške izseljence v Argentino ter v Buenos Airesu osnoval izseljeniško pisarno in ustanovil za Slovence list Izseljenec, za Hrvate pa Glas iseljenika. ♦ Protialkoholno vprašanje je študiral v Švici, kjer so mu povedali, da se je v tem boju nujno lotevati tiskane propagande in da morajo imeti takšno količino protialkohol-ne literature, da jo gazijo do kolen. Tega se je poskušal držati in je o alkoholnem vprašanju pisal v tedanje glasilo Zlata doba ter sestavil Mali protialkoholni katekizem, ki je izšel v štirih izdajah v kar 25.000 izvodih, pa Protialkoholni katekizem, Alkoholno vprašanje, Zgodovino protialkoholnega gibanja ter Dinamit in antidinamit. Bil je odbornik Svete vojske v protialkoholnem boju, ja, tudi pri nas je delovala, in bil je tudi njen predsednik. ♦ Bil je soustanovitelj Misijonske zveze, ki naj bi vodila vse delo za misijone med Slovenci in leta 1916 kupil Groblje pri Domžalah, ki je pozneje postalo slovensko misijonišče. Spisal je knjigo Poganski mi-sijon. ♦ Že kot kaplan je začel ustanavljati prosvetna društva, tako v Velikih Laščah, na Homcu ter v Mengšu, kjer je poskrbel tudi za prosvetne domove. ♦ Narodno-obrambna dejavnost: že 1917 je bil soustanovitelj lista Jugoslovan, v letu 1918 pa je izdal pod psevdonimom Jošt Vrne brošuro Ob enajsti uri, ki jo je avstrijska oblast zaplenila in obstaja samo en izvod v NUK-u. ♦ Ob težavah, ki so jih imeli duhovniki, sta z Janezom Kalanom ustanovila stanovsko društvo Vzajemnost in list z enakim imenom. Njegova zasluga je, da so društva ustanovili tudi v drugih jugoslovanskih škofijah. Sestavil je Cerkveni priročnik za katoliške Jugoslovane s popisom organizacije katoliške cerkve v Jugoslaviji z vsemi ustanovami. ♦ Izjemno živahno je bilo tudi njegovo delo na gospodarskem in zadružnem polju. Ustanovil je hranilnico in posojilnico v Velikih Laščah in na Homcu (1909), Živinorejsko zadrugo za kamniški okraj in bil v letih 1910-18 njen načelnik. Pod Krekovim vplivom je ustanovil strojno zadrugo v Mengšu in električno strojno zadrugo v Šmarci, pa Slamnikarsko zadrugo v Mengšu, Sadjarsko društvo za kamniški okraj in nato tudi podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dobrepoljah. O kmetijskem zadružništvu je pisal v glasilo Narodni gospodar. Imel pa je tudi več predavanj, poslušalci mu pa kar verjeli niso, ko jim je razlagal, da v Švici molzejo moški. ♦ Med dvajsetletnim službovanjem na Homcu je spisal knjigo Homec z zemljepisnimi, narodopisnimi in zgodovinskimi podatki, ki so jo tam že ponatisnili. ♦ V Dobrepolju se je posvetil socialni in zdravstveni reformi. Kupil je nekdanjo fužino v Ponikvah ter ustanovil Zavod sv. Terezike, ki so ga sestavljali zdravstveni dom, kopališče, lekarna, gospodinjska šola in ambulanta ter kapela. Nato je ustanovil Zdravstveno zadrugo, kar je bilo tedaj nekaj posebnega. Tu je izdajal tudi dva lista: Prijatelj bolnikov in Samarijan. ♦ V Dobrepolju se je lotil tudi gradnje prosvetnega doma, ki ga še danes - v novi podobi - poznamo kot Jakličev dom. ♦ Trajno pa se je v zgodovino dobrepolj-ske doline zapisal s tremi knjigami, ki jih je zbral med tukajšnjimi ljudmi: Narodne pesmi Dobrepolja ter v Domoznanski zbirki ponatisnjenima knjigama, ki ju je naslovil Kmetijstvo ter Obrti in trgovina. ♦ Dodajmo še, da je med vojnama izdajal dva lista z umetnostno tematiko: Našo slogo in Ars sacra. ♦ Pred vojno je izdal knjižico Boljševiška protiverska načela, v Ameriki pa še Gospo- darski in socialni ustroj komunizma, ker se ni strinjal z našo tedanjo ureditvijo. V Ameriki je izdal še več ekumenskih publikacij. Znal se je povezati z domačimi informatorji, že v leta 1933 izdanih Narodnih pesmih navaja vse, ki so mu posredovali gradivo, stike pa je dlje časa vzdrževal z Ivanom Drenom iz Ponikev, ki ga je spodbujal, da je objavljal tudi v časopisju. Vezi pa je spletel tudi z uredniki in izdajatelji periodike, med njimi z zadrugarjem Antonom Kraljem iz Zagorice, ki je bil urednik Narodnega gospodarja, in z župnikom Karlom Škuljem iz Ponikev, ki je pred vojno izdajal Kočevskega Slovenca, po vojni pa v Buenos Airesu revijo Slovenska beseda. Mrkun je bil torej bibliofil, knjižničar, zbiratelj knjig, lastnik knjižnice 4 tisoč knjig in obsežnega arhiva, pisec in izdajatelj knjig in časopisov doma in v tujini. To je samo površen povzetek njegovega dela. Podrobneje sta ga osvetlila v razlagalnem delu knjige etnologinja Anka Novak, ki se je sprehodila skozi njegovo delo na etnološkem področju, njegovemu duhovniškemu poslanstvu in širokem obzorju znanj in zanimanj pa se posvetil dr. Zvone Štru- belj. O učitelju, slikarju in fotografu Tonetu Ljubiču, ki obe Mrkunovi knjigi bogato opremil z risbami etnoloških predmetov in fotografijami, pa je življenjepisne podatke in fotografije iz zasebne zbirke zbral Ivan Grandovec. Bibliograf Drago Samec je poudaril, da je ob tako veliki produkciji težko zbrati vse gradivo, poseben primanjkljaj je čutiti za ameriško obdobje. V uvodu je urednik zbirke dr. Mihael Glavan izpostavil, da imamo Slovenci tako ali drugače vsi svoje korenine na podeželju. Človek hoče vedno naprej in navzgor, časi in življenje se spreminjajo, toda zavedanje svojih korenin človeku pomaga ujeti ravnovesje. Etnologija preučuje življenje ljudi na vseh stopnjah njihovega razvoja in Anton Mrkun se je zapisal svojim delom med slovenske narodopisce. Ko beremo o kmetijstvu, obrteh in trgovini, se z nostalgijo spominjamo časov, ko je bilo življenje mnogo bolj preprosto, a zanimivo in lepo. Knjigo z najbolj osnovnimi podatki o do-brepoljski dolini ima na voljo za izposojo knjižnica na Vidmu, jo je pa tam mogoče tudi kupiti za 20 evrov. ♦ V Biltenu poštnih znamk, št. 95, marec 2013, je na strani 30-31 opis poštne znamke ob 300-letnici tolminskega punta. Na znamki je delček slike Toneta Kralja. BOO. OBLHTNILA v tu p tolminskega punta Awof thw upafa8|sw priprave Tn.wii jo Tont Kralj 51 ftp hf«il Tolminski hujmI_ 300. obletnica velikega tolminskega p tin ta * The 300"' Anniversary of the Tolmin Peasant Revolt' 300. Jahrestag des großen Bauernaufstandes von Tolmin Koledar prireditev, maj 2013 DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 1. maj, ob 12h Cesta Košarka - turnir trojk ŠD Cesta 12. maj, ob 10h Pred cerkvijo Sv. Florijana v Ponikvah Florjanova nedelja Slovesna gasilska sveta maša z gasilsko parado ob praznovanju Sv. Florijana PGD Ponikve maj Cesta Poletna liga v košarki ŠD Cesta Predstavitev knjige STRUGE, ŽUPNIJA SVETEGA AVGUŠTINA V soboto, dne 6. 4. 2013, je bil v Strugah praznik: predstavitev knjige STRUGE, Župnija svetega Avguština. Janko Nose, foto: Janko Nose in Tamino Petelinšek Ob vstopu v Struge nas je pričakala velika knjiga med dvema mlajema. Slovesnost se je začela s svečano sveto mašo, pri kateri sta somaševala oba struška župnika, upokojeni prelat Bogomir Hren in župnik Marinko Bilandžič, ter Zdravko Pogorelec. Že med sveto mašo je bil nagovor novinarja Jožeta Bartolja na temo knjige in knjige vseh knjig. Po sveti maši je bila predstavitev knjige s kulturnim programom, katerega je povezoval Jože Bartolj. Uvod je imel struški župnik Marinko Bilandžič, nato je sledil pogovor z Ivanom Grandovcem, ki je opravil vlogo urednika in avtorja več strokovnih prispevkov. Sledila je struška „himna" Pod skalovjem Svete Ane v izvedbi mešanega pevskega zbora Struge; nikjer ne zveni tako lepo kot tam, kjer je bila napisana! Potem je naš dolgoletni župnik Bogomir Hren blagoslovil knjige in se s kratkim nagovorom poslovil. Njegovo telo je že utrujeno, misli in besede pa še vedno jasne in aktualne. Farani smo se mu zahvalili z majhnim šopkom. Po Bogomirjevem slovesu sva Karmen Perko in Janko Nose predstavila vseh deset struških vasi in tisto, kar nas povezuje. Nato je Romana Drobnič na kratko opisala lik našega zavetnika svetega Avguština. Temu je sledila še pesem mešanega pevskega zbora o svetem Avguštinu. Potem sta svoje videnje o nastanku knjige povedala še zakonca Škrlep, ki sta knjigo oblikovala. Namesto župana pa nas je nagovoril direktor občinske uprave g. Gosar. Temu sta sledila še zaključni govor žup- nika Marinka in zahvala Stružancev župniku Marinku, kajti on je bil pobudnik za nastanek knjige, povod pa je bila diamantna maša njegovega predhodnika prelata Bo-gomirja Hrena, kateremu je tudi posvečen del knjige. Pred cerkvijo so nas že pričakale gostoljubne gospodinje in dekleta, ki so nas še malo posladkale. Kako vidim to knjigo? Ta knjiga je zame temeljni zapis o naši zgodovini in hkrati zapis časa, v katerem živimo. Na osnovi te knjige lahko gradimo zdravo samozavest iz svojih korenin in ni potrebe, da bi gradili lažno s poniževanjem drugih! To knjigo bo lahko vzel v roke učitelj, ki bo želel struškim otrokom približati zgodovinske dogodke ali naravne pojave kraškega sveta. Ta knjiga bo lahko odsko-čišče za kakšno diplomo ali, Bog daj, doktorat! Zavedam se, da knjiga ni popolna, zato bom vesel pripomb, ne zato, da bi spreminjali natisnjeno knjigo, ampak naj bodo pripombe osnova za njeno nadaljevanje! Zares sem vesel, da se je knjiga odlično prijela. Z veseljem so jo vzeli v roke otroci, najstniki, pa vse do osem- in devetdesetletnic, ki so prvo noč, ko so dobile knjigo v roke, prebedele v branju. Knjiga jih je vrnila v mlada leta in ob njej tudi telo ni več čutilo bremena let! Torej, hvala obema našima župnikoma za povod in pobudo, hvala župniku Marin-ku za izvedbo, hvala g. Grandovcu za delo urednika, hvala vsem sodelujočim in hvala tudi vsem, ki jo boste brali. Čeprav vaših imen večinoma ni v knjigi, je bil ves trud namenjen prav vam! ♦ Pridne roke naših zlatih mam pečejo najboljši kruh! Dobitnice priznanj iz Dpž Dobrepolje Struge in Dpž Velike Lašče: Jelka Indihar, Urška Pugelj, Milka Debeljak in Nada Lunder Razstava kruha in z zlatim priznanjem nagrajena bučna kruha Tekst in fotografije: Beti Lunder V Beli cerkvi j e v organizaciji Društva podeželskih žena in deklet Bela cerkev, 13. in 14. aprila 2013, potekalo 3. državno ocenjevanje kruha. Sodelujoči iz cele Slovenije so že v soboto dopoldne prinesli v ocenjevanje svoje kruhe, ki so se zbirali v gostilni Prešeren v Dolenjem Kronovem. Tam so nato svoje zahtevno delo ocenjevanja opravile tri tričlanske komisije. V nedeljo je bila v prostorih kulturnega doma razstava 150 raznovrstnih kruhov, nato pa je sledila prireditev Sožitje kruha in vina, kjer so poleg 150 priznanj za kruh podelili tudi priznanja za najboljša vina. Dogajanje je popestrila godba na pihala iz Šmarjeških toplic in gostujoča godba iz Hrvaške. Kot vedno so gospodinje na stojnicah ponujale domače dobrote, vinogradniki so pripravili obaro z ajdovimi žganci, manjkalo pa ni tudi najrazličnejše ponudbe rokodelskih izdelkov. Na 3. državnem ocenjevanju kruha sta sodelovali tudi članici Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge, Nada Lunder in Urška Pugelj. Spekli sta bučni kruh in osvojili zlata priznanja. Čestitke obema! ♦ Koncert Pusti sled 2013 zopet dramil mlada srca V Jakličevem domu v Dobrepolju se je v soboto, 16. februarja, odvil koncert ritmično-duhovne glasbe Pusti sled 2013, ki so ga organizirali mladi iz ribniške dekanije. Sodelovale so skupine iz Dobrepolja, Roba, Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice in Št. Jurija. B. P. V času, ko smo lasulje in šminke že vrgli proti omari in ko smo se že začeli obračati še proti notranji lepoti in veselju - ko smo začeli postni čas - , se je v dekaniji ribniški dekaniji že tretjič zgodil potekal koncert Pusti sled. Zopet so se mladi glasbeniki z vseh koncev dekanije (pa tudi zamejci) zbrali na istem kraju ob istem času in delili svojo vero, upanje, radost, razmišljanja, tudi stisko - skozi glasbo. Koncert je tudi letos izvrstno otvoril začel in vodil mladi voditeljski par, Alen Prelesnik iz Ribnice in Rebeka Šeme iz Grosuplja. Niso se pritoževala ne ušesa, ne oči, ko sta se z besedami ubrano sprehajala skozi nabito polno dvorano, ki je ta večer prosila tiste najbolj čile v kolenih, naj, Bogpomagaj, pač stojijo. Glasbeni del je začela skupina Jozue iz Velikih Lašč, ki se ji je na odru pridružil tudi župnijski otroški pevski zbor. Z malo septimo so nas uvedli v že znano skladbo Pusti sled, ki je tako kot ostali dve njihova avtorska. Kot druga se je predstavila domača skupina Izvir. Po živahnih Laščanih so z zvoki flavte in klasičnih kitar dvorano preplavili s spokojnostjo in z mirom, ki staje vela iz njihovih skladb, pa tudi obrazov. Da bi vendarle v polnosti zadostili definiciji ritmično-duhovne glasbe, je kot naslednja oder napolnila zasedba MIPZ Št. Jurij. Z živahnimi zborovskimi skladbami o veseli novici, ki se je nadejamo po velikem petku, niso bila premaknjena ne le stopala tam nekje pod stoli, pač pa za hip tudi meje naše dekanije. Ni vse v ritmu, niti ne v melodiji, pa so sporočali mladi iz Sodražice, na novo združeni pod imenom MGS Alias. S ka-rakterno pestrim izborom programa so dali vedeti in čutiti, da se tudi v sodraški dolini ne žaluje za življenjem, in to potrdili z zaključnim akordom. Kot peta se je predstavila skupina Spiritus iz Roba. Slišali smo pesmi, ki so jih prvi zapeli tam čez lužo, a jih glasbenica Nada Žgur že vrsto let več kot uspešno prireja za slovenska ušesa in duše, pa tudi nekaj beat-boxa je bilo slišati. Na koncu smo prisluhnili skupini MGS I.K.S. (In Kristus sredi), ki prihaja iz Ribnice in jo marsikdo zagotovo pozna po sodelovanju prina prvih izvedbah Ribniškega pasijona. »Vedno isti«, so zaključili in verjetno s tem mislili na neminljivo in vedno enako popolno Ljubezen, ki nam je ta večer dala živeti. Po koncertu so si bile govorice na hodnikih in pločnikih precej enoznačne v tem, da koncert ni bil zaman, da je bil dobro pripravljen in da se naslednje leto spet srečamo - v Sodražici. Predramil nas je, lene v srcih, ter nam je vsaj za preostanek življenja odvzel nekaj osamljenosti in nam dal zalogo občutenja skupnosti in ljubezni, ki pač ne mine, kot podobno pravi tista od Dejvija, Dan ljubezni ... Za pomoč pri izvedbi koncerta se zahvaljujemo Oobčini Dobrepolje, župnijam dekanije Ribnica, Društvu SKAM, Radiu Ognjišče, tiskarni Kenig, dDruštvu upokojencev Dobrepolje, piceriji Pri Petru, grafičnima oblikovalcema Janji Cvetko in Primožu Knapu ter vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri izvedbi koncerta. ♦ Razstava likovnih del Danijela Novaka »Divje« Razmišljanje in posvetilo njegovi razstavi Kje je meja širine, do kam seže človeško oko, kako daleč lahko poleti misel človeška, ali kje konča se modro nebo, lepota narave, stvaritev nebeška. Koliko lepih stvari je sposobno naše srce objeti, do kam popelje nas fantazija. Imamo še pravico v sanje verjeti, to umetnika je naslutena dimenzija. Brigita Novak Te in podobne misli so se mi začele rojevati v glavi, ko sem se še polna novih vtisov in spoznanj vračala iz razstave umetniških slik v knjižnici Jakličevega doma na Vidmu pod naslovom »Divje«. Razstavo svojih del je v mesecu aprilu imel Danijel Novak iz Podpeči v Dobrepolju, v sodelovanju s knjižničarkama Jasmino Mersel in Tanjo Zavašnik, ki sta ga prijazno povabili, da lahko svoj navdih, ki se je prezrcalil v slike, iz katerih veje njegov umetniški duh, obesi po stenah knjižnice. Slike so bile na vpogled dober mesec. K sodelovanju je pri otvoritvi razstave povabil tudi Saško Strnad iz Pod-gore, ki je po srcu in duši ter svojih delih prav tako umetnica in je imela z njim krajši intervju ter nas obiskovalce tako popeljala v svet umetnosti in nam jo po svojih najboljših močeh in preprostosti približala. Danijel Novak je 27 letni mladenič, ki je že od malih nog imel rad izzive. Tako se je pred nekaj leti kot čisti samouk odločil za nov izziv, kako bi prenesel svoj jaz v barvi in sliki na platno. Njegovi začetki so s tehniko airbrush nastajali najprej na papirju, kasneje na platnu. Kot vsak začetnik je tudi on uničil nekaj materiala, nato pa so s pomočjo šablone in omenjene tehnike začeli nastajati prvi izdelki, prve slike iz sveta narave, živali, ki so mu še posebej blizu, saj mu predstavljajo lahkotnost gibanja, sproščenost, neomejevanje v prostoru in času. Do svojih začetkov je bil kritičen in neizprosen. Pridobival in upošteval je tudi mnenje svojih staršev in prijateljev, ki so mu od vsega začetka stali ob strani in ga maksimalno podpirali. Svoje delo je iz dneva v dan izpopolnjeval, izboljševal in posegal še po težjih tehnikah. Želel je, da bi njegov slike postale dovršene, da je v njih odsev njegovega dela, truda in energije. Ugotovil je, da ga slikanje osvobaja, du- hovno izpopolnjuje, mu ponuja neizmerno širino idej in hkrati osebno zadovoljstvo ob novo nastali sliki, ko je dosežen njegov namen. Nato mu je pod roke prišla kovina in pločevina. Brezoblična, siva, hladna pločevina je postala njegova podlaga, na katero je začel z novo tehniko brušenja, lakiranja in nanašanja barv zlivati svoja čustva, toplino in zanos ustvarjanja. In tako so nastale nove umetnine, ki skrivajo v sebi globino njegovega dela. Umetnost se kaže tudi v mnogih majhnih stvareh. Umetnost je ljubiti, predajati se nekomu, ga razveseliti, pokloniti nasmeh, sprejeti pohvalo, kritiko, se učiti živeti. So sanje, ki jih lahko preneseš na papir, platno, kovino in večno živijo s tabo. Danijel je sprva svoj prosti čas s spreji izkoristil kar po domačih stenah, sedaj pa ustvarja v svoji mali delavnici na različne podlage. Poslika vse, kar mu pride pod roke ali kar si zaželijo njegovi znanci, prijatelji. S svojim delom začini čelade, avtomobile, rolke, skiroje, očala, motorje in poskuša ustreči še tako nenavadni želji. Njegova roka je orodje njegovih sanj, misli, duše in srca. Najlažje ustvarja ob glasbenih komadih skupine Mumford and Sons, ki ga pomirja in ga navdihuje. Zatopljen v svoje delo se počuti kot ptica v letu, kot leopard v prostrani savani, kot levji kralj na svojem terenu - skratka svoboden. Prepusti se globini, brezčasnosti, ves prostor je njegov, neizmerna je njegova širina. Tako izpod njegovih rok nastajajo unikati, kajti nikoli se ne srečati dve enaki energiji, dve enaki dimenziji. Danijel je ponosen tudi na svoje začetke in prve slike, ki jih sedaj malce kritično ocenjuje, vendar mu bodo ostale kot drag spomin na njegove prve, negotove korake v svet umetnosti. Ko ustvarja, mu je dovoljeno sanjati in čutiti z višjimi cilji, izražati čustva na višjem nivoju čutnosti, dojemati globji pomen sveta in okolice okoli njega. Danijela poznam že od malih nog. Je zelo pozitivna osebnost, prijazen fant, pripravljen pomagati komurkoli in nosi v sebi čut za sočloveka. Tudi moje domače prostore krasi 7 njegovih umetnin. Vendar sem na tej razstavi njega in njegova dela začutila drugače. Globlje. S svojo predstavitvijo se je približal na drugačen način. Začutila se je energija, izražanje njegove osebnosti, njegove biti na njegov način. To lahko začutiš, če skušaš in želiš sprejeti, razumeti in dojeti, koliko dela, energije, svojega jaza in temperamenta je vloženo v neko delo, umetnino in dojeti pomen te umetnine. Meni je to vsekakor uspelo. Zarisane vsake črte ostrina, mehkoba oblik, ples barv toplina čutom odpre se obzorja širina, izpod temperamentne tvoje roke nastala je umetnina. Daj prijatelj postoj, zazri se vanjo - v njej zrcali se globina. ♦ Proslava ob materinskem dnevu tudi na PŠ Struge Učenke in učenci so ob mentorstvu učiteljic in deloma tudi samostojno pripravili čudovit program, s katerim so pripravili lepo presenečenje vsem obiskovalcem, predvsem pa mamam, ki so praznovale materinski dan. Mojca Pugelj Učenke in učenci so ob mentorstvu učiteljic in deloma tudi samostojno pripravili čudovit program, s katerim so pripravili lepo presenečenje vsem obiskovalcem, predvsem pa mamam, ki so praznovale materinski dan. Učenci prvega in drugega razreda so pod mentorstvom učiteljice Karmen Perko prikazali splet ljudskih plesov in pesmi. Da pa je bilo še bolj veselo, jih je s harmoniko spremljala Andreja Križ-man. Predstavila so se tudi dekleta Joži, Nina, Maša, Vesna, Jana, Tja-ša, Nika, Tamara in Ana, ki letos prvič vadijo ritmično gimnastiko, in sicer pod vodstvom trenerke Maje iz športnega društva AS. Prostor je bil sicer premajhen, da bi lahko pokazale vajo v pravi luči, vendar smo si vseeno ogledali njihovo novo vajo z žogami in z rutkami ... Večina nas je dobro poznala Pavčkovo pesem z naslovom Kako raste mama. Najprej smo jo slišali in videli v dramsko-plesni predstavi učencev 4. in 5. razreda pod vodstvom učiteljice Anje Drob-nič, nato pa smo jo skupaj z župnikom Marinkom še zapeli. Vabilu so se odzvali tudi člani moškega pevskega zbora iz Strug in Andrej Debeljak, ki se je predstavil z dvema svojima pesmima. S svojim petjem nas je razveselil še šolski pevski zbor pod vodstvom Marte Siter. Zapeli so nam dve pesmi, in sicer Mamici in Zgodba o prijateljstvu. Po proslavi so otroci svoje mame povabili še na ogled izdelkov, ki so jih skrbno izdelali prav njim v dar. Vodja šole se ob tej priložnosti zahvaljuje Manci in Andreji za povezovanje prireditve, vsem učencem in učenkam PŠ Struge za pomoč pri organizaciji, sodelavkam za trud in staršem za pozornost. ♦ Prireditev ob materinskem dnevu v gasilskem domu Kompolje »Spet pomlad je zacvetela, zvonček zjutraj nas zbudi, okrog tebe, draga mami, pa vesela družba praznik tvoj slavi.« Kolektiv vrtca in šole Kompolje V sredo, 20. 3. 2013, smo tako kot vsako leto tudi letos pripravili prireditev v GD Kom-polje, s katero smo se poklonili mamicam, staršem in starim staršem. Željno pa smo si želeli tudi prihoda pomladi, saj je bila letošnja zima s snegom in z mrazom zelo radodarna. Naši najmlajši otroci so uprizorili pesmico Gobica in prav zares so postali naviha- ni zajčki. Otroci iz skupine Medvedki so se predstavili z dramsko igrico Medved išče pestunjo. Veliko so vadili in jo zelo dobro odigrali, tako da je medved našel prijazno pestunjo. Učenci 1. in 2. razreda so prireditev popestrili s folklornim spletom pesmi in plesa. Učenci drugega razreda so uprizorili zgodbico Pod medvedovim dežnikom. Tudi učenci, ki obiskujejo angleški krožek, so pokazali, kaj so se naučili. Učenci 3., 4. in 5. razreda pa so se predstavili s hudomušnimi deklamacijami. Drugošolčki, ki obiskujejo glasbeno šolo, so se s svojim igranjem prvič predstavili tudi na šolski prireditvi. Slišali smo tudi pevski zbor pod vodstvom Marte Siter. Skupaj s starši smo preživeli prijetno urico v čudovitem vzdušju in z dobro voljo. Hvala vsem sodelujočim za pomoč pri izvedbi prireditve, ki brez vas zagotovo ne bi tako uspela. ♦ OŠ Dobrepolje je Ekošola Dušica Hočevar in Polona Omejc Tolar Nevladna organizacija Društvo Jasa je izdala knjigo Zemlja ima srce, ki je bila prvič javno predstavljena na Vidmu v Jakličevem domu. Leta 2012 pa je knjiga Zemlja ima srce doživela drugo izdajo, ki je bila likovno prenovljena in vsebinsko predelana. Knjiga otrokom in mladostnikom na razumljiv način predstavlja naravo in ekološko problematiko iz perspektive otrok in slovenskih strokovnjakov za to problematiko. V drugi izdaji so tudi številni prispevki, razmišljanja in predstavitve projektov, učencev naše šole, kot so predstavitev projekta Pikapolonica na prašni cesti učencev PŠ Struge, fotografije plakatov, pesmice in spisi učencev OŠ Dobrepolje, risbica otroka iz Vrtca Ringaraja. Osnovna šola Dobrepolje je tako letos prejela vabilo Društva Jasa na kultur-no-ekološki dogodek, na katerega smo se predstavniki učencev in učitelji mentorji projektov Ekošole radi odzvali. 6. marca 2013 smo se zbrali v sejni sobi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dogodek je bil namenjen predstavitvi knjige Zemlja ima srce, ki so jo v več kot dva tisoč izvodov podarili vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, knjižnicam in planinskim kočam po Sloveniji. Tudi nam so za šolo podarili nekaj izvodov. Na dogodku smo med drugim lahko prisluhnili razmišljanjem Mateje Jamnik, predstavnice Društva Jasa, Lučke Kajfež Bogataj in Petra Novaka. Dogodek je bil tudi glasbeno obarvan, saj sta nas s slovensko pesmijo razveselila glasbenika Ribič in Suzuki. ♦ Posvet na temo fotovoltaike v občini Dobrepolje i ■ L™ ip*'" ? $ & _ _ Izobraževanje v gasilstvu je ključnega pomena in botruje pravilnim odločitvam in s tem pravilnim posredovanjem v primeru intervencij. Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje Gasilci s svojim izobraževanjem začnejo že v mladih letih. S starostjo 6 let so že lahko vključeni v razna tekmovanja s področja gasilske tematike (kvizi, orientacije), na katerih pridobijo obsežno gasilsko znanje, ki obsega več področij. Npr: zgodovina, elektrika, kemija, gradbeništvo, evakuacija, reševanje, prva pomoč ... Vse to se nadaljuje in dograjuje do polnoletnosti, ko pride čas za osnovni in nadaljevalni tečaj in s tem pridobiš pravico, znanje in možnost, da lahko posreduješ pri intervenciji. Nato se izobraževanje nadaljuje po stopnjah in specialnostih. Poleg vsega naštetega pa se gasilci pri svojem delu dnevno srečujemo z novimi materiali in s tehnologijami. Zato smo se v Gasilski zvezi Dobrepolje odločili, da sledimo novim smernicam in tehnologiji, ki nam jih ponuja gospodarstvo. Tako smo 25. januarja v dvorani Jakličevega doma izvedli posvet na temo fotovoltaike in prve pomoči pri stiku z električnim tokom. Ker gasilci zgledno sodelujemo z ostalimi občinami in gasilskimi zvezami, smo vabilo naslovili tudi na sosednje GZ Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Škofljica. Kar nekaj njihovih članov se je udeležilo posveta. Za prvi del smo medse povabili priznanega strokovnjaka g.Tomaža Rakovnika dipl. inž. el., ki je tako strokovno kot gasilsko izjemno podkovan za delovanje v primeru nesreč na fotovoltaičnem področju. G. Rakovnik nam je cca 80 prisotnim razložil osnove delovanja foto celic in nastajanje električnega toka. Predstavil je nevarnosti električnega udara in zaščito - rešitve, ki so trenutno znane na tržišču. Po koncu predstavitve je bilo ogromno vprašanj, pobud in izmenjave mnenj. V našem kraju sta trenutno dva objekta, ki imata na svoji strehi tako imenovano fo-tonapetostno elektrarno (FNE). V primeru požara je potrebna posebna previdnost gasilcev, saj se srečujemo z visokonapetnost-nimi vodi. Sončne celice proizvajajo električno energijo, ne glede na to, da se izklopi povezava z omrežjem. Če je izgradnja FNE v skladu s predpisi, tudi samo posredovanje pri npr. požaru za gasilce ne predstavlja dodatnih težav. Začetni požar praviloma gasimo enako kot električni požar - s CO2 -, večje razsežnosti pa gasimo z vodnim curkom ali vodno meglo v skladu z gasilskim znanjem, s tehniko in predpisanimi odmiki. Pri tem je treba paziti na zaščitno opremo, predvsem obuvala, in pa da se ne stoji na mokri podlagi, kar povečuje prevodnost električne energije. Drugi del, ki je obsegal prvo pomoč pri stiku z električno energijo, pa nam je predstavila dipl. med. sestra Nina Kastelic. Poudarek je bil s področja, ko poškodovanca strese električna napetost. Obnovili smo temeljne postopke oživljanja in pravilno oskrbo poškodovanca. Tako smo obnovili znanje prve pomoči. Najlepše se zahvaljujem najprej obema predavateljema, ki sta se odzvala povabilu in sta bila pripravljena z nami deliti svoje znanje. Prav tako pa velja zahvala vsem operativcem, slušateljem in občanom, ki ste prišli na res zanimivo predavanje. Prepričan sem, da ste si razjasnili marsikateri pojem in si odgovorili na marsikatero vprašanje. ♦ Ekskurzija v Umag in pre dava nje o go bah Marija Grm V soboto, 6. aprila, smo se udeležili smrčka-rijade v Umagu. V zgodnjih jutranjih urah smo krenili na pot iz Dobrepolja ter spotoma pobrali udeležence v Hočevju, Krki, Ivančni Gorici, Višnji Gori ter nazadnje v Ljubljani. Pot nas je vodila iz mrzle in deževne Slovenije v Umag, kjer tudi ni bilo dosti boljše vreme, zato letos na smrčkari-jadi ni bilo tako velikega števila udeležencev kot pretekla leta. Tudi iskanje mavra-hov in divjih belušev je bilo oteženo, zato izkupiček nabiranja ni bil tako obilen kot ponavadi. Kljub temu pa nam je čas hitro mineval v kramljanju in izpopolnjevanju znanj z drugimi udeleženci iz gobarskih društev. Letos je bila najštevilnejša udeležba gobarskih društev iz Slovenije, sledila so gobarska društva iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije ter Norveške. Nagrado za največ nabranih mavrahov ter najlepšo palico je prejel udeleženec iz gobarskega društva Rovinj. Po nabiranju in determinaciji gobic je sledilo prijetno druženje ob hrani in pijači ter glasbi dalmatinske klape. V poznih popoldanskih urah smo se podali na pot proti domu. GD Štorovke Šentrumar Hočevje je 12. 4. organiziralo predavanje o gobah, in sicer sta predavala člana našega gobarskega društva, gospod Bogdan Tratnik, ki je vsem, ki spremljajo delo našega društva, dobro poznan, ter gospodična Veronika Tratnik. Gospodična Veronika je predavala predvsem o strupenih gobah s poudarkom na možnosti zamenjave strupenih gob z užitnimi. Gospod Tratnik pa nam je predaval o gobah, ki jih najpogosteje zasledimo na našem območju. Predavanja se je udeležilo cca 20 udeležencev. Po končanem predavanju smo jima lahko zastavili še svoja vprašanja. Prav je, da svoje znanje izpopolnjujemo in osvežimo, saj po hudi zimi prihaja pomlad in z njo že prve gobice. Sedaj je že možno nabrati marčnice, ki so pravi posladek. ♦ J Piše: Zdravko Marič, dr.med. Nosna odlika ni le oblika Telo je zaprt sistem, po katerem krožijo ioni, atomi, molekule, delci in celice. Večina od teh krožečih materialnih snovi patruljira v večjih ali manjših količinah kot sestavni del krvi, pogonsko silo za to ritmično pospeševalno potiskanje v vse manjše razvejano žilje pa ustvarja srčna črpalka. Posamezni odseki razvejanega žilnega sistema vodijo kri in njene elemente do specifičnih tkiv, kjer so ustvarjeni določeni pogoji za prerivanje nekaterih krvnih sestavin po eni strani iz žilnega sistema v tkivo tega organa in po drugi strani snovi iz tkiva tega organa v žilni sistem. Z eno transportno potjo (po domače z eno furo) se torej do nekega organa pripeljeta hrana in gorivo (oskrba), potem se pa na isto transportno sredstvo naložijo in odpeljejo pridelki ter odpadki tega organa (transport produktov in komunala). Pozimi se obseg špedicije zmanjša, saj se vsak izogiba prevažanja v mrzle oddaljene kraje. Eden od takih mrzlih krajev je nos, kjer ob ekstremno nizkih temperaturah celo prihaja do cestnih zapor, tako da se žile na določenih vpadnicah proti nosu zaprejo in spuščajo naprej samo nujna službena vozila (samo za nujno oskrbo), toliko da se prepreči propad nosnega sistema. Glavnina oskrbovalnih poti je omejena predvsem na znotrajlobanjsko votlino, trebušno votlino in prsni koš. To so tri vodilne regije vitalnega pomena, saj so v njih glavno mesto s parlamentom, gospodarsko razvito področje in področje za reševanje ekoloških zadev. Nos je za naše telo podobno področje kot Aljaska za Združene države Amerike. Odročno, a vseeno pomembno. Mrzel zrak, ki ga vdihavamo pozimi skozi nos, je podoben severnemu vetru, ki piha čez al-jaško hribovje, nosne dlake in migetalke so podobne iglavcem na aljaških pobočjih, ki vztrajno kljubujejo mrzlemu zračnemu pretoku. Ker se pretok krvi čez nos v mrazu upočasni, se zmanjša tudi količina protiteles in obrambnih belih krvničk, ki nas ščitijo pred sovražnimi virusi, katerih najugodnejša mikroklima je ravno mrzel zrak. Njihovo potovanje skozi nos spominja na cestne razgrajače, ki ogreti od alkohola razgrajajo po ulicah, zavedajoč se dejstva, da trezne policiste zebe in se zato raje zadržujejo v topli policijski postaji. Nemalo teh razgra- jačev vdre tudi v hiše in stanovanja ter tako ustvari pogoje za naselitev in okupacijo celega naselja, imenovanega Nosna sluznica. Seveda se zaradi tega policisti končno le predramijo, a od presenečenja se odzovejo popolnoma zmešano: na huligane, ki so že zdavnaj prenesli svoje izgrede iz ulic v stanovanja, se spravijo z vodnimi topovi. To se kaže pri našem telesu kot obilen izcedek iz nosu v času prebolevanja viroze. No, po prvem šoku se potem policisti vseeno začnejo uspešneje organizirati, v usklajeni protiteroristični akciji sodelujejo protitelesa in bele krvničke, začne se obvladovanje posameznih virusnih skupin, njihova razorožitev, po potrebi likvidacija. Po uspešni akciji se zaradi nevarnosti ponovitve tovrstno sestavljene policijske enote ohranijo še dolgo zatem, vsaj toliko časa, dokler se v znotrajlobanjskem (možganskem sistemu) ne spremeni zakonodaja, ki bi narekovala nove obrambne pristope. A kmalu po hudi zimi (tudi če je še tako dolga) pride pomlad. Veter nad Aljasko postaja toplejši, njegova smer ni več z morja, ampak s celine, kjer se nasiči z ogromnimi količinami prašnih delcev. Tovorni promet zaradi milejših temperatur znova zaživi in kmalu je na cestah polno vsega, kar leze in gre, tudi policijskih patrulj. Ioni, atomi, molekule, delci in celice delajo gnečo, protitelesa in bele krvne celice tekmujejo med seboj, katera od skupin se bo prva in v največji meri vključila v obrambno akcijo, če bi bilo to potrebno. V veliki delovni vnemi se dogaja, da se nekatere obrambne skupine intenzivno aktivirajo ob premikanju zračnih mas, ki vsebujejo večje količine prašnih delcev. V želji, da se ne ponovi porazno slaba obramba iz časa zimskih viroz, se obram- i bna reakcija v primeru potovanja prašnih delcev prevesi v njeno izrazito nasprotje; pozimi je bila pomanjkljiva, zdaj spomladi je pa prekomerna. Spet zarohnijo vodni topovi, ki odplavljajo prašne delce, spet se pojavi obilni izcedek iz nosnic. Kakor Aljaska, ki zažari v soncu, postane rdeč človeški nos. To je znak, da se je začela spomladanska reševalna akcija, imenovana Zaščita in reševanje proti nosni alergiji. Žal postane to stanje škodljivo, saj norišnica na ulici v času reševanja od prašnih delcev tako moti stanovalce naselja Nosna sluznica, da ti neizmerno trpijo in z maščevalnimi ukrepi še dodatno razburkajo že tako razgreto prizorišče alergijskega dogajanja. Naposled se le predrami znotrajlobanjski center in skliče izredno sejo možganske skupščine, ki pa že po nekajurnem zasedanju sprejme naslednji sklep: Na podlagi zaostrenih notranjepolitičnih razmer na področju nosne votline, ki je razburkala posamezne regionalne centre tudi na drugih področjih telesa, skupščina centralnoživčnih odborov pooblašča imunskega ministra za notranje zadeve, da izda odredbo z naslednjo vsebino: za reševanje problemov z alergijo, ki dobiva vse večje razsežnosti, potencialno nevarne za vso državo, se zaprosi za mednarodno pomoč, in sicer: dovoljenje za takojšen prihod protialergijske razpršilne enote za delovanje na terenu, to je v nosni sluznici, imenovane Nazalna pumpica; nadalje dovoljenje za prihod in razporeditev skupin za deaktivacijo nebrzdanih policijskih skupin na ravni celotne države, od glave do pete, imenovanih Antihistaminske tablete; ter na koncu dovoljenje za razporeditev mednarodnih enot za nadzor čez-mejnega transporta vzdolž celotne kožne meje, imenovanih Magistralna protivnetna mazila. Nos torej še zdaleč ni nekaj, kar vidimo v ogledalu in nam je všeč ali ne. Nos v širšem pomenu je sestavni del dihal (vstopni del), čutilo (organ voha), sestavni del prebavil (vstopni del za cevko za hranjenje, kadar ne moremo požirati), delno pa je povezan tudi z očmi, saj se v nosno votlino steka solzni kanal. Lahko ga štejemo tudi kot del govornega organa, saj s svojimi sinusnimi votlinami tvori edinstveno orkestralno dvorano, ki daje zvoku glasilk prav posebno barvo. Kot vidimo, naš nos "vtika svoj nos" v kar nekaj organskih sistemov. Kaj pa mi? Predvsem radi vtikamo svoj nos v stvari, ki se nas ne tičejo, a to mogoče sploh ni nekaj čudnega. Stvari, ki se nas ne tičejo, nas ne prizadenejo, premlevanje o njih se na ta način odraža kot sproščanje, dajanje si duška in pametovanje. Kaj pa tisti del nosnega organa, ki ga vidimo v ogledalu? Za marsikoga je lahko oblika nosu žal nočna mora, ki povzroči močno znižanje samopodobe in samozavesti. In to samo zaradi neidealne zloženosti treh ali štirih hrustančnih ploščic, nataknjenih na nosni koren. »Halo???« bi se čudilo bitje iz vesolja, ki bi med proučevanjem človeške vrste zasledilo odvisnost samopodobe od oblike nosu ... »A se Zemljani res žrejo in sekirajo zaradi takih stvari?« Jaz bi jim odgovoril: »Da, res se sekirajo, še posebej mladina. Nekdo, ki ima malenkost nesimetrično zložene tiste štiri hrustančne koščice, pa sicer nosni organ kot celoto zdrav, je bolj zagrenjen od tistega, katerega nos je navzven lepo oblikovan, a ima povečano žrelnico, zamašene sinuse ali morda kakšno drugo, očem nevidno nosno bolezen.« Poznal sem gospoda, ki je imel čudno obliko nosu, a njegova očem nevidna nosna votlina je skupaj s sinusnimi prostori ustvarjala tak zven glasu, da je njegovo petje pričaralo vsakemu poslušalcu najlepše občutke. In to je notranja lepota, ki jo ljudje še premalo spoštujemo. Ljudje nasedemo na lepoto, ki jo vidimo z očmi, kar sicer ni nič slabega, a problem je, če nismo dojemljivi za lepoto, ki jo vidi naše srce. Tudi naša skrb za lepoto je vse preveč marketinško usmerjena v poudarjanje vidljive lepote, premalo pa skrbimo za notranjo lepoto harmoničnega delovanja naših notranjih organov. To dosežemo z zdravo prehrano, redno telesno vadbo in odvračanjem nezdravih življenjskih navad (kajenje, alkohol). Dnevi, ko smo naredili nekaj koristnega za svoje zdravje, naj postanejo zaznamek v naši duši, ta zaznamek naj nam možgani kopirajo (ukaz copy) in prilepijo v del možganov za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti (ukaz paste). Lahko ste prepričani, da ponavljanje zdravih življenjskih vzorcev ni plagia-torstvo, saj na ta račun ne dobimo magistrskega naziva, ampak nagrado za življenjsko delo, imenovano zdravje. Zdaj bomo verjetno lažje razumeli, zakaj je na videz nezanimiva, malo barvita in s štrlečimi iglavci pokrita Aljaska lepa. Zato ker je unikatna, kot je unikaten vsak nos; zato ker skriva v svoji notranjosti bogastva, kot jih skriva v svoji notranjosti vsak nos; in zato ker je pomemben del Amerike in jo ima rad vsak Američan, kot je pomemben del našega telesa naš nos in ga mora imeti rad vsak človek. Skrb za naš nos naj ne predstavlja posedanje za računalnikom in ustvarjanje računalniške simulacije za želeno obliko nosu, potem pa delo prek študentskega servisa, s katerim bi zaslužili denar za plastično operacijo nosu. Skrb za naš nos naj bo raje naslednja: za zunanji del redno mazanje nosu za zaščito pred soncem in preprečevanje nosnih poškodb, za notranji del pa izogibanje dolgotrajnejšega vdihavanja bodisi mrzlega bodisi suhega zraka, redno izpiranje s fiziološko raztopino in, kot smo že omenili, skrb za zdravje celega telesa; velja namreč: če bo bogata Amerika, bo bogata tudi Aljaska, preneseno torej: če bo zdravo naše telo, bo zdrav tudi naš nos. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel Spoštovane članice, spoštovani člani društva upokojencev ! V zadnji številki Našega kraja ste zagotovo zasledili članek urednice Mojce Pugelj, ki vas j e seznanila o izvolitvi novega vodstva našega društva. Z glasovi vseh prisotnih ste podprli novo vodstvo. Hvala za vaš glas. Mislim, da ni potrebno, da se na dolgo in široko predstavljam, nekaj pa je le potrebno povedati. V društvo upokojencev sem pristopila leta 1998. V upravnem odboru aktivno delujem že več kot deset let in delo ter aktivnosti, ki se odvijajo v društvu, dodobra poznam. Kaj me še privablja k delu? Člani so več ali manj moji sovrstniki, sokrajani in seveda tudi bivši sodelavci. Prijetno se je z njimi srečevati, poklepetati in se poveseliti. Za kandidaturo mesta predsednice sem se odločila zaradi podpore mnogih članov, prijateljev in znancev ter zato, ker delo in člane poznam, in če mi bo zdravje prizanašalo, bom lahko tudi še kaj pripomogla k nadaljnjemu delovanju društva. Upam, oziroma vem, da mi bo ob pomoči podpredsednika Francija STRAHA in tajnice Nade LUNDER in z vašo pomočjo tudi uspevalo. Z dobro voljo me navdajajo besede mnogih izmed vas, spoštovani člani, kateri ste mi v čestitki po izvolitvi dejali: »Če boš potrebovala pomoč, povej, pomagali ti bomo«. Hvala za spodbudo in ponujeno pomoč. Gostje na občnem zboru so v svojih nagovorih kar zaporedoma ponavljali, da naj zberemo dobro voljo, energijo in veselje, da bomo delo, ki nas čaka, uspešno opravljali. Spoštovani, trudili se bomo, da bomo pri delu uspešni. Na koncu vabim vse mlajše upokojence, ki še niste okusili utripa našega društva, da se nam pridružite na kakšnem izletu; morda pridete na naš piknik? Z veseljem vas pričakujemo. Tu je priložnost, da se stke-jo vezi prijateljstva. Po takem dnevu lažje prenašamo težave in tegobe današnjih dni. Da se boste lažje odločili, vam predstavljam program: 2. junij Srečanje 80-letnikov in bolnih 15. junij Izlet na Brezje, obisk Prešernove hiše, obisk Avse-nikove rojstne hiše in seveda kosilo 6. julij Piknik v Zalipovcu 7. avgust Kopalni dan v Izoli 14.september Izlet v Benečijo in Rezijo 9. november Martinovanje 26. december Prednovoletno srečanje Društvo upokojencev si pridružuje pravico do spremembe datuma izleta ali druženja, če bodo obstajali objektivni razlogi, ali odpovedati izlet ali druženje zaradi premajhnega števila prijavljenih. Pridite in poglejte Igor Ahačevčič Tako je naslov smernicam oziroma vodilu, ki ga je v letu 2012 pripravila Slovenska škofovska konferenca v sodelovanju s strokovnjaki (in tudi laiki) in je namenjen izdelavi pastoralnega načrta, ki ga bomo v prihodnje izvajali v Cerkvi na Slovenskem, to pomeni v naših župnijah. Verjetno v vsaki na nekoliko svoj način. Pravzaprav vsak verujoči na svoj način, kajti v vsakem od nas je del Cerkve, ki nam jo je prinesel Jezus, in vsak od verujočih išče svojo pot do odrešenja. Tisti, ki hodite bolj ali manj redno k maši, ste morda že slišali za »PIP«, kot se skrajšano reče krovnemu dokumentu PRIDITE IN POGLEJTE, ki je osnova za pogovor in razmišljanje o prihodnosti Cerkve na Slovenskem. Kdor ga želi pobliže spoznati, ga lahko najde tudi na spletnih straneh. Najpreprosteje boste prišli do njega, če boste v Google vtipkali naslov smernic PRIDITE IN POGLEJTE. PIP je sestavljen iz več jedrnato napisanih poglavij. V prvem skuša analizirati stanje v naši Cerkvi, upoštevajoč vse slabosti in prednosti sedanjega stanja. Tvorci tega dokumenta so se zelo resno, presenetljivo odprto in pogumno lotili analize stanja, kar je zmeraj nujna osnova za nadgradnjo ali spremembo. Naslednje poglavje razlaga namen pastoralnega načrta, v tretjem govori o naših pastoralnih izzivih, v četrtem poglavju pa o tem, kdo in kako naj bi to prenovo načrtoval in izvajal. Na koncu je dodano tudi razmišljanje, kako naj bi se ta načrt uresničeval v naslednjih letih. Zakaj je pravzaprav prišlo do vsega tega razmišljanja in dela? Svet in z njim Slovenija je v vse večji splošni krizi. Eden najpomembnejših razlogov zanjo je, da smo iz svojega vsakdanjega življenja izrinili Boga. Zlasti v t. i. zahodnem svetu, ki je najbolj tehnološko razvit in premožen, ki ga preveva občutek vsemogočnosti. Zahodnjak je prepričan, da lahko on sam upravlja in vodi svet. Od tu dalje samo še rasteta napuh in pohlep, ki sta nas dejansko potisnila v recesijo, ki jo bolj ali manj brezplodno rešujemo že kar nekaj let. Temu dogajanju - torej odstranitvi Boga iz našega življenja - rečemo SEKULARIZACIJA. Druga pomembna zadeva v tem procesu pa je, da smo postali mlačni. Vseeno nam je za dogajanje okoli nas, vse, dokler se nek problem v vsej svoji polnosti ne dotakne neposredno nas. Ne vidimo sočloveka. Jezusova zapoved pa je bila, da moramo svojega bližnjega ljubiti kakor samega sebe. Torej se moramo od načina tradicionalne vernosti, ki je vsekakor osnova za to, da sploh vzpostavimo (v glavnem preko staršev) in obdržimo stik s Cerkvijo, preusmeriti v poglobljeno, OSEBNO VERO in priti v stalen, oseben stik z Bogom (molitev). Le tako bomo lahko krščansko življenje, krščansko obnašanje in odgovornost prenesli v svoje vsakdanje življenje. Doma, v službi, na cesti, v gostilni ... Temu pa sledi celovitost verovanja. Ankete in raziskave v zadnjih letih namreč kažejo, da smo postali Slovenci »izbirni verniki«, kar pomeni, da si pač vzamemo od naukov in zapovedi le tiste, ki nam ustrezajo, ostale spregledamo. Kot bi nabirali artikle v trgovini. Če mi cena ne ustreza, ga pač ne dam v košaro. Vsaka vera, tudi naša, ima svoja pravila in zapovedi, ki jih je tre- ba spoštovati v celoti. Gre na primer za to, da ne moremo reči, katera od desetih božjih zapovedi je pomembnejša. Kdor živi po veri, izpolnjuje vse in v tem najde srečo in svobodo. Na podlagi vseh teh razmislekov bo morala Cerkev veliko delati na področju t. i. NOVE EVANGELIZACIJE, ki jo je uvedel že papež Janez Pavel II. Gre za to, da je treba Jezusov nauk (evangelij) ponovno približati ljudem. Da bomo morali kristjani več brati Sveto pismo, razmišljati o napisanih naukih in se truditi po njih živeti. V Sloveniji in Evropi prihaja tudi že do svojevrstnega nesmisla - namesto pošiljanja misijonarjev v tuje dežele jih bo treba poslati v naša mesta in vasi, da nam bodo ponovno oznanili in odkrili Jezusa. Tako se bo počasi in sproti ustvarjala in udejanjala prenovljena PASTORALA - prenovljeno dušno pastirstvo, v katerega bo vključenih vse več laikov (torej neduhovni-kov). Upam, da bo ta pristop dobro del nam vsem. Tistim, ki se že trudimo opotekajoče hoditi po Jezusovi poti, in morda bo nekaj tudi tistih, ki ga bodo šele odkrili in pogumno stopili na njegovo pot resnice, tolažbe, upanja in ljubezni. Vsekakor pa je vsak od nas povabljen, da v tem procesu sodeluje. Cerkev sva ti in jaz in oba sva odgovorna za življenje, ki se dogaja okoli naju. Z novim papežem je čutiti v Cerkvi nov veter, bolj usmerjen k osnovnim zapovedim krščanstva, kar bo gotovo dalo moč za mnoge prenove. Sicer pa je vsak trenutek priložnost za razmislek in vstop na pot lastne prenove. ♦ V spomin in zahvalo na pokojnega Nučič Franceta Zlatka Škulj Pokojni gospod, France Nučič, rojen v Pod-gorici, leta 1929, je dolga leta opravljal službo sodnika. Svoje bogato pravno znanje je razdajal vsem, ki smo ga zato prosili. Zelo se je zavzemal tudi za poravnavo krivic vseh ljudi, ki so med 2. svetovno vojno izgubili svojce, posebno iz vrst domobrancev. Mnogi smo pri njem osebno iskali pravno pomoč za razlago Zakona o popravi krivic, storjenih po vojni, leta 1945. Ko se je upokojil, se je analitično lotil raziskovanja domobranske vojske v Dobrepolju in v samozaložbi izdal knjigo Dobrepoljska Hirošima, v kateri so zabeleženi vsi pokojni domobranci iz vseh vasi, tudi Ponikev. Mnogi svojci pokojnih domobrancev, ki so bili naši očetje, smo dolga leta po vojni doživljali različna šikaniranja in omalovaževanja. Izgubili smo svoje najdražje, doživljali travme in bili veliko let prezrti. Kako smo bili hvaležni pokojnemu g. Nučiču za pomoč v komisiji, ki je obravnavala to problematiko! Dosegli smo vsaj moralno zadoščenje in minimalno finančno pomoč. Pokojnemu g. Nučiču se ob tej priliki želimo zahvaliti za vse, kar je storil za popravo krivic po vojni pobitih naših očetov v vasi Ponikve. Hvaležni smo mu in hkrati prosimo Gospoda, da ga poplača za vsa njegova dobra dela. Hvala vam za vse g. Nučič in počivajte v miru! V imenu svojcev po vojni pobitih očetov - domobrancev iz vasi Ponikve: Zlatka Škulj. ♦ France Nučič IN MEMORIAM Milan Muhič France Nučič se je rodil 21. maja 1929 kot prvi od desetih otrok Mariji in Francetu Nu-čiču v Podgorici, župnija Videm Dobrepo- lje. Že kod petnajstletnega mladeniča ga je med vojno, avgusta 1944, doletela vojna nesreča, ko se je z drugimi vaškimi vrstniki igral z najdeno vojaško bombo, ki mu je med drugim tako poškodovala levo roko, da so mu jo morali odstraniti pod komolcem. Kmalu je uvidel, da nikoli več ne bo sposoben za kakršna koli fizična dela. Take okoliščine so mu dale motivacijo za študij. Tako se je odločil po končani maturi nadaljevati študij na pravni fakulteti v Ljubljani in ga tudi uspešno končal. Po končanem študiju se je zaposlil kot pravnik na Zavodu za socialno delo v Trbovljah in nato kot sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Krškem ob Savi. Že po nekaj letih službovanja v Krškem je bil premeščen na Temeljno sodišče v Trbovlje, kjer je opravljal več let tudi delo predsednika trboveljskega sodišča. Tako je v Zasavju služboval kar trideset let, nakar so ga okoli leta 1983 premestili na takratno Višje sodišče v Ljubljano, kjer se je leta 1991 upokojil. Ko mu je leta 1989 umrla še ne petdeset let stara žena Mihaela, se je France odločil, da se, seveda sam, preseli v domače dobre-poljske kraje, kjer sta si s pokojno ženo Mi-haelo že prej zgradila prijetno domačijo na Vidmu. Sinova Primož in Jure in hči Karolina so ostali v Trbovljah, kjer so si ustvarili svoje družine. V času upokojitve, ko bi France lahko preživljal in užival svoje mirno jesensko življenje, mu notranji duh ni dopustil mirovanja in ga je ta nemir spodbudil, da je postoril še tisto, o čemer je uradna slovenska zgodovina molčala in kar je prikrivala celega pol stoletja, da zapiše resnico, kakršno so doživljali on in njegovi pričevalci, kar pa je podkrepil tudi z arhivskim gradivom. Da bi se sedanji in prihodnjim generacijam ohranilo čim več podatkov o revolucionarnem nasilju, je pridno zbiral podatke in izdal več knjig. Vse je izdal v samozaložbi. V Dobre-poljski Hirošimi (1995) je opisal Dobrepolj-sko dolino med okupacijo in revolucijo v letih od 1941 do 1945. V knjižici Sodni umor poslednjega domobranca (1997) je opisal primer domobranca Alojza Tekavca iz Rap-ljevega pri Strugah. V knjigi Velikolaški in škocjanski holokavst, med revolucijo in po njej (1999) je objavil podatke o žrtvah komunizma v župnijah Velike Lašče in Škoc-jan. Leta 2007 je izdal knjigo Med ljubeznijo in sovraštvom 1941-1945. Zadnjo knjigo je leta 2009 posvetil svoji prezgodaj preminuli ženi Mihaeli. V njej je opisal tudi svojo življenjsko pot. Precej let je bil tudi član tako imenovane Lukačeve vladne komisije za popravo krivic vojnega nasilja. Ko mu je zdravje leta 2011 že nekoliko opešalo, so ga sorodniki zaradi bivalne bližine namestili v dom starejših občanov v Laškem, a njegovo hrepenenje in domo-tožje po domačem, dobrepoljskem kraju in znancih je bilo tako veliko, da se je naposled odločil prebivati na jesen svojega življenja v Domu Sv. Terezije v domačem Vidmu, od koder je imel le nekaj minut hoda do svoje domačije, kamor se je tako rad dnevno sprehodil. A v domu je preživel le dve leti in štiri mesece. V petek, 22. marca 2013, je v mirnem spanju zapustil to zemeljsko življenje in se tako pridružil svoji ženi. Hvala ti France za vse, kar si dobrega postoril in nam zapustil. ♦ Prvenstvo v malem nogometu V začetku aprila se je začelo odprto občinsko prvenstvo v malem nogometu. Letos v ligi nastopa 7 ekip, ki se bodo med seboj pomerile v dvokrožnem tekmovalnem sistemu (spomladanski in jesenski del). Naslov prvaka brani ekipa Outsider ŠD Struge. Tekmovanje poteka ob sobotah, z začetkom ob 18.30 uri, izmenjaje na vseh igriščih v občini Dobrepolje. Razpored tekmovanja v mesecu maju: sobota, 04. maj 2013; Zagorica; sobota, 11. maj 2013; Predstruge; sobota, 18. maj 2013; Kompolje; sobota, 25. maj 2013; Struge. Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa! KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE IN PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI organizirata 6. kolesarsko akcijo »VZPONI NA GRADIŠČE« (Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom priin Stični ) Akcija traja od 1. aprila do 30. septembra 2013. V tem času se bo mogoče povzpeti na Gradišče kar 183- krat. Kolesarko in kolesarja, ki se bosta največkrat povzpela in vpisala v evidenčno knjigo vzponov, čaka posebna nagradajena. Enako velja za najmlajše in najbolj izkušenejše udeležence, družine itd, Za 15. in 30. vzpon boste nagrajeni v koči. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 15 evrov vpišete v evidenčno knjigo, vsak vzpon pa evidentirate tudi na svojem kartončku. Dnevno šteje samo en vzpon. Dne 6. oktobra bo zaključna prireditev. Takrat bomo za vse udeležence organizirali vožnjo na čas -- kronometer - in najuspešnejše seveda nagradili. Start bo v Ivančni Gorici, in cilj pa pri Lavričevi koči na Gradišču. Nagrade: 10 vzponov - bronasta medalja, 20 vzponov - srebrna medalja, 30 in več vzponov -zlata medalja. Srečno vožnjo! ❖ ❖ ❖ KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE IN TURISTIČNA KMETIJA »GIOVANNI« organizirata »4. VZPONE NA PEČ« Akcija traja od 1. aprila do 30. septembra 2013. V tem času se je mogoče povzpeti na Peč kar 183- krat. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 10 evrov evidentirajo v knjigi vzponov in dobijo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu se vpišejo v knjigo, ki se nahajaje na turistični kmetiji. 10 vzponov -- bronasta medalja, 20 vzponov -- srebrna medalja, 30 in več vzponov -- zlata medalja. Medalje in nagrade bodo podeljene na zaključni prireditvi v oktobru. Srečno vožnjo! Veterani OZVVS Grosuplje na smučeh Davorin Tomažin, foto: Oto Rome Člani OZVVS Grosuplje smo se tudi letos udeležili smučarskih tekmovanj, katere organizira Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Tako smo se 26. januarja 2013 udeležili 9. odprtega prvenstva Severnoprimorske v veleslalomu, katero je potekalo na smučiščih Smučarskega centra Cerkno na progi Lom 3 in Lom 4. Prvenstvo je potekalo v okviru spominskega tekmovanja ''Partizanske smučine - Cerkno 45! Tekmovanja se je udeležilo 20 članov našega združenja in smo dobili pokal za osvojeno 3. mesto ekipno. Za ekipno sta štela dva najboljša časa, dosežena v vseh treh moških kategorijah, to je skupno šest časov. Tekma je obenem štela tudi za društveno tekmovanje OZVVS Grosuplje in prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Medalje so dobili: kategorija moški 1955 in starejši: 1. mesto: Dušan Hudolin, 2. mesto Joško Hrovat in 3. mesto Alojz Vrhovec; kategorija moški 1956 do 1961: 1. mesto: Janez Kastelic, 2. mesto: Davorin Tomažin in 3. mesto: Oto Rome; kategorija moški 1962 in mlajši: 1. mesto: Drago Pevec, 2. mesto: Janez Škantelj in 3. mesto: Zvonko Knep. 16. februarja 2013 pa smo se na smučiščih Smučarskega centra Golte pomerili na 10. državnem prvenstvu Veteranov vojne za Slovenijo v smučanju - smuku in streljanju z malokalibrsko puško. Smuk je potekal na progi ''BELI ZAJEC" dolgi 1350 m, z višinsko razliko 205 m. Streljanje z MK puško je bilo na cilju smuka na razdalji 30 m, položaj ležeči, z roke. Število strelov je bilo 5 in za oceno so se šteli 3 najboljši zadetki. Vsaka točka je bila vredna 0,5 sekunde in se je odštela od rezultata smuka. Tega tekmovanja so se udeležile 3 ekipe s 3 člani našega združenja. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke. ♦ 13. mali kraški maraton Simona Bavdek V nedeljo, 24. 3. 2013, so se tekači v Sežani pomerili na 13. malem kraškem maratonu. Start je bil ob 11. uri. Najpo-gumnejši so se podali na progo, dolgo 21 km. Pogumni niso bili le zaradi tako dolge proge, pač pa tudi zato, ker so se celo pot borili z dežjem, mrazom, predvsem pa z burjo. V cilj so prihajali utrujeni, premraženi, nekateri jezni, žalostni, razočarani nad rezultatom. A po dobri kraški joti, ko se je energija vrnila v tekače, so bile vse težave proge pozabljene. Upravičeno so bili ponosni nase, da so premagali progo in vremenske razmere. V imenu tekačev ŠD Dobrepolje čestitam našima tekačema Jožetu Šuštarju in Gorazdu Milavcu za odličen rezultat na 13. malem kraškem maratonu. Naslednje leto se vidimo na 14. kraškem maratonu. Do takrat pa DOBER TEK! ♦ V organizaciji ŠD Dobrepolje uspešno izpeljan 9. odbojkarski turnir mešanih ekip ŠD }BOEfiEPOLJE\ V nedeljo, 7. aprila, telovadnica OŠ Dobrepolje ni samevala. Napolnilo jo je preko 60 ljubiteljev odbojke iz Dobrepolja in širše okolice. Na turnirju se je pomerilo 8 ekip, ena od njih je bila domača. Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Tekmovanje mešanih ekip (v ekipi so 3 ženske in 3 moški) je nekaj posebnega. Tekmovalni del se je pričelo ob 9.00. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Znotraj vsake so se ekipe pomerile med seboj. Najboljši dve iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale. Posebnost letošnjega turnirja je bila izredna izenačenost ekip. Večina tekem se je končala z zelo tesnim rezultatom, tako da je bilo do konca nemogoče napovedati razplet. Po ogorčenem boju se je zmage veselila ekipa KALIČOPKI. Domača ekipa letos ni imela dobrega dneva in sreče, zato se ji ni uspelo uvrstiti v polfinale. Zahvala vsem odbojkarjem za udeležbo in pošten boj ter čestitke vsem za dosežene rezultate. V ŠD Dobrepolje že snujemo nove aktivnosti za naslednje leto, ko bo turnir praznoval jubilejno, deseto, izvedbo. Podrobnejše rezultate in fotografije lahko najdete na spletni strani ŠD Dobrepolje (www.sd-dobrepolje.si) ter na Facebook strani ŠD Dobrepolje. ♦ Končni vrstni red: 1. mesto: KALIČOPKI 2. mesto: ŠNOPC 3. mesto: TORPEDO BANANE 4. mesto: PERSPEKTIVEN KADER 5. mesto: ŽOGCA BAR in XRB TEAM 7. mesto: ŠD DOBREPOLJE in EKIPA VSEH VETROV Dobrepoljski tekači povezali soline V nedeljo, 17. marca, ni še nič dišalo po pomladi. Ob morju je bilo sicer že zaznati temperature nad lediščem, ampak je veter ta občutek precej uspešno kvaril. Razmere niso bile ugodne za množično tekaško prireditev POVEŽIMO SOLINE. Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Tek se začne v Sečoveljskih solinah, trasa pa vodi do Lucije, po portoroški plaži mimo avditorija, skozi tunel do Strunjana. Na dobrih devetih kilometrih se človek prav obilno nadiha zraka, dišečega po soli. Tega je v svoja pljuča dobilo tudi 17 tekačev ŠD Dobrepolje. Tek sicer ni strogo tekmovalnega značaja, organizatorji ne merijo časa. Kljub temu najboljšim podelijo priznanja. Med te se je uvrstil tudi Jože Šuštar iz Bruhanje vasi, ki je v cilj pritekel kot peti najhitrejši moški. Otvoritveni tek sezone je odlično uspel tudi ostalim dobrepoljskim tekačem, saj so bili s svojim tekom prav vsi zadovoljni. Po teku smo si na toplem podelili še ostale dogodivščine s teka in pogledali na sezono 2013. Sredi aprila smo pričeli s skupnimi tekaškimi treningi v rekreacijskem centru Gmajna v Bruhanji vasi, naslednji tek, na katerega se bomo podali, bo 9. maja na Turjaku (17. Krpanov kros), le dva dni kasneje pa sledi Tek trojk v Ljubljani. V tekaški skupini smo zbrani tako začetniki kot tisti, ki imajo v nogah že stotine kilometrov. Če se nam želi še kdo pridružiti, se lahko obrne na Alojza Kuplenka ali Bojana Novaka. Tecimo, da življenje ne bo teklo mimo nas. ♦ KINO DOBREPOLJE - MAJ 2013 PETEK, 10. MAJ OB 20. uri ameriška uspešnica - akcijski triler MISIJA "ARGO" KRATKA OZNAKA: Film, posnet po osupljivih resničnih dogodkih, je postavljen v leto 1979, ko med iransko revolucijo študentje zasedejo ameriško ambasado v Teheranu. Šest diplomatom uspe uiti, zatočišče pa jim ponudi kanadski veleposlanik. Med tem v ZDA varnostne agencije iščejo način, kako šesterico na skrivaj spraviti iz države. Mladi agent Tony dobi drzno idejo lažnega snemanja znanstvenofantastičnega filma v Iranu, toda poleg težav z vzpostavitvijo prepričljive filmske produkcije, se mora ujeta šesterica prepričljivo vživeti v vloge članov filmske ekipe.DOLŽINA: 2 uri 0 MINUT. PETEK, 24. MAJ OB 18. uri ameriški pustolovski - animirani film KRUDOVI KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda se vračajo daleč v prazgodovino, kjer srečamo družino Krudovih. Glavno pravilo glave družine Gruga je, da razen za iskanje hrane nikoli ne zapustijo varnega zavetja domače votline, kar gre močno v nos njegovi vedoželjni odraščajoči hčerki Ip. Toda tektonski premiki jih prisilijo, da si poiščejo nov dom, preko nepoznanih dežel pa jih vodi Ipin novi prijatelj, kar Grugu ni niti malo všeč. Ob spoznavanju številnih novih čudes in neprestanih nevarnostih se počasi vendarle zbližajo, toda premagati morajo še številne zabavne in boleče preizkušnje. DOLŽINA: 1 ura 38 MINUT. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi našega predragega očeta, dedka in strica PUGELJ FRANCA iz Rapljevega (1929 - 2013) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in čutili z nami globoko žalost. Hvala Vam za vsak stisk roke in tople, tolažilne besede. Zahvaljujemo se Vam tudi za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vsem, ki ste ga pokropili, zanj molili in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre Pugelj Vidi in Nučič Mojci za pomoč v mrliški vežici, zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljen obred ter moškemu pevskemu zboru. Iskreno se zahvaljujemo Cvetličarni Lilija za pomoč in izvedbo pogrebnih storitev. Vsi njegovi V bolniški sobi je nastala tišina. Dragi ata zapre si trudne oči. Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal, dragi mož in ata, brat in stric. TONE PRELESNIK iz Zdenske vasi Ob težkih trenutkih slovesa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali lajšati naše bolečine, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, za vso pomoč in besede tolažbe. Iskrena zahvala Alešu Zrnecu za požrtvovalno delo. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Videm in članom gasilskega društva Zdenska vas za častno stražo ob pogrebu in govorniku Jožetu Zrnecu za občutne besede slovesa v cerkvi. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred , moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in gae. Danici za pogrebne storitve. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žena Micka in sin Franci FRANCE NUČIČ, sodnik v pokoju Tiho je zaključil svoje zemeljsko potovanje naš dragi oči, ata. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in zaposlenim v Zavodu sv. Terezije za izrečeno sožalje in tople stiske rok, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala stricu Lojzetu Nučiču za njegovo nepogrešljivo podporo, članom Planinskega društva Dobrepolje ter članom Društva civilnih invalidov vojn Slovenije za poslovilna govora na pogrebu, ge. Marti Šuštar ter sovaščanom za molitev, trboveljskemu župniku, mag. Amadeju Jazbecu za opravljen pogrebni obred in županu Dobrepolja, g. Janezu Pavlinu za poslovilni govor ob slovesu očeta iz ljubljene doline. Srečen je človek, ki uspe v življenju izpolniti raznolike osebne cilje. Njemu je to uspelo. Življenje, ki ga je živel, je bilo bogato in izpolnjeno, aktivno do zadnjega trenutka. Bil je živa enciklopedija, vedno željan novih spoznanj ter vedno pripravljen to deliti z drugimi. Kljub temu da je odšel, bo živel v naših mislih in srcih, njegovih knjigah in delih, katera ostajajo za njim. Iskrena hvala vsem. Hči Katarina ter sinova Primož in Jurij z družinami. Prodam zazidljivo stavbno zemljišče v Strugah, k.o. Potiskavec, v velikosti cca. 3500 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041-338-440 ali 01-831-39-51. Uspeh bomo dosegli le, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, kije namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo danes nosili še včerajšnje breme in mu dodali tudi jutrišnje, še preden bi si ga morali naložiti. (John Newton) V sebi nosimo čudeže, ki jih iščemo izven sebe. (Browning) ^_^ Jože Petrič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Škrlovica 6, Velike Lašče Informacije na: 041 847 869 Lesene posode Možna dostava! naravne, rustikalnega videza, odporne Za sajenje - rož, zelišč, dišavnic, - okrasnih rastlin, - zelenjave ... Izdelane iz - kostanjevega lesa, - borovega lesa, - impregnirane s parafinom. Po naročilu: - posebne dimenzije, - barvanje, lakiranje, - premazi z oljem ... Cene: 0 300 mm .... 10,00 € 0 400 mm .... 15,00 € 0 500 mm .... 20,00 € SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO Peter Klun s.p. Koblarji 24, 1332 Stara Cerkev gsm: 031/229/212 e-mail: peter.klun@siol.net kovinske konstrukcije kovane ograje stopnice okenske rešetke kovinska vrata varjenje na terenu popravilo kmetijske mehanizacije t L\_ -L nO- L\_ J. .(Mu V VIDEM DOBREPOLJU JAKLIČEV DOM, SOBOTA, 11. MAJ OB 19. 30 URI. Prifarski muzikanti so etno glasbena skupina, ki že 25 let s svojimi instrumenti in glasovi poustvarja slovenske ljudske pesmi, izvaja zimzelene melodije, svetovne uspešnice in zapoje tudi kakšno pesem dalmatinskih klap. Njihovi najbolj poznane pesmi so Mlinarca, Matilda, Tisti nekdo, Lupu je blu, sicer pa so Prifarci štirikratni zmagovalci Festivala narečnih popevk v Mariboru, zmagovalci Slovenske popevke in tisti, ki že pet let zapored pripravljajo Veliki koncert s številnimi priznanimi domačimi in tujimi gosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zvoki njihove glasbe, ki jo izvajajo na bisernici, braču, bugariji, berdi, harmoniki, violini in kitari pobožajo dušo! Prijazno povabljeni! kontakt: T://031-647-188 T://051-334-826 E://INF0@BLESK2.SI WWW.BLESK2.SI TONE POGORELEC, BUKOVICA 2, 1310 RIBNICA • TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta • CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (DO 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) • GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni OBJEKTI) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost ÖESk rT^ OUTOUCQGTTUO DrunDiAo egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Težave z računalnikom? Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniške opreme na domu - Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Ugodna ponudba bančnih storitev [Paket dobrodošlice brezplačno vodenje računa 12 mesecev brezplačni dvigi na vseh bančnih avtomatih brezplačna pristopnina na el. banko 10 položnic brez plačila provizije dodatek 0,10 odst. točke k obrestni meri pri prvi sklenitvi depozita Stanovanjski krediti Prenavljate? Gradite? Kupujete? - možnost več plačnikov -kreditiranje do 80 % vrednosti nepremičnine - doba odplačila do 30 let Znižana obrestna mera za 0,30 odst. točke. i..... PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si HRANILNICA LON www.lon.si iti Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58 SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241 Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00 Foto za dokumente TAKOJ Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.