PRIMOkSKI DNEVNIK Postni: AhH^ plaCana V gotovlttl nn |* i postne j gruppo - Lena 30 lir Leto XVI. - Št. 182 (4645) TRST, sobota 30. julija 1960 Fanfani pripravlja programsko izjavo Stavke delavstva v livarnah in opekarnah Pred sestankom sindikalnih predstavnikov in Confindustrie Malagodi posredno polemizira z Gronchijem - Kako je hotel Tambroni ustrahovati demokristjanske veljake - (Od našega dopisnika) zelo »k 29' — Danes so vest; o delovanju nove vlade jutri nn ,:. novi Podtajniki bodo položili prisego šele lu v p°?oldne na sedežu predsedstva vlade na Vimina-pa bo n Predsednika vlade Fanfanija, v ponedeljek končno s?!a v'ade> na kateri se bodo ministri do-rala P°menili o vladni programski izjavi, ki bo mo-sredincu1-^ sk*adu z željami in zahtevami ostalih treh Kot strank, ki vlado podpirajo, čali n»Sm°,že včeraj poro- fesa ai Podlagi Malagodije-flarin- ! čo vseboval štiri /J?0§ram v glavnem bil co ’ §lede katerih je mi P°,razilm med stranka-docBif anie vladne večine ?oviotn: ®ola’ svobodna tr-drsko < da bo 've v ra' na) bodo voli-ob«nah ktob ru samo v tistih misarir’ 1 . upravljajo ko-u- Tori Ostalih pa v novem-bi v tp^,a krati se govori, da 11 PrimpT-i, »tI-a.. ^šla dov Prlmeru vlada lahko aieOskih 1 predvsem vre-°ekoč . ^zlogov, da bi Ife z p zneje preložila voli-potIUacl Vembra na prihodnjo ?otrebno °dnos°v do vlade je ivia Ser°BTniti iz)aVo sena-»Nar1- erenna ___________ ?1* svLda bo «Zveza» dolo- i —ua,nB predsednika dejal a6 zveze_kmetov», ki ' a svoio «*tveza» aoiu- Se'e takrat 'Stališče do vlade ?r°Sram , 0 bo znan njen fr ki si fias-U pa tiste toč-kakor tia , 0 kmetov. «Vse- lahko že sedaj trdi-b°io 2a dejal Seren; — da 2? Predvs»^e s,aHšče odločil-?°krati{nf ,nal°ge glede de-5.ast> na ?bnove, ki tudi n j Pred nas?m podeželju sto-„1*1 mor= seda.nj° vlado. Fan-Pfcn uP9s^evati ne samo ^elovaipj3 zaj neposrednih V rt alcev> temveč tudi m> t- ProtirifS. usmeri in izkoristi lst° ne7a^10kratičnem smislu V :■ da s;',’.iemyeč tudi poti ~ °bAPe**Cpao]nl°-3stVO’ k1 je tak rt 6 So nnv° 1 povzročilo«. J? tal^o cu1Ce 0 delovanju vla-50 danes bolj »le dan«. 0 stavkah. Tako , stavic navo ,biia . Javilnih ,_______, aWlh zborovanja stav-l eh sin«.-! Ycev. Predstavnisi b? *estar organizacij se sini.klepali V Ponedeljek, da sl jkalrip X Nadaljevanju te rt i ba sp akcije. Pripominja lt 1 UlL Claldemokratski sin-K' PridrPužiiProglasitvi stav' rt v -J srt v*ih tajništvo Zveze SM^tlo d1 mešeencev CGIL Vlart1*?9 'vlačil6 zaprosilo pred-Iifp *)mi nd , za sestanek z te, Učitvg P. .edstavniki zaradi asa za ; a splošnega m- tega obnovo *am' c z"a ti(i-*erešenih rešltev nekaterih eJo n.Uth vprašanj, ki se -s» ’a Položaja na-. ki Slatematizacije o-'p'eščenn t.Jtokonč.no stalno t, ajni*; itd. Utert^tzecij* ,,0Vseh ai idikalnih lort??tavniki sa dogovorila s »li tJalskih ,industrijskxh de-10 t^anek ?ruženj za skup-*a{eUptemb'ra m najpozneje Sta,,. Vp-ns sestanku bi ?l!e !?io dela ®’ kl l‘h t'°- taHi«?-0g°VOra ‘ ,glCde revl‘ iUn!^'- ki J”ed zainteiesi- »o Ia 1954 o vV1 sklenjen 12. žavp *meznib 31 plač 'Toda p Področjih dr-rem °*41a ^ C9nfmdustria je ža p Sa o *„ a Pmmom, v kate-*revpz . m sestanku ne izra- Sr. evef” ‘ sest bish2apravaTduaeno’ češ da se t)a epe_ v g letih ni nič aa; Pa je n ?premenilo, ven-*a , osveuHPravljena «obšir-*‘ zv\Sta*ku L avote, stališče P 1 znih * • oi bil na rav-j, olitič"; a)ništev.» vJf«raj obtfdmk *Vita», ki aem o p V1' nekatera ob-hti, *Zavla^°nck*jevem del-v5b6’ Piše c?vanju» vladne *ia Jtede d,anes 0 domne-S1tari e-t ve v ' !a taW°Vedati’ da k primer sklenil pria, ament, ker ne hart.0 helcB da bi prišlo tretje začasne «o L ut s« hotel 'laie° neke 6» <**alni Ni6 tzjavu0dlt613 Malagodi Skl pisaniem°Vmarjem' v J*! k. ’ da m omenjenega, 'ttii netijo h po Dronchiie-9 Je oankamigOVOr med »«-!°tius^stavlja Vbosti, • «Xu !»*««„ Postav')'!! Protiustaven, '«m!!U?tavlV!yanje vprašanja enostavno nadležna, temveč je vzbujala tudi zaskrbljenost, dokazuje naslednji dogodek: tajništvo KD je bilo v določenem trenutku prisiljeno stopiti v stik z glavnim poveljstvom karabinjerjev zaradi morebitnih primerov pretiravanja vladnih »zaščitnikov«. Tudi strah je torej spodbujal nekatere voditelje, ki fe po navadi preveč počasi odločajo«. Podobne varnostne službe so bile urejene tudi , krog Kvirinala, okrog Gronchijevega stanovanja v Ul. Carlo Fea in okrog njegovega stanovanja v San Rossore . Iz Turina pa poročajo, da se je senator Ferruccio Parri danes odločno zavzel za prega-njenega antifašista Antoniče! lija, ki ga je policija prijavila sodišču. Parri poudarja solidarnost vsega odporniškega gibanja z Antoni cellijem: « svojemu protestu moramo dodati in poudariti opozorilo, ki smo ga izrekli že v prešnjih tednih, opozorilo, pi ni pristransko, temveč je njegov vzrok v zaskrbljenosti »a democijo. Z naše strani ni nobenega ped. pihovanja; lahko zajamčim, da je to duh Zveznega sveta odporniškega gibanja, enotnega in solidarnega z Antonicelli-jem«. kako vladno obveznost do parlamenta — je poudaril Malagodi, temveč za politično obveznost, ki so jo sklenile parlamentarne skupine, obveznost, ki daje točno označbo vladi, katera se je na podlagi te obveznosti rodila in ki na podlagi te obveznosti živi Vse to jasno izhaja iz Morovih izjav v imenu štirih strank sedanje večine, in je bilo jasno obrazloženo, vsem zainteresiranim, velikim in majhnim, med pogajanji* Pred tem je Malagodi dejal, da trdnost vlade zahteva preprečitev «pretvarjanje večinei in je zaradi tega nujna obveza vseh, da smatraj p umik ene izmed strank iz večine kot vzrok za prenehanje dogovorjene večine «z vsemi zadevnimi posledicami*, t.j. z padcem vlade. Ta nenavadna posredna Malagodijeva polemika, z Gronchijem je vzbudila mnogo zanimanja v javnem mnenju. Se več zanimanja pa je vzbudilo pisanje v zadnji šte-vilki tednika «Europeo» o zadnjih dnevih Tambronijeve vlade, ki se je toliko časa vztrajno držala na oblasti. List piše namreč, da je Tambroni poskusil ustvariti ozračje zastrahovanja: «Strah svojega bližnjega — piše list — je bil eden izmed stebrov kratkotrajne Tambronijeve oblasti«. Oalje pravi, da je Tambroni nekaj dni pred svojim odstopom- vzkliknil: »Poznam vsakega posameznika, ki hoče povzročiti krizo. V ustreznem trenutku jih bom ukrotil«. Tambroni je vedno gojil tesne odnose z generalom C. S. Gallijem, poveljnikom agentov javne varnosti in z rimskim kvestorjem Marzanom. «Z Marzanom — piše list — je kot pravijo, osebno sestavil zaščitno službo s formalnim namenom, da zajamči varnost vsem osebam določenega položaja (v prvi vrsti najvišjim predstavnikom KD in bivšim vladnim predsednikom), ki se je spremenila v pravo zasledovanje in obve-ščevanje... Mnogi politični ljudje so se rajši preselili h kakemu prijatelju, samo da ne bi bili pod nadzorstvom in so tako začeli izvajati prakso, ki se je zdela v Italiji za vedno pokopana s padcem fašizma in s koncem vojne«. »Da je ta mreža — piše «Europeo» ki ni bila vedno nevidna in ki je bila splete. na okrog italijanskih političnih voditeljev, bila ne samo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Švedski tisk poziva Eisenhovverja naj se začne učiti lepega vedenja Dostojanstven odgovor Erlanderja na predsednikove žaljive besede Raul Castro o razgovoru s Hruščevom KAIRO, 29. — Kubanski minister za obrambo Raul Castro je odpotoval davi iz Kaira v Havano. V ZAR je bil na obisku pet dni. Davi je Castro na tiskovni konferenci izjavil, da se je v Moskvi razgovarjal pet ur s Hruščevom in da niso podpisali nobenega sporazuma. Izjavil je tudi, da ZDA niso uspele blokirati z vojaškimi sredstvi kubanske revolucije in so se zaradi tega zatekle gospodarski blokadi. Toda tudi ta blokada je doživela neuspeh zaradi sovjetske in češkoslovaške podpore SZ. Pripomnil je, da prvikrat v tridesetih letih nima Kuba sedaj presežkov sladkorja, ker je SZ kupila milijon ton, pol milijona pa Kitajska. Pred od hodom iz Kaira je Raul Castro izjavil, da mu je Hru-ščev med njegovim bivanjem Moskvi izjavil, da sovjetske rakete sedaj lahko dosežejo cilj na razdalji približno 20.000 kilometrov in da je Sovjetska zveza pripravljena uporabiti te rakete proti imperialističnim napadalcem na Kubo. Castro se je zatem zahvalil za prisrčen sprejem v Kairu in je dodal, da sta med razgovorom z Naserjem ugotovila popolno enakost pogledov in popolno solidarnost med Kubo in ZAR. Dodal je, da je Naser izrekel popolno solidarnost s pravično stvarjo Kube kubanskega ljudstva. Nato je Castro izjavil, da temelji zunanja politika Kube na najtesnejšem prijateljstvu z vsemi narodi sveta. O-menil je močne napade Ei-senhowerja in njegove uprave proti Kubi, dodal pa je, da je kubansko ljudstvo kljub vsemu še vedno pripravljeno prijateljsko stisniti roko ameriškemu ljudstvu. Na koncu je izjavil, da bodo odnosi med Kubo in ZAR postajali vedno tesnejši na političnem, gospodarskem in socialnem področju. DŽAKARTA, 29. — Uradno javljajo, da je predsednik Sukamo povabil predsednika alžirske vlade Ferhata Abasa, naj pride na obisk v Indonezijo, Pogajanja o oporiščih v Angliji LONDON, 29. — JMed Londonom in Washingtonom so v teku pripravljalni razgovori o uporabljanju angleških pristanišč po ameriških podmornicah, opremljenih s torpedi, in to za «oskrbovanje». To je sporočil predstavnik Foreign Officea, ki je dodal, da se do sedaj niso še sporazumeli. Pripomnil je, da gre «za oporišča za ameriške podmornice v Veliki Britaniji«, vendar pa ni hotel dati drugih pojasnil o pogajanjih. Domnevajo, da gre za ameriške jedrske podmornice, ki lahko izstreljujejo raketne izstrelke «Polaris». Predstavnik je izjavil, da so pogajanja dvostranska in se ne vodijo v okviru NATO. Izraz «oskrba», je pripomnil predstavnik, bi se lahko razumel kot oskrba z živili in z gorivom. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so ZDA in Velika Britanija sklenile «začasen sporazum« o uporabljanju a-meriških letal, ki so nameščena na oporiščih na angleškem ozemlju. Predstavniki ZDA in Velike Britanije, ki so se pogajali, bodo sedaj poročali svojima vladama. Uradno niso objavili nobenih podatkov o sporazumu. Domneva pa se, da novi sporazum daje Veliki Britaniji možnost upreti se tistim poletom ameriških letal, ki bi bili »preveč tvegani in neumestni«. Lumumba je prišel včeraj v Ottawo na razgovore s kanadskimi voditelji Razgovarjal se bo predvsem o tehnični pomoči, kateri so kanadski voditelji naklonjeni - Belgija napoveduje «bližnji umik» 1500 vojakov iz Konga Lumumbove izjave na tiskovni konferenci in dopisniku Tassa OTTAWA, 29. — Predsednik vlade Lumumba je prišel nocoj z letalom iz Montreala v Ottawo. V kanadski prestolnici se bo razgovarjal predvsem o tehnični pomoči, ki bi jo Kanada lahko nudila Kongu. Kanadski uradni krogi so naklonjeni taki pomoči. Jutri se bo Lumumba sestal s predsednikom vlade Diefenbaker-jem in bo zatem gost na kosilu, ki ga bo priredil predsednik senata Mark Droin. V nedeljo zjutraj se bo vrnil v New York. Iz Washingtona je Lu- mumba najprej odletel v Montreal. Na letališču v Montrealu je imel tiskovno konferenco, med katero je izjavil, da je smoter vseh afriških držav ustanoviti a-friške združene države. Poudaril je, da je prišel v Kanado, da skuša najti pomoč, ker Kanada nima nobene kolonialne preteklosti. Izrekel je upanje, da bo dosegel kanadsko gospodarsko in tehnično pomoč, ker Kongo potrebuje zdravnike bolničarje, gradbene tehnike in advokate, «ker nas Belgijci niso nikoli pripravljali za neodvisnost«. Njegov prihod v Kanado ima tudi namen prikazati resnico: prebivalstvo Konga ne sovraži belcev, in »jaz nisem moskovski agent, kakor me slikajo. Naša država preživlja revolucionarno razdobje, kakršno so imele skoraj vse države na svetu« Zavrnil je trditve tujih časnikarjev, da so bile bele žen- iHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin mm iiiiiHniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimimii milu || m m iiiimiii mm m iiiiiim n um iiimmi milu n n m mm mn iiiiiin mn n imiii Volilna kampanja v znamenju zaostritve hladne vojne Kar se tiče zunanje politike, ni važnih razlik med republikanci in demokrati - Nixon prepušča zunanjepolitična vprašanja Lodgeu CHICAGO, 29. — Kongres republikanske stranke se je zaključil ob 22.41 po krajevnem času. Richard Ni-xon je na prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel po svojem imenovanju za predsedniškega kandidata, izjavil, da bo Cabot Lodge, ki je kandidat za podpredsednika, obrazložil ameriško stališče na sestanku razoro-žitvenega odbora OZN, ki bo prihodnji mesec. Nixon je dalje izjavil, da bo Lodge še dalje izvrševal svoje funkcije v OZN med delom odbora. Na vsak način se bo Lodge zaradi svojih obveznosti v OZN odpovedal politični dejavnosti med sejami posameznih komisiji kongresa. Dodal je, da je Eisenhower zelo zadovoljen zaradi izbire Lodgea za kandidata za podpredsednika. Nixon je izjavil, da se bo že v soboto lotil volilne kampanje. Bavil se bo z notranjo politiko, Lodge pa z mednarodno politiko. Nekemu časnikarju, fci ga je vprašal, naj obrazloži svoje stališče glede Alžirije, je Nixon odgovoril, naj gre poslušat tis-skovno konferenco Cabota Lodgea. Nixon je tudi izjavil, da bo v primeru izvolitve za predsednika prepustil številna vprašanja zunanje politike podpredsedniku. Zlasti mu na. merava poveriti odgovornost za novo organizacijo za združitev številnih programov za STOCKHOLM, 29. — švedski ministrski predsednik Ta-ge Erlander je takole komentiral Eisenhovverjeve izjave proti «neki državi s socialističnim vodstvom, ki ja povezana s tesnimi vezmi prijateljstva z ZDA« (Eisenhovverjeve besede je Erlander označil, da so sedaj postale zgodovinske): »Zelo sem presenečen, ker se Eisenhovver ni potrudil, da bi se prej bolje informiral o razmerah, ki vladajo v Skandinaviji, preden je prišel do zaključka, ki ga je izrekel«. Erlander, ki je sedaj v Rey-kjaviku na sedmem zasedanju nordijskega sveta, je dodal: ({Predsednik je gotovo mislil na nekaj, kar meni ni znano. Paternalizem? Nasprotno, na Švedskem si prizadevamo, da povečamo svobodo državljanov. Kar se tiče alkoholizma, kriminalitete med mladoletnimi in drugih neprijetnih pojavov, gre za mednarodna vprašanja, n same ZDA nudijo glede tega zanimive primere. Povsod so ljudje, ki slabo uporabljajo svobodo. Vendar mislim, da, če bi bil Eisenhovver prišel na Švedsko, bi si bil lahko napravil pravilnejše mnenje a razmerah v naši deželi«. Švedski tisk komentira tudi danes Eisenhovverjeve žaljive izjave in se nam njimi zgraža. Listi objavljajo statistike o alkoholizmu, iz katerih je razvidno, da 1 Američan pije prav toliko kakor Šved. Socialdemokratski list «Stoc)r. holms Tidningen« piše v svojem uvodniku, da, če so izjave, ki jih lahko podaja Eisenhovver, vse v tem, se sprememba, ki se pripravlja v Beli hiši, lahko izvrši samo na bolje. Konservativni list «Svenska Dagbladet« je mnenja, da spričo trdih besed ameriškega predsednika «se lahko vprašamo, ali je on skrbno proučil svoj argument in prekontroli-ral svoje izjave. Švedom mora biti dovoljeno, da izrazila gre zal upanje, da bo Eisenhovver se- daj študiral razpravo o lepem vedenju za uporabo voditeljev velikih držav«. MacLean pri Titu BRIONI, 29. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na otoku Vanga na Brionih bivšega šefa britanske vojne misije pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Mac Leana in njegovo soprogo. Na sprejemu so bili tudi predsednik centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Ran-kovič in druge ugledne jugoslovanske osebnosti. Po sprejemu sta predsednik Tito in njegova soproga zadržala svoje goste na kosilu. Gorenjski sejem LJUBLJANA, 29. — V navzočnosti uglednih funkcionarjev republike Slovenije je danes dopoldne v Kranju član republiškega izvršnega sveta in predsednik zveze obrtniških zbornic Jugoslavije Tone Fajfar odprl X. jubilejni gorenjski sejem. Na sejmu razstavlja 233 podjetij razno blago za široko uporabo, dejavnost s področja turizma, gostinstva, obrtništva in trgovine. V okviru sejma bo vsak dan tudi revija mode. Med sejmom bo Kranj proslavil tudi 900. obletnico svojega obstoja. Sejem bo odprt do 10. avgusta. Nov uspeh arheologov FLRJ SKOPJE, 29. — Skupina jugoslovanskih arheologov je od. krila v starem delu Ohrida amfiteater iz antične dobe. V globini 4,7 metra so odkrili dve vrsti sedežev starega gledališča. Kamniti sedeži so 70 centimetrov debeli in 70 cm široki, to je istih dimenzij kot sedeži v amfiteatru v Stobiju. Meni se, da je ta amfiteater starega Lišini-dosa, ki je bil razrušen leta 518 med velikim potresom. pomoč in za informacije v tu. jinii v «novi strategiji, da se doseže zmaga svobode na svetu«. Nixon je priznal, da so demokrati sedaj na boljšem kakor republikanci, ker imajo več članov v svoji stranki in večje število parlamentarcev. Na vprašanje, ali bo med volilno kampanjo govoril o Kennedyjevi veri, je Nšxon odgovoril: ((Absolutno ne bom o tem govoril.« Nixon je v zvezi z miroljubnim sožitjem izjavil, da »pri kakršnih koli pogajanjih ne sme »svobodni svet« sprejeti doktrine Hruščeva, češ da je vse, kar se je zgodilo v SZ, dokončno in se ne more spremeniti«. Izrekel je tudi solidarnost z Eisenhosverjem, kar se tiče njegovih izjav, naj bi na vsem svetu izvedli volitve v okrilju OZN, da se vidi, ali ljudje hočejo komunizem ali demokracijo«. Takoj po svoji izvolitvi je Nixon v govoru, s katerim je sporočil, da sprejema kandidaturo, izjavil, da bo moral prihodnji ameriški predsednik pripraviti strategijo ki naj omogoči, da se »brez vojne dobi bitka za svooodo«. Dodal je, da bo la naloga težka, ker bo imel opravila »z gospodarsko ofenzivo in s pre. vratom, ki sta največji nevarnosti, s katerimi smo kdaj imeli opravka«. Za svojo politiko je omenil naslednje točke; «1. ZDA morajo poskrbeti, da ameriško gospodarstvo ohrani svojo veliko prea. nost nad komunističnim svetom. 2. ZDA morajo reorganizirati svojo vladno dejavnost, da odvzamejo pobudo komunističnemu svetu in morajo ((voditi bitko miru in svobode z enakim pogumom m odločnost- itiiiiiiiiiiitiiitiiimiHimiitiMMimiiHitiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii) Džuanda Kartavidžaja na drugem obisku v FLRJ Kubanski minister za trgovino pri C. Kardelju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Prvega m,-nistra republike Indonezije Džuando Kartavidžajo, ki je prispel danes na vabilo jugoslovanske vlade s posebnim letalom v Beograd, so na letališču pozdravili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo in drugi visoki zvezni funkcionarji. Ob prihodu je Džuanda izrazil svoje zadovoljstvo, da .e ponovno v Jugoslaviji, da vidi njene uspehe od predlanskega obiska in da po razgovorih z jugoslovanskimi voditelji prenese v Indonezijo izkušnje Jugoslavije posebno na družbenem in gospodarskem področju. Skupno z ministrom Džuan do je prispel med drugim tudi ravnatelj uprave za mednarod ne gospodarske odnose Ismail Thajeb, kar potrjuje predpostavke, da bodo gospodarski odnosi Jugoslavija in Indonezija med glavnimi predmeti razgovorov. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj ja nato sprejel danes dopoldne ministra za trgovino Kube dr. Raula Sepera Bonillo, s katerim se je zadržal v prijatelj- skem razgovoru. Po razgovorih, katerih se je udeležil državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič, je E. Kaidelj zadržal na kosilu dr. Bonillo in njegovo soprogo. B. B. Po 75 letih... ZAGREB. 29. — V Zagreb je prispela te dni iz Budimpešte zadnja pošiljka arhivskih dokumentov, ki se nanašajo na gospodarsko in politično zgodovino Hrvaške od 13. do 19. stoletja. Dokumenti so bili preneseni iz hrvaških v madčarske arhive m druge znanstvene ustanove. S tem je Madžarska popolnoma izpolnila sporazum o vrnitvi arhivskega materiala in tudi zahteve, ki jo Hrvaška postavlja polnih 75 let. Kdaj bo Italija vrnila kulturne dobrine, ki so jih njeni organi odnesti po drugi svetovni vojni iz Jugoslavije? jo, kakor so jo vodile med vojno«. 3. ZDA morajo ooma-gati »svobodnim narodom«, da mobilizirajo svoje bogastvo skupno z ameriškim, zaio da se doseže ta zmaga, 4. ZDA in njih zavezniki morajo ostati enotni.« Nixon je dodal, da mora njegov govor veljati kot začetek volilne kamp inje republikanske stranke, ki se lo nadaljevala do volitev. Nixon je trdil tudi, da so ZDA »najmočnejša država na svetu, in sicer vojaško, gospa, darsko in ideološko«. Nixon je tudi izjavil, da bodo morali sprejeti sklepe, zato da ZDA ne pridejo na drugo mesto z vojaškega stališča, «zato da se prepreči, da bi na mednarodnih konferencah Hruščev ali njegov naslednik vplival na ameriškega predsednika s svojo močjo in zaradi naše šibkosti*. Nixon je tudi trdil, da «kompromisarstvo vodi do vojne in ne do miru* V polemiki s Kennedyjem, ki je zjavil, da je potrebno poskrbeti za dotok »mlade krvi* v ameriško politiko, je poudaril, da so ZDA ponosne, da imajo kot zaveznike ljudi, kakor so Adenauer, de Gaulle in Mac Millan, katerih »pogum, modrost in sila značaja* predstavljajo »odločilne adute v bitki za svobodo.* Podpredsedniški kandidat Lodge je v svojem govoru, katerim sprejema kandidaturo, izjavil, da bodo letošnje volitve v znamenju »smrtne borbe* s komunizmom, ki zahteva »najsposobnejšega in najbolj izkušenega človeka v Beli hiši*. Označil je zunanjo politiko, ki temelji na treh točkah: «1. ge dalje krepiti vojaško moč, ki jamči, da si nobena država ne bo upala nikoli nas napasti. 2. Izboljšati »vrsto skupnosti, ki jo imamo v Ameriki*, tako da bo svet vedel, da mi izvajamo to, kar napovedujemo glede vzgoje, oskrbe za starejše, zdravstva in potrebi za mladino. 3. Napredovanje v človeških pravicah, tako da bodo nebeli prebivalci sveta priznali obstoj ameriške pravičnosti.* Lodge je izjavil tudi, da se bo odpovedal predstavništvu v OZN, takoj ko bo začel volilno kampanjo za podpredsedniške mesto, ker «ni mogoče vskladiti politike z diplomacijo.* Demokratski kandidat Ken-nedy je dopisniku francoske televizije izjavil, da je naklonjena konferenci najvišjih, samo če bo poprejšnja konferenca zunanjih ministrov »pokazala kakršen koli spodbuden znak.* Dodal je, da je nevarno »sestati se, ne da bi prej določili dnevni red ali kakršen koli smoter*. Kennedy je tudi izjavil, dc je »težko videti v opozorilih Hruščeva, da bo SZ uporabljala raketne izstrelke, akcijo, ki lahko izboljša možnosti miru.* Kennedy je nadaljeval, da je »na podlagi sedanjih okoliščin* nasproten priznanju Kitajske ali njenega sprejema v OZN. Dodal je: »V zadnjih mesecih so Kitajci izjavili, da verjamejo v neizbežnost vojne z ZDA.* «»------ Poročilo o razgovorih Naser-Abud HARTUM, 29. — Predsednik sudanske republike maršal Abud se je vrnil danes iz Kaira v Hartum. Ob prihodu je izrekel zadovoljstvo z razgovori, ki jih je imel z maršalom Titom m s pred- ske v Kongu posiljene. Njegova vlada je začela preiskavo, ki jo vodijo belgijski sodniki, ker Kongo nima svojih sodnikov, in celo ti* sodniki niso uspeli ugotoviti niti e-nega primera nasilja. Izrekel je tudi dvom o dejanski volji Belgije, da se bo držala današnje napovedi o umiku tisoč petsto vojakov iz Konga, in je pripomnil, da bi utegnilo iti za »novo belgijsko propagandistično spletko*. »Mi hočemo da belgijske čete za-pustij Kongo in ne samo nekatere dele Konga.* Pred odhodom iz Washing-tona je Lumumba izjavil ča< snikarjem: »Sedaj vem, da tisti, ki so hoteli razdeliti našo drago republiko, da bi v njej uveljavili svojo oblast, ne bodo imeli uspeha. Vem, da ZDA ne bodo nikoli odobrile poizkusov razdelitve naše dežele, in vem, da ne bo nobena država priznala Katan-ge kot neodvisne države. Člani Varnostnega sveta, glavni tajnik OZN in ameriška vlada so pokazali enako razumevanje in so prinesli enako podporo pravični stvari, ki jo mi branimo. S pomočjo, ki smo jo dobili od OZN, bodo belgijske čete čim prej zapustile naša deželo.* Lumumba je dodal, da rav. nanje Belgije pomeni ne samo napad, temveč tudi nevarnost za tretjo svetovno vojno in da je tudi vsa Afrika ogrožena od Belgije. Pri oi-hodu je Lumumbo pozdravi) državn; podtajnik Dillon, Belgijska vlada je po svoji današnji seji sporočila, da 'e »sprejela ukrepe za bližnji povratek prvega kontingenta tisoč pet sto mož v domovino«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi s to izjavo izjavil, da ameriška vlada z zadovoljstvom sprejema to napoved. Dodal je, da ZDA upajo, da se bo vprašanje Katange mirno rešilo v okviru Konga. Zanikal je. da ZDA podpirajo Kongo proti Belgiji, in je dodal: «V tem tragičnem položaju ne podpiramo nobene strani, temveč podpiramo napore Združenih narooov«. V kratkem poročilu o razgovorih med Lumumbo in C. Herterjem pravi državni departma, da so ZDA pripravljene dat; na razpolago OZN svoj primerni prispevek za program tehnične in finančne pomoči Kongu. Herter je sporočil Lu-mumbi tudi, da ZDA zaupajo v OZN, kar se tiče vseh vprašanj Konga. Lumumba je poudari) potrebo naglega umika vseh belgijskih čet s Konga. Svetovna zdravstvena organi- sednikom Naserjem. Poudaril je, da temelji zunanja politika Sudana na nevtralnosti. Uradno poročilo o razgovorih med Abudom in Naserjem pravi, da oba predsednika poudarjata privrženosti politiki nevključevanja v bloke in pozitivne nevtralnosti. Izrekata se proti vojaškim blokom, ki ogrožajo mir in varnost. Oba predsednika sta mnenja, da je treba podvojiti napore za prenehanje hladne vojne in ustvariti ugodno ozračje za ižboljšanje mednarodnih odnosov. Upreti se je treba sleherni politiki, ki temelji na sili. Oba predsednika se izrekata za popolno razorožitev z učinkovitim nad-zodstvom ter poudarjata podporo listini OZN in bandun-škim načelom. Izrekata tudi prepričanje, da bo kolonializem izginil iz Afrike. Na koncu izrekata solidarnost ZAR in Sudana s Kongom, z zatiranimi Arabci v Palestini in z alžirskim prebivalstvom, ki je še vedno žrtev uničevalne vojne, ki jo vodi Francija. Svetovna zdravstvena organi- eksplozija«. ............................................................ Razgovori Adenauer-de Gaulle o oboroževanju Zahodne Nemčije ZahoAnonemški opazovalci poudarjajo, da je namen razgovorov okrepiti zahodne vojaške bloke - De Gaulle se še vedno poteguje za vodilno mesto v Zahodni Evropi zacija pa se je znova nujno obrnila na mednarodni odbor Rdečega križa in na Zvezo društev Rdečega kriza z zahtevo, naj pošljejo zdravnike in bolniško osebje v Kongo. Belgijska vlada javlja, da je sporočila ameriški vladi, da ((belgijsko ljudstvo ne mora razumeti pretirane časti Lu-mumbi v ZDA«. V razgovoru z dopisrmom agencije Tass v VVashingiuna je Lumumba izjavil, da je bdi sovjetski predlog v Varnostnem svetu za takojšrji u-mik belgijskih oet iz Konga edini, ki je bil v celoti v skladu z interesi ;n z zeijami kongoškega ljudstva Dodal je, da je bila SZ edina velesda, ki je od vsega začetka podpirala kongoško ljudstvo v njegovi borbi, in jo izrek"! hva-ležnost kongoškega ljudstva so. vjetskemu ljudstvu ter osebno Hruščevu za njegovo veliko moralno podporo. Lumumba je dalje izjavil, da do sedaj ni noben belgijski vojak zapustil Konga, in da je Belgija že dokazala, da ne spoštuje sklepov Varnost-nega sveta ter nadaljuje napadalna dejanja in krvoločno zatiranje kongoškega ljudstva. Poudaril je, da so čete OZN v Kongu že petnajst dni, toda položaj je nespremenjen. ((Prosimo vse demokratične države, naj podpirajo naše zahteve. Se dalje izjavljamo, da je edini pogoj za povratek miru v Kongu takojšnji umik belgijskih z-ročili stanovalcem tudi 10 stanovanj v Dolini. Zanje so potrošili skoraj 32 milijonov lir. Stanovanja imajo po tri. štiri a-li pet sob, kuhinjo in vse pritikline. Ceremonije izročitve ključev so se udeležili poleg domačih predstavnikov oblasti tudi predsednik IACP dr. Mi-sutto in ravnatelj urada za delo dr. Tarentlni-Troiani. Delovanje in program Združenja za varnost prometa na cestah Predlog za ustanovitev sodišča samo za pravde v zvezi s prometnimi nesrečami Tudi v Trstu deluje »Združenje za varnost na cesti*, ki v svojem programu stremi za tem, da se z raznimi ukrepi doseže kar največ varnost cestnega prometa, predvsem v interesu pešcev. Izvršni odbor, ki mu načeljuje odv. Sbissa, je pred nedavnim izdal posebno številko lista »Cesta je za vse*, v kateri se združenje predstavlja in postavlja prve zahteve ter kritike na račun sedanje ureditve cestnega prometa na Tržaškem in Goriškem. Združenje vključuje namreč v svoj program tudi goriško pokrajino in jo v Gorici zastopa štiričlanski odbor delegatov. Cilji, Ki sl jih je združenje zastavilo, so taki, da je vredno o njih spregovoriti, zlasti še, ker so predvsem nekateri vsega upoštevanja vredni. Tako združenje na prvem mestu predlaga, da bi se poleg rednega sodišča ustanovilo še posebno sodišče ali sekcija sodišča, ki bi bilo specializirano za vse pravde v posredni ali neposredni zvezi s prometnimi nesrečami. Državne, pokrajinske in občinske ceste so last vseh državljanov, pravijo na združenju, in zato bi morale oblasti voditi večje nadzorstvo nad raznimi tekmami po teh cestah. To še posebno zaradi tega, ker se večina takih cestnih dirk organizira v propagandno namene raznih podjetij. Mladina izpod 18. leta starosti ne bi smela polagati šoferskih. izpitov, ljudje preko 65. leta starosti pa bi morali vsako leto opraviti zdravniški pregled. Vsak šofer motornega vozila, ne glede na njegovo vrsto, bi moral imeti šofersko knjižico. Poleg tega bi moralo biti vsako vozilo zavarovano za primer nesreče. Kdor upravlja motorno vozilo, pravi program združenja, ne sme bili moten. Radijski aparati v avtomobilih predstavljajo tako motnjo, saj odvračajo šoferja od potrebne pozornosti in osredotočenja na vožnjo ter promet na cesti. Zato bi bilo treba prepovedati instalacijo radijskih aparatov v avtomobile, oni pa, ki ga že imajo, bi morali radijski aparat takoj odstraniti. Najvišja dovoljena brzina skozi naseljene kraje ne bi fliimiiiiiHiHimiiiiiHitiiiilmiiiiHHiiiiiiHiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiHmttiiiiiimiiiiiiii V vili na Opčinah so drzni tatovi odnesli nad 5 milijonov Aretirali so bivšega šepetalca v Teatro Nuovo, ki je ukradel v gledališču tri bančna nakazila Ko je bila predsinočnjim dru. žina Giacomelli, ki ima svojo vilo na Opčinah, na večerji v neki sosedni restavraciji, , o med 20.40 in 21.30 spretni in drzni tatovi izkoristili lepo priložnost ter ukradli precej denarja in zlatnine ter dve hranilni knjižjici v skupni vrednosti 5.400.000 lir. Odnesli so namreč 100.000 lir v gotovini, zaponko iz platina z briljanti, ki je vredna 300.00 lir, ter dve hranilni knjižici za skupno 5 milijonov lir. Neznanci, k: so verjetno dobro poznali vilo in so vedeli, kje je plen, so najprej razbili okno ter se vtihotapili v notranjost vile. Omaro so verjetno razbili s sekiro in naglo odnesli bogat plen. Prav tako drzen in spreten pa je bil tudi neznanec, ki se je predvčerajšnjim vtihotapil v urad 38-letnega Lionel-la Gombaccija v Ul. Coroneo 6 ter mu iz žepa suknjiča odnesel denarnico, v kateri je imel 12.000 lir v gotovini, bančni ček za 96.000 lir, banč- Ministrstvo odobrilo seznam novih pokrajinski Za preureditev bivših občinskih cest, ki so prešle pod pokrajinsko upravo, bodo porabili 500 milijonov lir Pred kratkim je ministrstvo javnih del izdalo odlok, s katerim je dokončno odločilo, katere občinske ceste preidejo pod pristojnost pokrajine, sedaj pa so objavili seznam teh cest. Ministrstvo je nakazalo za obnovitev in izboljšanje teh cest 350 milijonov lir, 150 milijonov pa bo morala nakazati pokrajina; ta. ko bo znašal skupni izdatek pol milijarde lir. Da postanejo občinske ceste pokrajinske, jih je treba namreč korenito obnoviti in prilagoditi trgovinskim in turističnim potrebam ustreznega področja. Gre za 13 cest, ki so skupno dolge 57 km in 657 m. Načrte za njihovo obnovitev bo izdelal tehnični urad pokrajinske uprave, zatem pa jih bo še pregledalo in odobrilo ministrstvo javnih del. Največ bodo porabili za obnovo mačko-veljske ceste, in sicer 181 milijonov. Ceste, ki pridejo v poštev, so poleg mačkoveljske naslednje: prebeneška, repen-taborska, šempolajska, boljun-ska, cesta pri Orehu, sesljan-ska, ki pelje k morju, komenska (to je cesta, ki pelje h gorjanskemu obmejnemu bloku), čamporska, devinska, mav. hinjska, gabrovska in cesta k Sveti Barbari v Miljskih hribih, Vidiranje in prodaja kolkov za obnovitev potnih listov Finančno nadzorništvo sporoča, da je finančno ministrstvo s posebno okrožnico dovolilo tudi pokrajinskim in o-stalim davčnim uradom ter delegacijam in obmejnim iz-terjevalnim uradom Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) vidiranje potnih listov in prodajo kolkov, ki jih interesenti morajo predložiti u-radom javne varnosti ko pred. ložijo prošnjo za izdajo ali obnovitev potnega lista. Kot smo že svoj čas sporočili, so bili do sedaj pooblaščeni nuditi občinstvu gornje usluge samo uradi javne varnosti, kvesture, poštni in registrski uradi m ček za 150.000 lir ter dve menici. Gombacci skoraj ni mogel verjetni sam sebi. Na komisariatu javne varnosti na Trgu Dalmacija je povedal, da se je predvčerajšnjim popoldne pogajal z nekim svojim klijentom v pisarni, medtem pa da se je nekdo, vrag si ga vedi kako, vtihotapil, odnesel denarnico in zginil brez sledu. Gombacci je imel svoj suknjič obešen v sosednji sobi in sploh ni slišal, da je nekdo prišel v pisarno. « • • Pred nekaj dnevi je ravnatelj gledališča Teatro Nuovo Sergio D’Osmo prijavil policiji, da je nekdo ukradel tri bančna nakazila, in sicer od Tržaške hranilnice in posojilnice za 175 tisoč lir, od Credi-to Italiano za 100 tisoč lir in od Banca d’America e d’Ita-lia za 120 tisoč lir. Agenti centralnega komisariata javne varnosti so takoj začeli preiskavo, da bi izsledili krivca. Po nekaterih informacijah in na podlagi sumničenj so včeraj ob 18. ustavili na glavni železniški postaji 32-letnega Pierluigija Cecconija, po rodu iz Livorna, ki je bil uslužben iri gledališču kot šepetalec m je bil odpuščen pred dobrim me-secom, stanoval pa je v Ul. Palestrina 2. Pri osebnem pregledu so dobili pri njem dve ukradeni bančni nakazili. Mož je takoj priznal svojo krivdo in povedal, da je s ponarejenimi podpisi inkasiral bančno nakazilo Tržaške hranilnice .n posojilnice za 175 tisoč lir, s katerimi je poravnal svoj dolg v neki gostilni, kjer se je hranil, in v baru, kamor je hodil popivati. Razen tega si je kupil nove hlače. Zdaj se je hotel verjetno odpeljati v svoj rojstni kraj, a mu ni uspelo. Odpeljali so ga v zapore in prijavili sodišču zaradi hude tatvine. Nesreča potnika v avtobusu Včeraj dopoldne se je 60-let-ni Ivan Skerlič iz Ul. Žara 32 peljal z avtobusom proge št. 29 proti središču mesta. Nenadoma pa je šofer ustavil vozilo, da bi preprečil trčenje z nekim avtomobilom. Skerlič, ki je stal na nogah, je izgubil ravnotežje in z glavo udaril ob kovinsko pregrajo, ki ščiti šoferja. Pri tem se je pobil tudi po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra. Sprejel: so ga na kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti skoraj mesec dni. smela za nobeno vrsto vozila preseči 40 km na uro. Šofer bi moral ustaviti svoje vozilo vsakikrat, ko pride iz stranske na glavno cesto. V promet na glavni cesti bi se lahko vključil šele takrat, ko bi lahko to storil brez vsake nevarnosti. Vsako motorno vozilo bi moralo imeti vedno v redu vzdrževane glušilce na izpušnih ceveh. Vsako namerno poškodovanje glušilcev bi bilo treba prvič kaznovati z globo od 1.000 do 3.000 lir, drugič z globo od 3 do 5.000 lir, v tretjem primeru pa bilo treba lastniku motornega vozila odvzeti šofersko knjižico. Oblasti bi morale biti posebno stroge do onih vozačev, ki so že večkrat povzročili prometne nesreče. Vozaču, ki bi bil trikrat zapleten y prometno nesrečo, bi morali dokončno odvzeti šofersko knjižico. Na motornih kolesih bi se moral peljati samo oni, ki ga upravlja, in nihče drug. Odgovornost za škodo, ki bi jo utrpel pešec v prometni nesreči na področju prostora, ki je namenjen pešcem, bi moral v vsakem primeru nositi šofer vozila, ki bi bilo zapleteno v nesrečo. Na ovinkih bi morala vsa motorna vozila voziti z največjo hitrostjo 10 km na uro. Ce bi se na ovinkih zgodila potem kaka nesreča, bi vsa odgovornost padla na šoferja, ki se ne bi držal te brzine. V prometnih ulicah, zlasti pa v naseljenih krajih, bi bilo treba prepovedati prehitevanje vozil. Motorni tricikli s prikolico ne bi smeli voziti skozi naseljene kraje, kamioni in druga podobna vozila pa ne bi smela voziti z večjo brzino od 25 km na uro. Poleg tega ne bi smel noben kamion ali podobno vozilo voziti po cesti, ki ne bila najmanj še enkrat tako široka kot vozilo. Kot vidimo, so nekatera načela tega programa vsega u-poštevanja vredna, medtem ko ima program v svoji celoti šibko točko: že v naprej obtožuje šoferje vseh vrst motornih vozil, da so glavni krivci prometnih nesreč in zatorej sovražnik št. 1 pešcev. Pomanjkljivost program ma je v tem, da niti z besedico ne omenja dolžnost pešcev, niti onih ne, ki jih predvideva cestni zakonik. Ce drugega ne, bi lahko program združenja namenil nekaj besed vzgoji in avtodisciplini pešcev, kajti nesporno je, da so tudi pešci marsikdaj zakrivili prometno nesrečo. Drugače pa je treba delovanje združenja vsekakor pozdraviti, kajti njegov končni namen je le ta, da zagotovi največjo možno varnost na cesti. To pa je danes, ko promet vse bolj narašča, bistvene važnosti. Sporočilo obrtniške bolniške blagajne Tržaška obrtniška bolniška blagajna, Ul. Ginnastica 3, sporoča, da je upravni svet na svoji zadnji seji proučil vprašanje prevelikega števila bolnikov. ki se javijo v nekaterih izmenah ambulant. Zato je sklenil določiti, da vsaka ambulanta ne sme sprejeti v eni izmeni več kot 40 bolnikov, da se s tem na najboljši način koordinira delo ambulant. Urnik v ambulantah ostane enak kot do sedaj, in sicer vsak dan od 18. do 18.30, v torkih, četrtik in petkih pa tudi od 9.30 do 10. V interesu vseh zavarovancev bo zaposleno osebje strogo spoštovalo tako določeno število bolnikov v vsaki izmeni ambulante, kot tudi določen urnik. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJETJU AVT0PR0MET> KRANJ, razpisuje naslednja prosta delovna mesta : 1 «D» Več šoferjev kategorije 2. KV ali VK avtomehanike z najmanj 6-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samska stanovanja na razpolago. Prošnje z opisom dosedanjega dela pošiljajte na naslov; lAVTOPROMfT* Kranj Savska cesta 28 Obeta se nastop Caterine Valente Pela bo 8. avgusta na gradu Končno je napovedan prihod Caterine Valente v Trst. Ime, ki je znano ne le vsem, ki so oboževalci lahke glasbe, ampak tudi vsakomur, ki količkaj prisluškuje radiu. Pevka, ki ima sedaj 28 let, se odlikuje pred toliko drugimi njenimi vrstnicami ali konkurentkami ne samo s svojo dejansko sposobnostjo temveč tudi po tem, da poje kar v osmih jezikih. Caterina Valente je že po rojstvu iz družine artistov, potujočih pevcev. S starši je prepotovala vse evropske dežele. Eric van Aro, glasbeni žongler, ki je postal njen mož, je spoznal, kje je pravo področje za Ca-terino in spravil jo je na pot lahke glasbe. Sedaj so že več let njene plošče best sel-lerji; samo plošč s pesmijo «Andalusa» so prodali štiri milijone. Razume se torej, da je pevka tudi stalno močno zaposlena in ni ji prav lahko najti prost dan, ko lahko nastopi. V Trstu bo Caterina Valente nastopila 8. avgusta na gradu. Borštanska mladina priredi JUTRI, 31. t. m. od 18. do 24. ure in v ponedeljek od 20. do 24. ure Tradicionalno šagro Igra DOLINSKI KVINTET VLJUDNO VABLJENI Odprte so tudi domače osmice ms$xayx>yx c ec co‘Cccf'--~ Fantje iz Padrič PRIREDIJO JUTRI, 31. t. m. od 17 do 24 in v ponedeljek 1. avgusta od 19. do 24. ure Ples na prostem Igrala bo godba iz Gro-pade. Preskrbljen bo bogato založen bife (Ples, ki bi moral biti preteklo nedeljo in ponedeljek, je bil preložen na prihodnjo nedeljo in ponedeljek zaradi slabega vremena) VABLJENI VSI «Dlalog s smrtjo> jutri na beneškem festivalu dok. filma Jutri zvečer ob 21. nri J1’ na beneškem mednarodnem i stivalu dokumentarnega P’’ ma režiser in operater MjjJ cello Mosca predstavil ((Dialog s smrtjo». Film je " , posnet pred dvema letoma Tržaškem Krasu in prikazu!' dejansko življenje in delo o stranjevalcev bomb in **’ Razpored prizorov je scS, j vil Mario Missorini, P ... centka Claudia Belullo, go pa je napisal časnikar 8. ■ lio Simonini. KINO r~ L. Fenice 16.00 «Jutri me obe5U°Jj, Exceisior 1600 «1 vitelloni*. berto Sordi. Filodrammatico Zaprto Grattacielo 16.00 «Hi'to hiW čen sem)». agtacolor. Supercicema 16.00 aZensKe Are Oba leno 16.00 «Dait dai!». Adriano Celentano drugi slavni kričači. ....til Aurora 15.30 «Od tu do več" ^ Alabarda 16.30 ((Neustrašen'^ vek». Technicolor. Kirk Capftol 16.30 »Parada razp^j nosti». Charlie Chaplin, Keston. «*mlja»- Garibaldi 16.30 ((Žgoča Technicolor. Randolph oco ■ Cristallo 16.30 «Pekoči astai«^ Im pero 16.30 «Les draguem (Zapeljivci). . Italia 16.30 «Orožje h> c Liselotte Pulver. , _,~sn]T Moderno 16.30 ((Prekleta va». Pietro Germi, Clauo>» lt(. dinale. Prepovedano mi» nim- krati1' Massimo 16.30 ((Izraelski Cinemascope, technicolor. ge Nader. Kri' Vittorio Veneto 17.00 Vrst a[]i minalk. Samo danes: Ričo». Richard Conte. „asl» Marconi 16.30 ((Indijanska r John IrelanA yo: Ideale 16.30 «Babette gre na p no». B. Bardot, J. Ch»rrie‘ F. Blanche. -lan®* SavOna 16.00 ((Kapitan Technicolor. Lex Baxter. n na Rori. Astra 16.30 «Leseni nari ednika* LETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgoral t Garibaldi 20. in 22.: Gle) Skedenj KINO SREPEČ predvaja danes 30. L ,g z začetkom ob »jim ob 20.30 na prostem Vsi zaljubljeni (Tutti innamorati) Igrajo: Marcello janni, Jacqueline Sass in Gabriele Ferzet predvaja danes, 30. julija z začetkom ob 18. uri rt*01 J (Gianni e Pinotto contro il dott. Jekyll) m m8ib|| •s-«'*-- m Vi'* V., - V,- y W,v Igrajo: Bud Abbott, Lou KAM BOMO ŠLI 21. AVGUSTA? ( Šolske vesti ) VPISOVANJE V SLOVENSKO SREDNJO SOLO PRI SV. JAKOBU Ravnateljstvo Državne srednje šole pri Sv. Jakobu sporoča učencem vseh razredov, da se lahko vpišejo v šolo do 25. septembra. Vpisati se morajo tudi tisti učenci, kj so opravili sprejemni izpit. (URKUSTMK m liltJUUl) Danes ob 21. uri bo koncert operne glasbe posvečen Verdiju. Sodelovali bodo sopranistki Carla Otta in Barbara Lesiri, baritonist Stellio Framutti, basist Guerrando Rigiri. Zbor gledališča Verdi pod vodstvom Adolfa Fanfanija. Orkester Tržaške filharmonije. Dirigent Mano Parenti. V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. Costello in Boris OD VČERAJ DO ROJSTVA, SMRTI ***• Dne 29. julija se,^eie' Trstu 11 otrok, umrlo J j poroke ni bilo nobene. hjj* UMRLI SO: 47-lem* i Stocchi vd. Mari-GrcK ' jjfllL? Marija Biscak por. D‘ ga(!W letna Ida Fontanot P°r' fe 68-ietna Maria Huebrue^ji, Francesca Alic por. n NOČNA SLUŽBA INAM-A1 ^Camello.,()d7jia.|,;' torsmo 9 (Rojan); pr* (J Jlfl* XX. septembra 4; uu (ji. sv Jakoba l; SfX>nZf; torsmo 9 (Kojan): "Ju* “ Valmaara 10; Vie)rne trg IZ V starosti 75 let n»5d,.8j> doma zapustila naša MARIJA - POR. DRUŽIŠ , ig j0 j Žalostno vest *VoX°aox\i> J hči Diana in sin 5° vnuki in 05 snahe stvo Pogreb bo danes 7. mrtvašnice glavne na katinarsko pokop primorski dnevnik — 3 — 30. julija 1S60 [To dogodkih z Iciali »D-2> in -BB-47T| Nova ameriška strateška koncepcija Načelnik ameriške obvešče-„ ne službe Allen Dulles je Preteklih tednih — incogni-p . obiskal Tokio, London, 'irts, Bonn in še nekaj pre-‘ ‘mc zaveznikov. V Penta-se opažajo znaki ne-naglice. Kaj se je zgo-•°- Kaj se pripravlja? Kot je neki ameriški nov;-dr rekel, v Pentagonu išče-*s.trateško zamenjavo*. Do-*oaki z letalom «U-2» in »RB-so pokazali, da so letala g labe na niih brzino .n višino, na kateri letajo da-es z.el° «ranljiva». Dogodki . Južni Koreji, v Turčiji in ,e Posebno na Japonskem, jJ®r. le ljudstvo odkrito po- v'j svoje sovraštvo proti vso zvezi z ZDA, so prea v ~ svetom dokazali »ranlji-vcf* vsega sistema ameriških m- N oporišč. In vprav nožicno letalstvo in opori-P°. vsej Zemlji sta dve „"ovn* komponenti doseda- vojaško-politične ki je praktično od-edala in ji je treba najti zsmenjavo. Sv^Fategija oporišč je bila v «t=.v “snovnih potezah po- 5«k-)e?a leta 1949> torei v Son l so ^DA imele mo- liš? nac^ atomskim orožjem, v ^®zala je «dobi atomske ’ zastarela pa je za kov, ^alekovodenih izstrel- 1 Oporišča, postavljena v ce- vrsti držav, so imela na- . 18o. omogočiti letalstvu, da L Clm bliže svojim »morebit-..vijem*. Nadalje naj bi POnsea služila kot odskočna Ka agentom Allena Dulle-^ za obveščevalno službo. Na-la nai b' oporišča pritegni- tePre°s2a°lif0St in u:trPala prVe tem U]e nasprotnika, in s Kr,*,- Posredno zaščitila ZDA. žil ie sistem oporišč slu- . jja SQ kontrolirale rišr L.v katerih so ta opo--.a bila postavljena. ttir^nes obstaja ogromna vss j opotlšč. Sem spadajo Ze vp °P°rlšč Atlantske zve-To Evropi do oporišč SEA-In ‘Pskta v jugovzhodni Aziji, siste 4 so Povezana v skupen V A • Prek° ameriške celine, tai^l. n- pr. imajo: 8 le- jf; 'b in 2 pomorski opori-in'vna JaPonskem, 2 letalski riavj °P„ensko oporišče na Oki-ski letalska in 2 pomor-or„j?P.orišči na Filipinih. na’o ormozt V Južni Koreii’ na tt,Vse to je — gledano z oč- staroiratega — danes že za- in,el , 'n čez kako leto bo Vrea- e neznatno »obrambno so ii108,1.’- Ustrezne zaključke gi Peljali že številni strate-turlr?8 tUcb vidni politični tošivii°naril ZDA. V teku le-btamhn1 le-a Je ameriški o-tBenil minister večkrat o-cas ■■ aa bo kmalu prišel oij’ ko.,oodo ZDA »zahtevale ssttij v°llh zaveznikov, da si bo, pag°tovijo lastno obram-ffcjo odobne besede se mo-**četv. * tU(H sedaj že v U Predsedniške volilne »Panje v ZDA. se u°ZaoJu teh koncepcij, ki ljavlilno .bo'j in b°l) uve' ta alTJ le zahteva, da moti na jr*ska strategija temeljili j, al,ekovodenih izstrelkih tie v tna) ?e to orožje »umak-toma “njavo Ameriko*, ozi-*Dot 2Da pa*ube pomorskih ie Lflrat,eška preosnova pa »lo Dona J.e tedaj, če se znat-*n razširi načrt *i bi tn;Je .raketnega orožja, vatj 8a moči izstreljeni^ (prerničnih ramp. Toda Vfttoriptu sev za ameriške «no-NovV /Menjajo težave, Vilne in k°ncepcija ima šte-t'6snrri,„.,tutli močno vplivne PeveijnfllHe- Tu je predvsem •te, u: 1 vrh kopenske voj- v takšnem razvoju vidi dokončno utrditev supre-macije letalstva in mornarice kct odločilnih rodov vojske. Ob teh generalih so nadalje še številne vplivne skupine voditeljev letalske industrije. Znano je namreč, da je zaslužek pri izdelovanju letal znatno večji kot pri izdelovanju raket in da ta zaslužek odpade na mnogo večje število kooperantov. Tu so končno še »vojaški politiki*, kot je na primer vrhovno poveljstvo Atlantske zveze, ki je zaradi svoje vloge vnet pristaš ameriške prisotnosti v čim večjem številu oporišč na tujih ozemljih. V krogih Pentagona, ki stoje na čelu te »novatorske kampanje*, pa vendarle vlada prepričanje, da po zadnjih dogodkih, ki smo jih že omeni-ii, vendarle kaže da bodo njih teze prišle do veljave. Tega leta se poleg tega vrši tudi »zamenjava generacij* na samem političnem vrhu ZDA. Mišljene so tu predsedniške volitve. Poleg tega je enega od najodločnejših in najbolj vplivnih nasprotnikov nove koncepcije — vrhovnega poveljnika NATO, generala Nor-stada — nedavno zadala srčna kap. Sedaj le formalno vrši svojo dolžnost in po vsej verjetnosti bo do konca leta moral v pokoj. Toda ta problem ni niti od daleč samo problem — ljudi. Za izvedbo te »novosti* je treba imeti tudi ustrezno strateško orožje. Trenutno ZDA razpolagajo s 500 medcelinskimi bombniki vrste «B-52>, ki pripadajo poveljstvu strateškega letalstva in so nameščeni na oporiščih v samih ZDA. Njihov poveljnik general Power pa je javno izjavil, da so ti bombniki ♦ grupirani na petdesetih terenih, ki so povsem znani Sovjetom in katere more 300 medcelinskih raket uničiti že v pol ure.* Od raket so tu težki »Atlasi*. ki morejo biti izstreljeni samo s trdnih ramp. Nadalje so tri pomorske raketne enote in »jedrski ščit Evrope*: 1000- bombnikov vrste «B-47», ki so stacionirani pretežno v Veliki Britaniji, ter, končno, taktično orožje, koncentrirano v Zahodni Nemčiji — od topa 280 mm, metalca 203 mm do malih raket, z dometom od 15 do 1500 km («Davy Crockett*, »Honest John*, »Corporal*, »Matador* in «Mace»). To. pray gotovo ni v nohe-nem primeru dovolj za preusmeritev strategije. Raketa »Polaris*, ki je raketa s srednjim dometom in se da izstreliti s premične rampe, raketa »Minuteman*, ki je daljšega dometa in prav tako u-porabna na premični rampi, ter rakete proti raketam praktično pripadajo šele bo-dcčnosti. Čeprav je res, da bodo nekatera od teh orožij kmalu »stavljena v službo* (za leto 1961 je predvidena uvedba raket vrste »Polaris* s premičnih ramp na kopnem in na štirih jedrskih podmornicah) se v splošnem priznava, da ta orožja še niso dovoli izpopolnjena. Potemtakem bo o spremembi strateške koncepcije in točneje o naglici te spremembe odločala predvsem naglica pioizvodnje in izpopolnjevanja novih orožij. Nikakega dvoma ni, da bo storjeno vse. da bi se ta namen čimprej dcsegel. O tem vsaj posredno toda zato dovolj zgovorno priča dejstvo, da je nagli skok delnic industrijskega orožja na zahodnih borzah po zlomu pariške konference zajel skoraj izključno vrednostne papirje — elektronske in raketne industrije. R. L. ,ini' —w»«i n i* ti •w. Mm ?•:> , •• • fV IGRA MORJA (M. Magajna) Citali smo, da so pri go-riškem kmetijskem nadzomi-štvu razdelili ondotnim kmetom nagrade in odlikovanja za razna kmetijska zboljšanja. Zanimivo pa je, da so se pri tem odlikovali Kraševci in je prvo nagrado (100.000 lir) odnesel Dober-dobčan Gergolet. Področje, s katerega so se kmetje u-aeležili natečaja, obsega o-krog 5000 ha, od katerih je malone ena polovica senožeti in pašnikov, kar pomeni, da je to področje po svoji naravi razmeroma najbolj pripravno za živinorejo. Kmetje so, kot beremo, v letih 1958-1959 zboljšali o-krog 50 ha travne površine: očistili kamenja (49 ha), iztrebili grmičje (43 ha), surovo sezidali nad 6500 m zida, odstranili skale (na (38 ha), zravnali zemljo itd. V to je 38 kmetov vložilo 3364 delovnih dni ali na mulim ■■■■■■umu ........................................................................................................................im KMETIJSTVO na našem krasu Zakaj bi ne sledili zgledu Doberdo Seveda bi se morale za to pozanimati tudi ustrezne tržaške oblasti - Ustvarili bi si trdnejše temelje za v bodoče Zakaj so Japonci upravičeno užaljeni... f1 v • Lesnje rikše cvet, niso več posebnosti in gejše Japonske Kako porazno sliko je dala svojevrstna akcija - Za Avstralijo je Japonska še vedno gospodar Koreje, Južnega Sahalina in Formoze TOKIO, poleti. — Ko je bila pred kratkim Japonska predmet svetovnega zanimanja, me je poklicna pot pripeljala sem. Toda ne mislim vam govoriti o onih burnih dneh, ki so že daleč za nami, pač pa bi vam rad prikazal drugačno sliko za Evropo in ne le za Evropo dalje nežele. Cim stopite z ladje in naletite na prvega Japonca,, .katerim se morete prijateljsko pogovoriti, vas bo vprašal: «Kako vam ugaja Japonska?« Nujno je, da odgovorite, da vam njih dežela ugaja, pa čeprav je še niste spoznali. To terja že sama vljudnost do gos‘iteljev. Gotovo pa je, da boste čez kak dan s prepričanjem rekli, da je Japonska lepa. Toda Japonec z vašimi pavšalnimi pohvalami ne bo kdove kako zadovoljen, ker mu berete iz oči, in tedaj se bo tujec začel izražati v superlativih. To je spet nova napaka, kajti vsako besedičenje o razcvetelih češnjah, lam-pionih in gejšah ter o večno zasneženem vrhu vulkana Fu-džija bo Japonca bolj užalo-stilo kot razveselilo. Japonec, pa naj bo star ali mlad, vse to — češnje in gej-še — spoštuje, toda to, kar ga navdaja s ponosom, to, o čemer želi, da bi tujec na Japonskem občudoval, je vse kaj drugega. To je moderna visokoindusrializirana Japonska, dočim so češnje in gejše in še marsikaj le ostanek pre- Jtatlio ut 1eleeizi{n Mohotu, 30. julij« 1900 7.3o^a(ti° Trst A *|u' ‘ «*uja g.atba in ko- ?°W I;3?; Drobii »d vse- kaj, *J »0: Za vsakcgar ne-12.55; n ' V svetu kulture; 13.30- j,rltesttr Viktor Young; I4.45! Plo4te prvit v oddaji; Konc»rvanje hlharmonije; 21.: Po-igcdl, na Mars radijska *ki m’■ slika; 21.45: Havaj-hija ». 'V'I 22.: Brahms: Sunfo-kklij.. 22 35; Večerne me- ker; 23 -v Saksofonist Par->1 rnei^ 00 oobioči v ritmu .1210: TJrSt s'mrQnl,_Tre,-ja onični 5e,ebi stran; 1415: koncert p. v. Ser- tlja 'o ga'leb|dacheja; 15.15; Fran-ZborvvJ? Oh klavirju; 15.55: petje 5 plošč. 7 i5 r l2.°o;' nflasba za dobro jutro; hka „,asb;' Po željah; 12.40: "šSVeti ,,iba; 13.40; Kmelijski . 30. 45: Domači odmevi; rkestPr rnorski tednik«; 14 45: r9 Sbn»Jran,t0vani: 15-30: Pt-°0' Dt rltmov i' popevk; ^oov"3^' melodije; 16.30: .-30; In njih odmevi«; ?rkester (Gotski tednik«; 14.45: u a,Rovan'; 15.30: Pi- ®00; p, filmov In popevk; melodije; 16.30: . 45; Qrtl 'n njih odmevi«; „..°mki iz opere «Pro-17.25: Lahka glasba; 17.30: Parada orkestrov; 18.00; Prenos RL; 19.00: Poje Marjana Držaj; 19.30: Prenos RL: 22.15: Plesna glasba. Nacionalni program 6.30: Napoved vremena za ribiče; 11.00: Oddaja za šolarč-ke na počitnicah; 11.40; Simfonična glasba; 12.10: Pojb Boni, Cuechiaira, Negroni; 13.30: «Antidiscobolo»; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45; Italijanska folklorna glasba; 17.40; Orkester «Esperia»; 17.55: Knjiga tedna; 18.10: Zborovsko pelje; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenska literarna oddaja; 20.: Vesele pesmi; 21.00: Poje Ser-gio Bruni; 21.30: Radijska drama G. F. Luzija «Intn cessione per Ismay»; 23.20; Orkester p. v. Armanda Trovajolija. //- program 9.00: jutranje vesti; 10.00: Zabavna revija «11 centorie«; U.: Glasba za vas, ki delate; 13 45: »Severnica« — moda; 14.00; Ciganska in cowboyska glasba; 15.00: Parada orkestrov; 15.40: Po en solist na dan: Benny Goodman; 16.00: Živi vir; 16.20: P0J6 Abbate, Ferrara, Negront; 17.00: Namišljena potovanja: Anglija; 17.30: V dveh se laže zmaga; 18 35: Plešite z nami; 20.30: Verdijeva opera »Otello«. III. program 17.00: Bachove orkestralne skladbe; 18.00: Italijanska šola od zedinjenja do danes; 18.30: Violinske skladbe; G. Legrenzi, M. Cazzati, A. CorelM, Jean Marie Roiland; 20.00: Vsakove-černi koncert: Haydn, Dvorak, Skrjabin; 21.30: Simfonični koncert, na programu C. Prosperi, L. Nono, L. Dallapiccola, M. Zafred; 23.05: Glasbeni pregled. Slovenija 8.05: Ritmi Latinske Amerike; 8.20: Pionirski tednik; 8.40: Skladbe za kitaro; 8.55: Pesmi, ki so jih peli naši partizani; 9.15: S sprejemnikom na do- pust; 10.10: Od tu in tam; 11.30: Družina in dom; 11.40: Sovjetska zabavna glasba; 12.00: Češe narodne pesmi; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Opoldanski spored; 13.30: Slovenske narodne; 13.50: Od arije do arije; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: W. A. Mo- zart: Koncert za violino in orkester; 16.20: Kopalcem v zabavo; 17.10: Parada plošč; 18.: Mariborski komorni zbor; 18.20: Pozdrav z gora; 18.45: Okno v svet; 20.00: Pokaži kaj znaš; 21.20: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše Izseljence. Ital. televizija 13.30: TV šola: Zemljepis in državljanska vzgoja, Risanje; 17.00: TV za mladino: «Sejem čarovnika Zurllja«; 18.30: TV dnevnik in izžrebanje loterije; 18.50; Človek in kntjga; 19.10: Oddaja z mednarodnega srečanja humoristov v Bordigheri; 19.30: Glasbeni program; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.35: TV-dnevni-k; 21.05: »Vesele počitnice«; 22 05: Alfred Hitchcock: »Zmagoviti listek«; 22.30: Dežela povodnih konj; 23.00: Podelitev filmskih nagrad v Taor-roini. Jug. televizija Morebitna oddaja Italijanske ga TV programa. teklosti, tradicija, romantika. Ze polno stoletje je tega, kar moderne silnice potiskajo tradicijo v stran, tako da je od starega, od romantike, ostal le medel spomin. In vendar v svetu še danes prikazujejo Japonsko le skozi slike in pojme onega starega, preživelega, skoraj povsem odmrlega, skozi slike Japonske, ki je dejansko ni več. Japoncem to seveda ni prav. To. pravijo, je potvarjanje dejanskega stanja ali vsaj nepopolna slika sedanje Japonske, kot bi bila Japonska nekje daleč, daleč, celo izven naše oble, kamor kljub modernim prometnim sredstvom ne moreš. In vendar, pravijo Japonci, smo v sedanji moderni dobi, vsakomur in vsem dostopni in vsakdo lahko vidi, kaj je pri nas že in kaj se še dogaja. In ker jim to ni prav in da bi pokazali in dokazali, kako svet njih deželo površno pozna, so zbrali 925 učbenikov za nižje in srednje šole iz 35 dežel in to učbenikov iz najnovejše dobe, učbenikov, ki so bili natiskani v letih od 1955 do 1959. Nato so v teh učbenikih izbrskali snov, v kateri se učencem teh dežel prikazuje Japonska. Rezultat te svojevrstne akcije je zares nenavaden. Skoraj v vseh teh učbenikih je Japonska prikazana, naimileje povedano, v sumljivih konturah. Jn to velja za to, kako da Japonci živijo, kako se oblačijo, kako jedo in se obnašajo, ter tudi še marsikaj. Prav tako ni v večini teh učbenikov pravilna niti zemljepisna in zgodovinska slika japonske. Predvsem so ti podatki po veliki večini zasta reli ali bolje povedano staromodni. Včasih pa se značilnosti nekaterih drugih azijskih narodov, kot na primer Korejcev in Kitajcev, pripisujejo Japoncem, in to tudi take stvari, tako zastarele »karakteristike«, ki so tudi v teh deželah, v Koreji, na Kitaj skem in drugod, že anahronizem. Posebno značilno je glede tega to, kar se nanaša na karakteristike japonskega oblačenja. Povsod, v vseh učbenikih, se Japonci prikazujejo v tradicionalnih kimono oblekah. Značilno je, da so v ilustracijah prikazane n. pr. ki mono obleke, ki so daleč od japonskih karakterističnih oblek, kakršne so nosili Japonci nekoč, kajti danes se Japonec oblači po evropsko. Kimono si nadene le ob izrednih priložnostih, ali pa včasih doma, ko mu ni treba na ulico. Rikša je prav tako element ki v tujini figurira kot značilno japonsko prometno sred stvo. Toda rikšo danes na Japonskem zaman iščete, ker jo je nadomestil avtomobil, motorno kolo ali kolo Le kaka stara gejša sede na rikšo, ki si jo je nalašč ohranila. V nekih učbenikih se govo ri kako se Japonci bojijo teme in zato spijo v svetlobi papirnatih senčnikov, v katerih gori sveča. To praznoverje pa na Japonskem, ne le danes, ni bilo nikoli znano. Razsvetljava je danes na Japonskem električna in to malone v slednjem kotičku dežele. .V nekem francoskem učbe- niku je pri opisovanju sodobne Japonske prikazan tudi «soaobni Japonec«. Slika pa dejansko prikazuje tipičnega japonskega samuraja iz XIX. stoletja. Japonci k temu pripominjajo takole. «Ce bi se tak človek danes pojavil na ulici kateregakoli japonskega mesta, bi ga takoj prijeli in spravili v norišnico.« Takih in podobnih japonskih pripomb bi lahko še veliko navedli in zato se Japonci u-pravičeno jezijo, ko v ilustracijah šolskih učbenikov na primer prikazujejo sedanjo Japonsko s slikami Japonske zpred 40 do 50 let. Najbolj grob primer tega »nepoznavanja« v svetu je primer v avstralskem učbeniku zemljepis-ja iz leta 1957. V tim učbeniku je zemljevid, ki prikazuje japonsko cesarstvo, ki obsega še vso Korejo, Formozo in Južni Sahalin. Japonci se torej upravičeno jezijo nad temi netočnostmi, toda delno so temu tudi sami • ni. krivi. Njihova dežela zares ni več stara Japonska gejš in češnjevega cveta, pač pa dežela mogočne in modeme industrije, močnega prometa in izredne dejavnosti. Toda ali ne beremo in vidimo v vseh prospektih, na vseh plakatih, ki vabijo tujce na Japonsko, vprav ono osladno, staro tradicionalno Japonsko z gejša-mi, pagodami in ostalimi rekviziti romantike in eksotike? Japonec vam bo na to odgovoril, da je to tako zato. ker si tujec to želi, kajti tujec ne išče na Japonskem tega, kar je novo, pač pa išče preostanek romantike, in Japonci mu zato nudijo Japonsko izpred enega stoletja. To pa, seveda, ne opravičuje onih pedagogov in odgovornih krogov v svetu, ki svojim mladim generacijam posredujejo napačno sliko sicer moderne Japonske. Zaradi tega so Japonci nad to »površnostjo« upravičeno užalje- B. D vsakega skoro 90 dni. To dejstvo ni le zanimivo, ampak je tudi razveseljivo, in to iz več. razlogov. Do-berdobska planota, ta skrajni del Krasa, ima za kmetijstvo pretežno slabše pogoje od ostalega, recimo tržaškega Krasa. Orne in gozdne površine je razmeroma zelo malo (vsakega o-krog eno sedmino površine), zemlja je slaba (plitva, lahka). Kmetovanje je povezano z večjim trudom in žrtvami ter ne nudi toliko možnosti za razne kmetijske stroke kot na Tržaškem. In vendar so kar se tiče smotrnosti v kmetovanju, pridnosti in vztrajnosti pred tržaškimi kmeti. Do-berdobci, Vrhovci, Dolani in Jameljčani so, kot se vidi. moralno povezani s svojo rodno zemljo, vanjo polagajo svoje upe in jo razumsko vedno bolj prilagajajo novim gospodarskim pogojem. To pomeni stopnjevanje njene vrednosti. Za to se ne strašijo žrtev. Pravilno računajo, da so pri njih razmeroma še najboljši pogoji za živinorejo. Skrbijo za pasmo, hleve, gnojiščne jame. A te izboljševalne u-krepe podpirajo z osnovnim ukrepom: s temeljitim iz- boljšanjem travnih površin za večjo in boljšo količino krme. Trdimo, da so s tem začeli pravilno odvijati gospodarski klobčič. Ne gre samo za bolj izdatno, na redilnih snoveh bolj bogato pičo, gre hkrati tudi za prvo in glavno pripomoč vsem kmetijskim strokam, ki pridejo tam v poštev; gre namreč za preskrbo z naravnim gnojilom — s hlevskim gnojem. V tem je velik pomen in s tem moramo vedno in povsod računati, če nam je zu resničen napredek v svojem kmetovanju. Goriškim Kraševcem moramo za njihova pravilna gospodarska prizadevanja izraziti priznanje- Tudi na Tržaškem Krasu imamo travnike in pašnike, tudi tukaj se bavimo z živinorejo kot osnovno kmetijsko stroko. A koliko nagrad in odlikovanj smo dobili za zboljšanje tega zemljišča, se pravi: koliko tega zemljišča smo izboljšali? O tem se je »Primorski dnevnik« že precej razpisal. Prav spričo pomembnosti tega vprašanja stalno opozarjamo tržaške kmete na ukrep, ki so se ga goriški Kraševci lotili s tako vnemo. Marsikje je za napredno kmetovanje potreben korak naprej, a za trdno gospodarjenje je nujno potrebno izboljšanje travnih površin, in to toli- ko bolj, ker ne razpolagamo s toliko njivsko površino, da bi mogli na njej gojiti dovolj detelj s travnimi mešanicami in okopavine za krmo. Z naših travnih parcel ne pričakujemo takšne krme, ki bi nam mogla nuditi pogoje za dosego zadovoljivih uspehov v živinoreji; ta pridelek je kljub svoji morebitno zadovoljivi količini vedno siromašen, ker ne vsebuje tega, kar je živini za njeno rast in produktivnost (meso, mleko, delo) nujno potrebno, če pa žival v svojem razvoju zastane, se to kasneje, ko doraste, ne da popraviti. Kakšno vlogo igra vprašanje krme tudi za vse kmetijske stroke, ni potrebno posebej na-glašati, ker vsak gospodar sam dobro ve, da je živina nekakšna tvornica naravnih hranin (gnoja), nujno potrebnih vsem rastlinam. Mislimo torej, da ne smemo pustiti tega vprašanja v nemar. Nobena kmetijska stroka ne zasluži toliko zanimanja kot vprašanje izboljšanja senožeti in vsaj tistih pašniških površin, ki so za pašo nekaj več vredne (ostalo je za pogozditi). Smo mnenja, da tržaško kmetijsko nadzorništvo polaga temu vprašanju premalo pažnje in ne daje kmetom potrebne pobude. Sodimo, da je goriško kmetijsko nadzorništvo v tem pogledu veliko bolj aktivno. Tudi se kmetje pritožujejo, da je pri odmeri prispevkov za ta ah ona zboljšanja preveč ozkosrčna, po naše skepa. Ne vemo, če in v koliko to drži; pač pa menimo, da se bo to nadzorništvo strinjalo z nami, če trdimo, da se je treba resno zavzeti, da rešimo travni svet propasti in ga spremenimo v čim bolj donosno zemljišče. Kmetom pa svetujemo, da se v tem odločijo tako, kot so storili njihovi stanovski tovariši z Doberdob-ske planote- Izgovori, da ni za to delavcev, ca je to delo težko in povezano z izdatki, da se zelo počasi izplača in podobno, držijo le deloma in ne v vsakem primeru. Vsak gospodar si zna napraviti približen račun, koliko delovnih dni bi bilo potrebnih za to in ono izboljševalno delo na določeni parceli, koliko bi ga to stalo, oziroma če se to izplača. Za izboljšanja obstaja, kot je znano, državni prispevek (okrog eno tretjino). Tudi ne smemo mimo dejstva, da gre pri tem za dvig vrednosti svoje lastne zemlje za daljšo dobo. J. F. iiiiiii n 11111111 m m 1 m 11 um 111 n n mn m n m iiifiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiii 11111111 milili m iiiiiiiiiiiiiiimimtiimiiiiiiiiiiiiiii im miiiitiiiuiiiiiimiiiiuniiimiiiitimtimii lit i mili n mit minil u n imu Nemški prirodoslovec Welwitsch je pravzaprav koroški Velbič Prepotoval je skoraj vso Afriko m se uveljavil v vsem svetu Friderik Velbič (napačno ga pišejo po nemški grafiji Wel-witsch) je bil sin slovenskega koroškega kmeta. Rodil se je 1. 1807 pri Gospe Sveti na Gosposvetskem polju v bližini Celovca. 2e kot otrok, v zgodnji mladosti, je ljubil naravo, se ji ves predal, tekal po gozdovih in travnikih lepe Koroške. Po dokončani gimnaziji je po očetovem nasvetu šel na Dunaj, kjer se je proti svoji volji vpisal na pravno fakulteto. Ker pa mu pravo ni bilo po godu, je presedlal na medicino. Najbolj pa je ljubil prirodopisne vede. Ker je bil siromašnih staršev, ki so s težavo študirali sina na Dunaju, se je moral sam vzdrževati s tem, da je za razne dunajske časopise pisal gledališke kritike. Prvi njegov vzpon je kot študent dosegel 1. 1834, ko je napisal razpravo: »O tajnocvetkah Dolinje Avstrije*, Ki mu je prinesla nagrado dunajske mestne občine. Na Dunaju je ostal do leta 1836, ko je dovršil visoko šolo. Leta 1839 je sprejel ponudbo Wuertenberškega turističnega društva za proučevanje flore na Kapverdskih in Azorskih otokih, a po tem študiju se ni več vrnil na Dunaj, pač pa je krenil v London že kot poznan rastlinoslovec. Ker pa je hotel imeti stalno namestitev, se je podal na Portugalsko, kjer so ga namestili za ravnatelja v botaničnem vrtu v Lizboni. Kot tak je šel leta 1853 v Afriko, v Portugalsko kolonijo Angolo, da bi proučil tamkajšnjo fauno, posebno pa še floro. Tu se je ustavil 7 let in se je v glavnem mestu Loande v samoti poglabljal v skrivnosti tam-kajšjnega rastlinskega sveša. Celo slavnega angleškega raziskovalca Livingstona je našel tu v osrčju Afrike, ki ga je navduševal na floro Afrike in ga pripravil do tega, da je Velbič nadaljeval z ekspedicijo pot do Mozambiquea ter po poti pridno nabiral in študiral razne neznane rastline takrat tako oddaljene Afrike. Na tej afriški poti je Jele-bič tudi pisal strokovne in znanstvene članke in tu je omembe vreden geografsko -botanični spis: »Pot v Pungo Ndango*, v katerem pravi, da je ta del Angole pravi botanični vrt Afrike, po raznovrstnosti rastlinskega sveta. Prepotoval je Angolo vse v prek, a najdelj se je ustavil pri Rtu negro na visoki ravni Huella, kjer je našel tudi rastlino, ki mu je prinesla svetovno slavo. Tej rastlini pravijo domačini Ntumba, on pa jo je krstil Tumboa Bai-nessi, angleški botanik Hooker pa ji je dal pozneje po njemu ime Welwitschia mirabilis (čudovita). Steblo te rastline, ki je enodomna, včasih celo dvodomna, je gomoljasto, večji del ga tiči v zemlji. Iz nje ga gleda le dober centimeter, na katerem so obešeni dva do tri listi, ki dosežejo tudi stoletno starost. Velbič jo je prvi našel in opisal. Pozneje so jo proučevali tudi drugi botaniki. Welwitschia je prilagojena na izredno suho podnebje puščave Kalahari, kjer je njen center življenja in razmnoževanja. Leta 1860 se je Velbič vrnil iz Afrike v Lizbono z bogatimi rastlinskimi zbirkami trdno prepričan, da mu bo mogoče ves prinešeni mater-jal urediti. Zaradi raznih nesoglasij, ki so nastala na Portugalskem, pa se je Velbič odpravil v London, kjer je razdelil vse zbirke raznim muzejem. Tako je vsak muzej dobil nekaj; tako muzej v Londonu, nadalje v Berlinu, Parizu, Dunaju, Kopenhagenu, Lizboni in drugod. Celo na muzej svoje domovine ni pozabil in je še danes v Celov- cu v muzeju njegova zapuščina. Njegove privatne zbirke, ki jih je imel doma, so pa po nesrečnem naključju zgorele, ko je nastal požar v njegovem stanovanju. Velbič je bil mehka slovenska duša. Skromen in tih ni našel razumevanja v tujini. Leta 1872 je živično obolel in umrl zapuščen in ubog v Londonu, daleč od svoje slovenske zemlje. Malo vedo ljudje, da je bil Velbič Slovenec, vsi mislijo, da je bil Nemec, čeprav je bil rojen v osrčju slovenske zemlje. Sele v novejšem času, ko so učenjaki j n-čeli s študijem puščarska flore Južne Afrike, posebno Se puščave Kalahari, se je znanstveni svet spomnil našega velikega rastlinoslovca Velbiča in njegovih rastlinskih zapuščin, ki so po raznih muzejih, posebno pa proučujejo življe-p*e čudovite «Welwitschie mi-rabilis.* MIP. lil m Bulajič na Kubo Jugoslovanski filmski režiser Bulajič ki se je uveljavil s filmom «Vlak brez voznega reda», je te dni v Pulju na festivalu jugoslovanskega filma. Kot kaže, bo kmalu plul čez Atlantski ocean. Povaoljen je bil namreč na Kubo, kjer so mu ponudili režijo enega filma. Na razpolago so mu dali tri filme, ali bolje leme, in sicer eno, ki obravnava a-grarno reformo na Kubi, drugo, ki obravnava boj kubanskega ljudstva za svobodo, in tretjo, ki obravnava dogodek iz sodobnega življenja. Bujalič je izjavil, da bo v Havano odpotoval proti jeseni. Dolgo je čakala Ruska emigrantka, bivša baronica Budberg, ki že veliko let živi v Londonu, je dolgo čakala, da je prišla k filmu. Res je sicer, da k filmu ni rinila, toda znani filmski režiser, producent, scenarist in celo igralec Peter U-stinov ji je kljub njenim 68 letom sedaj ponudil vlogo v filmu nRomanovi in Julijan, ki ga namerava v kratkem snemati. Stara baronica, seveda, ne bo igrala vlogo Julije, pač pa vlogo kuharice in so-vjetske vohunke. Hkrati pa bo tudi svetnik, saj sam naslov pravi, da gre za film, katerega tema bo cesarska družina stare Rusije. Kot je znano, j« bila gospa Budberg nekaj tet tajnica ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Tudi »Amerika ponoči« Po zares uspelem filmu «Ev-ropa ponoči«, kateremu je nato sledil manj uspeli «Svet ponoči«, bomo verjetno imeli priložnost videti tudi film «A-merika ponoči«. Giuseppe Sco-tese, ki je pripravil film ((Evropa ponoči», je odšel v ZDA na daljše potovanje in od tod bo odpotoval tudi v Južno A-meriko, da bi si ogledal kraje in predvsem lokale, kjer bi «ujel» kaj primernega, ki bi bilo v skladu z motivom «A-merika ponoči«. Skoraj gotovo je, da bo film prikazal življenje v nočnih lokalih San Francisca, lokale s «strip-tea-som» v Greenvoich Villagu v New Yorku, nočne lokale v Panami, jazzovske ansamble v New Orleansu itd. itd. Žirija beneškega festivala Vodstvo beneškega filmskega festivala sporoča, da je posebni komisar beneške filmske prireditve senator prof. Giovanni Pont i imenoval žirijo za prihodnji XXI. festival. Žirija bo sestavljena takole: Marcel Achard (Francija), Robert Aldrich (ZDA), Sergej Bondarču k (ZSSR), Peter Maker (Velika Britanija), Luis Garcia Berlanga (Španija), Louis C h a u v e t (Francija), Antoninc Pagltaro (Italija), Jaime Potenze (Argentina), Mario Praz (Italija), Samuel Ste.nman (ZDA), Jer-zy Toeplitz (Poljska) in Artliro Tofanelli (Italija). Roger Vadim in Tina Onasis Bivši mož Brigitte Bardot, Roger Vadim, je spet predmet govoric. Potem ko se je raznesla vest, da se namerava ločiti od svoje sedanje druge žene Annette Stroyberg in da s namerava r tretje oženiti z Flso Martinelli, se je v Saint Tropezu dal v zobe s tem, da ga pope sto videvajo z bivšo ženo grškega finančnega mogotca Onassisa, Tino Onassis. Fred tremi tedni je Vadim najavil svojo ločitev od sedanje žene. Kljub temu je ta bila v Sa-.nt Tropezu, kjer je z možem preživela deset dni počitnic. Nato je odpotovala nekam v gorske kraje nad Niz-20, sicer pa so Vadima videli stalno v družbi Tine Onassis in ko je slednja v ponedeljek odp utovala v bližnjo Ville-franche na jahti svojega svaka, je Vadim odpotoval z njo. Ruski umetniki v ZDA Glavna igralca sovjetskega filma kIdiot» Jula Borisova iti Jurij Jakovljev ter režiser filma Ivan Purijev so na daljšem potovanju po ZDA. Sovjetski umetniki so prispeli najprej v New York na ameriško premiero sovjetskega filma. Od tod jih pot vodi o Washington in nato v Hollg-wood, kjer bodo obiskali tudi ameriško filmsko družbo s20th Centurg Fox», ki v smislu pogodbe s sovjetsko družbo razpečava film v ZDA. ItMlllllllllllllllltlltll Hlinili Hilli Hill MIHI llllitlllllltllllinillllllllll lllllllll Hill IIIM IIIIIII MIHI............. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Glede poslovnega življenja kaže dobro. Zato prevzemite iniciativo. Prav tako se ne boste mogli pritoževati nad u-spehi v ljubezni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo se vam bo upiral. Ce se čutite dovolj močne, se mu postavite po robu. Ne boste tvegali veliko. Občutno nerazumevanje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Negotovi boste vase in v delo, ki ga boste začeli. To se bo odražalo tudi v uspe- hih, ki ne bodo taki, kot bi sicer lahko bili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nikakega razmerja z ljudmi, ki ne poznajo poslovnega poštenja. Morebitno tveganje bi vas veliko stalo. Drugič bodite bolj previdni. LEV (od 23. 7. do 22. 8 ) Možen spor s sodelovalci, ki HOROSKOP ZA DANES__ ne bodo soglašali z vašim mnenjem in vašimi načrti. Seznanili se boste s prijetno in vplivno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z delom ne bo šlo tako, kot si želite. Precej nasprotnikov boste imeli, ki se bodo skušali na vaš račun uveljaviti. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Dopoldne boste zaskrbljeni zaradi nekega nerešenega problema. Drugič skušajte vsako stvar sproti rešiti. Lahek glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11) Dan poln novosti in zanimivosti. Ne bo pa vse vam pogodu, kar pa vas ne sme motiti. Dobra volja in razpoloženje doma. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nič posebnega, dan kot eden najnavadnejših, toda zvečer boste mogli reči, da je bil pozitiven. Pazite nekoliko več na zdravje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Spoznali se boste z 0-sebo, ki bo napravila na vas neprijeten vtis. Naj vas to ne moti, ker se za trdo skorjo krije mehka duša. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne preveč prijetno vzdušje, v katerem se boste težko znašli. To velja tako za poslovne zadeve kot za čustvene odnose. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S poslovnimi zadevami kar dobro. Vendar si ne delajte u-tvar, da ne bi bili pozneje razočarani. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 JO. julija 1960 bodo pri otvoritvi Rusjanovega spomenika Kakor se je poročalo, bodo 11. septembra v Novi Gorici odkrili 10,5 m visok spomenik pionirju jugoslovanskega letalstva Edvardu Rusjanu, našemu rojaku iz Gorice, ki je svojo letalsko kariero začel na sedanjem goriškem letališču. Živeči voditelji in člani ko- Zdravstveno stanje Vincenza Poberaja iz Ul. Čampi 43, ki se je v četrtek popoldne ponesrečil na križišču Ul. Scuola Agraria — Ul. Lunga in si pretresel možgane, kar je zdravnike pripravilo, do tega, da so si pridržali prognozo, se je tekom včerajšnjega dne precej zboljšalo. Zdravje se vrača tudi Gianfrancu Duci. Nesreča se je pripetila, ker motociklist Poberaj ni dal prednosti, ko se je po Ul. Tusculana peljal proti Ul. Lunga. Zaletel se je v avtomobil, katerega je vozil podnarednik vojaškega letalstva 20-letni Angelo Pirisin, ki je v službi na goriškem letališču. Pri trčenju sta Poberaj ter sopotnik 17-letni Duca Gianfranco, iz Ul. Lunga št. 21 padla in se potolkla po raznih delih telesa; z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so Gianfrancu Duci obvezali globoko rano na levi strani čela in ga poslali domov; o-zdravel bo v sedmih dneh. Poberaja pa so pridržali na zdravljenju zaradi pretresa možganov ter ran po telesu. Zaprte trgovine zaradi počitnic v popoldanskih urah Objavljamo seznam trgovin, ki bodo zaradi počitnic v popoldanskih urah zaprle svoje lokale: od 8. do 19. avgusta: Valburga Cocianni, Ul. Madonnina št. 4;; Giovanni Gregorig, Ul. Cotonificio št. 30; Bruna Bre-sciani, Ul. IV. novembra 38; Klavčič — sinovi, Ul. IV. novembra 46; Luigi Vianni, Ul. Cotonificio št. 20; Scolastica Miculussi, Ul. Madonnina št. 2; Gisella Riz — De Zorz, Ul. Attimis št. 17; Lucio Bressan, Ul. S. Giusto št. 1; Sergio Scorianz, Ul. IV. novembra št. 26. Od 2. do 12. in od 17. do 25. avgusta: Fausto Mungher-li, Drevored XXIV. maja številka 16: Od 8. do 26. avgusta: Maria Pecile in sinovi, Drevored XX. septembra 13-15; Bisich in Pet. tarin. Drevored XX. septembra št. 23; Lina Zitteri, trgovina s sadjem in zelenjavo, Ul. Pavia št. 74; Gulielmo Cecolet, drogerija, Ul. Pavia št. 76; Antonio Aguzzoni. Ul. Pavia št. 27; Francesco Scorianz, pekarna, Ul. Pavia št'. 80; Giuseppe Glegsi, Ul, Pavja št. 78; Od 6, do 27. avgusta bo cel dan zaprto podjetje Saccptnar ni Ennio Ul. Oberdan št. 6, ter od 8. do 15. avgusta družba utensilaih strojev na Travniku. | Sindikalne vesti Po vseh opekarnah v naši pokrajjni je, bila včeraj 24-urna stavka za obnovo kolektivne delovne pogodbe in povišek 25 lir na uro. Udeležba delavcev -prt stavki je bil,: 90 do 100-odstotna. Včeraj je potekel peti dan stavke delavcev SAFICA iz Gradeža, kr so jo proglasili za nedoločen čas, ker zahtevajo proizvodne nagrade. Pričakujejo, da se bodo danes sestali predstavniki sindikata in delodajalcev, da bi rešili spor, ki že več tednov traja v lesnih podjetjih. Intersind iz Trsta je sporočil, da bo v ponedeljek ob 10. uri na njegovem sedežu sestanek o nadaljevanju po gajanj o tovarniških zahtevah, ki so jih predložili delavci SAFOG. Včeraj popoldne so se na Zvezi industrijcev pričela pripravljalna pogajanja o zahtevah kovinarjev železarne «Montesanto», da bi se uredila proizvodna nagrada. Drugi dan italijanskega plavalnega prvenstva Sainijeva prvakinja tudi na 400 m prosto NOV EVROPSKI REKORD Madžar Varju v krogli 18.67 Ostale naslove so si priborili Serpillijeva, Avellone in Dennerlein - Tržačan Bianchi izboljšal juniorski rekord na 200 m RIM, 29. — Z izjemo Tržačana Bianchija, ki je v finalu 200 m prosto dosegel s časom 2'09"6 nov juniorski državni rekord, ni bilo v drugem dnevu italijanskega plavalnega prvenstva nobenega presenetljivega rezultata. V jutranjih urah so bile izločilne baterije, popoldne pol- finalne tekme, zvečer pa finalne. V plavanju na 200 m prosto za moške pa je prišlo do presenečenja. Znani Giorgio Perondini, ki si je včeraj zagotovil naslov prvaka na 100 m, je kljub zmagi v svoji skupini izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Nič manj kot osem plavalcev je progo preplavalo v boljšem času. V večernii. urah so prve šle v bazen plavalke. V tekmi na 100 m prosto je prišlo med Serpilliievo in Faidigovo do ostre borbe in obe plavalki sta pri 50 m skupno zavili. Negotovost je trajala do 75 m, ko je Serpillijeva potegnila in zmagalg pred nevarno naspro*-nico. Čeprav je čas slabši oi njenega sezonskega, je pa vendarle izboljšala rekord prvenstva. Na 100 m hrbtno za moške je zmagal Avellone, ki si je .že v začetku zagotovil nekaj prednosti, kar mu je zadostovalo, da ga ni mogel nihče motiti do cilja. Elsa ga je začel ogrožati šele v zadnjih metrih, vendar zaman. Tretji je bil dosedanji prvak Schollmi-fer, ki pa se ni dosegel zadovoljive orme. Paola Sainijeva si je danes zagotovila še drugi naslov prvakinje. Včeraj je zmagala na iiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Kino v Gorici UORSO. 16.30: «Latinski mož«, D. Kerr, R. Brazzi, Cinemo-scope v barvah. VERDI. Zaprt. VITTORIA. 17.30: ((Gospod se rodiš«, Toto, P. de Filippo, cinemascope. CENTRALE. 17.00: «Rdečekož-ci na meji« ,L. Carson, L. Fuller, cinemascope in v barvah. MODERNO. 17.00: ((Zaročenci smrti«. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 26,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 11,6 stopinje ob 3.30. Vlage 64 odstotkov. 100 m, danes pa sl je zagotovila naslov tud; na 400 m prosto. Čeprav ni niti izenačila časa njenega državnega rekordu je pa vendarle izboljšala rekord prvenstva. Finalna tekma na 200 m 1e bila izredno napeta in to po zaslugi Tržačana Bianchija, ki je skoraj ves čas vodil. Takoj za njim sta bila Della Savii in Romani, a tudi ostali plavalci niso bili daleč. Pri 150 m je Romani dohitel Bianchija in sta skupaj zavila. Ko je ka. zalo. da bo borba za prvo mesto med Bianchijem in Romam-jem. se je pojavil Dennerlein. ki je po svoji stari navadi z odličnim sprintom prehitel tik pred ciljem oba. Zanimivo je, da je prvič v Italiji kar pet plavalcev preplavalo progo s časom izpod 2’11”. Vsi ti :o istočasno izboljšali lastne sezonske rekorde. Rezultati današnjega dne so sledeči; 100 m hrbtno (moški); 1. GIUSEPPE AVELLONE (La-zio) 1’05”6, 2. Elsa (C. Milano) 1’06”7, 3. Schollmeier (C. Napol!) 1’03”3, 4. Martino (F1 AT) 1’11”2, 5. Lombardi (Obor. sile) 1’12”7, 6. Fiuzzi (Floren-tia) 1’12”7, 7. Farente (Croto-ne) 1’13”3, 8. Mrgnani (Roma) I ’13”6. 200 m prosto (moški); 1. FE-DERICO DENNERLEIN (Can. Napoli) 2’08”7, 2. Bianchi (Trie-stina) 2’09”6 (nov juniorski rekord), 3. Romani (Tevere) 2 in 10”2, 4. Gallelti (Florentia 2T0"8, j. Della Sasia '-besno sprožij ofenzivo, s kat ro si je brez posebnih tezk ^ zagotovil zmago. Po odmoru J Šved nadaljeval s svojo nap?” dalno igro in si je pridobil n skok najprej 3:1 in nato 5:3. Po tem stanju je Lundqui« plasiral v voleju izredno mo no žogo, proti kateri Sirola 1 mogel ničesar. Druga igra dneva med h* lijanom Pietrangelijem in S* ■ dom Schmidom je bila še lepša. V prvem setu se Italijan ‘ niti enkrat zmotil in ni z, grešil nobene napake ter je .° lično presenečal nasprotni** katerega je odpravil z rez " tatom, ki ne potrebuje kome" tarjev. V drugem setu )e6 'j igra precej izenačena in Sv je celo prešel v vodstvo. “• stanju 4:2 se je Pietrangeli R.j pravil in je najprej izaIiatjj ter končno še zmagal. 1 Jg set pa se je zaključil z zma? Schmida, pa čeprav je bil z četek zelo povoljen za Italija1)^ Pietrangeli je že vodil 3:1, -j se je Šved prebudil in spr 2»i napad, s katerim je dosefU izenačenje pri 4:4 in tudi z®^ ItCllOLCUJC H11 - gal v deveti igri. Kljub o op , n;-.-------l:i_ Schm(w ru Pietrangelija si je -------- zagotovil tudi deseto igro s tem zmago v setu. Do šeste igre četrtega set« sta bila oba igralca zelo Pr vidna. Pietrangeli je prvi ni" padel in dosegel stanje 5:3- 5:4, Šved je razliko zmanjšal pa a ker ni mogel odvzeti P'etraj, geliju servisa, je moral P° leči. t8. Po prvem dnevu je torej » nje 1:1. Jutri je na igra parov med PietrangehJ®. in Sirolo (Italija) ter Lunjl . stom in Schmidom (5ve ,n| Izida današnjih dveh srec« sta sledeča: cir0. Lundquist (Švedska) - s la (Italija) 6:4, 4:6, 6:3, 6:3. Pietrangeli (Italija) - si:*!n'1 (Švedska) 6:1, 6:4, 4:6, 6:4. iiimiiumiiimmiiiimiiimiiiiii""11 iiiirt Tretji dan regate v Koprskem zalivu rii v v l • • i • * Irzaski jadrnici na 2. in 3. mestu Splitčan Zoričič še vedno vodi v skupni lestvici KOPER, 29. — Ob zelo lepem vremenu, pihal je le zme-rem zahodnik, je bila danes v Koprskem zalivu tretja regata mednarodnega prvenstva Jugoslavije za jadrnice «Sni-pe». Medtem ko so včeraj na razburkanem morju zmagali pred. vsem drzni in požrtvovalni tekmovalci, so prišle danes do veljave druge odlike, predvsem finese v manevriranju in boljša regatna taktika. Tudi današnji dan so se Jugoslovani dobro držali, saj je osvojil Tomič z Reke prvo mesto. Zoričič, ki je včeraj zmagal, pa je danes s solidno vožnjo dosegel četrto mesto in obdržal pr- ve mesto v generalnem pl«sn’* ju. Izid današnje regate: ,0(. 1. »Kukavica« - Tomič - M nar, Split, 2. »Liburnia« . Sila -driatico, Trst, ^ 3. »Hazel« . Toffaloni - A driatico, Trst, ,or. 4. »Grlica« - Zoričič - ** nar, Split, .j, 5. »Beta« - Babič - G* Reka. v» V generalnem plasma!0 di po neuradnih podatkih j| lica« s 4.688 točkami. Sle jj jadrnica »Punta Gross** Milj s 3.587 točkami. D°.„a(i. ca prvenstva sta še dve re*- Zakijuček bo v nedeljo z več'f' ■*£ *************** I"3* oc o r MATEVŽ HACE v KOMISARJEVI ZAPISKI ^ Prva knjiga O Naši so pozivali bele k predaji OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Bil je najboljši bataljonski komisar Tomšičeve brigade, kar i h ie imela brigada v letu 1943. Dobro sva se razumela Bil le tudi razgledan in izkušenj človek ter odličen komunist B r i sadno s od išče j e hitro raziskalo vso stvar. V sosednji sob: Brigadno soa J .. brz0strelkami in kurir Sme je M, Nameril j, v vrata m »projll Dosegel sem. da ga tmgadno »d®;, ara« «*. “ isa »Mr« ss. “s nf smet V iSttto ^o‘ah brzostrelko v sobo. 14 september. Tretji bataljon je šel proti Robu—Bord. Ob tal iona so iurišali in poenali zasedo, ki je zbežala navkreber J utrdila v gorski cerkvi. Proti jutru sva z Janezom Tom- ičem jahala - ogl asil i mitraljezi in st reli so začeli padati prav blizu. Konji S° S«HeUariez, danes pa boš doživel ognjeni krst,» sem vpil nad novopečenim povelnikom, ki se je držal zelo zaskrbljeno, kot vsi oficirji novinci, ki gredo prvič v borbo »Tvojo belo obvezo, ki jo imas na glavi, je videti zelo daleč« 1e tiho opomnil Janez. ’ Konia sva oddala kurirju, da ju je odgnal na Rob, midva na sva plezala po rebri navzgor in med grmovjem proti cerkvici kjer je bila borba. Leoo jesensko sonce je sijalo, da sem si mislil: tako lep dan, pa je še vojska, hudirjeva vojska, hu-dirjevi belčki, da se nočejo predati. »Ježeš, ježeš, zakaj je pa zdaj vojska, saj Italijani so pregnani,« so spraševale ženske, ki so kopale krompir na njivah. »Molite, ženske, da bomo čimprej zmagali tudi nad belimi,« je rekel kurir, ki je vodil konje, ženske so kar naprej vzdihovale, se ozirale proti Osolniku in kopale. «ženske, drage ženske, dobro bi bilo, ko bi se spravile domov, da vas krogle ne oplazijo, okrog njiv padajo.« «Kaj pa krompir?« so odgovarjale ženske Kmalu nato je v bližino užgalo nekaj rafalov in ženske so jo hitro odkurile. Ko sem se še enkrat ozrl, sem videl same bele, rdeče in zelene rute, ki so se svetile na soncu in izginjale na ozarah. S Tomšičem sva lezla po strmini, spotoma sva izkoristila vsak zaklon, ker beli mitraljezec v zvoniku je imel od vraga dober položaj, obvladal Je bližnjo in daljno okolico. Prišla sva na položaj in se vrgla med borce. Komandant bataljona Imre naju je seznanil s položajem. »Več je ranjenih, a tudi nekaj mrtvih, beli se nočejo podati, samo zmerjajo.« Nekateri borci so ležali v zaklonih iri kričali: »Halo, belčki, predajte se. Vaši gospodarji so odšli v Italijo, Turjak je padel. Konec je vašega gospodovanja.« Bil je tretji bataljon, ki je obkolil malo in čedno cerkvico. Neki naš vodnik je zavpil blizu mene: «Hej belčki! Vsi svetniki v cerkvi vam ne bodo pomagali.« «Prej kot pa vam, prekleti brezverci, banditi partizanski!« Odgovor je spremljal dolg rafal- «Krompir bi kopali doma, ne pa da svinjarite po cerkvi,« se je zadrl naš Imre in stekel sklonjen in s pištolo v roki ob grmovju okrog po položaju. ' »Ako se ne predate, bodo v eni uri prišli tanki iz Lašč! Pregazili bodo vas in vaš bunker.« Začeli so še huje streljati in preklinjati. Ko so pojenjali s streljanjem je neki belček zapel, zapel je s čistim in tresočim se glasom: »Jezus in Marija po polju sta romala...« Ko je pesem odpel, je začel nekdo od njih preklinjati in zmerjati našo vojsko. Zopet se je zadrl Imre: »Le preklinjaj, saj ne boš dolgo.« Sonce nas je grelo v hrbet in postajali smo že nestrpni... Tisti lepi septembrski dan, ko sem ležal na položaju in opazoval vso to borbo in prerekanje in streljanje na obeh straneh, sem se spomnil na septembrski dan 1937. leta, ki sem ga preživel v lepih normandijskih gozdovih v Franciji. Ležal sem pri neki čedni cerkvi, ki je bila prazna, čeprav je bila nedelja. Ležal sem in bral pismo, ki mi ga je pisal iz Španije prijatelj iz mladih let Janez Korošec- Pisal je: «Dragi Matevž, sem v Španiji. Naveličal sem se francoskih gozdov. Borim se v slovenski četi in v mednarodni brigadi, to je boj proti fašizmu. Borbe so vsak dan, fanatični farji ščujejo lahkoverne ljudi. Zaprejo se v cerkve in streljajo na nas, mi jim pa cerkve rušimo. Med samo borbo nas zmerjajo in preklinjajo, najbolj nas preklinjajo farji in menihi. Nikdar si ne bi mislil, da je duhovščina tako pokvarjena.« Na to pismo svojega dragega prijatelja, ki je pustil svoje življenje na širnih španskih planjavah sem se spomnil tisti dan, ko smo se tolkli z belo postojanko na Osolniku... Grelo nas je v hrbet, premetavali smo se v zaklonih * vsi nestrpno želeli čimprejšnjega padca postojanke. Kar se j)(, cuje glas:»Ustavite streljanje, predamo se!« V daljavi je slišati naše tanke. ^ Odprla so se cerkvena vrata, začeli so prihajati beli. K casi in drug za drugim, držali so roke kvišku. Spremljal !'>,!* vod tretjega bataljona z brzostrelkami v rokah. Da so se O dali, jih je pregovoril neki učitelj. Njihov komandant, D‘, 1 podoficir, pa je ležal v cerkvi ob oknu z razbito glavo, ( ga je rafal iz mitraljeza. Večina ujetnikov je poparjeno tla, kakih dvajset krepkih in lepo raščenih in postavnih kov je pa ponosno prišlo iz cerkve in se drzno oziralo cono Mnii _ i:l____a___«•_«• . ... r»/.el1Sv , F**oiv o-ci blitve lil ac ui4iiu uzai..tgV* sebe. Naši borci so jih odpeljali na vrt pod cerkvijo. Zas* Naši borci so bili vsi očmeli od zemlje in od dima. Nekateri so ležali v zaklonih, drugi so klečali in streljali na zvonik in v cerkvena okna Municije so imeli dosti in še kar naprej so jo komoraši nosili, plazeč se med grmovjem. Kljub temu so dad.nann spreletavale cele jate poljskih vran. Ogledoval sem sl jih in si mislil: «Oh,vrane, lepo je vam, letite visoko pod nebom, spuščate se na polja in lepo živite « Vodnik France, ki je ležal zraven mene, mi je ponudil žganja iz svoje čutarice, ki je bila lepo ovita s slamo. Pogledal sem njegov obraz. Videl sem, da je nekako vesel, kljub današnji borbi. »Počas: nam gre, kaj,« je polglasno dejal. «Tretji bataljon je včasih opravil tako v zaletu, sedaj se pa že od sinoči zaletavamo v to gnezdo.« Zopet so začeli naši rjoveti in pozivati bele k predaji. Odgovor je bil zmerjanje, kričanje, ki se je razlegalo daleč. Tudi naši so kleli in zmerjali. Vodnik France je zavpil: »Kdo vam bo pa sedaj dal riža, ko ni več Italijanov? Kmalu boste siti duhovskega žegna, boste že videli, kako se vam bo godilo!« »Hej, pridi bliže, da ti bom preluknjal tvojo gnilo butico,« se je glasilo od tam. nje se je pričelo takoj. Med njimi je bilo osemindvajset P°. it cirjev, ki so se proslavili kot klavci nad ujetimi partiza”* j« terenci, izdajali so drug drugega. Nekemu mlademu bel®*uLi'' postalo slabo, padel je na tla, ali vodnik France je »Vstani!« in belček je bil hitro na nogah. »Kaj si po poklicu?« ga je vprašal France. j^dl «Dijak sedme gimnazije sem,« je drhteče odgovoril 111 ujetnik. «Ali poznaš Cankarja in Levstika?« ga je vprašal J011®* «Seveda poznam, saj smo študirali,« je odgovoril. bill; «Figo jih poznaš, če bi vedel, kakšni zavedni ljudje sč j«1 ne bi šel k belim in se tolkel na strani fašistov, temveč^ jjif k nam, partizanom. Zdeklamiraj Gregorčičevo ,Šoči’!> Zde* miral je in se kmalu ustavil. »Ne znam do konca, sem že pozabil,« je odgovoril fljj j* beli ujetnik, se sesedel in se brezupno zazrl v partizane. pomiloščen in dodeljen k četi, kjer je kmalu postal četni Vut Vojaško sodišče je obsodilo na smrt deset zagrizenih ^ gardistov, ki so bili v beli gardi po raznih postojankah w ^ ^______^______ l " leto dni in ki so sami priznali, da so izvrševali grozode.jijP nad našimi. Sodba se je izvršila na Velikem Osolniku. V.V ',f petinosemdeset pa ie vpilo, da se žele vojskovati v n&š-. jti.’ stah in da so bili zaslepljeni. Borci so bili jezni. «Vse P°nj & so govorili; tudi posamični komandirji so prihajali k ^ zahtevali, da moramo vse postreliti. M j (Nadaljevanje sl