75. *tev.
Pofttnina pLatfiana t ffotorini.
Celjo, petek 20. septembra L929.
Leto XI.
'            Izhata
«   pondeljek
In petek.
Stane mesečno Din 7'—
*a Inozemstvo Din 20"—.
Kaamaxna itevllka
'            I oin.
ftačun poStnorčekovnega
ravoda štev. 10.666.
Danes pricuenw z drugim delom tako
priljubljeneya druzinskega rontana
Kondelik — Vejvara! — Naročite
»Novo Dobo«, da bodele imeli ta kra-
sen rowan v celoti!
NOVA DOBA
Urednlttvo
•n   taprnvniitvo »
Strossmayerjeya ullca %,
pritHCje.            :*
Rokopisov   ne   vračamo.
Oq«a«I po tarlfu.
Telefon Int. 5tev. 65.
Zakon o srednjih šolah.
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o
srednjih šolah, ki so ga tudi že ohja-
vile -»Slu&bene Novine« dne 17. sep-
teimbra. Zakon vsebuje sledeče važnej-
ge odrcdbe:
Naloga srednje sole je, da skladno
razvija sposobnost učenca, da mu da
yisjo in splošno naeijonalno izobraz-
,bo, da ga utrdi v morali in znataju in
,ucvrsti disciplino do dela, zlasti v so-
cijalnih in  d<ržavljanskih dolžniostih,
/la usposobi učenca za lažje in uspeš-
fnejš(» napredovanje v poznejšem po-
klicu in za strokovno izpopolnjevanje
na visoki soli ali univerzi.
Tipi  srednjih  kol.   Srednje sole so
popolne z 8 razredi ali nepopolne z
prvimi štirimi razredi. Dele se v na-
sdednje tipe: realna giminazija, realka
in klasicua gimnazija. Realka in kla-
.sicna gimnazija se labko  otvori kot
poseben šolski zavod ali kot paralelni
oddelek realne gknnazije samo v kra-
jih, kjer že obstoja realna gimnazija
kot splosni tip srednje sole. Prosvetni
minister more zabraniti poučevanje v
jyseh privatnih šolah in tecajih, ki pri-
fprav]jajo licence za srednješolski iz-
,pit, če to zahtevajo šolski ali državni
interesi.  Srednje sole so ali državne
, ali   samoupravne,    privatne   srednje
sole razen ze obstoječih niso dovoljene.
Reducira se lahko popolna srednja
sola na nepopolno, če tekom 3 zapo-
rednih let ob koncu šolskega leta
skupno število uoencev v višjih štirih
razredih. ne žnaša več kot 90, a nepo-
potna srednja sola se lahko ukine, če
je 3 zaporedna leta ob koncu šodskega
leta v vseh 4 razredih manj kot 120
ucencev. V izjemnih slučajih lahko
prosvetni minister iz posebnih ra,zi-
logov državne prosvetne politike v so- i
glasju z državnim prosvetnim svetoin
odloci drugace.
Solsko leto pričenja 11. septembra
z vpisovanjem za vse razrede. Šolsko
leto traja do 10. septeimbra prih. leta.
Redni pouk prične takoj po končanem
vpisovanju, a najkasneje 16. septem-
bra ter traja v popolnih .srednjih s-o-
lah do 10. junija, v nepopolnih pa do
15. junija.  Za učence VIII.  razreda
prenehajo predavanja 31. maja, za
licence IV. razreda jia 10. maja. Sol-
sko leto se deli na 3 tromesecja, prvo
od začetka šolskega leta do konca no-
vemibra, drugo do konca februarja in
tretje do konca maja odnosno do za-
kljuc-ka solskega leta. — Letni učni
uspeh se sporoči ucencem na Vidov
dan s primwuo šolsko svečanostj.o.
Počitnice trajajo od 29. junija do 31.
avgusta. Ob katerih praznikih (drzav-
nih in cerkvenib) se ne vrsi pouk, do-
loci ministrstvo prosvete.            ,  ,
Kazni za prestopke. Za večje pre-
gi'eske se lahko kaznuje učenec sred-
nje sole z iÄkiljuciitviyo iz dioticnega
šolskega zavoda. zii d'obo 1 leta. Qdlok
o teim izda ravnatelj. V posebnih pri-
mjerih se lahko izključi iz dtotičnega
in vseh ostalih srednjesolskih zavodov
v doticnem kraju za dobo 1 do 2 let po
sklepu prolesorskega sveta. Poostrena
kazen je fzključitev za dobo 3 let, č©
za to glasuje.dve tretijini profesorske-
ga zbora. Naj^išja kazen je izklijuči-
tev iz vseh srednjih v drzaivi, kar pa
mora odobriti prosvetno ministrstvo.
Redi. Pri oceni se vposteva napre-
dek in vedenjo. Napredek se oceni z
d.oslej običajnimi redi 5—1 (5 odlič-
no, 1 nezadostno). Vedenje pa z re-
dom 4—1. Kdor ima 2 leti zaporedo-
ma nepovoljen red iz vedenja (1), iz-
gubi pra,vico do nadailjnjega obisko-
vanja sole z<i dobo enega leto. V višji
razred lahk;o prestopi samo ucenec,
ki ima iz vseh predimetov nayimanj do-
bor uspeh. Ucenec, ki dobi ob koncu
solskega leta iz enega ali dveh pred-
mietov slabo oceno^ lahko polaga v
septembru pred pričetkom novega sol-
skega leta popravljaini izpit. Učenec
s slabim uspehom lahko ponavlja razr
red samo enkrat.
Dijaske organizacije. Zelo obširne
so dolocbe, kj govore o dijaških orga.-
nizacijah, Cl. 67 doloca, da smejo
učenci vsake vsrednje sole ustanavljati
udruženja v cilju inteflektualne, mo-
raine, estetične im zdravstvene izpo-
polnitve, toda nobeno tako udruženje
ne sine biti zasnovano na plemenski
ali verski podHagi. Vse dielovanje teh
udruženj je podvržemo strogemu nad-
zorstvu solske uprave. Pravila teh
udruženj od'obrava pi*osvetno ministr-
stvo na predlog profesorskega zbora
dotičnega zavoda. Izven teh udruženj
učenci srednjih šol ne smejo biti člani
nobene druge organizacije razen Podr-
mlladka l^ecega križa.
Konečni §§ govore o pravicah in
dolžnostih profesorjev, o novi uredit-
vi proftvsorskilt plač in o posebnih
profesorskih dokladah, ki so urejene
tak.o, da dobe su.plen.ti 200 Din me-
secno, profesorji VIII. in VI. skupine
520 Din, profesorji IVa iin III. sku-
pine 1200 Din direktorji nepopolnih
srednjih šol 1080 Din, direktorji po-
polnih srednjih sol in inspektorji v
miniistrstjvu; ter obfestni ikisipektoriii
1720 Din, načelniki III. skupine 1720
dinarjev? v Ilia skupini pa 2120 Din
,jnesecn;o. Predmetni in strokovni uči-
telji, dobivajo mesečno 520 Din po-
sebne doklade. Nanovo dodoceni pre-
jemkij sred'njesolskega ucnega osobja
pritiičejo po tern zakonu od 1. oktobra
1929 daJje.
SokoisKi durn v Gafcerju.
V nedeljo 22. septemibra 1929 bo po
1^, letih zopet zavihrala s Sokolskega
d'Oiina v Gaberju na&a trobojinica, na
| dvorist'U pa se bo zbirala mnogobroj-
na sokolska četa, da nastopi po 15.
lotih prvič zopet na gaberskem telo-
vadisc-u, na kraju, kjer se je žilava
predvojna nacijonaJna slovenska dru-
žina tik pred celjsko riemsko trdnjavo
utaborila, da tu čaka na trenutek, ko
padejo okovi z nas iin vkorakamo v
vsej svobodi in sreči v naše Celje.
Ob tej slovesni priiiki stopajo sta-
rejši celjski sokolski geoeraciji v spo-
min oni časi najtežjega, a morda naj-
lepšega sokolskega dela v Celju! Bili
so to časi, ko je bilo nevarno, poka-
zati se v sokolskem kroju v javnosti
in nastopiiti na telovadd&ču. Naši sta-
ri sloveiKski Celjani vedo povedati o
teh oasih nestevilno bridikih dogodkov,
ki kaiejo v jasni luči, kako »labo se
j<> Slovoncem godiJo v rajni Avstriji
in kako dobro je sedaj tujcem v na&i
držiivi. Na tern mestu omcimiLo sarno
prezalostne celjske septemberske do-
godkje 1. 1908, kojih obletnico obha-
jamo ravno danes.
Na veliki sokolski prireditvi v Ga-
berju v nedeljo, due 22. t. m>. je prili-
ka, da povemo naši mladini, kaj je tr-
pel slovenski rod pred osvoboditvijo.
Povedati pa moramo naši mladini tu-
di, kdo so bili oni naši döbri Slovenes
ki se niso strašili groženj, še manj pa
dela in truda, ki ni&o nikoli klonili
glav, ki niso niti za hip pozabili, da
so slovenskega rodu in ki so v politic-
no in gospodarsko težkem času zgra-
dili sokolski hrami v Gaberju/v njena
pa zbii'ali neomahJjivo sokolsko oeto,
v kateri se je vzgajala vsa ona pre<i-
vojna celjska sokolska generacija, ki
danes tako uspešno vodi sokolska delo
v Celju in okolici.
Naswniu sokolskemu narasčaju nai
Iq/odo vsi ti bratje svetla luč, ki nai
vodi našo sokolsko mladino naprej in
zopet naprej v najleps'o bodocnost tro^-
edinih bratov Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev in velike Jugoslavije.       ".   ( /
V nedeljo 22. septembra t. 1. pa po-
hitimo vsi napredni narodni Geljani
v Gäber je, naj ne bo nikakega izgovo^-
ra, nikd'o naših ljutli ne sine manj-
kati, stara in milada sokolska genera-
cija in.prijatelji Sokolstva naj s p.ot-
nasteviln.0 udelezbo na nedeljski pri-
reditvi pripomorejo k najlepšemu rax-
mahu vcone sokolsko ideje v celjsii
okolici [                                              'J
siamace v&sti.
•*ii
d GledtUiski abonma v Cdlju. Ma^
riborsko gledalisče, ki bo tudi letos
prirejalo stalna. gpstovanja v Celju,
razpi&uje abonma na 15 predstav od
teh 10 dramskih in 5 glasbenih).
Abonmrt, ki zmači precejsen popust
napram dnevninx gledališkim cenam,
se placuje v petih zaporednih mesef-
nih obrokth, začen&i z oktobrom. Ce-
ne abonmanu so slddeče: ložni sedeži
(v abonmanu se oddajo le cele lože)
pet obrokov yo 75 Din (v zadnjih lo-
žah), 65 Din (v srednjih), 50 Din (v
sprednjih ložah); parterni sedeži pet-
krat po 70, 60, 50, 35; galerijski pet-
krat po 30 in 25, — Vpisi na abon-
ma se sprejemajo v trgovini Goričar
in Leskovšek do sobote, 28. sept 1929.
d Občni zbor Streljačke družine v
Celju. V sredo se je vršil v mali dvorai-
ni Celjskega doma obeni zbor Stre-
Ijačke družine v Celju. Otvoril in Vo-
dil ga je g. polkovnik Kostic, ki je
uvodoma omenil, da je upravičeno
pričakovati, da se bode oživila in pri-
čela živahno delovati tudi celjska
Streljačka družina. Kakor se strelski
sport intenzivno goji v Švici, Belgiji,
po skandlinavskih državah, Franoiji
in Angliji in tudi v predvojni Srbiji,
tako se mora iz sportskih in tudi na-
rodno-obrambnih razlogov uživeti tu-
di pri nas. V Srbiji so se predvojne
streljačke dTužine že oživele, kar so
pokazali tudi rezultati drzavno strel-
ske tekme v Miariboru. Odlično darilo,
3TasI KoDdelik id zel Uejvara
Ceaki spiaal Igmat Herrmann.
Z  avtorjevim  diovoljenjem   poslovenil St&nko Svetina.
1
L Prvi dan po svaibi.
Gorko solnce ni posvetilo skoizi
okno v^ sobe mladega para Vejvarove-
SSn     kJ T'ega listQpodovega dine je
skozi bele, cipka^S ^Wn° Je V*^
pazhl enakomerno sveUohn ^ÄülöV'
• i i • 1.-T a , ^^woooi po pro-
storih, ki so bill tako skrbno in z liu
beznijo pripravljeni miladernu paru
in ki so bili tako prijazni, gledai v to
novo damačijjo vedno bolj nadležno
in kakor zvedavo — toda dosed a j se
&i v nji še nič gibalo. Bilo je tiho in
^delo se je, da j"e tu edino živo bitje
ü?a, katere nihalo je napravljalo svoj
^eutrudni pohiod s pravilnimi, krat-
fcimi koraki. Toda ta ura, kakor da bi
^°tela porocencetrn na ljubo varčevati
*ar najbolj s tišino, je tiktakala ne-
*«to temno, da ne bi vzbudila niko-
***, ki spi tu dosedaj v globokem, za-
služenein spanju.
Vendar ap dnewna svetfpba, glas
,r^ in addaJ'jeni sum ulice, že davno
2ivljenju vzbujene, nisa ostali brez
ucinka  in so prodrli do sluha vsaj
enega iamed poznih zaspancev.
To je bil mlaidi soprog Vejvara, ki
se je prvi vzbuidil. Že nekaj časa si
je d'omisljeva], da pravzaprav ne spi,
toda še vedno se jo boril s trgajočimi
se vezmi spanoa, ki se je zdel, kakor
da- ga boče vmovič obvladiati. Toda be-
la megla d'nevne svetlobe je vedno bolj
pritiskalai na njegovo trepalnice, in
Vejvara je počasi odprl oči.
Morda so to prebujenje spopolmili
udlarci ure, katerih odmev se je še tre-
sel v spalnici Kazailca ure sta bila
tudi prvi predlmet, na katerem je ob-
visel Vejvarov pogled!, ko se je nanja
ozrl, in Vejvara se je ustrašil. Kazal-
°a sta kazala deseto uro.
Njegova prva misel je bila — pi-
sarna. Za Boga svetega! deset ura!
looa njegovo oci so se poinaknile od
ure na okrašeni stenski koledar, in
Vejvara se je naenkrat spomnil, da
ie nedelja. Da, včeraj je bUa sobota.
V kaki sobi se je prebudil? To ni njo-
gova stara, znana hišna oprava, to ni
njegova znana mladeniška soba.
Toda kinalu  se je spomnil  vsega,
kar se je v poslednjih stiriindvajsetih
urah vršilo, kaka sprememba se je z
njitn zgcKHla in Vejvara je obrnil gla-
vo in iz njegovih ust se je izvil pre-
viden šepet:
»•Pepica!  Draga  Pepica!«
Pa Pepica je s,pala|, trdmo spate».
Njena glava je bila pogreznjöna X B»-
lo pernico in njeni kostanjevi lasjey
ki so jo prosto objemali, so bill njen
vabljivi okvir. Pod grlom se je ovijal
čipkasti ovratnik njočne srajce, pod
katero so se enakomerno dvigale in
padale orudi vsled njenega pravilne-
ga, mirnega düianja. Svilena oddja
je bila nekolikio odgrnjena in na nji
je počivala Pepičina levica, na katere
drobnem prstu se je lesketal porocni
prstan.
Ko je Vejvara tako gledai to belo,
alabastrovo rocico, ki je nepremično
počivaJa, in ta razgaljeni mali laket,
so mu stopili pred oöi vsi dogodki vče-
rajsnje noči, pravziiprav današnjega
jutra, po vrnitvi od gostije, in vse,
kar se je potem zgodilo in Vejivare se
je polastil skoraj usmiljen cut.
»Uboga Pepica!« mu j© šinilo v gla-
yo. In kakor bi jo hotel prositi odpu-
ščanja, se je sklonil Vejvara na po-
stelji, pripognil se k tej negibajoči se
roki, ki je se tudi spala in jo je nežno
poljubil.
»Ženica zlata!«  je zašepetal. Toda
niti dotikljaj njegovih ust, niti zopet-
no zašepetanje ni Pepice prebudilo.
Spala je trdo.
VejVara se je naenkrat premislil in
jo opustil svoj prvotni naanen, da Pe-
pico vzlmdi. Lahno, da ne bi napravil
najmanjšega suina, je zlezel s poste-
lje, hitro abul mehke šlape in je zgi-
nil iz spalnic«.
Bil je veseJ, da so bila vrata do so-
sedne sobe na stežaj odprta in lahno,
oprezno je odrpiral predsobna vrata
ter je hitel v kuhinjo--------------------
To niso bili neznani glasovi, ki so
za nekaj ča&a pozneje bolj dražili
sluh speče "Pepice. To je bilo znana
skripanje in škrtanje, kakršno jo je
pogosto vzbudilo k norv-emu življenju.
Prihajalo je k nji v zacetku od daleč,
potem pa je postajalo mocnejae in se
je bližalo, kakor da bi hotelo prema-
gati boga spanja, ki se ni hotel poslo-
viti od tega lepega, rožnatega zaspan-
ca, oprostiti se iz njegovega objetja,-
odtrgati rok od njegove glave, spolz-
niti z njenih grudi. Slednjič pa je bog
spanja podlegel glasovom motečega
stroja, poljubil je poslednjikrat polna
usta Pepičina in ie boječe odletol.
Pepica se je naglo vzbudila, naglo
dvignila in se z oberna rokama oprla
ob posteljo in njene oči, popalnoma
oproščene spanca, so se uprle v salon,
in zaklicala je v očividnein strahu:
»Kaj pa delate tu, Vejvara?!«
Stran 2.
»NOVA   DÖBA«
Stev. 75.
fclato uro, je dobil celo učenec 6. gim-
nazijskega razreda iz Kragujevca!
Zato bi bilo želeti, da bi se tudi pri
Has mladina živahino posvetila temu
sportu! Na to je g. polkovnik Kostic
prečitai nekatere cDoločbe pravil glede
elanstva. Pri volitvi novega odbora
so bili soglasno izvoljeni za predsed-
nika g. polkovnik Kostic, za podpred-
sednika g. major Vučinic, za odbor-
nike pa gg. stotnik Slekovec, srezki
macelnik dr. Hubad, primarij dr. Re-
bernik!, prof. Mravljak, sodnik okrož.
sod'ii&oa. dr. Vlioaur, pos. tajnik Ivan
Kranjc. Letna cla&arina se je določi-
la na 24 Din; čafi in. prostor za vežbe
v streljanju bode določil in javii od-
bor.
d! t Ur. Anton Oosak. V torek, 17.
öeptemibra je umrl v Ptuju g. dr. An-
ton Gosak, odvetnik, v 48. letu sta-
rosti. Pödlegäl je posledicam možgan-
ske fcapi, ki ga je zadela pretekli pe-
tek. «Pakojnik je bil rojen v Žičah, v
ugledni hiši Gosak-ovih. Gknnazijo je
študiral v Celju, univerzo na Dunaju,
v Pragi in Gradcu. Kot odvetniŠki
iandidat je deloval tudi 1. 1906 in
1907 v pisarni g. dir. Karlovška v Ce-
lju. Büo je to v letih, ko so jo ustano-
vila na nekdanjeim Stajerskean narod-
na stranka s sedežem v Celju. Dr. Go-
sak je vstopil takoj v vodstvo in je na
neštetih shodih zagovarjal njene ide-
je. Udejistvaval se je rad tudi pri na-
Mh društvili. Politic no in društveno je
vneto deloval tudi kasneje v Ptuju,
kjer se fe nastaoiil že pred vojno kot
ödvetnik. Bil je osobit prijatelj Ciril-
Metodove druzbe. Kot vedno vesel in
žabaven družabnLk je iüiel mnio<go
üösebnih prijateljev. Zapustil je ženo,
gospo Bmico iz znane Mahorieeve
družine v Ptuju, in dvoje Merk. Cast
njegovemu. spominu, rodbini pa naše
iskreno sožalje!
d Sokoteko drustvo Celje priredi
dne 22. septembra javni nastop na te-
'lovadišeu Sokolskega donua v Gaberju.
JÜCalone po petnajstih letih je postala
telovadnica tega doma zopet to, kar je
biiia pred vojno dobo. V Sokolskem
domu v Gaberju se je aopet razvila
izredno živahna delavnost vseh vrst
člamstva, nova pridobitev pa je telo-
vadišče na prostem. Nedeljski nastop
je prvi na tem telovadisču. Sporedu
«ledi narodna zabava s srecolovom, ki
obeta obilo dobitkov. Dobitke zbira
drogerija »Sanitas.< in »Sokolski
dorn« v Gaber ju. Ker celjsko Soko-lsko
društvo nikoli ni stedilo z obiskoan
bra'tskih prireditev v drugih krajiih,
upravičeno prioakuje, da se sedaj
ravnotako odzove clanßtvo bratskih
društev in prispe k zaključku letošnjili
nastopov. Zdravo!
d Skrbi in težave s šolskimi knjiga-
mi. Iz krogov starißev se naim piše:
Leta in leta že iMLamo križe in težave
•2 nabavljanjetn šolskih knjdg. Drage
so in vedno se menjavajo. Gotovüi uc-
nili knjig pa se sploh ne da kupiti,
ker je zaloga že davno poäla. Ni arit-
metike in algebre za IV. in V. razTed
gi.nnnaziije in za VI.—VIII. razred. Ni
dr. Polj-anceve mineralogije in ge,olo-
gije, ni zemijepisa za V. in za VI. ra»-
red. öe ima kdo sreco, da se dobi kje
$taro knjigo, pa mora plačati zanjo
bajno ceno kot za starinsko redkošt.
Pojd tem trpi predvsem inladina, ker
»tudij brez knjige je slab in površen.
•Od študtenta se pa tudi ne more priča-
kovatL, da bo slodil predavanju in raz-
laganju pi'ofesorjia in še pisal preda-
¦vaiije ter ga doma ure in ure prepiso-
val odnosno sestavljal smisel iz onih
nervoznih »öeökarij«, ki jib. mted pre-
.davajiijein povr&no spravlja'na papir.
*Tako ße že pri mlaxletm otröku popol-
, no.pokvari pisava, cTnjak se nenavadi
ihirno in skrbno slediti pouku in raz-
iagH, ker mora sproti pÜsati.,' da si
.bolj sigurno olu-ani vsebino predava-
;nia.. TaMh cudovitih talentov pa ni
ranogo, "da bi si predavanje kar sproti
zapomanili. Težke so gmotne zi-tve za
niUidino, pcd takimi razmerami pa je
tudi u-cni u?>{)eh nialo vreden.
d Edenindvajseta obletnica septem-
berskih dogodkov v Gelju in Ljublja-
ni je danes. Sla je mirno mimo naše
.javnosti. Sai je to že zgodovma! Pač
pa je v zadnji stov ilk i »Sokolskega
Glasnika« na pisal starosla JSS Gangl
pajdlima bratoma Adaniiču in Lundru
krasen spominski članek.
Če se kaj iakega pripeti
sc gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more       r*
mala nebogljenka zato. Le hitro čisto oblek-    "^I *
co za njo in svež predpasnik za mamico,    ^"
saj vse madaže  odstrani brez truda le
o
J
d V celjski okrajni cestni oäborfe
imenoval oblastni komisar za člaiie
gg. dr. Jura Hrašovca, advetn. v Ce-
lju, Mitloša Levstika, upoJc. ucitelja v
Celju in Fortunata Končana, župnika
v Št. Pavlu pri Preboldu.
d Opoldansko dunajsko vremensfco
poročilo za 21. septemiber: Hladneje,
tu pa tarn dež, vreme se polagoma
slabša.
d V imenik zdravniŠke zbornice za
Slovenijo so bili vpisani iz Celrjä tfije
zdravniki in sicer gg. dr. Fran Sollak,
(dr.- BorKviOje P'ingoviiic imi d'r. Jos^p
Fischer. S temi gg. immao sedaj v Ce-
lju 24 23dravnikov.
d Hmeljski trg v Savinjski dolini.
Poldiaj: ». . . živahno nakupovanje
anoleäke tvrdke po 5 do 6 Din za kilo-
gram . . .« Ni vrag, saj toliko stane v
Londonu ena žemlja,.
d Novoizvoljeni ceslni odbori bodo
ßklicani k prvi seji due 26. septembra
ob 10. uri dop. radi volitve načelni-
kov.
Mestni kino Cclje
Od petka do pondeljka največji
RUSKI film
Princesa Mask
d SwHno ses je ponesreöil v toirek
dopoldne 16-letiii sin Vüjean slikarja
in pleskarja g. Schunka v Gelju. De-
ia<l je s pomoenikom. Grudnikom v sta-
novanju strok. ucitelja g. Grašerja v
3. nadstr. Mestne hranilnice poleg po-
-šte. Hotel je odpreti gornje okno dvo-
riščne sobe, pri cemur je padel z okni-
co vred kakxh 20 m glolboko na dvo-
rišče in obLežal. Zloinil si je desno
roko na diveh. mestibi, desno nogo v
stegnu in je diobü tudi poekodlbe na
glaivi in v notranjsčini telesa. Spra-
vili so ga v bolaiänico, Jcjer je pa ae
hitro popoldae umrl N, v m. p., rod-
bini pa naše sožalje!
d Umrli .so v celjski javni bolnioi:
17. septennbra 51-letni vinioar Stefan
Hrabovšek iz Prihove in 844etna pre-
vžitkarica Helena Zupan iz Zabukov-
ce. 18. septembra 16-letni slikarški
vajenec Viljem Šunko iz Gelja; isti
dan 5-letni Joži> Porle, sin rudarja iz
Lok pri Trbovljah, 20. septembra Karl
Bipoväek, 764etni obč. revež iz Pe-
*irovč.
d Dunajski tenis-igralci v Celju. V
torek sta goetovala oba zatopnika du-
najskega »Gottage«-kluba Eifermann
in l>e<;ker v Celju in predvediLa na
igriscu Sportnega kluba »Gelja« več
zanimivih iger. Eifermann je porazil
celjskega prvaka 'Kopušarja s 6  : 3,
6  : 1 in Decker je zmagal nad Topla-
kom 6 : 1, 6 : 1. Nadalje so igraii Ei-
fermann - Leyrer .6 : 4, Decker - Ley-
rer  proti Eiifermannu  - Kopušarju
<7 : 5 in proti Eifermannu - Toplaku
7  : 6. Prvi nastop odlicnüi duiuajskih
tenis-igralcev v Geljju je izzval v tu-
kajsnjih sportnih krogih precej zani-
manja.
d Poročil se je v nedeljo 15. t. m. v
Ljutomeru iinž. g. Milan Thaler, na^
mestnik >sefa progovzdržev. adseka v
Gelju, z gdč. Zinko Lovrečevo, stro-
kovno uoiteljico na deski mešoanski
šoli v GeJju.
d V hotelu »Union« (»Celjski dom<)
se točijo heia vina: traminec 1928 iz
vinogradov gmšči^i© Windkschgrätz,
Bizeljsko, po Dim 24.—, burgundec -
ritoznojean  1928 iz vinogradov gra-
šcine Windiscligrätz iz Konjic po
Din, 18.—, laški rizling 1928 iz vino-
grada J. Kodrica v Gadovi peči po
Din 14.—. Rdeča vina: cabernet 1928
iz vinograda pl. Kodolica pri Sv.
Bolfenku v Slov. gor. po Din 16,—,
evicek 1928 iz vinograda J. Kodrica v
Gadovi peči po Din 14.—. V točifnici
ti)i Öez ulico se toči traanimec po 20
Din, burgundec po 16 Din, laški ria-
ling po 12 Din in cviček po 12 Din.
718
d Koncqri v »Celjskem domu* se;
vfši|v nedelxo 22. septembra 1929 zve-
cer.
d Zaninqiva prireditev. V soboto,
21. t. m. priredi težko-atletska sekci-
jia sportnega kluba »Železnioar« iz
Maribora v dvorani ceijskega Narod-
nega doma propagandni težko^atlet-
ski nastop. Poleg atletov iz Maribora
nastopiijo tudii atleti iz Celja. Natanč-
nejši spored in oene so razvidne z le-
pakov.                                         715
d Neokusni in izzivalni prizori, ki
so se odYtgrafli zad'njo nedeljoj pred
celjskim hotelom »Evropa«, na Kre-
kovem trgu in po sosedtojih ulicah po
dirki cdjskega in mariborskega »Mo-
tokluba« in ki se je z njimi bavila de-
loma policija, kažejo, da je potrebno
dvojo: prvič, da se razčisti položaj po
nekaterih sportnih klubih. Sportni
klubi nikdar ne sme|o biti zatočišce
kakih »internaeijonainih«, to se pri
nas pravi nemäkih ali naeijonadno
apatienih elementov, ker ne služijo
saimo čistemu sportu, temveč tudi na-
rodni in patrijotični vzgoji naše trUa-
dine. Drugic pa morajo pred oblast-
Mestni kino Celje
Od petka do pondeljka največji
RUSKI film
Princesa Maša
jo in pred publiko prevzeti vodßtva
garaneijo za tak potek prixeditev, da
ne bodo žaljena naša nacijonalna ču-
stva (nedeljsko hejlanje na trgu in
nemško obeevanje sploh). Pričakuje-
mo, da so bode za bodoče napravil
strog red.
d Redni letni občni zbor »Glasbene
Matice* v Celju se vr&i v soboto, 21.»
t. m. ob 20. uri v moUičnih prostorih,
SdOmSkov trg 10. — Odbor.
d Nočno lekarnišlco službo v Celju
ima od sobote 21. t. xn. do petka 27.
t. m. lekatna »Pri orlu< na Glavnem
trgu.
d Gasilno drustvo v Celju. Tedensko
slüzbo ima od nedelje 22. t. m. do so-
bote 28. t. m. II. vod pod poveljstvoin
g. Josipa Pristoska.
d Zborovanja hišnih in zemljiških
posestnikov v Mariboru se bodo vrsi-
la po sledečem redu: v söboto, dne 21.
t. in. ob 16. uri bo glavna skupščina
Glavnega saveza društev hišnih in
zemljiških posestnikov iz cele države.
Isti večer bo v veliki dvorani pivovar-
ne Union poadravni večer na cast die-
legatoni in v proslavp 30-letnice dru-
štva hišuih posestnikov v Mariboru.
V nedeljo ob pol 10. uri dopoldne bo
redni obeni zbor dolegatov Pokrajin-
ske zveze društev hišnih in zomljiških
posestnikov za SLovenijo. Ob 11. uri v
veliki dvorani Uniona manlifestacij-
sko zborovanje vseh posestnikov in
proslava 30-letnice društva hišnih in
zemljiških posestnikov v Mariboru.
Prosimo vse delegate, kakor ostale po-
sestnike zlasti iz Maribora In oköllco,
da se teh zborovanj udeleže v obilnem
številu. Za vse aborovalce je Aovolje-
na polovična vdznja in se diobe do-
tidne legitimacije pri \nseh dTU&tvih*
hiisnih posestnikov in je preskrbljeno
tudi za preniooišča v Maribaru. Tudi
iz krajoN', kjer se ne obstoje društva
hienih posestnikov, naj pritie vsa|
eden zastopnik.
d Umrl je v Lembergu upok. nad-
učitelj g. Franc Z'idar. Pogreb bo v
nedeljo popoldne ob 3. urK N. v m. p.!
d Velika Ljubljana. V Ljubljana se
je porodiil načrt, da bi se mestu iše pri-
klopili akoliški kraji Vie, Giince, Zg.
Siška in Moste. Na ta nacin bi stela
»velika« Ljubljana 80.000 prebival-
cev. Notranje ministrstvo bojda temu
nacrtu ne nasprotuje.
d Ogromna tatvina v Zagrebu. Biv-
ši branjevec v Splitu Martin Marato-
vic, ki se je zadmji cas imenoval grof
Pyelik - Inna (ker ga je bojda neka
iialijanska grofica posinovila) je
ukradel iz zagrel>ske nadškofijske za-
kladnice dTagocen d'i'ptiihon (pisalno
tablico iz slonovine, vfio v zlatu in
draguljih1), dva dragocena križa s
»inaragdi, dva prstana in zlat kelih z
draguljii, vse v vrednosti dieset milijo-
uov dinarjev. Drznega tatu so v Pari-
zu aretirali.
d Opozarjamo na inserat Oblaslne
hranilnice v Mariboru, podružnice v
Celju (preje Južnoštaj. lLranilnice v
Celju) vse varcevalce in druge intere-
sente!
d Kruh ne soada v pomlje ! Vsa-
kemu zavitku Ž1KE je pridejano na-
vodilo, kako je treba kuhati Ž I K O.
Gospodinja, ki to upošteva, doseže
glavni cilj : ob malenkostnih izdatkih
zdrava in krepka družina.              421
d »Ljudska samo-pomoč* v Maribo-
»*m mazntuija vsemu cenj. oböinstvu
kSlovenije, da se ustanovi s 1. okto-
hrom t. 1. III. skupina z oddelki kill,
B/II, C/II, D/II, v katere se sprejmejio
samo vse zdrave osebe od 51. do 90.
leta. S temi oddelki srao ustregli na
splošno željo vsem onim starejšim oae-
bam, ki so poprej^nje oddelke zamu-
dili oz. se jih Tadi previsoke starostf
ni m-oglo sprejeti. Glej današnji to-
zadevni oglas!
d Iz uciteljske dužbe. Napredovali
so v našem obolišu v 3. skupino dru-
ge kategorije sledeči učitelji: Ktiapid
Viktor, učitelj v Žalcu, Mrovlje Slav-
Mesttii kino Celje
Od petka do pondeljka največji
RUSKI film
Princesa Maša
K moderni
toaleti
spadojo v prvi vrstl modern! Ccvlji, katere Vam
nudi v najvcCji Izbiri, nBjboljSl kvnliteti In naj-
ccnciäc veletrfjovina R. STERÄECKI. Pred
nakupom Ccvljev si na vsak iiačin oqlcjtc !z-
Io2bc in veliko zalogo najmodcrnciSIn Ccvljev
po slcdeClh nizkih ccnah: Ševret 115 Din, boifs
159 Din, ševro 189 Din, moderno barvaxte 225 '
in 235 Din, lak kombiniranc 276 in 284 Din,
snezne čevlje 114, galoše 93 Din, domačc čevlje
26 in 49 Din. Prepričajte se o kvalltetl in naj-
nlžjih ccnah. Nakup ncprislljcn.
YeletrgoYlna  R. STERMECKI,  CELJE.
RADION
pc. ^ s.a'ml
Sthichtoy    -
RADION
Štev. 75
»WC VA   D.OBA«
JfeUA.
Šolske knjige
Z& vse Sole, ki so določcne v šolskem letu 1929/30, se dobijo v
knjigarni  in   veletrgotrini 8 papirjem
Goričar &  Leskovšek,   Celje
5            Kral ja  Petra cesta   item. 7-9 in Glavni trg fttev. 14.
Öse šolshe in pisolne poWeine
se dobijo v veliki izbiri in najoeneje
v knjigarni in veiotrgovini m papirjem
Goricar & Leskovšek,   Celje
Kralj* Petra oasta  ttev. 7—9 In Glavni trg itev. 14.           8
Razglas.
\ Pri okrožnem sodišču v Celju, porotni dvorani, se bode vräila dne
6. novembra 1929 ob 9. uri javna dražba raznega zapienjenega orožja.
.Izklicne cene se naznanijo o priliki dražbe, skupilo se mora takoj plačati.
Vsi interesenti se opozarjajo, da bodo smeli dražiti Ie onif ki se v smislti
določb  pravilnika za izvrševanje zakona o posesti  in nošnji orožja izkažejo s
pravilnim dovoljenjem za nabavo orožja.
Okrožno sodišče v Celju, odd. VI.
dne 13. septembra 1929.
ko, učitelj v Slovenjgradcu, Podgor-
Sek Amalija, učiteljioa v Konjicah,
Dvorski Olga, učiteljica v Podcelrtku,
SlokaiL Filip, učitelj v Hrastniku.
dUtnrl je v Ljufaljani vpok. racmii-
ski svetnik Anton Svetek v starosti 82
let. Bil je kot predsednik organizacije
vpok. j&vnih nameščencev znan tudi
pri nas. N. v m. p.!
d Surovo maslo, pristne kranjake
klöbase, trapist in poletnendolski sir
vedno sveže in po najnižjih cenah pri
tvrdki FAZARING, Gelje.
Krasne store,   pre-
griniala, zavese, ^Tnodeio
IzvrSuje M. Šribar, Celie, Gosposka 27.
d Cene sad ja v brežiškem okraju.
Z Bizeljskega nain poročajo: Letos
imaino tod, hvala Bogu, izvanredno
mnogo sadja. Moštno sadjo stane od
€.75 do I Din eden kilogram, namiano
pa 2 Din. Kupci vabljeni!
d Ravnateljstvo drz. rudnika v Za-
bukovci pri Celju sprejema do 3. okto-
bra ponudbe zai dobavo 250 kub. me-
.trov rezanega lesa in 650 kub. metrov
hrastov. pragov.
d Rogasko Slatino je obiskalo do 6.
septennbra gksom »Imenika gostov«
6.550 oseb. V iraeniku je več nepri-
jetnih tiskovnih napak, ki bi pač lah-
ko izostale.
d Sadjarska podružnica v Šmarju
pri Jvlšah priredi v nedeljo, dne 29.
septembra sadni ogled. Vabljeni kup-
ci in sadjarji, da se preprioate o iz-
vrstni kakovosti sadja iz našega okra-
jia. (Take sadne razstave bi se morale
razglasiti tudi v hrvatskili öi srbskib
Jistih, pa tudi v inozemstvu. Op. ur.)
d Tvrdka A. Westen v Gaberju pri
Jpelju jo prevzela te tfni veöino delnic
JKranjske industrijske družbe na Je-
senioah. Pravijo, da predvsem za to,
ker rabi v svoji tovarni velike mnjo-
žine železne pločevine, katera se baš
izdeluje v jeseniski železarni KID. S
tem postane tvrdka Westen eno naj-
^ečjih podjetij v državi. Zaposlovaila
<bo deloma sama, deloina njen kon-
cern cca 3.600 delavcev: 1.400 doma v
Caberju, coa 180 v hraetniški Kemič-
ni tovarni, ki j0 je prevzela 1. 192-T,
in okrog 2.000 v podjetjih na Jeeeni-
ctth. DelniSka družba »Westen« se je
pnlijonov dinarjev; delnice so najbr-
ze vse v rodbmski posesti. Njeno pre-
mozcnje v dveh oeljskih, jedni hrast-
niski in pa v inozemskih tovarnah
vkolikor je tam udeložena, jG sovoda
zelo veliko. Glavnica Kranjske indu-
strijske družbe znaša 12 in pol mil.
dinarjev. Westcni so Nemci p0 svo-
jem poreklu. Oče sodanjih lastnikov
je pričel v Gaberju s prav skromnkn
obratom, ki se je potem vsled prid-
nosti in smotrenega dela razvil v se-
<lanje voliko podjetje.
d Cene za seno in slanw v Maribo-
ru. Seno se je prodajalo v sred.o na
inariborskeon trgu po 75—90 Din, sla-
ina po 45—60 Din m 100 kg. Otava
ttekoliko dražja.  Kupci ja živahna.
d Iz Dravograda. Hotel »Korotan«
jc kupil .od g..'Pernata g. Franc Su-
^teršič iz Ljubljane.
d Solske knjige. Pr.osvetn-o ministr-
stvo je izdalo odločbo, da bode izda-
jaüo od 1. 1931 vse nove knjige za sredu
nje sole v lastni založbi.
d Oddaja veleprodaj tobaka v za-
kup. Finančni minister je odobril ix>-
goje, pod katerimi bo monopolska
uprava odala v zakup veleprodaje to-
bacnih ixdelkov, cigaretnega papirja.
in vžigalic v vseli prodajnih rajonili
države, in sicer za tri leta. Velepro-
daja se bo odstopila osebam, ki se bo-
do obvezale, da bodo ves ta čas vršile
prodajo tobačnih izdelkov v doticnili
rajonih z najmanjso provizijo preko
provizije, ki jo daje monopolska upra-
va inaloprodajaicem.
d Ljubljana v jeseni, letošnjia jesen-
ska prireditev Ljublja'ii.skega velesej-
mn je bila v ponxieljek, dne 9. t. m.
zaključena. Nad 100.000 obiskovalcev
je letos jeseni posetilo velesejm. Prisli
so najvoc iz Šlovenije, zastopani  pa
so bili tudi osialii kraji države in ino-
zemstvo.    Splošno nioraiuio ugotoviti,
da je letošnja jiesenska razstava v vseh
8vojili delih popolnoma uspela; zlasti
pa v inoralnem oziru. Upaimo, da je
Zilasti zadiružna razstava pokazala po-
polno zmago zadružne m/islL Danes ja.
zadruÄniätvo brezdvoumx) iLajvecji. go-
spodarski pokret s\eta, ki ima v svo-
jih  vrstah  nekoliJkokrat deset'miiliijo-
nov ljudi.    Naj uspeb te razstave se
bolj poživi zajdruino misel med nami,
a v prvi vrsti propagira cednost var-
čevanja kot prvi ternelj vsakega zidTa-
veiga   zadružništva.    Razstavo   faune
Slovenije, ki jo jie priredilo ljubljan-
sko društvo Zoo, je bila predinet ži-
vabnega zaniinianja vse dne\"e priire-
ditve, enako tudi Higijenska razstava,
ki jo na sejmišču stalno vzdržuje dr-
žavni   liigijieiiski   zavod   v   Ljubljani.
Razstava   pohištva    in    stanovanjske
opreme je bila na viäku in je prineala
razstavljajočim tvrdkam ogronino na-
rocil. Radi so se mudLli interesenti v
razstavi hišne domače obrti in minogo
kupovali. Poslovni uspehi v splo&nein
so bili ugodni. Najboljlše se je prodia-
jalo pohistvo, ugodna pa je biAa kup-
čija tudi s sledečiinii predmeti: glas-
beni   imstruimentii,   zlasti liannonike,
preproge, stroji za obdelovanje lesa,
kovinski izdelki, vozovi, mot. kolesa,
kožuhovina, poljedelski stroji, tekstili-
je za jesen in zimio, galanterija, igra-
če, živiila, kemi«me in telinične novo-
sti. Ob tej prili'ki se moramo spomniti
z zahivalo velikega truda ini organiza.-
cijskega napora vseh številnih sotrud-
nikov,   da   omenjajiio  aranžerje   Z«.-
družne razstave dr. Valencica, ravn.
Trčka,  predisedftika 25veze  gospodar-
skih aadrug, g. Anton Kristana, rav-
natelja Zadružne zveze g. dr. Basaja^
Predsedniika  kmetijskoga   odbora  ve-
lesejina g. Rohirmana, nadalje odbor-
nikov g.  ing. La ha, ravn. Obersnelfr.
insp. Goanibača, tajlnika Kafola in pro-
fesorja Verbica, organizaiorja vrtnar-
ske razstave gg. Feranta, Šimenca in
Herwnanakega,  razstavo  »Zoo«  prof.
d*r.   Serka  in  rev.   Eggera,   pohištva
prof. Tratnika, razstave obrti ing. Gu-
lioa,  razstave  hisne  ind'ustrije  ravn.
Račiiča, Mgijenske razstave dr. Pirca
in dr. Dragasa. Tako stopa Ljubljan-
ski vefl^sejm po uspesnom delu deve-
tih let v deseto leto svojcga obstoja.
Leta  1930  se vrsi deseti  ljuibljanski
mednarodni  vzoivni  velesejm,  ki  l>o
jubilejni. Že sedaj misli uprava vele-
soj>ma na čim dostoj'nejso in slovesnej-
Pupilapno varnl zavod najbolj vapna naložba
öblassna hroniliiica mariöorske oblosti
Centrala i   M\RIBOR, tvQ Svobode
TELEFON 281.                           POŠTNA HRÄNILNICÄ 12.363
Podružnica: CELJE, Cankarjcva ulica St. 11, naiproti poSte
prej   JuSnoStajepska   hpanilnlca
TELEFON 93.                               POSTNÄ HRÄNILNICÄ 10.727
Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje
Dovoljuje vsakovrstna posojila — najugodnejši pogoji
Za   varnost   jamči   Mariborska  oblast   s   svojo
davčno močjo in premoženjem.
šo proelavo. Ljubljanski» velesejimi so
s svojini dosedanjiimi delovanjem Ljub-
ljani izredno koristili kakor tudi vse-
mu slovenekemu gospodarstvu, zlasti
pa obrti, indiustri.ji in trgovini. Pra-
vijo namrec, da povdarimo obrt na
prvem mestu, kajti pri pohištveni
stroki jasno vidkno, kako pod vpli-
vom razstav na sejmu staJno napre-
duje.
d »Rapid* : : SK Celje. V nedeljo
popoldne se vrši na Glaziji v Celju
prijateljska tekma med »Rapidiom« in
»SK Geliern«'.
Razne politične in druge novice
Fadeo, avstrijskih vrednostnih pa-
pirjev. V sredö je trdil avstrijski so-
cijalisticni poslanec Eisler na seji fi-
n<ančnega odbora v dunajskoni parla-
mentu, dla je občuten padec kurza av-
strijskih vredii. papirjev v zvezi s
hojmverovskimi grožnjami. — Kakor
je razvidno iz avstrijskih listov, prica-
kujejo razplet poLozajia do konca tega
meseca. 29. septembra priredi »Heim-
welir« na Dunaju 4 ogromne shode.
Nekateri mislijo, da bi takrat doelo do
državnega udara. Graäka »Tagespost«
piše dan es, da bode pad'la Streeruwi-
taeva vlacCa in da se vrne Seiipl na
mesto ministrskega  predsednika.
Odplačilo srbskih predvojnih dol-
90V. Po dolgotrajnih pogajanjih s
francoskimi imetniki srbskih pred-
vojnih dtžavniih papirjev (katerih. pa
je nota bene zelo annogo tudi v naši
državi) je došlo sodaj do sporazujooa
v tem smi&lu, da bode naša država
odplačala te diolgove s 60 milijoni
nemških zlatih mark, katere ima do-
biti n& racun vojne odiskodnkie. Ta
vsota je placljiva v 37 letih.   -
Druga pirotska konferenca. (A A).
V kratkem se bosta sestali v Pirotu
deilegaciji kraljevine SHS in Bolgar-
eke. Delegaciji bosta imeli nalogo, da
primerjatn in ugoto^ta končno bese-
dilo pravilnika, ki je bil sestavljen od
jugoslovenske in bolgarske vlade na
podlagi pirotskiih protokolov. Dedega-
ciji basta sestavljeni na enak način,
kakor na prejsnji konierenci v Pirotu.
Velika nesreča na jezeru. Na Nesi-
jerskem jezeru v zapadni Fins'ki je
utonil blizu inesteca Tammersfors
parnik »Kuru« s 127 potniki vred.
Parnik je zadel na pečino v jezeru.
Med utopljenici je bilo mnogo otrok.
«INO.
Mestni kino Celje. Petek 20., sobota
21., neddja 2Ž. in pondeljek 23. sep-
tembra: »Princesa Masa*. Sijajen ru-
ski volefilm v 6 dejanjih. V glavnih
ulogali Claudia Victrix, Andree Bra-
U<hit ki Romuald Joube. Tralgedija
ruske princese M;ise. Vihar ruske re-
volucije. Beg i>z boljßevLske Rusije. —
Origimalni posnetki iz M.oskve, Petro-
grada in Pariza. — Prednaznanilo:
^Roza in dzungle* (Dolores dol Rio).
Vsaka množina prvovrstnega
savinjskega krompirja   -
se dobi po najnižji ceni v trgovin
R. Plavcv Celje! Vra cow trg I.
Praino sobo
ali pa sobo s štedilnikom išče starefSa
gospodična za 1. ali 15. Oktober. Do
pise z navedbo cene na upravo list?
pod značko »Prazna soba«.       1
Poštena in čista služkinja
za vsa hišna dela se sprejme k bolj§:
obitelji od dveh starejfiih oseb. Mezdi»
po dogovoru. Vstop med 10. in 15. okt
Strossmaytrleva ulica 1, I. nadsVopia Itvo,
Na stanovanje
in dobro domačo hrano
se   prejme  dve  gospodični ali pa dve
učenki.  VpraSati v upravi lista.
Proda se
Mura, miza ter lepa postali«
iz trdega lesa. Vpraia se
MIKLOŠIČEVA  ul.  5,   pritliCje  desno
Krasno stanovanje
v prvem nadstropju z 2 ali 3 sobarni in ku
hlnjo ter 1 opremljena soba z elektricn«
lučjo se odd a s 15. oktobrom v najeir
Vprašati prcd in popoldne dne 24. septembra
v vili »ParkhoU, Celje.
Dijaka - nižješolca
sprejme   v   popolno   oskrbo in dobr
vzgojo profesorjeva družina.  Naslov
3                   upravi lista.___________
Za šolarke in šolarje
velika izbira Čevljev
po znižani  ceni  pri
ŠT. STHAŠEK, KovaSka 1.
Divje kostanje
2           kupi po dobrih cenah            1
Gustav Stlger. Celje
Lepa meblovana sobe
s   posebnim vhodom,  parketirana, z 1
ali 2 posteljama, se odda s 1. oktobrorr
Naslov v upravi lista.
Brlvnica „ZORA"
v   CELJU   zopet   odprta   na  KRALJA
PETRA C. 28. Priznano snažno i i prvo
vrstno striženje in britie.   Nizke cent:
M. BUKOVCAN.
Slanovanjska   posredo*
valnica v Preierno vi ul. e
posreduje vsakovrstne sobe kakor tud
stanovanja.   Oddajalcem sob in stano-
vanj se taksa ne zaracuna.
-8tran 4.
»NOVA DOBA«
Štev. 75.


Celjska posojilnica d. d.
Stanie hranilnih vlog nad        SSSTII5C      Iff      HZf*!!!!      ZZZZZZZ      Sprejema hranßne vloge.
Din 75,000.000*—.                   '          W       ^aW^BJM      __    izvršuje vse denarne, krediine   8
Stanie glavnice in rezervnad    i«   ¦      ¦   -           ¦    *-    m            ¦-_¦             in Posoiilne posle. — Kupuje
Din   9,000.000'-.    V    lastni    palaci    liarodm   OOm    in prodaja devize in vaiute.
Podružnici:  Maribor,   Šoštanj
«
Franc Strupi v Celju
Vam   priporoča  po   najnižjih  cenah svojo bogato zalogo
steklene  ter  porcelanaste  posode,   svetiljk,   okvirjev  za
podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd.                           50—10
Prevzema vsakovrstna steklarska dela.
Gramofoni in plošče
iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tud
ploSče   «His Master's Voice»   in  «Columbia«
katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se 'lobijo
proti gotovini in   po   zelo   ugodnih   obrokih    pri
Goricor L Leshoyseh v Gelje
knjigarna in wcletrgowina   m p?pirjem,
pisalnimi in risalnimi pred  meti.
\W RAVNIKAR, Celje
najmodernejše urejena pražarna
nudi najcenejše in najboljše
kakovosti       pražene
kave   v§eh  vrst
Damska konfekdja
Perilo                                                                            50-12
Otročja konfekclja
Kombineže
Kopalne obleke
Kopalne čevlje
Nogavice svetovnlh znamk
najcencje In v vellKI Izblrl pri
Drago Ceplini, Celje, Glavni trg St. 14
Solldna  poslrelbo.
Zmerne cene I'
ibiiuiibi
Hajyecja zaloga In samoprodaja 7ac^ naippippavnelilb
PUCH koles
Cene znatno znižane!
In koles inamke
19
WAFFENRAD
ii
Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno
zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojey po najnižjih cenah.  Popravila
_      _-«¦—»._¦ __.      *m.     •¦          -m.                       m              +m            mm.**.                 tuiih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno.
A. NEGER, Celje, Gosposka ulica 32,           N.iVe6Ja rePar«.ii.k. «m««..!...
m   12 mesecev garancija.     Cena od I6OO Din napr«j.
¦ ¦¦ppi
18-25
Artikel,
<\ se prodaja v velikih množinah, po-
reben za vsako domačijo, patentiran
/ 17. državah. Prospekt poSlje brez-
jlačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X.
postelje  stole, zofe, madrace, nove spalnice,
žične vložkc, dobite po konkurenCni ceni pri
tvrdki »MABMOB«
•ii   se Je  preselila  Iz  Celjo
Gosposka ul. 25, v Iastno hišo na Spodnji
Hudlnji St. 52, CELJE - GABEBJE.
Različni  avtobusi   vozijo   dnevno   do   tja
;:a Din 3*~.                                        12-38
Kuhaj,
peci,
praži,
grej sobe in kopalnice
s  plinom!
Najudobnejše, najčistejše,
najcenejše!
°rijave v mestni plinarni.
3-3
Vajenca
poštenega, zdravega,  z  lepim vedenjem in
dobritn Solskim spričevalom    nvflbflbniltllllA
za elektrotehnično obrt in     |irUBlInlIHIIII|U
s trgovsko šolo, zmožno tudi nemščine v
govoru  in pisavi, z začetno plačo, sprejme
elektrottthnlöno podjetje
KJIROL FLORJANČIČp CELJE.
Brezplačno se da
dijaku zajutrk in večerja
ako bi delal z 8 in 9 letnima fantkoma
dnevno Solsko nalogo. Ponudbe pod
»Osnovna sola Celje« na upravo.      3-1
Bučno olje
takojönja dobava, zajamčeno
čisto priporoča J. Hoctimüller,
2         tovarna buönega olja,         1
¦ARIBOR,  Toborska  ulloa &te«. 7.
Konjsbega hlapca
oženjenega brez otrok, sprejmem.
Dobi takoj stanovanje.
Jos. Kirbisch* Celje.
Iščem hišnico
(zakonski   par   brez  otrok).   Naslov v
upravi.
Dosedanji prostort
Mestne elektrarne
in ev. tudi stanovanje z 2 sobama in
kuhinjo v Gosposki ulici 20 se dado
s 1. oktobrom v najem. Pojasnila daje
K. BREZ NIK, Dolgo polje ši 1.
flu mm« mm >z Hude jame,
MFPtHflfl   Z»bukovce
I I VlllvU in v8eh drugih rudnikov
^^_^imm_^    dobavlja in do-
stavlja trgovina
Franjo Jost, Celje» Aleksandrova dI. 4
«upujie samo pri tvrdkali, kl nas podptrafo 1
»Blagostanje in oskrbo za starost podnevi in ponoč,
vam nudi samo društvo »LJUDSKA SAMOPOMOČ«.
Kdor še toraj tegf društva ni clan,
vpiše naj se tako^ter ne odlašaj na drug dan,
ker ura smrti nikomur ni znana,
bo Vam olajšava vsaj po »LJUDSK1 SAMOPOMOČI« dana.«
„L3UDSK9 SAMOFOIHOG"
podporno druStvo za slučaj smrti v Mariboru, Aleksandrova cesta 45,
naznanja    vsemu   cenjenemu    občinstvu    Slovenije,    da   ustanovl   8
1. oktobrom 1929
III. shupino z oddelbi 9111, Bill, [ill, Dill,
ki so  namenjeni   samo starejšim zdravim osebam od 51. do 90. leta in sicer
s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala.
NajviŠja podpora te skuplne znaSa v oddelku A/ll 1.000, B/II 2.000, C/II 4.000,
Po umrlih v 1. letu izplača se upravičencem ena osmina, v 2. letu ena četrtina,
v 3. Ietu dve četrtini, v 4. letu tri četrtine in po 4. letu štiri četrtine prlpadajoče
podpore.
R?5en .^^S )31raihrie vpisne frist<>Jbine znašajo posmrtnlne v posameznih
oddelkih po Din 0-50, 1--, 2-, $•- za Vsak smrtni slučaj oziroma tudi manje.
Zahtevajte še danes brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za
111. skup.no omejen in kratek.  -   V prejšnje oddelke A, B, C, D in E ter B/l,
Ul, D/I se sprejmejo še vse zdrave osebe samo od 1. do 50. leta.
Stevilo članov nad 13.000.                            Izplačane podpore nad 700.000 Din.
Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije.
Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Celju
registrovana zadruga z omejeno laveio
Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lastni dom)
Hranllne vloge obrestuje po 6—8% čisiih, brez rentnega davkau
Tiaka in iadaja Zveena titkarua.  —. Odgwaran m iatiftjateija,  tiskamo in redakcijo Milan CtUrna « C«JjN.
>   > Q.