pwmorski dnevnik
7, «tel Izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov £»dhodnlk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novem-"» 1943 v vasi Zakril htd Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 6. do 17. “membra 1944 sa je'8-««I v tlakami «Doberdob» »Sovcu pri Gorenji Trabu-*• od 18. septembra J.®44 do 1. maja 1945 v «kam! «Slovenija» pod v°Ndm pri Idriji, do a "Na 1945 pa v oevoboje-o*m Trstu, kjer je Iztla za-** ItevUka. Bil Je edini ™*«nl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
Cena 500 lir - Leto XL. št. 129 (11.852)	Trst, četrtek, 31. maja 1S	§
Trst, četrtek, 31. maja 1S
Posredovanje v Rimu za pospešitev zakonodajnega postopka
Zastopstvo slovenskih socialistov iz F-J K pri poročevalcu o našem zaščitnem zakonu
Senator Garibaldi zagotovil polno zavzetost za čimprejšnjo uzakonitev in tesne stike s predstavniki Slovencev
BOJAN BREZIGAR
RIM — Socialistični senator Rena-10 Garibaldi, poročevalec o zakonskih °snutkih o globalni zaščiti slovenske 'panjšine v senatu je včeraj sprejel Qelegacijo slovenskih socialistov iz Dežele Furlanije - Julijske krajine, p ,so jo sestavljali Igor Tuta, Jože LeJ in Viljem čemo. Na dolgem in
Sen. Renato Garibaldi
prisrčnem srečanju, kateremu je prisostvoval tudi senator Castiglione, izvoljen na socialistični listi v čedad-skem okrožju, je bil seveda govor o poteku razprave o globalni zaščiti v senatu in o perspektivah za odobritev zaščitnega zakona.
Predstavniki manjšine so sen. Garibaldija seznanili z osrednjimi problemi in ga predvsem opozorili na težnje nekaterih krogov, da bi ločili Slovence na kategorije glede na pokrajino, v kateri živijo. Seznanili so ga tudi z dejavnostjo enotne delegacije in poudarili velik uspeh enotne manifestacije na goriškem Travniku.
Senator Garibaldi je dejal, da v celoti soglaša s stališči slovenskih socialistov, kar izhaja tudi iz dejstva, da je podpisal zakonski osnutek PSI o globalni zaščiti. Kar zadeva komisijo za ustavna vprašanja pa je Garibaldi dejal, da je bil imenovan za poročevalca večine in si bo tudi v tem svojstvu prizadeval, da pride do čimprejšnje odobritve zakona.
Zagotovil je svojo zavzetost za to vprašanje, opozoril pa je, da je postopek za odobritev zakona pač dolg
in da je torej možno, da bo prva faza pogovorov terjala nekaj mesecev, preden se torej pravi politični postopek sploh začne. Ta prva faza pa je izredno kočljiva :	treba je
prejeti mnenje drugih komisij, zagotoviti finančno kritje zakona in določiti postopek, po katerem bo razprava stekla. O postopku bodo govorili že na prihodnji seji, v kratkem pa se bodo tudi dogovoriti, kako bodo zaslišali predstavnike manjšine : obstajata namreč dve možnosti, da to naredijo v Rimu ali pa da komisija obišče deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Vsekakor pa je sen.
Garibaldi zagotovil slovenskim so cialistom, da bo vzdrževal z njimi tesne stike med celotnim postopkom za odobritev zakona.
Senator Castiglione je prav tako poudaril, da je socialistična stranka v celoti angažirana za odobritev zaščitnega zakona, kar sodi, kot je izrecno poudaril, v celovito zavzetost PSI za državljanske pravice. Tudi Castiglione je slovenskim socialistom zagotovil tesno sodelovanje pri postopku za odobritev zakona, tako kar zadeva prvo fazo tehničnih priprav kot tudi kasneje, ko bo govor o posameznih členih zakonskih osnutkov.
De Michelis obljubil 200.000 novih delovnih mest
RIM — Minister za delo De Michelis je včeraj, v sklepnem odgovoru na posege v splošni razpravi o vladnem zakonskem odloku proti inflaciji v senatni skupščini, potrdil, da vlada nima nobenega namena popravljati dekret, ki mora biti odobren v sedanjem besedilu in v predvidenem času. Glede sindikalnih zahtev o istočasni uzakonitvi zamrznitve stanarin je dejal, da je že vložen zakonski osnutek, ki bi ga lahko parlament hitro odobril, glede četrte (nepredvidene) izgubljene točke draginj-ske doklade pa je zatrdil, da to ni noben problem in da jo bodo morda povrnili konec leta, če se bo izkazalo, da bo inflacija večja od predvidene.
Tak odgovor je razjezil načelnika senatorjev KPI Chiaromonteja, ki je očital De Michelisu in vladi oholost in trmo. Po drugi strani pa je De Michelis, po sestanku s sindikati, napovedal vrsto vladnih ukrepov za pospeševanje zaposlovanja, ki naj bi v prihodnjih 3 letih zagotovili skoraj 200.000 novih delovnih mest in poudaril, da se bo poslužila dekretov, če ne bodo osnutki uzakonjeni do konca julija.
Iz parlamentarnih dri je zabeležiti, da je vlada ostala spet dvakrat v manjšini pri glasovanju o poviških sodnikom.
Celli ne prepriča Ansebnijeve
RIM — »Naj bo jasno — je naglasila včeraj predsednica Anselmijeva na seji parlamentarne komisije za ložo P2 — da kos papirja, ki prihaja zadnji trenutek ne bo mogel izvotliti ali preobrniti dve leti in pol dela«, s čimer je dala nedvoumno oceno spomenice, ki jo je nenadejano poslal Licio Grili predsinočnjim komisiji. Dokument namreč ne prinaša nobenega resnega argumenta k razpravi, pobegli veliki mojster skuša le iz svojih skritih nagibov vnašati zmešnjavo v preiskovalno delo, zlasti s trditvijo, da seznam ki so ga zaplenili v njegovi vili, ne predstavlja članov razpuščene lože P2.
Posvet zunanjih ministrov NATO v ZDA
Položaj v Zalivu se še slabša
Glavni cilj je izdelava načrta
*	*	v
za nadaljnja pogajanja v Ženevi
Iraški lovci včeraj spet zadeli tanker
Washington — v skoraj popolni
Raciji se v Marylandu nadaljuje lux?1 zunanjih ministrov držav pak-a NATO, ki ima za cilj odmrznitev 2^tos°v med Zahodom in Vzhodom, malo podatkov pronica v jav-st in med novinarje, saj so »prepo-J-daiu« vsi stiki z ministri. Nekaj pa jč Vendarle prišlo na dan in kaže, rj le jedro vprašanja izdelava take-^a načrta oziroma pobude, ki bi prilika Sovjetsko zvezo, da spet sede Pogajalno mizo v Ženevi. že*d C’ 50 ministri na eni točki s. "Daegli sporazum: gre za izrabo jfDCkhrimske konference za varnost Pe’ bi morala služiti zgoraj enjenemu cilju. Te konference se y;1"66 udeležujejo Sovjeti in njiho-zavezniki, prisotni pa so tudi ne-tei f n! • na katere obrača NATO v Canori naPet°sti še posebno po
° Petični izjavi, na katerem v vrv? č.as 16 ministrov na posvetu dati.-L ’ j® osnovan (po zadnjih po-tkih) na treh točkah. Prva se na-
naša na voljo pakta NATO, da ne odstopi od sedanje modernizacije jedrskega orožja. Druga zadeva pripravljenost zahodnega zavezništva do pogajanj. In tretja se, kot rečeno, nanaša na stockholmsko konferenco, na kateri naj bi se potrdila volja Zahoda do pogajanj.
Po mnenju opazovalcev pa so možnosti, ki jih NATO lahko izkoristi,
Močan potres
zelo omejene in od visi jo od pozitivnega odgovora Sovjetski zvezi glede sovjetske zahteve o deklaraciji za opustitev vsake oblike moči v mednarodnih sporih.
Zunanji ministri držav NATO, ki .so bili sinoči gostje predsednika Reagana, so razpravljali tudi o krizi v Perzijskem zalivu in v Srednji A-meriki.
na Japonskem
TOKIO — V srednjih in zahodnih predelih Japonske so včeraj zgodaj zjutraj zabeležili močan potres, ki je dosegel stopnjo 5,5 stopinje Richterjeve lestvice. To je tudi najmočnejši potres, ki je v zadnjih enajstih letih prizadel Osako.
Zaenkrat še ni vesti o smrtnih žrtvah, niti ne o kaki večji gmotni škodi. Kaže pa, da je potres močno poškodoval železniško hitro progo, ki povezuje Tokio s tisoč kilometrov oddaljenim Kitakijušijem. To je povzročilo težave več kot 150 tisoč potnikom. V Osaki je zmanjkal tudi električni tok in poročila govorijo o paniki med prebivalstvom.
Epicenter potresa je bil 400 km zapadno od Tokia, prvemu zelo močnemu sunku pa je sledilo še osem manjših.
BAGDAD, TEHERAN — V varnostnem svetu OZN se nadaljuje razprava o nevarnem poslabšanju položaja v Zalivu, a zaenkrat niso odločili ničesar. Jasno pa je, da so ZDA pripravljene podpreti resolucijo šesterice držav ob Perzijskem zalivu, ki obsojajo Iran in mu naprtujejo vso krivdo za sedanje stanje.
Medtem pa prihajajo iz Zaliva spet vesti o napadih na tankerje. V Bagdadu so potrdili, da so iraški lovci včeraj zadeli veliko ladjo v bližini iranske obale južno od naftnega terminala na otoku Kharg. To področje ima Irak za »prepovedano«. Nasploh pa je Irak od 27. februarja letos, ko je določil gospodarsko zaporo proti iranskim pristaniščem, uničil kar 40 tankerjev. Tako vsaj zatrjujejo v Bagdadu.
Prav zaradi tega so včeraj londonski »Lloydsi« prepričali francoske zavarovalnice, da dvignejo zavarovalnine na tankerje, ki plujejo v Zalivu.
Iz Teherana pa prihajajo vsaj navidez pomirjevalne vesti. Iranski ve-
leposlanik v Tokiu Gavahi je japonskemu zunanjemu ministru Abeju zagotovil, da Iran noče še bolj zaostriti spopada z Irakom in d^ nima nobenega namena zapreti Hormu-ške ožine. Po drugi strani pa so Japonci izjavili, da bodo začeli uvažati nafto iz Sovjetske zveze, če bi vojna popolnoma ohromila promet tankerjev v Zalivu.
Šestega junija 4-urna stavka
jirrou^ ~ Deželno, oziroma pokra-IL o ^ìpàtvi delavske zbornice CG in r° ^kcati za 6. junij na Tržaškem lav °nškem 4-umd splošno stavko deti,.!; vseh strok, med katero bosta ^. osrednji manifestaciji v Trstu in tj-./j11' Delavski protest temelji na lemu zaooslitve. katereea iedro
j*a. «tiroma za spremembo štirih Ra»a -° imenovanega »dekreta bis«. p avojenost sindikalnega gibanja Pqjj, . Sriovo ne bo, po predvidevanjih bosti ^ npazovalcev, okrnila važ-Prnt ^ Pnmena tega upravičenega osem • s?i ie samo na Tržaškem delavcev brezposelnih, <jai' im Je v dopolnilni blagajni, na-°6rožen‘h	d‘e'ovnR* mest pa je
NA 4. STRANI
Spet podražitev kurilnega olja
RIM — Od ponedeljka se bo cena kurilnega olja spet povišala. Tako bo kilogram kurilnega olja z visokim odst. žvepla (ATZ) stal 404 lire (9 lir več od sedanje cene), kilogram z majhnim odstotkom žvepla pa 444 lir (10 lir večj, medtem ko bo kilogram tekočega kurilnega olja stal 530 lir (6 lir več).
Poviške so izračunali na podlagi nihanja poprečja cen naftnih proivodov v Evropi in v krogih petrolejske zvezez pripominjajo, da so ti poviški celo nižji od tistih, kakršne so prvotno predvidevali.
Zaenkrat pa še ni vesti, da bi povišali ceno bencina.
Po sinočnji zmagi po enajstmetrovkah proti Romi
Liverpoolu že četrti pokal prvakov
RIM — Romi ni uspel veliki podvig.
Rimski nogometaši so namreč sinoči v velikem finalu nogometnega pokala prvakov izgubili proti Liverpoolu po enajstmetrovkah in tako so Angleži že četrtič osvojili ta pokal.
Sinočnje srečanje, ki si ga je ogle; dalo 70.000 gledalcev, med katerimi je bil tudi sam predsednik republike Pertini, se je po regularnem delu končalo neodločeno z 1:1. Prvi so povedli nogometaši Liverpoola z Nealom, za Romo pa je v 43. min. izenačil Pruzao.
Do konca srečanja in tudi po podaljških je ostal izid nespremenjen, pri streljanju enajstmetrovk pa so bili spretnejši Angleži.
Na sliki (AP): gol Liverpoola.
NA 10. STRANI
Predsedstvo SFRJ
Včeraj ostalo brez dela nad 26 tisoč delavcev
o dogodkih v Zalivu
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je včeraj obravnavalo najnovejši razvoj dogodkov v Zalivu ter predvsem možnosti angažiranja Organizacije združenih narodov ter gibanja neuvrščenih. Posebej so analizirali položaj jugoslovanskih gospodarskih organizacij ter tudi možne posledice za varnost jugoslovanskih delavcev ter ladij, ki plujejo v tem delu sveta.
Rast obmejne menjave
med Italijo in SFRJ
REKA — Skupna obmejna blagovna menjava med Jugoslavijo in Italijo po tržaškem in goriškem sporazumu je v letošnjih prvih štirih mesecih znašala 275 milijard lir, kar je občutno več kot v istem času lani. Zato predvidevajo, da bo letošnja menjava za približno 20 odstotkov večja kot lanska.
Do konca aprila je vrednost jugoslovanskega izvoza v Italijo znašala 140 milijard lir, uvozili pa so blaga za 135 milijard lir. (dd)
Te dni naj hujši spor med delom in kapitalom v zgodovini ZRN
BONN — Ob začetku včerajšnje prve izmene v kovinarskih podjetjih v zvezni deželi Hessen so lastniki izprli delavce v 16 velikih kovinarskih podjetjih, tako da je ostalo brez dela nad 26.000 delavcev. Zveza sindikatov je v odgovor na najnovejša izprtja pozvala delavce v 12 večjih mestih v Hessnu, naj začnejo solidarnostne stavke in' naj se udeležijo zborovanj in demonstracij.
Državni sekretar v tiessenškem deželnem pravosodnem ministrstvu Schmidt je izjavil, da hessen-ška deželna ustava prepoveduje izprtja. Nemudoma mu je odgovoril predstavnik organizacije delodajalcev kovinarske stroke »Gesamtmetall«, da je zvezno sodišče za delovna razmerja leta 1980 razsodilo, da je ta prepoved nezakonita.
Sedanji boj med sindikati in delodajalci se bije na vseh ravneh, tudi v tisku in na televiziji. Medtem ko člani sindikata tiskarjev in papimi-čarjev selektivno stavkajo že pet tednov, glavno težo spopada z delodajalci vendarle nosi velikan IG Metali, ki združuje 2,6 milijona članov. Pozno v torek zvečer so se izjalovila pogajanja za Baden - Wuerttemberško mezdno področje med delodajalci in IG Meta Tom. Predstavnik kovinarjev Eisenmann je povedal, da bi se moralo 85 od-'' stotkov vseh kovinarjev odpovedati do leta 1988.
vsakršnemu zmanjšanju delovnega časa, če bi sindikat sprejel predloge »Gesamtmetalla«, združenja lastnikov kovinarskih podjetij.
Delodajalci so v Stuttgartu ponudili sindikatu načrt, ki bi ga izvajali po stopnjah. Po tem načrtu bi delavci v izmenah in nočni delavci na prvi stopnji delali 39 ur, na drugi stopnji 38 ur na teden. Delodajalci niso povedali, v kakšnem časovnem okviru naj bi ta načrt uresničili. Zahtevali pa so od IG Metalla, da se mora zavezati, da bo do leta 1988 ostal v veljavi 40-urni delovni teden. Tudi sporazum o dopustih kovinarjev bi moral ostati v veljavi do leta 1988.
Glavni predstavnik IG Metalla na pogajanjih Eisenmann je dejal, da ponudba delodajalcev pomeni, da bi se delovni čas v kovinarski stroki zmanjšal za manj kot en odstotek, poudaril je, da delodajalci niso bili niti za hip pripravljeni privoliti v skrajšan delovni čas. Njihov postopni načrt bi zajel samo 14 odstotkov kovinarjev.
V ozadju izjalovljenih pogajanj v Stuttgartu je stavka 58.000 kovinarskih delavcev v severnem Wuerttembergu - Badnu in Hessnu. K temu številu je treba prišteti 65.000 kovinarjev, ki so jih lastniki izprli samo v severnem Wuerttembergu -Badnu, medtem ko so jih davi izprli še 26.000
v Hessnu.
Predstavniki sindikatov napovedujejo plaz procesov proti odločitvi predsednika zveznega urada za delo v Nuembergu Frankeja, da urad ne bo izplačeval brezposeln ine ne pomoči za skrajšano delo tistim delavcem, ki so zaradi stavk posredno izgubili delo, bodisi zaradi pomanjkanja repromateriala, ali zato, ker delodajalci v čedalje večjem številu uporabljajo izprtja, da bi finančno pritisnili na delavce in po možnosti zasejali mednje razdor. IG Metali očitno ne more denarno podpirati vseh tistih delavcev, ki so postali žrtev »hladnega izprtja«, najbolj osovraženega in nevarnega orožja delodajalcev v kapitalizmu.
V delodajalskih krogih je čutiti željo, da bi sindikatom prizadejali hud poraz, tako da jih je celo sedanji minister za delo v Kohlovi koalicijski vladi Norbert Bluem opozoril, da bi bilo to izredno nevarno. Zvezna republika Nemčija — je dejal Bluem — potrebuje močne delodajalce, a tudi močne sindikate, ki so samostojen faktor V družbi.
Toda boj se nadaljuje in obeta postati najdaljši in najtrši spopad med delom in kapitalom v zgodovini ZRN.
BOŽIDAR PAHOR
Pertinijevo »zlato pero«
Sandro Periini je včeraj slovesno podelil literarno nagrado predsedstva republike pisateljem (zlato pero) in založnikom (zlata knjiga). Za leto 1980 je bil nagrajen pisatelj Mario Soldati	(Telefoto AP)
Po sklepu o odmrznitvi cen v Jugoslaviji
Močne podražitve za kuriva stanarine in javne prevoze
LJUBLJANA — Čeprav so Jugoslovani s precejšnjim strahom pričakovali odmrznitev cen, se 3. maja ni zgodilo nič pretresljivega. Pričakovane eksplozije cen ni1 bilo, kar jef mimogrede, »opazil« tudi Mednarodni denarni sklad, ki je pripomnil, da se SFRJ ni držala dogovora glede sprostitve cen. No, zdaj, slab mesec po formalni odmrznitvi, tudi državljani marsikaj opažajo, seveda s povsem drugega zornega kota kot mednarodni bankirji.
Pred dnevi je prišla iz rudnikov vest, da bodo premog za široko potrošnjo podražili za 44 odstotkov. Seveda bi se utegnilo zgoditi, da bi se ob tej novici ljudje, ki jih ogrevajo toplarne, neprizadeto nasmihali. Toda že jih je dohitelo sporočilo, da tudi cene, ki so v mestnih pristojnostih (komunalne storitve, na primer), ne bodo več mirovale ter da se bo tudi daljinsko ogrevanje, recimo v Ljubljani, podražilo za 42 odstotkov. Ljubljanski izvršni svet je obljubil še naslednje »po-pravke« cen: stanarine za 30 odstotkov, voda za 32 odstotkov, plin iz omrežja za 40 odstotkov itd. Cene
mestnega prometa bodo prilagajali povečanju cen naftnih derivatov. In glede na to, da tovrstno podražitev že dolgo napovedujejo (nekateri neurpdni glasovi jo predvidevajo še ta teden), tudi mestni avtobusi ne bodo dolgo »poceni«.
Ljubljančani so za nove predloge cen izvedeli šele iz včerajšnjih časopisov, Beograjčani pa o novih cenah komunalij razpravljajo in se razburjajo že precej časa-Vodovodarji so predlagali kar 103-odstotno povečanje (potem so jim predlog sklesali na 66,7), drugi odstotki pa so podobni ljubljanskim. Toda Beograjčani v en glas izjavljajo: No pasaran — kot je duhovito označil reakcijo meščanov neki tamkajšnji časnikar. Zahtevali so namreč, naj komunalci najprej predložijo čiste račune, saj močno sumijo, da jih že nekaj let vlečejo za nos.
Odmrznitev torej vendarle začenja ogrevati razpoloženje. In tudi nič čudnega ni, če je največ razprave prav zaradi komunalnih storitev, kajti pri mesu, pijači, tudi kruhu, če hočete, človek lahko varčuje — ogrevanje pa mu zaračunajo po kvadratnem metru in piko
Čilska gverila vdrla v zahodni dopisništvi
Voditelj britanskih rudarjev aretiran
DVA UGRABLJENA INDUSTRIJCA OD VČERAJ SPET NA SVOBODI
SANTIAGO DE CHILE — Včeraj ponoči so pripadniki tako imenovane Patriotske fronte »Manuel Rodrlgez« v glavnem mestu Čila vdrli v dopisništvi francoske tiskovne agencije »France Press« in ameriške »Associated Press«. Z orožjem v rokah so osebje prisilili, da je po teleksu naročilo agencijskima centralama v Parizu in New Yorku objavo sporočila, ki obsoja Pinochetov vojaški režim.
Napada sta izvršili dve ločeni skupini, saj sta bila izvršena skoraj istočasno. Člani omenjene fronte so onesposobili telefonsko centralo, v dopisništvih pa so se zadržali še kar precej časa. V izjavi, ki jo je osebje obeh agencij moralo posredovati mednarodni javnosti, je med drugim rečeno, da niso nedavno najavljene gospodarske spremembe v Čilu nič drugega kot gola demagogija in da gre torej za - novo Pinochetovo farso. Prav tako je v njej nagla šena nuja, da se v državi spet vzpostavi demokratičen sistem vladanja.
Podobna akcija je bila prejšnji mesec izpeljana v prostorih italijanske agencije ANSA.
LONDON — Včeraj zjutraj sta dva policijska agenta aretirala predsednika sindikata britanskih rudarjev Arthura Scagrilla pred premogovnikom v Orgeavu na jugu Yorkshira. Priprli so ga pod obtožbo »oviranja prometa na javni cesti«. Scagrill je namreč vodil skupino kakih 50 stavkajočih rudarjev, ki je nameravala zasesti glavni vhod v rudnik.
Pred premogovnikom je v zadnjih tednih prišlo do številnih spopadov med delavci in policijo. Posebno napeto je bilo predvčerajšnjim, ko se je kakih 6.000 rudarjev postavilo pred vhod in za nekaj časa ustavilo promet. Policija je tedaj ostro nastopila, tako da je bilo 69 ranjenih, 82 pa aretiranih.
Rudarji v Orgeavu in drugod po Veliki Britaniji stavkajo že 12. teden. Upirajo se načrtom Državne pre-mogokopne ustanove, ki namerava izvesti globoko pre-osnovo, s katero bi med drugim ukinili približno 20.000 delovnih mest. Danes bi se morali tajno sestati predstavniki lastništva in sindikati, vse pa kaže, da bo spor še dolgo trajal.
RIM — Za dva italijanska industrijca, Vincenza Granierija in Pietra Fenottija, se je prejšnjo noč končalo jetništvo. Ugrabitelji so ju spustili, potem ko je bila mjbrž plačana visoka odkupnina. Istočasno izpustitev P3 gre pripisati zgolj naključju, saj je bila njuna usoda popolnoma različna-
Neznanci so namreč rimskega trgovca z mesom Vincenza Granierija ugrabili pred enim letom, točneje 24. maja 1983. Prejšnjo noč so ga našli karabinjerji, ko je taval po cesti v okolici Sante Cristine d’Aspromonte P*1 Reggio Calabria. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo zdravstveno stanje dobro, kljub dolgotrajnemu jetništvu. Vse kaže, da je do izpustitve prišlo potem, ko so Granierijevi družinski člani v soboto plačali »odškodnino« v višini 900 milijonov lir. V okviru preiskave o tej ugrabitvi so karabinjerji že lani aretirali okrog 20 oseb, kar pa ni dalo zaželenih rezultatov.
Tudi Pietra Fenottija iz Brescie je našla ponoči karabinjerska izvidnica iz Ebolija. Industrijec, ki je star 71 let, je bil precej zdelan in je povedal, da je svoje jetništvo preživljal najbrž v Kalabriji, kamor naj bi ga ugrabitelji odpeljali že takoj po ugrabitvi 4. marca letos. Čeprav ni znano, koliko je znašala odškodnina, pa kaže, da je družina povsem ustregla zahtevam ugrabiteljev : plačala naj bi namreč kar 5 milijard lir za svobodo Fenottija.
Francija in ZRN za nadnacionalno Evropo
Bolivija prekinila plačevanje dolgov
PARIZ — Torkov francosko - nemški vrh v gradu Rambouillet pri Parizu se je zaključil s popolnim soglasjem in, kot pravijo, ne glede na sedanje slabo vreme v Franciji, brez slehernega oblačka. Francija in ZR Nemčija sta potrdili svojo povezanost in dali tudi uvodni ton za novo nadnacionalno Evropo. Francois Mitterrand, ki mu je nemški gost izrekel posebno priznanje zaradi prizadevanja v času francoskega predsedovanja v EGS, in Helmut Kohl sta se tudi dogovorila, da bosta konec septembra simbolično skupno obiskala Verdun in se poklonila padlim iz prve svetovne vojne z željo, da se čez preteklost zaradi vere v prihodnost naredi križ.
V znamenje zelo dobrih dvostranskih odnosov bodo med Francijo in ZRN odpravili vse obmejne carinske formalnosti in uvedli hitro železniško zvezo Pariz - Koeln. Ta notranja usklajenost pa se je odrazila tudi v pripravi skupnih stališč na siceršnjem zunanjem področju, zlasti še v sami EGS. Francozi in Nemci bodo vsekakor skupno nastopili proti izsiljevanju Velike Britanije na evropskem vrhu konec junija v Fontainbleauju, čeprav se za zdaj niti Kohl niti Mitterrand še
nista hotela izraziti, na kak način in s kakšnim predlogom, češ da je zadeva še v študiju. Francozi in Nemci so izdelali tokrat v Rambouiiletu tudi skupna stališča za bližnjo finančno konferenco najbolj razvitih industrijskih držav, ki se bo začela 7. junija v Londonu, kjer se nameravajo družno zoperstaviti ameriškim stališčem ter predlagati nekak nov Breton Woods. Mitterrand je v tej zvezi izjavil, da sta Francija in ZRN odločeni, da v Londonu načneta vprašanje visokih obrest nih mer in da opozorita na silno zadolženost dežel v razvoju.
Predvsem pa se je notranje soglasje obeh nekdanjih smrtnih sovražnic ob Renu izpostavilo z novimi sporazumi na vojaškem področju. Gre za velik skupni program oboroževalne industrije. Oba obrambna ministra sta podpisala sporazum o skupnem projektu vojaškega helikopterja, ki ga bosta v treh različicdh za razne taktične namene izdelovali industriji Messerschmitt - Balkoni -Blohm v ZRN in Societe Aerospaciale v Franciji. Dejstvo je, da so Nemci in Francozi že v šestdesetih letih zastavili tako povezano oboroževalno industrijo, na primer za transportno letalo »tran-
sali«, za podporno letalo »alpha jet« ali za rakete »milam, vendar takrat zadeva zaradi težav v usklajevanju ni prav stekla. Zdaj so baje stvari že dokončne in povsem konkretne. Francija je naročila 140 protitankovskih helikopterjev in 75 taktično obrambnih, ZRN pa skupno 212 helikopterjev. Za študijsko obdelavo projekta bo Francija vložila še 3,2 milijarde frankov, ZR Nemčija pa 2,6 milijarde frankov. Sedanji sporazum pa pušča vrata odprta tudi za pristop drugih držav evropske skupnosti. Že zdaj je baje Velika Britanija partner, zanimanje pa so pokazale tudi armade Italije, Španije in Grčije. Poleg tega so se Nemci in Francozi tokrat dogovorili o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bo preučila položitev skupnega vojaškega satelita v orbito Vse to naj bi, skupno s simbolično poklonitvijo v Verdunu, izpričalo odločenost, da med Nemčijo in Francijo, v korist evropskemu in svetovnemu miru, vojn ne bo več ... Če bi pa po nesreči le kdaj do tega spopada spet prišlo, je pikro zašilil v bodici Le Monda Bruno Frappant, potem se bomo vsaj enkrat bojevali z enakim orožjem.
BOGDAN POGAČNIK
LA PAZ — Bolivijska vlada j6 sklenila, da ne bo v prihodnjih štirih letih odplačevala svojih dolg°v s tujino. Tako se je odločila zaradi močnega pritiska sindikatov, ki zahtevajo, naj se vse razpoložljive sile u-smerijo v obnovo bolivijskega gospodarstva.
Bolivija je zadolžena na tujem z8 3,5 milijarde dolarjev (približno 5.889 milijard lir). V primerjavi npr. z zadolženostjo Brazilije, ki se bliža 100 milijardam dolarjev (približno 168.000 milijard lir), je bolivijski dolg sorazmerno majhen. Kljub temu P8 je odločitev bolivijske vlade povzročila dokajšen preplah v mednarodnih in še zlasti ameriških finančnih krogih. Bojijo se, da ne bi začeli drugi posnemati Bolivije; ti drugi pa so izredno številni: v glavnem ves svetovni Jug.
Pred srečanjem z ministrom Altissimom
Na deželi obravnavali usodo družbe Zanussi
TRST — Včeraj sta se sestali na skupnem zasedanju prva in četrta deželna stalna komisija, Na dnevnem redu sta imeli poročilo deželnega odbor-“ika za industrijo Gioacchina Francescutta o poteku »operacije Zanussi«, s katero naj bi uredili finančni položaj pordenonske družbe.
Francescutto je spomnil, da si je odgovornost za operacijo prevzela italijanska vlada. V tej zvezi je omenil številne stike, ki jih je minister za industrijo Renato Altissimo navezal z italijanskimi in tujimi finančniki. Poudaril je, da se je italijanska vlada pri tem dosledno držala temeljne zahteve deželnega sveta F-JK, da mora vodstvo družbe Zanussi ostati v deželi. Francescutto je nadalje napovedal, da bi moral minister Altissimo že v tem tednu sklicati parlamentarce F-JK in predstavnike dežele, da bi pregledali celotno problematiko. Preučiti bi morali predvsem možnost, da bi družbo Zanussi kupila švedska firma Electrolux.
Dnevi italijanske arhitekture
BEOGRAD — Dnevi italijanske arhitekture v Beogradu sodijo v prvovrsten kulturni dogodek teh dni. Svoj višek je manifestacija dosegla z odprtjem prikaza restavratorskih del na otoku na Tiberi v Rimu, nasproti Castel Sant’Angela. Odprtju razstave je prisostvoval beograjski župan Bogdan Bogdanovič, ki je po poklicu arhitekt, predsednik Bienala iz Benetk prof. Paolo Portoghesi, dva arhitekta z univerze v Rimu, veleposlanik Italije v •Jugoslaviji Massimo Castaldo in kulturni ataše prof. Carla Maria Burri, ki ie razstavo pripravila.
Tokrat se je zgodilo prvič, da sta dežela Lacij in turistična ustanova razstavo o restavraciji otoka na Tiberi prenesla v inozemstvo. Še pred to so v Beogradu odprli razstavo o italijanski arhitekturi v razdobju 1960-1980. Zanjo so se zanimali strokovnjaki in univerzitetni dijaki, pa tudi tisk ji je Posvetil veliko pozornost.
Na otvoritev beograjske razstave o obnovljeni arhitekturi na otoku na Tiberi so prišle še druge pomembne osebnosti v italijanskem svetu arhitekte, ki so priredile več predavanj na fakulteti za arhitekturo, v strokovnih združenjih arhitektov. Za okroglo mizo pa so se pogovorili o tem, kako ži veti z naravo. Na povratku so profesorji Portoghesi, Anseimi in P urini predavali tudi na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
V Doževi palači v Benetkah razstava Zakladi faraonov
RIM — Doževa palača v Benetkah bo — kot smo napovedali včeraj — od 23. junija do konca leta prizorišče edinstvene razstave, ki bo nedvomno privabila na desettisoče o-biskovalcev iz vse Evrope. Gre za razstavo »Zakladi faraonov«, ki jo bo priredila dežela Veneto v sodelovanju z občinsko upravo iz Benetk in s finančno podporo družbe ENI. Pokrovitelja razstave sta predsednika Italije in Egipta Pettini in Mubarak kar že samo po sebi priča o izrednem pomenu tega dogodka.
Razstavo sta pripravila italijanska egiptologa Silvio Curto in Alessandro Roccati, v tesnem sodelovanju z ravnateljem egipčanskega muzeja v Kairu. Skoraj vsi eksponati prihajajo iz tega muzeja; to je prvič od ustanovitve kairskega arheološkega muzeja, da se tako pomembna razstava preseli izven Egipta in verjetno tudi v bodoče ne bomo imeli možnosti, da vidimo te eksponate na evropskih tleh. Pobtido za to razstavo je dala dežela Venelo, ki že nekaj let prireja razne kulturne manifestacije z namenom, da se ponovno navežejo stiki s tistimi deželami, s katerimi je beneška republika trgovala. Tu ne gre, kot je na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili to razstavo, povedal predsednik dežele Veneto Bernini, za kako hvalisanje. Tudi nihče ne trdi, da so ti stiki obstajali že za časa starih Egipčanov. Nasprotno, beneška republika je z deželami Bližnjega vzhoda začela trgovati kljub prepovedi Bizanca v 9. in 10. stoletju, sedanje pobude pa sodijo v sklop ob-
navljanja kulturnih vezi s tistimi deželami. Pred nekaj leti so prav tako v Doževi palači priredili razstavo dragocenosti iz nekdanje Perzije, lansko leto razstavo eksponatov kitajske civilizacije, sedaj pa je na vrsti Egipt.
V Doževi palači bodo razstavili predvsem dragocenosti. Ne bo torej drugih arheoloških najdb, tudi zaU ne, ker jih je še kar precej v raznih italijanskih in evropskih muzejih. O-gledati si bo torej moč predvsem zlate in srebrne predmete, nekatere tudi okrašene z dragimi kamni. Najpomembnejša bo nedvomno srebrna ladjica, dolga 38 centimetrov iz groba kraljice Abhotep (16. stoletje pred
našim štetjem) s krmarjem in desetimi veslači. Srebro je bilo za stare Egipčane namreč dragocenejše od zlata, kajti srebro so morali uvažati, medtem ko je bilo zlata v Egiptu še kar precej. Ta barčica, ki verjetno uprizarja pogreb kraljice Abhotep na Nilu, bo postala tudi nekakšen simbol razstave.
Na njej pa si bo mogoče ogledati še raznolik nakit, kipce iz alabastro, pa vse od zlate britve do posmrtnih mask, ene zlate in ene srebrne, in seveda do mumije, brez katere si razstave o Egiptu skoraj ne moremo zamišljati.
BOJAN BREZIGAR
Turistični delavci tarnajo nad vremenom
Na obalnem območju tretjina več tujcev kot lani
PIRAN — Slabo vreme v maju ni Prizadelo le kmeti jcev, tudi turistični delavci so se že začeli ozirati v nebo ? s» spraševati, kaj bo z njihovo žetvijo, če se bo tako vreme nadaljevalo. Resda podatki o prenočitvah in turističnem obisku v prvih štirih me-^h govore, da je na obalno območje Prišlo približno tretjina več tujih go-?tov kot v lanskem enakem obdobju m to vsekakor potrjuje napovedi iz ?fcetka leta o boljši turistični sezoni, tpda vreme nikakor noče biti naklonjeno turističnim delavcem. Mesec jnaj že dolga leta ni bil tako muhast !n aprilsko obarvan, kot je letos, nekateri celo trdijo, da gre za najbolj jnuhast maj v tem stoletju. Lani so Due ob tem času turistične gostinske rinngljivosti na terasah in vrtovih na Odprtem veliko bolj polne kot v le-tosnjem maju. Nekatere restavracije celo ob morju še niso začele s strežbo na prostem in tudi še niso postavile “nz in stolov predvsem zaradi slabe-?a vremena. To bo vsekakor povzročilo določeno škodo zunamjepenzionski
Porabi.
»Kakšna je ta škoda je težko reči«, Pnavi Marino Amtolovič, predsednik o-
k rožnega odbora turističnih organizacij Portorož, »še nismo uspeli sešteti, tako da še ne vemo primerjati številk z lansko predsezono. Zaslužek pa bo verjetno nekoliko manjši, kot bi bil ob boljšem vremenu. K sreči je obisk gostov še zmeraj zadovoljiv, saj je neprimerno večji od lanskega.«
B.Š.
Po podatkih turistične agencije
Več Avstrijcev na počitnicah v Jugoslaviji
DUNAJ — Po predvidevanjih jugoslovanskih turističnih delavcev bo letos 8 odstotkov več avstrijskih turistov na jugoslovanskih plažah kot lani, kar bi ustrezalo 4 milijonom prenočitev.
Podatke je objavila predstavnica jugoslovanskih turističnih agencij na Dunaju Evgenija Korošec, ki je tudi povedala, da so za avstrijske turiste počitnice v Jugoslaviji 40-odstotno cenejše kot v domovini.
Pri Osoppu gradijo avtocestno postajo
VIDEM — Občina Humin želi, da bi čim prej zgradili in odprli vstopno in izstopno postajo pri Osoppu na avtomobilski cesti Videm - Kami ja. Gradnja postaje se je že pričela in predstavniki občinskih uprav na tem območju vztrajajo pri deželnem ravnateljstvu za promet in ceste, naj bi jo odprli brž ko bo to mogoče, lahko tudi v neuradni obliki.
Po načrtu mreže avtomobilskih cest bodo namreč od Osoppa zgradili proti Pordenonu, Coneglianu, Vittoriu Veneto in Trevisu novo avtocesto, ki bo vzporedna avtocesti Benetke - Palmanova, le da bo speljana ob vznožju predalpskega pogorja, kjer je veliko manjših krajev s številnimi srednje velikimi in manjšimi obrati, ki so se razvili posebno s popotresno obnovo.
Stališče severnoprimorskih sindikatov
S podiranjem plotov do boljših uspehov
NOVA GORICA — Gospodarstvo posameznih občin v severnoprimorski regiji je dokaj raznoliko in je v preteklih letih dosegalo tudi različne rezultate vlaganj v razvoj. Prav zato pa bo treba v pripravah dolgoročnih razvojnih načrtov regije poiskati vse tiste možnosti, ki bodo zagotavljale usmerjanje ustvarjene akumulacije v prednostne dejavnosti regijskega gospodarstva in seveda tudi učinkovitejši prodor na tuji trg.
Tako so med drugim menili v razpravi na programsko volilni seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov severnoprimorske regije, na kateri je sodeloval tudi predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen. Osrednja tema razprave je bila namreč ocena razvojnih možnosti regije in naloge Zveze sindikata pri uresničevanju dolgoročnih načrtov.
Razpravljala so opozorili, da razvoj regijskega gospodarstva v zadnjem obdobju občutno zaostaja v primerjavi s povprečjem v Sloveniji. To je nedvomno tudi posledica tega, da nekatere največje naložbe v prejšnjem obdobju niso še dale pričakovanih rezultatov. Prej nasprotno, delovne organizacije s takimi naložbami se srečujejo z velikimi gospodarskimi težavami, z izgubami. To velja zlasti za novogoriško občino in delovne organizacije Salonit Anhovo, Keramix
Goriških opekarnah.
Denarja za razvoj zaradi takih in podobnih težav ni veliko, so menili v razpravi. Zato'pa bo očitno treba premagati vse ovire, ki onemogočajo u-sklajevanje regijskih interesov, torej predvsem združevanje dela in sredstev. Take ovire so na primer še vedno visoki občinski plotovi in čestokrat celo plotovi med podjetji.
Marjan Orožen je med drugim opozoril, da mora Zveza sindikatov v razpravi o razvojnih možnostih še posebej odgovoriti na vprašanja: s kakšnim tempom se bo utrjeval družbenoekonomski položaj delavca v praksi, kaj bo prinesel razvoj na področju osebnih dohodkov, standarda delavcev, pogojev dela, delovnega časa, kakšna je perspektiva zaposlovanja in zaposlenosti in kakšne bodo rešitve stanovanjskih vprašanj.
SLAVICA CRNICA
Boj proti raku v deželi F-JK
VIDEM — V Italiji umre vsako le-“?aradi raka 120 tisoč oseb, kar ^ustavlja 22 odstotkov vseh smrt-I ? Primerov. Okoli 70 tisoč jih pod-u626 bolezni, ker so jo odkrili pre-asno in ni bilo več pomoči. Če bi ??tezen poprej ugotovili, bi lahko re-jph življenje 30.000 osebam, 20.000 pa 1 Ph ozdravelo, če bi bila na razpo-
zrì’'	učinkovita sredstva za
Pravljenje. Te podatke je na po-svetu v Vidmu o naporih dežele Fur-Pije - Julijske krajine v boju proti Pku navedel odbornik za higieno in Pravstvo Renzulli. Ob tem je deželni *«X>mik dejal, da je v F-JK stanje abše kot drugje po državi in da ~PPmo 20 odstotkov večjo umrljivost dože^h001 *i°t V os*a^ italijanskih
k °dbomik je nadalje dejal, da je v atkoročnem načrtu potrebno okre-r ti diagnozo in preučevanje nastali3 in zdravljenja bolezni. Po tej v«vu m°g°če povečati število ozdra-tjh bolnikov in tudi število tistih, « ,so si »podaljšali življenje.« Po-dno je nadalje izboljšati življenjske j goje bolnika, na srednji rok zmanj-g^nnirijivost zaradi raka, v dol-=^r°čncm programu pa znižati štejte obolenj.
Na otok je prišel po neuspelem nemškem desantu na Drvar
Proslava 40 - letnice prihoda tovariša Tita na Vis
PIRAN — Na otoku Visu in v Dalmaciji so stekle priprave za organizacijo in izvedbo osrednje proslave v .počastitev dneva mornarice in pomorstva SFRJ, ki se vsako leto proslavlja v po častitev spomina na 10. september 1942, ko je bila v Podgori v Dalmaciji ustanovljena prva pomorska partizanska enota. Letos bo ta prireditev združena z proslavo v počastitev 40-letnice prihoda vrhovnega štaba NOVJ in tovariša Tita ter osrednjega vodstva nove Jugoslavije (AVNOJ, CK KPJ itd.) na otok Vis.
Na seji odbora za pripravo in izvedbo proslave, ki je bila pred kratkim v Splitu (predsednik odbora je Andrija Božanič, viceadmiral JVM v pogoju) je bilo sklenjeno, da bo osrednja proslava ob dnevu mornarice in pomorstva 8. septembra 1984 na otoku Visu, naslednjega dne pa bo proslava (prav tako na otoku Visu), ki bo organizirana v počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tila na otok Vis.
Da bi priprave nemoteno stekle, so pri odboru za proslavo imenovali sedem komisij (delovnih teles) in sicer za spomeniško dejavnost in obeleževanje pomembnih dogodkov iz NOB na otoku Visu, za kulturni program in televizijski prenos (saj je proslava zveznega pomena), za promet, za informacije in tisk, za namestitev, prehrano, itd.
Glede spominskih obeležij je sklenjeno, da bodo postavili spominske plošče v krajih, kjer so v času NOB bila partizansko letališče, ladjedelnica.
tovarna za izdelavo zdravil, bunker vrhovnega štaba, uredili bodo tudi okolje Titove špilje. Prav tako bodo posebno obeležili kraj (v Komiži), kjer se je tovariš Tito, ponoči 6.-7. junija 1944 (po neuspelem nemškem desantu v Drvarju) izkrcal in nato z otoka Visa vodil sklepne operacije za osvoboditev domovine, za uveljavitev in diplomatsko priznanje nove Jugoslavije pri zahodnih zaveznikih itd.
V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovati člani Doma JLA iz Beograda (godba na pihala, pevski zbor, recitatorji, itd.). Doma vojne mornarice iz Splita, domači ansambli z otoka Visa in morda tudi kakšen pevski zbor iz Slovenije.
Na sklepni prireditvi na otoku Visu predvidevajo udeležbo .velikega števila ljudi iz Dalmacije in drugih krajev naše domovine.
Da bi iz Slovenije, Istre in zamejstva omogočili organizirani odhod zainteresiranih ljudi (še zlasti nekdanjih borcev NOVJ) bo prometna in turistična delovna organizacija SLAVNIK iz Kopra, ob sodelovanju skupščine občine Piran (ki je pobratena z občino Vis) in osrednjim odborom prekomorcev-borcev NOVJ organizirala 4-dnevni avtobusni izlet od 7. do 10. septembra 1984. številni zainteresirani obiskovalci otoka Visa bodo lahko potovali z redno ladijsko progo z Reke do Splita, dodatne prevoze iz Splita do Visa in nazaj pa bo organiziral odbor za proslavo iz Splita.
ALBERT KLUN
Otok Vis v antiki
Otok Vis, ki so ga v antiki imenovali Issa, je jugozahodno od Hvara, dokaj na odprtem morju. Prav v teh dneh so o tem otoku v Zagrebu odprli razstavo arheoloških izkopanin, ki govorijo o presenetljivo zanimivi zgodovini tega otoka, kjer je bilo najstarejše mesto v Jadranskem morju ustanovljeno 397. leta pred našim štetjem po volji vladarja takratnega grškega mesta Sirakuza na Siciliji. V tem najstarejšem jugoslovanskem mestu so našli tudi najstarejši latinski napis v Jugoslaviji.
Ime Issa bi po jeziku takratnih njegovih prebivalcem moralo pomeniti utrjeno mesto, ki morda leži ob vodi. Ime so otoku dali prebivalci, ki so na njem živeli pred približno 5 tisoč leti, torej še pred Indoevropejci. Takrat smo imeli pri nas kameno dobo, v Egiptu pa so si faraoni postavljali piramide. V poslovanjem obliki je ime ostalo vse do današnjih dni. V antiki je na njem živelo
12.000	prebivalcev, sedaj pa trikrat manj. Po besedah jugoslovanskih arheologov in zgodovinarjev ima otok celo vrsto zavidljivih (in tudi slabo raziskanih) primatov na Jadranu in v Jugoslaviji.
Kjer bodo postavili spomenik Titovemu prihodu na otok, je bila v antiki prva kulturna država na Jadranu, o kateri je Gaj Julij Cezar (dokler je bil prokonzul v Iliriji) dejal, da ceni njeno svobodo in zavezništvo z Rimom.
6. junija za ohranitev delovnih mest in popravke vladnega dekreta
Prva uradna poteza novega predsednika pokrajine.
CGIL oklicala 4 - urno splošno stavko na vsem tržaško - posoškem območju
6. junija bo na Tržaškem in Goriškem 4-urna splošna stavka delavcev vseh strok, ki jo je oklicalo deželno oziroma pokrajinski tajništvi delavske zbornice CGIL in med katero bosta osrednji manifestaciji v Trstu in Tržiču. Delavski protest temelji na dveh tesno povezanih postavkah, ki bosta odločilno vplivali na prihodnost tr-žaško-posoškega gospodarskega območja. Gre za problem dela in zaposlitve, katerega jedro predstavlja v nedogled zavlečena kriza podjetij z državno udeležbo, in za vladni odlok o ceni dela, oziroma za spremembo štirih točk tako imenovanega »dekreta bis«.
Deželni tajnik CGIL Giannino Padovan, pokrajinska tajnika za Trst in Gorico, Roberto Treu in Luciano Pini, in namestnik goriškega tajnika CGIL Giuliano Bon so na včerajšnji tiskovni konferenci razčlenili najnovejši krizni položaj tržaškega in goriškega gospodarstva in utemeljili razloge, ki so jih vodili pri sklicu splošne stavke. Pri tem so obžalovali, da so se morali za ta drastični protest odločiti sami, saj kljub prizadevanjem niso našli skupnega jezika z ostalima dvema komponentama sindikalnega gibanja. CISL in UIL sta se sicer strinjala z vsebinskimi zahtevami, na katerih sloni stavka, vendar sta zavrnila njeno sklicanje pred evropskimi volitvami. CGIL pa po drugi strani meni, da stavka v drugi polovici junija ne bi imela več nobenega učinka, saj bo do takrat že prišlo do zadnjega, odločilnega srečanja z ministrom Prodijem in bo torej usoda podjetij z državno udeležbo tako kot tudi vladnega dekreta o ceni dela, zapečatena. Po toči zvoniti pa je prepozno, pravijo pri CGIL, saj so morali izbrati med dvefna mož-nostima: ali »skupno ne stavkati« ali pa iti v stavko sami. Nujnost slednje izbire še posebno obžalujejo v Gorici, kjer so bili odnosi znotraj sindikalnega gibanja tradicionalno dobri in so jih vse do zadnjega skušali take tudi obdržati. Toda nezadovoljstvo med delavstvom
je vse večje, tako da' bi ponekod lahko tvegali tudi spontane stavkovne akcije, zato je bila izbira o splošni stavki neizbežna. Prvič bomo tako priče stavki, ki jo je samostojno sklical sindikat CGIL in ki bo zajela ceiotno tržaško-goriško območje in vse gospodarske sektorje.
V teh dneh se po posameznih delovnih sredinah vrsti na desetine sindikalnih skupščin, ki se jih udeležujejo delavci ne glede na sindikalno pripadnost. Povsem razumljivo, če upoštevamo le gole podatke o zaposlitveni ravni na Tržaškem: osem tisoč delavcev je brezposelni, 1, 2.300 jih je v doponilni blagajni, nadaljnjih štiri tisoč delovnih mest pa je ogroženih, saj je po vseh doseda njih pogajanjih z vlado prišla na dan odločna usmerje nost v omejevanje velike industrije javnega sektorja. Pri CGIL pa se dobro zavedajo, da je treba sanacijo teh industrij doseči v najkrajšem času in da evropske volitve ne morejo biti ovira, da bi načrte podjetja za državne udeležbe IRI pustili dokončno uresničiti. Sindi kalisti ob tem opozarjajo na tiho a vztrajno in korenito preobrazbo tržaškega gospodarstva v zadnjem obdobju, na njegovo vse večje obubožanje, kar potrjuje že podatek, da je Trst v zadnjih devetih mesecih izgubil 546 delovnih mest.
Načrtna in usklajena sanacija tržaško-posoškega gospodarstva — tako na področju državnih udeležb kot glede njegove splošne usmeritve za prihodnost — in popravki vladnega dekreta o ceni dela, ki zadevajo predvsem točke o pravičnejši davčni politiki, o pravičnih stanarinah, o ticketih za zdravila in o povračilu izgubljenih točk draginjske doklade, so torej temeljne zahteve, s katerimi bodo v sredo, 6. junija, stopili na ulice tržaški, goriški in tržiški delavci. Razdvojenost sindikalnega gibanja je v tem upravičenem protestu po vsej verjetnosti ne bo bistveno okrnila.
Predsednik Marchio (LpT) prisegel na prefekturi
Tudi novoizvoljeni predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio (LpT) je včeraj zjutraj, podobno kot v soboto župan Richetti, prisegel pred vladnim komisarjem Marrosujem in tako dokončno formaliziral novo pokrajinsko upravo, sad koalicije med LpT, KD, PSDI, PRI in SSk. Liberalci, ki nimajo svojega zastopnika na pokrajini, uradno soglašajo s programom novega odbora.
Predsednik Marchio je po svečanosti na prefekturi v izjavi za tisk izrekel zadovoljstvo nad zaključkom pogajanj, hkrati pa podčrtal obžalovanje nove večine, ker je PSI izbrala pot opozicije. Vsekakor upam, je podčrtal urednik listarskega glasila »La voce libera«, da se bodo sociali sti v kratkem premislili in da bodo pristopili v koalicijo. Glede odnosov s komunisti pa je Marchio izrazil tipanje, »da se ne bo partija zaprla v nepopustljivo in v že preživelo politično linijo, ampak da bo odprta za dialog z novim odborom.« S tem je hotel predsednik podčrtati vsebino svojega ponedeljkovega posega takoj po izvolitvi, v katerem je zelo ostro napadel KPI in tako že na prvi seji sam skalil odnose s to stranko.
Iz politične kronike gre še omeniti, da je včeraj krajevni italijanski dnevnik priobčil izjavo občinskega odbornika Lokarja (SSk), v kateri pravi, da je venomer ukrepal v skladu s strankino linijo. Iz njegovega posega se da razumeti, da je ukrepal v skladu z novodili strankinega
vodstva tudi v petek, 25. maja (pred pričetkom odločilne občinske seje), ko je presenetljivo podpisal program, ki zelo jasno namiguje na možnost preštevanja naše manjšine.
Kot zanimivost naj še dodamo, da sta od ponedeljka dalje v pokrajinskem svetu tudi dva neodvisna svetovalca. Eden od teh je Fabio Omero, simpatizer radikalne stranke, ki je bil izvoljen na listi Tržaškega gibanja in ki je sedaj zaradi spora z voditeljem gibanja Parovelom odstopil iz te skupine. Kot neodvisna (čeprav to ni' še uradno) pa bo odslej nastopila tudi listarka Paludettova, ki podobno kot Aurelia Gruber Benco baje simpatizira, z Ligo Veneto. Temu gibanju se je pridružil tudi del tržaških indipendentistov.
Manifestacija PSI o evropskih volitvah
Tržaška PSI bo danes odprla svojo volilno kampanjo za bližnje evropske volitve. Na manifestaciji v dvorani krožka Salvemini (Korzo Italia 12) bosta govorila kandidat Luciano Seme-rani in beneški župan Rigo, predsedoval bo predsednik beneškega Bienala Paolo Portoghesi. Začetek ob 17.30,
• Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal dne 4. junija ob 19. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16. Na dnevnem redu so številna upravna vprašanja.
OD JUTRI V BORŠTU XIV. PRAZNIK VINA
Prvi bo na sporedu že jutri1. junija
Glasbena šola GM se pripravlja na zaključne nastope svojih gojencev
V organizaciji prosvetnega društva »Slovenec« in ob sodelovanju vinogradnikov iz Boršta in Zabrežca se bo jutri proti večeru začel tradicionalni »praznik vina«. Odvijal se bo štiri dni, in to na lepem prireditvenem prostoru, ki so ga vaščani uredili s prostovoljnim- delom. Praznik bo že štirinajsti po vrsti, kar samo odraža njegovo priljubljenost med prebivalci Brega.
K razstavi vin se je prijavilo veliko število krajevnih kletarjev, tako da komisija za pokušnjo vzorcev ni imela kdo ve kako lahkega dela pri ocenjevanju in izbiri najboljših vrst domače kapljice.. Na voljo bo 19 vzorcev belega in 10 vzorcev črnega vina. Poleg vinčka bodo obiskovalcem na razpolago seveda tudi različne jedi na žaru, pa še vse drugo, kar spada k takšnemu prazniku.
Začelo se bo jutri ob 18. uri z odprtjem kioskov, nakar bo ob 20.30 sledil zabavni večer z gledališkim igralcem Danilom Turkom, ki ga pravzaprav vsi še bolje poznamo kot Joco. Društvo »Slovenec« je imelo sicer nekaj težav pri pripravah njegovega nastopa, ker ni bilo lahko najti dobro vzgojenega osla, pa še kose navrh, ki ju bo Joco potreboval za prikaz zabavnih Krjavljevih in Krpanovih dogodivščin.
V soboto, 2. junija, bo od 20. ure naprej ples ob zvokih ansambla »Pomlad«, višek pa bo praznik dosegel v nedeljo, 3. junija, ko bo ob 17.30 koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«. Po 20. uri bo spet plesna zabava z ansamblom »Pomlad«. V ponedeljek zvečer, 4. junija, bo pa obiskovalce zabaval plesni ansambel »TAIMS«.
Skupščina miljske Delavske zbornice
Pred kratkim je bila v Miljah skupščina Delavske zbornice - CGIL, na kateri so obravnavali najbolj pereča sindikalna vprašanja tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. Uvodno poročilo je imel tajnik Fregonese, zaključke pa je podal pokrajinski tajnik CGIL Treu. Na skupščini so tudi izvolili novo vodstvo miljske CGIL.
•Na inženirski fakulteti tržaške univerze bo danes z začetkom ob 10. uri študijsko zasedanje o dizlovih motorjih s sodelovanjem italijanskih izvedencev, med njimi tudi predstavnika tovarne Velikih motorjev inž. Ciliberta.
Kot vse šole, se tudi naša osrednja glasbena ustanova — Glasbena šola Glasbene matice pripravlja na zaključne nastope svojih gojencev, ki se bodo začeli že jutri, 1. junija, na daljevali pa vse do 19. junija. Pravzaprav je beseda začetek nepravilna, oziroma netočna, saj so se interne produkcije gojencev omenjene šole začele že v februarju in sicer v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna ter so si sledile takorekoč ena na teden.
Preden začnemo z naštevanjem nastopov, ki so vsi že določeni, naj povemo, da je bila preteklo nedeljo, 27. t.m., že prva zaključna produkcija gojencev glasbene šole v Petja gu v Beneški Sloveniji, ki jo vodi prof. Nino Specogna, obiskuje pa okrog 20 gojencev. Učitelji na tej šoli so: Antonio Quotizza, Annarita Trossolo, Nicla Baschino, Andrea Martinis in Neva Kažič. Naj pove mo, da je produkcija lepo uspela in da je pokazala tudi velik napredek gojencev, ki so se predstavili s skladbami za klavir, harmoniko, kitaro in kljunasto flavto.
10. junija bo prav tako pomemben zaključni nastop gojencev Glasbene šole v Ukvah v Kanalski dolini, ki jo skrbno vodita domačina župnik Marij Garjup in prof. Salvatore Venosi, na njej pa poučujejo mlade gojence naslednji učitelji: Lojze Jeran, Andrej Smolej in Radoslav Kleč. Gojenci se učijo klavirja, harmonike in kitare. Na tej prireditvi je predviden tudi nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Novela Carli.
L, 5. in 6. junija bodo nastopi gojencev Glasbene šole GM v Prosvetnem domu na Opčinah in sicer vedno ob 20.30.
6. junija ob 18.30 bo nastop v prostorih same šole v Ul. R. Manna v Trstu.
4. junija ob 20.30 bo imela svoj diplomski koncert na sedežu Glasbene šole Vilma Padovan, ki študira klavir pri prof. Nevi Merlak.
8.	junija bo v Kulturnem domu v Trstu osrednja akademija, na kateri bodo nastopili gojenci vseh oddelkov šole Glasbene matice in še harmonikarski ansambel »Synthesis 4«. Za-
četek te osrednje akademije bo ob
20.30.
Naj navedemo še dneve in programe nastopov gojencev raznih podružnic, ki delujejo v sklopu tržaške Glasbene šole: 9. junija ob 20.30 bo zaključni nastop gojencev v dvorani na Kontovelu; 12. junija, prav tako ob 20.30 v Babni hiši v Ric-manjih; 16. junija ob 20.30 v KD »Ivan Grbec« v Škednju; 18. in 19-junija ob 18. uri pa bosta še dva nastopa na Glasbeni šoli v Trstu.
Predvideni so še trije nastopi in sicer na osnovni šoli v Devinu, v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini in v šolskem centru v Miljah, vendar to-čni datumi in ure nastopov niso bili še določeni.
Bogat program zgjdjučnih prireditev torej, ki že sam po sebi kaže na izredno bogato dejavnost tržaške Glasbene šole in njenih podružnic> na veliko zavzetost učiteljskega kadra m seveda na vestnost, pridnost in pripravljenost gojencev samih, ki bodo tako pokazali svoje znanje, po tudi napredek.
S tiskovne konference pokrajinskega koordinacijskega odbora
Za svobodno Evropo brez jedrskega orožja
Z včerajšnje tiskovne konference na sedežu Deželnega inštituta za zgodovino
odporništva
Na Deželnem institutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v deželi Furlaniji - Julijski krajini v Ul. Imbriani 7 je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, ki jo je sklical koordinacijski odbor, v katerem so vključeni vsi odbori za borbo za mir tržaškega področja. Glavni poročevalci na tiskovni konferenci, ki jo je uvedel za kordinacijski odbor Giani Cuperbo, so bili Pietro Barreta za vsedržavni odbor, ki vključuje vse odbore za mir v državi, Franco Godega v imenu pokrajinskega odbora proti oboroževanju in za mir in pa prof. Pesante, ki je spregovoril v imenu Deželnega odbora za zgodovino osvobodilnega gibanja v naši deželi.
Kaj je bil namen tiskovne konference? Predstaviti javnosti s pomočjo množičnih občil, rezultate referendumov, ki so potekali po vsej Italiji, pa tudi na našem področju v zvezi z vprašanjem postavljanja jedrskega orožja v Comisu na Siciliji, o udeležbi prebivalstva na teh referendumih, o predstavitvi dveh zakonskih osnutkov, ki jih namerava vsedržavno gibanje za mir predložiti italijanskemu parlamentu in pa o iniciativah, ki jih imajo omenjeni odbori, ali gibanja, na programu v vsedržavnem merilu, v času volilne kampanje za evropske volitve, ki bodo meseca junija.
Pietro B errata je med drugim na-
vedel podatke o izidu referendumov proti postavljanju jedrskega orožja na področju celotne države, ki so dali naslednje rezultate : v referendume, ki so jih vodili omenjeni odbori za mir, se je vključilo (prostovoljno seveda) okrog 4 milijone in pol prebivalcev, od tega se jih je 90 odstotkov izreklo proti jedrskemu orožju in proti postavljanju le-tega na ozemlju Italije, 85% pa se je izreklo ža ljudski referendum, s katerim bi lahko samo prebivalstvo odločalo o tako pomembnem problemu, kot je postavljanje jedrskega orožja v času, ko se politično vzdušje v svetu zaostruje
Zakonska osnutka, ki ju nameravajo mirovni odbori predložiti, so poudarili govorniki, sta pomembna, morda tudi zelo ambiciozna, saj zahtevata izvedbo vsedržavnega referenduma v zvezi s postavljanjem jedrskega orožja, kot tudi precizne zakonske določbe glede demokratične izbire državljanov v zvezi z vojaškimi izbirami vlade, oziroma parlamenta.
i um o vlogi, ki naj jo imajo omenjeni odbori v sedanji volilni kampanji za evropske volitve, je bil na tiskovni konferenci govor. Tu je bilo napovedano. da se bodo odbori obrnili na vse izvoljene predstavnike, od županov, predsednikov pokrajin in dežele.
na časopise, pa tudi na politične stranke, s izzivom, da podpre v volilni kampanji zahtevo po miru in proti politiki oboroževanja, razen tega pa bodo že v prihodnjih dneh izdali posebne manifeste z geslom »Za svobodno Evropo brez jedrskega orož
ja«. Omenjeni manifest bodo podpisala tudi druga mirovna gibanja v Evropi, organizatorji pa bodo poskrbeli, da bodo omenjeni manifesti porazdeljeni povsod ter da bodo z njihovo vsebino seznanili čim večje število volivcev.
Spet polemike Trst-Furlanija?
Tajništvo tržaške federacije PSI je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem protestira zaradi vsebine deželnega zakonskega osnutka št. H® o gospodarskem uravnovešenju Furlani je-Julijske krajine. Socialisti so lo zaskrbljeni, da bi v primeru odobritve ta zakon spet prizadel tržaško pokrajino v izključno korist Furlanije. Je namreč nedopustno in obsodbe vredno, meni tržaška federacija PSL da ta zakonski osnutek poleg vsega pooseblja tudi politično linijo KD na deželni ravni, ki doslej ni pokazala velikega razumevanja za Trst in z3 rešitev njegovih problemov.
Stališče tržaških socialistov v zve# z zakonom št. 115 je treba razumeti tudi kot kritiko Listi za Trst, ki je dejansko sklenila zavezništvo ne s krajevno KD, ampak z linijo dem»" kristjanskega deželnega tajnika Bia-suttija. To seveda odpira nove polemike, ki se znajo zaostriti takoj P° evropskih volitvah ali pa najkasneje jeseni, ko bo LpT v zameno za razrešitev tržaške krize zahtevala meste tudi v deželnem odboru.
• Dr. Mario Marrosu, vladni komi' sar za Furlanijo-Julijsko krajino h1 prefekt Trsta, je predvčerajšnjim sprejel Draga Mirošiča, generalnega konzula SFRJ v Trstu. Vladni komisar in generalni konzul sta obravnavala nekatera aktualna vprašanja sodelovanja dežele Furlanije - Julijsk® krajine z Jugoslavijo.
Aktivisti tudi na goriški manifestaciji v prvih vrstah v boju za naše pravice
V	teh dneh razna društva, organizacije in ustanove ocenjujejo uspeh množične manifestacije, ki je bila 20. maja v Gorici. Vsi se strinjajo, da je šlo za pomembno manifestacijo, ki je pokazala zrelost slovenske manjšine, pa tudi njeno odločno voljo, da si izbori pravice, ki ji pripadajo.
Takšno oceno je opravil tudi odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, ki se je včeraj popoldne sestal in predvsem ugotovil, da so bili njegovi člani — bivši aktivisti iz vseh krajev tržaškega Področja, tudi iz najmanjše vasice in zaselka, polnoštevilno zastopani na goriški manifestaciji. Prišli so z avtobusi, z lastnimi avtomobili, pa tudi z vlakom. Mnogo je bilo med njimi takih, ki jih že dalj čr-< a ne srečujemo na naših prireditvah prav zaradi njihovega slabega in šibkega zdravja. Tokrat so se potrudili vsi, tudi člani Zveze vojnih invalidov in to ne samo s svojo Prisotnostjo na sami manifestaciji, temveč tudi s svojim konkretnim delom v vseh vaških organizacijah in društvih, kjerkoli je pač bila potrebna njihova pomoč, da je dobro steklo delo za pripravo te pomembne manifestacije.
Odbor je zato izrekel pohvalo vsem svojim članom, ki so ponovno dokazali, da so vedno v prvih vrstah, ko gre za borbo za pravice slovenske narodnostne skupnosti, kot so vedno med prvimi, ko gre tudi za druge akcije, v obrambo interesov delavskega razreda, v obrambo miru, za dobrososedske odnose, pa tudi v boju proti fašizmu in njegovim ostankom.
Manifestacija v Gorici je dala priložnost, da so se srečali tržaški in goriški aktivisti, pa tudi aktivisti iz Beneške Slovenije, ki imajo sicer malo Priložnosti, da se vidijo. In tudi to je bil uspeh te skupne manfestacije, ki bo ostala aktivistom prav gotovo v najlepšem spominu.
V ponedeljek stavka poštnih delavcev
V	ponedeljek, 4. junija, bodo zaradi stavke zaprte vse pošte v glavnih [Pestih pokrajin in vsi periferni poštni uradi v deželi. Italijanski sindikat poštnih delavcev CISL, v katerega je vključena večina pripadnikov te kategorije, je namreč oklical vsedržavno stavko, s katero želi spodbuditi podjetje k hitrejši in učinkovitejši mehanizaciji in avtomatizaciji poštnih storitev. Njen namen torej ni zahtevati gmotne izboljšave za zaposlene, temveč želi prispevati k njihovemu večjemu poklicnemu dostojanstvu v odnosih s strankami, ki se upravičeno pritožujejo nad zamudami, dolgimi vrstami pred okenci in nad velikimi težavami pri uporabi poštnih storitev.
Sinoči v nabito polnem tržaškem Avditoriju
Predstavitev romana Tomizze o škofu Vergeriju
»Zlo prihaja s Severa - roman o škofu Vergeriju«. To je naslov zadnjega književnega dela istrskega roma nopisca Fulvia Tomizze, ki je pred kratkim izšlo pri milanski založbi Mondadori in ki idealno nadaljuje pot »pisatelja na meji«, ki jo je že takoj po vojni pogumno ubral pisatelj iz Materade. Roman, ki je sad večletnih raziskav po evropskih arhivih, je V bistvu življenjepisni roman o koprskem škofu (Trubarjevem so-
dobniku) Petru Pavlu Vergeriju (1498 -1565), človeku, ki je v prvi osebi, kot papeški diplomat, doživljal dobo prvega protestantskega utripa v srednji Evropi, reakcije Vatikana na ta pojav in nato zmago temne in nazadnjaške protireformacije. Vergerij je umrl kot Lutrov privrženec, mnogi zgodovinarji in tudi sam Tomizza ga opisujejo kot enega prvih »evropskih državljanov« in ga imajo za predhodnika poznejše »Mitteleurope«.
Na sinočnji predstavitvi knjige v polni dvorani Avditorija je prišlo do izraza več odtenkov tega Tomizzove-ga literarnega in raziskovalnega truda, od bogatega Vergerijevega življenjepisa vse do še vedno problematičnega odnosa med zgodovino in književnostjo. Biografija koprskega škofa in njegovo iskanje resnice in morda tudi miru v protestantizmu se v tej knjigi prepletata s pisateljevo življenjsko usodo, ki je v marsičem povezana s povojno usodo rodne Istre. Prav zaradi tega so nekateri sodeč po prvih šestdesetih straneh tega romana, v katerih Tomizza govori o sebi, že skušali dokazati, da se pisatelj poslužuje Vergerija samo za sprostitev svojih notranjih občutkov. Mogoče je tudi v tem kanček resnice, Tomizzova knjiga pa ne glede na to predstavlja zelo uspel poskus spojitve literature z zgodovinsko kroniko.
O tem so sinoči spregovorili Američanka Anne Jacobson Schuttle, ki že dalj časa proučuje zgodovino protestantizma, zgodovinar Luigi Firpo in literarni kritik Giuliano Manacorda. Vsi so soglašali, da se je Tomizza s tem delom izkazal tudi kot dokumentiran zgodovinar, kar ni vedno lastnost tudi najboljših pisateljev. Umetnika je predstavil univerzitetni profesor Elio Guagnini, uspelo predstavitev pa je priredila tržaška pokrajina.
Danes Trst brez bencina
Tržaške bencinske črpalke bodo da-nes ves dan zaprte. Tako je sklenite tržaška Zveza upravljavcev črpalk za pogonska goriva, ki je vključena v Zvezo trgovcev, potem ko je analizirala sklepe skupščine z 8. mala letos.
Tržaški črpalkarji so načelno sicer na istih stališčih kot tisti iz drugih Pokrajin, vendar so se omejili na en sam dan protesta, z ozirom na izjeden položaj mesta, v katerem delalo. Njegova obmejna lega in konkurenca jugoslovanskih bencinskih čr-Palk namreč povzroča krizo v tem terciarnem sektorju tržaškega gospodarstva, zato tržaški črpalkarji zahtevajo globalno in dokončno rešitev Položaja, v katerem se objektivno nahajajo.
Notranja skupščina Zveze industrijcev
hi aprila je bila javna skupščina “Zaske Zveze industrijcev, danes po Poldne pa se bodo njeni člani sestali •te notranji redni letni skupščini. U-odno poročilo bo imel predsednik acorini, na dnevnem redu pa je še Prejetje bilance in druge obveznosti.
Danes in jutri v hotelu Excelsior srečanje o znanosti in tehnologiji
V tržaškem hotelu Savoia Excelsior bo danes in jutri na programu zelo zanimiva študijska konferenca na temo: »Znanstveno raziskovanje, tehnološki razvoj in mednarodna kooperacija«, ki jo prireja deželna sekcija inštituta Gramsci. Gre za prvo pobudo te prestižne ustanove, ki ima od marca letos svojo sekcijo tudi v našem mestu.
Konferenca se bo začela danes ob 9.30 s poročilom Paola Rossija, profesorja na univerzi v Firencah, ki bo govoril o vlogi znanosti v sodobnem svetu. Srečanje se bo nato nadaljevalo s posegi uglednih znanstvenikov iz vseh krajev Italije, predstavnikov velikih gospodarskih in in-
V nedeljo zjutraj black-out v Devinu
Ustanova za električno energijo ENEL sporoča, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju v nedeljo, 3. junija zjutraj, od 5.30 do 9.30 prekinila dobavo električnega toka v Devinu.
dustrijskih koncernov in tudi politikov, med katere omenjamo posl. Cuf-fara, ki v okviru CK KPI odgovarja za znanstveno raziskovanje. Tržaške konference se bo udeležil tudi Daniele Amati z ženevskega inštituta CE RN, ki velja za enega najbolj uglednih še živečih fizikov.
Jutri zjutraj se bo konferenca nadaljevala s poročilom Margherite Hack, ravnateljice astronomskega observatorija, ki bo seznanila prisotne z najpomembnejšimi raziskavami tega zavoda.
Industrijski tehniki pri miljskem županu
Miljski župan Willer Bordon je te dni sprejel delegacijo Kolegija industrijskih tehnikov tržaške pokrajine, ki jo je vodil predsednik Silverio Lucev. V razgovoru so predstavniki kolegija poudarili širok spekter svojih specializacij, ki jih javno mnenje premalo pozna in večkrat tudi podcenjuje. Bordon pa jim je zagotovil svojo podporo v okviru posvetov o aktualnih nalogah občinskega načrtovanja in v vseh primerih, ko bo potrebna njihova strokovna pomoč.
Triletni tečaji za bolničarje
Šola za poklicne bolničarje »Giulio Ascoli« je začela vpisovanje na triletni tečaj za poklicne bolničarje. Tečaj lahko obiskujejo vsi mladi obeh spolov, ki imajo diplomo nižje srednje šole in ki bodo imeli najmanj 16 let konec tega leta. Vpisovanja trajajo od 1. junija do 31. avgusta, tečaj pa se bo začel septembra meseca. S to diplomo se bodo mladi lahko zaposlili kot poklicni bolničarji v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti, lahko pa se bodo vpisali na višje tečaje strokovne bolničarske habilitacije, dveletni univerzitetni tečaj za vodstvene kadre ten na vse tečaje za specializacijo na raznih medicinskih področjih.
Interesenti se lahko za vse informacije obrnejo na tajništvo šole v Ul. Stuparich od 8. do 13. ure (tel. 7762441/2).
V Dolini nova izdaja glasila »Tabor«
KD Valentin Vodnik iz Doline je pred kratkim izdalo posebno številko svojega glasila Tabor, pri kateri so sodelovali mladi krajevni kulturni delavci Anaroža Slavec, Boris Pangerc, Dejan Kozina in Boris Lovriha, slike pa je prispeval Mario Magajna. Glasilo na osmih straneh z besedo in sliko »govori« o najaktualnejših problemih Slovencev iz Brega.
Župan Ridetti sprejel predsednika Združenja podjetnikov
Tržaški župan Richetti je sprejel predsednika Vsedržavnega združenja podjetnikov tekstilne in oblačilne stroke, poslanca Aristida Tesinija, ki so ga spremljali predstavniki tržaške Zveze trgovcev na drobno Naibo, Avanzo in Bonivento.
Na srečanju so se pogovarjali o problemih trgovinskega sektorja s posebnim ozirom na trgovino tekstila in oblačil, ki so jo še posebno močno prizadeli omejevalni ukrepi jugoslovanske vlade. Kriza tržaške tekstilne in oblačilne trgovine na drobno je doslej zahtevala občutno zmanjšanje števila zaposlenih, bodisi med lastniki trgovin kot med odvisnim trgovskim osebjem, kar ima negativne posledice za splošne dohodke vsega mesta. Poslanec Tesini je v tej zvezi zagotovil pozornost in skrb vse kategorije za »tržaški problem«, ki mora najti ustrezno rešitev na vladni ravni.
Na pobudo KD Slavec in Društva zamejskih likovnikov
V Babni hiši v Ricmanjih razstava iraških slikarjev
, Babni hiši v Ricmanjih bo v so-k 0> 2- junija, ob 20.30 otvoritev sli-sta t razstave- katere organizator ^ tokrat domače kulturno društvo b„ avec« in pa Društvo zamejskih li-K°vmkov iz Trsta.
nis 3Zs^ave v tem kulturnem domu l’U pravzaprav nobena redkost, red-rv-A 111 zanimivost pa bosta tokrat (k^tetevljala slikarja - gosta obeh
jflPre namreč za Azada Karima, ro-kft,5®a v Iraku, ki je začel študij li-, me umetnosti v Bagdadu, toda di-
Morno
je nato opravil na Akademiji
ga ..	«r«-	upi a v n na /vnaucuuji
. hkovno umetnost v Ljubljani, kjer Er ^filuljuje študije na specialki za m,*0: razen tega pa še študira Unì,, no?tno zgodovino na ljubljanski erzi. Poročil se je s Slovenko,
doma iz Ajdovščine in preko nje in njenih znancev in prijateljev prvič razstavljal svoja dela v tej sezoni v KD »Ivan Grbec« v Skednju. Razstava je imela lep uspeh ter si jo je ogledalo veliko domačinov, pa tudi slovenskih umetnikov.
Njemu se bo tokrat pridružil Ha-mid Tahir, prav tako rojen v Iraku, ki je tudi začel s študijem likovne umetnosti v Bagdadu, opravil diplomo v Ljubljani in tudi dokončal študije na specialki za grafiko v Ljubljani.
Oba sta že imela vrsto samostojnih razstav, sodelovala sta tudi na skupinskih razstavah v Sloveniji, Hamid Tahir pa je tudi prejemnik Prešernove nagrade, ki jih podeljuje Akademija za likovno umetnost.
Tudi Hamid Tahir se je poročil s Slovenko ter biva sedaj na Jesenicah.
Oba sta zelo vesela vabila, da lahko pokažeta svoje slike v slovenskem ambienti! in v slovenskem dru štvu. Ker se skozi njune slike zrcali tudi trpljenje njunega naroda, pa tudi njegov boj za svobodo, priporočamo vsem, domačinom, pa tudi drugim, da si to zanimivo razstavo polnoštevilno ogledajo.
• Novinar in docent za politične vede na univerzi v Abrucih Sergio Turane, avtor knjige »Corrotti e corruttori — dall’unità d’Italia alla P2«, ki so jo sodne oblasti zaplenile, bo jutri predstavil to svoje delo, ki ga sedaj ponatisnjujejo, ob 15.30 v časnikarskem krožku.
Godbeno društvo Prosek gostovalo na planinskem taboru pri Ljubljani
Godbeno društvo Prosek je v nedeljo gostovalo na Polževem pri Ljubljani na 14. planinskem taboru planincev ljubljanske regije. Proseške in kontovelske godbenike je povabil na gostovanje pihalni orkester Litostroj, s katerim ima proseška godba na pihala že vrsto let plodne prijateljske stike. Litostroj je bil namreč med organizatorji letošnjega planinskega tabora, in sicer ob 35-letnici ustanovitve.
Proseški godbeniki so odpotovali v Ljubljano z avtobusom in se najprej srečali s pihalnim orkestrom Litostroj v Ljubljani. Nato sta godbi nastopili na taboru skupaj s skupino mažo-retk iz Ljubljane. Na taboru, ki se ga je udeležilo nad 4 tisoč mladincev, je v kulturnem programu sodelovalo še pet pevskih zborov. Po nastopu so si člani Godbenega društva Prosek pred odhodom domov ogledali še Taborsko jamo.
S tržaškimi motorji bodo črpali železo iz rudnikov v Mavretaniji
Tržaška tovarna Velikih motorjev je zgradila v Mavretaniji električno dizel centralo za intenzivno izkoriščanje rudnikov železa v El Rheinu in Oumu. Delo spada v tako imenovani »projekt Guebls« (po kraju, kjer so namestili centralo). Centralo, ki sodi med največje na svetu sploh, bo 10. julija odprl predsednik Mavre-
/
tani je podpolkovnik Mohamed Khoa Haidalla. Objekt sestavljajo štiri skupine motorjev, ki zmorejo skupno jakost 74 megavatov. 18-valjni štiritaktni motorji na težko nafto lahko dosežejo 18.520 konjskih sil pri hitrosti 428 obratov na minuto.
Motorje je po lastnem načrtu zgradila tovarna Velikih motorjev, ki jih je tudi namestila v Gueblsu skupno s pomožnimi aparaturami. Izvedenci tržaške tovarne so tudi podučili tamkajšnje osebje o vodenju in vzdrževanju centrale.
Almirante spet v Trstu
Misovski kolovodja Almirante bo v soboto spet prihrumel v naše mesto. Na Trgu Unità bo ob 19.30 uradno odprl volilno kampanjo MSI v Trstu za evropske volitve. Poleg njega se bo volilnega shoda udeležil tudi vsedržavni tajnik Fronte della Gioventù Gianfranco Fini.
•	Junija, julija in avgusta bo pokopališče -pri Sv. Ani odprto do 20. ure zvečer. Tržaška občina obvešča ljudi, ki imajo dovoljenje za prihod na pokopališče z avtomobili ali drugimi vozili, da lahko to storijo med 14. in 20. uro bodisi ob delavnikih bodisi ob praznikih.
•	V Domu pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 3 se bodo drevi ob 20. uri sestali člani sekcije »Curiel« in razpravljali o evropskih volitvah.
Poletni centri miljske občine
Tudi letos bo miljska občinska u-prava organizirala poletne centre, ki bodo od 5. do 27. julija. Za otroke od 3 do 9 let bodo prirejeni v šoli San Rocco, za one od 9 do 12 let pa bo občina priredila letovanje v kraju Scandicci (Firence), ki bo okvirno trajalo od 1. do 15. julija.
Za slovenske otroke med 3. in 10. letom starosti bo občinska uprava priredila v sodelovanju z dolinsko občino skupni poletni center.
Vpisovanje za udeležbo na poletnih centrih bo do 2. junija v uradu za šolstvo na sedežu miljske občinske uprave (2. nad.) od 9. do 11. ure.
31. 5. 1983	31. 5. 1984
Ob prvi obletnici smrti
Emila Gombača
se ga spominjata sestri
■Marija in Milka z družinama
Lonjer, Ricmanje, 31. maja 1984
/
/
SLOVENSKO
'gledaušče
V TRSTU
v sodelovanju s KD Lepi vrh iz Ukev
J. in W. GRIMM
RDEČA KAPICA
Danes, 31. maja, ob 14.30 v osnovni šoli v Ukvah.
gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA danes, 31. maja, ob 14.30 v osnovni šoli v Ukvah.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984 — Jutri, 1. junija, ob 20.30 (red A) e-najsti koncert. Dirigent Andrea Giorgi. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. tel. 631-948.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 31. maja, ob 20. uri: VII. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana.
Mala dvorana
Danes, 31. maja, ob 20. uri: ciklus »Evropske filmske šole« - Poljska.
Srednja dvorana
Jutri, 1., in v soboto, 2. junija, ob 19.30: W. A. Mozart »Bastenne et ba-stenne«.
JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI 84
KD V. Vodnik - Dolina vabi na
otvoritev razstave mladinskega ex tempore
v Galeriji Torkla, ki bo danes, 31. maja, ob 20.30. Nastopa: vokalno-instrumen-talna skupina srednje šole S. Gregorčič, ki jo vodi prof. Vihra Kodrič.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V ponedeljek, 4. junija, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ulica R. Manna št. 29
diplomski koncert
VILMA RADOVAN
(razred prof. Neva Merlak)
Na sporedu : J. S. Bach, Chopin, Liszt, Saint-Saens, Ravel.
Vabljeni !
kino
La Cappella Underground 18.00 in 20.30 »Vesela vdova« (ZDA 1934). Režija Ernst Lubitsch, igrata Maurice Che-valier in Jeannette Mac Donald. V angleščini s podnaslovi v italijanščini.
Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edvvards. Burt Reinolds, Julie Andrews.
Eden 17.30 — 22.15 »Sconcerto rock«.
Fenice 17.00 — 22.15 »Fratelli nella notte». Ted Kotcheff. Igrata: Jane Hack-man, Fred Ward.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Voglie erotiche di una pomo pizzaiola«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »I giganti del karaté«. Za vsakogar.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«.
Mignon 16.30 — 22.15 »H grande freddo«.
Capitol 17.00 — 22.00 »Hot Dog (Quei pazzi pazzi porcelloni con gli sci)«. N. Naughton, P. Houser.
Aurora 17.00 — 22.00 »Carne selvaggia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30—22.00 »Una magnum per McQuade«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ritorno dall’inferno«. Mikael Landon, Priscilla Presley.
Radio 15.30 — 21.30 »Estate viziosa ad Ibiza«.
Alcione 16.00 — 22.00 »I diavoli«. Vanessa Redgrave, Oliver Reed. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
danes, 31. maja, ob 18. uri na otvoritev razstave:
DEZIDERIJ ŠVARA
novejša dela.
Krožek P. Tomažič v Trstu
vabi danes, 31. maja, ob 20.30 v Ul. Capitolina 3 na razgovor z
IVANOM VERČEM »O dojemanju ruske resničnosti skozi njeno književnost«
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. maja ANGELA
Srnice vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 5.41 in zatone ob 21.55.
Jutri, PETEK, 1. junija RADOVAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1011,3 mb raste, veter 9 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Melato, Francesco Sartori, Cristian Persich, Se-lin Kirbiyik, Paola Muggia, Massimiliano Barovina, Jari Valenti.
UMRLI SO: 69-letni Bruno Radacich, 70-letni Francesco Massa, 71-letni Emilio Savron, 83-letni Riccardo Cadorini, 86-letni Giovanni Caforio, 89-letna Anna Covi vd. Blasek, 60-letni Raul Carraro, 53-letni Otello Firman, 63-letni Angelo Moro, 72-letni Mario Bertoz.
Rojanski šolarji obiskali Brkine in Notranjsko
Medrazredni svet rojanske osnovne šole »Bazoviški junaki« je organiziral v nedeljo, 13. maja, enodnevni šolski izlet v Brkine in na Notranjsko. Šolarjem se je pridružilo lepo število mamic, očetov, bratcev in sestric.
V zgodnjih jutranjih urah jim je le uspelo, kljub za Trst izrednemu prometu, izogniti se mestnemu vrvežu in se dvigniti na kraško planoto, odeto v nežno pomladansko toplino prvih sončnih žarkov. Razpoloženje v avtobusih je bilo veselo, saj je bilo vreme izletnikom prav posebno naklonjeno.
Na cesti, ki povezuje Trst s Hr-vatskim Primorjem in z Reko, smo pri Obrovu zavili na levo in se znašli v gričevnatem svetu Brkinov, kjer so nas ob poti spremljali nasadi cvetočih jablan in hrušk, medtem ko so se na višjih neobljudenih legah v vetru pozibavali vrhovi veličastnih smrek in borov.
Po slikoviti cesti, mimo ljubkih naselij in samotnih domačij, smo dospeli do Prema, naše prve izletniške točke. Tu smo obiskali rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja. Šolarji so z zanimanjem sledili opisu kratke življenjske poti enega izmed velika nov Moderne in se seznanili z domačim okoljem, v katerem je preživel svoje otroštvo in iz katerega je črpal bistvene prvine za svoje poznejše literarno ustvarjanje. V župni cerkvi, ki je znana po slikah Toneta Kralja, 3 katerimi je umetnik leta 1921 olepšal njeno notranjost, smo sodelovali pri sv. maši, pri kateri sta somaševala premski župnik in naš katehet. Šolska mladina je z navdušenim zborovskim petjem pripomogla, da je bilo sodelovanje pri verskem obredu zelo Slovesno in doživeto.
Ura se je bližala poldnevu, ko smo se spustili v Reško dolino in privozili v bližnjo Ilirsko Bistrico. Tu nas je sprejel profesor, ki nam je slikovito opisal pomembno zgodovinsko vlogo tega mesteca, znanega po nekoč bogati in cvetoči lesni industriji. Njegova naravna lega med številnimi vodnimi tokovi in izviri je prebivalcem že v prejšnjih stoletjih narekovala, da so si ob vodi posta vili mlinska kolesa in žage; ogled najstarejšega šc ohranjenega mlin skega kolesa in žage iz srede prejšnjega stoletja je bil za izletnike posebna zanimivost.
Iz Ilirske Bistrice se je naša pot nadaljevala proti severo vzhodu, mimo Knežaka, do turističnega središča Mašun, zgrajenega sredi male jase, med stoletnimi gozdovi iglavcev vzdolž zahodnih pobočij veličastnega Snežnika. Po kosilu so se otro-
ci na prostem nekoliko razigrali, a nenadno poslabšanje vremena nas je prisililo, da smo kmalu vstopili v avtobus in se začeli spuščati v dolino.
Pot je vodila sredi neprehodnih gozdov, v katerih je še danes mo-gpče srečati lisico, srnjaka, ali pa celo medveda. Naselja in vasi so bili še daleč, ko smo se ustavili pod nežnim gozdnatim pobočjem, kjer smo si ogledali lepo ohranjeni grad Snežnik, ki je bil do zadnje svetovne vojne last nemških princev iz rodbine Schonburg. V njem se je shajalo plemstvo, ko se je odpravljalo na lov po bližnji okolici, ki je slovela po bogati divjačini.
Pred odhodom smo vstopili še v sosedno poslopje, kjer je bila na ogled izredno zanimiva Polharska zbirka, edina v Sloveniji, edinstvena po svoji zamisli in vsebini, bogato zasnovana in kronološko razčlenjena. Vsa pozornost je tu namenjena polhu, glavnemu junaku v številnih staroslovenskih bajkah in pripovedkah, katerega prisotnost na slovenskih tleh in vlogo v življenju slovenskega kmeta je spretno in vestno opisal sam Valvasor.
Med potjo proti Trstu smo se ustavili še v bližini Cerkniškega jezera, ki so si ga otroci z zanimanjem o-gledali kot edinstveni primer presihajočega jezera. Od tu smo se mimo Cerknice, Rakeka in Postojne vrnili domov.
Otroci in starši smo bili organizatorjem hvaležni za njihov trud in požrtvovalnost v prepričanju, da so take in podobne pobude bistvenega pomena za pravilen razvoj osnovnošolskega otroka.
Tanja Prinčič Mamolo RADIO TRST A
Dober glas gre v deveto vas
Interesente, ki so se prijavili v kategorijah
a)	kantavtorji
b)	vokalno-instrumentalne skupine lahke glasbe
c)	vokalno-instrumentalne skupine narodnozabavne glasbe
opozarjamo, da 15. junija zapade rok za predložitev skladb in besedil za ta natečaj in vabimo, da jih čimprej pošljejo na naslov: Radio Trst A, Ul. F. Severo 7 — 34100 Trst — s pripisom »Dober glas gre v deveto vas«. Skladbe morajo biti označene s šifro, v priloženi zaprti kuverti pa morajo biti navedeni podatki avtorjev in izvajalcev.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek in žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: tel. 209-197.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi na
XIV. PRAZNIK VINA
v HRIBENCI 1-, 2., 3. in 4. junija
čestitke
SPDT iskreno čestita odbornici prof. MARINKI PERTOT ob prejemu letošnjega priznanja gibanja »Znanost mladini«.
Dijaki 5.a razreda DTTZ Žiga Zois čestitajo svoji prof. MARINKI PERTOT ob prejemu nagrade gibanja »Znanost mladini«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda prireja ob priliki 20. občinske razstave vin v Zgoniku celovečerni koncert Tržaškega okteta, ki bo jutri, 1. junija, ob 20.30 v zgoniški cerkvi.
KD Rdeča zvezda prireja v soboto, 2. junija, ob 18. uri na prireditvenem prostoru v Zgoniku kulturni popoldan ob 5. obletnici ustanovitve otroške folklore. Sodelujejo: mlajša, srednja in starejša skupina KD Rdeča zvezda ter harmoni-kaški ansambel Glasbene matice - podružnica Prosek - Kontovel.
KD Rovte - Kolonkovec prireja že tradicionalno tekmovalno srečanje »Ali spoznaš svoje vino«, ki bo 10. junija ob 17. uri na sedežu društva v Ul. Monte Semio 27 (bivša Campanelle). Po nagrajevanju sledi veseli večer ob zvokih harmonikarke Neve in njene skupine.
KD V. Vodnik - Junijski glasbeni in likovni večeri 1984 - Dolina. Danes, 31. maja, ob 20.30 otvoritev razstave mladinskega ex-tempore v Galeriji Torkla in nastop vokalno-inštrumentalne skupine dijakov srednje šole S. Gregorčič. Jutri, 1. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina koncert mešanega komornega zbora PRO MUSICA iz Subotice (Vojvodina).
Nove telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo nove telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA to drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK
ALPE ADRIA	794672/3, 4, 5
	795873
DIREKCIJA	
in UPRAVA ZTT	772755
PUBLIEST	
(Oglasni oddelek)	775275
TUJI LISTI	727396
IMPORT-EXPORT	764310
KNJIŽNE IZDAJE	728060
GRAFICENTER	763856
VIDEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
razna obvestila 1
MPZ »Vesela pomlad« vabi na koncert MPZ OŠ »BORIS KIDRIČ« iz Ajdovšči; ne, ki bo v soboto, 2. junija, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Zborovodja Marinka Šuštar.
V	soboto, 2. junija, bo v barkovljan-skem društvu zaključna šolska prireditev malčkov otroškega vrtca in učencev šole Finžgar. Začetek ob 10.30. Vabljeni!
Amaterski oder J. Štoka Prosek - Kontovel vabi na ponovitev Tavčarjeve veseloigre »Pariz je pač Pariz«, ki bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 v dvorani na Kontovelu.
Osnovna šola P. Trubar iz Bazovice
vabi ob 10-letnici poimenovanja vse vaščane in predvsem bivše učence in njihove starše na proslavo, ki bo v soboto,
2.	junija, ob 11.30 na šolskem vrtu.
V	nedeljo, 3. junija, in v ponedeljek, 4. junija, do 12. ure bo v šoli Bazoviški junaki v Rojanu razstava ročnih del in likovnih izdelkov. Vabljeni!
Šola Glasbene matice vabi na Osrednjo akademijo, ki bo v petek, 8. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 31. maja, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; jutri, 1. 6., na 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Podporno društvo v Rojanu vabi na 93. redni občni zbor, ki bo v nedeljo,
3.	junija, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih v Ul. Apiari 31 v Rojanu.
Učenci celodnevne osnovne šole šem-polaj - Slivno vabijo na zaključno šolsko prireditev s predvajanjem diapozitivov na temo »Vesele ure v šob«, ki bo danes, 31. maja, ob 20. uri.
Enotni odbor za mir Kolonkovec-Rovte prireja razstavo risb šol F. Milčinski -Katinara in M. Stepančič - Gregorič Sv. Ana na sedežu sekcije KPI - Kolonkovec, v soboto, 2. junija, od 17. do 20. ure in v nedeljo, 3. junija, od 8.30 do 12. ure.
KD I. Cankar - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabita jutri, 1. junija, ob 20.30 na VEČER VRABČEVIH PESMI, ki bo v Cankarjevi dvorani, Ul. Montecchi 6. Nastopata moški in ženski pevski zbor SKD Tabor z Opčin. Delili bomo društvene izkaznice.
Sporočilo Urada za kulturne stike med Sovjetsko zvezo in Italijo ter TPPZ P. Tomažič. Vsi člani ih svojci, ki niso še predložili dokumentov za turnejo v ZSSR, naj prinesejo jutri, 1. junija, ob 19.30, tj. pred generalko za nastop 3. junija v Zabrežcu, naslednje dokumente: a) - 4 slike; b) fotokopijo tiste strani potnega Usta, kjer je slika (če je potni Ust podaljšan, tudi fotokopijo strani, kjer je datum podaljšanja) ; c) davčni kodeks. Tisti, ki še niso poravnali vpisnine, lahko to storijo pri Stanku Vodopivcu, tel. 226-133.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja v nedeljo 10. junija, izlet v Pičan (Pazin), kjer bo počastitev 40-letnice smrti Maria Magajne. Vpisovanje v Domu A. Sirk (tel. 220-505), cena (prevoz in kosilo) 20.000 Ur.
menjalnica
30.	5. 84				
Ameriški dolar .					1.680,—
Kanadski dolar .					1.290,—
švicarski frank .					747,—
Danska krona . .					166,—
Norveška krona .					215,—
švedska krona .					207.50
Holandski fiorini .					546,—
Francoski frank .					199.50
Belgijski frank . .					27.50
Funt šterling . .					2.320,—
Irski šterling . .					1.880,—
Nemška marka .					616,—
Avstrijski šiling .					87,—
Portugalski eskudo					11,—
Japonski jen . .					6.—
španska peze ta .					10.—
Avstralski dolar .					1.400,—
Grška drahma . .					14,—
Debeli dinar . . Drobni dinar .					10.75 11.50
EŠB
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
T ACT - ULICA F : FILZI 1C9 - jjj* G1-
razstave
V	Domu A. Sirk v Križu je na ogled razstava hobijev. Zaradi vebkega zanimanja bo razstava odprta še v soboto. 2. junija, med 19. in 21. uro ter v nedeljo, 3. junija, od 11. do 13. ure ter od 16. do 18. ure.
V	galeriji Torbandena bodo v petek, 1. junija, ob 18.30 odprU razstavo sti-karja Sergia Pausiga.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom do nedelje, 3. junija, se nadaljuje razstava TABORA MLADIH: čevlji, oblačila, sUke, fotografije. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
Društvo zamejskih likovnikov in KD Slavec iz Ricmanj vabita na otvoritev Ukovne razstave Azada Karima in Ha-mida Tahinija, ki bo v galeriji Babna hiša v Ricmanjih v soboto, 2. junija, ob 20.30.
prispevki
V	počastitev spomina tovarišice Matilde Grgič daruje Ema Kerševan 10.000 Ur za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
' V spomin na Dina Daneva darujejo Darjo Starc z družino 20.000 Ur, Zlatama Liljana 100.000 Ur, Lojzi in Ada Verša 25.000 Ur ter družina Gerlanc -Menucci 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na prijateljico Greti Miklavec daruje Melita Godina Pregare 20.000 Ur za popravilo repentabrske cerkve.
Ob obletnici smrti drage prijateljice Leonore Kerkoč - Križman daruje Justa Bizjak 25.000 Ur za Dijaško matico in
25.000	Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na Matildo Grgič daruje družina Seražin 50.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 5. obletnici smrti moža Rudolfa Križmančiča daruje žena Roza 10.000 tir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Franci Košute darujejo za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu: Angela Sedmak
10.000	lir, Silva in Karmelo Sedmak
10.000	Ur ter Frančko Bogateč (Križ 13)
20.000	Ur.	,
V	spomin na Pepija Sulčiča darujejo sestri Santina in Jolanda z družino ter Angel in Emil Švab - Križ 30.000 Ur za VZPI-ANPI iz Križa.
V	spomin na pok. Greti Perniò vd. Miklavec darujeta družini Šuligoj - Seganti 10.000 Ur za Dijaško matico in
10.000	lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob drage Matil; de daruje Wilma 10.000 Ur za ženski pevski zbor I. Grbec - Skedenj.
V	spomin na Bernarda Daneva darujejo družini Čemjava in Blažina 20.000 lir, Ernesta in Dragica 20.000 Ur ter Karl Pirjevec 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Matildo Grgič darujeta Milka in Morana iz Padrič 20.000 lir za RMV.
Namesto cvetja na grob Matilde Grgič darujeta Miloš in Dina 30.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Ob 3. obletnici smrti Frančiške Grgič (Kapitanove) darujejo Evgenija, Marija in Zofija 15.000 lir za KD Slovan in
15.000	tir za ŠZ Gaja.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje Marta Puhalj 40.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
mali oglasi
telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure
MEDICINSKA SESTRA išče dvakrat tedensko zaposlitev po 4 ure. Tel. na št. 040/231-741.
PRODAM prenovljeno poročno obleko, vel. 44. Telefonirati na št. 54363 urnik trgovine.
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca št. 21. Toči belo in črno vino.
PRODAM FIAT 131/1300, letnik ’75, po zmerni ceni. Tel. 567-248.
PRODAM motor BenelU 125, letnik '79. Tel. 227-284.
PRODAM FIAT 500 v dobrem stanju. Telefonirati od 15. do 20. ure na št. 229-250.
OSMICO ima odprto do 27. junija Robert Pipan iz Mavhinj.
PRODAM skoraj nov nahrbtnik za nošenje otrok in otroški voziček Chicco ter otroška oblačila. Telefonirati na št. 730-495.
PRODAM zazidljiv teren v dolinski občini. Tel. 911-557.
37-LETNI MOŠKI želi spoznati gospo aU gospodično za eventualno prijateljstvo ali skupno življenje. Tel. Št. 566-269 — Giorgio.
PODARIM mucka črne barve, gobček in tačke bele barve. Telefonirati ob večernih urah na št. 274-995.
LAURIHA JOSIP iz Doline 233 je odprl osmico in toči črno in belo domače vino.
ODDAM V NAJEM poslovne prostore v strogem centru mesta. Pisati na 0-glasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Poslovni prostori«.
PRODAM teren na Krasu, 2.000 kv. m. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst. pod šifro »Kras«.
KLAVIR Kaps - Dresden »mezzacoda« s komaj prenovljeno angleško mehaniko poceni naprodaj. Kodrič - Tel. 225-970.
PRODAM RULOTKO tip Royal special za 4 osebe, novo, v odUčnem stanju, letnik juUj 1983. Cena zelo ugodna. Tel. 0481/882-214 ati 85766.
OSMICO je odprl Bruno Škerk, Trnovca št. 5. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM motorno kolo »Peugeot 103«, 50 HP, v dobrem stanju. Tel. 226-113.
ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine - Trst.
Zanimiva razstava v Miljah
Ko se umetniki lotijo risanja razglednic
Center za zbirateljstvo v Miljah, ki ga vodi Italo Vascotto, je tudi letos priredil ob priliki poletne dražbe starih predmetov zanimivo razstavo razglednic. Vsako leto je taka razstava Pripravljena na določeno temo. Lansko leto je zelo uspela razstava razglednic »Gruss aus«, to so ilustrirane razglednice za pozdrave izpred prve svetovne vojne. Najprej so bile to risbe raznih krajev, na katere so se razglednice nanašale, kasneje pa so začeli uporabljati kar fotografije in tako so te stare razglednice postale za današnje čase tudi zelo dragoceno dokumentarno gradivo o preteklosti naših vasi in krajev.
Letošnja tema miljske razstave pa je bila »Veliki ilustratorji«. Gre za razglednice, ki so jih konec prejšnjega stoletja pa vse do današnjih dni narisali znani slikarji, grafiki, ilustratorji in drugi. Tovrstne razglednice Pa obsegajo najrazličnejša področja : °d mode, do trgovske reklame, od vinjet do folklornih motivov. Nekaj vsega tega pisanega in obsežnega gradiva je bilo prikazano tudi na letošnji razstavi v Miljah, ki je bila °dprta ves'prejšnji teden. V glavnem f° razstavljali tržaški zbiratelji pa to di iz Kopra, Čedada, Turina itd.
Med najbolj zanimivimi zbirkami naj omenimo serijo razglednic s karikaturami iz vsakdanjega življenja, Mi pa 54 razglednic francoskega ilustratorja Martinija Mrtvaški ples. Te Razglednice so nastale med prvo svetovno vojno ter opisujejo grozote voj-ne. absurdno in nerazumljivo pobijanje med ljudmi in tudi grafično so toko izdelane, da puščajo v gledalcu občutek utesnjenosti in smrti, še da-n.es je ta zbirka gotovo zanimiv poriv proti vojni in za mir na svetu. Zbirko razglednic o odporništvu je narisal tudi Vittorio Martelli in s svojim prepričljivim grafičnim oprijemom je zelo jasno izrisal dogodke, osebe in situacije iz tega zgodovinskega obdobja. Zelo zanimiva je bila
tudi serija znamk, ki jih je za češkoslovaško pošto izdelal znani ilustrator Max èvabinsky, ki je umrl leta 1962 pri 90 letih. Posebno zanimive so bile znamke o manifestacijah Sokola.
Na tej miljski razstavi razglednic pa je bila posebno važna zbirka francoskega ilustratorja Mauzana iz Gre-nobla ob 100-letnici njegovega rojstva. Razstavljenih je bilo kakih 200 njegovih reklamnih razglednic z raznimi motivi: liberty, trgovska reklama, otroška tematika, zabavni motivi itd. Med ostalimi znanimi ilustratorji naj omenimo le Muho, Dudovicha, Raimondija, Sacchettija, Barisona, Kollmanna.
Posebno zanimiva pa je bila zbirka, ki jo je predstavila revija Ognjišče iz Kopra. To je bil zanimiv prikaz (okrog 150 razglednic) slovenskega slikarja Gasparija in lahko zapišemo, da je razstavljena zbirka dovolj jasno prikazala obsežno delo tega našega znanega, priljubljenega in ljudskega umetnika. Na razstavi smo videli vrsto njegovih razglednic na temo znanih ljudskih in umetnih pesmi ter rekov, zelo znane razglednice domačih šeg in navad, ljudske noše, folklorne motive, vinjete in še marsikaj. Ker je bila ta zbirka tako zanimiva in tudi za slovensko ljudsko kulturo tako važna bi bilo gotovo primemo, da bi jo lahko še kje videli, saj si je miljsko razstavo žal ogledalo le malo slovenskih obiskovalcev.
Naj ob koncu še dodamo, da je bila vzporedno z razstavo tudi vrsta drugih manifestacij, predavanj in o-kroglih miz, ki so vse ponovno potrdile, da je danes v Miljah kulturno delo in prizadevanje zelo živahno in na visoki ravni. Zasluga za to pa gre vsem kulturnim delavcem in še posebno skupini Fameia muiesana in ne nazadnje Italu Vascottu, ki iz leta v leto skrbi, da so te manifestacije in razstave dobro, skrbno in resno pripravljene.
i.t.
Z deželnega posveta ZZI
Preveč težav pogojuje delovanje posvetovalnic
Usoda družinskih posvetovalnic je zelo veren pokazatelj odnosa, ki ga •toajo pristojni organi do socio-zdrav-stvenih služb, zlasti tistih, ki so po Sv°ji zasnovi nekoliko neobičajne in zato še vedno vzdujajo nezaupanje o-toasti. že ničkolikokrat ponovljena ugotovitev je bila med izhodišči dejanega posveta o posvetovalnicah, M ga je v nedeljo priredil na tržaškem gradu koordinacijski odbor Zve-to žensk Italije za Furlanijo - Julijsko krajino.
, Ub preučevanju položaja v naši ueželi, ki je vse prej kot zazdovoljiv, soje treba namreč, je bilo rečeno u-vodoma, spomniti na splošno tenden-?°\.ki je usodno prisotna v vsej I-rtoji. Zaradi gospodarske krize se d ^mre^ italijanska vlada odločila, ua bo »rezala« denarna sredstva pred-scm socialno - zdravstvenim služ-tou in še zlasti tistim, ki niso »primarnega pomena«. Posvetovalnice, oziroma družinske posvetovalnice akor so jih proti mnenju žensk po-“Oenovali, pa nikoli niso sodile med ^sianove, ki bi jim pripisovali veliko ažnosl, nasprotno, od težkega poro-ua dalje so se morale boriti z ne-vele1™! tožavami, da so sploh preži-
Uri tem imajo nedvomno največ za-tog prav ženske, so še enkrat opo-tonle udeleženke nedeljskega sreča-£Ja ° posvetovalnicah, toda prav gojijo.80 v zavzemanju, da bi posveto-atnice bile vsaj odprte in minimalno eiovale, zagrešile nekaj napak. Glav-a j® bila nedvomno prisiljena odpo-ed žensk, je še zlasti naglasila pred-tovruca odbora videmske posvetoval-da se posvečajo vsebinskim Ugašanjem o vlogi posvetovalnice. r er .so pač vse ženske, ki so bile v Jjtoth odborih, morale skrbeti za u-«li te v prostorov, potem še za nakup ku dodelitev raznih nujnih pripomočkov m tako naprej, niso imele časa.
bi še nadalje razmišljale o tem, uj naj bi pravzaprav posvetovalnice prvenstveno delale.
to tako so res v bistvu postale ne-j^ksne posvetovalne ambulante z raz-jj^toni, ki so jih pač pogojevale razrito okoliščine, med temi predvsem ri*Znosi, da si posamezna posveto-torica »pribori« operaterje raznih
profilov. Sestava ekipe je namreč v štiriindvajsetih posvetovalnicah, kolikor jih dežela Furlanija-Julijska krajina premore bolj na papirju kot pa v vsakodnevni praksi, je precej raznolika. Ponekod prevladujejo psihološko - socialni profili, drugod pa zdravstveni,
V šestih letih, odkar je v veljavi deželni zakon o družinskih posvetovalnicah, medtem ko je državni zakon star že deset let, se še zdaleka niso uresničila vsa zakonska določila. V raznih posegih na tržaškem posvetu je prišla jasno do izraza težnja raznih pristojnih organov, da bi zakona sicer ne prekršili, toda nikakor ne, da bi skušali razumeti in u-resničiti vsebino zakona samega. Res je vmes posegla še zdravstvena reforma, ki je s pravno-birokratske ga vidika precej zapletla že itak težko življenje posvetovalnic, saj so tudi te službe prešle pod Krajevne zdravstvene enote. Vendar pa ne bi smeli, so večkrat pripominjale organizatorke srečanja, pozabiti, da u-rejuje položaj posvetovalnic poseben zakon, ki jim tudi predpisuje posebej določena sredstva. Vendaf pa se že redno dogaja vsa zadnja leta, da precejšen del sredstev ostaja neizrabljen, ker ga razne komisije ne dodelijo pravočasno. Hkrati pa je treba vedeti, da so posvetovalnice, tam kjer še delujejo, odprte zaradi dobre volje posameznikov, tako odbor-' nikov kot operaterjev.
S tožbami in kritikami se seveda ne da skoraj nič spremeniti, zato so se udeleženke srečanja domenile, da bodo sestavile dokument, ki so ga poslale vsem odgovornim forumom. Najprej seveda deželnemu odborniku za zdravstvo, ki v skladu z zdravstveno reformo pripravlja deželni zdravstveni načrt. Po izjavah deželnih funkcionarjev pa naj bi posvetovalnicam namenili nekakšno »primerno mesto«, kar pa pomeni, da jih nikakor ne nameravajo obravnavati kot neobhodno potrebno službo. Za ženske je takšno stališče nesprejemljivo, zato so se odločile, da se bodo morale še enkrat z vso odločnostjo boriti za takšne posvetovalnice, ki bi »ženskam omogočale boljše življenje«. (bip)
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski varietejski spored
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... Raffaella? zadnji poziv
14.05	Evropska volilna tribuna 14.15 n mondo di Quark
15.05	Kronike
15.25	Nogomet: ZDA - Italija
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Vse o knjigah
18.30	II gran teatro del West - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	La storia di Jayne Mansfield
22.05	Evropska volilna tribuna
22.55	Dnevnik
23.05	Marco Spada o la figlia del bandito - balet
23.55	Dnevnik 1 in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	La dinastia del potere
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
15.45	67. Giro d’Italia - Kolesarska dirka po Italiji
17.00	- 18.30 Vediamoci sul due -Knjižne, gledališke in druge novosti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Športna poročila
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Fanny e Alexander - film
21.30	Dnevnik 2 - večerne vesti
23.00	Dnevnik 2 - šport
Ob koncu Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.45	Rim: nogomet 15.15 Cribb
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Šola in vzgoja
17.00	II bivio - omicidio
18.25 L’orrecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - dežele
20.05	Le radici dell’uomo
20.30	Bombolo il comico preso dal l’osteria
21.30	Dnevnik 3
22.05	Donne - film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50	- 10.35 TV v šoli
14.50	- 22.05 Teletekst
16.10	Bitola: Rokomet za trofejo Jugoslavije
17.55	Poročila
18.00	Igrajmo se gledališče
18.25	Celjski obzornik
18.40	Delegatska tribuna
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1
20.00	Tednik
21.05 Kennedy - nadaljevanka
21.50	Dnevnik 2
Zagreb
16.45	Videostrani
16.55	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Pešec v avtomobilu 18.15 Kronika občine Split
18.45	Mah veliki svet 19.30 Dnevnik
20.00 Politični magazin
21.05	Gledališče v hiši -ponovitev
22.05	Dnevnik
Koper
14.00 Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu med drugim tudi naslednje vesti:
RIM — Srečanje slovenskih socialistov s senatorjem Garibaldijem TRST — Priprave na evropske volitve TRST — Priznanje mladinski reviji »Galeb«
TRŽIČ — Aktiv sindikalne organizacije CGIL
TRST — Predstavitev romana Borisa Pahorja
GORICA — Zaključek prireditev ob stoletnici goriške CAI
17.00	TVD poročila 17.05 TV šola
17.30	Jugoslovanska scena
18.00	Nihče ni popoln - TV film
18.50	Risanke
19.30	TVD stičišče
19.50	Z nami pred kamero
20.30	Lovec - TV film 21.20 Turistični vodič
21.30	TVD vse danes
21.40 Videomix - glasbena oddaja
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik ;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik : Trim za vsakogar - (8.45) Glasbeni potpuri - 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja - (11.30) Beležka - 12.00 Zdravniški nasveti - (12.15) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Pisani otroški svet - (14.30) Naš jezik - (14.35) Tja in nazaj - (16.00) Na goriškem valu - (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : lanski 15. mladinski pevski festival v Celju;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave, EP; 6.45 Prometni servis;
7.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Objave, EP; 13.45 Glasbeni utrinek iz zamejstva; Objave, EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna radia Koper ; 15.15 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Radijska porota; 17.33 Glasbeni umetniki: Robert Brightmor - kitara; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltall|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Velika nagrada ; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 L’aquilone;
10.35	Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija: vse o počitnicah in turizmu; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Operna glasba ; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pool spartivo; 10.40 Pesem skozi čas;
11.00	Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda;
13.20	Karavana; 15.03 Športna oddaja; 17.00 Aktualnosti; 18.05 Glasbena oddaja; 18.30 Lirična glasba; 19.20 Na naših trgih; 20.25 Varietejski spored; 22.45 Autoradioflash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
16.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja ;
8.05	Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska priredba ; 9.10 Saj je samo igra;
10.30	Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Ra-diotabloid ; 16.35 Popoldanski spored ; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 šola hi vzgoja ; 20.10 Srečanje z melodramo;
21.00	Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 8.00, 9.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije;
6.20	Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Naj posnamemo film m.; 8.35 Igraj kolce, (narodne v izvedbi otroških in mladinskih pevskih zborov) ; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.00 Poročila; 10.05 Rezervirano za. 11.00 Poročila; 11.05 Ali poznate - ciganske melodije v skladbah Velikih mojstrov?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.55 Obvestila in zabavna glasba: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Vilija Petriča; 18.15 Ra-dioteka; 18.30 Mozart s pianistko Dubravko Tomšič - Srebotnjakov»; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih* pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; »Med resničnostjo in snom«;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40 Help! glasbena igra
12.15	Bis, nagradna igra
12.45	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - vodi Raimondo Via-nello
20.25	Superflash - nagradna igra
23.30	šport
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
8.45	Alberto il ciccione - risanke
9.30	Ciuco - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Lotta per la vita - film
12.30	Risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	II mio amore con Sammantha -film
16.50	Risanke
17.20	Masters, i dominatori dell’universo - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Sponsor City
22.15	Nonsolomoda, rubrika
22.45	Ricerche diaboliche - film
1.00	Buck Rogers nel XXV secolo -TV film
2.00	Sport
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	II tenente Giorgio - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
POSTAJE
14.00	Devlin & Devlin - TV film
15.00	Agenzia Rockford - TV film
16.00	Bim bum barn Risanke
Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film
20.25	L’esercito più pazzo del mondo -
film
22.20	Be Bop a lula - glasbeni spektakel
23.10 La ragazza superstar - filmska komedija
1.20	Ironside - TV film
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Marna Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadaljevanka
16.00	Peyton place - TV film
17.00	Risanke
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20	II ruggito del topo - film
22.00	Charlie’s Angels - TV film
23.00	Hawaii squadra cinque zero TV film
24.00	Mia moglie si sposa - film
TRIVENETA
12.45	Affari di cuore - TV film
13.30	Risanke
14.30	Film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	- 18.30 Risanke
18.30	TV film
19.00	Govorimo o ribolovu
20.30	La doppia vita di Theophraste Longuet - nadaljevanka
22.00	II re del quartiere - TV film
22.30	Dražba
1.30	Horoskop
TELEFRIULI
15.00	Cara a cara - TV film
16.30	La morte non esiste - film
18.00	Risanke
19.00	Cara a cara - TV film
20.25	Mariana, il diritto di nascere -TV film
21.30	II mercante della morte - film Prima dell’uragano - film
Pokrajina zahteva aktivno vlogo pri uravnavanju gospodarskega razvoja
V raznih ustanovah te dni razpravljajo o osnutku deželnega zakona štev. 115. Gre za osnutek zakona, ki bo obsegal izvršilne norme zakona štev. 70 o uporabi finančnih sredstev za poživitev gospodarstva in odpravo razlik med bolj razvitimi in šibkejšimi območji v naši deželi. Kakor že ob sprejemanju okvirnega zakona, je tudi tokrat slišati dokaj različna in kritična stališča glede načina upravljanja sredstev in same porazdelitve. Glavni očitek gre predvsem na račun tako imenovanega deželnega centralizma. ki menda prihaja še posebej do izraza prav v besedilu zgoraj o-menjenega zakonskega osnutka. Kaže, da se deželna uprava bolj malo
Bettiza in Fornasir o Slovencih
Včasih je dobro prisostvovati tudi shodom tistih strank, za katere se nam zdi, da niso do nas uradno preveč naklonjene, oziroma da ne postavljajo v ospredje zanimanje za probleme slovenske narodnostne skupnosti. Čuli bomo marsikaj zanimivega.
Tako je bilo na volilnem shodu liberalne stranke v goričkem Palače hotelu, kjer je govoril nosilec skupne liste PLI PRI za evropski parlament Enzo Bettiza. Njegova gledanja na tukajšnjo realnost dobro poznamo, saj je v Gorici živel prva povojna leta, bil v prijateljskih odnosih s tu živečimi Slovenci, pozitivno gleda tudi na odnose med Italijo in EGS na eni strani ter Jugoslavijo na drugi. Bettiza je namreč predsednik posebne komisije evropskega parlamenta za Odnose med EGS in Jugoslavijo in v ponedeljek je dejal, da je treba tej komisiji in tudi EGS pripisati velik pomen, ker da je EGS zelo aktivno pomagala pri ublažitvi jugoslovanske gospodarske krize, kar Jugoslovani tudi priznavajo. Ta Bettizova stališča so znana, saj jih javno širi tudi v časopisju, ker je po poklicu časnikar, zelo znan in čislan časnikar.
Bolj pa nas zanimajo njegova stališča in tudi stališča goričke liberalne stranke do Slovencev. Odgovora Bettize in goričkega občinskega svetovalca Fornasir ja sta prišla po dveh vprašanjih enega goričkega novinarja in enega vidnega predstavnika goričke MSI o globalni zaščiti. Novinar je hotel vedeti kaj misli o sedanjih odnosih med Slovenci in Italijani v našem mestu. Predstavnik MSI pa je hotel od njega vedeti če soglaša s stališči izraženimi na goriškem kongresu PRI od poslanca Di Reja, ki je 28. februarja v Gorici izjavil, da bo treba na Tržaškem in Goriškem izvajati zaščito le v tistih krajih kjer je slovenska manjšina javno ugotovljena, medtem ko ne sme do nje priti v videmski pokrajini.
Bettiza je dal načelen odgovor, podrobnega pa prepustil Fornasir ju. Bettiza je dejal, da bi bilo treba vsa vprašanja manjšin v Evropi reševati upoštevajoč zakonske principe na katerih temelji naša družba.
Goriški predstavnik PLI Fornasir pa je dejal, da je treba premostiti nekatere nacionalistične poglede preteklosti, če hočemo v naših krajih mimo živeti. Sožitje mora biti odkrito in pošteno, manjšinam je treba dati civilne pravice. Zaradi teh jasnih stališč da je PLI v Gorici izgubila glasove. Ko bi bila italijanska vlada leta 1954 raztegnila norme Londonskega memoranduma tudi na Goriško in Videmsko ne bi bilo današnjih kontradikcij. Eno je sistem zakonskih norm, drugo pa paternalizem. Rešitev vprašanja je nujna, je še dejal Fornasir, ki je še dodal, da si liberalci prizadevajo, da bi zakonu o globalni zaščiti bil dodan še zakon o gospodarskem razvoju obmejnih krajev. Le to bi zaustavilo izseljevanje italijanske mladine in bi tudi ohranilo narodnostno ravnotežje, sicer bi se to lahko nagnilo v korist Slovencev. Sožitje med Italijani in Slovenci je danes v Gorici vzorno, je še dejal Fornasir, smo bolj prijatelji kot s kakšnim priseljencem s Sicilije. Potem pa je Fornasir še dodal, in to je bila edina razglašena nota njegovega posega, da je bila slovenska manifestacija na Travniku nekaj kar hoče ohranjati narodnostne kontrapo-zicije, ki jih ne bi bilo če bi bil zaščitni zakon že odobren in v izvedbi.
Povedati moramo, da so le nekateri med prisotnimi zaploskali tem Fornasirjevim izvajanjem in da je marsikdo med poslušalci negodoval. Bili pa so poslušalci skoro izključno pristaši liberalne stranke oziroma njeni volivci.
Marko Waltritsch
zanima za ovrednotenje vloge, ki naj bi jo prav pri uresničevanju načrta gospodarske preosnove imele krajevne ustanove, zlasti večje.
Zakonski osnutek je bil te dni predmet razprave stalne komisije za vprašanja gospodarstva v goriškem pokrajinskem svetu, ki ji načel ju je socialist Jože Gej. Med razpravo so člani komisije ponovno ugotovili, da je za uspešno izvajanje načrta poživitve gospodarstva v deželnem okviru, nujno sodelovanje krajevnih uprav in še zlasti pokrajin. Tem ustanovam je treba vrniti pomembno vlogo, tako glede načrtovanja in upravljanja go spodarskega razvoja in upravljanja s prostorom.
Tako usmeritev vsebuje že državni zakon štev. 828, medtem ko iz dokumentov deželne uprave ni jasno razvidno, če je tako usmeritev v celoti ali deloma osvojila deželna uprava. Precej besedi je bilo v razpravi nadalje izrečenih glede določitve področij, ki naj bodo deležna olajšav in ugodnosti. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila omenjene pokrajinske komisije, dežela V novem zakonu ne bi smela spreminjati v prejšnjem zakonu že označena območja, za katere so predvideni finančni posegi.
Komisija je na seji razpravljala nadalje o stališčih, ki jih je pokrajinski svet sicer že soglasno odobril v razpravi o zakonu štev. 828, osvojila pa je nadalje tudi dokument, ki ga je glede tega sprejelo združenje italijanskih provinc (UPI).
Posvet o krizi v gradbeništvu
Gospodarska kriza je poleg industrijskega sektorja, najbolj prizadela gradbeništvo. O položaju v tej dejav-
Predstavniki mirovnih odborov na Goriškem so na tiskovni konferenci v Tržiču predstavili novo pobudo vsedržavnega koordinacijskega odbora za mir, hkrati je pristopilo tudi goriško mirovno gibanje. Gre za zbiranje podpisov za predstavitev dveh ljudskih zakonskih osnutkov glede postavitve jedrskega orožja v Comisu in drugod na italijanskem ozemlju.
Prvi zakonski predlog je podoben onemu, ki ga je pred časom neodvisni levičar sen. La Valle predstavil v parlamentu. Predlog zadeva razpis izrednega referenduma, na katerem naj bi se ljudstvo izreklo, če se strinja ali ne z namestitvijo raket v Comisu. Drugi zakonski predlog zadeva spremembo, oz. dopolnitev člena 80 italijanske republiške ustave. Sedanji tekst namreč izključuje možnost ljudskega glasovanja glede nameščanja orožja in postavljanja vojaških oporišč na italijanskem ozemlju.. Po predlagani spremembi naj bi zadnjo besedo o teh vprašanjih imelo ljudstvo.
Precej hude telesne poškodbe je v prometni nesreči v Lečniku zadobila 43-letna Luigia Veliscig iz Krmina, Ul. Cellini 5, ki je na zdravljenju v videmski bolnišnici s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Nesreča se je zgodila v torek, okrog 22.30 na Ul. Udine v Ločniku, kjer je Velisci-
25. MAJ - 3. JUNIJ
v GRADIŠČU (Gradisca d’Isonzo) - dvorana Berga-mas
XIX.
GRAN PREMIO NOÈ
—	Razstava vin Furlanije - Julijske krajine
—	Gastronomska razstava furlanske kuhinje
nosti ter o naraščajoči brezposelnosti bodo govorili v soboto, 2. junija ob 9.30 na javnem posvetu, ki ga pripravlja sindikat gradbincev. Posvet bo v pokrajinski sejni dvorani.
Danes komemoracija žrtev atentata pri Petovljah
Pred dvanajstimi leti so v podlem atentatu pri Petovljah izgubili življenje trije orožniki. Danes dopoldne bo pri spomeniku komemorativna slovesnost s polaganjem vencev, v prisotnosti predstavnikov oblasti in poveljnikov karabinjerskega zbora. Slovesnost bo ob 10.30.
Komunisti v Tržiču za takojšnjo sestavo občinskega odbora
Tržiški komunisti predlagajo čim-prejšen sklic sestanka med predstavniki strank dosedanje koalicije, za sestavo programa in izvolitev župana ter odbornikov. Taka zahteva je dozorela na nedavni skupščini članov tr-žiške sekcije, kjer so razpravljali tudi o pripravah na volitve za evropski parlament ter ocenili izid volitev na sedežu štev. 42 v Tržiču.
Ocena je vsekakor pozitivna, saj so, kakor ihaja iz zporočila, volivci povsem potrdili zaupanje do KPI in do drugih strank, ki so sestavljale prejšnji občinski odbor. S tem je bila, po mnenju komunistov, dovolj jasno izražena volja, (Ja se čimprej obnovi prejšnja koalicija s polnim pristopom republikancev.
Na vsedržavni ravni je zbiranje podpisov steklo na pomenljiv datum, 25. aprila. V kratkem času so zbrali preko 10 tisoč podpisov. Čeprav jih je dovolj 50 tisoč, nameravajo mirovni odbori zbrati do konca septembra dosti več podpisov, kar bi lahko ustvarilo določen pritisk na stranke. Kot je namreč dokazal samoupravni referendum (ki pa nima nikakršne pravne veljave) je večina državljanov proti namestitvi raket: od približno 5 milijonov zbranih glasovnic, je bilo več kot 80% za NE. Isti podatek potrjujejo tudi ankete mednarodnih inštitucij.
Zaradi tega so pobudniki prepričani, da se mora ljudstvo izreči o odločitvi vlade, ki je kljub nasprotovanju širokih množic sklenila, da namesti novo jedrsko orožje na italijanskem ozemlju. Podpise zbirajo po vseh občinah na Goriškem. Ponekod zbirajo podpise vsak dan v dopoldanskih tirali, na goriški občini pa samo ob torkih in sobotah od 9. do 10.30.
v betonsko cev
gova s fiatom 500, najbrž zaradi izredno slabe vidljivosti, takrat je namreč na območju močno deževalo, silovito trčila v betonsko cev za kanalizacijo. Že dalj časa namreč na tem območju Ločnika urejajo greznično omrežje in je promet vsled tega močno oviran.
Voznica, ki je zaposlena v goriški bolnišnici in se je takrat vračala iz službe, je zadobila precej hude poškodbe na glavi.
V Ločniku se je v torek, nedaleč od mesta, kjer se je ponesrečila Ve liscigova, zgodila še ena nesreča, vendar je bil voznik v tem primeru le lažje ranjen.
Nastop telovadcev
Mladinska sekcija Italijanskega Rdečega križa priredi v soboto, 2. junija ob 17.30 prikaz gimnastike in aerobike. Prireditev bo v veliki telovadnici centra Stella matutina, vstopnine ne bo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72-340.
Ljudska zakonska osnutka za referendum o raketah
Podpise zbirajo v vseh občinah na Goriškem
Nesreča bolničarke iz Krmina: z avtom trčila
28. junija na pobudo ZSKD
V Gorici nastop mešanega zbora »Uspeh« iz Milwaukeeja (ZDA)
Maj je mesec, ki običajno označuje konec tako imenovane zimske sezone. Tako je tudi v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je svoje osrednje delovanje sklenila z občnim zborom pred dvema sobotama v Križu. Kljub temu pa se delo te organizacije, ki združuje veliko kulturnih skupin na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini, nadaljuje tudi v poletnih mesecih.
Kar zadeva goriški del ZSKD naj povemo, da ima precej dela še v juniju, ko sta na vrsti dve večji prireditvi. Prva bo drugo nedeljo meseca, ko bodo v Doberdobu pripravili revijo pevskih zborov »Pesem ne pozna meja«, na kateri bo nastopilo več skupin iz zamejstva in Slovenije. Prireditev samo pa bodo člani KD »Jezero« vključili v svoj poletni praznik.
V dogovoru z Izseljensko matico Slovenije bo ZSKD gostila mešani pevski zbor »Uspeh« iz Miluoaukeeja v ZDA, ki ga sestavljajo izključno noši izseljenci, oziroma njihovi otro-
ci. Pobuda bo sledila oni izpred leta dni, ko so v Gorici dospeli pevci iz Melbourna v Avstraliji. Namen goričkih kulturnih delavcev pa je, da bi tudi vnaprej postali pobudniki takih srečanj s skupinami Slovencev, ki živijo v raznih državah vseh kontinentov. Kar zadeva skupino iz ZDA, bo ta pri nas v četrtek, 28. junija.
Nazadnje pa velja še povedati, da je v okviru ZSKD nastala gledališka skupina, ki namerava zaponiti poletno gledališko mrtvilo. Skupina, ki jo sestavljajo nekaj poklicnih igralcev ter nekaj mlajših gledališčnikov in glasbenikov, je za to priložnost naštudirala »Burkaški misterij« italijanskega avtorja Daria Foja. Tekst je zelo primeren za poletne predsta-ve, še posebno v okviru poletnih praznikov raznih društev. Zato bi bilo prav, da bi društva pomislila na to pobudo in vključila to predstavo v spored poletne prireditve. Kar zadeva datume, naj povemo, da bi skupina nastopila od 15. junija do 30-julija, nato pa še v septembru.
Pester spored prireditev za starejše občane
Bogat spored prireditev namenjenih starejšim občanom — za to dejavnost skrbi goriška občinska uprava v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami in združenji — se obeta tudi v juniju. V nedeljo, 3. junija ob 16. uri bo v avditoriju gostovala dramska skupina italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, zatem pa bo nastop ženskega zbora iz Rude. V sredo, 6. junija organizatorji vabijo na koncert pianista Salvatoreja Accarda, 9. junija bo v telovadnici centra Stella matutina nastop telovadcev in prikaz aerobike, v petek, 15. junija pripravljajo organiziran izlet v Trst na predstavo operete Viktorija in njen huzar. V ponedeljek, 18. junija je napovedan voden izlet po Gorici, v okviru ciklusa o spoznavanju zanimivosti in lepot mesta. Ob koncu meseca načrtujejo še turnir v balinanju in izlet v Milje.
Monografija o goriškem Krasu
S predstavitvijo dveh knjig ter s priložnostno razstavo del goriških slikarjev, ki se ukvarjajo tudi s kraško tematiko, je goriška sekcija italijanskega alpinističnega kluba (CAI) sklenila vrsto prireditev v počastitev stoletnice delovanja (1983). Naj ob tem omenimo, da so lani, prav v počastitev stoletnega jubileja organizirali tudi samostojno alpinistično odpravo v Ande.
Predstavitev knjig je bila prejšnji petek v deželnem avditoriju v Gorici, ob udeležbi številnih predstavnikov planinskih društev iz Gorice in naše dežele.
O pomenu izida monografije o goriškem Krasu (Il Carso Isontino je naslov v izvirniku) ter o zbirki zgodovinskih in drugih spisov o delovanju goriške sekcije CAI (Un secolo di alpinismo Goriziano), je govoril predsednik društva inž. Manlio Brumali, knjigi pa sta predstavila Spiro Dalla Porta Xidias in Sergio Tavano. O knjižnih novostih bomo obširneje poročali.
• V dvorani Palaveneto v Tržiču bosta drevi, ob 18. uri, govorila Enzo Bettizza in Carlo Sgorlon v okviru kampanje za volitve v evropski parlament.
Vpisovanje za turnir Mladinskega centra
Na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2, vpisujejo samo še danes in jutri za turnir Mladinskega centra, ki se bo pričel v prihodnjem tednu. Prireditelji vabijo vse mladinske in kulturne organizacije, ki bi rade sodelovale na turnirju naj zato pohitijo z vpisom, tako da bo mogoče pravočasno izdelati spored tekem.
Kot že v prejšnjih letih bodo tekmovanja obsegala tri panoge: moško in žensko odbojko in košarko, samo za moške. Turnir je rekreacijskega značaja, se pravi, da je namenjen ekipam, ki jih sestavljajo priložnostni ljubitelji teh disciplin, ki ne trenirajo ali nastopajo v rednih prvenstvih v kateri od omenjenih panog. Kljub temu je v vsaki ekipi lahko nekaj v vsedržavne zveze včlanjenih športnikov. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani preberejo v pravilniku, ki smo ga v nedeljo objavili na športni strani našega dnevnika, ali jih dobijo neposredno pri vpisu.
izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Koroško, na srečanje zamejskih planincev v Bilčovsu, 10. junija letos. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bavcon.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno rapporti degli svedesi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Dalla Cina con furore«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00—22.00 »48 ore«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vai alla grande«.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Cento giorni a Palermo«.
COMUNALE Zaprto.
Novit Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Super dečko« in ob 20.30 »Tisoč in ena noč v Tokiu«.
SVOBODA 18.30 in 20.30 »Noč čarovnic«, 1. del.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551.
prispevki
Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali: NN 2.000 lir, Pietro della Vedova 10 tisoč, Giuseppina De-begnach 20 tisoč, padalci goriškega Aerocluba 50 tisoč, NN 30 tisoč, Bi-cetta Seidler 20 tisoč, druž. Fuccaro in Tarantino 15 tisoč, prijatelji Adriano, Livio, Giorgio in Rodolfo 80 tisoč, Eleonora Stacul vd. Gregori dvakrat po 10 tisoč. Meri in Libero Franco 50 tisoč, Mari, Libero in Loretta Franco 70 tisoč, Loredana in Tullio Devetag 30 tisoč, druž. Luciani 10 tisoč, vdova Bruna Capparonija 100 tisoč, Bruno Mezzorana 10.000, druž. Causer in Candussi 50 tisoč, NN 1.000, druž. Bressani in Marin 50 tisoč, druž. Baradel 5.000, Lidia Bellini 50 tisoč, druž. Vetrih 70 tisoč, Maria Leban 15 tisoč, druž. Armando Pinau-si 5.000, Milena Polesini 10 tisoč, Fabio Massimo Stacchi 20 tisoč, M.C. 5.000.
T	»Smrt ne pretrga duhovnih
* vezi...«
Sporočamo, da ni več med nami
Nevenke Šuligoj por. Kodrič
živela pa bo v spominu in ljubezni vseh, ki so bili kakorkoli z njo povezani. Smrt jo je iztrgala le našim očem.
Mož, starši, brat in drugo sorodstvo
Žalni obred bo v soboto, 2. junija, ob 10.30 v cerkvi sv. Ane v Pevmi
Gorica, 31. njaja 1984
Večer Srečka Kosovela v ljubljanski Drami SNG
Spomine na pesnika je obudil tudi tržaški slikar Avgust Černigoj
LJUBLJANA — Spominski večer Pesnika Srečka Kosovela v počastitev osemdesetletnice rojstva je v ljubljansko Dramo SNG v ponedeljek zvečer privabil nekaj sto občudovalcev Pesnika Integralov. V organizaciji drame in Društva slovenskih pisateljev, v ciklu Gledališče poezije je večer Srečka Kosovela potekal pod naslovom Grozna ogromnost.,
Spomin na Srečka Kosovela sta kot prva obudila pesnikova mladostna Prijatelja in sopotnika Bratko Kreft •n Avgust Černigoj. Kreft je govoril o Kosovelovem literarnem in kulturnem obzorju, kot se je oblikoval v študentskih letih, ob srečanjih s ?°dobno evropsko umetnostjo. Kreft Je Kosovelovo poezijo razdelil v tri tematske sklope: Zlati čoln, Integrale m Rdeči atom. Spomnil je na Kosovelov manifest Umetnost in proletarec, ki ga je pesnik prebral 23. februarja 1926 v Zagorju. Kreft je o-Pdsoril na vplive sovjetske kulture •Ja mlade: navduševali so se nad deseninom in Pasternakom, poznali Majakovskega in Zamjatina. Na Kosovelovo pot na levo je po Kreftovih besedah zlasti vplival Ivo Grohar kot Kosovelov »politični mentor«.
Nastop tržaškega slikarja Avgusta Černigoja v Ljubljani na odru Dra-nJe je vzbudil živahno zanimanje, ki ga je 86-letni Černigoj z nekaterimi anekdotami iz mladosti znal vzburiti jn potešiti in občinstvo mu je spon-tano zaploskalo. Černigoj je že na začetku dejal, da je konstruktivist »starega kova«. V takratni Ljubljani v dvajsetih letih, je dejal, je bilo nialo za razburiti, vse pa za ustva-nti. Mala »baročna Ljubljana« ga je zanimala spričo Karmele, Srečkove pestre in prek korespondence med Munchnom in Ljubljano (Avgust in Karmela sta študirala v Miinchnu) Je tudi Kosovel »duševno« bil v Mtin-chnu. Černigoj je Kosovela nato srebal v Ljubljani : bil je živahen, imel Je oster, mladeniški glas; ustvarjen Je bil za to, da se bori. Černigoj je ?ato pripovedoval o svojih likovnih izkušnjah iz Bauhausa in »ekspresionistične Ljubljane«, o »štipendiji« škofa Bonaventure Jegliča, ki mu je dodelil enoletno brezplačno kosilo, pa 0 srečanju s Plečnikom ter prvi provokativni razstavi na srednji tehnič-jb šoli. Pošalil se je, da je v de-Javskem kombinezonu že zaslutil in napovedal današnjo modo.
Avgust Černigoj je svoj nastop za-idjučil z besedami: »Čast mi je, da Sem tu, a ne kot Rodolfo Valentino, a*npak kot Avgust Černigoj iz Trsta; sedaj živim v Lipici, ustvarjam in avgusta bom razstavljal!«
Spomine na svoja srečanja s podijo Srečka Kosovela so zatem obilni Ciril Zlobec: Kosovelovo poezijo J® srečal kot osemletni otrok in se mu je že tedaj zdela srhljivo skrivnostna. Pavle Merkù je pripovedoval, ■jako se je s petnajstimi leti začel u-Citi slovenščine in v Kosovelovi po-®ziji srečal enakovrednega pesnika vsem onim iz italijanske literature, Kj, so mu bili dotlej najljubši. Jolka .lic je pripovedovala o Kosovelu Jn njegovem odnosu do glasbe, Marko Kravos je razčlenil svoje videnje Kosovelove poezije, Alenka Rebula Tuta ?Voj pogled na bistvo poezije. Iz svojega zornega kota so razumevanja Kosovelove poezije in srečanja s peskom podali še Veno Taufer, Tone
Prispevajte za
Dijaško matico
Kuntner, - Andrej Brvar in Denis Poniž.
Recital Kosovelove poezije so pri pravili Drolc, Kristijan Muck, Branko Grubar, Jerica Mrzel, Aleš Valič in Silva Čušin. Pesmi je izbral Aleš Berger. Z večerom Kosovelove pomije Grozna ogromnost se je Ljubija na zelo opazno in odmevno_oddolžila jubileju pesnika Krasa. M. Z.
Razstava v občinski galeriji odprta še en teden
Perizi tokrat nekoliko drugače
Še teden dni, do 6. junija bodo v tržaški občinski galeriji na Trgu Unità na ogled dela znanega tržaškega slikarja Nina Perizija, s katerega deli smo se zadnje čase bolj redko srečevali v našem mestu, pa čeprav je mojster veliko delal in razstavljal drugod. Na sedanji razstavi se nam Perizi predstavlja nekoliko drugačen kot sicer, pa čeprav še vedno zvest svojemu stilu, svoji abstraktnosti in na nek način tudi svoji motiviki.
Predvsem je Perizi sedaj še izrazitejši v svojih barvah, ker uporablja zelo močne, vsekakor močnejše barve kot sicer. Druga novost pri njem je neka nova črtnost. Doslej ali bolje že dolgo let smo ga poznali kot slikarja čiste abstraktne smeri, kjer mu je bil lik geometrijske figure, seveda izražen v barvi, edini »izraz« ali če hočemo motiv. Sedaj pa svoje nekdanje geometrijske figure ali like podčrtava ali pa tudi deli oziroma drobi z močnejšimi ali šibkejšimi črnimi črtami, kar zares razbija
preveliko ploskovnost, ki je pri njegovih prejšnjih delih včasih tudi motila. Novost je torej dobrodošla, vsekakor pa zanimiva.
Osrednje delo na sedanji Perizijevi razstavi je vsekakor veliko olje na veliki steni galerije, drugo njegovo pomembnejše delo je plastika, kovinska struktura, ki vsaj posredno spominja na to, da se Perizi najraje izraža v plastičnih, v pretežni meri kovinskih delih. Poleg teh dveh del je na razstavi devet zelo posrečenih collagejev na belem papirju, enajst drugih lepljenk ter še nekaj sitotiskov.
Perizi se torej predstavlja nekoliko drugačen, vendar spet le Perizi, kakršnega poznamo že toliko let, namreč resen delavec, ki se nikoli ne ustavi, pač pa vedno rine dalje in išče nove izraznosti, na nek način bolj zgovorno, pa čeprav ne veliko povedno govorico.
(fre)
JUNIJ ’84
CCT
Certificati di Credito del Tesoro.
• CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
• Varčevalec 4 ali 7 let.
lahko izbira med rokom:
•	Prvi šestmesečni kupon nudi 7,75% obresti za štiriletne in 8% za sedemletne efekte.
•	Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte s štiri-
letno zapadlostjo in 0,75 točke za efekte s sedemletno zapadlostjo.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
•	Imajo široko tržišče In se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
od 1. do 6. junija
Emisijska
cena
Rok
99,75% 99,75 %
4 leta 7 let
Prvi šestmesečni kupon
7,75%
8%
• V podpis proti gotovini plus obresti a|i proti Izročitvi CCT z zapadlostjo 1.6.1984 brez obresti.
Letni doprinos za 1. šestmesečje
16,20%
16,72%
CT
mwmmmrmimmm
TONE SVETINA
Meti nebom in peMom
—_____________ 155_________________
Župnik jih je že čakal v hiši, ki je bila najbližja. K°zdu. Bil je še vedno ves bled, prestrašen in skrušen
strašnega udarca, ki je zadel njegovo vas, toda še vedno uporen in neuklonljiv. Vesel je bil Bečano-Vlh treh.
»Samo da ste še živi,« je dejal. »Italijani so že VrSli propagando med ljudi, da ste na Nanosu padli.«
»Nismo padli, gospod, kot vidite. Vsi Bečanovi smo še živi.«
»Bog vas varuj — molil bom za vas in vse parti-*ane; pa maše- bom bral za našo zmago, dokler ne bo v°me konec.«
»To se lepo sliši — mi pa smo prišli z drugačno prošnjo. Zvedeli smo, da nameravajo Italijani javno obesiti našega očeta in mater. To pismo bi vi odnesli v italijanski štab...«
Župnik je vzel pisanje v roke in ga preletel. Brez pomisleka je rekel: »Odnesel ga bom, moram pa povedati, da se jih bojim. Losanna mi je pred cerkvijo pokazal vejo na lipi, kjer bom visel.«
Karlo je odločno odvrnil:
»Nič se ne ve, morda bo on prej visel ali dobil rafal od nas. Ne bojte se, mi bomo zdaj začeli vračati, mera je polna, saj so nas stiskali več kot dve desetletji.«
Župnik je dejal zaskrbljeno: »Bojim se za vašo mater, očeta in četvero otrok. Prav nič ne vemo, nad kom se bodo znesli. Losanna je zloben in zahrbten. Morda se bo ustrašil, ali pa mu bo sovraštvo še bolj vzplamtelo.«
»Gospod, mi smo se odločili tvegati. Tudi on se boji za svojo glavo. Ni mu vseeno, ali bomo začeli tolči po nezaščitenih, kakor tolčejo oni.«
»V redu, poročal vam bom, ko se vrnem iz doline.«
Preden so se razšli, se je Karlo spomnil na brata Pavleta in Jožeta, ki sta bila zaprta v vaški šoli kot talca. Tudi ta dva mladoletnika bo treba obvarovati.
»Prosimo, da sporočite našima bratoma, naj se dobro držita in se ne upirata skvadristom. Ubogata naj! Mi ju bomo rešili. Lojzetu sem naročil, naj ju reši z vašo pomočjo, če ne boste odrekli.«
»Pomagal bom po svojih močeh. Fanta zdaj vsak dan žagata drva na dvorišču; žična ovira je slaba, stražar pa ju nima ves čas na očeh.«
Segli so si v roke in se ločili. Župnik je zavil navzgor proti svoji vasi. Italijanom se je izgovoril, da nese sveto popotnico bolniku, zato mu niso delali težav niti mu niso sledili.
Sopihal je v strmino. Po hribovju je cvetela pomlad, čebele so obirale med. Na preoranih njivah ni bilo veliko ljudi, ker so mnoge odpeljali. V njihovi vasi pa je zevala rana požiga, vidna od daleč. Pomladanske plohe so jo umile, toda ostal je priokus po pepelu in negotovosti.
V sinočnjem velikem finalu nogometnega pokala prvakov v Rimu
Liverpool po enajstmetrovkah premagal Romo
LIVERPOOL - ROMA 5:3 (1:1, 1:1, 1:1, 1:1) po enajstmetrovkah
STRELCA: v 15. min. Neal, v 43. min. P ruzzo.
LIVERPOOL: Grabbelaar, Neal, Kennedy, Lawrenson, Whelan, Hansen, Dalglish (od 94. min. Robinson), Lee, Rush, Johnstun (od 72. min. Nicol), Souness.
ROMA: Tancredi, Nappi, Bonetti, Righetti, Falcao, Nela, Conti, Cerezo (od 116. min. Štrukelj), Pruzzo (od 64. min. Chierico), Di Bartolomei, Oraziani.
SODNIK: Fredriksson (Švedska). GLEDALCEV: 70.000. RUMENA KAR TONA: Neal in Di Bartolomei.
STRELCI ENAJSTMETROVK : za Liverpool so bili uspešni : Neal, Sou-ness, Rush in Kennedy, Nicol je zgrešil; za Romo sta bila uspešna Di Bartolomei in Righetti, Conti in Oraziani pa sta zgrešila.
RIM — Odločale so enajstmetrovke. Kot land Juventus, tako se je tudi letos Roma prebila v finale evropskega pokala, a ji je zadnja preizkušnja za las spodletela.
V dokaj dinamični in torej lepi tekmi, kljub domači publiki (70.000 gledalcev na olimpijskem stadionu), niso našli prave poti do zmage. Kljub zmagi Liverpoola pa lahko rečemo, da sta si bili ekipi precej enakovredni, Angleži so se izkazali predvsem v tem, da so uspešno obvladali sredino igrišča, medtem ko je Roma z dolgimi podajami večkrat prehajala v nasprotnikov kazenski prostor. Kljub vsemu, pa bi lahko rekli, da je Liverpool vendarle pokazal odločnejšo in bolj organizirano igro, pri Romi pa je bilo opaziti preveliko
nervozno in verjetno tudi psihološko obremenjenost.
Morda je treba Rimljanom v prid povedati, da so v teku tekme izgubili dva solidna igralca zaradi poškodb. Pruzza v 18. min. d .p. in Ce-reza proti koncu drugega podaljška. Brazilec je moral iz igrišča zaradi močnega krča, verjetno pa je bolečino občutil že prej, kar se je tudi poznalo pri igri, saj je bil po splošnem mnenju najslabši na igrišču.
O tekmi naj povemo še to, da je bila glede na pomembnost tega srečanja zelo korektna. Sodnik je sicer opomnil Neala in Di Bartolomeia, vendar zaradi prekrškov, ki sodijo v normo takega tekmovanja. Tudi sodnik Fredriksson je dobro opravil svo-
jo nalogo. Skratka še kar lepa tekma, čeprav brez izrednih akcij, po koncu pa seveda veliko razočaranje domačega občinstva, ki je od svoje ekipe seveda pričakovalo zmago.
Nekaj kronike: prvi polčas se je začel dokaj zaspano. Prvo nevarno akcijo je izvedel Nela v 11. min., preigral je dva nasprotnika, z desne podal Grazianiju, ki je streljal, a vratar Grobbelaar je bil na mestu. Štiri minute kasneje gol Angležev: Johnston strelja z desne, Tancredi poskuša ujeti žogo, a mu to ne uspe in jo le odbije v sredino kazenskega prostora, verjetno tudi zato, ker je nad njim zagrešil prekršek Rush. Sodnik tega prekrška ni žvižgal, ker so imeli takrat žogo rimski branilci. Tu pa je prišlo do zmešnjave v kazenskem prostoru, Neal je izkoristil ugoden trenutek in streljal (1:0). Dve minuti kasneje še en zadetek Angležev, vendar iz »off-sideja« in sodnik ga je razveljavil.
Roma se je nato razživela, vendar so Angleži predobro obvladali sredino igrišča, da bi se Rimljani prebili do njihovih vrat. Žogo so si podajali, podaje so bile kratke in negotove. Šele okoli 30. minute je tako Romi uspelo nekajkrat ogroziti nasprotnikova vrata. Izsilila je štiri kote, a do gola ni prišlo.
V	predzadnji minuti, ko je igra že ponovno nekoliko zaspala in je vse kazalo, da se bo polčas končal z rezultatom 1:0, pa je Roma nenadoma izenačila. Conti si je priigral žogo na levi strani igrišča, podal v sredino kazenskega prostora, kjer je bil o-dlično postavljen Pruzzo, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo.
V	drugem polčasu in obeh podaljških je bila igra sicer zelo živahna, vendar razen v nekaterih trenutkih velike napetosti ni bilo. V drugi polovici drugega polčasa dolg napad Liverpoola, Angleži so izbojevali tri kote, Tancredi je nekajkrat posegel, a brez velike nevarnosti. Le ob koncu tekme v drugem podaljšku je postala Roma bolj agresivna, a očitno je bilo prepozno. Vratar Grobbelaar je najprej ubranil močan strel Con-tija, nato pa je, 5 minut pred koncem, odbil v kot izredno nevaren strel Fal-caa.
Tako so bile potrebne enajstmetrovke. Prvi je streljal Nicol, visoko čez vratnico, medtem ko je takoj za njim Di Bartolomei zabil gol: 2:1 za Romo, Angleži so izenačili, ko je Conti zastreljal svojo 11-metrovko in povedli, ko je Oraziani zadel vratnico. 5:3 in Roma zadnje 11-metrovke ni streljala več, ker je bil rezultat že itak znan. BOJAN BREZIGAR
Veselinovič izbral kandidate
»Plavi« za EP
Zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veseli; novic je izbral 20 reprezentantov, ki se bodo udeležili evropskega prvenstva v Franciji. Le-ti so: Simovic, N. Stojkovič, Ivkovič, Radanovič, Ba-ljič, Hadžibegič, Zajec, Gudelj, Zl. Vujovič, Baždarevič, Sušič, D. Stojkovič, Halilovič, Šestič, M. Durovski, Deverič, Slovenca Elsner in Katanec ter debitanta Čop in Miljuš od Hajduka.
Veselinovič je poudaril, da je seznam dokončen. Spremembe so možne le v primeru, da bi se kdo izmed izbranih igralcev poškodoval v zadnjem prvenstvenem kolu in bi po mnenju zdravnikov ne mogel okrevati do prve tekme na EP. če bi do tega prišlo hi ime zamenjava izšlo iz kroga naslednjih igralcev: Stojič. Pudar, Smajič, Z. in B. Cvetkovič, Gračan in Georgijevski.
Zvezni selektor je še dejal, da bi si reprezentančni dres zaslužili tudi Nikolič, Pančev in Vokri, o izkljU; čitvi Sliskoviča pa ni povedal niti besedice.
• RALLY AKROPOLE, Po drugi e-tapi mednarodnega avtomobilskega rallyja Akropole je premoč audijev več kot oči vidni, saj so kar trije audiji na prvih treh mestih. Vrstni red: 1. Blomquist (audi) 7.26’27”; 2. Mik-kola (audi) po 1’36"; 3. Rohrl (audi) po 7’26”; 4. Alen (lancia) po 9'09”; 5. Biasion (lancia) po 11’59”.
Kolesarska dirka po Italiji
Rosola naj hitrejši
komentar trenerja andreja žagarja
Pred nami sedaj nove naloge
Teniško prvenstvo Francije
Italijani uspešni v prvem kolu
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije ni bilo večjih presenečenj. Med Italijani sta Ba-razzutti in Claudio Panatta premagala ameriška brata Giammalva pa tudi Reggi jeva je bila uspešnejša od Američanke Bramblett.
Rezultati prvega kola
MOŠKI : Toulasne (Fr.) - Cash (Avstralija) 6:3, 6:4, 6:3; Brown (ZDA)
-	Simonsson (šve.) 6:4, 6:3, 6:2; Noah (Fr.) - Dickson (ZDA) 6:4, 4:6, 6:2, 1:6, 6:1; Edberg (Šve.) - Airaya (Peru) 6:2, 6:1, 6:2; Barazzutti (It.)
-	T. .Giammalva (ZDA) 6:0, 4:6, 6:3, 6:0; C. Panatta (It.) - S. Giammalva (ZDA) 6:2, 6:3, 6:3; Manson (ZDA) -Pate (ZDA) 6:4, 7:5, 6:1; Frowley (Avstral.) - Ostoja (Jug.) 7:5, 6:4, 6:0.
ŽENSKE: Reggi (It.) - Bramblett (ZDA) 6:0, 6:2; Delhees (Švi.) - Jordan (ZDA) 6:4, 6:2.
Olimpija — Radnički 0:1 (0:0)
STRELEC; v 84. min. Aleksič.
OLIMPIJA LJUBLJANA: Dalano-vič, Vujnovič, Zupančič, (od 46. min. Komočar), Katanec, Hudarin, Terčič, Voljč, V. Ameršek, (od 67. min. La-lovic), Borovnica, Petrovič, P. A-meršek.
LJUBLJANA — V zadnjem kolu prve jugoslovanske nogometne lige je ljubljanska Olimpija včeraj doma izgubila proti niškemu Radničkemu in je tako izpadla iz lige.
Novi državni prvak pa je beograjska Crvena zvezda, ki je v Sarajevu iztržila točko* ' medtem ko je Partizan izgubil doma proti Željezničarju.
Včerajšnje srečanje v Ljubljani
CITTA’ DI CASTELLO — Tudi dvanajsta etapa kolesarske dirke po Italiji ni prinesla bistvenih sprememb. Kot je postal na letošnji dirki že o-bičaj, je bil tudi v tej etapi zmagovalec odločen šele v končnem sprintu, kjer je bil najmočnejši Italijan Paolo Rosola, ki je 175 km dolgo progo od Rietija do Città di Castello prevozil v štirih urah in sedmih minutah. V ospredju je bil tudi Freuler, ki pa je bil v sprintu dobro zaprt in tako ni mogel uveljaviti svojih sprinterskih sposobnosti. Francesco Moser je v skupni uvrstitvi brez težav obdržal roza majico.
Vrstni red 12. etape (Rieti - Città di Castello, 175 km)
1. Rosola (It.) 4.07’00” s poprečno hitrostjo 42,518 km na uro; 2. De Vlae-minck (Bel.) ; 3. Ricco (It.) ; 4. Freuler (Švi.) ; 5. Gavazzi (It.) in večja skupina v času zmagovalca.
med Olimpijo in Radničkim je bilo dokaj slabo in priložnosti za zadetke na obeh straneh je bilo zelo malo. Olimpija se je tako dokaj »žalostno« poslovila od prve lige.
OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA Sarajevo - C. zvezda 2:2; Čelik -Vardar 4:2; Dinamo (Z) - Hajduk 3:1; Partizan - Željezničar 0:1; Vojvodina - Velež 3:1; Rijeka - Slobo-da 6:1; Dinamo (V) - Osijek 2:2; Priština - Budučnost 1:0. (n.b.)
• AMERIČAN BOUIE je obnovil po godbo s košarkarskim društvom Cantine Riunite iz Reggio Emilie, ki bo igralo v A-l ligi.
Skupna lestvica
1. Francesco Moser (It.) 54.49’32”; Argentin (It.) po 39”; 3. Visentini (It.) po 49”; 4. Fignon (Fr.) po 54”; 5. Lejarreta (Šp.) po 1’35”.
Danes bo na sporedu 13. etapa (Città di Castello - Lenti, 269 km).
MEDBANČNI TURNIR Kmečka banka — Goriška hranilnica 5:1 (2:1)
KMEČKA BANKA: Kuštrin, Corva. Mikluš, Prinčič, Ferfolja, Kobal, Martin, Berdon, Klanjšček.
STRELCI: Ferfolja, Kobal (2) in Marvin.
S tem uspehom so si naši bančniki utrli pot do finala, ki bo na sporedu jutri, 1. junija, ob 18. uri na igrišču gluhonemih v Ul. Brass.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Costantini (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v drugi italijanski ligi za dve koli izključila De Nadaia (Pistoiese), Lorinija (Monza) in Vagheggi ja (Cavese); za eno kolo pa: Costantinija (Triestina), Amodia (Cavese), Fiorinija (Sambe-nedebtese), Garritana (Pistoiese), Lu-carellija (Pistoiese). Pagliarija (Perugia), Paolinellija (Cremonese), Scioso (Como), Tempestillija (Como), Venturinija (Catanzaro), Vertovo (Empoli) in Massija (Padova).
• NIZOZEMSKI BOKSAR ALÈX BLANCHARD je osvojil naslov evropskega prvaka v srednjeteški kategoriji, s tem da je s k.o. v šestem krogu premagal Francoza Richarda Caramanolisa.
Zgodovina se torej ponavlja. Tudi v tretjem poskusu nam ni u-spelo uvrstiti se v višji rang tekmovanja.
Usodno za nas je bilo obdobje od 3. do 10. min. drugega polčasa, ko. so si domačini z delnim rezultatom 18:4 priigrali visoko prednost kar 17 točk. Tako visoka razlika je nastala zaradi slabega skoka in ker smo na silo skušali reševati rezultat z individualnimi akcijami. 17 točk je seveda 10 minut pred koncem tekme skoraj nedosegljiva razlika, vendar bi nam skoraj uspelo jo nadoknaditi. Domačini so namreč spremenili način igre, začeli so igrati na 30 sekund in istočasno v 13. minuti padli v bonus. Z agresivno obrambo in izsiljevanjem prekrškov v napadu smo se jim približali na dve točki, takrat pa nas je mladi Della Rosa z natančnim izvajanjem prostih metov zopet pokopal.
Meni je verjetno malo lažje, ker sem letos prvič sodeloval v boju za B ligo, predstavljam pa si, kaj so po tekmi čutili jantje, odborniki in zvesti navijači, ki že tretje leto zapored skušajo brez uspeha premagati magično mejo med C-l in B ligo.
Osebno sem pristaš vztrajnosti, zato menim, da je potrebno v novi sezoni spet storiti vse, da se cilj doseže. Trdo delo in samoodpovedovanje se v športu prej ali slej obrestuje in se mora končno posrečili tudi Jadranu toliko želeni prestop v višji rang tekmovanja.
V tolažbo naj povem, da smo odločilne tekme igrali z ekipo, ki je igrala košarko in se ni posluževala nešportnih sredstev in intrig. Tudi njihova publika nas je športno sprejela in lahko rečem, da smo izgubili v
poštenem in »fer« boju. Zato poraz morda le ni tako grenak.
Svet se zaradi poraza ni podrl, pred nami so zdaj nove naloge. Potreba se bo ozreti naokrog in okrepiti tako ekipo, kot tudi vodstvo. Treba bi bilo poskrbeti tudi za podmladek in mladim perspektivnim igralcem zagotoviti kvaliteten in bolj pogost trening. Žal, zaenkrat v matičnih društvih za kaj takega še ni pravega razumevanja.
V prehodnem obdobju, ki je pred nami, bomo v glavnem delali na in-dividualni taktiki in tehniki, sodelovali na raznih turnirjih in prijateljskih tekmah ter se ukvarjali z dopolnilnimi športi kot so nogomet, odbojka in podobno.
Menim, da se da prav preko poletja veliko narediti. Predvsem na področju bolj agresivne obrambe, sai samo s consko obrambo ni moč premagati enakovrednih nasprotnikov-
Zbrali se bomo že 5. junija in nato sodelovali na turnirju, ki ga organizira Bor Radenska. Nosilci igre bodo predvsem mlajši igralci. Tisti, k* so bili med prvenstvom bolj obremenjeni, nam bodo pomagali le na določenih tekmah. Po zaključku turnirja bodo igralci prosti do 20. junija, ko se ponovno zberemo, ker nas 23. in 24. čaka v Kopru turnir ob 15-letnici košarkarskega kluba. Sledilo bo še gostovanje v Karlovcu, kjer se bomo srečali z domačim Željezničar jem, ki smo ga v jeseni gostili "■ Trstu. Če bomo uspeli zbrati poleg Jadranovih še nekaj drugih igralcev, pa se bomo v Ljubljani u-deležili tradicionalnih desetih po vrsti 24 ur košarke, ki jih organizira pobrateni Košarkarski klub Ježica.
Čaka nas torej tudi čez poletje kar bogat in pisan program. Menim, da se tudi v prihodnjem obdobju ne smejo držati križem roke, če hočemo n novo sezono stortati z enakimi in Je večjimi cilji kot nekaj let nazaj.
1. jugoslovanska nogometna liga
Ljubljančani izpadli
OD DANES RALLY 4x4
Trst-Krk-Trst
TRST — 35 posadk se bo udeležilo mednarodnega avtomobilskega rallyja Trst - Krk - Trst 4x4.
Rally bo od danes do 3. junija. Start pa bo na trgu tržaškega velesejma.
obvestili
ŠZ Mladost
iz Doberdoba sklicuje občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. junija, ob 20. uri na sedežu društva.
TPK Sirena
prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom.
3. AL na Goriškem: nogometaši Juventine le enajsti
štandreška Juventina je letošnje prvenstvo 3. amaterske lige sklenila dokaj slabo, saj je med 13 nastopajočimi ekipami zasedla končno 11. mesto.
Gotovo to ni bil cilj domačih športnih delavcev, ki so upali na kaj več. Toda štandreški odborniki niso računali, da se bo prvenstvo zasukalo tako, kot se je v resnici. Predvsem tu mislimo na številne odsotnosti ključnih igralcev zaradi vojaškega roka in zaradi številnih poškodb, tako da je moral trener Vižintin skoraj vsako nedeljo zamenjati postavo. Ne nazadnje pa gre povedati tudi, da so se sodniki v tej sezoni zares »poigrali« z Juventino in jo marsikdaj o-škodovali.
Zato je Juventina obtičala na 11. mestu s 15 točkami, (6 zmag 3 remiji in 15 porazov). Štandrežci so dosegli 27 golov, prejeli pa so jih kar 40.
Venče Devetak, »motorček« Juventine
O letošnjem prvenstvu Juventine ter o načrtih za bodoče smo se pogovorili s predsednikom Francem Brajnikom. Krizo rezultatov članske ekipe, je ugotovil predsednik štan-
dreškega športnega društva, gre iskati tudi v krizi v samem društvu, v katerem se je premalo odbornikov posvetilo delovanju ekip, tako da je vse breme padlo na 2 ali 3 osebe. To je tudi razlog, da stvari v samem društvu niso tekle, kot bi morale in to se je odražalo v samih rezultatih.
O tem so se ob zaključku prvenstva pogovarjali tudi na posebni društveni seji. Toda tudi po le-tej rešitve niso dobili.
Brajnik ugotavlja, da če se položaj v zvezi z organizacijo ne bo izboljšal, ni pričakovati izboljšanj tudi glede rezultatov ekipe.
O ekipi pa je povedal, da je letos imela dokaj smole. Predvsem je treba poudariti, da so nekateri igralci odšli k vojakom, kar je društvu narekovalo, da je v hitrici dobilo njihovo nadomestitev, ki pa ni bila kos položaju. K temu je treba prištevati še številne poškodbe, ki so pogoje-
vale sestavo moštva.
K tem negativnim notam pa je treba prišteti pozitivno; to je vrsta začetnikov. Ti so namreč zaključiti prvenstvo na 4. mestu, kar je vsekakor dober rezultat.
Sedaj je pri Juventini dejavnost prenehala do konca avgusta, ko bodo začeli predprvenstveni treningi; Dotlej pa si bodo morali društveni odborniki beliti glavo zaradi vprašanja igrišča. Lastniki le-tega s° namreč poslali društvu pismo, s katerim ga obveščajo, da pogodba za--pade konec leta in da odtlej igrišče ne bo več na voljo nogometašem-Sedaj pa je na občinski upravi skrb, da vprašanje reši v doglednem času, tako da Juventini ne bo treba, poleg drugih vprašanj, reševati še tega, oziroma romati na druga ig<T šča. To bi za štandreško društvo lahko pomenilo konec dejavnosti.
RUDI PAVŠIČ
Na državnem atletskem prvenstvu UISP
Velik uspeh lonjerske Adrie
Namiznoteniško prvenstvo CSI
Prešeren pokrajinski prvak
Štirje državni naslovi, eno drugo, tretje in peto mesto je obračun atle tov lonjerske Adrie na državnem prvenstvu UISP, ki je bilo v soboto in nedeljo na občinskem stadionu v Sal-somaggioreju Terme. Letošnje gostova-nie je bilo za adrievce uspešnejše od Vseh doslej, saj so letos posegli po tolikih naslovih, kot jim je to uspelo v vseh dosedanjih nastopih skupaj od teta 1981 naprej. Doslej so državne naslove osvojili Ivan Komar v metu kroglice leta 1981 in 1982, Alfred Zu-oek v hoji leta 1981 in Sandra Sum-oeraz v metu kroglice leta 1982.
Na letošnjem prvenstvu pa je bila najuspešnejša med kadetinjami San-ora Sumberaz, ki je na doslej najjužnejšem tekmovanju pokazala ve-nk napredek v metih in najprej zmagala v metu kopja z odličnim oseb-rekordom 29,60 m, nato pa osvo-Wa še državni naslov v metu diska
z drugim osebnim rekordom 20,88 m. O premoči naših atletinj v tej kategoriji priča še solidno drugo mesto Katje Komar v metu kopja z osebnim rekordom 26,82 m in tretje mesto iste atletinje v disku z metom 14,42 m. Po že tretjem zaporednem državnem naslovu je posegel Ivan Komar v kategoriji dečkov, kjer je v metu kroglice zmagal z osebnim rekordom 32,50 m, kljub temu da se je tekmovanje odvijalo v močnem dežju.
Za popoln uspeh naših atletov je nato poskrbela še naraščajnica Mirjam Gregori z zmago v metu kopja z odlično serijo metov med 33 in 36 m. Njen zmagoviti met je meril 25,70 m, kar vzbuja upanje, da bo atletinja že letos lahko naskakovala mejo 40 m, kar je že rezultat državne vrednosti v absolutnem merilu. Ista tekmovalka je nato tekmovala še v metu diska toda močem naliv, ki je mo-
til drugi dan tekmovanja, je zelo oviral tekmovanje v tej disciplini, kjer je naša predstavnica z metom 23,00 m osvojila peto mesto.
O tekmovanju samem naj povemo še to, da je bila letošnja udeležba rekordna, saj se je v različnih disciplinah in kategorijah zvrstilo preko 1.800 tekmovalcev in tekmovalk iz skoraj 200 društev z vseh koncev Italije. Tudi konkurenca v disciplinah, v katerih so nastopili naši atleti, je bila močna in številna, saj se je udeležba gibala med 15 in 20 tekmovalci, kar daje še večjo veljavo doseženim rezultatom in uspehom.
Na koncu tekmovanja smo bili deležni še enega priznanja saj je bil rezultat Sandre Sumberaz v metu kopja ocenjen kot najboljši tehnični dosežek celotnega tekmovanja v kategoriji kadetinj. (R.F.)
Prešeren B — Olimpia 4:1
Lippolis - Valle 2:0 (21:15, 21:14); Acerbi - Pereson 2;0 (21:18, 21:19); Lippolis, Acerbi - Valli, Moscatelli 2:0 (21:14, 21:15); Acerbi - Moscatelli 2:0 (26:24, 21:9); Lippolis - Pereson 1:2 (15, 17, 16).
V soboto je Prešeren na stadionu 1. maj osvojil letošnji pokrajinski naslov CSI v namiznem tenisu. Tokrat so Rasendjevi varovanci pripravili svojim navijačem lepo presenečenje z zmago nad Fanny Olimpio, ki je nastopila z močnejšimi igralci, kot v prvi tekmi med obema nasprotnikoma. Srečanje se je začelo z lahko zmago Lippolisa nad slabim Valle jem, nato pa je ugodno presenetil Acerbi, ki je s hitro igro presenetil Peresona, ki je eden najboljših igralcev v deželi. Z zmago je Acerbi o-
svojdl verjetno odločilno točko za naslov in ko sta Lippolis in Acerbi zmagala še v dvojicah, je bilo tekme konec, saj zadnji dve srečanji nista več odločali o končnem zmagovalcu.
Na koncu je v Prešernovem taboru zavladalo veliko zadovoljstvo, ki je bilo najboljša nagrada za uspešno enoletno delo te mlade Borove sekcije.
Igralci Prešerna so tako že po e-nem letu aktivnosti posegli po pokrajinskem naslovu, kar je dodatna obveza za resno delo v bodoče. Sezona je tako končana na najboljši način. Z delom bodo začeli ponovno 1. julija, ko se bodo začele priprave za poletne namiznoteniške igre. V taboru Prešerena upajo, da bodo tudi na teh igrah poželi dosti uspeha in da , je bila sobotna zmaga prva v nizu zmag, ki bi letos morale še slediti. (G. R.)
Nogomet: poprvenstvo naj mlajših
Prepričljiv poraz Krasa
Lokostrelci Našega prapora na državno prvenstvo
Povečati zanimanje za to panogo
Kras — Domio
2:6 (0:4)
KRAS: Purič, Kavalič, Umek, Ža-Špacapan (Marko Škabar), Lu-^Jan Škabar, De Franceschi, Sarti, Alan Škabar, Škrk, Šuc (14 Križman).
Krašovci so na domačem igrišču prepričljivo izgubili proti Domiu. Za-^adi nogometnega turnirja za 1. tro-jpjo ZSŠDI so namesto v nedeljo igra-11 Proti Domiu v torek zvečer.
V prvem polčasu je Krasova obram-oa zagrešila celo vrsto začetniških na-P?a in gostje so si brez težav priborili visoko vodstvo. V nadaljevanju so domačini prejeli še dva gola, nakar 80 se končno prebudili in zmanjšali razliko s Sartijem in De Franceschi-Jom, zapravili pa so tudi dve stoodstotni priložnosti z Alanom Škabarjem lr> Sarti jem. V četrtek bo Kras igral Prijateljsko tekmo proti Jadranu iz dekanov. (R.B.)
ZAČETNIKI
Primorje — Zaule 0:3 (0:1)
PRIMORJE:	Blažon, Gherbassi,
Tavčar, Škabar, Trampuš, Ligozzi, P. Štoka, Tagliaferri, Prašelj, M. Štoka, Ukmar.
Na domačih tleh so Prosečani gladko izgubili s kar tremi goli razlike proti solidni ekipi Zaule. Rdeče - rumeni so se dobro upirali gostom le v prvem polčasu.	(H.V.)
»I. Tri n ko« uspešen
Prejšnji teden se je v Gorici končala pokrajinska faza mladinskih iger v atletiki. Na njih so uspešno nastopale tudi dijakinja nižje srednje šole »I. Trinko« iz Gorice. Najboljša je bila Barbara Vetrih, ki je bila tretja v teku na 1.000 m, Elena Orzan je bila četrta na 80 m, Maja Petarin pa peta v skoku v daljino.
Poročali smo že, da so se lokostrelci društva Naš prapor z vnožja goriških Brd dobro odrezali na deželnem tekmovanju v okviru mladinskih iger. Dve prvi, dve tretji in četrto mesto so vsekakor zavidljiv dosežek, ki postavlja naše mlade športnike v sam deželni vrh te panoge.
Uspeh, ki so ga najboljši predstavniki Našega prapora dosegli na deželnem nivoju pa pomeni tudi vozovnico za državno prvenstvo, ki bo septembra v Rimu. Po tem uspehu je pri društvu volja do treningov še večja in pričakujejo, da se bo zanimanje za to panogo še povečalo in se bodo z lokostrelstvom začeli ukvarjati še drugi. Vsi ki bi želeli gojiti to panogo naj se javijo v društvu ali pa odbornikom Našega prapora.
(Na sliki: lokostrelci Našega prapora s trenerjem po zaključku deželnega prvenstva).
Kvalifikacije za odbojkarski turnir prijateljstva
Bor in Val predstavnika ZSŠDI
Mladi športniki iz Radencev pri Boru
Tekma v odbojki in košarki
Pred začetkom zaključnega dela turnirja so vsi mislili, da bo tur-rjj le gola formalnost, vendar so vse tekme zelo izenačene in požrtvovalni Jameljci bi kmalu poskrbe-a Za presenečenje. V prvi tekmi so Odvzeli set Valu, z Borom pa so v r"Vetn setu vodili 14:9, preden so popustili. Nepričakovano, vendar zaslu-“f00 je Bor osvojil končno prvo me-s iv 6 bila zmaga Bora nad ekipo Krasa predvidena, ne moremo re-1 isto za zmago nad Valom. Tehniki "1 kritiki, ki so si ogledali to tekmo
9.	opazili, da je pri Valu trener Mar-•uc spremenil postavo in igro. Uvedi ,ie uporabo 18 napadalnih kombi-ueri. ki so v glavnem spravljale v ve borovce. Pri piavo - rdečih v1 Se šepa uigranost in to je vzrok, a So Štandrežci izgubili, b tem turnirjem so se zaključile - Ratifikacije za nastop na turnirju prijateljstva. Kot predstavnika ZSŠDI Pri moških bosta tako Bor in Val na-
stopila na pokalu prijateljstva, ki bo septembra letos na Reki.
IZIDI
OK Val — Jami je 2:1 (13:15, 15:12, 15:9); OK Val — Bor 1:2 (15:12, 15:11, 15:10); Bor — Jamlje 2:0 (16:14, 15:5).
POSTAVE
BOR: Batič, Budin, Gombač, Pečenko, Škabar, Stančič, Neubauer.
JAMLJE: Gergolet, Ferfoglia, Ba-gon, Pernarčič, Antonič, Černič, Soban, Cotič, Devetak, Antonič.
VAL: Plesničar, Mučič, Černič, Pe-tejan, Juren, Lavrenčič, Visintin.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor, 2. Val, 3. Jamlje.
Zib
Medvaški odbojkarski turnir
Počasi se steka mešani medvaški odbojkarski turnir, ki ga je letos prvič priredilo športno združenje Sloga. V ponedeljek je bilo na sporedu predzadnje kolo. V prvi tekmi so po dolgi
borbi Bani premagali Bazovico, v drugem srečanju pa je presenetljiva padriško - gropajska ekipa odvzela Opencem set. Turnir se bo zaključil danes, ko bo na sporedu zadnje ko-
lo.	Igrale bodo Trebče proti Padri-čam - Gropadi in Opčine proti Banom.
IZIDA:
Bani - Bazovica 2:1 (15:9, 7:15, 17:15) Opčine - Gropada - Padriče 2:1
(13:15, 15:10, 15:9).
BANI: čač, Milič, Mor purgo, Peterlin, Edi in Mara Plesničar, Sain, Martina, Suzana, Valentina Vidali.
BAZOVICA: Brass, Dmovšček, Grgič, Albert in Marko Komar, Križman-čič, Sgubin.
OPČINE: Bitežnik, B. Walderstein, Drasič, Hrovatin, Kalan, Kerpan, Malalan.
GROPADA - PADRIČE: Ana in E-lena Adam, Gabrielli, Ghezzo, Maks, Maruška, Mira in Peter Grgič, Kralj, Rismondo.
INKA
Preteklo soboto so bili na obisku pri ŠZ Bor športniki in športni delavci iz Radencev. Ob tej priliki je skupina osnovnošolcev nastopila na zaključni prireditvi osnovnošolske o-limpiade, pomerili pa so se z vrstniki Bora tudi v odbojki in košarki.
ODBOJKA
Bor — Radenci 3:0 (15:8, 15:9, 15:5)
BOR: Starc, Marega, Tavčar, Hmeljak, Sedmak, Blasi, Gombač, Švab, Mahnič in Cappellini.
Mladi borovci so brez težav premagali vrstnike iz Radencev. Mladi gostje, ki gojijo odbojko samo v o-kviru šolskega športnega društva, niso bili enakovredni gostiteljem.
Ne glede na to pa je bilo srečanje še precej zanimivo, ker so gostje pokazali zvrhano mero športne zagrizenosti in so se borili prav za vsako žogo. Pri domačinih so vstopili na
igrišče prav vsi razpoložljivi igralci, ki so skrbno izkoristili zaupano priložnost in pokazali dober napredek.
(G. F.)
KOŠARKA
Bor — Radenci 49:68 (27:32)
BOR: Pertot 2, Krasna, I. Bajc 8, Gasparini 2, Cupdn 2, Bole, Acerbi, Race 4, Antoni, Tonel, Pavlica 10, Ažman 4, Oberdan 3, Arena 4, G. Bajc 6, Pregare 4.
Borova ekipa propagande je v prijateljskem srečanju izgubila z osnovno šolo iz Radencev. Za Bor so poleg standardnih igralcev nastopili tudi nekateri igralci minibasketa. Nasprotniki so se ves čas branili s consko obrambo, proti kateri se naši niso znašli, ker je pri nas v mladinskih ligah dovoljena le obramba »mož na moža«. Gostje so zmagali zasluženo, pri domačih pa zaslužijo pohvalo vsi igralci, še posebej pa Pavlica in I-van Bajc. (Luka)
°d Slavnika do Učke
Priredbi SPDT je bil v dneh od . do 28. maja pohod po Istrski pla-poti »Latinska republika«, ka-7^re0° se je udeležila manjša skupi-o. zamejskih planincev. Pohod se j. . Pričel v Podgorju in se nadalje-1 na Kojnik, Golič, Žbevnico, Go-aJ?..in se prvega dne zaključil v hnrt-i1 Vasi' Skupina je ta prvi dan devet ur, od tega dve uri pod ča 'em' zasiu0* Stjepana Živkovi-, ln njegove družine, ki so pohodni-„Prijazno sprejeli in pogostili v ThnV* gostilni, sta bila napor in ^rota premagana.
o blagodejnem spanju v udobnih hori^ &vkovičeve hiše, se je po-ohti ^daljeval preko Orljaka, mimo niš -ia ustreljenih mladincev iz La-do Brajnikovega vrha, nato na antfc in dalje m Učko. Kljub temu, p bilo vreme zelo nestalno in spgiezn° oblačno, je vendar izlet u-
,0 sami poti naj povemo, da je v ^oporna in da se prvi del odvija tpJ? ,Vnem P° golih grebenih, med-nad ...se drugi del, iz Račje vasi, jp Yari“ie pretežno po gozdovih, kjer o, e/ka orientacija in je pot slabo deltu1' 20(0 & orientacija, na tem u skorajda nemogoča brez vodni-
iz planinskega sveta
ka s priloženim zemljevidom, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Že-Ijezničar iz Zagreba oz. Josip Sako-man, ki je avtor opisane Istrske planinske poti.
F. A.
Bližnja planinska sezona
Omenili bi, da je SPDT v zadnjem času opravilo več izletov po Istrski planinski poti, saj so se njegovi člani prav v zadnjem obdobju podali na Slavnik, Orljak, Planik, Učko in na Žbevnico. Gor omenjeni tridnevni izlet je le zadnji od vrste izletov v te še delno nepoznane, vseeno pa zelo lepe kraje naše relativno bližnje okolice.
SPDT prireja to nedeljo, 3. junija, avtobusni izlet ob tradicionalnem srečanju s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Člani SPDT se bodo z avtobusom, ki se bo ob 6. uri odpravil izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), podali v Žab-nice, nato pa se bodo povzpeli na Višarje. Ob 9. uri bo pred Domom Mangart srečanje s »pobratenimi« planinci, družabnost pa bo nato v »Mangartu« ob povratku z Višarij,
. C
Matterhom, ki ga bodo letos poleti obiskali planinci SPDT v okviru akcije »Aosta 84«
kjer bodo med drugim odprli fotografsko razstavo Planinskega društva iz Zilja. Na razpolago je še nekaj prostih mest v avtobusu (vpisovanje na ZSŠDI ali pa pri odbornikih društva).
Planinski tabor »Aosta 84«
Na planinsko-alpinistični tabor SP DT, ki bo od 21. do 29. julija v Dolini Aoste, se je vpisalo presenetljivo veliko število članov, ki so s tem dokazali, da vsaka dobro organizirana nova pobuda žanje vedno uspeh. Sestanek vseh udeležencev tega tabora bo na sedežu SPDT v četrtek, 7. junija, ob 20. uri, ob tej priliki pa bo Peter Suhadolc prikazal nekaj diapozitivov z Monte Rose in iz drugih okoliških gor. Na tem taboru se bodo prisotni domenili vse potankosti tega skupnega osemdnevnega bivanja v Aosti, med katerim se bodo pod vodstvom izkušenih alpinistov AO SP DT podali na Matterhorn (4478 m), na Monte Roso, Gran Paradiso in še drugam.
Srečanje treh dežel
V nedeljo, 10. junija, se bo avtobus SPDT podal na Koroško, kjer se bodo naši planinci udeležili 13. srečanja planincev treh dežel. Srečanje je tradicionalno, SPDT pa ga je do-sedaj priredilo že trikrat (leta 1973 v Žabnicah, leta 1978 v Bazovici in lani v Nabrežini). Letošnje srečanje
bo na območju Zahodnih Gur, prireja ga Slovensko planinsko društvo iz Celovca, okvirni program pa je sledeč: ob osmi uri se bodo planinci odpravili na hrib Rupertiberg ter se nato peš podali preko gozdov v Bil-čovs, kjer jih bodo že čakali avtobusi. Osrednja proslava bo pred gostilno Miklavž" v Bilčovsu, na kulturnem sporedu pa bodo med drugim nastopili pevci SPD Bilka iz Bilčovsa in SPD Jepa - Baško jezero iz Loč, dekliški tercet in Otroška folklorna skupina iz Železne Kaple, nakar bodo nastopile še gostujoče skupine. Vpisovanje na avtobusni izlet, ki ga SPDT prireja ob priliki tega srečanja, je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) vsak dan ob uradnih urah.
Ob skorajšnjem prihodu poletja in torej »visokogorske« planinske sezone, se vsako leto redno prične »lov« na žig plačane letošnje članarine, s katerim imaš seveda popust pri nočninah v kočah in še druge ugodnosti. Člani, ki še niso plačali letošnje članarine, in želijo to storiti čimprej, lahko to opravijo v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadst.) ob torkih od 20. do 21. ure, ko je na sporedu od-borova seja.	Dušan Jelinčič
Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina /o /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za orgo-mzociie in podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poèmi tekači račun ta Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliona Kordelieva 8/ll nad - telefon 223023
Oglati Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'? IVA 18'-? Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I.. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
31. maja 1981
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	Clan Italijanske
in tiskaF' ^ Trst	IMI19 *veze Ca8°P|*n'h
I	1	NIX založnikov FIEG
Ker je objavil fotografiji iz policijskega arhiva
V Franciji so aretirali novinarja »Paris match«
PARIZ — Odnosi med policijo in sodstvom na eni ter tiskom na drugi strani so spet v središču pozornosti francoskega javnega mnenja. Potem ko je policija pred kakim mesecem dni aretirala glavnega urednika tednika »Paris match« Jeana Durieuxa, so policisti v soboto po nalogu sodstva nadeli lisice še enemu časnikarju tega tednika, sicer Jeanu Tagme-resu. Obtožili so ga kraje in kršenja pravil o poklicni tajnosti. V bistvu je Tagnieres objavil dve fotografiji iz policijskega arhiva.
Posnetka se nanašata na nerede, do katerih je prišlo prejšnji teden v Lillu ob shodu skrajnih desničarjev, katerim je spregovoril njihov znani
vodja Jean Marie Le Pen. Nastal je pretep in ranjenih je bilo pet policijskih agentov. Sodstvo je ob utemeljitvi obtožbe proti Tagnieresu naglasilo, da fotografiji pomenita dragoceno sredstvo za istovetenje krivcev neredov. Pripomniti velja, da so iz policijskega arhiva izginili tudi nekateri filmski posnetki o neredih, katerih pa televizija ni utegnila predvajati.
Proti aretaciji in zaplembi posnetkov je tiskovna agencija AFP predvčerajšnjim protestirala z enourno stavko, oster protest pa je prišel tudi iz vodstva tretje (deželne) televizijske mreže FR3. Sicer je dogodek močno razburil ves časnikarski stan v državi.
Slabo vreme vsaj še do nedelje?
Mesec junij ali rožnik, kot mu še kdaj Slovenci pravimo, že trka na duri, prizore, kakršnega kaže fotografski posnetek, pa lahko vidimo tako-rekoč na vsakem koraku. Vreme je nenavadno deževno in hladno, tako da nismo še dokončno odložili plaščev, volnenih majic in drugih toplih oblačil.
Včeraj je v Alpah višje od 1.200 metrov ponekod celo snežilo. Po napovedih meteorologov se bo vreme kisalo vsaj še do nedelje, nato pa bi moralo končno prevladati poletno sonce. Kakšno bo poletje, niti vremenoslovci ne vedo.
Medtem pa poljedelci po Sloveniji, kakor tudi po Italiji, že tožijo, da jim je slabo vreme prizadelo precejšnjo škodo. Češnje marsikje še niso dozorele in sploh vlada precejšnja zaskrbljenost nad letošnjim sadnim pridelkom. Podobno je tudi z žitom, medtem ko se peronospora širi v vinogradih.
Dekletcem obljubljal aerobicen UFO nad letališčem v Gorkem užitek in jih potem posiljeval
MOSKVA — Neki neznani leteči predmet, oblike cigare in brez peruti, je za nekaj trenutkov prebodel nebo blizu letališča pri Gorkem in se je nato bliskovito oddaljil, ne da bi oa bilo moč identificirati. Neznani leteči pred; met (UFO) je zagledal neki Kontrolor poletov in zaznali so ga tudi radarji
BUDIMPEŠTA — Ogabni pojav posilstev ne prizanaša niti drugače kolikor toliko mirni madžarski družbi. V zadnjih dneh precej razburjata javnost dva primera izprijencev, od katerih je eden že prejel zasluženo kazen, drugi jo bo pa v kratkem. Zločinca sta si pa precej različna, tako po osebnih karakteristikah kot po načinu izbiranja žrtev in po uporabljeni taktiki.
Prvi, ki je bil že obsojen na 10 let zapora, je 25-letni mladenič, Endre Pap po imenu, ki je zakrivil več kot 20 posilstev. Loteval se je izključno zrelih osamljenih žensk, za katerimi je oprezal, nato pa se jim pritihotapil v stanovanje prek balkona ali odprtega okna ih nad njimi izživljat svoje patološko nagnjenje. Ni pa se niti zadovoljil s tem, pač pa je še vsako žrtev potem tudi okral. Gre, pa čeprav je še tako mlad, za izprijen-
ca, ki je imel opraviti s sodstvom že neštetokrat zaradi vsakovrstnih prestopkov.
Drugačne tarče si je izbiral za utešenje svojih bolnih nagonov Geza Csenge, ki je še v preiskovalnem zaporu in čaka na verjetno še hujšo, a nič manj zasluženo kazen. Gre za 40-letnega možaka, ki je zalezoval nedoraščene deklice, stare od 10 do 13 let. Pri tem se je posluževal predzadnje modne uspešnice, aerobične telovadbe. Dekletcem je natvezal, da je uslužbenec podjetja, ki izbira dekleta za javno nastopanje v tej telo vodni zvrsti in da jim mora pač izmeriti primerne tekmovalne obleke. Tako jih je zvabil v kletne prostore raznih zgradb v Budimpešti, dokler ga niso policaji končno zasačili na gnusnem delu. Najprej je skušal vse tajiti, sedaj se pa dela, da je nor.
na letališču.
Dogodek se je pripetil 27. marca lani, a samo včeraj je o tem spregovoril v intervjuju časopisu Trud kozmonavt Pavel Popovič, podpredsednik »javnega odbora za preučevanje nenavadnih fenomenov«. Po mnenju Popoviča spada neznani leteči predmet v okvir znanstveno dokazanih fenomenov in zato obstoječih, čeprav jih sodobna znanost ne more razložiti.
Leteči predmet so letališki radarji zaznali pozno popoldan in ni odgovoril na radijske signale. Letel je kakih 70 km od letališča in ko so ga zagledali je rahlo spremenil smer, da bi letel ne več kot 7 km od kontrolnega stolpa, v višini tisoč metrov in s hitrostjo 200 km na uro. Kontrolor poletov šiškin ga je videl z lastnimi očmi: bil je sive barve, velik kot letalo brez vsakršnega razpoznavnega znaka. Fenomen je trajal približno 40 minut.
Opisani dogodek je še vedno zavit v skrivnost, čeprav Popovič ne izključuje, da je šlo za reaktivno letalo ali kak vesoljski eksperiment, morebiti pa vendarle za astronomski fenomen.
Kako so se Grki pripravili na turistično sezono
IZVIRNIK OČITNO RES V LONDONU
Guevarovi dnevniki še burijo duhove
LA PAZ — Britanski grafologi so očitno imeli prav, ko so potrdili izvirnost dnevnikov Ernesta »Che« Guevare, ki jih bo londonska družba Sotheby’s 16. julija prodala na dražbi. Bolivijska vlada, ki je še predvčerajšnjim trdila, da gre za potvorbo in da so dnevniki v rokah domače vojske, je morala včeraj priznati, da to ni res. Ko je sodišče v La Pazu zahtevalo od vojske, naj mu pokaže rokopise, mu je bilo rečeno, da. so izginili.
Jasno je potemtakem, da je dnevnike nekdo izmaknil in z njimi lepo zaslužil, bolivijska vojska pa je zdaj zahtevala sprožitev preiskave. Britanski tisk piše, da so dnevnike prinesli v London s Kube, v Havani to zanikajo, družba Sotheby’s pa modro molči.
RIM, ATENE — Res je, da dosedanje vreme v Italiji ni bilo nič kaj vabljivo za turiste, res pa je tudi, da smo na pragu turistične sezone, zato se je nanjo treba temeljito pripraviti ne glede na meteorološke razmere. Bolj kot o pripravah, ki zadevajo skoraj izključno neposredno zainteresirane, to je gostince, hotelirje in podobne operaterje, pa danes v Italiji lahko govorimo o čakanju, kaj se bo zgodilo.
Komunistični poslanec Grassocci jei vprašal ministra za finance Visenlinija, ali ne smatra morda za potrebno izdanje natančnih ministrskih navodil glede raznovrstnih problemov, ki se postavljajo ob začetku kopalne sezone. Gre za vprašanje varnosti in pomoči kopalcem,- rabe obmorskih plaž in siceršnjega obalnega pasu za potrebe turistov (in domačinov), pa tudi na primer gneče in gostote kopaUščnih sonč-
nikov. Minister je odvrnil, da se mu takšna posebna navodila ne zdijo potrebna, češ da zadostujejo razne okrožnice, ki urejujejo problem izkoriščanja obalnega pasu, ki je državna last. V bistvu to pomeni nekakšno ohranitev statusa quo, tako tudi nezakonitega prilaščanja večjih površin plaže s strani zasebnikov.
No, že drži, da je leta 1982 obiskalo Italijo nad 100 milijonov tujih turistov (43,5 od sto zahodnih Nemcev), kakor je razvidno iz podatkov statističnega zavoda ISTAT; toda, ali naj to pomeni, da jih je dovolj in da zato ni potrebno ukrepanje za pritegnitev še novih?
Drugačnega mnenja so v Grčiji, kjer računajo, da bodo letos imeli 6 milijonov gostov ali 15 od sto več kot lani, in da se bodo ti v grških letoviščih ustavili poprečno po 11 dni vsak proti poprečju 5 dni v Italiji. Pristojne
oblasti so v pričakovanju inozemskih množic izboljšale turistične infrastrukture, predvsem pa letališča, kot je povedal grški glavni tajnik za turizem Nikos Skoulas. Poleg tega vrednotijo Grki nove oblike turizma, od navtičnega, so-cialnega in kongresnega pa do kmečkega. V dveh letili so potrojili število ležišč v šotori-ščih, še vedno pa ne marajo dovoliti prostega kampiranja.
Septembra in oktobra bodo tuji turisti lahko brezplačno potovali na ladjah, ki jih bodo vozile po otokih, a skozi vso letno sezono Ijodo imeli na voljo telefonsko službo, prek katere bodo neprekinjeno od 7.30 do 22. ure prejemali vsakovrstne informacije. Dovolj jim bo zavrteti štev. 00301-7777452 (Atene). Lani je služba posredovala letoviščarjem 120.000 turističnih informacij, poimenovali pa so jo »prijatelj telefon«.
Miki MUSTER; Čudežni Otok
(22.)
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
BILO JE PREPOZNO .TRDONJA JE NIKA PA JE ZVER POGRABI!
SraiMA^ pwUiOPore^l. TA VZREJE TU"
feriteci
PRIMER M' Bdll£,T>A'T UMAKNEM.SAJ ME LAUV0 5E ZDROBI '
LEČA ZWR^ODUIVtiUA V
ytHUUUUr,
HOHOHOUO Himni, Al GA VI-DEL, ZVITOREPEC ? PREPRIČAN AEM.PA BO POMNIL j TA GRIŽLJAJ, DOKLER BO ROGOVILIL PO
omottu.Him!

	
wMenJIK'
Dalai Lami » odpuščeni grehi«
PEKING — Podpredsednik tibetanske avtonomne deželne vlade GjibuO Punkogcedian je na neki tiskovni konferenci naznanil, da so kitajske oblasti »odpustile grehov« Dalai Lamo in da se voditelj tibetanske budistične Cerkve lahko kadarkoli vrne v domovino.
Dalai Lama živi od leta 1959 kot begunec v Indiji. Med kitajsko državljansko vojno je podpiral nacionalistične sile generala Čankanjšeka proti komunističnim silam Maocetunga. Slednji so tedaj preganjali budizem in med drugim porušili večino budističnih templjev v Tibetu. Na omenjeni tiskovni konferenci pa je podpredsednik tibetanske vlade med drugim poudaril, da so v zadnjih letih obnovili približno 40 templjev in jih že predali njihovemu namenu,
Brazilija najbolj zadolžena država
BRASILIA — Brazilija je trenutno najbolj zadolžena država na svetu. Po podatkih narodne banke je letošnjega 31. marca njen dolg na tujem dosegel 92,8 milijarde dolarjev (približno 155.000 milijard lir), konec leta P^ bo po vsej verjetnosti narasel preko 100 milijard dolarjev (približno 168.000 milijard lir).
Svetovni denarni sklad, ki je v Braziliji finančno zelo izpostavljen, Pa poudarja v svojih komentarjih, da beleži brazilsko gospodarstvo v tem letu končno tudi nekatere sončne strani. Ritem zadolževanja te južnoameriške države se je v prvem trimesečju znatno upočasnil, poleg tega pa je brazilska trgovinska bilanca aktivna.
Slanovodne hranilne rastline
NEW YORK — Skupina raziskovalcev univerze v Arizoni je odkrilo vrsto rastlin, ki uspevajo s slano ali morsko vodo in ki se odlikujejo p° veliki hranilni vrednosti.
Eno izmed teh rastlin so znanstveniki poimenovali »salicomia« in dajf olje celo izdatneje od sojinih semen, ki predstavljajo danes najpomembnejši vir rastlinskega olja. Neko drugo rastlino, katere znanstveno ime je *o*~ tiplex«, pa je mogoče s pridom uporabiti za krmljenje živine namesto detelje ali sena in ima povrh še to prednost, da dozori po večkrat na leto-
Vest je objavil sodirektor laboratorija za raziskovanje naravnega okolJa na arizonskem vseučilišču prof. James O’Leary.