★
ra
IZDAJA ZA GORIŠKO O BENEČIJO
PHIHOBSKI DHEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
- Štev. 110 (2106)
m
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. ar.
TRST, sreda 7. maja 1952
Cena 20 lir
*
zvu.,.?
■Gnrmo drittoh, «0 Trie-ftoro morte!», "Adriatico — •o!« n°sJ,ro!>>- wBanditi di Ti-.ruL aThari balcanici!», ,0«tatc
co», °Ie harbarico balcani-t, : tFeferale...», ecamera-
cfiifne ut° Tomano», faši-n>. . Peswi, poveličevanje ; A?lniških napadov začenši tCT»»«S!”yo’ pa slavljenje in-
CaCV ?.panij't 7!aP“-
. ni3°’ Grčijo, Jugo-
liju 07-	, J	---- uJ#rvl* U-CJU-
povzdigovanje sa si, i zločinov fašistične-h «v)anja - to poslušamo
"sipretržaikih trsih: Um J £ TrSu Garibaldi, po-l p a Goldoni, potem y0„ £u Ulpiano, pa zopet na W Garibaldi in včeraj vno-^ ^r9!i Goldoni, Niti en *si	za.mudili, a govorniki
i2 p. vorniki iz madrepatrie, trkrafa’ z°Pet iz Rima in še ie ; , J2 Ritna, odkoder pri-tiafr*1 Sa,n ni‘lt°v poglavar zthte,a ,	®>	ponovno
jej^o	k°jšnjo vojaško .za-
it ■
. St pa vsakokrat kar obilic ^Polnjeni z najmanj ti-tri ira štiri tisoč po-tTZf1 tn Poslušalkami — psi ir(L)l.r0Wrli večin; mladi, sko-„ . ttamaziljeni in dišeči po „0 . Varfarnih, ki jih pozna-krvavega pohoda v i^je, parfumov, ki so iz njihovih oficir-srajc. In skodrane blu, Cne> nališpane, v črne ^e ln kikle odete signorine.
tiiTt0r°?edn*fl trgih pa razni iiijo 1,3 ,n- Franzili pred pe-ct« Sočasenih poslušal-k
kot herojska deja-
%
dok,
azujejo, da so demo-
s svojimi tremi «na-nirni italijanskimi stran-Ukazali s pomočjo raz-Sfj .Ue eaparentamentav na ij *2 odklonitvijo poveza-da iredentizem v fti fašizem, temveč «sa-diritto»
e al izgre-
  spojitve z
fi^Potrio«; da so s tem «^aii «al signor Eden tiJTito))' da marčni i f 0 bili fašistični.
&JS ^oli .nddaijenih !::&■ 'in; P® se zaganjajo Vidali p°drepniki proti 'N# v1’ Šroti etitofaši-?fatie a 1 P“ Prirejajo organi-'* ^judl?°tn^e darovan j na-Nice .n *ronte in liste Slo-^alii	uPn°s ti.	Med temi
Mfaru7irni °Pričniki pa so %i |*neKi in najbesnejši lre in J.t°vci Siškoviči Ka-
m? ttor-
sedmimi leti za ukaz št. 11, s katerim je izročila civilno oblast v roke iredentistom, t. j. tistim «demokratom», ki so organizirali marčne fašistične izgrede in ki na tržaških trgih odkrito te izgrede slavijo; saj smo bili nedavno priča obnavljanju tristranske izjave in smo še danes priča popuščanju na londonski konferenci.
Vendar pa se samp ob sebi postavlja vprašanje: ali je angleški zunanji minister E-den govoril tjavdan, ko je označil marčne izgrede za fa. šistične? Zdi se, da je. Nihče nas namreč ne more prepričati, da ni obveščen o tem, kar se dogaja v Trstu že pet dni,
Ali je torej odgovornim pri ZVU in ministru Edenu jasno, komu daje koncesije v Londonu?
Kar se tiče nas tržaških Slovencev in kar se tiče vseh jugoslovanskih narodov, lahko povemo, da bomo pravočasno ukrenili vse potrebno za pre-prečenje ponovnih fašističnih zločinov nad nami. Predvsem j v Trstu. Mnenja pa smo, da si tudi angleški narod ne želi več padanja italijanskih bomb na London.
Kaj misli torej ukreniti ZVU? Doslej so bile namreč tiste določbe o prepovedi fa-šistovskih organizacij zgolj na papirju.
ITHUJH NAČRTNO IZZIVA MOTNJE
hi ovirajo normalizacijo odnosov s FLRJ
Rimska vlada zavrnila predlog začasnega dogovora o ribolovu na Jadranu in odpovedala sestanek v Gorici glede vrnitve arhivov iz osvobojenih krajev Slovenskega Primorja
Odgovor rimskemu «Tempn» zaradi klevetanja srbske vojske
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 6. — Na osnovi določil mirovne pogodbe z Italijo je bila leta 1950 ustanovljena mešana jugoslovansko, italijanska komisija, ki je imela nalogo, da zbere in izroči Jugoslaviji upravne in finančne arhive krajev nekdanje province Gorice, ki so bili po drugi svetovni vojni vrnjeni Jugoslaviji. V letošnjem februar, ju je bilo sklenjeno, da se bo omenjena komisija ponovno se. stala v Gorici 5. maja, toda 4. maja je italijanska delegacija nenadoma obvestila jugoslovanske oblasti da ne more priti na sestane^ v Gorico, ker se za ta sestanek' ni mogla pripraviti.
Politični krogi v Beogradu poudarjajo, da ta korak italijanske delegacije ni slučajen-V zvezi s tem opozarjajo na podobno ravnanje italijanske vlade, ki je šele neposredno pred potekom sporazuma o ribolovu zahtevala spremembo sporazuma, čeprav je jugoslovanska vlada na željo italijanske vlade že 26. februarja 1951
sprejela italijanski pred^g, da se 15. novembra 1951 začnejo razgovori o novem sporazumu. Italijanska vlada pa se ni držala dogovorjenega roka, temveč je šele 26. 4. 1952 obvestila jugoslovansko vlado, da ne more pristati na obnovitev dosedanjega sporazuma, če se ne spremenijo plačilni pogoji. Jugoslovanska vlada je v želji, da omogoči italijanskim ribi čem ribolov v jugoslovanskih vodah, dokler ne bo sklenjen nov sporazum, predlagala itali. janski vladi sklenitev začasnega dogovora za tri mesece. Toda italijanska vlada je 5. maja tudi ta za Italijo in za italijanske ribiče ugodni predlog zavrnila.
Vse to ravnanje — poudarjajo politični krogi v Beogradu — dokazuje da merodajni italijanski krogi namenoma otežujejo normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, da bi pred svetovnim javnim mnenjem dokazali, da je Jugoslavija kriva za poslabšanje medsebojnih , odnosov.
Jugoslovanski politični krogi poudarjajo, da so na jugoslovanski strani vedno poudarjali, da nerešeno vprašanje Trsta ni nobena ovira, da se ostala vprašanja ne uredijo v duhu sodelovanja in spoštovanja medsebojnih interesov.
Nocojšnja «Borba» poudarja v zvezi z ravnanjem italijanske vlade glede sporazuma o ribolovu, da je palača Chigi namenoma spremenila že rešeno vprašanje v nerešeno. Ta kora^ italijanske vlade, zaključuje «Borba», se lahko tolmači kot želja Rima, da nadaljuje s slabšanjem odnosov z Jugoslavijo. Italijanska diplomacija se je pojavila kot izzivalec motenj, ki onemogočajo normalizacijo odnosov in razmer na Jadranu.
Nocojšnja «Politika» objavlja odgovor srbskega književnika Stevana Jakovljeviča na pisanje rimskega «Tempa», ki trdi, da je Italija v prvi svetovni vojni z lastnimi močmi sama potolkla avstroogrsko armado, medtem ko da je srbska vojska pri prvem srečanju z avl
MORDA KONEC TEPIVA ODGOVOR NA SOVJETSKO NOTO
POGOJI TREH ZAHODNIH VLAD
za sklicanje konference štirih o Hemčiii
Najprej bi se morali sporazumeti o ustanovitvi komisije, ki naj prouči pogoje za razpis volitev - Nemška vlada pa hoče prej podpis splošnih dogovorov z zahodnimi silami • Socialdemokratski tisk obsoja Heussov sklep v zvezi s himno «Deutschland iiber alles» - Pripravljanje nove note SZ v zvezi z Avstrijo
LONDON, 6. — Danes je bil j meru obnovitve nemške enot-1 zadnji sovjetski .predlogi, če bi v zunanjem ministrstvu nov nosti ali pa v primeru vstopa j jih izvedli, odvzeli Nemčiji to
cnifj 'orane v suoji/i 'histe-!®f>e vsak°r^’ ^a bi oprali s 1>nel njih sum, ki bi ga lahko ), 0v Poglavar, zlasti po fašistovsko
S}-° rnateJ‘onierfa parttzan-hojj *	~	-
!i,n*kih
'^r z vlačugo. Oni m i! ri'hskiya*ar n°čejo sliša-,°u, gju, . fašističnih govorni-* *° za obnovljeno Z'*1 ,rf:ih	po osred-
0 pren ^ttškega mesta, saj ^7.k,ratkim proglasili i"3 Ponam^a.rnostno stavko, Sesla lai° 2 niimi skuPai „ °ieg« 1 Sai Proglašajo za si^hike ?v.Tažnika vse so-J°t>encj jasistov s tržaškimi rfN* nn+\?sem* jugoslovan-'hU! »„ dl in Mihovimi vo-na celu
ttiji
^Ubimj fa°minformovski
Nji ’
Italiji napenjajo 5® bi dokazali, da so
od faZov, >eia ^ oni zasluge za
ti- pri»arti “ itaIia™»> da da i a vsa Jugosla-t„i2e> da e 2a,ltt9a Sovjetske i> -fk® v mn--e fa^oslovanska »s. st® rf >3U 1945 umolcnila
hr^li tržaiut °ni tisti' ki 80 i<htViin<> rw * lyroletariat na
kot piše To-Oltav številki
««Sh?s ■stevaki wvie
IM1 P« si-J? ln nfad-ovi paj.
<	'"	° dokazova-
ti SrSK"®"*«** ^ m-
niihm, *tevilOm ude-5^“'	Zborovanj	v
L 1‘ ki jih' °d.bih od sebe še
vosmZt pnvabijo-kzXidlalikva Ofav-
C' fa Se n, :dUhtl sleherni
ypanuB dviga
fašlZ: ^avljajoče-
v tej volilni
*esJtirih	T°	ie danes,
hifi,ucije p- ?d zloglasne
letih	po
^ antično niZr-ie razhil ° etbanje tržaške-
%ueIo«neon	tržaške-
krjt.en»U otrok,1UDStVa’ iasn° *ave*nil :	tal	je	od-
konn g°skuša t	fašizma.
' Bttr fa ^ terorizirati vsa-
0! *!»(}.
'"tere?0 internaciona-
'■i ju''’11*« itd D,f.SVJtovneoa »iS(L Zanj? Rezultate. z*l*ni za,e.Sedal njihov ta-
' njihou fa-je torej vsa
,,anj, 20«ezni;c, ** leta
H
"Tnjno <n je^anaio0 bili neugod-
dv« po°sTrrska v°fa'
P°*krbela že pred
sestanek zs pripravo odgovo-a na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. Sestanek bi bil moral biti včeraj, toda francoski predstavnik je zahteval odložitev, da se posvetuje s svojo vlado v zvezi z ameriškim predlogom za konferenco štirih visokih komisarjev.
Domnevajo, da so trije zahodni delegati po posvetovanju s svojimi vladami skušali danes razširiti podlago za načrt odgovora, ki je bil pripravljen pretekli in tekoči teden, upoštevajoč ameriški predlog za sklicanje konference štirih med visokimi komisarji v Nemčiji. Zvedelo se je tudi iz angleškega vira, da so trije zahodni predstavniki sklenili, da ne bodo vključili v odgovor na sovjetsko noto avstrijskega vprašanja, o katerem bodo verjetno odgovorili v posebni noti.
Z druge strani pa so ameriški, francoski in britanski funkcionarji izjavili, da bi znal biti zahodni odgovor pripravljen že konec tedna. Domnevajo namreč, da so se že v glavnih potezah sporazumeli, in sicer, da bi sprejeli udeležbo na konferenci med predstavniki štirih zasedbenih sil, toda samo potem, ko bi s Sovjetsko zvezo dosegli splošen sporazum o ustanovitvi in o funkcijah nepristranske komisije. ki naj bi proučila pogoje za izvedbo svobodnih volitev, Prav tako bo baje zahodni odgovor pozval sovjetsko vlado, naj točneje obrazloži pogoje, v katerih sodi. da bi morebitna nemška vlada morala delovati.
V londonskih diplomatskih krogih so tudi mnenja, da tri zahodne države pripravljajo novo noto Sovjetski zvezi, s katero bi zahtevale odgovor na svoj prejšnji predlog za sklenitev pogodbe o Avstriji. Baje bo avstrijski kancler Figi razpravljal o tej zadevi ob prh liki svojega obiska v Washmg-tonu. Znano je, da so zahodne države s svojo prejšnjo noto predlagale sklenitev pogodbe z Avstrijo v najkrajšem času in so predlagale v ta namen omejeno pogodbo v osmih toč. kah.
V Bonnu pa so se danes sestali trije zahodni visoki komisarji. Domnevajo, da so govorili o nemškem finančnem prispevku za vzdrževanje zavezniških čet v Nemčiji po končani okupaciji. Kakor je znano, je to najvažnejša točka ki ni bila še rešena. Uradno niso javili vzroka današnjega sestanka. Uradni predstavnik je izjavil, da bodo finančni svetovalci visokih komisarjev ki so bili navzoči na današnj' seji, odpotovali jutri v Pariz, kjer bodo navzoči pri končnih pogajanjih za evropsko obrambno skupnost.
Novi načelnik tiskovnega u-rada zahodnonemške vlade Felix von Eckardt je danes časnikarjem podal nekatera pojasnila o revizijski določbi splošnega dogovora. Dejal je, da bo ta dogovor lahko predložen v revizijo na zahtevo enega od podpisnikov v pri-
Nemčije v evropsko fedora. cijo.
Načelnik tiska je pripomnil, da predstavlja splošni dogovor novost s treh vidikov: 1. ukinjen bo zasedbeni statut:	2.
nekatere njegove točke lahko "veljajo v nekem smislu kot določbe mirovne pogodbe; 3 dogovor predstavlja tudi nekako zavezniško pogodbo.
Nato je Eckardt govoril o ameriškem predlogu za konferenco med štirimi visokimi ko. misarji in je dejal, da bi bilo po njegovem neumestno sklicati to konferenco pred podpisom splošnega dogovora. Pri. pomnil je, da misli, da bo ta dogovor podpisan v maju.
Na koncu je Eckardt izjavil, da je mnenja, da opozicija proti splošnemu dogovoru, ki se je pojavila v vladni koaliciji in kriza, ki je zaradi tega nastala, sedaj pojenjujeta Kar se pa tiče socialnodemokratske opozicije v parlamentu, pa ji bo v kratkem vlada pojasnila podrobnosti dogovora.
Zahodhonemška vlada je danes objavila tudi uradno poročilo, v katerem pravi, da je mirovna pogodba z Nemčijo nemogoča, dokler bo Sovjetska zveza odklonila pogajanja o nemških vzhodnih mejah in ne b0 priznala suverenosti te enakopravnosti nemškega naroda. Poročilo pravi tudi, da bo Nemčija dobila svojo varnost samo v svetovni organizaciji med seboj povezanih držav in da bi
varnost
Medtem je nastalo npvo razburjenje v zvezi z nemško državno himno. Predsedstvo nemške zvezne republike poroča, namreč, da je predsednik Heuss sklenil naj bi bila pesem «Deutschland ueber alles» priznana kot nemška državna himna, jn da to ne zadeva le tretjo kitico marveč celo himno.
V zavezniških krogih v Bonnu nočejo komentirati te izbire, češ da je to izključno nemška zadeva. Vsekakor pa je a-meriški visoki komisar Mac Clov izjavil, da mu ta himna ni kdove kako všeč, da pa ni važno, kaj narod poje, ampak kako se obnaša.
Socialdemokratski tisk pa izraža nezadovoljstvo nad tem in izjavlja, da je dr. Heuss napravil to izbiro pod pritiskom vlade.
V Londonu se je danes sestala laburistična parlamentarna skupina in skušali so določiti politiko, ki naj jo zavzamejo v zvezi z nemško oborožitvijo. Attlee, ki je vodil sestanek, je obrazložil pomen zadnje izjave laburističnega izvršilnega odbora. Za njim so nekateri poslanci poudarili potrebo pospešitve nemške oborožitve, zato da se pokaže Sovjetski zvezi, da Zahod ne bo menjal svojega sklepa o oboroževanju, ne da bi bila prej dokazana dobra vera sovjetskih predlogov za štiristranski dogovor. Drugi poslanci pa so
Poziv „Delu”
naj objavi članek o Trstu senatorja Pastora, člana CK KP1 iz zadnje številke l(Vie Nuove"
»Italijanska komunistična partija je torej vedno nasprotovala napaki, ki jo .le zagrešil tržaški proletariat (da je namreč nasprotoval priključitvi Trsta k Italiji, op. ur.) in mu je vedno pomagala, da bi našel pravo pot. CE SE DANES TRŽAŠKI DELAVCI BORIJO ZA ITALIJANSTVO TRSTA, JE TO ZASLUGA KP ITALIJE.
■ PO ZADNJIH UPRAVNIH VOLITVAH JE ZUNANJI MINISTER SFORZA PRISTEL GLASOVE KP STO GLASOVOM OSTALIH ITALIJANSKIH STRANK, DA BI DOKAZAL, DA JE OGROMNA VEČINA TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA ITALIJANSKA. HA FATTO BENE; TODA MAR NI ZATO LAŽNO IN SRAMOTNO, CE HOČEJO OBTOŽEVATI ITALIJANSKE KOMUNISTE PROTI-ITALIJANSTVA 7»
Tako piš®' kominformovski senator Pastore v Langovem glasilu «VIE NUOVE». Pozivamo urednike «DELA», naj objavijo članek omenjenega svojega rimskega komam-d ant a, člana KP L ko vendar tako vztrajno trdijo, da ko minformisti niso ta ponovno zasužnjenje Trsta pod Italijo/
SLOVENCI! Ali vidite, d a glasove, ki ste jih ali pa, ki bi jih oddali za Vidalija štejejo za iredentistične in fašistične glasove?
poudarili nevarnost, da bi oborožitev Nemčije dokončno one. mogočRa ;.tv'i'zum s Sovjetsko zvezo.
Kljub kratkemu poročilu, ki je bilo objavljeno po sestanku, se je zvedelo, da ni prišlo do nobenega dejanskega nasprotovanja sklepu izvršilnega odbo. ra in ki se nanaša na dve točki; l, takojšnje sklicanje konference štirih, da se prouči možnost splošnih volitev v vsej Nemčiji; 2. nobene oborožitve Nemčije, ne da- bi se o tem prej vprašalo nemško javno mnenje. Pripominja se, da bodo v torek o tem glasovali, tako da bo to stališče tudi for. malno potrjeno.
Prekinjena pogajanja
med Izraelom in Nemčijo
JERUZALEM, 6. — Izraelski
parlament je danes sklenil prekiniti pogajanja z Nemčijo o reparacijah, ki naj bi jih Nemčija plačala žrtvam nacizma. Parlament je sprejel ta sklep na podlagi priporočila zunanjepolitične komisije, naj se pogajanja prekinejo, dokler ne bo bonnska vlada stavila pametnega predloga na izraelske zahteve, ki predvidevajo plačilo poldruge milijarde dolarjev.
Dokončno stališče vlade o tem vprašanju bo določeno na izredni seji ministrskega sveta.
Kennan v Moskvi
MOSKVA, 6. — Danes je pri-Seil v Moskvo novi ameriški poslanik v SZ. George Kennan. Ob prihodu je izjavil, da je njegova naloga strogo diplomatskega značaja in da nima nobenega posebnega pomena.
strijsko vojsko razpadla in so jo rešile italijanske ladje na Jadranu.
Stevan Jakovljevič navaja zgodovinska dejstva, ki dokazujejo, da je srbska vojska z zmago na Ceru avgusta 1914 prvič in z zmago na Rudniku v decembru 1914 drugič potol. kla avstroogrsko vojsko in jo pognala iz Srbije. Srbska vojska je v stalnih borbah začela s strateškim umikom šele tedaj, ko so na malo Srbijo navalile združene avstroogrske, nemške in bolgarske čete.
Stevan Jakovljevič navaja dalje zgodovinska dejstva, ki dokazujejo, da so italijansko vojsko pri porazu pri Kobaridu rešili zavezniki.
«Mi smo barbari — odgovarja Stevan Jakovljevič «Tem-pu». — ker smo se z lastnimi močmi v drugi svetovni vojni borili proti okupatorjem in narodnim izdajalcem. Italijan, ski voditelji pa so civilizatorji gotovo zaradi tega, ker so v prvi svetovni vojni izdali svoje zaveznike Nemce ter prestopili k' Francozom in. Angležem, da bi dobili Trst. Nato so vnovič izdali njih in prestopili k Nemcem, da bi pod njihovim okriljem napadli Abesinijo. se vmešali v špansko revolucijo, nasilno zavzeli* šibko Albanijo m brez povoda napadli Grčijo in Jugoslavijo in se borili proti Angležem, Francozom in Ame-rikancem.
«Ce se pogleda bližnja inl daljna preteklost — zaključuj je Stevan Jakovljevič — se bo videlo, da se nismo mi nikoli posluževali laži in klevet, da nikoli nismo izdali svojih za. veznikov, da bi dobili tuja o-zemlja, temveč da smo svojo t državo branili pred napadalcem in jo končno tudi uspeli u-braniti. To bi morali vedeti vsi, ki stegujejo svoje krvave] roke na ozemlja Jugoslavije)).
B. B
mo «za liste in kandidate, ki nudijo zadostno jamstvo, da bodo spoštovali katoliško vero in moralo, tako v javnem kakor tudi v privatnem življenju ter pri vzgajanju mladine«.
V Trapani je imel volilni govor voditelj MLI (Movimemto Lavoratori Italiani) Valdo Ma-gnani, ki je poudaril, da soupa-dajo sedanje volitve z resno politično krizo v Italiji, ki jo označuje nestalnost demokratičnih ustanov in pojavljanje strahotnih pošasti preteklosti. Govornik je poudaril, da je za vse to stanje odgovorna vlada in prav tako tudi novofašistična ter monarhistična gibanja, kakor tudi KPI in PSI, ki sta skupno vodili sovjetsko politiko.
Govornik je na koncu govoril o politični funkciji MLI in poudaril, da si t0 gibanje zastavlja zgodovinsko nalogo preporoda socializma v Italiji.
Londonsko mešetarjenje
LONDON, 6. — Danes ni bilo nobenega sestanka tristrar> ske konference, n,a kateri mešetarijo žprada TrsU*k;:r je bil vcčHltelj ameriške »delegacije Hoines zapocbu .na lesLmku zai pripravljanje zahodnega odgovora jma sovjetsko noto o Nemčdji. Ageiacijajf «United Briess» javlja. d»%o se razgovori nadaljevali neuradno o raz-ftih podrobnostih, dodaja pa, da bo verjetno proti koncu bedna objavljeno poročilo o delu konference.
Nov uspeh laburistov
na občinskih volitvah
LONDON, 6. — Laburistična stranka je dosegla novo zmpgo pri včerajšnjih občinskih volitvah. Neuradni podatki, ki jih je laburistična stranka objavila popoldne, pravijo, da so laburisti pridobili 104 nove sedeže irn nadzorstvo r.ad 6 novimi občinskimi sveti.
Pozneje je konservativna stranka objavila poročilo, Id se nanašg na obnovitev 156 občinskih svetov; in 124 pokrajinskih' svetov. Konservativci so dobili 289 sedežev (13 novih, 62 zgubljenih); neodvisni 396 (9 novih, 28 zgubljenih), liberalci 14 (3 novi, 3 zgubljeni), laburisti 505	(821 novih, 14
zgubljenih). Kakor rečeno, pa .trdijo laburisti, da so dobili 104 nove sedeže ln ne 82. V celoti so laburisti pridobil; 9 odstotkov sedežev.
Prasad izvoljen
za predsednika Indije
NOVI DELHI, 6. — Dr. Ra-jendra Presadi je bil z ogromno večino izvoljen za predsednika indijske republike. Dobil je 84 odst. v.seh glasov. Rrasad je bil izvoljen pred dvema letoma in pol za predsedhika Indije na podlagi začasne ustave, sedanje volitve pa go bile prve uradne volitve za predsednika republike. Predsednik je bil izvoljen za prt let.
Danes
' V sv. KRIŽU
(na Križadi) ob 20.30 uri, govorita
dr. Jože Dekleva in Lugenio Laurenti
pri SV. ALOJZIJU
(pred solo) ob 21. uri, govorita
Boštjan Žagar in Bortolo Petronio
na KONTOVELU
ob 20. uri, govorijo Anton Lkmar,
Stanislav Bole in Giordano Sorta
nsii sinusu siimsii:
v BORŠTU
ob 20. uri, govorita
prof. Rado Rauber in dr. Branko Agneletto
v VELIKEM REPKU
ob 20. uri, govorita
Branko Babič in dr. hrane loniič
v COLU-REPENTABRU
ob 20. uri, govorita
Miro Presl in Drago Legiša
Jutri
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI:
v PREBENEGU ob 20. uri, govorita
Stanislav Bole in dr. Jože Skrk
v »ALEŽU ob 20. uri
LJUDSKA LISTA ZA NEODVISNOST:
v PLAVJAH ob 20. uri
V petek:
SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA :
V TRSTU, TRG GARIBALDI ob 20. uri. — Go-
vorita dr. Jože Dekleva So Bortolo Petronio. Na OPČINAH ob 20. uri. — Govorita Dušan Hreščak in Giordano Luxa.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI:
V DRAGI ob 20. uri. — Govorita Miro Presl ln
dr. Janko Jež.
V SAMOTORCI ob 20. uri. — Govorita Anton Uk-
mar in Oton Berce.
PRAVDA ZA PROSTORE V UL. MONTECCHI DOBLJENA		
Šc 0”l	ena Vidali jeva latrlmonio del partito1'razhr	laž inkana
Cerkev posegla
v volilno kampanjo v Italiji
RIM, 6. — V Italiji je volilna kampanja za občinske volitve na jugu v polnem razmahu. Te dni pa je v to kampanjo uradno posegla tudi Cerkev. Škofje iz Campanie so namreč objavili izjavo, v kateri se sklicujejo na direktive, ki so Me izdane že ob priliki zadnjih volitev in ki pravijo, da je vsak vernik dolžan glasovati, ker napravi sicer smrtni greh. Prav tako mora vsak vernik glasovati sa-
Kominformovski samovoljne^ Soranz, Fornazaro in Kneipp obsojeni, da izpraznijo nasilno zasedene prostore v poslopju Založništva tržaškega tiska pri Sv. Jakobu
Okrajno sodišče (pretura) v Trstu je izdalo sodbo glede izpraznitve prostorov v Ul. Montecchi, ki so jih 4. novembra leta 1948 nasilno in proti volji lastnika stavbe Ci-rilmetodove družbe v Ljubljani in najemnika stavbe Založništva tržaškega tiska, zasedli. Okrajno sodišče je na tožbo lastnika, h kateri je pristopilo v prid lastnika in kot najemnik stavbe v zaščito svojih interesov tudi Založništvo tržaškega tiska izreklo šele po treh letih in pol (tožba je bila vložena 18. decembra 1948) naslednjo raz-
J
PARIZ, 6- *“ Danes se je general Eisenhower vrnil iz Rima v Pariz. Na vprašanje za pojasnila o sporu, ki je nastal zaradi zavezniškega poveljstva v Sredozemlju, je general izjavil: »Dejansko schi nekoliko presenečen. Toda če vam ne smem nič skrivati, vam povem, sem skušal ostati izven te zadeve. Imam dovolj drugih skrbi v okviru mojega sektorja«.
*
JOHANNESBURG, 6. — Konec tega meseca bo skupno zasedanje indijskega kongresa in afriškega narodnega kongresa, na katerem bodo določili dan, ko naj se začne kampanja državljanske nepokorščine v Južni Afriki kot protest proti diskriminaciji v škodo Indijcev.
*
WASHINGTON. 6. — Zunanjepolitični . odbor v predstavniški zbornici je danes odobril znižanje vladnega proračuna v poglavju, ki se nanaša na pomoč tujini, za 1 milijardo, 10 milijonov in 900 tisoč dolarjev. Predsednik odbora je izjavil, da se znižanje nanaša na zneske, ki s0 določeni evropskim drža vam.
Strašna nesreča v Julijskih Alpah
Pet mladiH planincev, študentov našlo smrt v severni steni ŠpiKa
in šakali-ha poijjpč. Pompe je
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 6. — V severni steni Špika v vzhodnih Julijskih Alpah se je odigrala te dni velika alpska tragedija,
V soboto je odšlo iz planinske koče v Martuljku v smeri proti severni steni Špika pet planincev starih 21 do 26 let. To so bili trije bratje Ivan, Milan in Janez _ Uršič, študenti ljubljanske univerze, in Hinko Muraus ter uslužbenec sodišča Fran Karner, vsi- iz Slovenske Bistrice. Ko ^so bili že v steni je začelo deževati. Zato sta se dva odločila za vrnitev. Pri plezanju navzdol je enemu spodrsnilo in oba mlada planinca, ki sta bila na skupni vrvi, sta padla v globočino 200 metrov in bila na mestu mrtva.	...........
Ostali trije so ostali v steni
sicer prišla 4« prepozno.
Trije tovarni planincev, s
katerimi so skupno dopotovali v Martuljek, pa so ostali v koči, so jli naslednjega dne poizvedovat za svojimi tovariši, ki se niso vrnili. Ker so slutili nesrečo, so poklicali reševalno ekipo iz Kranjske gore, ki je zaradi dežja in megle začela z reševanjem šele v ponedeljek. Tem reševalcem se je pridružila še gorska reševalna ekipa z Jesenic, ki je našla v steni v viharju in snežnem metežu ostale tri mlade planince, od katerih je bil še samo eden živ, medtem ko sta ostala dva zaradi izčrpanosti našla smrt v steni. Toda tudi rešeni mladi planinec je po nekaj urah zaradi velike izčrpanosti izdihnil.	C.	S.
sodbo, ki med drugim pravi: Obsojajo se zaradi nasilno vzete posesti prostorov v stavbi v Ul. Montecchi štev.
6 in sicer: čitalnice pri arhivu, male dvorane in sob št 47. 48, 49 in 50 sledeče osebe:
1. MANFREDO FORNAZARO osebno in v svojstvu predsednika aCircolo di cultura popolarc Rinaidi:
2. KNEIPP EGIDIO osebno in v svojstvu tajnika aSJGA Settore Rinaidi« in
3. SORANZ LIVIO osebno in v svojstvu tajnika V. sektorja kominiormovske Vidalijeve partije.
Hkrati Je okrajno sodišče odredilo vzpostavitev prejšnjega stanja t.j.. da se morajo izprazniti omenjeni prostori takoj po dostavi sodbe.
Zgoraj navedene osebe so obsojene tudi na plačilo vseh sodnih stroškov.
Podrobnejše poročilo o dolgotrajni razpravi in razsodbi bomo objavili v prihodnjih dneh.
Tudi ta pravda spada v tisto dolgo vrsto tožb, ki jih je vložila tržaška kominformov-ska komanda moskovskih in rimskih agentov z Vidalijem na čelu, da bi uničila slovenski tisk v Trstu proti Založništvu tržaškega tiska in da bi na ta način v kar največji meri pripomogla k iredentističnemu in fašističnemu zatiranju Slovencev v Trstu in s tem prispevala svoj delež k priključitvi Tržaškega o-zemlja k Italiji, t. j. k ponovnemu zasužnjenju naših krajev pod rimskim imperializmom. Čeprav je bilo prav tako kot danes ie pred tremi leti in pol popolnoma jasno vsej tržaški javnosti, še prav posebno pa tržaškemu okrajnemu sodišču, da je izgovor kominformističnih glavarjev o takoimenovanem vpatrimonio del partito« le
ogabna pretveza za hujskanje tržaškega delavstva proti Slovencem. je sodišče kljub temu in s pomočjo številnih kominformovskih iredentističnih odvetnikov vleklo pravdo cela tri leta in pol! Medtem pa so v nasilno zasedenih prostorih prirejali Vidali in njegovi opričniki zabave in plese in hujskaška zborovanja in v njih popivali ter se obnašali tako, da so napravili na prostorih tudi ogromno škodo. O njihovem obnašanju in popivanju pa smo že večkrat pisali v našem dnevniku.
Sedaj pa je končno vendarle napravljen konec tej Vida-lijevi politikantski špekulaciji. Obsodba sama pa je še en dokaz, da je takoimenovani «patrimonio del partito» z vsemi tožbami vred čisto navadna laž in izmišljotina. S to sodbo pa so Vidnli in njegovi pajdaši še enkrat razkrinkani, da so hoteli in da še vedno hočejo s pomočjo laži mobilizirati tržaške delavce za kominformovske u-mazane politikantske špekulacije.
Kot po navadi, bo Vidali s svojim glavnim štabom tudi po tej obsodbi dvignil vik in krik in ponovno skušal nadaljevati z zavajanjem delavcev naj se pod pretvezo «patrimonio del partito» borijo proti «titovcem». Toda njegovo laganje in rogoviljenje bo zaman, kajti vsi tržaški delavci dobro vedo, čigava je stavba v Ul. Montecchi, ki je služila slovenski tržaški prosveti in kulturi že od leta 1912, ko menda o utitovcihv ni bilo še sledu in ko ni nihče zmerjal slovenskih mater z vlačugami, kot dela to letos Vidali.
O zadevi bomo še pisali.
J^Dor glasuje za VIDALIJA, GLASUJE ZA ITALIJO
™9inovejši dokaz za lo najdele v članku kominformovskega sen. Paslora v zadnji šlevilki «Vie Nuove«
PRIMORSKI DNEVNIK
S i 3
7. maja 12M
H
S
MANIFESTACIJA EZUI.OV ppp GESLOM:
Keka Italijanska!
Italijanski!
Danes, sreda 7. maja
Stanislav, Prisnoslav Sonce vrine ob 4.44, zatone od 19.19. Dolžina dneva 14.33. tuna vzide ob 16.57, zatone ob 3.iu. Jutri, četrtek *. maja Mihael, Budislav
Kader
Z dovoljevanjem takih izpadov oblasti ne bodo ustvarile znosnejšega vzdušja med tu živečima narodoma, še celo pa ne bomo rešili mesta
GORICA, 6. Pričelo se je i novanj itd., medtem ko so do-lepo vreme in z njim šovini- mačini za vse te življenjske
stične manifestacije, ki naj bi na umeten način poživile go-riško prebivalstvo in dokazale, da je kljub tolikim gospodarskim težavam italijanski duh v tej «italianissimi in san. ti citta« še vedno dovolj čil.
Za spremembo so organizirali manifestacijo istrski in dalmatinski begunci. Toda vre. me jim na žalost ni bilo naklonjeno. Kakšna škoda! Neizkoriščena je ušla prilika, da bi lahko ob lepem vremenu videli, kaj vsega so zmožni ti ljudje, predvsem pa da bi jih lahko prešteli.
Sicer pa kdo ve, da si niso od zadovoljstva mencali voditelji «beguncev» in njihove organizacije roke, ko so videli grdo vreme, ki predstavlja lahko vedno močan argument pri opravičevanju «slabe udeležbe«. Kljub vsemu pa nam je nudil begunski shod nekaj ocvirkov, ki dodobra označujejo njihovo organizacijo kot najbolj šovinistično med vsemi ki prejemajo vatikanski denar, podpore in direktive od same ga De Gasperija.
Tako je bil na sedežu MIR (Istrskega revizionističnega gi. banja), kjer imajo tudi istrski in dalmatinski begunci svoj glavni sedež, razobešen transparent, na katerem je bilo za pisano: REKA ITALIJANSKA, ZADER ITALIJANSKI!
Že samo to dejstvo nam do* volj zgovorno priča, da je bila manifestacija prirejena v najbolj fašističnem duhu. Drugače pa tudi ni moglo biti, kajti znano je, da so njeni člani skoraj izključno ljudje, ki so kot fašistični voditelji sedeli na ramenih slovenskega in hrvaškega ljudstva pod prejšnjo Italijo in ki so po vojni zbežali. Pribežali so pod varstvo De Gasperijeve Italije, ki jim sedaj nudi vso pomoč.
Taka je v praksi klerofaši-stična De Gasperijeva politika z vsemi vladnimi zakoni o pobijanju fašizma. Slovenci jo najodločneje odklanjamo, ker je v bistvu sovražna Slovencem in naperjena proti ustvarjanju boljših odnosov tu živečih narodov. Odklanjajo pa jo tudi vsi ostali Goričani, ker na lastni koži čutijo škodo, ki jo povzroča vlada z do esulov naklonjenim stališčem z dajanjem lepih službenih mest. sta-
potrebe prikrajšani.
Vatikanska duhovščina
v službi rimskega šovinizma
Nadškof Ambrosi je ob udeležbi nsjvJšjih predstavnikov oblasti bral mašo *za deportirance v Jugoslaviji«.
<JURIČA, 6. — Šovinistična tisk je močno poudprii nadškofovo mašo deportirance v Jugoslaviji). Vest je cbjmvil na uvodnem mestu in jo opremil s potrebnimi slikami. Iz vsega tega smo izvedeli, da so se v cerkvi pripravljenega političnega obreda udeležili vsi visoki predstavniki oblasti začenši pri prefektu Giammicheleju, C ul otu, Bernardisu itd.
Zanimivo je, da je na orgle igral dcn ToninttA, to je prav isti človek, ki je bral mašo za fašističnim kolovodjem duče. jem ob obletnici njegove usmrtitve in za katerega je v gori-ški javnosti znano, da ni sovražen novim fašističnim idejam-
Ta. verski obred znova dokazuje, kako cerkvene oblasti izkoriščajo svoj aparat za politične in špekulativne cilje vladajoče stranke in Vatikana. Obenem pa v najjasnejši luči kaže vernim Slovencem, ki še vedno verjamejo v pravovernost in poštenost Vatikana, da je leda že zdavnaj izgubil svojo poštenost in pravičnost, ter da se prav zadnje čase razkrinku-je kot hlapec rimskega imperializma.
Samo kot takega ga morajo s'ovvvski ljudje imeti in zato odklanjati njegove italijanske misijonarje, ki so najvnetejši šovinisti v Gorici.
sko vodstvo k izplačilu osemti-soolirskega zneska za nadproiz-vodnjo od leta 1945 dalje. Včeraj so stavkali delavci nekaterih, danes pa delavci, ki šo za. posleni pri električnem varjenju, osrednjih dvigalih itd.
Stavkovno gibanje se torej odločno nadaljuje. Delavci se povsem zavedajo velikega pomena svoje razredne borbo jn ne bodo odjenjali, dokler "njihovih zahtev ne bodo sprejeli. Vse dotlej pa bodo našli na na-šj strani popolno razumevanje in podporo, kajti ta borba je močan moment celotne delavske borbe za zboljšanje socialnih razmer.
Do 15. maja
prijava družinskega davka
GORICA, 6. — Opozarjamo vse davkoplačevalce, da zapade 15. maja zadnji rok Za predložitev prijave Za družinski davek. Zamudniki bodp kaznovani po zakonu. Prijave je spisati na posebnih obrazcih, ki jih prizadeti lahko dvignejo na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 3, ali pa na občinskem protokolnem uradu.
- . - :
Slovenske vasi vzdolz državne meje proti videmski pokrajini so med najbolj zanemarjenimi na goriškem. V va-sl Jazhjne so na primer mladinci v zimskih mesecih ssroi za sito popravili ceste, da so Jih lahko uporabljali. Kljub njihovemu prizadevanju pa imajo oblasti zg zahteve vaščanov gluha ušesa. Solo in cerkev je v skednju. Pokopališča pa sploh nimajo. Na slik! jazbmski zvonik pod vlado krščanske demokracije.
zT
U Zibiu h& dogaiaic cuclm leči!
Volilna kam. panja v Trstu je v pol-nemrazmahu. Stranke, strančice in organizacije snubijo volivce na načine, za katere bi človek svoj živ dan upal priseči, da jih iz določenih vrst ne bodo slišali, in vendar ...
,. .Tržaška krščanska demokracija je po baronu. Rodolfu di Rinaldiniju spregovorila slovensko ...
Ta baron je na tržaškem ra-dru za rtas Slovence na Gorškem spregovoril nekaj nadvse dragocenih besed. Dejal je, da bo dala Italija široko avtonomijo mali toda politično visoko razviti slovenski manjšini ob Jadranskem morju.
Kako bi bilo prijetneje, ko bi lahko Slovenci pod Italijo na dokazih' spoznavali mtalijan-sko naklonjenost do slovenske avtonomije■». V tem primeru bi bile vse besede odveč.
Ker pa dejanj ni, morajo priti na pomoč besede.
Slovenci p Italiji snio doživeli že lepo vrsto volitev in z njimi lepo vrsto obljub; avtonomije pa niti od daleč ne!
Zato jo tudi najnovejšai baronova obljuba ne bo Pričarala.
O NEZDRAVEM PISANJU
Most Svetega Kvirina
stičišče Slovencev in Furlanov
Čedad res ni popolnoma slovenski, še manj pa je Dreka «italianissinw»
V zadnji številki lističa «Pao-si luoi«. ki ga tiskajo v Čedadu za bralce beneških dolin, je bil objavljen, polemičen članek.
Do tega dejanja je list spodbodlo pisanje slovenskega goriškega tednika «Derwokraei-
Avtobus na koncert
v Trsi
■ Zveza prosvetnih društev v Gorici organizira danes avtobus za Goričane, ki nameravajo na koncert pianistke Damijane Bratuž in sopranistke On-dine Otte, ki bo nocoj ob 21. v Avditoriju v Trstu.
Odhod izpred kavarne Bratuž ob 19. uri. prijave sprejema Prosvetna zveza v Ul. Ascoli 1 samo še danes do 12.
Nove stavke
v GRDA
Danes so enotno stavkali delavci mnogih oddelkov.
ja«, ki je y eni svojih zadnjih številk pisal o beneških vprašanjih. V članku lista «P. T.» poudarjajo, da «iii potreba novih branilcev interesov prebivalstva beneških' dolin« in da ni demokratičen tisti, ki. se za takega proglaša, ampak «samo oni, ki se bori zp svobodo in pravico do svobode«.
Vendar se list s termi besedami ne zadovoljuje, ampak nadaljnje z razglabljanjem narodnostnega vprašanja, ki ga je
načela v svojem članku* ((Demokracija.«. . List piše, da prepušča svojim ottateljem v C e- „	  —,	—.
dadu in drugim frakcijam te IN-O; v torek 13. z začetnica*' občine kakor tudi ljudem iz be- P-Q, v sredo 14. z začetnic«®
z začetnicami H-I, v četrtek * z začetnicami IO-L, v Pete* z začetnico M, v soboto ■
KRATKE VESTI Iz beneških vasi
TRZIC, 6. -r- Stavkovno gibanje v Združenih jadranskih ladjedelnicah se nadaljuje nezmanjšano silo. Delavci posameznih oddelkov še vedno prirejajo dnevne stavke, da bi prisilili trmcglavo, protidelav-
IZPRED SODIŠČA
NASILNEMU ZIDARJU
znižali kazen za polovico
GORICA. 6. — Lanskega no vembra se je moral 40-letni zi dar Sitar Emil iz Podgore zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Krminu, ker je nekaj časa prej vinjen nadlegoval piesalce v gostilni «All’oroIo-gio di Brazzano« v Bračanu Ker je ozmerjal orožnike, ki so mu veleli, naj zapusti dvorano in jim ni hotel pokazati osebne izkaznice, ga je krmin-ski sodnik obsodil na 7 mesecev zapora in plačilo 7.000 lir globe.
Sitar je proti obsodbi vložil priziv, ki so ga danes pregledali na tukajšnjem kazenskem sodišču. Na prizivni razpravi so Sitarju znižali kazen na 3 mesece in 4 dni zapora ter plačilo 1.666 lir globe.
Na policijski opomin
se je požvižqel
GORICA, 6. — Pred časom je goriška kvestura izgnala iz našega mesta 32-letnega Bazzea Jožefa iz Tržiča in ga opomnila, da se ne sme več vrniti v Gotico. Kljub opominu pa se je Bazzeo nekega dne lanskega septembra vrnil v Gorico in na svojo nesrečo zopet zašel v policijske mreže. Zaradi nezaželenega obiska so ga policijske oblasti zaprle in ga prijavile sodnim oblastem. Na okrajnem sodišču so ga zato preteklega novembra obsodili na 40 dni zapora. Bazzeo je proti kazni vložil priziv, v ka. terem je navedel, da ga je v Gorico proti njegovi volji zvabil neki prijatelj in na tej podlagi prosil oprostitev. Sodišče je danes delno sprejelo priziv in Bazzeu znižalo kazen na 20 dni zapora.
4= 4* -k
Nato so pregledali priziv 30-letne trgovke indrigo Elvire iz Gradeža, ki jo je okrajni sodnik iz Gradeža pred časom obsodil na 6 mesecev zapora, ker je iz nemarnosti zakrivila konkurz svoje trgovine. Kazen so ji znižali na 4 mesece zapora.
Ul. I. avgusta 11, lahko ogledajo sledeče okrožnice' uvoz bombaža in volne iz Sirije; izvoz jabolk v Francijo; razdelitev drugega šestmesečnega kontingenta cementa za izvoz v Turčijo; povečanje Italijanskega izvoza v Irak; razvoj trgovinskih izmenjav med Italijo in Kanado; izvoz na carino zajčjih kož do 30. junija 1952; izvoz lahkih govejih, telečjih in konjskih kož, s plačilom v dolarjih — podaljšano do 31. julija 1952; izvoz sode; takse na inozemske račune.
Torjan
V tej vasi so ustanovila ljudsko šolo, ki je bila izpopolnjena z vočemim tečajem. Te dni Pa go učenke večernih tečajev otvorile razstavo, na kateri so prikazale svoja ročna dete. O-ivorjena je bila ob prisotnosti velikega števila predstavnikov oblasti. Pokroviteljstvo je prevzel poslanec Carrari. Vendar je treba resnici na ljubo povedati. pri čemer no mislimo obsojati Furlanov, da je bil Čarnem izvoljen v Furlaniji; vendar pa je mož iz Lombardije. To marsikaj pove.
Klodič
V tretjem razredu osnovne šole V Klodiču je pri pouku risanja neka učenka narisalg v zvezek italijansko trobojnico in nanjo narisala srp . in kladivo. Učiteljico je to zelo raijdzilo. Drugim učencem'je pojasnila, da je učenko te stvari naučila rtjena sestra, ki s; uči v rio-verakem dijaškem domu v Gorici.  . . . ...	-	•
Tudi iz tega dogodka s« vidi, da je slovenski dijaški dom v Gorici šovinističnim Solna-kom v Benečiji trn v peti, ker jim vsak dan. sproti podira njihove načrte o raznarodovanju beneških Slovencev. Ta nestrpna učiteljica, kakor tudi cela vrsta drugih šolskih in oblastnih predstavnikov, kj bi padi preprečili odhod slovenskih otrok v goriški dijaški dem in zato obljubljajo brezplačno šo lanjj ter ustanovitev italijanskega dijaškega doma v Rubi-pjaku v bližini Čedada, naj bo do prepričani, da bo sloven-ki dijaški dom v Gorici kot doslej vztrajno budil narodno zavest med beneškimi dijaki, ki so pripravljeni učiti se y svojem materinem jeziku. To je naša narodna dolžnost, od katere ne bomo odstopdi.
Št, Peter Sloveuov
Svojčas je bilo v tisku in no-1 go pisano o možnostih podaljšanja železniške prog.; do St. Petra Slovenov, v zadnjem ča. su pa se le nad tem vprašanjem zgrnila velika koprena pozabe. Nastaja vprašanje, zakaj v dohatenetn obdobju t;ako pogosto rešetajo nekatera vprašanja, pripravljajo načrte tudi na uradih Trgovinske zbornice, vzbujajo np umeten način med prebivalstvom vroče želje po uresničitvi, potem pa v.e sku-paj spravijo v predal in molčijo kot grob. Nedvomno obs/a-jajo za tako ravnanje določeni razlogi, katerim bi lahko rekli politična špekulacija. Naravno je, da prebivalstvo nad tem' ni navdušeno, ampak da izraža dobro mero nezadovoljstva.
Ako bj imeli upravni in gospodarski krogi resnično željo po zboljšanju prometnih’ zvez teh krajev, potem bi lahko izvedli številnejše avtomobilske proge, k: bi vzdrževale zvezo mod beneškimi dolinami, Čedadom in Vidmom.
Vendar o vsem tem ni ne duha ne sluha in zato ljuidje u-pravičeno zabavljajo češ, da je veliko grmenja ih malo dežja.
Brdo
Pred dnevi je 74-letni invalid Ivan Cher, odšej, iz Tera v Brdo. Za to pot se je poslužil bližnjice. Sel je po strmo se vzpenjajoči poti, ki veže navedeni vasi. Navadno,se ljudje; ki nameravajo potovati v Brdo. poslužujejo ceste, ki gre iz. Jera v Njivico in jo cd tu dvigne v .Brdo. Vendar pa je krajšnica bolj strma. Pet pelje nad potokom Terom, ki jo ga nekaj nižje zajezili in njegovo silo upo rabl.iajo za pogon bidroel k-trične centrale v Njivici. Poleg nevarnosti, da lahko nepreviden potnik zdrsne v vodb, gro-
! zijo slehernemu tudi globeh, ki so mestoma precej globoke. V eno izmed takih globeli je zdrsnil, Cher, udaril z glavo 0b skalo in se pri priči ubil.
Ko ga je čez nekaj časa vaščan našel, je bil že mrtev. Poklical j.» orožnike, kj so popisali vzrok« njegove smrti. V zadnjem času je to druga nesreča. ki se je na tem kraju pripetila’ v tako majhni občini.
Topolovo
Za vedno nas je zapustila 68-letna vaičanka Alojzija Zu-fearli. P ogreb je bil ob 10.30.’ Udeležilo s« ga je veliko število vaščanov. Pokojnica je bila v vasi zelo priljubljena.
Družini izrekamo naše najgloblje sožajje. ;
V TALARJU BLAGOSLAVLJALI
BREST SREDI TRGA
Laiki, ki so si ob koncu pokrajinskih volitev privoščili lo šalo, so morali pred sodišče
GORICA, 6. — Lanskega junija so trije moški iz Ronk na poseben način slavili konec po. krajinskih upravnih volitev. Preoblekli so se v duhovnike in z molitveniki v rokah uprizorili pravo procesijo, katere šo se udeležili številni fantje in dekleta iz Ronk. Na čelu «pobožnega» sprevoda so ((duhovniki« krenili na glavni trg in tam maševali pod košatim brestom, ki so ga pred odhodom blagoslovili z besedami; «Rasti in širi se v imenu božjem«.
Cim so govorice o «maši» na prostem, o blagoslavljanju in procesiji prišle na uho orožnikom,. so ti kaj kmalu poiskali
«božje služabnike« in jih prijavili sodnim oblastem.
Šestinštiridesetletnega Ma-corinjja Jožefa iz Ronk, 31-letnega Noimasa Silvana iz Ronk m 40-letnega Novottija Danteja iz Selc so obdolžili zasmeha državne vere. Tržiški okrgjni sodnik je pred časom vse tri oprostil omenjene obtožbe. zaradi pomanjkanja, dokazov, Obtoženci sp. namreč trdili, da niso imeli namena žaliti in zasmehovati državno vero, temveč samo se pošaliti iz demokristjanov, ki so doživeli poraz na volitvah. Na današnji prizivni razpravi so na tukajšnjem sodišču potrdili razsodbo tržiskega sodnika.
neškah dolin, naj si ogledajo pisanje goriškega tednika in primerjajo s stvarnostjo.
Kadar , gre borba za naše narodne koristi im za priznanje našega narodnostnega ozemlja, tedaj moramo biti pri dokazovanju te stvarnosti nadvse previdni, kajti nam ni treba, da bi se zatekali k laži in dokazovali za slovenske vasi one, ki niso. Zaman je danes trditi, da je . danes v Čedadu večina prebivalstva slovenska, da je slovenski Purgessimo, Sanguarzo in Sv. Kvirin. Tako pisanje je neresno in nudi našimi sovražnikom dovolj krepko orožje, ki ga pojem posplošijo in obrnejo proti naši pravični borbi. Mi tie smemo biti nacionalistični, 'pač pa j« dovolj, dp ano nacionalno zavedni.
Iz navedene polemik,; lahko izluščimo nadvse koristno jedro in sicer da bi bilo za marsikoga veliko bolje, ako bi se n.e vtikal v stvari, ki mu niso dobro znane, ker bj se na tak način izognil neljubim napakam*, ki naši narodni borbi samo škodijo.
Po drugj strahi pa ju prišla v tej časopisni, polemiki do izraza	tudi uitrašoviniatična
strast italijanskega časopisja, ki je pod člankom z naslovom ((Cividale Romana« iztresel iz sveje šovinistične malhe najbolj gorosjasne zgodovinske potvorbe, ki so lahko samo znak fašističnega fanatizma.
Zaključek naj bo ta: >;ni želijo, da bi bil Čedad slovenski, drugi, da bi bila Dreka (itialte-nissima«. Obe navedbi sta neresnični. Resnica je, da ie most Sv. Kvirina že od nekdaj naravno stičišče slovensko-itali-jansk*; narodnosti, odnosno meja med Furlani in Slovenci. Premnogi Slovenec se ie naselil tudi v Čedadu, ker je ge?po-darsko in zemljepisno središče te dežele in 3e že dandanes pr.jceišen del čedadskega prebivalstva slovenske narodnosti.
Podpora brezposelnim
GORICA, 5. — Pri blagajni občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Baiamonti nadaljujejo z dodeljevanjem podpore brezposelnim. V torek 6. maja so na vrsti brezposelni z začetnicami F-G, v sredo 7.
T-u’ in v četrtek 15. « začettU' cami V-Z.	j.
Zamudniki bodo mora» P poro dvigniti najkasneje i« • maja. Po omenjenem rol™ ‘ do izgubili pravico do podp
Polaganje koblfl
avtomatične centrflj*
Do jeseni bi morala biti zaključena.
GORICA, 6. — V nove avtomatične ^1®*^' centrale opravljajo slednja gradbena dela. M pa že nekaj dni polagalo fonsfci kabel po ceveh, Ki jih pred meseci v ta n®”1?1 ložili po glavnih 3ori®S1i p(, cah. Doslej so kabel p Verdijevem korzu, &&&
Pa so ga pričeli polagat* po Korzu Italija.
Od centrale do kavarne _ ribaldi so položili okoli i:j0 :e trov kabla. Na tem v njem 1.800 dvojnih š*®- ... bolj se kabel oddaljuje c;^ J,. trale in se na posame#™1 žiščih cepi, toliko mani*' število žic.
Govorijo, da bo avtoira ^ centrala pričela obratov« jesen.	*	vjH
Seja občinskega upr<
odbora ^
Nocoj ob 18. se 1,0Ačii-dvorani županstva ski upravni odbor. sedstvom župana bodo o® - e ki razpravljali pr^^av
vprašanjih navadnega . nega značaja. Po žuP*. priporočilu bodo odbornic* gledali proteste, ki jih
na prejela
zvezi
obrtnice neki tvrdki, K* ~jf\, rava odpreti mlekar1*® Cappuccini.
K
VERDI. 15: našega življenja«, F. M. Loy.
VITTORIA. 17: «Dom
v w O
* n	let*
p,
Ca**1
Fennanaez in G. Četdj-CENTRALE. 17: «Ltubm* ^.,1», ca«, U. Spadaro in,. Ae'^ MODERNO. 17: ((Vratij* ta«. J. Wayman in -ridan.
tSle more biti za demokracijo, svobodo in neodvisnost, kdor ni zagovornik bratstva med Slovenci in Italijani
Predvčerajšnjim je na radiu Trst, J, imel; kandidat liste Slovarisko-italijanske ljudske fronte tov. Bortolo Petronio naslednji govor;
Prodajal je ukradeno kolo
Kolesa pa ni ukradel kot mu je očitata obtožnica
Vesti za trgovce
GORICA, 6. — Zveza trgpv-Cev za goriško pokrajino .‘■poroča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v
GORICA, 6. — Devetnajstlet. ni Pettarini Piacentino iz Ul. Leoni n je moral 5. decembra lani zaradi obtožbe tatvine na zagovor pred kazensko sodnijo. Pettarinija, ki je mehaniku Omeetu na Korzu prodajal moško kolo najprej za 15 tisoč lir in je ceno znižal na 5 tisoč, samo da bi se rešil vozila, je policija osumila tatvine in ga prijavila sodnim oblastem. Kljub temu da je Pettarini trdil, da mu je kolo zaupal neki financar in ga prosil, naj mu ga proda, so ga spoznali krivega tatvine in ga obsodili na 6 mesecev zapora in plačilo 10.000 lir globe. Pettarini je proti obsodbi vložil priziv in zahteval oprostitev Na današ. nji prizivni razpravi ga mu je sodišče obtožbo tatvine spremenilo v obtožbo prodaje ukra-
denega kolesa in mu vsled tega kazen znižalo na 2000 tir globe.
Iz zapora v bolnico
GORICA, 6. — Kot smo poročali, so včeraj orožniki iz Romansa aretirati 2b'-letnega Bertonija Orlanda iz Ronk, ki se je pri Romansu ponesrečil z lambretto, na kateri je vozil vrečo z 11 ukradenimi kokošmi. Bertonija so orožniki pripeljati v goriški zapor, kjer ga je jetniiki zdravnik pregledal in odredil, da mora Berto-ni zaradi ran, ki si jih je prizadel pri nesreči z lambretto, v bolnico. Tako so Bertonija v spremstvu orožnikov pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa v mpstno bolnico, kjer se bo moral zdraviti deset dni.
Slovansko-italijanska ljudska fronta je organizacija, ki v tej volilni politični borbi stvarno postavlja vrsto zahtev prebivalstva tega ozemlja. Fronta je osnova in središče za uresničenje, načela, ki vse-huje najbolj vzvišene moderne politične in socialne težnje narodov: načelo bratstva in enotne, politične akcije o-beh narodnosti, ki je najbolj pozitivna stvar v naši deželi,
Ljudska fronta v Trstu je zaradi svoje značilne sestave nosilec tako važnih in splošnih izkušenj, da predstavlja v tem važnem zgodovinskem času dobrega vodnika ljudstva. Bratstvo, skupne težnje, in skupno politično akcijo med obema tu živečima narodoma bomo dosegli samo z zmago nad vsakim ostankom rasizma, z razvito politično in demokratično zavestjo s socialistično, napredno zavestjo. Prav zato so voditelji in pristaši Ljudske fronte zavestno demokratični in socialistični; zato so antifašisti, so nasprotni Kominf or mu. Oni razumejo zgodovino, njen razvoj, njene nauke in gledajo naprej, v bodočnost.
Ljudska fronta se bori, jda bi se tržaška občina rešila stoletnega monopola kaste, ki ji je občina sredstvo za zadovoljitev interesov privilegirane manjšine na škodo aktivnega prebivalstva. To je osnovno. Toda z glasom 2.7. maja se bo izrazilo tudi zadržanje in politična usmerjenost. Smo marksisti in delujemo v okviru objektivne stvarnosti krajevnih dejstev in mednarodnih dejstev in opuščamo sentimentalnost. Borimo se, da Italija ostane v svojih sedanjih stvarnih mejah. To je pozitivno za mir, na tem kočljivem geopolitičnem predelu. Smo za neodvisen Trst, za spoštovanje mirovne pogodbe, z.a Svobodno tržaško ozemlje, ki bo imelo stvarna jamstva,
Za zmago v borbi za tržaško občino, je potrebna dosledna sila, demokratična in neodvisna, z delavci na čelu.
Nihče ve bo spoštoval mirovne pogodbe, če nc bodo
slovenski in italijanski delavci združeni, ie še nadaljnji tisoči delavcev ne zapusie dvoumnih položajev (so za demokracijo, proti neofašističnem suženjstvu: proti italijanski ekspanzionitrtidni politiki, pa so kljub temu vključeni v kominformističhe in demo-kristjanske vrste,). Borba za zmago, nad reakcionarnimi silami zahteva prelom z dvoumnostjo politike, vodstva Delavske zbornice in. Enotnih sindikatov. Ljudska fronta, bogata z izkušnjami tržaškega delavskega razreda izjavlja, da ne more. biti komunist, socialist, dosleden■ demokrat kdor ni proti imperialističnim zahtevam italijanske buržoazije.
Ne zavira politične akcije o-nih, ki sanjajo o povračilu. in ciljev italijanskih konservativnih krogov, kdor ne obsoja politike vodstva italijanske komunistične, partije, kdor nima voditeljev Nennijeve stranke za hlapce, kapitalizma, kdor ne prelomi s politično usmerjenostjo modernega iredentizma, ki nadaljuje politično akcijo starega nacionalizma in .fašizma. Ne more. bit i za demokracijo, za svobodo in neodvisnost oni, ki rti zagovornik bratstva med Italijani tn Slovenci. Ne more biti krepkega in odločujočega indi-pendentističnega gibanja, ki bi se lahko borilo 2 resnostjo in perspektivo uspeha, če. ni borbe tudi za socialne težnje, delavcev. V Trstu nc more biti socialdemokratične in republikanske politike, ga ti ljudje ostajajo na ideološkem in političnem stališču kapitalistov. 1 špekulantov in izkoriščevalcev delavcev, ki so vezani na interese monopola in italijanske države.
Ljudska fronta se bori v o-hrambo narodnostnih pravic Slovencev, za enotnost med. vsemi Slovenci. Ne more bili za to obrambo in enotnost oni, ki ne brani in se ne navdihuje ob načelih osvobodilne borbe, ob načelih socializma. Kdor ni za enotnost italijanskih delavcev, noče in ne deluje ra enotnost Slovence v, Socialisti Julijske krajine, re-
publikanci, levo krilo demo-krščanskega gibanja ne morejo biti,za mir in napredek, če ne obsojajo politike «življenjskega prostorov, če ne obsojajo preteklosti, polne sramot in blaznih dejanj. Stvar in interese delovnega ljudstva branimo lahko le enotno, v okviru lastnega razreda. Ni mogoče, kakor delajo voditelji Delavske zbornice, sklicevati se na delavce iv. njihove težnje, hkrati pa biti na stališču kapitalistov glede osnovnih vprašanj, t. j. biti opora italijanskega kapitalizma iv njegovih ekspanzionističnih ciljev.
DNEV	H	iHJl
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA		
Tragična smrt zaradi nenamerne	pod dvigalom sprožitve stikala	
Lastnik podjetja; ki nadzoruje dv igalo, oproščen vsake krivde, ker je v času nesreče dvigalo brezhibno delovalo		
30. januarja 1950. leta se je I nem telefonsko zahteval po-(isplošnih hladilnikih« (fri- j moč gasilcev, da bi Rusia, ki
goriferi generali) dogodila huda nesreča, ki je terjala življenje tedaj 43-letnega Gio-vannija Rusia stanujočega v Ll. Cavana. Nesrečni mož. ki je bil zaposlen kot zidar pri družbi, je tistega dne okoli 15. ure ostal stisnjen med okvirjem vrat oziroma gornjim obokom in železnim podom dvigala za bremena.
Nesrečo je prvi opazil neki agent policije, ki je takoj obvestil poveljstvo in obe-
Delavci v CRDA
napovedali za danes kratko stavko
V zadnjem hipu odložena stavka tiskarjev. 500 lir predujma na teden tiskarjem Z'1'l
Danes bodo v ladjedelnici Sv. Marka, v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah in v tovarni strojev, to je v vseh podjetjh CRDA. delavci zapustili delo ob 14.30 uri, eno uro kasneje pa bodo imeti sindikalno zborovanje na dvorišču Delavske zbornice. Sindikalni organizaciji sta tudi zahtevati začetek pogajanj na Uradu za delo. da bi našli rešitev za ta spor, preden bi se začelo bolj ostro mezdno gibanje.
Ker so italijanske sindikalna organizacije napovedale za danes 24-urno stavko tiskarskih ut kartotehniških delavcev, so napovedale stavko tudi sindikalne organizacije v Trstu, ki so navezane na Italijo, v zadnjem trenutku pa je prišla iz Rima vest, da se bodo na pobudo italijanskega ministrstva za delo obnovila pogajanja med delodajalci in sindikalnimi zastopniki. Zato so italijanski sindikati stavko odpovedali. Jasno je, da so zato odpovedali stavko tudi v Trstu, kar ponovno potrjuje, da tržaška sindikata prav nič ne pomenita in samo posnemata to, kav delajo sindikati v Italiji.
Ravnateljstvo tiskarne Založništva tržaškega tiska pa je
izdalo včeraj naslednje poročilo:
uTovarniški odbor lc tiskarne jc v imenu vsega osebja ponovil davi nekatere zahteve po izboljšanju plač. Ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska bo skupno s tovarniškim odborom podrobneje razpravljalo o teh zahtevah v prihodnjih dneh,
U prvi diskusiji s tovarniškim odborom se jc ravnateljstvo ZTT ’ sporazumelo, da bo dalo tedenski predujem S00 lir. ki bo enak za vse. uslužbence tiskarne. Ta povišek ne pomeni za obe stranki nobene obveznosti glede poteka in zaključka pogajanj.
Predujem bodo začeli izpla■ čevati že ta teden«.
Izpiti za imenovanje
v trgovinski mornarici '
10. junija t. 1. bodo pričeli pri tržaški pomorski direkciji izpiti za dosego Imenovanj v trgovinski mornarici.
Kandidati morajo predložiti do 31. maja t. ]. prošnje, sestavljene na knlkovanem papirju za L 24 in opremljene z vsemi predpisanimi listinami.
pa je že med časom podlegel, rešili iz tragičnega oklepa. Gasilci so svoje delo tudi izvršili toda pri tem so morati s plamenom prerezati železni pod.
Po strogi preiskavi, ki jo je policijska oblast uvedla da ugotovi krivdo, je prišla do zaključka, da je hotel Rusia preiti s samokolnico, polno opek. po najkrajši poti iz dvorišča v notranjost hladilnikov. Ta pot. je bila tovorno dvigalo. Zavozil je s samokolnico na sredo, vendar se dvigalo kljub pritisku na gumb 111 premaknilo z mesta. Ko pa je Rusi hotel izstopiti pa se je dvigalo začelo dvigati tako nepričakovano, da je Rusia najprej udaril z glavo ob obok ter padel in obležal pol na dvigalu, pol izven. Dvigalo je nadaljevalo svojo pot in se ustavilo šele, ko je bil Rusi stisnjen.
Kazalo je, da je treba pripisati krivdo slabemu delova n ju dvigala, ki se je dvignilo kljub temu, da so bila vrata odprta, kar se nikakor ne bi smelo dogoditi. Zaradi tega so solastnika elektromehanične delavnice ((Bandelli in Mocnich«, ki je imela nalogo kontrolirati delovanje strojev, Giusta Mocnicha iz Barkovelj prijeli in ga prijaviti sodišču. «ker je 30. januarja 1950. leta 3 tem, di ni kontroliral delovanje dvigala, povzročil smrt zidarja Giovannija Rusia, ki je ostal stisnjen med obokom in podom dvigala, ki se je kljub odprtim vratom premaknilo«. To trdi seveda obtožnica medtem ko je Mocnich dokazal, da nima nobene krivde. Takoj po nesreči je osebno prišel na ttiesto in vpričo drugih ugotovil, da je dvigalo brezhibno delovalo. Možno pa je, da je Rusia z rokami sprožil kontakt, ki je spravil kljub odprtim vratom dvigalo v tek. kar je zelo lahka stvar.
Sodišče je po zaslišanju vdove pokojnega, ki je izjavila, da je po smrti moža prejela 200.000 lir, njena sedaj 22-letna hčerka pa 500.000 lir. ter drugih prič, oprostilo Mocnicha s formulo, da ni izvršil dejanja.
GLASBENA MATICA V TRsT
priredi -2 DANES 7. MAJA Jflll
ob 21. uri v AVDITC
sopranistke	g
OM>l \K ©"*
in pianistke
»ahijam; b*1
ki®'
Pevko spremlja L* š„r v ir ju dr. Gojmir U .
-: :n 1 ...........
Vabila so na raz'r>n;cf 6,' veži tiskarne v U •	j3.
Frančiška 20 o„d OP®" in od 17. do 19; ."‘od 0* zarjamo, da VBD*l*,g ty povedanega konc jjgjo grebškega zbora n ..^ 1« za vstop. temv&AP
tkite in
fhiuMki
vmtf. *
France
si I. del,	7hrajlO
nez Trdina IH. del.	pol
'del®
of:»
KftSfSrSsg?
polplatno	očasne	^
Križanič: Klllatno	c
tematika, P?.lpIpravljifedu Vida Brerf- m^jr.
Marjetici. z L„]atno ~
pomladi, P°lp‘a slOV^V
DOBITE J^’gArNAH
“thstu S o°b,C
J*"0
in
Pn ~
Severo
Vpisovanj® t-vpr®5?'*;
«Adria-l%le4oi>
OD
»sto italiin proletariata - diktatura birok
NOČEM«) VEC ITALIJE
if,v'ajanif>m 1in-s Potopnim “je v ,?olozajev birokra-iu, n ^ astl so bile v obdob-tVKP(b)L^pretr>loma v CK
začel že v n *u’ ,StaIin iih ie
ton smrti Pri* t;ih pc> L?|-'čistku .J •	1	^VSjanju teh
iih srpš?. le Posluževal najgr-4!wV,^taVM)a frak-!“vMiUš*va rakcl]1’ sklepanja
ci» ter v „S-Pr,lnierne'iš0 i:ak' butlcii -K»n?®rlmemejšem tre-
avSuttT?*1, hnbet nekdapp
Seli . vr®kciji. fr Pis^l Uarja 1925 ie fata-lih Sškil?euU iai?ed v:xiil‘
Ilovu- «T komunistov, Mati metanu,2 -Sem energičn--> pro-Zastrm • 12 Partije tovarišev, Jfc «°pajo drugačno gledišče, ker aB=iP 1 temu> ne zato, 'e mkm ]em. tis‘e. ki druga-taia •DJjJ.J)ac Pa zato, ker je tia 2a ;!ika v Partiji primerja in mt u Prisilnega molčati n».„.?llovanja, za režim,
V^Su^«samokritike
^eenrmv?10}! Ieta 1925 Pa av' tem	besed vztraja na
Trocki i- . vržejo iz partije >«* n» Y?7J6g,wi Pristaši. 1927. ter.očjr, ni kon§resu se je s Irak,-;;. Buhamnove «desne» tajožji s??8!131 na svoje bivše l; Trockem	12 borbe pro-
Ks,tienieva,U’ ~ Zmovijeva to
V letih 1928 in 1929 je izločil iz vodstva ter politično popolnoma onemogočil dotedanjo zavezniško »desničarsko frakcijo« z Buharinom, Rikovini, Fiatakovim in Tomskim na čelu. Politiko «prisiljevanja k molku in zastraševanja», ki jo je nekdaj obsojal, je Stalin nadaljeval 1930. leta. tako da je (brez procesa in obsodbe) streljal kavkaško skupino članov CK s starim boljševikom Lo-mazejevim na čelu.
Ko je ponovno nastopila običajna »mirna« doba, v kateri je stalinizem utrdil že dosežene pozicije, je ob koncu leta 1934 prišlo do precej tajinstvs-nega umora Kirova. To je bilo pravzaprav znamenje za začetek zadnje faze ((likvidacije« vseh Stalinovih nasprotnikov, za začetek množičnih umorov v vsej državi, znan pod imenom «čistka». ((Prisiljevanje k molku in ustrahovanje« je postala že zastarela ter za sedaj že premalo učinkovita metoda. Stalinova novokrščena NKVD je začela z množičnim zapiranjem in obsojanjem članov partije ter njenih nekdanjih voditeljev. Po vsej Sovjetski zvezi so nenadoma odkrili tisoče zarotnikov, ki so sodelovali pri atentatu na Kirova. Ko je verjetno že samemu Stalinu števi-
lo Kirovih morilcev postalo smešno veliko, je odkril drugi način nadaljnjih likvidacij. Vsak, kdor je bil zaprt je bil ali ((izdajalec«, «vohun», ((zarotnik«. »terorist«, (»saboter« ali kai enostavno »sovražnik socializma«. V avgustu 1936. leta je bila postavljena pred sodišče prva skupina teh «špijonov». To je bila le napoved za celc, vrsto tako imenovanih «mon-ster procesov«, katere so spremljala množična zapiranja v partijskem, gospodarskem, upravnem in vojaškem aparatu. Temu je sledil proces »sedemdesetih« v februarja 1937. leta. V maju istega leta je «izvr.šil samomor« stari voditelj glavne politične uprave ideče armade, G.amarmik. Takoj za tem so na tajnem procesu bili obsojeni na smrt najvišji vojaški voditelji. Istega leta so bili likvidirani mnogi člani CK ter maršali rdeče armade. 1938. leta je bil veliki proces ('dvaj3etorice»J Na koncu se je vse obdobje »čistk« zaključilo z likvidacijo samih organizatorjev teh množičnih umorov — komisarja NKVD Jezova, člana politbiroja Ko-sareva in predsednika sodišča vseh velikih procesov Ulricha.
Od 71 članov CK VKP(b) in 67 kandidatov CK, ki so bili izvoljeni na 17. kongresu par-
tije V januarju 1934. leta' (torej neposredno pred začetkom «čistk») je dočakalo 18. kongres, marca 1939, vsega 16 članov in 7 kandidatov. Stalin je potemtakem v »čistkah« očistil svoj centralni komite - 55 članov in 60 kandidatov. Ko pa je na koncu odstranil še svoje najbolj vpeljane sodelavce. v te, zločine, je naglo ustavil val histeričnih likvidacij. Po 18. kongresu ni bilo več množičnega zapiranja članov partije. Včasih so bili še izključeni iz CK, odstranjeni s svojih položajev ali pa so skrivnostno izginili posamezni vidnejši voditelji kot na pr. Voznesenski. Kuznjecov, Popov in drugi. Gotovo so včasih bili odstranjeni. ter izginili po položaju nižji voditelji ter navadni člani partije, vendar vse to ni nikoli doseglo obsega velikega čiščenja v razdobju cd 1935. do 1938. leta.
Po vsem tem se da zaključiti, da so «čistke» zares utrdile Stalinovo osebno oblast. Vendar to še niso dokazi, da so »čistke« v stvari predstavljale utrditev korenite spremembe v sovjetski državi in definitivno utrditev novo zgrajene birokratske diktature nasproti nekdanji diktaturi proletariata. Končno vsa imena, ki smo jih navedli, ter vse številke govorijo
samo o borbi in krizi v ozkem krogu vodilnega sloja v CK VKP(b) in v sovjetski vladi. Mogoče so »čistke« bile samo neka vrsta pokolja na Olimpu in niso imele večjih posledic za strukturo vse partije, države in družbe? Imamo podatke, ki zelo jasno govorijo o globljem pomenu «čistk».
Na 17. kongresu partije, v januarju 1934. leta, neposredno pred »čiščenjem« je bilo še 22,6 odst. delegatov, ki so bili člani VKP(b) iz časa pred 1917. letom, t. j. iz predrevolucionar-nega razdobja.
Na 18. kongresu marca 1939. leta, torej po «čistkah», je bilo tel; le 2,4 odst. Torej samo ena desetina je preživela čiščenje partije.
Na 17. kongresu je bilo 17,7 odst. članov iz 3917. leta t. j. onih, ki so v dobi revolucije stopili v partijo.
Na 18. kongresu je bilo teh le 2,6 odst. Torej 40 odst. delegatov na 17. kongresu je bilo članov partije iz dobe pred revolucijo. Na 18.kongresu je bilo teh le 5 odst.
Ta primerjava je še bolj izrazita. ako vzamemo kot poskusno leto 1919. Na 17. kongresu je bilo 80 odst. delegatov tako imenovanih ((starih bolj-
ŠVICA ni ŠVICA
Stalna nevarnost plazov - ležko in siromašno življenje sili ljudi v svet - Ukrepi oblasti, da bi preprečile izseljevanje v doline
' 2f\Ure a*t Pa s prospek-Vseh c?26™- Veliki hoteli
,kžeru
višinah od razkošja
, terP Pa do višinskih leto ior v, •I?0v 2a zimski šport,
a arkt 0 na odrnor nai' laia; “ kracija sveta, kjer dolg čas razni ce-
Venski gleda lisk i igralec
V švicarskih hribih: leglo bolezni in znak siromaštva
]uf.leČen 6,°vek pozna Svi- sarji ter kralji brez cesarstva ~ adno le iz reklame za in kraljestva, razni kani in aga-)5e ure =i,-	kanj ter podobna druščina. Tu
srečujemo le ljudi, ki pod milim soncem ne najdejo druge zaposlitve ter skrbi, kot to, kje bi se lepše in primerneje zabavali. T0 so vtisi s prospekta, z reklame, ki vabi v Švico. Toda ta Švica ni vsa Švica.
Po nekaj urnem napornem pešačenju dospe človek v zakotno hribovsko vas, ki leži vztran od športnih terenov in središč, v vas, ki ne pozna hotelov, razkošja, ki ne pozna ne elektrike ne asfalta, ki ne pozna turizma, ter vsega, kar je z njim v zvezi.
Človek, ki pride iz normalnega mestnega ali sploh dolinskega sveta in življenja tern gor, se sprašuje, kako živijo tj ljudje, kako prebijajo dolgo zimsko dobo popolnoma zasuti v snegu in mrazu. Sem gor pride namreč vigred le še ob koncu maja.
Tu nekje stanuje ln živi edino bitje iz zunanjega sveta in to je vaška učiteljica, ki je zelo pridna in marljiva. V dolgih urah. ko nima kaj početi, piše pravljice in pripovedke za zabavne časopise. Nekoč ie Imela štirideset učencev v šoli. danes jih je le šestindvajset. Zakaj? Odkar nudijo tovarne v dolini večji zaslužek, beži' mladina v dolino. In ko mladina vidi, da je v dolini življenje lažje, ko mladina vidi lepa, čedna stanovanja, ji postajajo bajte v gorah prites-ne, preskromne, presiromašne. Poleg tega je tudi delo v ciollni v tovarnah mnogo manj nap a'
m: jr I
191 -?*£& vhi£s*>	-I	:*7SM
> 'us J°: “P*Ha dopol-bolnišnici v e9« narod.t9rn,ec S'°*
2**1PZVTtila- S* vre*
>h *rQ,„*? pa videli na h-etn J7m*kem odra na
i-' kr,'ecfiaZVnri1! Umetni' P°*red01™ ° tu Jfl21
n iin-nvu !l l,ublvmsk M l u f/apiattko u-
p1”° olta r' bod° ”«)-°'0fnia„ y *P.owinu
‘5httWear^effa ipra!’ Cerko„„u ° eni «H«m-
?	v Cankar-
l°r’3on.V*an>u v dolini
hur
k0t%rair r^VlP
'h,
j"*rievem f,rr^nika v
1’bslc
ser ui ]Vnvee tu-*«žil ‘ie J* V svojih
Sr“'
s
"No stner •	?* ’jnd-
t>a izražala s°teli,i. z?a dejan-ieV^j dr/6'0' N«pi-
n	med	T	in nTrto
Ir^atere L ^terimi so 'io f}sr6en „ar °re do'
,ži’;l(p„n. odmev.
< - venjsko
lišpl
nilj posvetu 'C"' ki bo ,,dameu v
im p
"aR'«alo tudi
igralce nje-
no, kakor pa d bi o v gorah, kjer poleg stalnega napora preti ljudstvu tudi stalna nevarnost plazov.
Švicarske oblasti so pravočasno opazile nevarnost bega prebivalcev gora v dolino. Vsako bolezen začneš uspešno.zdta-viti le, če poznaš njen vzrok. Tudi švicarske oblasti so uvidele vzrok tega zapuščanja gora in so začele lajšati življenje tem hribovcem na več načinov. In vendar je še premalo storjenega.
Prvi ukrepi proti temu so že stari. Ze v prvih petdesetih letih prejšnjega stoletja so posamezne kantonske oblasti izdale posebne zakone, ki so urejali pogozdovanje goličav ter posek ter zakone o zaščitnih predelih in pasovih. Enako je bilo urejeno tudi glede kudour-nikov. K temu .so bile oblasti prisilile razne nesreče,' ki so se vrstile druga za drugo. Cele vasi s prebivalci vred so ostajale pod plazovi. Pod pritiskom te stalne pretnje, te neprestane smrtne nev.arnosti, so se mnoge družine ali celo zaselki izselili iz svojih domačij v dolino ali pa celo v inozemstvo.
Prebivalstvo gora živi skoraj y nekem avtarkičnem duhu. V.se, kar potrebuje, skuša predelati doma. V nekaterih predelih kakor na pr. V Berner Obeiiandu, v Glarnerlandu, v Toggenburgu se je zelo razvila domača obrt, ki dopolnjuje živinorejo. Kljub veliki skromnosti prebivalstva pa vse tč nič ne pomaga, kajti tako domača obrt kakor tudi živinoreja sta podvrženi stalnim krizam. Leta 1933. so mnogi kmetje teh predelov zaradi krize prišli prav ob vse.
Ze prej smo omenili, da beži hribovec v svet. Rekli smo tudi zakaj, Ce zaide dolinski turist v te zapuščene kraje, gleda ves navdušen in občuduje pri rodne lepote ter se navdušuje nad njimi. Skoraj da zavida hribovcu njegovo življenje. Ne vidi pa turist težkoč in naporov, ki jih mora prenašati hribovec. Težko delo pozimi pri spravljanju lesa, težko in naporno delo poleti, ko mora zbirati seno za zimsko klajo, šop za šopom, med skalovjem. Onih nekaj njivic ali vrtov, kjer je več kamenja kot zemlje, ne more obdelati v,se tja do konca maja. do junija in, v najvišjih legah, pa celo do prvih dni julija. In, popolnoma razumljivo, da mu te njivice ne zadostujejo za prehrano.
Zaradi tega so odrasli člani družine prisiljeni iskati si na-
domestnega zaslužka drugje, in sicer kot gozdni delavci, kot cestni in sploh' gradbeni delavci ali pa. planinski vodiči in hotelski strežniki, ženske pa se ukvarjajo kot hotelske uslužbenke ali pa izdelujejo čipke.
«Kaj naj počnemo tam gor, ko pa zemlja noče in ne more dati več kot je dala takrat, ko sta bila le oče in mati sama, danes pa nas je' številna dru žina», rečejo navadno mladi hribovci, ki pridejo v mesto za delom in kruhom. In ko dobi mladenič ali dekle zaposlitev, Se vrne navadno domov le ob božičnih dneh, da preživi praznike v družini. Oblečen je že po mestno in z žalostjo gleda na to skromno »hribovsko gnezdo«, kjer je vse tako majhno in skromno, mrzlo in vlažno, temno in umazano ter zakajeno, dočim je v dolini vse tako veliko, svetlo, čisto in toplo. Tu V hribih spi vsa družina od staršev pa do vnukov, vši spijo v eni sobi, ki je majhna in mržla v dolini pa ima sam svojo sobo. Tako pripovedovanje posluša vsa družina in mnoge zamika dolina.
Pa vendar ne smemo misliti, da švicarski hribovec, ki je odšel v svet za kruhom, pozabi na svoje hribe. Pogosto se dogaja,, da se biyši izseljenec vrača na st.ara leta spet v svoje rojstne gore, da tam .v miru preživi svoja stara leta.
Ze prej smo omenili nekaj ukrepov, ki so jih izdale švicarske oblasti za to, da zavrejo beg hribovskega ljudstva z doma. V novejših časih-so-uvideli, da je zvišanje življenjskega standarda edino sredstvo, ki bo zadržalo ljudi doma, zato so lansko leto zvezne oblasti določile štirinajst milijonov frankov samo za sanacijo stanovanj hribovcem. Vsak hribovec, ki si hoče preurediti stanovanje, dobi od države povrnjenih 50 odst. stroškov.
Ne smemo si misliti, da je to preurejanje stanovanj ie neka težnja za udobnostjo. Ne, to je nujna potreba. Kajti po statističnih podatkih so stanovanja švicarskih hribovcev pravo leglo raznovrstnih bolezni, ki ponekod kosijo kar cele družine, kajti vsa Švica zaies ni Švica.
Ker kmetija ter živinoreja ne neseta dovolj, se švicarski hribovec ukvarja tu di z gozdarstvom
ševikov«, t. j. izpred leta 1919. Na 18. kongresu je bilo teh le 14,8 odst.
Vse navedene številke so iz poročila mandatnih komisij 17. in 18. kongresa VKP(b).
V dobi 18. kongresa je partija štela 1,588.852. članov. Od tega je bilo «3tarih boljševi-,kov» samo 20.000. t: j. 1,3 odst. Medtem ko je 1918. leta imela partija okoli 270.000 članov, ki so bili v glavnem mladi ljudje. Kaj se je zgodilo s temi? Ako predpostavimo, da je tretjina teh članov padla v državljanski vojni ali umrla priročne smrti v poznejših letih, še vedno primanjkuje 160.000 ljudi. Kakor kaže poročilo mandatne komisije, so ti ljudje izginili med 1934. in 1939. letom. »Čistke« so torej pogoltnile okoli. 8 devetin starega izkušenega revolucionarnega partijskega kadra. In vsi ti niso bili voditelji, niti delegati, ampak navadni člani partije, ki so izvedli revolucijo s svojimi silami.
Jasno je torej, da niso ((čistke« zadele samo gornji sloj poklicnih politikov. Boljševiška partija je izšl.a iz «čiščenja» kot popolnoma novo telo, ki s partijo jz herojskih časov revolucije nima nič skupnega — _ razen imena in okoli 1,3 odst. članov.
Pri vsem tem pa je videti, da niso bile »čistko« omejene na samo partijo. Milijoni nepartijskega prebivalstva so prav tako občutili njihove po, sledice. Točnih podatkov o tem ni ter so statistike o številu prebivalstva - v Sovjetski zvezi žal zelo siromašne. Leta 1926 je bilo objavljeno, da ima Sovjetska zveza okoli 147 milijonov prebivalcev. Po uradni oceni od 1930 se je v treh letih in pol ta številka povzpela na 157 milijonov —	z
letnim prirastkom približno 3 milijonov' ljudi (Stalin je 1-oktobra 1935. leta uradno potrdil to številko letnega prirastka prebivalstva). Po tem računu bi moralo biti leta 1939 v Sovjetska zvezi okoli 185 milijonov oseb. Uradno štetje januarja 1939. leta pa je ugotovilo, da šteje prebivalstvo Sovjetske zveze vsega skupaj okoli 170 milijonov ljudi. Kaj se je zgodilo s 15 milijoni lju. di? Sodeč po vsem lahko najdemo odgovore samo v sporni, nih redkih preživelih žrtev sovjetskih zaporov in koncentracijskih taborišč.
Gotovo je, da vsi ti milijoni nečlanov partije niso bili zaprti niti odvedeni v taborišča iz političnih razlogov. Mnogi so bili deportirani v okviru represalij pri prisilnem izvajanju kolektivizacije, mnogi so bili odvedeni od doma zaradi najnavadnejše potrebe po delovni sili in velik del pa kot primer za ustrahovanje ostalih. In vendar so te številke za normalne etične pojme fantastične in človek si postavlja vprašanje; «Zakaj je bilo potrebno Stalinu in njegovemu diktatorskemu aparatu toliko žrtev? Kakšen namen so imeli toliki pomori, katere je po svo. iem obsegu prekosil samo Hitler? Kaj ni bilo Stalinu za utr. ditev njegove oblasti dovolj, da offstrani nekaj sto nevarnih tekmecev iz vodečega aparata? Zakaj je pobil vse tvor. ce revolucije, vse nekdanje tovariše in sodelavce ter celo med njimi, ki so mu največ pripomogli, da je prišel do oblasti?
Odgovore na ta vprašanja bi v skrčeni obliki lahko tako formulirali; «čistkie» niso bile Stalinova osebna zadeva. On je bil takrat in to je ostal tudi do danes, eksponent vladajoče kaste birokratov, ki mu verno služi, ker pod njegovo oblastjo uživa ogromne osebne prednosti. Ta kasta je spre. menila Sovjetsko zvezo iz države. kjer je bila na oblasti diktatura proletariata, v državo z absolutistično diktaturo birokratskega aparata. Da bi obdržala takšen režim, ki je svoje konture sprejel že v začetku 30 let, da bi tudi nadalje mogla prikazati ta režim kot socialističen, je bila birokracija prisiljena uničiti vse prave borce za socializem, vse samostojno misleče ljudi ter vse revolucionarne elemente v državi. Ko pa je kolo zagazilo na pot strahovlade, se ni moglo več ustaviti. Nadaljnja o-hranitev teroristične oblasti je bila mogoča samo z izvajanjem čedalje širšega in ostrejšega terorja ...
Teroristično in krvoločno iz-1 vajane «či.stke» v razdobju od 1935. do 1938. leta je tako definitivno zapečatilo 15-letni proces v Sovjetski zvezi, proces, ki je revolucionarno proletarsko državo spremenil v državo najsurovejše kastinske ln birokratske diktature.
O
Kocjančič Valerija lir 400, Družina Reschitz 500, družina Mikuž 500. S.M. 50, Strajn Martin 100, Foraus Ana 100, Sancin Karel 50, Komar Josipa 50, Strajn Josipa 100, Samec Dora 200, Strajn Lovrenc 500, Senčič Ivan 100, Samec Alma 100, Cuk Lino 200, Kocjan Er-nesto 100, Kocjančič Petra 100, Kocjančič Marija 100, Pangerc Vincenc 100. Sancin Natburga 100, Žerjal Angela 100, Jercog Marija 200, Smotlak Olga 100, Furlan Justina 200, N.N. 100, Pečar Viktorija 100. Cesnik Karol 150. Svetina Karel 50, Pečar Marija 100, Lovriha Marija 100. Stabile Giusto 50, Paulih Adelina 50, Lovriha Rado 150, Ola Albina 200. Babič Regina 100, Bordon Emilija 100, Strajn Marija 100, Lovriha Angela 100 Kocjančič Angela 100, Slavec Josipina 100, Sancin Peter 50, Kocjančič Ondina 100, Marc Marija 50, Sancin Milka 50. Sancin Jožefa 50. Marc Dominik 100, Sancin Karlina 50, Jercog Bruno 200, Ota Gise-la 80, Ota Ivan 100. Pangerc Marija 100. Ota Angela 200, Strajn Just 150, Jercog Albin 200, Maver Ludvik 200, Ota Nada 200. Kocjančič Mimi 200, Maver Mirko 100, Bordon Antonija 100, Skergat Angela 100, Adamič Jolanda 100, Tul Aiojz 100, Zobec Jožef 100, Berzenda
PRISPEVKI ZA 1. MAJ
Nada 110, Žerjal Ljudmila 50. Primožič Mario 50, Simonič
Žarko 500, Švara Alojzija 100, Hrvatič Josipina 200, Felicjan Nela 300. Sancin Francka 100, Pangerc Ivana 100, Strajn Au-gusia 200, Smodlak Angela o0, Strajn Angela 200 Slavec A-maliia 100. Cuk Francka 100, Vir jen Mario 50, Smodlak Štefanija 50, Strajn Karolina 100. Berdon Ana 100, Hrvatič Nada 100, Bordon Angela 50. Sturmar, Avguština 100, Zotbec Antonija 200, Zuljan Fračiška .100, Božič Roza 100, Zobm Lidija 1Q0, Sancin Gizela 100 Grahonja Danica 50. Sancin Francka 100, Pangerc Antonija 100. Bandi Marija 200, Ota Justina 250, Kos Josip 100, Kos Ida 100, Svetina Jožefa 200, R»de la Marija 100, Ferluga Manja 100, Skrgat Ernesta 100, Bandi Kil* stina 50, Strajn Just 100. Lo-vrlha	Celestina	100,	Lovriha
Draga 200, Pangerc Justina 100, Stram	Karolina	150	Jerc”8
Valentin 150, Strajn Ljuba 100, Paseri	Marija	50,	Križman
Romana	100. Sancin	Martin
100, Sancin Ivan 100, Svab Avguština 100, Barut Marija 100, Pangerc Peter 150, Mahnič Teodora 100, Ota Marija 100, Vodopivec Silva 50, Ferluga Franc 100. Mainardi 100, Biasini 200. Wieser R. 200, De Manzano
Eugehia 200, Egon 100, Marzt Alberto 200, Pegan 200, Čepar Silvestre 200, Franovič Sergej 100, Grizančič Viktor 200, Colja Zdenko 1.000, Colja Vekoslav 500, Ostiouška 500, Colja Just 500, Cok Drago 500, Volk Pepi 500, Stranca r Franc 500, Buffalo 500, Hočevar Viktor 1.000. Trampuž Ludvik 500, P. D. 1000, F. F. 1000, Pirec O. 500. Strancar Herman 200, Kralj Marij 200, Ban Josip 100, Strancar Marija 100, Zlobec Anton 50, Pangerc Josip 200, Hervatin Gisella 100, Hervatin Ludvik 100, Ludvik Egon 100, Ludvik Jošip 50, Vrh Josip 100, Franovič Mar. 50. Legiša Mario 100, Mijot Marija 100, Xantidis Giovanni 100, Quenzzatti Giov. 100, Furlan Albin 50, Merlak Srečko 100. Pisk Štefanija 100. Maver Darko 100, Marušič Ida 100, Pisk Štefanija 100, Hrovatin Roberto 200, Astolfi 200. Kožnima A. 500, Ravalico Clau-dio 200, Marchio 500, Ličen Josip 200. Gvardijančič Zora 250, Kiosa Ivan 200, Batista Ivan 200, Ribarič Antofi 200, Birsa Robert 200, Klun Josip '200, Gulja Franc. 100, Premru Lado 200. Valenčič Anton 100. Capi-, tanio Andrea 100, Ribarič Anton 200, Delbelio Oliviero 100,
Poropat Pepi 100, Nicoli Matteo 100, Kresovič Marija 100. N.N. 100, Mezgec Rud; 100, Lepin Ana 100, Cvetica Francesca 100, Salko Sehič 500, Slavik Ivan 100, Blasevich Antonio 100, Cin-co Giovanni 100, Lussa Josip 100, Grsinic Celestina 100, Cer-neka Marija 100, Pavletič Radovan 100, Musiča Marija 100, Castelani 50, Pečar Marija 100, Bucik Terezija 2C0, Košuta Lucijan 100, Massolo Carlo 100. Kreševič Franc 50, Cunja Lucijan 100, Kozman Anton 100, Cunja Kristjan 150, Mikolj Karel 200. Ščuka Vladimir 150, Rutar Delly 500. Sila Mari« 500, Stok Vittorio 100. M ar a sp in Oreste 500, dr. Adamič Miro 500, Cen* tralsped 3.000, Fakin Angelo 100, Gustinčič Luciano 100, Bucik Alojz 250, Kobal Franc 200, Kosmel 300, Girellj Amelia 300, Sfiligoj 500, Saksida 500, Martelanc Ana 199. Kosovel Josip 100, Smrkolj Albin 500, Nedok Danilo- 400, Potrata Pavla 500, Cebulec Josip 200, Jercog Olga 100, Žerjal Ana 50, Strajn Francka 100, Krjnec Marija 50. Pt-ašelj Kristina 100, Hlabjan Karla 100, Bonača Cveta 100, Lovriha Pepa 100, Ražem Pavli 100, Križmančič Marija 100, Ota Cecilija 200, Lovriha Josip
200. Jercog Vito 100, Strajn Meri 100, Strajn Lucija 100, Vodopivec Josip 200, Ogrin Olga 100, Strajn Zofija 100. Kocjančič Marija 50, Prašelj Josip 100, Slavec Ivana 100, Ukmar Drago 500, Lavrenčič 100, Starec O-skar 130, Sancin 250, Premrl Slavka 100, Sancin Mario 500, inž. Lapanja 1000, Jerman J, 5000, Faifer 1000, Sancin 100, Zonta Leopolda 500, Sancin Rozina 100, Sancin Rozalija 200, Prelog Josip 300, Mezgec Ivanka 300, Jazbar Aneta 200, Na-tizla (trgovina) 100, Pizent 300, Bavčar Angela 500, Kuret Justina 300, Gabrovec Cecilija 100, Pouh 100, Kerkoč 300, Premrl Frančiška 500. N. N. 500, Bizjak Nives 200, Počkar Anton 100. Gustinčič 50, Mersig 50, Brana 190, Mezgec Pepi 100, Hrevatin 100, Bužan 500, Rolli Ivan 250, Kanič 500, Brajkovič Jožica 150, Kuferšin Štefanija 150, Orel Ana 200, Rejavec Ivanka 200. Kjurman Marija 100, Knez Jože 200, Flego Mladen 100, Brajkovič Anton 100, Vatta Quinrto 100, M. Giusto 100, Giuseppe 100, Bruno 100. Vittorio 100, Vodopivec Rino 150, Milan Udovič 200, Verri Ernesto 100, Ferluga Anton 100. Juriševič Carlo 100. Di Giorgio Scrgio 100. Kenda Vladimir 500. Rupel Bruna 500. Mrak Boris 300, Petronio Bortolo 500.
ker je Italija hotela s silo poitalijančiti naše otroke
K današnjemu koncertu Glasbene
Glasbena Matica nam je pripravila za danes zvečer zanimiv koncert. Slišali bomo našo sopranistko Ondino Otto in pianistko Damjano Bratuž. Ondina Otta je tržaški javnosti že dobro znana iz prejšnjih koncertov ip radijskih oddaj. Nastopala je že v raznih gledališčih Jugoslavije Jn Italije. Prav v. zadnjem času je z velikim uspehom zaključila vrsto gostovanj' po glavnih mestih Jugoslavije, kjer je pela v operah «Traviata», «Boheme», »Seviljski brivec« in drugih. Na današnjem koncertu nam bo zappla znameniti ciklus Modesta Mu-sorgskega «Iz dečje izbe«. Ta ciklus predstavlja brezdvomno vrhunec skladateljevega ustvarjanja na področju samospevov. V tem delu je s svojo veliko zmožnostjo opazovanja znal podčrtati nekoliko najbolj značilnih trenutkov iz otrokovega življenja in prikazati njegovo veselje, iznenadenje, živahnost in jezo. Z veliko nežnostjo in razumevanjem otroške psihologije, toda z zelo enostavnimi izraznimi sredstvi je napisal to serijo malih dram, katerim je sam napisal tudi tekst. Sam veliki skladatelj Liszt je Mu-sorgskemu napisal o tem delu
navdušeno polivalo. Musorgski spada v znameniti krog «pe-torice« (Balakirev, Kui, Rimski-Korsakov, Musorgski in Boro-din), ki se je borila in uveljavila samostojno, nacionalno rusko glasbo in pobijala slepo zgledovanje na zapadu. V tej petorici je j)_rav Musorgski najmočnejša in najizrazitejša osebnost, ki govori najbolj originalen glasbeni jezik. Delo, ki ga bomo danes slišali, je napisal leta 1870.
Poleg tega bomo slišali nekoliko samospevov Rachmani-nova, ki spada idejno prav v nasproten tabor, t. j. tabor, ki si je zelo rad iskal vzore na zapadu in zanemarjal rusko folklorno bogastvo.
Pevko bo pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar, ki je tudi naši javnosti dobro znan iz številnih koncertov v tržaškem in koprskem radiu.
Pianistka Damjana Bratuž je Goričanka fn je zaenkrat edina slovenska zamejska pianistka, ki se udejstvuje tudi na koncertnem odru. Diplomirala je na tržaškem konservatoriju, pozneje pa se je še izpopolnjevala pri znanem italijanskem pianistu Zecchiju. Koncertirala , je že po raznih mestih Italije
Sodobne slovenske novele v hrvaščini
V začetku lanskega leta je Slovenski knjižni zavod izdal »Hrvatske povojne noveliste«, knjigo, s katero je v prevodih seznanil slovensko javnost z enajstimi sodobnimi hr-vatskimi pripovedniki. Ko se je pred več kot dvema letoma rodila ideja, da fei sodobne hrvatske pripovednike izdali v izboru v Ljubljani, slovanske pa v Zagrebu, je bila dobro sprejeta. Poudarek obeh izborov je na novelah z vojno, partizansko tematiko. Skoda, da se je pravkar v Zagrebu izšda knjiga «Suvre-mene slovenske novele« toliko zakasnila. Izdala jo je Matica Hrvatska, priredila pa Miško Kranjec in Slavko Kolar kot takratna predsednika Društva slovenskih oziroma hrvatskih književnikov. Izbor je, kolikor mi je znano, Kranjčev, le da je kasneje, ko je bil rokopis že pripravljen, nekaj novel oz! pisateljev izpuščenih.
Knjiga, ki ima 330 strani, je izšla z veliko zamudo. Tiskali so jo na Reki zdaleč dlje kot leto dni. Razen kratkega uvodai ki ga je napisal Miško Kranjec, in treh strani zapiskov na koncu knjige o posameznih pisateljih, prinaša hrvatske prevode sedemnajstih slovenskih pripovednikov. Zastopani so: Prežihov Vorguc (Stari grad), Vladimir Bartol (Dva stavka), Karel Grabelj-šek (Balada o starem Korenu), Edvard Kocbek (Smrt v Suhi Krajini), Bogomir Magajna (Marok), Ivan Potrč (Komisarka), Lojz Kraigher (Talci), Milan Sega (Trije mušketirji), Mira Pucova (Vrednost življenja), Tone Seliškar (Zmagali bomo), Ciril Kosmač (Očka Orel). France Bevk (Stefa se vrača), Juš
■ i.
'M;j	.J
Kozak (Agrarna rerormal, Anton Ingolič (V novo življenje), Miško Kranjec (Človek se je predramil), Ferdo Godina (Radost in trpljenje Reckovega Andraža) in Boris Pahor (Moje mesto Trst), Kocbeka, Potrča in Godino je prevajal jiokojni Hijacint Petris, vse druge pa Ladislav Zim-brek.
Seveda knjiga, taka, kakršna je, ne predstavlja nikakršne antologije. To je poudaril tudi Kranjec v uvodu. Je le deloma zaokrožena podoba slovenske pripovedne tvornosti od 1941 do nekako 1949. Predstavlja motiviko narodnoosvobodilne borbe in deloma povojne socialistične graditve. O izboru zastopanih pisateljev bi bilo prav tako mogoče debatirati. Vsekakor pa bo ta v 3000 izvodih tiskana knjiga pripomogla medsebojnemu zbliževanju Slovencev in Hrvatov na književnem področju.	T.	P.
(Videm, Benetke itd.) kakor tudi v Ljubljani. Nastopala je tudi že večkrat v tržaškem, ljubljanskem in zagrebškem radiu. Z uspehom se uveljavlja tudi na pedagoškem področju tako v Goricj in Trstu.
Poleg nekaterih znanih .skladb (Chopin: Balada v g-molu in dve mazurki ter Schumann: Pa-pillons) nam bo izvajala tudi znamenite Tajčevičeve ((Balkanske plese«, v katerih je skladatelj v sijajnem klavirskem slogu predstavil različne folklorne motive svoje domovine!
IVAN CANKAR
HO DELO III
O veliki pomembnosti Cankarjevega izbranega dela, ki nam ga posreduje Cankarjeva založba, ni treba posebej govoriti. Dovolj je, če ugotovimo, da predstavlja ta knjižr na zbirka eno najpomembnejših izdaj zadnjega časa, saj bo širokemu krogu bralcev, — zbirka izhaja v nakladi 10.000 izvodov. — posredovala najboljša Cankarjeva dela v ljudski, komentirani izdaji. Posebnega pomena je dejstvo; da izdaja založba posamezne zvezke dovolj hitro. Prav zdaj smo dobili že tretji zvezek Cankarjevega izbranega dela, ki ga je prav tako uredil Boris Merhar in ki je po obsegu, žnačaju opomb ter zunanji opremi docela enak prvima dvema zvezkoma. To smemo založbi šteti še v posebno zaslugo, saj tega pri drugih zbirkah skoraj nismo več vajeni.
Tretji zvezek Cankarjevega dela obsega izbor Cankarjevih del, nastalih v času od 1902 do 1904. Na prvo mesto je urednik uvrstil avtobiografski roman «Na klancu«; k:	je	najdaljši Cankarjev,
prozni tekst in s katerim je pisatelj vnovič posegel v svojo mladost in svojo domačo sredino na vrhniškem klancu. Razen teh osebnih avtobiografskih motivov pa so na nastanek romana vplivale tudi težke socialne prilike na podeželju, ki sp-prebivalstvo vodne v bedo in izseljevanje. Ta veliki problem, ki ga je Cankar dobro poznal, mu je bil pobuda za dramo «Kralj na Betajnovi«. Bolj pa ga je obdelal v romanu «Na klancu«, za katerega je našel motiv y svetu svoje lastne mladosti, s čimer so dobile subjektivne, avtobiografske osnove romana svoj širši, objektivno socialni okvir. Tako je ta roman postal »dokument o tistem žalostnem, vsesplošnem bankrotu našega ljudstva« ob koncu preteklega stoletja, kot je to zapisal Cankar sam. Drugi del tretjega zvezka zavzema povest «Hiša Marije Pomočnice«, povest o velikomestnem življenju, katerega bolezenske usedline in žrtve je Cankar spoznal v dunajski bolnišnici. Na konec tega zvezka Cankarjevega dela je urednik uvrstil črtice in novele iz zbirke «Mimo življenja«, ki so nastale približno ob istem času, a izšle v knjigi šele po Cankarjevi smrti. V tej mali prozi obravnava Cankar največ osnov, iti jo je načel y romanu «Na klancu«, namreč lastno mladost na klancu, svoje življenje v šolah v Ljubljani in socialno problematiko slovenskega življenja, ki jo je hotel obdelati v velikem socialnem romanu in za katerega osnovo bi mu služile te krajše eovelp in črtice.
1/DPilP	Vremenska	napoved za dames:
V |\ I A/l |	Nestalno,	pretežno oblačno
* * ' I— I T 1 L.	vreme. —	Temperatura bo
nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 22.7; najnižja 15.8 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
3, MAJA 1952
iiiiiiis -mil mm mm
čl^rBiiS-iiSiiStlsggiaB^^gasa;
_ f f* f§ 'i "Hi i  .....................
f »	m prir W Wp
	i * 1!	ii |	II
	...siili	li	1
. .-s.«		w lig	
PRED IMENOVANJEM VRHOVNEGA POVELJNIKA POMORSKIH SIL V SREDOZEMLJU
Angleži se upirajo zapostavljanju
^Pričakujemo, da bo to poveljstvo pripadlo Veliki Britaniji*, pišejo listi in poudarjajo, da britanski imperij ni republika Srednje Amerike
LONDON, 6. — Angleški listi so danes ostro protestirali proti predlogu, naj bi bil ameriški admiral imenovan za vrhovnega poveljnika NATO v Sredozemlju, pod čigar poveljstvo bi pripadla tudi britanska mornarica v teh vodah. Angleško nezadovoljstvo so povzroči-^,.R°gajaaia med admiralom VVilliamom Fechtelerjem, poveljnikom pomorskih operacij ZDA in predstavniki mornarice in obrambe Velike Britanije glede te izbire. Eri tem nai bi prižel v prvi vrsti v poštev ameriški admiral Robert Carli ey.
Konservativni list «Daily Mail« piše:	((Mnogokrat	se
vprašujemo kako si nas pravzaprav Američani predstavljajo. Končno angleški imperij ni nekakšna republika srednje Amerike in bi morali vsekakor bolje ravnati z njim kakor so to delali doslej. Pričakujemo, da bo to poveljstvo pripadlo Veliki Britaniji. Zakaj naj bi bili izključeni od edinega vrhovnega poveljstva, ki ga po fvsej pravici lahko zahtevamo!«
List «Daily Mirror« pa pravi: »Ne, admiral Fechteler! Kaj bi vendar dejal Nelson 0b misli, da bo postaj ameriški admiral Vrhovni poveljnik kraljevske mornarice v Sredozemlju. Samo pomsilite na to in se izrazite namesto nas, ker mi tega ne smemo objaviti. Predstavljajte si iskro v Nelsoaovih očeh, v obeh očeh. Ta iskra bi vžgala tudi njegovo ugasnjeno oko kakor neonska, luč. To je napaka, ki bi užalostila vsakega mornarja in bi žalila ves naš narod, ki je tako ponosen na dolgo pomorsko zgodovino«.
Glasnik francoske vlade je v zvezi s pogajanji glede vrhovnega poveljstva v Sredozemlju izjavil, da so ti razgovori le prehodnega značaja. Poudaril je nadalje, da ima Francija v Sredozemlju pomemben položaj in da bi vprašanje pomorskega poveljstva na tem področju na noben način ne moglp biti rešeno brez upoštevanja francoskih interesov. Ni torej dvoma, da bo v primernem trenutku pritegnjena k posvetovanjem tudi pariška Vlada.
Sef vrhovnega poveljstva a-
meriške mornarice admiral Fechteler bo danes zvečer odpotoval z letalom v Washing-ton. Danes zjutraj ni bil pred-viden nikak uraden obisk Fech-telerja.
V Washingtonu bo Fechteler poročal članom stalnega vojaškega odbora pri NATO o včerajšnjih razgovorih v Londonu glede vrhovnega poveljstva v Sredozemlju in Srednjem vzhodu. Gotovo je, da ti razgovori niso razčistili trenutnega nesporazuma, . akoravmo menijo nekateri opazovalci, da bi lahko prišlo do kompromisne rešitve v Washingtonu.
Živinske bolezni v Angliji
LONDON, 6. — Poljedelsko ministrstvo javlja, da bo danes opolnoči uvedeno nadzorstvo nad govejo živino po vsej Angliji zaradi slinavke in parkljevke, ki sta se razširili po nekaterih krajih. Brez posebnega pooblastila poljedelskega ministrstva ne bo mogoče prevažati živine iz kraja v kraj. Nadzorstvo je uvedeno tudi v nekaterih krajih na Škotskem.
Poziv za konec stavke
v petrolejski industriji ZDA
WASHINGTON, 6. — Predsednik vladnega urada za stabilizacijo mezd Nathan Feinsi-ger je danes poslal sindikatu petrolejskih nameščencev v petrolejski industriji in delodajalcem pismo, ki ga je ta urad soglasno sprejel. V pismu s« zahteva: 1. takojšnje prenehanje stavke, ki traja že en teden; 2. obnovitev pogajanj sza rešitev spora ob podpori zveznega posredovalnega in poravnalnega urada; 3. vse prizadete stranke naj bi se sestale v torek v zveznem uradu za stabilizacijo mezd. tako da bo ta urad imel lahko celoten pregled o sporu. Feisinger zahteva od sindikatov in petrolejskih družb, katerim je poslal omenjeno pismo, takojšnj odgovor.
V zvezi z neuspehom poga-
MIROm POGAJANJA V PAN MIN JOMU
Ulili? ODPOTUJE 1) POHEDELJEH
V Tokiu trdijo, da položaj v zvezi z mirovnimi pogajanji še ni bil tako vznemirljiv kakor danes
TOKJO. 6'. — Poročilo vrhovnega povelj-stva vzhodne Azije javlja, da bo general Ridg-way zapustil Tokio v ponedeljek 12, maja ob IS. uri po tamkajšnjem času. V ZDA bo ostal do 24. maja, nakar bo odpotoval v Francijo, kjer bo prevzel mesto generala Eisenhowerja.
PAN MUN JOM, 6. — Ob zaključku današnje plenarne seje v Pan Mun Jomu, ki je trajala 19 minut, vodja zavezniške delegacije admiral Turner Joy n! hotel dati tisku nikake izjave. Vse, kar se je moglo izvedeti, je bilo to. da na sestanku ni bil dosežen nikakršen uspeh.
Danes se je razširil glas, da bj moglo priti do senzacionalnega prekinjenja pogajanj, zaradi česar je prihiteSo na mesto večje število dopisnikov iz raznih krajev Koreje in Japonske, toda v-se kar se lahko reče o poteku pogajanj, so le skromne Izjave glasnikov obeh delegacij in to, kar se lahko zasluti po obnašanju delegatov, ko zapuščajo seje. Na ta način se je ugotovilo neke vrste trudnost in naveličanost admirala Joya, ko se pokaže novinarjem ob zakJjučku srečanj, zato da jim izjavi, da jim nima ničesar povedati in da so razgovori strogo tajni.
Radio Peking poroča danes, da so se pogajanja v Pan Mun Jomu ustavila v slepi ulici in d i položaj že od vsega začetka ni bil tako vznemirljiv kakor sedaj. Sklicujoč se na komunističnega dopisnika v Pan Mun Jomu dodaja radio Tokio, da bi premirje bilo lahko že podpisano, ako bi Američani ne vztrajali na tem, da zamenjajo le majhen del! kitajsko korejskih vojnih ujetnikov.
Evropski atomski laboratorij
PARIZ, 6. — Svet predstavnikov evropskih držav za ustanovitev znanstvenega laboratorija je imel včeraj sejo v hiši UNESCO pod predsedstvom Paula Scherrerja, predsednika švicarske komisije za atomsko energijo. Svet, v katerem je enajst evropskih držav, je bil ustanovljen februarja 1952 v Ženevi. V njein so najvidnejši znanstveniki na področju atomskih raziskavanj, med temi tudi nekateri Nobelovi nagrajenci.
Svet Ima namen zbrati vse finančne rezerve evropskih držav, ker vsaka zase ni dovolj bogata, da bi si lahko zgradila naprave, katerih zmogljivost bi se dala enačiti s napravami, ki so trenutno v gradnji v Zedinjenih državah. «Te naprave«, je izjavil eden izmed članov sveta, «bodo proizvajale žarke ogromne sile za bombardiranje atomov in raziskovanje osnovnih svojstev atomskega jedra ter sil, ki ta jedra vežejo. Računamo na izgradnjo dveh takih naprav, eno s pet sto mili-
joni, drugo pa z desetimi milijardami eiektrovoltov. Zadnja imenovana kozmotron, bi proizvajala žarke, ki imajo enaka svojstva kakor kozmični žarki. Dva aparata manjše zmogljivosti sta že v gradnji, in sicer eden v Liverpoolu in drugi v Kopenhagenu. Oba bosta na razpolago evropskemu svetu za raziskovanje«.
Dokončni sedež skupnega laboratorija še ni bil določen kaže pa, da bodo izbrali Ženevo. V laboratoriju bo zaposlenih 150 oseb, med temi 50 učenjakov. Vsaka država članica b; morala prispevati tri milijone dolarjev, plačljivih v petih letih. Francija in Nemčija bi prispevali največ, število učenjakov pa bi bilo porazdeljeno na vsako državo v skladu z njenim finančnim prispevkom.
Sklepi sveta
atlantskega pakta
PARIZ, 8. — Svet stalnih predstavnikov atlantskega pakta, ki se je danes sestal, je odobril protokol, ki ga je bil pripravil pravni odbor in ki se nanaša na medsebojna jamstva med državami članicami evropske obrambne skupnosti in atlantske zveze. Protokol predvideva med drugim:
1. če kaka država članica evropske obrambne skupnosti ali atlantske zveze čuti ogroženo njeno ozemeljsko neokrnjenost, lahko zahteva skupni sestanek vodilnih organov obeh skupnosti;
2. tesno sodelovanje na tehnični podlagi in s sodelovanjem
vojaških glavnih stanov posameznih držav;
3. evropske oborožene sile bodo pod poveljstvom častnika, ki bo odgovoren pred NATO
Izpuščeni na svobodo
bivši tunizijski ministri
— Ministri bivše Cherukove vlade, ki so bili konfmirani, 8<3 t>ili danes izpuščeni na svobodo. Lahko se bo-qo vrrnli na s vaj e domov £, ne
,	dovoljeno	nobeno
politično delovanje.
Moditem so pogajanja med minisrtrsiklm predsednikom Bac-oouchom in francoskim generalnim rezidentom obtičal) na mrtvi točki. Danes je odipoto. val iz Tunisa v Libijo ameriški državni podatjnik za vprašanja Bližnjega vzhoda, ki se j€ včeraj razgovarjal z bejem, z
ministrskim predsednikom in s francoskim rezidentom.
janj za rešitev spora v jeklarski industriji pa nekateri izjavljajo, da je neuspeh pogajanj pripisati zahtevi sindikatov, ki so baje zahtevali obvezni pristop v sindikat vseh novih delavcev. Glede mezd pa se je zdelo, da je sporazum blizu.
Butlerjevi očitki
na račun ZDA
LONDON, 6. — Na nekem banketu ob otvoritvi velesejma o britanski industriji je finančni minister Butler v svojem govoru pozval ZDA, naj (idajo svetu možnost, da prebrodi pomanjkanje dolarjev in nevarnost gospodarskega in političnega razkroja«.
Butler je tudi poudaril nevarnost nemške konkurence in dejal: «Leta 1951 so ZDA izvozile v Latinsko Ameriko o-sernkrat toliko kakor Velika Britanija. Od leta 1947 do 1951 so nakupi Zahodne Nemčije v Latinski Ameriki narastli od 400.000 dolarjev na 35Q milijonov dolarjev«.
Butler je nato pozval britanske industrijce, naj podvojijo napore za izvoz ne samo v ZDA, pajj pa tudi v Zahodno Evropo, zlasti pa v države, ki so upnice Evropske plačilne zveze, kakor n. pr. Nizozemska, Švedska. Švica, Italija in Zahodna Nemčija.
itPo tradiciji in temperamentu — je nadaljeval Butler — ni Velika Britanija protekcionistična država in ni v našem interesu zmanjšati obsega trgovine Evrope, britanske skupnosti ali sveta«.
Na koncu je Butler še poudaril možnost, ki se Veliki Britaniji nudi, da poveča svoj izvoz v Kanado, in je zaključil: «Britanska industrija mora, potem ko se je na to pripravila, izvesti pravo invazijo tujih trgov«.
RADIO
Opozarjamo 'vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Slovenske narodne pojeta Helena Pleve.1 in Rezika Koritnik.
19.00: A. Daudet: «Pisma iz mojega mlln8,k
Trst II.:	19.15:	Tartini: Sonata za violino in klavir.
21.20: Rossini - Respighi:	Fantastični bazar, r:
Trst I.: 21.00: «2enske zdrahe«, šaloigra v 3_dej. " Slovenija: 19.10: Partizanske pesmi in koračnice.
Med prvomajsko vojaško parado v Beogradu so bili na ča.stni tribuni maršal Tito s člani zvezne vlade in CK KPJ, vodi tet) množičnih in društvenih organizacij, člani generalštaba JLA in druge ugledne osebnosti družabnega in političnega življenja Jugoslavije.
RAZVOJ ANGLEŠKO ■ EGIPTOVSKEGA SPORA
SAMOZAVEST MULI PAŠE
V govoru po radiu jo egiptovski ministrski predsednik poudaril, da Egipt ne bo nasedel varljivim obljubam
LONDON. 6. — Kakor je bilo predvideno, je prišlo danes popoldne do razgovora med ministrskim predsednikom Churchillom in egiptovskim poslanikom v Londonu Amr pašo. Razgovor, ki je bil docela privatnega značaja in ki je trajal okrog pol ure, je pripravil zunanji minister E-den.
V londonskih vladnih krogih ni mogoče zvedeti nič novega v zvezi z današnjim razgovorom Churchilla in Amr paše. Vsekakor pa se zdi, da je hotel Churchill osebno slišati egiptovsko stališče glede spora Anglijo, potem ko se je pretekli teden posvetoval z angleškim poslanikom v Kairu Stevčnsonom in generalnim guvernerjem Sudana.
Medtem se je seznalo, da se bo Amr paša podvrgel v krat-
Letalska nesreča
na Norveškem
OSLO, 6. — Letalo vrste Dakota. last norveške letalske družbe Fred Olsen, se je v pretekli noči zrušilo v okrožju Dilemarka okrog 75 km jugo-zapadno od Osla. Od 29 oseb, ki so bile na krovu leta*’a, se jih je 11 ubilo, medtem ko so ostali težje in lažje ranjeni.
Letalo je bilo najeto, da bi iz Amsterdama pripeljalo v Oslo posadke 8 kitolovk, ki So prisile v nedeljo v Rotterdam. Zato je letalo nekajkrat potovalo tja in nazaj na progi Amsterdam -Oslo. Na tretjem poletu sinoči ni dalo več vesti po radiu. Danes zjutraj šele se je zvedelo ■nesreči, potem ko so nekateri preživeli potniki prišči na žlezniško postajo Drangedal in zaprosili tam pomoč za ponesrečene tovariše.
Letalo se je okrog 23.45 zaletelo v neki grič in se potem plamenih zdrušilo med drevjem. Nekatere potnike je vrglo iz letaila. Preživeli so morali čakati do jutra, da so se lahko napotili po pomoč, kajti zaradi goste teme niso mogli najti izhoda iz gozda, kamor je padlo letalo. Ob njihovem prihodu v Drangedal sp tamkajšnji prebivalci, železničarji in poiiicija takoj odšlli na kraj nesreče in odpeljali s seboj ponesrečence. Kar je ostalo živih, nima nihče resnih poškodb. Mrtvi potniki so vsi Nobvežani.
Vesoljstvo v 30 minutah
WASHINGTON, 6. — Ameriška fizika z univerze v Baltimoru R. A. Alpher in R. C. Herman sta prišla do docela drugačnega zaključka o ustvaritvi sveta nego sveto pismo. V znanstveni razpravi, ki sta jo predložila na zborovanju ameriškega združenja za geofiziko v Washingtonu, zatrjujeta, da je bilo vesoljstvo ustvarjeno pred okrog petimi milijardami let, in sicer v 30 minutah.
Fizika sta mnenja, da je prišlo pred ustvaritvijo vesoljstva do velikega ((tajinstvenega dogodka«. Po tem dogodku se je stvorilo 92 elementov v vesoljstvu, kar je pripisati zelo gostemu radioaktivnemu nevtronu, ki je zašel v okrog milijardo stopinj visoko temperaturo. Na ta način se je nevtron razcepil v en proton in v en elektron, odnosno v atom vodika, ki je pomnožen stvoril helij. Trenutno, pravita Alpher in Herman, predstavlja 97 odst. materije vesoljstva spojino vodika s helijem. Protoni, ki prihajajo v poštev pri atomski sestavi vodika naj bi imeli po njunem mnenju zadostno radioaktivnost za pritegnitev drugih protonov in za ustvaritev ostalih atomskih struktur ob strani relativno preproste vodikove spojine. Od tod vsi drugi elementi vesoljstva.
Bartoli hoče
voziti na Touru
PARIZ, 6. — List «Le Pari-sie-n Libere« piše v svoji današnji številki, da bo Gino Bartali vozil na «Tour de France«. Stari italijanski dirkač je baje izjavil, da odstopi od svojega sklepa samo pod pogojem, da mu dokažejo, da je v Italiji dvanajst boljših kolesarjev od njega. Proti Bartalijevemu nastopu dela baje zvezni kapetan moštva Alfredo Binida.
7. in 8. JUNIJA V PLAVANJU:
Jugoslavija-Francija
PARIZ, 6. — 7. in 8. junija bo v Parizu meddržavni plavalni dvoboj med Francijo in Jugoslavijo s popolnim olimpijskim sporedom, skakanjem in vaterpolom.
John Davis-najmočnejši človek sveta dnevno in vestno trenira
Gledalci tekmovanj v dvigar n ju uteži so navajeni na izredno moč posameznih tekmovalcev. Kljub te-mu pa so se na zadnjem svetovnem prvenstvu v Milanu močno čudili nad tem kar je pokazal ameriški prvak
John Davis iz New Yorka. Ta ameriški črnec je po Poklicu čuvaj netvi/orške podzemske železnice. Kljub temu, da 3e ime! poškodovano nogo, je dvignil 428,4 kg!
Ta šport, v katerem je svetovni prvak in ki je ustvarjen le za močne ljudi, goji Davis že 14 let- Ves ta čas 30-letmi
PRIPRAVLJA SE ZANIMIV FINALE BEOGRAJSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA
MILIČ DOHITEL PILHIKA
BEOGRAD, 6. — Rezultati trinajstega kola mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu: Lob : Janoševič 0:1, Gruen-feld ; Germek remi, Karak-lajič : Alexander 1:0, Andrič Pirc remi, O’ Kelly : Golom-befc prekinjeno, Matanovič Porecca 1:0, Udovčič : Nedelj-kovič remi, Puc : Pilnik 0:1, Stolz : Bogoljubov 1:0, Milič '■ Fuderer remi.
Stanje po današnjem kolu: Pilnik, Milič 9,5, Nedeljkovič 8 (1), Fuderer. Matanovič 8. O’Kelly 7,5 (1), Bogoljubov. Janoševič, Udovčič 7,5, Stolz, Pirc 7, Alexander 6,5, Gruen-feld, Karaklajič 5,5, Golombek 5 (1), Puc, Porecca, Germek 4,5, Andrič 4 (1), Lob 1.
Z vseh vetrov
O Članica dubrovniškega Juga Eša Ligorio je postavila v zimskem bazenu v Beogradu nov državni rekord na 200 m hrbtno v 2:49,9. Na istem tekomovanju je Stevanovič postavil nov rekord Srbije na 200 m prosto 2:15,0,
O Y 15. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Riu de Jane iru je Trifunovič prema-
gal O. Cmsa, Robar pa Va-sccmzelasa, Trifunovič ima sedaj 11,5, prav toliko kot vodilni Eliskases, ki je v tem kolu	remiziral. Tretji je
nemški emigrant Engels 10,5, četrti Robar z 10, argentinski mojster Rosetto pa je peti z 9 točkami in dvema prekinjenima partijama v dobljeni poziciji. Najverjetneje je, da. bo partija med Trifunovičem in Eliskasesom v naslednjem kolu odločila o prvem mestu. Trifunovič ima v zadnjem kolu za nasprotnika Engelsa, Eliskases pa igra z Robarjem.
O V dvoboju Najdenj : Re-sheusky je argentinski velemojster N.ajdorj dosegel drugo zmago, tako da je Po enajsti partiji razmerje 7 in Pol ; 3 in pol za Reshevskega.
TURIN, 6. — Piccininl si je na nedeljski tekmi Juventus -Milan nallomil mezinec leve roke in zato ne bo igTal 18. maja proti Angliji.
* * *
FRANKFURT, 6. — Vzhodnonemška nogometna reprezentanca bo igrala 18. maja proti Madžarski, pozneje pa bo nastopila tudi proti Bolgariji.
LA PAZ, 6. — Bolivijska vojaška posadka v bližini čilej-ske meje se je uprla in ubila polkovnika Fernanda Silesa. Polkovnik Sile# ni v sorodstvu s sedanjim bolivijskim podpredsednikom Hermanom Sile-som. Uradno poročilo o tem dohodku bo objavljeno danes. V njem bodo verjetno javljeni ukrepi, ki jih bo vlada pod-vzela proti krivcem.
Dve s-to kilogramov — to Je Davisu malenkost. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Milanu je b-il pravo odkritje.
John še ni bil poražen. Njegov svetovni rekord znaša- 477,9 kg. Davis je skoro gotov, da bo za-sto-paj Združene države, (težkal kategorija) tudi na 15. olimpijskih igrah v Helsinkih.
Precej let je bilo treba, da je Davis razvil svoje mišičevje. Svojo športno kariero je pričel \na mestnem igrišču v Brookly-nu, kjep je takoj postal ljubljenec gledalcev.
O sebi pravi Davis tole: ((Prišel sem v roke prijateljev,] Steue Wolskyju, ki mi je divi osnovno znanje o izgradnji, tel lesa in dviganju uteži. Ped njegovim skrbnim vodstvom sem postopno napredoval, dokler nisem postal po približno enem letu svetovni prvak v lahki kategoriji. To je bilo leta 1938 na Dunaju, ko sem bili star 17 let».
Čeprav dviganje uteži ul Združenih državah ni med glavnimi športi, so vendar A-meričani po letu 1946 osvojili vsa moštvena prvenstva.
Na izločilnem tekmovanju bodo čez nekaj tednov izbrali činne ameriškega moštva v dviganju uteži za letošnje olimpijske igre. Davis je že pričel trenirati za te izločilne tekme. Je spreten, svojo moč zna osredotočiti {n je neutrudljiv. P tem ni nobene tajnosti.
O tem, kako trenira, pove tole: Pri treningu uporabljam same dve vaji za izgradnjo moči. Nikdar ne pretiravam v Prehrani, vendar navadno ne jem stvari, ki bi mi škodile. Kadar se pripravljam za tekmovanje, se podvrtem najmanj 8 do 10-tedenskemu strogemu treningu, popustim nekoliko zadnje tri tedne in končno, vadbo zadnje štiri dni pred nastopom popolnoma opustim«.
Kot večina ljudi orjaške postave, ima tudi Davis odličen apetit. Na dan tekmovanja pa je samo enkrat in še to že več ur pred nastopom. Po obedu leže v posteljo in vstane šele eno uro pred tehtanjem.
Davis je prepričan, da se mora zahvaliti za zdravje predvsem razvitemu mišičevju. V času svoje atletske kariere je prepotoval velik del sveta, vštevši večino evropskih prestolnic. Prepričan je, da je to dobro nadomestilo za denarne nagrade.
O tem pravi: «Nisem profesionalec in kot amaterju m; nič rte plačajo. Vendar sem kot a-mater lahko prepotoval velik del sveta. Obiskal sem večino
velikih umetnostnih središč v starem svetun.
Poleg dviganja uteži je namreč zbiranje in občudovanje starin Davisu edina zabava.
Na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu, leta 1948, je ameriško olimpijsko moštvo šestih članov osvojilo štiri prva mesta, tri druga in eno tretje.
Wortman, bivši nemški prvak v dviganju uteži meni, da bodo največji tekmeci Amerikan-cem v dviganju uteži na letaš, nji olimpiadi Rusi, Egipčani in Perzijci. Tudi Davis meni, da bo tekme huda. Nedavno je de. jal;
«Ce bom član ameriškega o-limpijskega moštva na letošnji olimpiadi, bo verjetno moj največji tekmec James Brad-ford, pripadnik ameriške vojske. V težki kategoriji bi lahko nastopil tudi Norbert She-mansky, prezreti Pa tudi ne smem ruskega orjaka Jakova Kučenkas.
KOT
AVSTRALCI SO VEC CISTI AMATERJI
Po barih bodo prosjačili denar za odhod v Helsinki
MELBOURNE, 6. — Avstralija bo poslala v Helsinki moštvo 95 tekmovalcev. To bo naj večje število, odkar Avstralija nastope na olimpiadah Zastopniki športnih federacij bodo v hotelih in kavarnah Avstralije zbrali denar za potne stroške in drugo. Sekretar olimpijskega odbora je dejal: «N: preveč prijetno hoditi po lokalih s klobukom v roki in prositi miloščino, vendar nam ne preostane drugega, ker so se vse ostale možnosti izkazale za praktično neuporabne.
FRANKFURT, 6. — Na velikih motornih dirkah v Nocken-heimu bodo nastopili dirkači desetih držav.
Robinson-Maxim
še vedno v zraku
NEW YORK, 6. — Po desetdnevnem premišljanju se je Robinson naiposled odločil, da bo boksal za naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije proti Jou Maxitnu. NI pa sigurno, da bo prišlo do dvoboja, ker je nastopila cela vrsta komplikacij.
Tenis
Argentinci presenečeni
nad porazom
MILAN, 6. — Argentinski teniški igralci so dejali, da so zelo presenečeni nad lastnim porazom proti Italiji (1-4). U-pali so celo na zmago. Kapetan moštva je v pogovoru dejal, da bosta po njegovem finalista evropske cone Davisovega pokala Švedska in Italija ali Danska. Argentinsko moštvo 'bo odpotovalo jutri zjutraj v Nemčijo, na svojem gostovanju pa bo obiskalo še Švico, in Pariz in Bru-•selj, od koder bo odpotovalo v Wimbledon.
kem zdravljenju v neki londonski kliniki.
Egiptovski list «A1 Ahram« piše danes, da bi angleško e-giptovski spor lahko predložili v proučitev Mednarodnemu sodišču in pravi nadalje, da je Egipt v ta namen zbral dobršno vrsto dokumentov velike važnosti. Ti dokumenti naj bi pričali, da Angleži sami priznavajo pripadnost Sudana Egiptu in da je Egipt edina država, ki lahko brani Sueški prekop.
Kakor vedo povedati dobro informirani krogi, bi bilo egiptovskim vladnim krogom bolj po volji pritožba na mednarodno sodišče, nego pritožba na Varnostni svet. Menijo namreč, da bi pred Varnostnim svetom Zedinjene države v vsakem primeru podprle angleško stališče in da bi Zedinjenim državam sledila tudi večina drugih držav članic.
Z druge strani pa je nujno, da se položaj Egipta čimprej razčisti. Zvedelo se je namreč, da bo stalni egiptovski delegat pri OZN Fauzi bey v kratkem prišel iz New Yorka, da se bo lahko udeležil dela gospodarskega in socialnega sveta.
Hilali paša je danes govoril po radiu in izjavil, da je razvoj položaja v angleško-egip-tovskih odnosih dosegel skoraj višek. Med drugim je Hilali paša poudaril, da je egiptovski narod odločen uresničiti enotnost v dolini Nila in vse zahteve egiptovskega naroda. ((Sprejeli bomo le pravično in popolno rešitev naših vprašanj in se ne bomo dali zavesti goljufivim obljubam. Naši cilji so jasni in sudanski narod dobro pozna naše namene. Egiptovski narod mora postati slaven in naši vojaki močna vojska. Vsi naši upi so obrnjeni kralja, ki je rešil narod neredov in nam zagotovil varnost«.
«Ka®r
KINO
V TBSTI1
ExceIsior. 16.30: «Rasciomon», ® s-iro Mifune.
Nazionale. 16.30: «Za dva vin* ja upanja«, Maria Fiofe >■> cenzo Musolino.
Fenke. 16.30: «Francis na Donald 0’Connor.
Filodrammatico. 16.30: se srečajo svetovi«, tastični film.
Arcobaleno. 16.00: »Njegov 2 ski tip«, Jane Russel bert Mitehum.	.	.
Astra Rojan. 16.30: «On'’ ^ kdar ne obupajo«, G. p1181
Alabarda. 16.00:	«Ana»,	Siva
Mangano.	.	,
Armcnia. 15.15:	V.
Don Juana«. Er rol Flyno Lindfors.	j,
Ariston. 16.00:	«No?en^se^in
barvni
ran-
An*"
Ijen-ja za može«, R.
R. Cumrnings.
Aurora. 16.00: ((Izdajstvo*,. C), deo Nazazri, Gianna Man« nale in V. Gassmann. Garibaldi. 15.00: «R°binZ0^i), skrivnostnem otoku«,
Rex, Buk in M, Clark. Ideale. 16.00: cVroča kri«, f-v
KCWeS'	rlePP'
Impero. 16.30:	((Rojena vc
J. HolIičtay, B. Craivforo. Italia. 13,30:	«Karolina
M. Carol.
Kino ob morju. 16.00: «Harl tragedija«, B. Pearson. Moderno. 16.00: «Sem ubezn Paul Muni.
Savona. 15.00: »Bastogo®1
irlem^8
Van
((Paperinova
nna#*
«Saf
Johnson.
Viale 16,00 dela«,
Vittorio Venseto. 16,00: Forsith«, Errol Flynn, Azzurro. 16.00: (iDogodivSj^ Pitana Blooda«, L. H2- g#. Belvedere. 16.00: ((Krink* gijcev«, P. Goddard. ^ Marconi. 16.00: «Stari S*1 cisco«, A. Faye.	jne-
Massimo. 15.30:	((Karoli**
rie», M. Carol.	im-
Novo cine. 16.30: ((CeV®1*^ zi-j«, Errol Flynn.
Odeon. 16.00: «Zapu5Čefll A. Nazzari in I. Saos«1' ,, Radio. 16.00:	«Povratek
P J. Stevva-rt.	^
Venezia. 14.00: «Ljublti tf “
Gin*
Id
KAIRO, 6. — Združenje šerifov, potomcev Mohameda je javilo snoči, da je tudi kralj Faruk potomec družine Mohameda. Nenadejana vest je bila objavljena ob obletnici Fa-rukove zasedbe prestola in ob prvi obletnici njegove poroke s kraljico Nariman.
Pričakujejo, da bo to nenadno odkritje povzdignilo prestiž kralja Faruka pri prebivalstvu muslimanske vere in da bo Faruk avtomatično zasedel prvo mesto med potomci preroka. Raziskavanja naj bi bila ugotovila, da je kralj Faruk Mohamedov potomec po materini strani.
Republikanci obtožujejo
konferenco za surovine
WASHINGTON, 6. - Republikanskemu voditelju v spodnji zbornici je poslalo 9 republikanskih kongresnikov "pod vodstvom Antoni N. Sadlaka poročilo, v katerem dolžijo Mednarodno konferenco za surovine krivde, da Združene države Pri določanju nakazil bakra niso dobile pravega deleža,. kar je povzročilo v mnogih primerih zmanjšanje proizvodnje v elektrotehnični in drugih industrijah, ki uporabljajo baker. V svojem poročilu naziva-jo Mednarodno konferenco za surovine «superkartel».
Po poročilu skupine bi morale dobiti Združene države 55,6 odst. celotne svetovne kvo-pri razdeljevanju bakra, ne pa samo 49,1 odst., kolikor ga jim je nakazala Mednarodna konferenca za surovine.
Iz upravnega gledišča je bra-il delovanje Mednarodne konference za surovine v senatnem bančnem odboru 21. marca bivši ravnatelj Agencije za vzajemno varnost, Charles E. Wilson.
je pogubljenje«.
Vittorla. 16.C0: «Alina», lobrigida.
RADIO
J TtiOSbOVA^j t! O A K TB®
254,6 m ah U78 KC SREDA, 7. maja »*** ^
6.45 Jutranja glasba. 7-	il-{*
čila. 7.15 Jutranja tl3S~ Mladinska oddaja: V P^j#* Ijenja. 13.30 Poročila. l3'ZeiošR glasba. 14.00 Opereto« "	!*■>•
14.30 Od včeraj do Slovenske narodne P1*-, Plevel in Rezika Kori^.■' jj K Simfonične koračnice. *“• 1K ska zamejskih Slov£'Pce 'pa#. Glasbena revija. 19-W A' , l9j’ ((Pisma iz mojega m-,,g0šl<’7*5i Poročila. 21.00 Pojo 3, eolski zbori. 21.30 GlasM» fa, » *... 97.00 src
gl
skoz svet in čas. 22.00' UjjJ, pC zabavna glasba. 23.05	^
inis
ročila. 21.10 Glasba za Tl It J'*	^	*
306,1 m ali 980 KCr>t ltsar
7.15 poročila. 7.3° ^i £ glasba in koledar. H-30 ^ kestri. 12.00 Bodobb* ^5 Py 12.10 Za vsakega heKa „0ri pio ročila. 13.00 Volilni 2° ank; ^
stavnikov političnih s' lahka glasba.	13.30 K'	r,w„.
zornik. 13,40	Pestra	6 pne'
ba. 14.00 Poročna. ni pregled tiska.	v®1'1.))
glasba. 14.40 Obvestila i?-shodih; nato lahka g*	^1»*,
Plesna glasba. I«-00 ^Ts^ kev 18.15 Dve Weberjevi ^ 18.40 Mishel	Piastro	v,e(M
zbor. 19.00 Zdrav«1*** vl#8J 19.15 Tartini: Sonata 2
13.30 Ktdtur^
in klavir. 19.30
štiri klavirje. l9-45 Tt°a^nlk^jt Volilni govori pre^Va K, litičnih strank; natf .	20-^.j
ba. 20.30 Sola	**>
1 glasba. 21-09 P __ geSr, zbori. 21.20 Ro^o* 21.45
sela
in
Evropsko prvenstvo
v keqlanju bo v Zagrebu
ZAGREB, 6. — Evropsko pr-venstvo v keglanju se bo začelo čez nekaj dni v Zagrebu. Nastopile bodo reprezentance Avstrije, Francije, Nemčije, Švice, Finske, Švedske in Ju-goslavije. Jugoslovan Stanko Hladnik brani na tem prvenstvu naslov evropskega rekor-derja, katerega je osvojil na evropskem prvenstvu na Dunaju leta 1949.
Jugoslovanska udeležba na olimpijskih igrah
BEOGRAD, 6. — Dopisnik «United Press« iz Beograda sporoča, da 'bo Jugoslavija sodelovala na olimpijskih igrah moštvi v lahki atletiki, nogometu, plavanju, vaterpolu, ženski orodni telovadbi, veslanju, streljanju, boksu in rokoborbi.
Niso še baje odločili glede košarke in moške orodne telovadbe, medtem ko je sigurno, da Jugoslavija ne bo nastopila v ostalih panogah.
MILAN, 6. — Italijanski nogometaši, kandidati za državno reprezentanco, so se zbrali danes v Milanu. Zakasnil je edino Piola, katerega pričakujejo v poznih večernih urah. Trening bo verjetno jutri zjutraj v bližini Milana.
Poročilo konference
za Srednjo Afriko
LONDON, 6. — Konferenca o predlogu za federacijo Južne Rhodezije, Severne Rhodezije in Niasalanda se je končala včeraj z odobritvijo resolucije o iskreni zvestobi in predanosti kraljici in kraljevski rodbini. Konferenca je odobrila osnutek ustave, ki ga bodo v kratkem objavili v obliki Bele knjige. Konferenca se je sporazumela o vseh važnih načelnih vprašanjih, zlasti tudi glede federalne zakonodaje in uprave. Sporazumeli so se, da se obdrži status protektorata v obeh severnih teritorijih in status samouprave v Južni Rhodeziji, nadalje so sprejeli določila 0 sestavi federalnega parlamenta (v katerem bodo tudi po dva izvoljena afriška domačina iz vsakega teritorija), p razdelitvi oblasti med zveznimi in teritorialnimi vladami, o finančnih vprašanjih federacije, o imenovanju in delokrogu stalne komisije za afriške zadeve.
Konferenca je izrazila svoje obžalovanje zaradi dejstva, da se afriški predstavniki obeh severnih teritorijev niso udeležili razprav in vzela z zadovolj-85*om na znanje sodelovanje afriških predstavnikov Južne Rhodezije.
ghi: Fantastični t,J'z3T' . gtr*jS5 ni solisti. 22.00 Rjcrira Junakovo življenj® « sKl*«* ples. 23.00 Brahmsove ^
23.15 Poročila. 23-1
glasba.
r ■( s
f®
7.45 Jutranja 6lajf*'siiN®n,;.3<1 ska oddaja.	H'3® sv-t<. V
giasba. 12f.A°V<kil*v0V Stari Dunaj.	r	3 l0 V®' y
Finih zborovanjih. d li5Ka * 1P kampanja. 13.40 Gle» lt)i> ba. 14.25 TrP da-liška kronika^^ ttfk^ef.
pregled britanskega ^ ^ , Čajanka. 18-40 Va 19.42 A jj.l5 19.00 Glas AmeriM- vesti nosti. 19.50 Spo 2l go «2 jjH-Volilna kampanJ3- ^ deja zdrahe« šaloigra . dije.
22.40 Večerne me « _
* 1, O V	"	.,12 4	O*	.
702	1 10.	212’	1P
327,1 n ' meiodlJ* iV'
12.00 OPeretnLa 12-4° fn pl*' šče). 12-» Pfl^r»*i;»ff fr na glasba. I3 ,tvareti. * , qq t* teh	o	raznih	ptSml. 1	'pri«*j
venske	narodne	P ^	jjj	Tri
pularnl konce ■j,u£jje. ,nt oZ
kestre
(ploSčef
gei
jJK'
1«
  - . veseli
18.30 Igrajo .minl:	’	eSini	p
koračnica	8^	de	t"je.
la. 19-40_Zfr„d:
21.30
V? 0e!^ter
Edrr.ond
23.00 Bogo Lesenem stav*1*-
Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št 6, III nad. — Telefon štev. 93-8Ua In 94-638. — Poštni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od' 8.30 - 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, — Za FLRJ: za vsak mnv širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tel, 11-32, Koper, Ul. Battist! 301 a-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna
  	___ 3200 Ur. Fed. ljud. repub. jugosiavu«. <«— ,nozc- ..
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratične*# pjp.Z
Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega *'*
eSe£h° V’
Fed. ljud. repub. Jugoslavija-
tiska