z izobrazbo umiri info@slouih.org SKGZ in Mavrična levica: Manjšina potrebuje notranjo reformo Klop, tokrat v izključno ženski zasedbi, seje radovedno odpravil na nove poti ljubezni, spletne in ne VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja Primorski /19 oiujLU.slouih.org PETEK, 16. JANUARJA 2009 št. 13 (19.412) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 rw v v j_ Zascita na obroke Marjan Kemperle Zaščita ima v zamejstvu svoj -stven sinonim: čakanje. Vse, kar se je doslej dogajalo z zaščito, je bilo eno samo dolgo, neprekinjeno čakanje. Novembrska ponovna namestitev dveh dvojezičnih smerokazov na hitri cesti pri Padričah je bila le predzadnji primer. Prvi sega v začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja. 28. aprila 1970 je takratni senator Komunistične partije Italije Paolo Sema vložil v italijanski parlament zakonski predlog o »globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji«. Zaščitni zakon je bil odobren 30 let in 293 dni (!!) pozneje. (Za osvežitev zgodovinskega spomina: fašistični Ventennio je trajal 21 let, 10 mesecev, 10 dni; Hitlerjev Tretji Reich 12 let, 3 mesece, 2 dni... ) In še dobro, da je bila takrat -ob odobritvi zaščitnega zakona - na oblasti Slovencem naklonjena le-vosredinska vlada, sicer bi - verjetno - nanj še čakali . Kljub naklonjeni vladi pa se tudi leva sredina ni mogla izogniti pravilu čakanja. Zakon je bil izglasovan 14. februarja 2001, štiri leta in 281 dni po začetku zakonodajne dobe, ali pičlih 22 dni pred njenim koncem. Vulgarno: izmazali smo se za mišji k... Zakon je stopil v veljavo 8. marca, prav na dan, ko je predsednik Ciampi razpustil parlament. Konec dober, vse dobro? Magari! Potem je prišlo imenovanje paritetnega odbora: spet dolgo čakanje. Nato čakanje na sklepčne seje, čakanje na odgovor vlade, čakanje na podpis odloka predsednika republike, ki ga v dobi Berlusconi-jeve vlade ni bilo. Čakanje je postalo pravilo te vražje zaščite na obroke. In kot se vsakemu poštenemu pravilu spodobi, je tudi to imelo svojo izjemo: Scajolov odlok. Ta je bil za zamejske razmere podpisan s supersoni-čno hitrostjo: 10 mesecev in 5 dni po odobritvi zaščite, ko o paritetnem odboru še ni bilo ne duha ne sluha. A ve se, komu je bil odlok namenjen. Oltre l'inganno anche la beffa, bi zapisal Stanislav Renko. Minila so leta, čakanje na izvajanje zaščite se nadaljuje. Tako se je zgodilo - zadnji primer - z vidno dvojezičnostjo. En Tondov odlok ni bil dovolj. Potrebna sta bila dva -kakšna čast! - in tudi po drugem v Špetru še čakajo... Kaj reči o tem neskončnem zamejskem čakanju? Potrpljenje božja mast? Ko bi rek držal, bi bili zamejci izbrani maziljenci. Kdor čaka, dočaka? Da, a ne v manjšinski realnosti. Kvečjemu v filmu. Naslov? Odgrobadogroba. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € območje evra - Svet Evropske centralne banke se je odločil za 0,5-odstotni rez ECB znižala ključno obrestno mero na 2% To je najnižja raven v zgodovini skupne evropske valute new york - Zaradi trčenja z jato ptic po vzletu Airbus zasilno pristal na Hudsonu Na srečo brez žrtev med 150 potniki NEW YORK - Airbus 320 letalske družbe US Airways je včeraj nekaj pred 21.30. uro po srednjeevropskem času neposredno po vzletu na letališču LaGuardia zasilno pristal na reki Hudson. Na letalu, ki je bilo namenjeno v Charlotte v Severni Karo-lini, je bilo približno 150 potnikov in članov posadke. Po podatkih, ki smo jih uspeli dobiti do zaključka redak- cije, naj bi vsi preživeli nesrečo. Takoj po zasilnem pristanku so v bližino letala, ki je ostalo na površini, prišla reševalna plovila, na katera so se vkrcali potniki, ki so medtem zapustili letalo. Reševalna akcija, v kateri so sodelovali tudi potapljači, ki so jih spustili s helikopterjev, je potekala zelo hitro, saj je obstajala možnost, da se letalo potopi. Potniki so se zbrali na krilih velikega letala, ki je »počivalo« na ledeni reki, temperatura pa je bila globoko pod ničlo. Po nekaterih podatkih naj bi nesrečo zakrivila jata ptic, ki naj bi jo »posrkal« letalski motor, ki je zato izgubil na moči. Pilot se je skušal vrniti na letališče, ko pa je ugotovil, da to ne bo mogoče, se je odločil za pristanek na reki. FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Vse odločitve ECB bodo začele veljati 21. januarja. Na 13. strani Misija OECD v Ljubljani Na 4. strani Petdeset let od izida prve številke Našega vestnika Na 7. strani Predstavili raziskavo o vključevanju duševnih bolnikov v delo Na 8. strani Že s prihodnjim letom v Gorici dvoletni študij arhitekture Na 14. strani V šempetrski splošni bolnišnici odprla vrata onkološka ambulanta Na 16. strani zgodovina Renzo Tondo: Dežela podpira spravno dejanje TRST - Furlanija-Julijska krajina podpira vsa spravna dejanja, ki imajo za cilj okrepitev odnosov med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Tako meni Renzo Tondo, ki so ga neprijetno začudila nekatera stališča o tem vprašanju slovenskega predsednika Danila Turka, medtem ko se mu zdi, da je hrvaški predsednik Stipe Mesic o tem pokazal odprtost in željo po dialogu. Tondo glede tega podpira pri-ozadevanja zunanjega ministra Franca Frattinija. Na 3. strani TRST - Slovensko stalno gledališče »Krst« nove male dvorane Simoči so uprizorili dramo Tamare Matevc Zaljubljeni v smrt - Režiser Samo M. Strelec TRST - Slovensko stalno gledališče je leto 2009 začelo praznično in nadvse dejavno. V torek so slavnostno odprli manjšo dvorano, v kateri bo vzporedno z veliko potekala gledališka dejavnost, sinoči pa je v njej prvič zaživela predstava. Gre za dramski prvenec Tamare Matevc Zaljubljeni v smrt, ki je obenem poklon Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti in pa tržaškim Slovencem, saj gre za zgodbo Danice To-mažič in Stanka Vuka. Dogodek je bil torej s številnih vidikov nadvse pomemben, še slovesneje pa je bilo zaradi prisotnosti slovenske ministrice za kulturo Majde Širca (Kroma). Po drevišnji premieri se bodo zvrstile ponovitve. 2 Petek, 16. januarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Sporočilo slovenskega premierja po seji vlade Pahor: Edini dokument o urejanju odnosov s Hrvaško nastaja na MZZ Pri pripravi pa sodelujejo tudi premierjevi sodelavci, strokovnjaki in drugi LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj po seji vlade sporočil, da zunanje ministrstvo pripravlja deklaracijo o nadaljnjem urejanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na vprašanju določitve meje. To je po njegovih besedah edini dokument v zvezi s Hrvaško, ki nastaja v vladi, pripravlja pa ga zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je pojasnil Pahor, zunanji minister dokument pripravlja v posvetovanju z njegovimi sodelavci, strokovnjaki in drugimi. V zvezi s tem je še napovedal, da se bo o tem, kdaj naj se začnejo posvetovanja o osnutku dokumenta s parlamentarnimi strankami, posvetoval s predsedniki strank. Pahor se je na sestanku s predsedniki parlamentarnih strank decembra lani dogovoril, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama in ga nato predložila DZ. Nato so se v medijih pojavila namigovanja, da predlog pripravljajo tako na zunanjem ministrstvu kot tudi v kabinetu predsednika vlade, in sicer pod okriljem premierovega posebnega zunanjepolitičnega odposlanca Dimitrija Rupla. Rupel je glede tega že povedal, da zbirajo dokumentacijo, na MZZ pa so potrdili, da predlog pripravljajo in da pri tem sodeluje tudi predsednik vlade. V zvezi z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zvezo Nato je Pahor včeraj dejal, da si vlada želi, da bi državni zbor odločitev sprejel s potrebno dvotretjinsko večino. "Nimamo nobenih zadržkov, da bi ravnali drugače," je poudaril in dodal, da tudi pri pogajanjih Hrvaške z EU ne bi imeli drugačnih zadržkov, kot jih imajo druge države, če Hrvaška v svojih dokumentih ne bi prejudicirala meje med državama. Tega pri pogajanjih za vstop v Nato ni bilo, je pojasnil. Kot je dejal, je včeraj o slovenskih zadržkih v pogajanjih Hrvaške z EU govoril s češkim premierom in predsedujočim EU Mirekom Topolanekom. Pahor si želi, da bi pri tem vprašanju prišlo do napredka, pri čemer je znova izrazil razočaranje, da je hrvaški premier Ivo Sanader zavrnil njegovo vabilo na pogovore. Predsednik slovenske vlade je tudi povedal, da Miha Pogačnik ostaja vodja slovenskega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Kot je dejal, Pogačnik uživa njegovo zaupanje, z njim se je tudi posvetoval in se bo tudi v prihodnje. Pahor upa, da bo komisija konec januarja končala delo in obvestila obe vladi, kje vidi možnosti za rešitev vprašanja meje. (STA) Reka Dragonja deli eno najbolj spornih območij ob slovensko-hrvaški meji slovenija - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu Vlada naj opozori Madžarsko na neizpolnjevanje obvez do manjšine LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na nujni seji razpravljala o vplivu zmanjševanja finančnih sredstev Madžarske na obstoj in razvoj slovenske manjšine v Porabju. Komisija je soglasno v petih sklepih med drugim izrazila pričakovanje, da bo vlada Madžarsko takoj opozorila na neizpolnjevanje obveznosti do slovenske manjšine. Komisija je nadalje pooblastila predsednika komisije Mira Petka, da premiera Boruta Pahorja opozori na odprte probleme slovenske manjšine v sosednjih državah. Komisija poleg tega poziva vlado, da to problematiko na eni od naslednjih sej obravnava prioritetno. Kot je še ugotovila pristojna parlamentarna komisija, je sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji glede na sedanje razmere neaktualen. Vladi je priporočila, da glede na nastale spremembe pripravi predlog o noveliranju sporazuma. Člani komisije so tudi pozvali vlado, da dosledno upošteva 15. člen sporazuma, ki določa, da se posebna medvladna komisija za manjšine sestane najmanj dvakrat letno. O aktualni problematiki so na današnji seji poleg članov komisije in predstavnikov vlade spregovorili predstavniki slovenske manjšine - med njimi predsednika Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok - ter manjšinskih medijev na Madžarskem. Razprava je potekala v znamenju opozoril na kritičnost položaja slovenske manjšine v Porabju, na neizpolnjevanje sporazuma o posebnih pravicah iz leta 1992 ter na potrebo po njegovi spremembi. Govora je bilo tudi o nerednem financiranju in o tem, da je slovenska manjšina še vedno brez svojega poslanca v madžarskem parlamentu, za kar v Budimpešti trenutno ni zadostne politične volje. Predsednik komisije Miro Petek (SDS) je med težavami izpostavil neredno in nesistemsko financiranje s strani Madžarske ter na razlike v finančni pomoči. Je pa Petek spomnil, da je na določenih področjih vendarle prišlo do pozitivnih premikov, na primer pri obnovi šole v Gornjem Seniku in zagotovitvi frekvence za oddajanje radia Monošter, ki pa si v prihodnje prizadeva razširiti oddajanje. O tem so govorili tudi predstavniki Slovencev na Madžarskem. Državni sekretar v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih je izrazil zaskrbljenost urada nad položajem manjšine na Madžarskem ter se zavzel za dolgoročno in sistemsko reševanje te problematike. Na podporo med člani komisije je naletela pobuda poslanca madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Laszla Gonc-za. Ta je najvišje madžarske predstavnike, med njimi predsednika Laszla Solyoma in premiera Ferenca Gyurcsanya, v pismu pozval, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za ureditev "nemogočega položaja" porabskih Slovencev. (STA) Bivši vodja koprskih kriminalistov Živec ovadil Romška, Šinkovca in Štembergerja KOPER - Nekdanji vodja koprskih kriminalistov Vojko Živec je kazensko ovadil nekdanjega generalnega direktorja policije Jožeta Romška, vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Matjaža Šinkovca in direktorja PU Koper Božidarja Štembergerja. Živec omenjenim očita zlorabo pooblastil. Po trditvah Živčevega odvetnika Mateja Pečanca potek dogodkov "jasno kaže na to, da so zlorabili svoja pooblastila, da bi Vojka Živca šikanirali in mu prizadejali škodo". Živec se je z mesta vodje koprskih kriminalistov moral posloviti septembra lani, le nekaj mesecev po tistem, ko je za novega direktorja koprske policijske uprave prišel Božidar Štemberger. Ta je Jožetu Romšku predlagal, naj podpiše sklep, da Živca premestijo na delovno mesto v sektorju za mednarodno kriminalistično sodelovanje v Ljubljani, vendar se je Živec na sklep o premestitvi pritožil in komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi je njegovi pritožbi ugodila. Ugotovili so, da ga ne bi smeli premestiti več kot 70 kilometrov stran. Živec bi se zato moral vrniti na čelo koprskih kriminalistov, a se je zapletlo, ker so med tem časom na to delovno mesto že imenovali Iztoka Pereniča, sicer dolgoletnega prijatelja in sodelavca Božidarja Štembergerja. Kot meni Pečanac, pritožba Živca v tistem času še ni bila rešena, zato gre po njegovem mnenju za zlorabo položaja. Ovadba zoper mene in moje kolege je popolnoma brez pravnega temelja, je v odzivu na kazensko ovadbo, ki jo je zoper njega vložil Živec, povedal nekdanji generalni direktor policije Jože Romšek. Kot je napovedal, bo zoper Živca vložil kazensko ovadbo zaradi krive ovadbe. Romšek je povedal, da Živec svojega dela ni opravil. "Statistika in poročila o rezultatih dela so bili slabi, zato smo ukrepali na ta način," je pojasnil. Poudaril je, da Živec "ni bil prikrajšan niti za tolar, nasprotno". Z Generalne policijske uprave so na vprašanje, kako komentirajo ovadbo zoper v.d. generalnega direktorja policije Matjaža Šinkovca, zapisali, da policija ne komentira ovadb, v katerih so osumljeni policisti. Te namreč po njihovih navedbah obravnavajo policisti specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu. (STA) koroška - Po njem nameravajo poimenovati most in park ter mu postaviti spomenik Predvolilna kampanja z mrtvim Haiderjem Njegov naslednik Dorfler bo 25. januarja po njem poimenoval most čez Dravo pri Pliberku, na kraju nesreče pa bo stal spomenik za 30.000 evrov - Ostre kritike ostalih strank in tudi koroških Slovencev CELOVEC - V prometni nesreči preminuli koroški deželni glavar in desničarski populist Jörg Haider še vedno straši po Koroškem: po zaslugi njegovega naslednika na čelu koroške deželne vlade Gerharda Dörflerja, ki ga načrtno uporablja za svojo kampanjo za deželne volitve 1. marca 2009. Tako bo Dörfler že čez nekaj dni (25. januarja) most čez Dravo pri Lipici blizu Pliberka proglasil za »Hai-derjev most« (Jörg Haider-Brücke), še pred volitvami pa hoče na kraju nesreče ob ljubeljski cesti južno od Celovca odkriti veličasten spomenik nekdanjemu deželnemu glavarju, ki bo stal približno 30.000 evrov... Uporaba Jörga Haiderja sedaj Dörf-lerjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in deloma tudi svobodnjaške stranke (FPÖ) v predvolilni kampanji je pri ostalih deželnozborskih strankah že povzročila val ogorčenja. Ostro pa so se predvsem na napoved o poimenovanju mostu čez Dravo pri Lipici odzvali tudi lokalni politiki in koroški Slovenci. Tako je Narodni svet koroških Slo- vencev v izjavi za javnost poudaril, da je poimenovanje novega mostu po preminulemu deželnemu glavarju povsem v nasprotju z njegovimi dejanji. »Haider ni bil graditelj mostov, temveč podiralec temeljev enakopravnega sožitja,« je NSKS zapisal in opozoril, da gre za neokusno zlorabo politične oblasti, predvsem pa za krepak udarec v obraz vsem tistim, ki si prizadevajo za enakopravno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Haider, so še zapisali pri NSKS, je s svojim trajnim hujskanjem proti slovenski narodni skupnosti ter še posebej proti Rudiju Vouku in s svojim norčevanjem iz pravne države in pravic, ki jih slovenski narodni skupnosti zagotavlja 7. člen Avstrijske državne pogodbe, podiral temelje enakopravnega narodnostnega sožitja in povezovanja na Koroškem. Deželnozborske stranke naj zato resno razmislijo o zakonskih ukrepih, ki bi v prihodnje preprečili politično zlorabo oblasti na račun davkoplačevalcev in na hrbtu slovenske narodne skupnosti, je še opozoril NSKS. Tudi (socialdemokratski SPO) župan mestne občine Pliberk Štefan Visotschnig je ostro nastopil proti poimenovanju mostu čez Dravo po Haiderju. Poudaril je, da takšnih zaslug Haider zagotovo nima, da bi se moral po njem imenovati nek most. »Čakam le še, da bodo Haiderjevi nasledniki v Celovcu oz. v deželi prišli s predlogom za preimenovanje Velikega Kleka (najvišje gore na Koroškem in v Avstriji -prip. ured.),« je sarkastično dodal župan dvojezične občine, v kateri je Haider s prestavljanjem tabel osebno preprečil postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Toda tudi načrtovani spomenik na kraju nesreče buri duhove Korošcev in Ko-rošic. Velika večina piscev pisem bralcev v koroških dnevnikih v zadnjih dneh kritizira načrt Haiderjevih naslednikov na čelu z deželnim glavarjem Dorflerjem, da se postavi spomenik Haiderju tudi na jugu Celovca, kjer je močno vinjen politik (tudi druga preiskava krvi je imela za rezultat 1,8 promila alkohola) 11. oktobra 2008 s hitrostjo najmanj 142 kilometrov na uro drvel v smrt. Načrtovanih 30.000 evrov za spomenik naj bi dežela uporabila npr. v so- cialne namene ali kaj drugega, ne pa za spominsko obeležje, je glavni poudarek piscev. Ker pa so 1. marca 2009 poleg deželnih še komunalne (občinske in županske) volitve na Koroškem, straši Haider-jevo ime v zadnjih dneh tudi po koroški prestolnici, Celovcu. Tako si očitno hoče tudi župan Harald Scheucher (ljudska stranka) glasove Haiderjevih privržencev zagotoviti z napovedjo, da bo Haiderju postavil trajen spomin s tem, da ob po njem poimenoval park pred deželno hišo... Ivan Lukan Nov most čez Dravo pri Lipici (v ozadju) bo 25. januarja poimenovan po Haiderju / ALPE-JADRAN Petek, 16. januarja 2009 3 spravna dejanja - Stališče predsednika Renza Tonda kobarid »Dežela podpira vse, kar združuje S^j Italijo, Slovenijo in Hrvaško« i* Benečije »Slovenija me je neprijetno začudila, Mesic je pokazal odprtost«- Podpora Frattinijevim prizadevanjim in Posočja TRST - »Furlanija-Julijska krajina podpira vse pobude, tudi spravne, ki imajo za cilj okrepitev odnosov sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško,« je ob robu včerajšnje predstavitve svoje nove spletne strani dejal predsednik Dežele Ren-zo Tondo. V izjavi za naš dnevnik je izrazil negativno začudenje nad nekaterimi stališči o spravi in zgodovini, ki jih je izrazil slovenski predsednik Danilo Türk, medtem ko se mu zdijo stališča hrvaškega predsednika Stipeta Mesica o istem vprašanju bolj odprta in dovzetna za dialog. »Zunanji minister Franco Frattini ima prav, da vztraja pri Zagrebu in Ljubljani za zgodovinsko spravno dejanje, ki ga je Italija večkrat zahtevala. Tragedije druge svetovne vojne je treba dokončno premostiti. Prvi, ki to zahtevajo, so ljudje, ki živijo v tem prostoru,« je še dodal Tondo. Nova predsednikova spletna stran -kot je poudaril vodja deželnega urada za tisk in stike z javnostjo Guido Baggi - je bolj dostopna in aktualnejša, kot sedanja. Ton-do, kot je povedal, želi na tak način ne samo seznanjati uporabnike interneta s svo- jim delom in načrti, temveč tudi vzpostaviti neposrednejši stik z občani. Zato bo stran direktno povezana s Tondovim osebnim spletnim blogom, ki je marsikdaj bolj zanimiv od suhoparnih političnih novic. Internetski »kotiček« predsednika je sestavni del pisane spletne strani Dežele Furlanije-Julijske krajine (naslov: www. re-gione.fvg.it). V njem bodo še naprej novice tudi v slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku, v spletnem mestu, ki je namenjen javnim občilom, pa bi bilo dobrodošlo pa bi svoje mesto končno našel tudi Primorski dnevnik. Delno večjezično podobo uradne spletne strani FJK je uvedel Tondov predhodnik Riccardo Illy. Predsednik je v pogovoru s časnikarji obžaloval, da je Berlusconijeva vlada nekaterim občinam v južni in srednji Italiji (med njimi je tudi Rim) dovolila prekoračitev t.i. pakta stabilnosti. To pomeni, da lahko te občine pri primanjkljaju prekoračijo zakonsko predpisane meje. »V naši deželi tega nikakor ne bomo dovolili,« je poudaril Tondo. S.T. Renzo Tondo s svojim glasnikom Giorgiom Carbonaro na predstavitvi posodobljene spletne strani predsedstva Dežele KOBARID - V Kulturnem domu v Kobaridu bo jutri z začetkom ob 17. uri že 39. srečanje Slovencev iz Posočja, Benečije in Furlanije. Gostitelji tega tradicionalnega in zelo priljubljenega kulturnega in družabnega snidenja so župani Bovca, Kobarida in Tolmina Danijel Krivec, Robert Kavčič in Uroš Brežan ter vodja tolminske Upravne enote Zdravko Likar, ki je duša te pobude. Slavnostni govornik bo Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu. V torek bo zasedal paritetni odbor trst - Srečanje SKGZ in Mavrične levice Manjšina potrebuje reforme Skupna želja za izvajanje smernic programske konference - Za skupno manjšinsko krovno zvezo najbrž ni pogojev TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Mavrična levica sta na včerajšnjem srečanju obravnavali celo vrsto aktualnih tem, ki zadevajo slovensko manjšino in naše širše okolje. Ugotovili sta, da se politična klima v tem prostoru poslabšuje, kar najbolj občutita slovenska in italijanska manjšina v Istri, kot dokazuje žalostna zgodba krčenja italijanskih finančnih prispevkov za njune kulturne ustanove. Pobudo za srečanje je v okviru priprav na spomladanski deželni kongres dala SKGZ (njeno delegacijo je vodil predsednik Rudi Pavšič), Mavrično levico pa so zastopali deželni svetniki Igor Kocijančič, Roberto Antonaz, Stefano Pustetto, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Mario La-vrenčič. Stojan Spetič, ki se srečanja ni mogel udeležiti, je poslal pismeni dokument, ki so ga obravnavali na sestanku. Pavšič je izpostavil stališče, da manjšina ne glede na sedanjo kritično finančno situacijo nujno potrebuje notranje reforme in torej novo organiziranost. Glavne »reformne« smernice vsemanjšinske programske konference (njena organizatorja sta bila SKGZ in SSO) so tudi po mnenju Mavrične levice še vedno aktualne in istočasno izvedljive. Tudi spričo odklonilnih stališč Sveta slovenskih organizacij očitno (še) ni pogojev za eno samo manjšinsko krovno organizacijo, kot tudi ni pogojev za eno samo vseslovensko politično stranko. Glede spomladanskih občinskih volitev (najbrž bodo v začetku junija, skupaj z evropskimi) so bil na srečanju mnenja, da so uprave in koalicije v narodno mešanih občin na Tržaškem in Goriškem dobro delale ter da zato ne vidijo razlogov za korenite spremembe. V slovenski manjšini si nihče ne more lastiti vloge edinega branitelja Slovencev, saj se vsi po lastnih močeh in na raznih področjih trudimo - je dejal Pavšič - za dobrobit celotne manjšine. Na srečanju je bilo tudi slišati pohvalo na račun Slovenije, ki v teh nelahkih trenutkih s svojimi institucijami stoji ob strani slovenski manjšini. Predsednik SKGZ je dejal, da njegova organizacija konkretno razmišlja o koordinaciji vseh subjektov, ki v manjšini stremijo po drugačni in smotrnejši notranji organiziranosti. SKGZ in Mavrična levica sta včerajšnje srečanje posvetili obravnavi aktualnih vprašanj slovenske manjšine kroma TRST - Na sedežu deželne vlade v Trstu bo v torek, 20. januarja zasedal paritetni odbor za slovensko manjšino. Kot napoveduje predsednik Bojan Brezigar bo seja v glavnem posvečena okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin ter predvsem oceni dekreta o t.i. vidni dvojezično-sti v sklopu zaščitnega zakona, ki ga je konec lanskega decembra podpisal predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Dekret je z objavo v deželnem Uradnem listu od srede pravnomočen. Priljubljenost dnevnika RAI za našo deželo TRST - Televizijski dnevnik deželnega sedeža RAI za Furlani-jo-Julijsko krajino je zelo priljubljen med gledalkami in gledalci. To je včeraj sporočil glavni urednik sedeža Giovanni Marzini, ki je povedal, da je dnevnik v letu 2008 v povprečju gledalo 27,5 odstotka gledalcev, ki je takrat pred televizijskimi ekrani. To ga uvršča na vrh najbolj gledanih deželnih TV dnevnikov v Italiji. Marzini je tudi dejal, da se povečuje gledanost TV dnevnika ob 14. uri. Odgovorni urednik RAI je ob tej priložnosti predstavil tudi novo informativno oddajo z naslovom "Buongiorno regione" (Dober dan, dežela). Predstavitve se je udeležil tudi predsednik FJK Ren-zo Tondo. premarjag Smrtna nesreča na delu ČEDAD - V silosu v kraju Leproso ob Nadiži, v bližini Pre-marjaga, je prišlo do nove tragedije na delovnem mestu. Življenje je izgubil 54-letni delavec Enrico Tami iz Pavie pri Vidmu. Nanj se je vsul plaz žagovine. Zgodilo se je v obratu podjetja Claudia Macor-ja, ki se ukvarja z obdelavo lesa. Tami je bil uslužbenec podjetja Il Sole, ki pretovarja žagovino. S svojim tovornjakom je dospel v silos, pri natovarjanju pa se je nekaj zataknilo. Delavec je izstopil iz vozila in skušal v silosu odstraniti ovire, ki so onemogočale pretok žagovine. Nenadoma so ga zasuli štirje kubični metri žagovine, pod katerimi se je Tami zadušil. Claudio Macor, ki je kasneje odkril, kaj se je zgodilo, mu je brez uspeha skušal pomagati. Prihiteli so gasilci in karabinjerji iz Čedada, a je bilo že vsega konec. Sodstvo je prizorišče nesreče zaseglo. ptuj - Ustrelila sta jih v Slavoniji Italijanskima lovcema zaplenili nad 120 mrtvih zaščitenih divjih rac PTUJ - Italijanska lovca, ki ju je pred dnevi ustavila celjska carinska mobilna enota, sta prevažala več kot 120 mrtvih rac. Pripadajo vrstam, ki so zavarovane z Bernsko konvencijo, italijanski voznik pa jih je uplenil v Slavoniji na Hrvaškem, so sporočili z Generalnega carinskega urada. Carinska mobilna enota Celje je 11. januarja v Spuhlji ustavila vozilo z italijanskimi registrskimi tablicami. Potnika, oba Italijana, sta bila lovca, zato so cariniki avto temeljito pregledali. Pod pokrovom tovornega dela vozila so našli štiri črne plastične vreče, v katerih so bile mrtve ptice. Strokovnjaki z Agencije RS za okolje so potrdili, da gre za 123 rac mla-karic in enega kreheljca. Obe vrsti sta zavarovani z Bernsko konvencijo, za kreheljce pa se z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah zahteva še posebno vrstno varstvo. Voznik je povedal, da je race uplenil v Slavoniji na Hrvaškem. Zanje ni imel nobenega dokumenta niti ve- Zaplenjene mrtve race terinarskega potrdila in ne izvozne deklaracije, so sporočili s carinskega urada. Carina je zoper voznika uvedla postopek o prekršku zaradi kršenja zako- generalni carinski urad rs na o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, na pristojno državno tožilstvo pa bo podala tudi ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. 4 Četrtek, 15. januarja 2009 GOSPODARSTVO slovenija - Misija OECD na večdnevnem obisku v Ljubljani Upravljanje podjetij eno težjih pristopnih področij Slovenija naj bi postala članica OECD predvidoma spomladi 2010 LJUBLJANA - Upravljanje podjetij je v okviru pristopnih pogajanj Slovenije k Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) med težjimi. Vlada se je zato odločila, da čimprej prenese kar največ smernic in priporočil OECD v slovensko prakso, kar je tudi v interesu transparent-nosti, kvalitete odločanja in učinkovitega upravljanja s podjetji. To je po srečanju s predstavniki misije OECD za upravljanje podjetij, ki se mudi na večdnevnem obisku v Sloveniji, pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Slovenija napreduje, a potrebno bo še veliko postoriti, tako na področju zasebnega sektorja, še bolj pa v javnem sektorju, je poudaril Gaspari. Prva v »liniji ukrepov« je vzpostavitev kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas), ki naj bi po Gasparijevih besedah v polni meri začel delovati prihodnji teden. S tem naj bi »izboljšali transparentnost izbiranja kadrov, primernih za upravljanje gospodarskih družb, ki so v pretežni ali pomembni lasti države«. »Enako proceduro bosta ubrala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, kjer bodo enaka pravila za nominacijski svet in izbiranje kadrov postavljena v naslednjem tednu,« je dejal. Ob tem je pomembno razviti vlogo posebne enote v ministrstvu za finance za upravljanje z državnim in javnim premoženjem, je poudaril Gaspari. Ne le kot mesto za zbiranje podatkov in računovodskih izkazov, je dejal, ampak kot mesto pripravljanja ustrezne strategije vlade za upravljanje državnega premoženja in priprave privatizacijskih načrtov. Ob tem pa naj bi se dosledneje oblikovala merila za ocenjevanje dela nadzornih svetov v podjetjih, kjer je lastnica država. Tako bi zavarovali vrednost podjetij in smiselnost vlaganj države v takšna podjetja, je pojasnil. Končna ocena predstavnikov OECD bo po Gasparijevih besedah pokazala še veliko odprtih vprašanj na tem področju, a proces pospešenega približevanja poteka. Gaspari, ki vodi službo za razvoj in evropske zadeve, pristojno za vključevanje Slovenije v OECD, tudi ocenjuje, da so roki za vključitev Slovenije v to organizacijo - predvidoma spomladi 2010 - »še vedno racionalni, realni« in če ne bo velikih presenečenj, bo cilj izpolnjen. Vodja misije OECD Grant Kirkpa-trick je po srečanju z Gasparijem pojasnil, da je poudarek misije usmerjen v presojo uporabe načel upravljanja podjetij, tako državnih kot zasebnih. Slovenija je povabilo za začetek pristopnih pogajanj k OECD dobila 16. maja 2008, časovnica pogajanj pa je bila sprejeta 30. novembra 2008. Adalberto Valduga logistika - Projekt Slimport Med partnerji AREA in tržaško pristanišče TRST - Naložba v skupni vrednosti več kot 32 milijonov evrov, več kot 40 znanstvenih in industrijskih partnerjev in deset pristanišč oziroma logističnih centrov v prav tolikih italijanskih deželah so številke projekta Slimport, sistema za upravljanje logistike in varnosti za pristaniško inter-modalnost, torej za kombinirani prevoz ljudi in blaga z ladjo, vlakom in po cesti. Slimport sodi v ozek krog projektov, ki jih financira ministrstvo za gospodarski razvoj v okviru programa Industrija 2015 - Vzdržna mobilnost. Za razliko od ostalih rešitev, ki jih danes ponuja trg, rešuje Slimport z eno samo modularno tehnološko verigo številne probleme, ki se porajajo pri premikanju blaga na zadnji morski milji in prvi milji na zemlji. Inovacija sloni na tehnološki platformi, ki logističnemu operaterju ali upravljal-cu pretovornega terminala ponuja in-fo-telematske rešitve, naprave in senzorje, s katerimi je mogoče posegati v različne faze operativnega transportnega procesa. Slimport bodo v prvi vrsti uporabljale pristaniške oblasti, zato so bila v fazo preizkušanja sistema vključena pristanišča v Trstu, Genovi, Savoni, Tarantu, Bariju, Gioia Tauru, La Spezii in Brindisiju. Med glavnimi partnerji projekta Slimport pa so konzorcij za tržaški AREA Scienze park, Elsag Datamat Spa, Te-lespazio Spa, Ansaldo Segnalamento Ferroviario Spa, Eurotech, konzorcij Milano Ricerche, Istituto Nazionale di Fisica Nucleare, OTO Melara Spa idr. »Zelo sem zadovoljen z uspehom projekta, ki je nastal iz zamisli, porojene v tesnem sodelovanju med AREA Science parkom in tržaško Pristaniško oblastjo,« je komentiral predsednik znanstvenega parka Giancar-lo Michellone. Ob tem je dodal, da so jim pri razvijanju te zamisli pomagale izkušnje z deželnim projektom za računalniško komunikacijo v pristaniščih Wireport. arhiv Med prvimi se je na Valdugovo smrt odzval predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, ki je pokojnega označil ne samo kot vidnega podjetnika, ampak tudi kot »osebo, s katero se je bilo vedno zelo poučno in konstruktivno pogovarjati o razvojnih temah«. Predsednik vi-demskih industrijcev Adriano Luci je izrazil prepričanje, da je deželni in nacionalni industrijski sistem »izgubil lucid-nega človeka, pozornega in sposobnega interpretiranja potreb gospodarstva«. Za tržaškega poslanca Ettoreja Rosata je z Valdugo »umrl človek, ki je tej deželi dal zelo veliko ne le kot podjetnik, ampak tudi kot pozoren človek, vezan na svojo zemljo«. Predsednik videmske trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo pa je izrazil prepričanje, da FJK z Val-dugo izgublja ne samo »protagonista gospodarskega življenja, ampak tudi vsega tistega, kar je predstavljal v etičnem in človeškem smislu«. (vb) živilstvo - Pršut San Daniele lani (še) ni čutil recesije SAN DANIELE - Pršut iz San Da-nieleja očitno ne pozna krize, vsaj če sodimo po lanskih poslovnih rezultatih. V letu 2008 se je proizvodnja povečala za 2,9 odstotka, prodaja pa je zrasla za dva odstotka, so sporočili iz konzorcija furlanskih proizvajalcev, ki so lani predelali 2.756.379 svinjskih stegen, namenjenih produkciji z zaščitenim poreklom (DOP). Skupni prihodki so dosegli 330 milijonov evrov. Recesijsko gibanje trga je znižalo do-hodkovnost predelovalnih podjetij, ugotavljajo v konzorciju, vendar furlanski pršut nasplošno kljubuje krizi. Konzorcij je izvedel naložbe tako na komercialnem področju, s prodiranjem na nove trge, kot na proizvodnem z nadaljnjimi izboljšavami proizvoda. Zavod Nord Est Qualita je kontroliral 56 odstotkov svežih stegen, kar je več kot 1,6 milijona, in ocenil kot neustrezna le 12 odstotkov stegen. Stegna prihajajo izključno iz italijanskih prašičerej oziroma klavnic, zagotavljajo v konzorciju in dodajajo, da se je število pakiranih rezin pršuta lani povečalo za 40 odstotkov in bilo za 52 odstotkov večje kot v letu 2007. Na Malpenso samo še dva leta na dan RONKE - Zaradi premajhnega povpraševanja se je letalska družba Air Alps, ki vzdržuje letalsko zvezo z Milanom Malpensa, odločila, da ukine enega od treh dnevnih poletov na tej progi. Gre za polet iz Ronk ob 12.25 in za povratni pristanek letala ob 15.50. Ukinitev bo veljala od 19. januarja do 28. marca, ko bo začel veljati poletni red letenja. Iz družbe Air Alps so sporočili, da bodo vsi potniki, ki so morebiti že rezervirali polete v času ukinitve, pravočasno obveščeni in preusmerjeni na druge polete, ki ostajajo z nespremenjenimi urniki. Trgovinska zbornica uvaja bančno-finančno poravnavanje TRST - Z namenom izboljšanja odnosov med bančnimi oziroma finančnimi družbami, podjetji in državljani na območju tržaške pokrajine, bosta tržaška Trgovinska zbornica in italijansko združenje za bančno-finančne poravnave Con-ciliatore BancarioFinanziario sklenila posebno konvencijo. Njen cilj je pomagati pri zunajsodnem reševanju nasprotij na bančnem, finančnem in družbeniškem področju z uporabo poravnave. Trst bo prvi od štirih pokrajinskih središč v naši deželi, kjer bo stekla ta služba, ki jo bodo v ponedeljek, 19. januarja ob 15.30 v prostorih Trgovinske zbornice predstavili njen predsednik Antonio Paoletti, predsednik civilne sekcije tržaškega sodišča Giovanni Sansone, predsednik in generalni tajnik združenja Conciliatore BancarioFinan-ziario Corrado Conti in Giuseppe Tiracorrendo, predsednik zbornične konzulte za finance in kredit Giovanni Ravida, odgovorni za uravnavanje trga pri zbornici Franco Rota in tržaški konciliator Claudio Sambri. EVRO 1,3085 $ -0,67 industrija - Po dveh letih za krmilom deželne Confindustrie Z Adalbertom Valdugo odšel eden od protagonistov gospodarstva v FJK VIDEM - Po skoraj dveh letih za krmilom deželne Confindustrie je v sredo zvečer v videmski bolnišnici umrl Adalberto Valduga, vidni predstavnik furlanskega in deželnega podjetništva. Neizprosna bolezen ga je pri 67. letih iztrgala iz družinskega in delovnega okolja, kateremu je posvetil svoje zadnje moči. Znan je bil po svoji zadržanosti in korektnosti, po politični nepristranskosti in po globokem poznavanju gospodarstva in podjetništva. V našem dnevniku in še posebej na tej strani smo velikokrat poročali o njegovih komentarjih konjunk-turnih gibanj, o ocenah gospodarskega položaja v deželi in predvidevanjih za prihodnost, ki so bila vedno osnovana, saj so temeljila na globokem poznavanju ekonomskih procesov. Adalberto Valduga, ki je bil večinski lastnik jeklarske skupine Cividale, je od leta 1997 do 2003 vodil pokrajinsko združenje furlanskih industrijcev, nato je prevzel mesto predsednika videmske trgovinske zbornice, februarja 2007 pa je bil izvoljen za predsednika deželne organizacije industrijcev Confindustria FJK. Rodil se je v Bellunu in leta 1965 diplomiral iz elektronskega inženirstva na milanski politehniki. Prvo zaposlitev je našel v družbi Enel, nato pa se je usmeril v svobodni poklic na področju električnih napeljav. Leta 1976 je stopil v lastništvo čedajske jeklarske skupine Ac-caieria Fonderia Cividale Spa, v kateri je prevzel dolžnost pooblaščenega upravitelja in nato predsednika holdinga Civi-dale Spa. Skupina, ki jo vodi ta holding, ustvari približno 330 milijonov evrov prometa in zaposluje 1400 ljudi. Valdu-ga je bil tudi član upravnih svetov drugih družb, med njimi konzorcija Friuli Innovazione in sejemske družbe Udine e Gorizia Fiere. leta 2002 pa je bil imenovan za viteza dela. Na Valdugovo smrt so se z izrazi sožalja in velikega spoštovanja odzvali številnih predstavniki deželnega institucionalnega, gospodarskega in sindikalnega življenja. Iz deželne Confindustrie pa so sporočili, da bo pogreb pokojnika jutri ob 15. uri v Martignaccu pri Vid- EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 15.01. 14.01. ameriški dolar japonski jen 1,3085 116,97 8 9453 1,3173 117,66 9 0040 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 42,2892 63,8290 41,8400 64,0270 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4512 0,89660 7,4508 0,90830 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,9925 94275 10,9475 9,4310 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 27,308 1,4725 26,917 1 4761 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 281 45 15,6466 27745 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,2296 1 6373 4,1440 1 6144 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9818 1 9558 1,9769 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,3000 34528 4,2880 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7043 3 1307 0,7050 3,0598 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 21197 290,00 2 1085 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3645 7,3347 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,33375 1,08563 1,50125 1,77125 LIBOR (EUR) 2,18625 2,5 2,56875 2,65375 LIBOR (CHF) 0,30167 0,55667 0,70333 1,00167 EURIBOR (EUR) 2,2 2,51 2,572 2,651 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.997,99 € +193,13 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,00 INITEDIII IDr»DA Q CA -4,00 -0 11 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,45 -0,92 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,29 164,01 -3,00 -3,16 TELEKOM SLOVENIJE 267,66 121,90 -0,31 -1,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,28 DELO PRODAJA - ctni -1,62 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 T)77 .1 AÜ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 9,56 -1,24 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 45,91 12,68 -0,13 -2,39 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,06 1,01 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 80,00 16,44 -5,83 -1,02 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 15. januarja 2009 -1,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,292 5,925 1195 -3,37 +0,25 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,877 -1,16 -4,64 -2 12 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 1,3338 4,197 +0,00 EDISON ENEL ENI 0,987 4,277 1626 +3,27 +0,77 FIAT FINMECCANICA 4,91 1123 -0,91 -5,58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,14 2122 +1,91 -3,38 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,417 15 60 -0,24 -2,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,49 -1,14 -1,37 -1 49 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,972 7,3 1192 -1,28 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,257 +0,76 -3,20 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,545 11,80 -0,47 -0,92 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,00 4,347 1 066 +0,00 -2,08 TENARIS TERNA 7,52 -0,93 -3,03 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,36 0,62 1047 +0,64 -6,06 -1 97 UNICREDIT 1,519 -5,65 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 34,69 $ -2,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.808,24 884,34 -1,23 -1,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.762,35 987,95 +1,06 +0 15 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.563,88 511 48 +2,88 -0,37 dcica 1 j, dcuuidu SRX, Beograd BIFX Sarajevo 231,43 2.105,93 -1,67 +1 55 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.017,62 2.169,09 -7,22 -0,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.213,04 1.509,74 +0,16 +1 35 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 843,83 862,248 4.336,73 +0,14 -3,05 -1,94 -1 42 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.121,11 2.995,88 1.694,82 -1,84 +1 093 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 831,6 2.257,67 -0,86 -1 77 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 8.023,31 1.704,06 13.242,96 1.920,21 9.046,74 -4,919 -3,437 -3,368 -0,449 -3,45 mu. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 16. januarja 2009 5 ŽARIŠČE Vloga laikov v Cerkvi sedanjega časa (ali vsaj bližnje prihodnosti...) David Bandelj Pred časom sem v Žarišču, ki sem ga posvetil vlogi duhovnika v današnjem svetu odprl vprašanje vloge laikov v Cerkvi in nakazal, da ga bom poskusil razčleniti v enem izmed naslednjih Žarišč. Ker obljuba dela dolg, je končno prišel potreben januarski čas, dovolj nevtralen in obenem še dovolj božično odmeven, da je primeren govoru o taki temi, za katero tudi upam, da bo rodila kakšen odgovor ali pomislek. Prejšnje vprašanje o vlogi duhovnikov je padlo na dokaj suha tla. Edina replika ni bila vredna tega imena in kot se rado dogaja pri nas, se je vse pogreznilo v brezbrižno molčečnost. Laiki in njihova vloga danes (in upam -jutri ...), torej. Poglejmo si najprej v oči in si priznajmo: kristjani smo postali manjšina. To je nujno ugotavljati, ker krščanstvo ni več niti tradicija, kar je bila vsaj v »katoliški« Italiji do nedavnega. In to je po eni strani dobro, ker z nižanjem kvantitete lahko ciljamo na višanje kvalitete. Ta premisa nam bo v pomoč, da izoblikujemo vprašanje, o katerem želimo govoriti. Če smo kristjani manjšina, je jasno, da bo med nami manj duhovnikov, na splošno tudi manj ljudi in manj vključenosti v družbenopolitično življenje. To pa pomeni enostavno več evangeljskega duha, kar se ne sliši niti tako slabo. Z manjšanjem števila duhovnikov se bo lahko zvečala vloga laikov, ki že danes pomembno pridobiva na ceni, vsaj če sodim po tem, kar se dogaja v goriški nad-škofiji. Evangeljska odgovornost oznanjevanja, dela z revnimi, bolniki, izvajanje zakonske terapije, delo z mladimi, pa tudi stvari, ki so bile prej namenjene izključno posvečenim osebam, kot je vodenje skupnosti, lahko postanejo domena karizmatičnih in dobro pripravljenih laikov, ki bodo lahko svoje življenje posvetili oznanjevanju in se približali Kristusovemu zgledu. Konec koncev tudi Cerkev priznava možnost npr. poročenim moškim, da postanejo posvečeni diakoni in udejanjajo evangeljsko sporočilo v svojem poslanstvu, družinsko, liturgično in tudi v dejanjih. Ta praksa je npr. v Italiji precej razširjena, v Sloveniji si pa šele zdaj utira pot. Upam si reči, da prihodnost Cerkve, ki jo razumem kot skupnost, (ne kot profitno društvo, kar predvsem mediji vztrajno propagirajo, posebno, če se ozrem na kratico RKC, ki jo radi uporabljajo, kot bi bila to politična stranka ...) sloni na laikih in na njihovem prizadevanju za to, da se bo krščanstvo - kot eno izmed treh velikih bratskih in med sabo zgodovinsko povezanih monoteističnih verstev - uveljavilo ne več kot družbenopolitična stvarnost, temveč kot stil življenja, ki človeka v svoji totalnosti poveže z Bogom in mu daje možnost, da prek odnosov, ki jih kristjan ima z Bogom in z ljudmi izboljša stanje na svetu. Izgleda utopično? Nič manj utopično kot ideja Jezusa Kristusa, ki je kristjanom prvi zgled in ki je za svojo edino zapoved izbral ljubezen med ljudmi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«. To implicira, da Kristusa jemljemo kot Boga, ki nas ljubi in šele prek njegove ljubezni lahko sprejmemo svoje bližnje. A kristjani moramo dandanes biti sposobni radikalnih izbir, ki nas bodo postopoma izključevale iz svetovne »globalizirane vasi«, saj bodo slonele na čisto drugih temeljih kot na kapitalu in ekonomiji, temveč na človečnosti, miru, sodelovanju, dialogu, sprejemanju in solidarnosti. To nas bo naredilo za še večjo manjšino, a nič ne de. Če verjamemo Kristusovim besedam: »Ne bojte se, jaz sem z vami vse dni do konca sveta«, (ki so mi eden izmed dokazov, da je Kristus - Bog, saj kaj tako večnega in prepričanega lahko izreče ali Bog ali totalen idiot, kar pa Kristus zagotovo ni bil .) bomo laiki lahko računali na svoje moči, ne samo »v oporo«, ampak tudi »namesto« vedno bolj redkih duhovnikov. Seveda ne bo šlo brez izobraževanja, žrtev, odpovedovanja in vztrajanja v obupu. Prepričan pa sem, da bodo iz takih laikov lažje zrasli novi pastirji, ki bodo svoje ljudstvo vodili s še večjo odgovornostjo. Poleg tega pa se bo evangelij kot pristno in edinstveno »veselo sporočilo« mnogo bolj pravilno udejanjil in kristjani bomo lahko postali ljudje bolj vredni zaupanja, bolj pripravljeni na odgovornost in bolj povezani v Njem, ki je pred 2000 in več leti prišel prvi oznanjat novico, da smo večni in da se v tem življenju splača živeti z globljim smislom. Od nas - laikov - je pa odvisno, koliko smo pripravljeni tvegati, da se bo evangelij lahko uresničeval na pristnejši, neobremenjen, nevsiljiv in tako zelo . krščanski način. odprta tribuna - Paranormalni pojavi Pametno bi bilo prisluhniti znanosti Marija zasije na Mihaelovi cerkvi v Bilja-ni. Pod tem naslovom je ljubljanski časopis čez celo stran objavil s fotografijami ilustrirano novico o Marijinem prikazovanju v tej briški vasici. Prvo vest je v javnost poslala neka slovenska televizijska hiša. Zelo hitro in z velikim poudarkom se je nanjo odzval tržaški italijanski dnevnik. Nekaj dni kasneje je taisti časnik pod velikim naslovom objavil novico, da se je iz Maribora pripeljal ogledovat Marijo poln avtobus potnikov. Še kakšen dan poprej je isti dnevnik v italijanščini objavil pogovor z astrofizikom Stenom Ferlugo, članom vodstva Cicap (Vse-državni odbor za nadzor paranormalnih pojavov). Astrofizik je v Biljani fotografiral zvonik in ugotovil, da gre za igro svetlobe in sence. Izjavil je, da smo ljudje nagnjeni k videnju človeških oblik tudi tam, kjer jih ni. Do sem besede znanstvenika. Nadaljevati s pisanjem ali ne, to je sedaj vprašanje, ki si ga zastavljam. Ali prisluhniti govoricam, ki so dvignile toliko prahu morda zato, ker bi v Brda, kjer so našli toplo vodo in bodo zgradili hotele, radi privabili italijanske turiste, kajti Italijani, »ljudstvo pomorščakov in svetnikov«, prinesejo denar. Medžugorje se je razvilo prav po njihovi zaslugi. Če bi upošteval samo razum, se tega pisanja sploh ne bi lotil. Če pa se nekoliko ozremo okoli sebe, bomo ugotovili, da ljudje verujejo in verjamejo v čudeže. Če ne bi bilo tako, ne bi letos v Lurd prišlo rekordnih 9 milijonov romarjev, dva več kot lani. Imeli so tudi škandal zaradi financ z glavnim upraviteljem, kot je svoj čas objavljalo časopisje. K tolikšnemu obisku je po vesteh francoske tiskovne agencije AFP prispevala udeležba papeža Ratzingerja na proslavi 150-letnice prikazovanja Device Marije pastirici Bernadette Soubirous. Zaradi takšnih ali podobnih domnevnih videnj je v Evropi, poleg Lurda v Franciji, nastalo kar nekaj svetovno znanih romarskih krajev: Santiago di Compostela v španski Galiciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje na južnem delu Hrvaške, stičišču katoliškega, pravoslavnega in muslimanskega sveta. Kakor piše publicist in televizijski voditelj Corrado Augias v svoji knjigi »Raziskava o krščanstvu - kako se naredi vera«, Marija v Medžugorju otrokom sedaj sporoča, kako škodljivo je kajenje in pitje alkoholnih pijač. Pred desetletjem, ali tam okoli, se je v Gorici , točneje na Majnici, Marija prikazovala na Siciliji rojenemu Daniju Spolveriniju, nekdanjemu fotoreporterju, ki naj bi menda takrat za- šel v gmotne težave. Ne bi se spuščal v podrobnosti teh videvanj. Svoje čase, ko je bila zadeva sveža, so občani v Gorici imeli o tem dogajanju veliko povedati. Rezultat njegove vztrajnosti je ogromna z živo mejo ograjena parcela z zgradbo, ki je sicer prijavljena kot skladišče sadja in zelenjave, kjer naj bi videc nadaljeval s svojimi obredi. V njej naj bi župnik iz Veneta prvo nedeljo v mesecu daroval mašo. Sprva, na začetku videvanj, je ob nedeljah na desetine avtobusov s stotinami udeležencev iz Veneta prihajalo na te rituale in so po običaju, ki velja tudi v cerkvah, dajali denarne prispevke. Kdor hoče kaj več izvedeti o dejavnosti na Majnici, naj gre na spletno stran z naslovom Prato celeste. Verniki namreč verjamejo v čudeže, ki se dogajajo v romarskih krajih. Zlasti v primeru hudih bolezni zagrabijo za vsako rešilno bilko in vidijo možnost čudežnega ozdravljenja prav v romarskem kraju. Duhovščina rimskokatoliške cerkve uspešno trži to zvrst turizma. V Lurdu naj bi čudežno ozdravelo na tisoče bolnikov, Cerkev priznava 67 primerov. Letos pozimi sem v španski Galiciji obiskal romarsko cerkev v Santiago di Composte-la, kjer hranijo posmrtne ostanke svetega Jakoba, ki naj bi bil brat Jezusa iz Nazareta. Vo-dička nam je opisala nadvse zanimivo legendo o nastanku tega svetišča. Po številu obiskovalcev je takoj za Jeruzalemom; sledita Lurd in Rim. Pripomnila je, da cerkvena oblast ni pristala na predlog znanstvenikov, da bi odprli in pregledali skrinjo s svetnikovimi posmrtni ostanki. Domnevam, da jih je izučil primer s »sindono« v Turinu. Ta mrvaški prt s podobo kri-žanega Jezusa je savojska družina kupila v srednjem veku, ko je bilo iskanje in kupovanje relikvij neverjetno razširjeno in tržno donosno blago. Pred stoletji so ga Savojci podarili cerkvi, ki ga je shranila v varni kapelici, kjer mu niti požar ni prišel do živega. Dolgo je vladalo prepričanje, da gre za avtentično Jezusovo podobo. Analiza s pomočjo ogljika 14, ki zelo natančno določa starost, je pokazala, da »sindo-na« ni stara nekaj manj kot 2000 let, ampak da je iz 13. stoletja. Menda ga ni več na tistem mestu. H kakšnemu spoznanju me navaja ta zgodba? In kakšen nauk izhaja iz nje? Preden bodo krojili nadaljnjo usodo Biljane, bi bilo dobro upoštevati zgoraj omenjene primere, predvsem pa prisluhniti znanosti, ki vedno odločneje zavrača zavajanje preprostih in naivnih. Gorazd Vesel ljubljana Jutri shod za zaustavitev nasilja v Gazi LJUBLJANA - Ob nasilju, ki že 20 dni divja v Gazi, je Slovenska muslimanska skupnost za jutri ob 13. uri pozvala na shod za zaustavitev nasilja na tem območju. Shod, ob katerem organizatorji pozivajo k prekinitvi molka in apatičnosti politikov, bo potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani. Udeležence shoda bodo med drugim nagovorili varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, Janez Kozamernik z Amnesty International Slovenija, Osman Dogič s Slovenske muslimanske skupnosti in Faila Pašič Bišič iz Človekoljubnega dobrodelnega društva UP. Shod ne podpira nasilja na nobeni strani - ne izraelski, ne Hamasovi - in se zavzema za mir med obema sprtima stranema. Zaradi nasilja v Gazi so se včeraj oglasili tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in v zvezi s tem naslovili pismo na predsednika republike Danila Turka. V njem so ga prosili "za jasno stališče in posredovanje kot predsednika suverene evropske države v zvezi z nezaslišanim nasiljem nad civilnim prebivalstvom Palestine, nad prebivalci Gaze, nad civilisti Izraela, zlasti nad otroki in ženskami". V pismu so še poudarili, da so "prizadeti in ogorčeni nad brezbrižnostjo mednarodne skupnosti, zlasti neučinkovitostjo mednarodnih organizacij, ki ne zmorejo niti toliko moči, da bi v en glas obsodile pobijanje nedolžnih otrok in zahtevale takojšnjo prekinitev spopadov". Spomnili so na sprejetje resolucija Sveta za človekove pravice ZN, pri kateri pa se je Slovenija, skupaj z nekaterimi članicami ZN, vzdržala glasovanja. (STA) PREJELI SMO Civilna iniciativa za Primorsko zavrača Mesičeve trditve Civilna iniciativa »Za Primorsko« skupaj s primorskimi borci (podobno izjavo so podali tudi člani Združenja zveze borcev za vrednote NOB Koper) in drugimi primorski domoljubi odločno zavračamo neresnično in nesprejemljivo izjavo, predsednika Republike Hrvaške Me-siča, da so hrvaški partizani osvobodili Istro in Trst ter da so se slovenski partizani borili le na severnem delu Slovenije. Da bi brez njihovega boja Slovenci danes gledali na morje le iz 20 kilometrske razdalje. Ta izjava predsednika sosednje Hrvaške je nesprejemljiva in žaljiva. Upoštevajoč čas in kraj nastopa predsednika Mesiča pred bodočimi politiki, je do skrajnosti tendenciozna in jo lahko smatramo kot odkriti sovražni govor. To je izjava človeka, ki bi moral poznati zgodovinska dejstva o prisotnosti partizanov na Primorskem, v Istri in v Trstu. Vedeti bi moral, da je bil pri osvoboditvi Trsta odločilen nastop IX. Korpusa, ki je že pred 1. majem 1945 leta s Kosovelovo brigado sprožil prvi napad na mestne utrdbe. Vedeti je potrebno, da je v Trstu delovala, po ukazu maršala Tita, komanda mesta Trst, ki je že od leta 1941 organizirala protifašistični odpor v okviru OF, ki se je razvil v oboroženi odpor tržaških delavcev - slovenskih in italijanskih borcev. Poznati bi moral, da so bili tudi slovenski borci v 4. armadi in sicer v sklopu petih prekomorskih brigad. Da so le oni dejansko razpolagali s težkim orožjem, ko je bilo potrebno za osvojitev in osvoboditev Trsta. Moral bi vedeti, da so slovenski borci krvaveli in umirali v bojih na pot od zbirnih baz v Južni Italiji, do bojev na jadranskih otokih, v Bosni na Sremski fronti in preko Dalmacije vzdolž Hrvaške in Slovenije vse do Trsta pa do skrajne zahodne in severne slovenske meje. Izjava predsednika Mesiča je v njegovem slengu izjava, ki vsebuje konfigurativnost, vendar se z resnico in potvarjanjem zgodovine le ne gre igrati. V primeru, da je še kdo v dvomih ali je bila borba za osvoboditev Jugoslavije le sklop nekih dogodkov, je potrebno povedati, da je bila NOB skupni boj vseh narodov Jugoslavije ! Če se navedeni ugotovitvi še kdo sme posmehovati pa mislimo, da so za to najmanj primereni tisti, ki so v času razkosanja Slovenije v II. svetovni vojni v svojem bojnem žaru posegli na njeno ozemlje in ga s tem oskrunili. Naša sedanja in prihodnja moralna dolžnost je da izrekamo: Slava žrtvam tedanjega skupnega boja proti okupatorju in za osvoboditev skupne države! Pričakujemo, da bo Zveza Združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije, pozvala hrvaško organizacijo SUBNOR-a, da se od te izjave distancira in jo obsodi. KULINARIČNI KOTIČEK Čakajoč na Rome Naš preljubi tržaški župan in njegov genialni odbor sta si spet domislila perfektno rešitev, s katero naj bi dokončno uredili vprašanje Romov, ki se od časa do časa mudijo pri nas. Tokrat baje gre za dokončno rešitev, od katere ne bodo več odstopali in če se bodo komu zamerili, še zlasti prebivalcem na Krasu, bog pomagaj, raje njim kot komu v mestu. Kakorkoli že, če bo do ureditve tranzitnega romskega kampa na Pa-dričah prišlo ali ne, sem pobrskal malo po spominu, malo po kuharskih bukvah in malo po spletu in prišel do ugotovitve, da se Romi lahko ponašajo s kar zanimivo kuhinjo, kot izhaja iz receptov, ki vam jih posredujem. Ker je samostalnik »Rom« z ustreznim pridevnikom prišel v rabo v relativno novejšem času, bom imenoval recepte tako, kot so jih imenovali v starejših časih. Najprej si poglejmo pripravo ciganskega zrezka. Potrebujemo: 4 svinjske zrezke od vratovine, 50 g prekajene slanine, 1 čebulo, 2 stroka česna, 2 sveži rdeče papriki, pol lončka kisle smetane, kozarec paradižnikove mezge, sladko rdečo papriko, sol, poper. Zrezke osolimo in pomokamo ter jih na olju malo popečemo. Meso vzamemo iz posode, v katero vržemo sesekljano čebulo, strt česen, na rezance narezano papriko in slanino, žličko sladke paprike in paradižnikovo mezgo. Pustimo, da zavre in du-šimo približno 20 minut. Ko se je paprika omehčala, dodamo kislo smetano, dobro premešamo in na koncu dodamo še zrezke. Vse skupaj duši-mo še 5-6 minut. Postrežemo s krompirjevim pi-rejem. Da sta svinjsko meso in paprika stalnica v romski kuhinji, dokazuje tudi ciganski golaž, ki vam ga toplo svetujemo. Zanj potrebujemo: 300 g govejega mesa, 300 g svinjskega mesa, 100 g prekajene slanine, pol kg čebule, 2 stroka česna, 2 zeleni in 2 rdeči papriki, 3 žlice sladke rdeče paprike (če vam je všeč pikantno, lahko primešate malo ostre rdeče paprike, ki pa jo dodajte proti koncu kuhanja, sicer bo imela grenak okus), paradižnikova mezga, olje, sol, poper. Na olju prepražimo na kockice narezano slanino, dodamo na večje kocke razrezano meso, ki ga na hitro popečemo. Sedaj so na vrsti sesekljana čebula, na rezance narezane paprike, ki smo jim prej odstranili semena, strt česen in paradižnikova mezga. Solimo in kuhamo, dokler se meso ne omehča in omaka ne zgosti. Če se nam zdi ob koncu preredka, dodamo z malo vode razredčen jedilni škrob (maizeno). Zraven postrežemo kuhan krompir. Dober tek! Ivan Fischer 6 Petek, 16. januarja 2009 ITALIJA / politika - Z 283 glasovi za, 237 proti ter 2 belima Poslanska zbornica sprejela vladni protikrizni sveženj Vlada preglasovana ob stališču, ki ga je predstavila Demokratska stranka RIM - Poslanska zbornica je včeraj dokočno potrdila protikrizni sveženj ukrepov, ki je posebno naklonjen družinam z otroki in podjetjem. Sveženj, vreden približno 5 milijard evrov, med drugim predvideva nakazilo od 200 do 1000 evrov na račune družin in upokojencev z nižjimi prihodki. Država bo za pomoč družinam z nižjimi prihodki v času svetovne finančne krize namenila približno 2,7 milijarde evrov. Za družine z otroki, starimi do treh mesecev, bodo na voljo socialne kartice za povračilo stroškov za plenice in mleko, država pa bo za 20 milijonov evrov povečala tudi sklad za plačevanje najemnin. Za družine z novorojenčki in z otroki z redkimi boleznimi je predviden sklad za posojila z ugodnejšo obrestno mero, prav tako pa bodo ugodnejša posojila za rešitev stanovanjskega problema. Največja ugodnost za podjetja, ki bo državo stala 1,2 milijarde evrov, je zmanjšanje davka na njihove dohodke za tri odstotne točke. Nasprotno bodo morali večji davek plačevati pornografski televizijski programi in ponudniki telefonskih storitev, kot je vedeževanje. Vladni odlok je podprlo 283 poslancev, 237 jih je glasovalo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Protikrizni paket mora sedaj potrditi še senat. Levosredinska opozicija je vladi Silvia Berlusconija očitala, da so predvidena sredstva za pomoč Italijanom v času globalne finančne krize nezadostna in neprimerna. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni je vladi očital tudi nepripravljenost na sodelovanje pri pripravi protikriznega svežnja. Kot je dejal, je Berlusconi na njegov predlog o sodelovanju z opozicijo odgovoril: »Me ne briga!« Sicer pa je bila vlada včeraj tik pred zaključnim glasovanjem odloka preglasovana. Ob odločilnem vzdržanju Severne lige je namreč prodrlo stališče, ki ga je predlagala Demokratska stranka. Na njegovi osnovi naj bi bilo krajevnim upravam dovoljeno, da ob določenih pogojih prestopijo meje notranjega pakta o finančni stabilnosti, in to za investicije. Severna liga je to stališče podprla, ker je vlada že poprej sprejela popravek, ki občini Rim priznava posebne finančne ugodnosti. Ob tem preglasovanju je Veltroni ocenil, da je vladna večina očitno v političnih težavah. Da v njej res obstajajo trenja, izpričuje tudi dejstvo, da je v sredo v okviru sprejemanja protikriznega odloka zaupnico vladi izreklo 327 poslancev, se pravi kar 40 več kot jih je včeraj glasovalo za dokončni sprejem odloka. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni protikrizni ukrepi Vladni odlok za industrialce nezadosten, Fiat poziva EU RIM - Štiri ali pet milijard evrov, kolikor jih namenja vladni odlok za prebroditev gospodarske krize, nikakor ne zadoščajo. Tako je včeraj ocenila zveza industrialcev Confindustria, ki vlado poziva, naj čim prej poveča sredstva proti krizi, pa tudi naj sprejme strukturne reforme, ki bodo v prihodnjih letih omogočile zmanjšanje javnih stroškov ter s tem povečale verodostojnost države. V zvezi s krizo pa se je včeraj oglasil tudi pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne. Ob sklepu bonitetne agencije Moody's, da revidira oceno turinske grupe, je v noti za tisk zapisal, da gre za očitno posledico krize, ki je zajela avtomobilsko industrijo na svetovni ravni. Upoštevajoč tudi dejstvo, da je to sektor, ki direktno ali indirektno zaposluje sorazmerno veliko ljudi, Marchionne poziva evropske oblasti oz. vlade, naj čim prej sporazumno sprejmejo ukrepe v podporo celotne avtomobilske industrije, tako da ne bi nastale razmere, ki bi koristile nekaterim proizvajalcem, drugim pa škodile. To bi bilo po njegovih besedah tudi v navzkrižju z najosnovnejšimi načeli konkurence, ki bi jih moralo spoštovati skupno evropsko tržišče. Prav v teh dneh so prišli na dan podatki, po katerih je Fiat v okviru splošnega nazadovanja nekoliko utrdil svoj delež na italijanskem trgu in potrdil položaj petega največjega proizvajalca v Evropi. kriza - Predvidevanja Banke Italije BDP naj bi letos padel za 2% Tremonti: To še ni srednji vek RIM - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) bo v letu 2009 padel za 2 odstotka, prihodnje leto pa bo narasel za 0,5 odstotka. Tako predvideva Banka Italije v zadnji številki svojega ekonomskega biltena.V njem je tudi rečeno, da bo stopnja inflacije v tem letu v povprečju znašala 1,1 odstotka in da bo v letu 2010 predvidoma narasla na 1,4 odstotka. Kar zadeva leto 2008, pa Banka Italije računa, da je gospodarska rast v njem padla za 0,6 odstotka, razmerje med javnim primanjkljajem in BDP pa naj bi doseglo 2,6 odstotka, se pravi 0,2 odstotka več od zadnjih vladnih predvidevanj. Nekoliko slabše od vladnih predvidevanj naj bi bilo tudi razmerje med javnim dolgom in BDP, saj naj bi doseglo 105 odstotka in se torej povečalo za odstotek v primerjavi z letom 2007. Po podatkih italijanske narodne banke naj bi se italijanske družine vse bolj zadolževale, čeprav je razmerje med njihovim dolgom in dohodki še vedno sorazmerno nizko, saj znaša približno polovico od povprečja v območju evra ter tretjino od tega, kar znaša v ZDA in Veliki Britaniji. Ti podatki niso posebno presenetili gospodarskega ministra Giulia Tremontija. »Kar zadeva BDP, se vračamo na raven leta 2006, in ne v srednji vek,« je dejal. »Sicer pa so napovedi konec koncev le domneve: zdaj hodimo po nekakšni terri incogniti, saj je bilo stanje pred šestimi ali tremi meseci povsem drugačno od sedanjega in se v istem razdobju lahko spremeni tudi v teku tega leta,« je pristavil. Gospodarski minister Giulio Tremonti ansa Rimska občina omejila prodajo alkoholnih pijač RIM - Rimski župan Gianni Ale-manno je v torek sprejel odločitev o prepovedi prodaje alkoholnih pijač v trgovinah po 21. uri in v gostinskih lokalih po drugi uri zjutraj. Prepoved bo začela veljati že ta vikend. S tem ukrepom želi rimska mestna občina preprečiti razuzdane zabave mladih v mestnem je-dru.Kot je dejal Alemanno, bo Rim sočasno s tem ukrepom začel tudi s kampanjo proti prekomernemu uživanju alkohola. Gostinci so se na prepoved odzvali negativno, saj se bojijo, da jim bo padel promet. Odločitev o zaostritvi prodaje alkohola je posledica spopadov mladih s policijo na trgu Campo dei Fiori, kjer se ob večerih zbirajo rimska mladina in turisti. Minuli teden je bila na tem mestu, kjer se nahajajo številni gostinski lokali in kavarne, huje ranjena ameriška turistka. K večji skrbi za mlade in preprečevanju njihovega omamljanja z alkoholom in drogami je v ponedeljek pozval tudi papež Benedikt XVI., ko je sprejel predstavnike rimskih lokalnih oblasti. turin - Začel se je proces zaradi 7 mrtvih v požaru v tovarni ThyssenKrupp Nadomestili tri porotnike zaradi intervjuja v lokalnem tisku TURIN - V Turinu se je včeraj z več kot dvourno zamudo začel proces proti šestim menedžerjem grupe ThyssenKrupp, ki se morajo zagovarjati zaradi požara v istoimenski tovarni, v katerem je 6. decembra lani izgubilo življenje sedem delavcev. Že prvi dan je namreč prišlo do presenečenja. Razlog za zamudo je bila namreč nadomestitev treh od šestih porotnikov, ker je lokalni tisk v prejšnjih dneh objavil intervjuje z njimi. Predsednica sodišča Maria Iannibelli je na kratko obrazložila, da so trije porotniki »z začudenjem« prebrali intervju in dodali, da vsekakor »niso ponudili ocen o procesu«. Toda prosili so za nadomestitev, da ne bi prišlo do težav na procesu. Njihovim prošnjam so takoj ugodili in so bili imenovani trije novi porotniki. Tudi včerajšnje obravnave so se udeležili mnogi družinski člani, sorodniki in prijatelji umrlih delavcev. »Ubili so jih in zato morajo v ječo. Sami vedo, da so krivi,« je izjavila Rosina Demasi, mati 26-letnega Giuseppeja, ki je umrl med požarom. Rosinova je bila med prvimi, ki so vstopili v ogromno dvorano št. 1 na tu-rinskem sodišču. Na njegovem pročelju je bil transparent s črnino, ki ga je razobesilo sindikalno predstavništvo podjetja ThyssenKrupp. Proces bodo lahko tudi posnele videokamere, so še odločili včeraj. »Vsi morajo videti in vedeti, kaj se je zgodilo z našimi sinovi,« je ocenil oče enega izmed umrlih delavcev Nino Santi-no. Po drugi strani je včeraj odjeknila vest, da bo interese skupine Thyssen med drugimi zagovarjal znani odvetnik Franco Cop-pi, ki je v preteklosti že branil Giulia Andreottija na procesu Pe-corella in nekdanjega ministra Luigija Guia v aferi Lockheed. Matere so prišle na proces s slikami umrlih sinov filipini - Na otoku Jolo Med ugrabljenimi italijanski državljan MANILA - Filipinski Rdeči križ je včeraj sporočil medijem, da so neznanci ugrabili tri prostovoljne humanitarne delavce, eden od katerih je Italijan. 61-letni Eugenio Vagni je po rodu iz Montevarchija v Toskani, že dolgo let pa živi na Filipinih. Vest je potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo. Ostala dva ugrabljenca sta Filipinec Jean Lacab in Švicar Andreas Notter, vsi trije so bili člani zdravniške misije. Do ugrabitve je prišlo na otoku Jolo, na jugu države tisočerih otokov. Na otoku Jolo, tako kot na mnogih drugih predelih južnih Filipinov, je aktivna separatistična islamistična skupina Abu Sayyaf, ki je glavna osumljenka za ugrabitev. Skupina Abu Sayyaf, ki je v preteklosti izvedla več ugrabitev, naj bi občasdno sodelovala s teroristično mrežo Al Kajda. Skupino je na začetku 90. let ustanovil muslimanski pridigar Abdulrajak Abu-bakar Džandžalani. Prvotni voditelj je umrl v spopadu leta 1998, nasledil ga je brat Hadafi, ki je umrl pred dvema letoma. Gverilska skupina šteje danes okrog tisoč privržencev. Predsednik filipinskega Rdečega križa Richard Gordon je včeraj razložil, da se je trojica v času ugrabitve nahajala v avtomobilu, ki je vozil proti letališču. Prostovoljci so pred tem obiskali krajevni zapor. Med potjo proti letališču so avto dohiteli oboroženi gverilci na motornih kolesih. Trojico so ugrabili, šoferja in še dva filipinska državljana pa so izpustili. Za osvoboditev prostovoljcev se je zavzela tudi filipinska predsednica Gloria Macapagal Arroyo. Četrtek, 15. januarja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it obletnica - Dušan Jakomin o 50-letnici izhajanja lista tržaških slovenskih duhovnikov »V Našem vestniku bereš, česar ne dobiš nikjer drugje« Prva številka je izšla decembra leta 1958 - 25. januarja proslava v prostorih DSI Okroglo obletnico je obhajal sicer že decembra lani, slovesna počastitev jubileja pa bo čez dve nedelji, 25. januarja, v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Govorimo o Našem vestniku, glasilu tržaških slovenskih duhovnikov, katerega prva številka je izšla decembra leta 1958. Pobudnik in ustanovitelj lista ter njegov prvi (in sedanji) urednik je bil neutrudni škedenjski kaplan, kulturni delavec in publicist Dušan Jakomin. G. Jakomina, ki dalj časa okreva po padcu, ki ga je priklenil na voziček (a to mu ni preprečilo, da bi v decembru izdal svoj sedmi knjižni trud), smo včeraj obiskali na njegovem domu v Škednju. Dušan Jakomin opozarja, da gre tu za petdesetletnico izida prve številke, saj Naš vestnik dejansko redno izhaja komaj 34 let. List je namreč na začetku izhajal občasno, kdajpakdaj pa tudi ni izšel. Mesečnik je postal leta 1996 in od takrat redno izhaja enkrat mesečno, kar pomeni, da letno izide dvanajst številk. Razlog za ustanovitev posebnega verskega lista za tržaške Slovence je bil v dejstvu, pravi Jakomin, da takratni tednik Katoliški glas (katoliški časopis za Gorico in Trst) zaradi prostorske stiske ni mogel pokrivati celotnega dogajanja na Tržaškem, zato so si tržaški slovenski duhovniki omislili glasilo, ki bi prinašalo predvsem novice iz krajevnih župnij. Vendar Naš vestnik že nekaj časa ni več omejen na podajanje take vrste župnijske kronike. Slednja je - sicer v manjšem obsegu kot nekoč - še vedno prisotna, a je po Jakominovih besedah list dobil čisto novo obliko in se posveča verskim in družbenim vprašanjem v zvezi z javnim življenjem: »Posebno pozornost posveča neverujočim, ki ga radi kupujejo in prebirajo. Prva stran je vedno laična,« pravi g. Jakomin. Z verskimi vprašanji, cerkvenimi prazniki, cerkveno terminologijo in pomenom pa se ne srečujejo samo ljudje, ki so od vere oddaljeni, ampak tudi tisti, ki bi morali te stvari poznati, pa jih ne, saj, pravi g. Jakomin, vlada »velika nevednost med verniki in tudi med nedeljniki (tistimi, ki redno obiskujejo nedeljsko mašo, op.p.), zato jim je treba dati možnost, da se izobrazijo. To je Naš vestnik,« pravi dolgoletni urednik (list ureja od samega za- četka leta 1958, le leta 1975 ga je za krajše obdobje urejeval msgr. Jože Prešeren, v obdobju Jakominovega urednikovanja Katoliškega glasa v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja pa list ni izhajal), ki se tudi rad pohvali z nekaterimi uspehi: tako je Naš vestnik dal pobudo za izid nekaterih knjig, odkril je slovenske umetnike, ki so opremili marsikatero tržaško cerkev, kot npr. arhitekta Ivana Vurnika, ki je uredil kapelo v škofijski palači: »V Našem vestniku bereš, česar ne dobiš nikjer drugje,« ponosno pravi Jakomin. List posveča pozornost tudi drugim veram oz. veroizpovedim, saj je po Jako-minovem mnenju Trst »pilotno mesto« v Italiji glede srečevanja med različnimi veroizpovedmi: »Smo v pluralistični družbi in to je treba upoštevati in sprejeti,« pravi. Dušan Jakomin se seveda spominja začetkov, ko se je list tiskal v takratni tiskarni Graphis v Ul. sv. Frančiška. Takrat so uporabljali linotype in svinec, veliko je bilo ročnega dela: »Danes ljudje nimajo pojma o tem,« pravi Jakomin, ki dodaja, da je bila tiskarna v tistih politično in idejno razburkanih časih prava »oaza miru«: vanjo so zahajali ljudje vseh idejnih in političnih prepričanj, ki bi se bili ob kaki drugi priložnosti tudi hudo skregali, a tiskar Jure Štavar je poskrbel, da do kreganja ni prišlo. Prav tiskarnama Graphis in Graphart, v katerih se je tiskal oz. se še tiska Naš vest-nik, pa bo posvečen pomemben del proslave 25. januarja, ki se bo pričela ob 17. uri. Pred začetkom uradne slovesnosti bodo namreč v prostorih DSI odprli razstavo Od linotypa do računalnika. Drugače se bo proslava začela s pozdravom predsednika Duhovske zveze Žarka Škerlja, nadaljevala pa s posegom zgodovinarja Jurija Rose, ki bo orisal petdesetletno pot Našega vestnika. Na slovesnosti, ki jo bo s pesmijo oplemenitila mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad, pa bodo tudi podelili priznanja sodelavcem lista. Kako pa Dušan Jakomin gleda na prihodnost Našega vestnika? »Želel bi, da nadaljuje po poti odprtosti, sprejemanja in spoštovanja,« pravi. To v upanju, da bi list v prihodnosti prevzela kaka mlajša moč. Ivan Žerjal Dušan Jakomin (na zgornjem posnetku KROMA) že petdeset let urejuje Naš vestnik (na desni zadnja božična številka) MS VESTNIK % -BOŽIČ 2008 Jtualjf.ri Gvzpwi, B. ki «as jf obiskal • « m odre&ii! r ..(hiaiutc i V^jv Ijulti zoi!" APrimorski ~ dnevnik zelezarna Poziv Blažinove, ugotovitve tožilca Vest o smrtni nesreči v škedenj-ski železarni, ki je bila usodna za tržaškega Slovenca Dušana Poldinija, je odmevala tudi v Rimu. Slovenska senatorka Tamara Blažina je pozvala parlamentarno preiskovalno komisijo za nesreče na delu, naj si ogleda železarno. V pismu predsedniku komisije Oresteju Tofaniju je poudarila, da bi komisija na ta način proučila okoliščine in odgovornosti za nesrečo ter preverila razmere v obratu. Senatorka je ob enem opozorila na problem azbesta. Veliko je namreč območij in zgradb, kjer je azbest še vedno prisoten. V zvezi z nesrečo v železarni pa je tržaški poslanec Severne lige Mas-similiano Fedriga vložil vprašanje ministru za delo Mauriziu Sacconiju. Pri opisu nesreče je poudaril, da sta Dušan Poldini in mladi delavec, ki je upravljal žerjav, delala na razdalji kakih 16 metrov, vsak zase, brez radia ali podobnih sredstev. Fedriga je nato naštel hude nesreče, ki so se v zadnjih letih pripetile v obratu podjetja Lucchini. Leta 2000 je Lirim Nevzatin padel v kolesje tekočega traku, njegove ostanke pa so našli celo osem dni kasneje; leta 2001 je tekoči trak ubil Paola Ser-rija, nek 21-letnik pa si je med delom z litim železom močno opekel roko in vrat; leta 2002 se je z litim železom hudo opekel 28-letni Roberto Loy, v kok-sarni pa je voziček smrtno stisnil Claudia Casaburija (umrl je tri dni pozneje); leta 2003 je Roberta Miclaucic-ha presenetil in opekel ognjeni zubelj. Fedriga poziva ministra, naj se pozanima in preveri varnostne razmere v železarni. S preiskovanjem nesreče se ukvarja javni tožilec Giuseppe Lom-bardi, ki je prepričan, da je v ponedeljek nekdo napravil hudo napako. Vzdrževalne posege naj bi vedno usklajevali z operativnimi dejavnostmi: med vzdrževanjem naj bi bile naprave (v tem primeru žerjav) ustavljene. V ponedeljek je Poldini mazal žerjav, ki se je premikal, zato je jasno, da se je pri organizaciji dela nekaj zataknilo. V kratkem naj bi Lombardi poslal odgovornim prva sodna obvestila. prosek - Pozitivna vest s ponedeljkovega sestanka na tržaškem županstvu 500.000 evrov za obnovo šole Černigoj Vest je sporočil občinski svetnik Stefano Ukmar - Vsota bo vključena v občinski proračun - Otroci italijanskega vrtca iz Naselja sv. Nazarija začasno v prostore nekdanje NSŠ Levstik Občina Trst bo namenila 500.000 evrov za obnovo stavbe Osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku. Vsoto, ki je po mnenju občinskih tehničnih uradov potrebna za obnovo šole, bo Občina vključila v letošnji proračun. Vest, ki nam jo je včeraj posredoval občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, izhaja iz ponedeljkovega sestanka na županstvu, ki so se ga poleg župana Roberta Dipiazze in Uk-marja udeležili še odbornik za šolstvo Giorgio Rossi, ravnatelja odborništev za šolstvo in javna dela, Enrico Conte in Giampiero Tevini, ter ravnateljica italijanske večstopenjske šole Altipiano Rita Manzara, openska didaktična ravnateljica Marina Castellani in učitelj David Pupulin. Proseško osnovno šolo, ki si jo je že 29. decembra lani ogledal župan Di-piazza in ugotovil, da je potrebna temeljite prenove, bodo popolnoma obnovili, nam je povedal svetnik Ukmar (slednji se za podporo zahvaljuje tako ostalima slovenskima občinskima svet- nikoma Igorju Švabu od Slovenske skupnosti in Iztoku Furlaniču od Stranke komunistične prenove kot open-skemu didaktičnemu ravnateljstvu): tako bodo postavili novo streho, žlebove, pod in sanitarje, v stavbo bodo vgradili dvigalo, prenovili pa bodo seveda tudi učilnice. Kdaj se bodo začela dela, se še ne ve, saj bo treba pripraviti načrt in razpisati licitacijo za zakup del. Morda, opozarja Ukmar, bo potrebno leto dni, vsekakor bodo najprej začeli obnavljati zunanjost stavbe, tako da bodo učenci lahko ostali v razredih. Kaj pa bo z malčki, ki obiskujejo italijanski otroški vrtec v Naselju sv. Nazarija in ki bi bili morali po načrtih zaradi popravitvenih del v omenjenem vrtcu zasesti eno od učilnic šole Černigoj? V dogovoru z ravnateljem Nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin, pod katero spada tudi proseška podružnica (nekdanja NSŠ Frana Levstika), Zvonkom Legišo, se bodo začasno preselili v prostore proseške srednje šole. Ob koncu lanskega leta si je prostore šole Černigoj ogledal tudi tržaški župan Roberto Dipiazza kroma 8 Petek, 16. januarja 2009 TRST / Raziskavo so na oddelku za mentalno zdravje predstavili njegov direktor Giuseppe Dell'Acqua (drugi z desne) in njegovi sodelavci kroma zdravstvo - Raziskava o vključevanju duševnih bolnikov v svet dela Delo je za bolnike izrednega pomena Študija na državni ravni - Ljudstvo svobode pa namerava spremeniti zakon 180 Vključevanje duševnih bolnikov v svet dela je izrednega pomena tako s terapevtskega kot družbenega vidika. Poleg plače je namreč delo temeljnega pomena pri oblikovanju identitete v družbi, prispeva k utrjevanju avtonomije posameznika in njegove rasti ter utrjuje samozavest. V tej luči je pred nedavnim na državni ravni stekla raziskava, pri kateri sodelujejo vse dežele in avtonomni pokrajini, nosilca projekta pa je Dežela Furlanija-julijska krajina. Raziskavi je Prodijeva vlada leta 2005 namenila 215 tisoč evrov in je za njegovo upravljanje zadolžena direkcija oddelka za mentalno zdravje pri tržaškem podjetju za zdravstvene storitve. Raziskava se bo zaključila sredi leta 2010, iz nje pa bodo izšli predlogi in smernice za krepitev nadaljnjega delovanja na tem področju. Če seveda ne bo medtem des-nosredinska vlada spremenila zakon 180 iz leta 1978, kot je bilo to predvideno v njenem volilnem programu (v parlamentu pač že ležita dva zakonska osnutka). Projekt je predstavil včeraj na sedežu oddelka za mentalno zdravje njegov direktor Giuseppe Dell'Acqua ob udeležbi direktorja centra za mentalno zdravje iz Barkovelj Roberta Mezzine, vodje rehabilitacijskega oddelka Pine Ridente in drugih sodelavcev. Namen raziskave je ugotoviti, kaj se dogaja v italijanskih deželah na področju vključevanja duševnih bolnikov v svet dela. V ta namen bo raziskava prvič v Italiji analizirala delovanje in postopke italijanskih oddelkov za mentalno zdravje, ki jih je v Italiji 210. Vzporedno bo vsak oddelek ustanovil delovno skupino, njeno delo pa bo postalo sestavni del raziskave. Prav tako bodo v okviru raziskave vzeli v pretres vlogo in delovanje vseh dejavnikov, ki so udeleženi v postopkih za vključevanje pacientov v svet dela. Glavni subjekti so v tem smislu zasebne organizacije, ki so aktivne na socialnem področju, ustanove za poklicno izobraževanje, socialno zadružništvo, agencije za delo in lokalne uprave. Čeprav se v Italiji o problematiki navadno malo govori, so povedali, so doslej vsekakor zabeležili dober odziv podjetij, ki zaposlujejo ljudi na podlagi različnih delovnih razmerij, od vajeništva do t.i. work experience. Raziskava sledi trem pomembnim študijam, ki jih je pristojno ministrstvo že opravilo glede zdravljenja pacientov v bolnišnicah, glede hudo bolnih in glede vloge centrov za mentalno zdravje. Raziskava bo morala vsekakor pokazati tudi sončne plati, je dejal Mezzina, ki so v Italiji številne. Še zlasti učinkovito je npr. delovanje oddelka za mentalno zdravje v Messini. Ta se med drugim nahaja v nekem gradu, ki so ga zaplenili mafijski organizaciji cosa nostra. Med »dobre primere« sodi nedvomno tudi tržaški oddelek, ki sledi okrog 4.500 osebam vsako leto. Specifično pa vsako leto vključuje v svet dela povprečno 200 pacientov na osnovi štipendij. Od teh dobi 10 odstotkov nato tudi stalno zaposlitev, pretežno v zadrugah. Po zaslugi oddelka za mentalno zdravje, ki v vključevanje bolnikov v svet dela vloži 500 tisoč evrov vsako leto, je tako v zadnjih 12 letih dobilo stalno zaposlitev približno 250 duševnih bolnikov. Vse to zmanjša tudi stroške za državni zdravstveni sistem, so poudarili, saj se pacienti počutijo boljše, potrebujejo vedno manj zdravil in je vedno manj sprejemov v bolnišnico. Prav nasprotno od tega, kar načrtujejo nekateri v desni sredini. Zakonska osnutka, ki sta ju predložila poslanec Carlo Ciccioli in senatorka Ombretta Colli iz Ljudstva svobode, predvidevajo pač zmanjšanje državljanskih pravic za duševne bolnike, ki jih je uvedel zakon 180. Oba osnutka predvidevata med drugim krepitev in možnost podaljšanja roka za obvezno zdravljenje (Tso), ponovno uvajanje umobolnic ter zdravljenje mentalnih bolnikov v zaprti strukturi do njihovega ozdravljenja (!) Povečalo se bo tudi število ležišč v njim namenjenih strukturah, ki jih bodo kajpak lahko upravljale tudi zasebne klinike. Aljoša Gašperlin občina - Pomoč šibkejšim Nov priročnik socialnih ukrepov Ko govorimo o prispevkih v podporo manj premožnih ali tistih s posebnimi težavami, pa o morebitnih odbitkih pri računih za vodo, komunalne storitve, elektriko ali ogrevanje, moramo biti čim bolj jasni. Zato je Občina Trst oz. njeno odborništvo za socialna vprašanja poskrbela za ureditev koristnega priročnika, ki bi vsakomur na preprost, predvsem pa jasen način predstavil ukrepe, ki jih tržaška občina nudi svojim občanom. Kot je na včerajšnji konferenci povedal občinski odbornik Carlo Grilli, je tržaška občina izvedla več finančnih ukrepov, ki jih lahko koristijo šibkejši sloji družbe. Posebno pozornost so namenili oblikam dodeljevanja družinske kartice, socialnega bonusa za električno dobavo za revnejše socialne sloje ali bolne osebe, izrednega bonusa za družine, kartice za nakupe, socialnih prispevkov za veččlanske družine in pa prispevkov za materinstvo. Priročnik lahko prelistate na sedežu odborništva za socialna vprašanja v Ul. Mazzini 25, pri okencu za odnose z javnostjo ali na spletni strani www.retecivi-ca.trieste.it. Doslej so na tržaško občino vložili 4.500 prošenj za družinsko kartico, prav toliko tudi za olajšave na podlagi ekonomskega stanja ISEE, v primeru da ne presega 7.500 evrov, in za izredni bonus za družine. repentabor - Ponatis sporne Info karte upravne enote Sežana Zolla vendarle postal Col Direktor podjetja Talis d.o.o. se je opravičil za poitalijančena imena slovenskih vasi na zemljevidu ••• Sporno Info karto z zemljevidom občine Sežana, na kateri so bile omenjene tudi slovenske vasi v tržaški pokrajini, a izključno z italijanskimi imeni, so ponatisnili, tokrat s pravilnimi slovenskimi imeni slovenskih vasi na tržaškem Krasu. Novico je repentabrskemu županu Aleksiju Križmanu pismeno sporočil Marijan Ogorevc, direktor podjetja Talus d.o.o. iz Ljubljane, ki je Info karto izdalo. V dopisu je nakazal, da je bila »22. avgusta lani na območju upravne enote Sežana razdeljena Info karta, ki je zajemala zemljevid mesta Sežana in zemljevid upravne enote Sežana. Info karto smo izdali mi (Talus d.o.o.), kartografsko podlago pa je pripravilo podjetje Monolit d.o.o.« Zatem pa je priznal napako: »Ker je bil zemljevid območja upravne enote Sežana pripravljen površno, mi kot izdajatelj pa nismo preverjali vsebine pošteno plačanega zemljevida, je prišlo do nedopustne napake: kraji v zamejski Sloveniji so bili navedeni samo v italiajnskem jeziku. Popolnoma upravičeno smo bili zaradi tega deležni precej kritik, zato smo se odločili, da napake odpravimo in Info karto ponovno izdamo.« Ponatis Info karte je izšel še pred novim letom, 5. decembra lani; na zemljevidu je Zolla vendarle postal Col. Ob koncu dopisa se je direktor Ogorevc opravičil za napako: »Resnično obžalujemo, da je prišlo do take malomarnosti, zato se vam in vsem prizadetim iskreno opravičujemo za storjeno napako ter hkrati želimo vse dobro v letu 2009.« Info karta upravne enote Sežana je že avgusta lani izzvala protest dipl. prof. geografije in sociologije Danila Ravbarja. Zanj je to bila »velika sramota za Slovenijo, sploh pa za obmejno upravno enoto Sežana,« kot je zapisal v pismu uredništvu. V njem je omenil nekaj poitali-jančenih imen slovenskih krajev (»Zolla, Rupingrande, Zgonico, Sales, Samator-za«) ter vprašal: »Kako lahko razumejo take napake v občini Repentabor, kjer so z veliko vztrajnostjo dosegli, da se kraja (Col in Repen) uradno poimenujeta samo v slovenščini?« pokrajina Džumbus na seji drevored campi elisi Voznik skuterja hudo poškodovan Včeraj je prišlo v popoldanskih urah do hude prometne nesreče na križišču med Drevoredom Campi Elisi in Ulico San Marco, v bližini trgovine PAM. Sredi križišča sta okrog 14.20 silovito trčila avtomobil volkswagen polo in skuter znamke MBK. Voznika skuterja, 41-letnega R. F., je odbilo več metrov stran, kjer je obležal. Rešilec službe 118 je motorista odpeljal v katinarsko bolnišnico, njegove poškodbe so bile po informacijah mestnih redarjev zelo hude. Avtomobilist se ni poškodoval. Volkswagen je vozil po Drevoredu Campi Elisi iz smeri komercialnega centra Torri d'Europa proti mestnemu središču. Skuter je vozil po Ulici San Marco, včeraj pa ni bilo jasno, kdo je kriv za nesrečo. Ne smemo pozabiti na ročno zavoro Na Ferlugih so nekateri vaščani v noči na četrtek zaslišali nenavaden hrup. V zgodnih jutranjih urah so se do vasice povzpeli gasilci, ki so ugotovili, da je avtomobil z roba gozdiča zgrmel v manjši prepad. V njem ni bilo nikogar: avto je bil parkiran, voznik pa je najbrž pozabil potegniti ročno zavoro. Gasilci so se po nekaj urah vrnili z žerjavom in povlekli avto na vrh. Dogodek se je pripetil na razgledišču, ki mu Tržačani pravijo »Mali Hollywood«, saj bežno spominja na kalifornijsko pobočje s slavnim napisom. Romantično razgledišče-par-kirišče dobro poznajo zlasti »avtomobilski« ljubimci. Ravbar je ocenil, da je »taka karta velika žalitev do vseh Slovencev v Italiji, ki se vsakodnevno borijo za svoje manjšinske pravice,« ter vprašal: »Kdo jih bo pri tem podpiral, če ne ravno Slovenci v matični domovini?« Ob koncu je predlagal: »Mislim, da bi se morala upravna enota Sežana prizadetim slovenskim občinam v Italiji opravičiti in tak zemljevid nemudoma umakniti.« Vse javne ustanove, še posebno izobraževalne, in turistične organizacije pa je pozval, naj takega zemljevida ne uporabljajo. Ob sporno Info karto se je v pismu uredništvu (9. septembra lani) obregnil tudi Igor P. Merku, ki je izrazil razočaranje, ker »Slovenci za lastne kraje popačijo lastna slovenska imena!« Direktor podjetja Talis d.o.o Ogorevc je tudi njemu pisal pismo o izdaji novega zemljevida z opravičilom, prav tako pa je sporočil izdajo nove, popravljene Info karte občinam Dolina, Zgonik in Devin-Nabrežina, vasi katerih so sedaj zabeležene s slovenskimi imeni. M.K. Sinočnja seja pokrajinskega sveta je potekala v... cirkuškem ozračju. Na dnevnem redu so bile resolucije, priložene decembra odobrenemu proračunu. Skupno jih je bilo 18. Večino jih je predstavila des-nosredinska opozicija, štiri večina. Pa se je že pri prvih zalomilo. Predsednik skupščine Boris Pangerc je na podlagi mnenja glavne tajnice sporočil, da so prve tri resolucije Nacionalnega zavezništva nesprejemljive. Svetniki Finijeve stranke so vzrojili. Massimo Romita je začel protestirati, njegov strankarski kolega Marco Vascotto je želel od Pangerca izvedeti, na podlagi katerega člena pravilnika skupščine so bile resolucije zavrnjene. Pridružil se jima je Claudio Grizon (Forza Italia) in zagrozil z nezaupnico Pangercu. Ta je vprašal glavno tajnico, naj zadevo pojasni. Pojasnilo ni zadovoljilo Artura Governo (NZ); Vascotto je tajnici očital, da ne loči resolucij od amandmajev; Grizon je zagrozil tudi z nezaupnico glavni tajnici. Vmes je posegla vodja Demokratske stranke Maria Monteleone in zahtevala glasovanje o Pangerčevem tolmačenju tajni-činega mnenja in pravilnika pokrajinskega sveta. Vascotto ji je zabrusil, da mnenj ni mogoče tolmačiti. Monteleonejeva mu je odvrnila, da je skupščina suverena. In Vascotto: Ko bi skupščina izglasovala mnenje, da je zemlja kockasta, to še ne bi pomenilo, da je res taka! Pangerc je začel miriti Vascotta, ta je začel kričati na pretek. Grizon je zahteval pisno mnenje glavne tajnice za vsako zavrnjeno resolucijo. Ko je Monteleonejeva izrazila drugačno mnenje, se je začel Grizon prerekati tudi z njo. Po enournem jalovem besednem ping pongu je Pangerc vendarle dal predlog Monteleonejeve na glasovanje. In Vas-cotto je bil spet protagonist. Istočasno je sklep podprl, glasoval proti njemu in se vzdržal. Pravi cirkus! Michele Moro (Demokratska stranka) je zahteval, naj se v zapisnik vključi, da je Vascotto trikrat dvignil roko. Tudi izid glasovanja je bil sila negotov: prvič je bilo razglašeno, da je sklep podprlo 15 svetnikov, 5 jih je glasovalo proti, 2 pa sta se vzdržala; drugič, da jih je bilo 16 za, 7 proti in nobenega vzdržanega. Cirkusa pa še ni bilo konec. Medtem ko je predsednik Pangerc povabil Romito, naj predstavi 4. resolucijo, je Vascotto vztrajal, da bi se morala skupščina izreči o izključitvi prvih treh. Zato so morali svetniki spet glasovati, pri drugem glasovanju celo poimensko. In tako se je zgodilo, da je v pravem glasovalnem džumbusu Piero De-grassi (NZ) glasoval proti resoluciji, ki jo je bil sam predstavil... M.K. Naval na bolnišnice in izredne razmere V hladnem januarju se vse več občanov odpravlja v krajevne bolnišnice, pretežno zaradi močnih prehladov in pljučnic. Zdravstveni direktor združenih bolnišnic Luca Lattuada pravi, da so to zlasti priletni ljudje, v zadnjih dneh pa so v glavno tržaško bolnišnico sprejeli 20% več pacientov kot običajnih 40-45. V bolnišnici so bili prisiljeni sprejeti izredne ukrepe: 25 ležišč so pridobili z omejitvijo manj nujnih kirurških posegov v oddelkih za dnevno kirurgijo in or-topedijo. Na urgenci so pridobili še deset ležišč, pet pa sta jih dala na razpolago zdravstveni dom Salus in tržaški sanatorij. Zdravniki opozarjajo, da bi se moral marsikateri pacient obrniti na splošnega zdravnika. Direktor urgence Walter Zalukar pravi, da so priletni ljudje med ležanjem v bolnišnici izpostavljeni določenim tveganjem, v prvi vrsti bakterijskim infekcijam in izgubi . »S svojim zdravnikom naj ugotovijo, ali se morajo zateči v bolnišnico,« je dodal Zalukar v tiskovni noti. / TRST Petek, 16. januarja 2009 9 trst film festival - Včeraj slovesno odprtje v kinodvorani Excelsior Tržačani množično izkazali ljubezen do filma Uvod v festival z Madonninim provokativnim Opolzkost in modrost - Danes tudi Cvitkovičev Vem Tako je, Tržačani ljubijo film. To so dokazali sinoči, ko so se množično odzvali tradicionalnemu povabilu Alpe Adria Trst film festivala in povsem napolnili kinodvorano Excelsior (mnogi so žal morali ostati zunaj). Za slavnostni uvod v osemdnevno filmsko spoznavanje sosedov je sinoči poskrbela pevka Madonna, pravzaprav njen režiserski prvenec provokativni Filth and Winsdom (Opolzkost in modrost). Zgod- Za včerajšnji začetek Film festivala je vladalo velikansko zanimanje kroma ba je tragikomična kritika sodobne družbe in se dogaja v osemdesetih letih v Londonu, kjer se trije protagonisti borijo za uveljavitev. Med njimi je tudi frontman priznane »gipsy punk« skupine Gogol Bordello Ukrajinec Eugene Hutz. Današnji program se začenja ob 11. uri v hotelu Urban s predstavitvijo projekta East-week, ki je namenjen študentom na filmskih akademijah vzhodne Evrope. V sklopu štirih predavanj v kinodvorani Ariston (vstop prost) jih bodo priznani izvedenci seznanili z režijskimi tehnikami, igranju in scenariju. Prvo izmed teh srečanj pa bo na sporedu že ob 15. uri, ko bo interesente v ki-nodvorani Ariston nagovoril poljski igralec in režiser Jerzy Stuhr. Če pa se omejimo na same protagoniste festivala, se pravi filme, je današnja bera dokaj bogata. Ob 17.15 bodo v dvorani Excelsior predvajali dolgometražno itali-jansko-češko koprodukcijo La guerra delle onde. Storia di una radio che non c'era Claudie Cipriani. Za tem bodo na svoj račun prišli kratkometražci, med katerimi je delo slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča Vem (ob 20. uri v dvorani Excelsior). Na ogled bodo tudi srbski Tost Ognjena Gla-voniča, romunski Fata galbena care rade (Nasmejani rumeni obrazek) Constantina Popescuja in še ruski Resolution Pavla Orešnikova. Ljubiteljem grškega filma bosta na voljo dva dolgometražca Dimosa Av-deliodisa in Konstantinosa Iannarisa, medtem ko bodo v kinodvorani Ariston ob 17. uri predvajali filma iz sklopa posvečenega našemu prostoru. (sas) gledališče miela - Predstava turinske gledališke skupine Almaterra Kdo je zadnja? Glasna bitka proti brezbrižnosti Proti pritiskom družbe na ženske, proti obrezovanju in infibulaciji - Srečanje je priredilo italijansko-somalijsko združenje Sagal Kdo je zadnja, je vprašala Maria Luisa, ko je v torek zvečer stopila na oder gledališča Miela, točneje v namišljeno zdravniško čakalnico. Sedla je in si ogledovala ženski, ki sta ravno tako kot ona čakali na srečanje z zdravnico, na zdravniški pregled ali samo na pogovor z njo. Čas pa je mineval, zdravnice pa ni bilo od nikoder, in kot se v podobnih situacijah rado dogaja, se je trojica začela pogovarjati. Nigerijka Idia, Somalka Asha, Italijanka Maria Luisa so se prepustile spominom, razmišljale so o sebi in o tem, kar jim je družba vsilila oziroma jim še vsiljuje. Rdeča nit njihovega pogovora je bila ženska figura. Po evropskih standardih naj bi žensko telo bilo namreč vitko, visoko in, če se le da, brez napak. O taki, sijajno čedni podobi je v torek sanjala tudi Maria Luisa, ki bi se z zdravnico rada pogovorila o oblikovanju svojega telesa z liposukcijo trebuha, bokov in stegen, z estetsko operacijo dviga povešenih prsi, ali celo z vsaditvijo kosti, ki bi ji morda za nekaj centimetrov le podaljšala postavo. Temnopolti sosedi sta z ogorčenjem strmeli vanjo, saj sta na lastni koži doživeli prisiljeno mutilacijo telesa. Na dan so tako izbruhnile nesmiselne tisočletne tradicije, kot je na primer obrezovanje, to je tisti postopek, ko ženskam odrežejo dele klitorisa, ali pa infibulacija, se pravi za-šitje sramnih usten z nitjo ali rastlinskim trnjem. V čakalnici potožita, da je obrezovanje žal v večini afriških držav »nujno potrebno«, saj sta v nasprotnem primeru tako dekletce kot njena družina nečisti, nespodobni in ju družba zavrže. Bitka za omejitev tega pojava, proti kršitvi osnovnih človekovih pravic prizadetih deklic se je začela potihoma, danes pa se ji je mora pridružiti čim več glasov. Potrebno je torej o tem govoriti, sta prepričani Idia in Asha, potrebno je podpirati ženske in uničiti enega izmed njihovih najhujših sovražnikov, brezbrižnost. Igralsko trojico je v torek zvečer s prisrčnim aplavzom nagradila tudi številna publika, ki se je zbrala v gledališču Miela. Srečanje je priredilo italijansko-somalijsko kulturno združenje Sagal v sodelovanju s turinskim združenjem Al-materra, pravzaprav njeno gledališko skupino, ki je na oder postavila sodobno in zgovorno delo Kdo je zadnja? (sas) Na zgornji fotografiji režiserka predstave Gabriella Bordin s predsednikom združenja Sagal Ahmedom Faghijem Elmijem, spodaj pa protagonistke predstave -ženskega boja proti pritiskom družbe kroma Projekt Bosna - Evropa onkraj novih zidov Združenje APS Tenda per la pace e i diritti v sodelovanju z rimskim fotoreporterjem Marcom Carlijem vabi drevi ob 18. uri v kavarno San Marco (Ul. Battisti 18). Ob predvajanju fotografij z balkanskih držav bodo namreč predstavili projekt Bosna - Evropa onkraj novih zidov. Razstava v spomin na Giacoma Gentiloma Na fakulteti za izobraževalne vede (Ul. Monfort 3) bodo danes ob 18. uri odprli likovno razstavo del tržaškega umetnika in režiserja Giacoma Gentiloma (1909 -2001). Ogledati si jo bo mogoče do 23. januarja, od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. Razstava se vključuje v sklop, ki ga spodbuja tudi letošnji Alpe Adria Trst film festival, ki bo predolgo pozabljenemu režiserju posvetil več filmov. Podaljšana razstava slikarja Chersicole Zaradi velikega uspeha in povpraševanja bo razstava slikarja Franca Chersicole v mogočnem razstavnem salonu Eurocar Italia-skupina Porsche (Ul. Flavia 27) odprta še do 31. januarja. »Pri-mordialna luč« je naslov razstavi, ki jo je uredil Sergio Gerzel in zaobjema kakih 20 velikih oljnih slik (od leta 1997 do danes) in še nekaj drugih. Na razstavi je na razpolago tudi 200 grafik, ki jih obiskovalec lahko kupi: zbran denar pa bo slikar namenil bolnikom v centru Villa Santa Maria della Pace v Medei. Glasba v glavi na Sissi Na mednarodni šoli za višje študije Sissa se je včeraj zaključila tridnevna delavnica, ki so jo prireditelji poimenovali Glasba v glavi. Nad dvesto udeležencev -vzgojiteljev iz vse Italije je na predavanjih in v laboratorijih spoznavalo odnose med zvokom, fizikalnimi oz. kognitivnimi vedami in oblikami učenja. »Gre za pomemben korak pri zbliževanju znanstvene kulture neznanstve-ni,« je prepričan Luigi Berlinguer, bivši minister za šolstvo in znanost in predsednik delovne skupine za razvoj znanstvene kulture in tehnologije. Tridnevne izkušnje se je veselil tudi ravnatelj Sisse Stafano Fantoni, ki je potrdil sodelovanje s tržaško univerzo v luči raziskovanja spoznavnega in izobraževalnega področja. Predstavitev knjige o duševnih boleznih V knjigarni In der Tat v Ul. Diaz št. 22 bodo danes ob 18. uri ob udeležbi avtorja predstavili knjigo Franca Lollija »Percorsi minori dell'intelligenza. Saggio psicoa-nalitico sull'insufficienza mentale«. Lolli, ki je znanstveni direktor centra za študije in raziskovanje mentalnih bolezni CSeRIM v kraju Porto Potenza Picena, poglablja v knjigi na osnovi lastnih izkušenj življenje duševnih bolnikov. Igra Morir... de rider v gledališču Pellico Na odru gledališča Silvio Pellico v Ul. Ananian bo danes ob 20.30 igra v tržaškem narečju Morir... de rider, ki jo bo uprizorila gledališka skupina Compagnia dei gio-vani. Prireditev bo v okviru 24. sezone gledaliških predstav, ki jo prireja združenje tržaških gledaliških skupin L'Armonia. Ponovitvi bosta jutri vedno ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. 10 Petek, 16. januarja 2009 ŠPORT / nabrežina - Sobotni koncert v priredbi mladinskega krožka Igo Gruden Kraški ovčarji: popestritev zaspanega dogajanja pri nas Več načrtov za prihodnje mesece: delavnice, predavanja, filmske projekcije in izleti Sobotna noč je bila za Nabreži-no praznična in nadvse posebna. Končno se začenjajo uresničevati nove, kulturno-zabavne vsebine, ki jih vsi, tako mladi kot seveda manj mladi, potrebujemo. Mladinski krožek Igo Gruden je v sodelovanju s Kavarno Gruden organiziral kakovostni koncert domače skupine Kraški ovčarji, ki velja za eno izmed vodilnih na zamejski glasbeni sceni. Ovčarji so pričarali prav poseben večer, poln dobre glasbe, družabnosti in življenja, ki je popestril zaspano dogajanje v naših krajih. Verjamemo, da bo tovrstnih pobud vedno več, saj jih potrebujemo in želimo, da bomo skupno ustvarjali bogato, mladostniško in aktivno okolje, v katerem živimo. Mladinski krožek Igo Gruden je s svojim delovanjem začel pred nekaj meseci. Podobno zabavo je priredil že decembra, ko so nastopili Trije Prašički: pravo presenečenje tudi za najboljše optimiste. Uspeh je vlil motivacije in zagona bistri skupini mladih nadebudnežev, ki si prizadeva za to, da bo organizirano združila čim več mladih, ki so željni aktivnega življenja. Načrti mladinskega krožka so konkretni in lu-cidni, saj bo v prihodnjih mesecih skušal ponuditi zanimive dogodke, kot so delavnice, predavanja, filmske projekcije in izleti. Koncert Kraških ovčarjev ne bi bil mogoč brez neverjetnega dela Tanje in Mateje, ki vodita izredno uspešno, prijetno in za nas pomembno Kavarno Gruden. Slednja je namreč postala pomembno zbirališče Odlična etno-rock zasedba Kraških ovčarjev vsakič ustvari evforično razpoloženje kroma zamejskega življenja, socializacijski prostor, kraj za kramljanje, debatiranje in zbiranje znanih ter manj znanih obrazov ob kozarčku dobre pijače in vselej pozitivnem vzdušju. Koncert Kraških ovčarjev je bil odličen. Bogata in uigrana etno-rock zasedba, ki preigrava balkansko glasbo, tako avtorsko kot coverje, združuje neverjetne glasbenike, ki ustvarjajo visoko kakovostno glasbo, bogato z energijo, »polnopomen-skostjo« in pravim balkanskim pato-som. Predstavila se je že v najrazli- čnejših situacijah, od domačega prostora, vse do Slovenije, Italije in Avstrije, za sabo pa ima celo turnejo v Južni Ameriki. Ponosni smo lahko, da naše okolje premore tovrstne umetnike, ki poživljajo kulturno sceno in ponašajo zamejsko realnost daleč onkraj meja »Zamejstva«. V bližnji bodočnosti pričakujemo, da bo nabrežinski dom Iga Grudna nudil vedno več tovrstnih dogodkov, saj premore sodobno, prijetno in opremljeno infrastrukturo, predvsem pa željne in motivi- praznični koncerti - Združeni mešani pevski zbor Repentabor Pevci so »božično« dvakrat zapeli, najprej na gostovanju, nato še doma Tudi v teh poprazničnih dneh božične pesmi še vedno zvenijo. Združeni mešani pevski zbor Re-pentabor je imel kar dva božična koncerta. V soboto, 10. januarja je zbor gostoval na Božičnem koncertu v Srpenici, ki ga je organiziral mešani pevski zbor iz Žage pri Bovcu. V tamkajšnji cerkvi sv. Florijana smo predstavili svoj repertoar božičnih pesmi, nekaj pesmi pa smo zapeli skupaj z gostitelji. V idilično zasneženi gorski pokrajini so božični na-pevi imeli še poseben čar. Prijateljske vezi so se od lanskega leta, ko so bili pevci iz Žage gostje Božičnega koncerta na Tabru, še bolj utrdile. V nedeljo, 11. januarja pa je v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor in Župnijske skupnosti Repentabor potekal Božični koncert v repentaborski cerkvi Marije Vnebovzete na Tabru. Združeni mešani pevski zbor Repentabor se je predstavil z nizom devetih božičnih pesmi. Tudi letošnji koncert je popestril gostujoči zbor, in sicer to- krat iz Pivke. Nastopila je vokalna skupina slavna, ki jo sestavlja dvanajst pevcev iz postojnske in pivške občine. Na koncu je v skupni sestavi mogočno zadonela tudi vsem dobro poznana Sveta noč. Tudi letošnji božični koncerti so dokaz, da lepa pesem ne pozna meja in razdalj ter da so taki koncerti odlična priložnost za sklepanje novih prijateljskih vezi. Teks in fotografija Danilo Ravbar Včeraj danes Danes, PETEK, 16. januarja 2009 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 zatone ob 16.49 -Dolžina dneva 9.08- Luna vzide ob 23.41 in zatone ob 10.09 Jutri, SOBOTA, 17. januarja 2009 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, veter 18 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040/631661, Oširek Vardabasso 1 - 040/766643, Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Zgonik - Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 39/C, Zgonik -Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040/635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do SLOMSKOVO DRUŠTVO iz KRIZA in ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT f Pela bosta Mešani pevski zbor LOJZE BRATUŽ iz Gorice zborovodja bogdan kralj Otroški pevski zbor friderik baraga iz Sv. Križa zborovodja s. Angelina Šterbenc Danes, 16. januarja ob 20.00 v župnijski cerkvi v Križu Toplo vabljeni! rane ljudi, ki si prizadevajo za obogatitev vsakdanjega življenja. Aktivnostim Mladinskega krožka Igo Gruden lahko sledite tudi na spletni skupnosti facebook oz. myspace ali na dnevnem tisku, zato vabimo vse, ki bi bili zainteresirani, da nam pišete in posredujete predloge, želje in raznorazne informacije. Verjamemo, da bomo skupaj ustvarili boljšo, bogatejšo in zanimivo bodočnost v prekrasnem domačem okolju, ki ga imamo vsi radi! Jernej Šček 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. BJ Prireditve SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost, vabita na božični koncert danes, 16. januarja, ob 20. uri v župnijsko cerkev v Križu. Nastopil bo MPZ Lojze Bratuž iz Gorice, dirigiral bo Bogdan Kralj. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 17. januarja, v dvorano Fin-žgarjevega doma na ogled predstave »Zavratne igre« Evgena Ionesca. Izvajajo gojenci tretjega letnika gledališke šole Studio Art. Režija Boris Ko-bal. Začetek ob 20.30. KD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja v Boršt na praznovanje zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ra-vignani. Kulturna prireditev je prenesena na kasnejši datum zaradi bolezni nastopajočih. BOŽIČNI KONCERT V STOLNICI SV. JUSTA - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Tradicionalni božični koncert« v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Koncert bodo oblikovali MePZ Lipa - Bazovica pod vodstvom Tamare Ražem, MoPS Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Mirka Ferlana in MePZ Sv. Jernej - Opčine pod vodstvom Janka Bana. Pri orglah Tomaž Simčič. Božično misel bo podala prof. Majda Cibic. V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro-seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgiča - Kraji duha odprta do 23. januarja 2009. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. Loterija 15. januarja 2009 Bari 44 86 5 85 82 Cagliari 44 3 82 9 15 Firence 8 48 29 53 33 Genova 80 26 66 18 7 Milan 15 41 65 30 51 Neapelj 8 55 90 80 85 Palermo 24 39 45 63 9 Rim 25 63 42 3 64 Turin 28 37 54 70 82 Benetke 86 49 18 32 14 Nazionale 76 46 3 90 89 Super Enalotto št. 7 8 15 24 25 44 55 jolly 86 Nagradni sklad 3.855.069,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.689.491,19 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 44.481,58 € 2.370 dobitnikov s 4 točkami 243,99 € 86.362 dobitnikov s 3 točkami 13,39 € Superstar 76 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 24.399,00 € 317 dobitnikov s 3 točkami 1.339,00 € 4.620 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.186 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.636 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 16. januarja 2009 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo GrebenSek, Primož Forte, Lam Komar in Miranda Caharija. Premiera (red A): DANES, 16. januar ob20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE ZA VSE ABONENTE S PREDHODNO REZERVACIJO: petek, 23. januar ob 20.30, sobota, 24. januar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,25. januar ob 16.uri, petek,6.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 7. februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,8. februar ob 16. uri, četrtek, 12. februar ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), četrtek, 26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. □ Obvestila Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Australia«. ARISTON - Trieste Film Festival: 15.00 »Jarzy Stuhr«; 17.00 »Il tramonto di Spartaco«; 18.00 »Blue Jeans e gonne corte«; 19.00 »Passagers from finnegans wake«; 21.00 »Les Astronautes«; 21.20 »Roslie«; 21.45 »Goto l'ile d'amour«. CINECITY - 15.45, 17.30, 18.45, 20.30, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra 3D«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 15.50, 20.00, 21.30, 22.20 »Sette anime«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Yes Man«; 16.00, 17.45, 19.30 »Madagascar 2«. EXCELSIOR - 14.00 »I earini sinaxis ton agrofilakon«; 17.15 »LA guerra delle onde. Stori di una radio che non c'era«; 17.20 »Tost«; 17.40 »Fata Galbena Care Rade«; 20.00 »Vem«; 20.15 »Diort-hosi«; 22.00 »In deiner Haut«; 22.30 »Marz«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30 »Leben in Wittstock«; 17.30 »Apo Tint akri tis polis«; 20.15 »Un gentiluomo del cinema«; 23.15 »We call it techno!«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Appaloosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un matrimonio all'ingle-se«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.30, 21.30 »Sette anime«; 19.45 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.20, 23.30 »Reci da«; 17.40, 20.00, 22.20 »High school musical: Zadnji del«; 17.00 »Madagaskar 2«; 19.00, 21.10, 23.20 »Mamma mia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viaggio al centro della terra«; Dvorana 4: 16.15, 22.15 »Imago Mortis«; 18.00, 20.45 »Austra-lia«. SUPER - 16.00-21.00 Film prepovedan mladim pod 18. letom; 22.15 »Imago Mortis«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, r v KNJIGOVODJA M/Ž Zaposlimo zanesljivega in odgovornega knjigovodjo. Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: višješolsko ali univerzitetno izobrazbo, izkušnjo v knjigovodstvu, dobro poznanje področja interne revizije ter znanje zakonodaje in računovodskih standardov; zaželje-na je natančnost, organiziranost, samoiniciativnost, doslednost. Kandidati bodo pošiljali življenjepise na redakcijo Primorskega dnevnika na naslov ul. Montecchi, 6 Trst 34137 pod šifro "KNJIGOVODJA" info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. ¿i Čestitke Mamici Barbari v veselje, očku Mauru v ponos, je mali KRISTJAN pokukal na svet. Da bi bil zdrav, vesel in razigran vse dni, staršema pa čimmanj skrbi in mirnih noči, to so želje non Marije in Franke ter nonotov Gigija in Giulianota. S Izleti KRUT obvešča udeležence izleta v Bre-scio na ogled razstave »Van Gogh - risbe in slike«, da je odhod avtobusa v soboto, 17. januarja, ob 6. uri s Trsta, trg Oberdan, izpred Deželne palače. Prosimo za točnost! IZLET SPDT PO TRŽAŠKI OKOLICI SPDT organizira v nedeljo, 18. januarja, izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9.00 ur. Krožna pot od trebenskega Kala, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golokratne jame, Gropade in po stari poti nazaj v Trebče, bo trajala približno štiri ure. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji navarve! SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. 9 Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer danes, 16. januarja, od 18. do 20. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat, in sicer danes, 16. januarja, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 18. januarja, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil danes, 16., 18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 3386100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. AŠD MLADINA obvešča, da se prične smučarski tečaj za »babyje« v soboto, 17. januarja, na Trbižu, pod vodstvom smučarskega učitelja Tomija Omejca. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Antona in pokušnjo domačih vin v soboto, 17. januarja in v nedeljo, 18. januarja. V soboto, 17. januarja, ob 18. uri slovesna sv. maša, ki jo bo daroval sale-zianec dr. Janez Vodiča. Sodelujejo domači pevci in pevska družina Ivančič iz Veržeja. Ob 17. uri bo v srenjski hiši po-kušnja vina. V nedeljo, 18. januarja, od 16. ure dalje nadaljevanje pokušnje, ob 19.30 bo nastop skupine mladi kraški muzikantje ter Zmage in Vitorja. Sledi nagrajevanje. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) v soboto, 17. januarja, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30 predvajanje risanke »Bee Moovie« (v ital. jeziku, 90 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! VZPI ANPI Prosek-Kontovel in Mladinski Krožek Prosek-Kontovel v sodelovanju s krajevno skupnostjo Štorje in Občinsko organizacijo borcev za vrednote NOB Sežana, vabijo na komemo-racijo pred spomenik padlega partizana Marjana Štoke v Štorje, ob 65-oble-tnici usmrtitve, v soboto, 17. januarja, ob 11 uri. Sodelujejo govorniki: predsednica krajevne skupnosti Štorje Podgoršek Ivi-ca, vzgojiteljica OV Marjana Štoke s Pro-seka-Kontovela Beti Starc, ter kulturne ustanove: recitatorji krajevne skupnosti Štorje, Godbeno Društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, ZPZ s Proseka-Kontovela ter skavti in taborniki. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 18. in v sredo 21. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predavanje »Prva svetovna vojna in Slovenci«. Govoril bo mag. Renato Podberšič ml., ki bo obenem predstavil knjigo Dnevnik desetnika Karla Jurce (Mladika, 2008). Začetek ob 20.30. MLADINSKI ZBOR IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, vabi mlade od 3. razreda OŠ do vključno 2. nižje. Vaje so v društvenih prostorih vsako soboto od 17. do 18. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v torek, 20. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degusta-cijo vitovske. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vse-državno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. PRIMORSKA POJE: pohitite s prijavo, sicer programska knjižica ob začetku Primorske poje ne bo pripravljena. Čaka nas razpored zborov po revijah, morebitne spremembe, glasbena in tekstovna lektura, popravki v tiskarni in sam tisk. Vsa ta opravila zahtevajo svoj čas. Pobrskajte za prijavnico, ki vam je bila poslana v začetku decembra, če ste jo založili pa jo snamite na naši spletni strani www.zpzp.si. SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka v društvenih prostorih telovadba za dobro počutje (joga) po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, ob torkih od 10.30 do 12. ure in tudi popoldan: ob ponedeljkih od 18. do 19.30 in ob sredah od 19. do 20.30. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKO POLITIKO OBČINE DOLINA organizira v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri na Zu-panstvu, 3. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina (Forum mladih). Vsi mladi od 14. do 30. leta ter predstavniki enake starosti mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na ozemlju Občine Dolina in bi se radi vključili v načrtovanje dejavnosti za mlade v Občini, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za morebitna pojasnila obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 040-8329281/213/282. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 24. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pod »glin-co« za bivšo mlekarno. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v Forni di Sopra vsako nedeljo. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabreži-na št. 102, tel. št.: 040-2017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it. OBČINA DOLINA v imenu Odborništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.co-mune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. 0 Mali oglasi IŠČEM Doklerjev grško-slovenski slovar. Telefonirajte na tel. št. 040-946764 ali na 340-7430160. IŠČEM rabljene otroške smuči, 70 cm, tudi brez priključkov. Tel.3497833189. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv.m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 340-3338082. NJIVO na kmetijskem področju v dolinski občini kupim, max 1000 kv.m. Tel. 338-5837604. PRODAM AKVARIJ juwel 70-litrski, z opremo. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-2296068. PRODAM železne cevi, (od 2 do 5 m dolžine, od 3 do 10 cm debelosti). Tel. 040280910. PRODAM »pick-up« mitsubishi L200, zeleno/sive barve, letnik 2002 s štirimi vrati, v odličnem stanju. Klicati med. 17. in 20. uro na št.: 333-8444169. S Poslovni oglasi ODDAM MAJHNO TRGOVINO na Opčinah. Tel.: 040-215188 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim višješolskim naslovom in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje tržaška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. VABIMO K SODELOVANJU ZUNANJEGA KNJIGOVODJO. Pričakujemo izkušnje v knjigovodstvu na turističnem področju. Zainteresirani naj pokliče na 335 161 78 65 Id Osmice OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040327240. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Eoi Turistične kmetije IZLETA PRIMORSKEGA DNEVNIKA. ŠE ZADNJI PROSTORI za Turčijo - odhod 27. marca; in Hrvaško- Kumrovec, Krapina, Stubica, Zagreb. Odhod 14. maja. Pokličite 040 63 70 25, Adriatica.net Prispevki V spomin na Edija Godnika daruje družina Fachin 30,00 evrov za Planinsko društvo Trst. V spomin na gospo Magdo Slama Petaros in Edija Godnika daruje družina Bar-biero 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Edija Godnika darujeta Silva in Livio Valenčič 100,00 evrov za KD Barkovlje in 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 1 2 Petek, 16. januarja 2009 KULTURA tržaška knjigarna - Slikarska razstava Štefan Turk in originali projekta Portae Aureae Dela so nastala kot likovna oprema Koledarja Goriške Mohorjeve družbe Portae Aureae, novi ciklus slikarskih del Štefana Turka, je še nekaj dni na ogled v razstavnih prostorih Tržaške knjigarne. Izvirni portali so nastali kot likovna oprema letošnjega Koledarja Goriške Mohorjeve družbe, zato jih lahko doživljamo po eni strani kot ilustracije, ki spremljajo prehajanje mesecev, obenem pa gre za samostojne stilno enovite likovne stvaritve, ki nas s svojo lirično poetiko vabijo h kontemplativno-sti. Umetnostna zgodovinarka iz Obalnih galerij Nives Marvin je napisala spremni tekst v koledarju in umetnika tudi predstavila na odprtju razstave. Naglasila je vez motivike z arhitekturnimi prvinami in raziskovanje simbolno ikonografskega obrazca, ki ga po asociativni plati lahko navezujemo na folklorno zakladnico in stavbarstvo. Avor namreč presega zgolj pri-povednost ilustracije in prehaja v pristno izpovednost, ki sloni na spontanosti in se obenem opira na raziskovalen pristop pri uporabi kombiniranih tehnik. Umetnik se kot umetnostni zgodovinar vse- Levo Nives Marvin z umetnikom na odprtju razstave, desno eno od razstavljenih del kroma stransko posveča likovni ustvarjalnosti, saj tudi piše likovne kritike in poučuje na slovenskih šolah. Redno objavlja svoje ilustracije za najmlajše v otroških revijah Galebu in Cicibanu. Grafika in slikarstvo ostajata pa primarni zvrsti, ki najprodorneje odsevata njegovo tankočutnost v likovnem izrazu. Poleti smo na samostojni razstavi Labirinti v Kraški hiši videli novejše risbe, sad poglobljene predanosti interpretaciji stvarnega sveta z visoko kultivirano likovno govorico. Razstava Portae Aureae pa nas na drugačen način spet z novimi svaritvami uvaja k po-doživljanju jasno prepoznavnih oblikovnih vzorcev, v katerih se prav tako odseva organski svet. Turkovi pogledi so frontalno prikazani, opirajo se na jasno geometrijsko strukturo in ploski prikaz, kar je značilno za simbolično upodabljanje, ki za svojo vidno pojavnostjo zakriva duhovno sporočilnost. Ta vidik dodatno ojačuje izbira monokromije, značilne prevladujoče barvne atmosfere, ki v razlikovanju tonskih razsežnosti poudarja izžarevanje svetlobe. Plastenje / barvnih potez in izpraskani motivi znakovno bogatijo izraznost slik, dopuščajo pronicanje spodnjih barvnih plasti in tako živahno zavibrirajo kontrastni skladi. Prav ta posebna obdelava pričara poanto časa, ki jo koledar že po svoji naravi predstavlja. Medtem ko so v koledarju natisnjeni izrezi posameznih slik in zaživijo le posamezni detajli, si lahko na razstavi ogledamo originale ter jih doživljamo v smislu barvno ubrane celote in enovitosti v obravnavi izbrane tematike. Štefan Turk spada v mlajšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev v Trstu in je aktiven član združenja za umetnost Kons, ki je v zadnjih letih oživelo kulturno dogajanje in prepletanje stikov na mednarodni ravni. Umetnik ima za sabo bogato razstavno dejavnost in se udeležuje mednarodnih likovnih simpozijev. Jasna Merku Tamara Matevc gostja jutrišnje oddaje Brez meje V sobotni oddaji Brez meje, ki bo posvečena novi premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bo gostja dramaturginja Tamara Ma-tevc. Avtorica igre Zaljubljeni v smrt, ki pripoveduje zgodbo Danice in Stanka Vuka, se je ob pisanju tudi poglobila v stvarnost Slovencev v Italiji in spoznala marsikaj tudi za nas zanimivega. V oddaji, ki bo na sporedu na Televiziji Koper v soboto 17. januarja ob 18.00, bo spregovorila o tem kako je teklo njeno delo in o svojem ustvarjalnem življenju nasploh. Simpozij o delu Lojzeta Kovačiča V sklopu festivala zgodbe Fabula v Cankarjevem domu poteka simpozij o življenju in delu Lojzeta Kova-čiča (1928-2004), kanoniziranega avtorja slovenske književnosti, ki bi ga po mnenju številnih literarnih strokovnjakov morali postaviti ob bok nekaterim evropskim pisateljskim velikanom. Simpozij, ki ga je pripravila Študentska založba skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), bo prinesel različne poglede na Kovačičevo življenje in delo. Pisatelja je njegov prijatelj, pokojni pesnik Dane Zajc poimenoval za večnega prišleka. Kova-čič, ki se je rodil v Baslu, je imel vedno občutek, da je njegovo življenje sestavljeno iz koščkov. Prav fragmen-tarnost določa tudi njegov obsežen prozni opus. Na simpoziju ob 80-letnici Kovači-čevega rojstva sodelujejo številni ugledni literarni znanstveniki in poznavalci njegovega dela, ki se posvečajo tako zelo specifični temi, kot je Topografska imaginacija mesta: Ljubljana v Kovačičevih zgodnejših delih (Alenka Koron) kot širšemu vprašanju, ki si ga je zastavil Janko Kos; kakšna je recepcija Lojzeta Kovači-ča v ideološkem kontekstu. (STA) stalno gledališče fjk - V Trstu nastopa kanadska skupina Cirque Eloize Kot da bi spet zaživele podobe iz otožnih spominov na srečno preteklost Kot da bi nenadoma oživele podobe iz stare ilustrirane revije, na katerih so posneti cirkuškimi artisti, silaki, žonglerji, plesalke v raznih trenutkih vsakdanjega življenja: med vajami in nastopi, pa tudi med prostimi trenutki, ko si dvorijo in koketirajo, včasih tudi nagajajo. Skupaj z njimi zaživi tudi čarobno vzdušje spokojne sreče, ki je možno le ob otožnih spominih na čase, ki jih morda nikoli ni bilo. Takšen je vtis s predstave Rain kanadske skupine Cirque Eloize, ki je do nedelje, 18. januarja, na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča v Trstu. Po dolgih letih pozabe, v katerih je cirkus veljal le za drugorazredno vrsto zabave, se je zanj, ali, bolje rečeno, za nekatere zvrsti cirkuškega spektakla proti koncu druge polovice dvajsetega stoletja začelo obdobje prenove in rojevanja nove, skrajno prefinjene gledališke izrazne oblike, ki sega onkraj zdresirane tehnike in zabaviščne rutine. Med tovrstne ansamble spada tudi Cirque Eloize. Leta 1993 ga je ustanovilo sedem mladih artistov, ki so diplomirali na montrealski državni cirkuški šoli. Ze s svojo prvo predstavo Excentricus je skupina očarala gledalce, najprej v ZDA in nato še na dolgi svetovni turneji. Zadnje tri predstave si je skupina zamislila kot trilogijo posvečeno nebu: »V Nomade smo dvignili pogled in odkrili, da je nebo ponoči neskončno; v Rain je na nas z neba padla nostalgi-čna svoboda, v zadnjem delu trilogije, ki je posvečen megli, se nebo spusti na naša ramena in zaščiti naše sa- nje,« kot nastopajoči sami opisujejo svoj projekt. Vse tri predstave iz trilogije je postavil režiser Daniele Finzi Pasca, ki se je rodil v švicarski družini fotografov: fotografi so bili praded, ded in oče, medtem ko je bila mati slikarka. Zato se je rodil v svetu, v katerem so spomine tvorili trenutki, ki so bili odtrgani času in zamrznjeni za večnost; v svojih predstavah jih Pasca preprosto spet spravi v gibanje, kot je nekoč sam povedal. Sicer je Daniele Finzi Pasca na tem področju znana in pomembna osebnost, med drugim je režiral predstave za sloviti Cirque du Soleil in sklepno prireditev za zimske olimpijske igre v Turinu, Čehovu posvečeni festival v Moskvi pa mu je poveril postavitev predstave za začetek proslav ob 150. obletnici pisateljevega rojstva leta 2010. Predstava Rain je zgrajena na nizu raznolikih artističnih točk, kot so žongliranju s paličicami ali s kiji, pa tudi s kovčkom, akrobatski skoki, figure na trapezu in trakovih, gimna-stične poze in drugo. Gre za zelo zahtevne točke, ki jih nastopajoči izvajajo z igrivo lahkotnostjo. Vse je prežeto s prebliski hudomušne ironije, ki se na odru izmenjujejo s trenutki pravljične čarobnosti vse do sklepnih iger v vodi pod radost zbujajočim dežjem. V predstavi nastopajo v številnih veščinah izurjeni artisti Natalia Ada-miecka, Jocelyn Bigras, Nicolas Boi-vin Gravel, Iryna Burliy, Ashley Carr, Leilani Franco, Emile Grenom Emi-roglu, Jean-Philippe Labelle, Nadine Louis, Sandrine Merette, Bartolo-miej Pankau, Samuel Roy, Anna Ward in Jacek Wyskup. (bov) / SVET Petek, 16. januarja 2009 13 gospodarstvo - Svet banke se je včeraj odločil za četrto zaporedno znižanje Evropska centralna banka znižala obrestne mere za 0,5 odstotne točke Ključna obrestna mera zdaj znaša 2 odstotka, najmanj v zgodovini te evropske inštitucije FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Vse odločitve ECB bodo začele veljati ob naslednjih operacijah refinanciranja bančnega trga 21. januarja. So pa ključne obrestne mere ECB kljub znižanju za 2,25 odstotne točke v zadnjih mesecih še vedno nad tistimi ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oz. na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najn- ižje v vsej njeni 315-letni zgodovini. ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke. Večina analitikov je pravilno napovedala včerajšnje znižanje ključne obrestne mere za 0,5 odstotne točke. Vsak manj drzen rez v obrestne mere bi bil spričo vse bolj zaskrbljujočih podatkov o stanju gospodarstva v območju evra za finančne trge razočaranje. Je pa predsednik ECB Jean-Claude Trichet na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. "Naslednje po- Jean-Claude Trichet ansa membno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca," je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju. Decembra so strokovnjaki ECB tako za letošnje leto napovedali skrčenje gospodarstva do enega odstotka, pri čemer je bilo srednjo pričakovano skrčenje okoli 0,5 odstotka. Trichet je medtem priznal, da je ta napoved spričo hitrega poslabševanja gospodarskih razmer postala že zastarela. Gospodarstvo območja evra naj bi bilo namreč v fazi "pospešenega ohlajanja", ki je predvsem posledica širjenja in poglabljanja pretresov na finančnih trgih ter njihovega prelivanja v realno gospodarstvo. Glede današnje odločitve Sveta ECB - to so guvernerji centralnih bank 16 članic območja evra in člani izvršnega odbora ECB sprejeli soglasno - je Trichet dejal, da so jo sprejeli v pričakovanju nadaljnjega poudarjenega upočasnjevanja gospo- bližnji vzhod - Kljub mednarodnim protestom se ofenziva nadaljuje Izraelska vojska zadela sedež ZN v Gazi in ubila Hamasovega notranjega ministra JERUZALEM - Izraelska vojska je včeraj na 20. dan ofenzive na območju Gaze prodrla v južni del mesta Gaza. Ob tem so potekali hudi boji, med tamkajšnjimi prebivalci pa je zavladala panika. Izraelski tankovski izstrelki so zadeli tudi v poslopje, kjer je sedež Združenih narodov na območju Gaze, v bojih pa je bil ubit visok predstavnik gibanja Hamas, notranji minister Said Siam. Izraelski tanki so med spopadi v mestu Gaza zadeli sedež ZN, pri čemer so bili trije delavci ZN ranjeni. Kot je povedal tiskovni predstavnik Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Adnan Abu Hasna, je kompleks stavb, ki služi kot sedež številnim skupinam pod okriljem ZN, v izraelskem napadu utrpel veliko škodo. Stavbo, v kateri naj bi se v trenutku napada nahajalo več sto Palestincev, naj bi sicer med drugim zadele tudi fosforne bombe, zaradi česar požara, ki je izbruhnil, ni mogoče pogasiti z vodo. Požar naj bi uničil za več deset milijonov ameriških dolarjev človekoljubne pomoči. Izrael je sporočil, da so izraelske enote sedež ZN obstreljevale šele po tem, ko so jih borci znotraj kompleksa začeli obstreljevati s protitankovskim orožjem. To je v pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom potrdil tudi izraelski premier Ehud Olmert, ki je obenem izrazil obžalovanje dogodka. ZN so sicer zanikali, da bi znotraj kompleksa potekala kakršnakoli vojaška aktivnost. Ban je izrazil je ogorčenje in zahteval preiskavo obstreljevanja. Po njegovih besedah mu je izraelski obrambni minister Ehud Barak dejal, da je šlo za "hudo napako". Na obstreljevanju sedeža ZN se je odzvala tudi Evropska komisija. Evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel je incident označil za "nesprejemljiv" in izrazil "šokiranost in osuplost". "To je zelo resen incident, ki zahteva celostno in neodvisno preiskavo," je zapisal Michel. V izraelskem obstreljevanju v Gazi je hudo škodo v četrtek utrpela tudi bolnišnica Al Kuds v soseski Tel al Hava. Pri tem je bilo ubitih sedem palestinskih zdravnikov, uničena pa so bila tri reševalna vozila. Civilna bolnišnica je tarča topovskega obstreljevanja ostala tudi v popoldanskih spopadih. Mednarodni Rdeči križ je napad označil kot nesprejemljiv in sporočil, da je bilo v napadeni bolnišnici kar 500 ljudi, med njimi številni bolniki. Izraelska granata je poleg tega zadela stolpnico, v kateri ima sedež več medijskih hiš, med njimi tiskovna agencija Reu- ters in televizijska postaja Al Arabija. Pri tem sta bila ranjena dva sodelavca televizije Združenih arabskih emiratov Abu Dabi. Izraelska vojska je sicer na 20. dan ofenzive že močno prodrla v južni del mesta Gaza. Tanki naj bi bili od strogega središča mesta oddaljeni le še kilometer in pol. Pri tem naj bi potekali hudi boji, med tamkajšnjimi prebivalci pa vlada panika. Vsega skupaj je bilo samo v četrtek v spopadih v Gazi ubitih najmanj 50 ljudi. Doslej je sicer življenje izgubilo že skoraj 1100 ljudi, še 5000 pa je bilo po bolnišničnih virih v Gazi ranjenih. Med mrtvimi je po njihovih podatkih najmanj 350 otrok, kar so potrdili tudi pri Skladu ZN za pomoč otrokom (Unicef). Hamas je na ozemlje Izraela v četrtek izstrelil 20 raket, pri čemer naj bi bilo ranjenih deset ljudi, od tega pet v mestu Beršeba. Sinoči pa se je razširila vest, da je izraelska vojska ubila visokega predstavnika gibanja Hamas na območju Gaze, notranjega ministra Saida Siama. Gre za najvišjega predstavnika Hamasa, ki je bil ubit od začetka izraelske ofenzive. "Vodja Said Siam, njegov sin in njegov brat so padli kot mučeniki v Gazi," je poročala Hamasova televizija Al Kuds s sedežem v Bejrutu. Novico so potrdili predstavniki gibanja Hamas. Siam je veljal za enega od petih najvišjih voditeljev Hamasa v Gazi. Oboroženo krilo Hamasa je že zagrozilo z maščevanjem. "Njegova kri ni bila prelita zaman," so sporočile Brigade Eze-dina al Kasama. "Odgovorili bomo z dejanji, ne z besedami," so dodali. Ubiti Hamasov notranji minister Said Siam ansa Evropski poslanci so v četrtkovi razpravi na plenarnem zasedanju ostro ob- sodili "kolektivno kaznovanje" Palestincev na območju Gaze, ki ga izvaja izraelska vojska, saj gre za kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Evropski parlament v soglasno sprejeti resoluciji poziva Izrael, naj zagotovi nemoten dostop humanitarne pomoči v Gazo in zahteva takojšnjo prekinitev ognja. Resolucija poziva palestinsko gibanje Hamas, naj ustavi raketno obstreljevanje izraelskih ozemelj, izraelsko stran pa, naj konča ofenzivo v Gazi. Evropski parlament od EU zahteva "trdnejše in enotnejše stališče", kar zadeva izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Izraelska delegacija pod vodstvom Amosa Gilada se je sicer v četrtek mudila v Egiptu, kjer so jo egiptovski posredniki seznanili s svojim predlogom za končanje nasilja na območju Gaze. Izraelci naj bi se na predlog odzvali pozitivno, vendar pa bodo po izraelskih navedbah potrebna še nadaljnja pogajanja, saj ni bila sprejeta še nobena odločitev. Gibanje Hamas naj bi na pobudo Egipta za mir v Gazi v sredo na splošno pristali, niso pa je še dejansko sprejeli. (STA) plinski spor - Jutri srečanje v Moskvi EU grozi s posledicami za Rusijo in Ukrajino BRUSELJ - Plinski spor med Ukrajino in Rusijo bo imel "bistvene finančne, gospodarske in politične posledice za obe državi", so se včeraj po informacijah češkega predsedstva strinjale države članice EU v Bruslju. To je tudi eno ključnih sporočil, s katerimi naj bi šla EU na predvideno sobotno srečanje v Moskvo. Med preostalimi sporočili je tudi poziv državama, naj brez nadaljnjega odlašanja rešita dvostransko vprašanje glede tehničnega plina. S tem je EU še zaostrila ton, saj se doslej ni želela nikakor vpletati v dvostranski spor med državama. Preostala sporočila so bolj ali manj poznana: EU bo še naprej govorila z enim glasom, glavna prioriteta je takojšnja vzpostavitev dobave ruskega plina preko Ukrajine v EU, strani morata takoj in v celoti spoštovati dosežene sporazume. EU je ponovila je, da spor škodi "verodostojnosti Rusije in Ukrajine kot za- nesljivih partneric za oskrbo s plinom in tranzit plina", a k temu dodala, da bo imelo to "bistvene finančne, gospodarske in politične posledice za obe državi". Češko predsedstvo je za včeraj sklicalo srečanje držav članic na ve-leposlaniški ravni, na katerem je EU uskladila nadaljnji pristop v reševanju krize zaradi prekinjene dobave zemeljskega plina iz Rusije preko Ukrajine v EU. Vse države članice se strinjajo, da EU v soboto na srečanju za rešitev krize, ki ga je predlagala Moskva, zastopata češki minister za industrijo in trgovino Martin Riman ter evropski komisar za energijo An-dris Piebalgs. Pogoj za udeležbo EU na srečanju je, da na njem sodeluje tudi Ukrajina, je sporočilo predsedstvo v sporočilu za javnost, v katerem je navedlo ključna sporočila, s katerimi EU potuje v Moskvo, ki so jih včeraj opredelile države članice. (STA) darske konjunkture. Kako močno bo ta upadla, je po besedah predsednika ECB težko napovedati, saj napovedi še vedno spremlja zelo visoka raven negotovosti. Po eni strani je verjetno, da se bo gospodarsko stanje zaradi učinka finančnih pretresov, šibkega povpraševanja in upo-časnjevanja svetovne gospodarske konjunkture ter morebitnih protekcionisti-čnih pritiskov in globalnih neravnotežij še slabšalo, po drugi strani pa naj bi v gospodarstvu začeli delovati vsi sprejeti monetarni in fiskalni ukrepi v zadnjih tednih, pozitivno pa naj bi nanj vplivalo tudi zniževanje cen surovin. Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. (STA) EP razglasil 11. julij za dan spomina na Srebrenico STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj z večino glasov sprejel resolucijo, s katero je 11. julij razglasil za evropski dan spomina za žrtve genocida v Srebrenici, ki se je zgodil leta 1995. Parlament izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev pokola in se zavzema za okrepitev prizadevanj, da bi pred sodišče privedli vse odgovorne za dogodke v Srebrenici. Kot je zapisano v danes sprejeti resoluciji, se je genocid v Srebrenici zgodil julija 1995, ko so srbske sile pod poveljstvom generala Ratka Mladiča, ki je bil pod neposrednim vplivom takratnega predsednika Republike Srbske Rado-vana Karadžiča, ubile čez 8.000 Bošnjakov, predvsem moških in fantov, in deportirale skoraj 25.000 žensk, otrok in starejših. Tako je bil storjen najhujši vojni zločin v Evropi po koncu druge svetovne vojne, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Pobudnika za sprejetje resolucije sta bila poslanca liberalcev (ALDE), Slovenec Jelko Kacin (ALDE/LDS) in podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis, ki sta se lani v imenu Evropskega parlamenta udeležila spominske ko-memoracije v Potočarih. "Ponosen sem, da mi je uspelo proces usklajevanja in potrjevanja resolucije pripeljati do konca v tako kratkem času. Mislim, da je rezultat glasovanja izjemen in zelo, zelo dostojen ter hkrati dokaz o najširšem konsenzu o pomenu in vloge Srebrenice za prihodnost EU," je po glasovanju povedal Kacin. Kim Jong Il izbral sina za svojega naslednika SEUL - Severnokorejski voditelj Kim Jong Il je po več mesecih negotovosti in ugibanja glede njegovega zdravja za naslednika imenoval svojega tretjega sina Kim Jong Una. Kot poroča južnokorej-ska tiskovna agencija Yonhap, je tovrstna odločitev za večino v Severni Koreji presenečenje. Severnokorejski voditelj naj bi vladajočo komunistično partijo o izbiri svojega 24-letnega sina za naslednika na čelu stranke obvestil že v začetku januarja. Njeni voditelji imenovanja Kim Jong Una niso pričakovali, poročanje Yon-hapa, ki se sklicuje na "dobro obveščene obveščevalne vire". Vprašanje nasledstva je bilo v Severni Koreji deležno velike pozornosti, še posebej potem, ko naj bi 66-letnega severnokorejskega voditelja avgusta zadela kap in se ni več pojavljal v javnosti. Kim naj bi sedaj okreval in imel še vedno pod nadzorom svojo revno, a z jedrskim orožjem oboroženo državo. (STA) 1 4 Petek, 16. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it W Ivi W ki lfcn v \__I L j V_ V I Uj I^V/1.1 Uli IUVIIUI^.IJ l. I J l\V_ I U I LV_ Že s prihodnjim letom v Gorici bienij arhitekture gorica - SSk »Na kršitve bo treba reagirati Fornasir: Naj bo izraz obeh deželnih univerz - Cingolani: Integracija univerz je nujna pot usklajeno« »Toliko pričakovani odlok o vidni dvo-jezičnosti, ki je z objavo v deželnem uradnem listu stopil v veljavo, postavlja našo narodno skupnost spet pred znana dejstva. Ta kažejo, da se v primeru izvajanja določil zaščitnega zakona 38/01 uveljavlja na vse načine namen, da ostane vse tako, kot je bilo doslej,« pravi Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti (SSk), ki svojo oceno tako nadaljuje: »Predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je na podlagi dane obljube podpisal dekret, je žal klonil tistim političnim silam svoje večine, ki so tradicionalno protislovenske. Že samo branje odloka navdaja človeka s pesimizmom, saj je skorajda vse odvisno od politične volje krajevnih izvoljenih teles.« »Za goriško stvarnost - tako Čavdek -, kljub nekaterim pozitivnim premikom po zaslugi pokrajine ter občin Ronke in Zagraj, se kaj bistvenega ni spremenilo. Odprta ostaja huda rana izključitve goriške četrti Sveta Gora-Placuta iz odloka. Kot tudi ni mogoče spregledati, da je v odloku jasno izražena odločitev goriškega župana Ettoreja Romo-lija, da nikakor ne bo slovenščine ne v občinskem grbu kot tudi ne na uradnem papirju. Vprašanje pa je, kako bo z vidno dvo-jezičnostjo v mestu. Grenak priokus daje tudi odločitev občine Tržič, da ne vključi svojega ozemlja v seznam za izvajanje vidne dvo-jezičnosti. To je v nasprotju z zgodovinskim dejstvom, da so bili Slovenci v Tržiču vedno prisotni. Hudo je tudi, da je tako sklenila uprava, ki so jo tržiški Slovenci prav gotovo podprli. Sedaj bo treba pozorno spremljati izvajanje odloka, in to še posebno v Gorici, kjer bo gotovo prišlo do posebnih tolmačenj in zavlačevanj. Kot zgodovinsko, kulturno in gospodarsko zakoreninjena narodna skupnost smo torej poklicani, da se odločimo, kako se bomo odzivali na bolj ali manj prikrite oblike kršenja pravic. Od izločitve Svetogorske četrti iz odloka, do afere o dvojezičnih oglasih in krčenja denarja, je naša skupnost vsakič izbrala pot dialoga, sestankov in pozivov. Vse to je na italijanski strani obrodilo veliko obljub, ki so se izkazale za sprenevedanja glede na to, kako so se stvari razvile. Slovenci pa smo ostali s figo v roki, kar je glede na evropski kontekst, v katerem živimo, še toliko bolj ponižujoče. Zato bo potrebno, da se dogovorimo za usklajeno strategijo, o možnosti sodnih prizivov in posegih pri mednarodnih ustanovah. V igri je dostojanstvo našega naroda, ki ga moram ustrezno zaščititi.« gorica - Občina Načrtujejo integracijo železnic Guido G. Pettarin bumbaca Goriška občina računa na integracijo prevoznih povezav med Italijo in Slovenijo in na razvoj infrastruktur, ki omogočajo pretovor s ceste na železnico. To je poudaril goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki se je v sredo udeležil odprtja novega predstavništva Slovenskih železnic v Vidmu. Po mnenju goriške uprave je to dejanje pomemben dokaz strateške vloge, ki jo FJK lahko odigrava na področju prevozov v odnosu do vzhodnih držav. Slovenske železnice, pravijo pri goriški občini, vlagajo v prevoz tovornjakov na vlakih. Cilj zasledujejo z družbo Trenitalia, predvsem pa z družbo za upravljanje goriškega tovornega postajališča SDAG, kjer so pred nekaj meseci predali namenu novo intermodalno logistično platformo RoLa-Go, ki omogoča preto-vor s ceste na železnico. SDAG in občina Šempeter-Vrtojba si prizadevata, da bi v bodoče z evropskimi sredstvi terminal zaobjel tudi sorodne strukture na slovenski strani meje in zrasel v čezmejni intermodalni center. »Smo na dobri poti,« pravi Petta-rin, ki bo na ponedeljkovem srečanju treh občinskih uprav predstavil načrte za integracijo sistema prevozov med FJK in Slovenijo. »Logistična platforma med Šempetrom-Vrtojbo in goriškim tovornim postajališčem je dostopna iz obeh smeri. Vse blago, ki mora na Balkan, mora preko Slovenije, ki ima majhno, a vsekakor pomembno število kilometrov železniških tirov. Večja sta sodelovanje in učinkovitost storitev, večje bo zanimanje zasebnikov,« meni Pettarin in pojasnjuje, da je SDAG zaenkrat prenesla s ceste na železnico 35.000 ton blaga, t.j. približno 1.000 tovornjakov. »Cilj pa je prenos čim višjega števila tovornjakov na železnico, in sicer med 25 in 30 kamionov dnevno. To bi bila le prva faza,« dodaja Pettarin. Tržaška univerza naj bi že z akademskim letom 2009-2010 priselila v Gorico bienij arhitekture. To je včeraj sporočil Piergiorgio Gabassi, ki v imenu rektorja vodi goriški sedež Tržaške univerze v ulici Alviano. Sodeloval je na okrogli mizi na temo prihodnosti univerze na Goriškem, ki sta jo na pokrajini priredila Demokratska stranka (DS) in krožek Camillo Medeot. Ob nekaterih krajevnih upraviteljih sta se je med drugimi udeležila predstavnika Tržaške in Vi-demske univerze, nikogar pa ni bilo z novo-goriške univerze, ki je v Gorici prav tako že pognala korenine. Gabassijeva napoved je prva uradna potrditev odprtja študija arhitekture. Včeraj ga je poklical ravnatelj tržaške fakultete za arhitekturo Giacomo Barruso in mu potrdil namen, da že s prihodnjim akademskim letom steče v bienij arhitekture, »pod pogojem, da se bo ugodno razpletlo dogovarjanje z goriškimi javnimi ustanovami,« je pojasnil Gabassi in dodal, da se pogajajo predvsem o finančni plati. »Goriški bienij arhitekture bo do 31. januarja vključen v register študijskih smeri, kar je posledica sklepa sveta fakultete,« je dodal. Arhitektura bo dobila prostore v ulici Alviano, v mogočni stavbi nekdanjega malega semenišča (letos bo stoletnica polaganja temeljnega kamna), v Gorico pa bo pripeljala okrog 140 študentov, vsaj 70 študentov za vsak letnik, ti pa bodo zapolnili vrzel, ki je nastala po ukinitvi goriških študijskih smeri ekonomske fakultete. Vest o prihodu arhitekture je Nicolo Fornasir, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija, tako komentiral: »To bo korak v pravo smer, le če bo bienij arhitekture izraz tako Tržaške kot Videmske univerze, za kar si že dve leti prizadevamo. Univerzi morata premisliti svojo ureditev, dvojniki so nepotrebni, s kvalitetno ponudbo morata tekmovati z univerzami iz drugih dežel, ne pa med sabo. Kakorkoli že, arhitektura prihaja v Gorici, ker tu imamo prostor. Univerzitetne dejavnosti zasedajo danes 15 tisoč kv. metrov površin v goriški občini, v prihodnjih mesecih jih bomo univerzi predali še dodatnih 11 tisoč. Prihaja pa tudi zato, ker imamo nekdanjo mejo, kjer lahko arhitektura odigra vlogo.« V okroglo mizo je goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani uvedel s provokacijo: »Ima univerza v Gorici prihodnost? Seveda, vendar pod edinim pogojem, da se tu uresniči sodelovanje in integracija univerz. Upoštevati moramo, da poleg Tržaške in Videmske univerze v Gorici domuje tudi novogoriška fakulteta.« V nadaljevanju je docent Claudio Cressati povzel etape dvajsetletne univerzitetne prisotnosti v Gorici, ki se je leta 1989 začela z odprtjem smeri diplomatskih ved. »Njena ustanovitev je bila pisana na goriško kožo. Tedaj je bila edina v Italiji, kar je kasneje veljalo tudi za smer odnosov z javnostmi Videmske univerze. Danes nista več edini, za njun nadaljnji obstoj pa ju moramo dodatno utrditi in povišati njuno kakovost. Edino tako bomo zagotovili prihodnost goriške univerze,« je prepričan Fornasir. Gabassi (levo), ob njem Fornasir, Cressati, Salomoni, Pascolini in, stoje, Cingolani bumbaca valenti »V Gorici arhitektura in fundacija« Gaetano Valenti, deželni svetnik desne sredine in obenem predsednik prve deželne svetniške komisije, je prepričan, da bo v doglednem času v Gorici lahko prišlo do odprtja fakultete za arhitekturo in ustanovitve fundacije, ki bo skrbela za integrirano upravljanje deželnih univerz. Valenti, ki se je včeraj udeležil goriške okrogle mize v organizaciji Demokratske stranke, je včeraj sporočil, da se je o tem menil z deželno odbornico Ales-sio Rosolen. »Potrebno bo racionalizirati stroške deželnega univerzitetnega sistema, ki ga sestavljajo Tržaška in Videmska univerza ter visoka šola SISSA, kar pa ne pomeni manj denarja, temveč njegovo učinkovitejšo uporabo. Ukiniti je treba to, kar ničemur ne služi, a stane, na primer dvojniki, in ustanoviti meduniverzitetno strukturo, ki bo znala odgovarjati na potrebe deželnega teritorija,« pravi in dodaja, da je Gorica naravni sedež za takšno strukturo oz. fundacijo. gabrje - Marijo Peteani odpeljali na zdravljenje v Videm, moža Ivana Semoliča v Gorico Padla po stopnicah Na svojem domu v Gabrjah sta se včeraj huje poškodovala priletna domačina. 84-letni Ivan Semolič in njegova žena, 83-letna Marija Peteani, ki živita v Tržaški ulici, sta si po kosilu hotela privoščiti krajši počitek, med vzpenjanjem po stopnicah pa sta po njih padla. Oba sta v bolnišnici. Do nesreče je prišlo okrog 13.30, nam je pojasnil njun sin Darko, zaskrbljen nad zdravjem svojih staršev. Na dnu stopnic ju je našla hči Ivica, ki je na njun dom prišla približno eno uro po padcu. Bila sta prisebna. Nemudoma je poklicala na pomoč. Vzrok nesreče ni še pojasnjen; zdi se, da naj bi Semolič zdrsnil po stopnicah, nato pa je ravnotežje izgubila še žena, ki je bila za njim. Na kraj nesreče sta prihiteli dve rešilni vozili, pa še sovodenjski karabinjerji in goriški policisti. Ker je ženska utrpela hujše poškodbe, so reševalci zahtevali prihod helikopterja, ki je pristal na bližnjem travniku in 83-letnico odpeljal v videmsko bolnišnico. Po navedbah službe 118 je utrpela pretres glave in hrbtenice. Moškega so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer bo zaradi zloma stegnenice na zdravljenju 60 dni. Hiša v Gabrjah, kjer se je včeraj zgodila nesreča bumbaca GORICA Delijo bone za hrano V večnamenskem centru v ulici Baiamonti v Gorici še vedno poteka razdeljevanje bonov po 25 evrov za nakup hrane. Od začetka pobude, ki si jo je zamislila goriška občina, so jih skupno dodelili 85. Bone bo mogoče porabiti do 28. februarja, namenjeni pa so občanom nad 65. letom starosti, ki imajo nizke dohodke. Dohodek, ki ne presega 5.250 evrov letno, daje pravico do dveh kupončkov, dohodek do 7.500 evrov pa do enega. Zainteresirani bodo morali s seboj prinesti potrdilo o ekonomskem stanju ISEE. Bone bodo koristniki lahko porabili v številnih goriških trgovinah z jestvi-nami. Okence v ulici Baiamonti, kjer jim bodo nudili tudi vse potrebne informacije, je odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. januarja 2009 1 5 gorica - Predstavili knjigo Primorski upor fašizmu: 1920-1941 Odkrivali znane in manj znane strani primorske zgodovine Ob avtoricah Milici Kacin Wohinc in Marti Verginella sta posegla zgodovinarja Branko Marušič in Boris M. Gombač Spomini in pričevanja posameznikov so pri preučevanju zgodovine dragocen vir, sama pa ne morejo razkriti kompleksnosti zgodovinskih pojavov. Pri razumevanju preteklosti je namreč nujno potreben tudi kritičen - in čim bolj apolitičen - pristop zgo-dovinopiscev, ki se poslužujejo znanstvenega ključa. Tudi v tem duhu sta zgodovinarki Milica Kacin Wohinc in Marta Verginella napisali knjigo Primorski upor fašizmu 1920 - 1941, ki sta jo v sredo v družbi kolegov Branka Marušiča in Borisa M. Gomba-ča predstavili v natrpani dvorani goriškega Kulturnega doma. Navzoče je pozdravila Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, ki je organiziral srečanje, nato pa sta se se o knjigi pohvalno izrekla Milček Komelj in Boris Peric, predsednika založbe Slovenske matice in sklada Dorče Sardoč, ki sta omogočila izdajo knjige. Monografija, ki obravnava znane in manj znane strani političnega delovanja primorskih Slovencev v medvojnem obdobju, je sestavljena iz dveh delov. V prvem je Wo-hinčeva obravnavala primorski upor od razvoja TIGR-a, fašističnega raznarodovanja in prvega tržaškega procesa do gledanj komunistične stranke Italije in Jugoslavije na primorsko vprašanje in tigrovstvo. V svojem poglavju knjige se je Verginella zaustavila pri drugem tržaškem procesu, pod drobnogled pa je postavila predvsem ozadje in življenjske zgodbe obtožencev. »Tematiko, ki je tu objavljena v poglavju 'Dvajsetletni primorski upor", sem raziskovala že v 80. letih prejšnjega stoletja v sklopu raziskav politične zgodovine primorskih Slovencev med dvema svetovnima vojnama,« je začela Milica Kacin Wohinc, ki je spregovorila o javni razpravi o organizaciji TIGR, od časa Jugoslavije, ki ji je odrekala »narodno-osvobodilni značaj«, do njenega ponovnega »razvrednotenja in politične manipulacije« sredi 90. let. »Toliko prostora kot upornikom je posvečeno fašizmu ali njegovim odnosom do slovensko-hrva-ške skupnosti, tistemu fašizmu, ki je upor Primorcev generiral,« je pojasnila Wohinčeva in opozorila, da sta v knjigi objavljena zanimiva dokumenta: mapa s policijskimi kartoni obsojenih na drugem tržaškem procesu ter zapisnik seje Izvršnega komiteja Zveze komunistov Slovenije iz leta 1958, ki je preprečil vstop TIGR-a v Zvezo borcev. »Moj doprinos pa je rezultat večkratnega obiska osrednjega muzeja v Rimu in želje, da bi razumela ozadje družbenega in kulturnega miljeja, ki je bil zabrisan po dvaj-setletju fašizma in koncu druge svetovne vojne. Zanimalo me je rekonstruirati zgodbo obtožencev na drugem tržaškem procesu, ki je postavil na zatožno klop intelektualno in politično plast slovenskega primorskega prebivalstva. Ta proces je bil višek fašistične represije, po drugi strani pa je omogočil špekulacije. Moj namen je bil predvsem križati uradne vire in spomine posameznikov,« je povedala Verginella in izpostavila dokumente, ki pričajo o zapletenosti obrambne strategije obtožencev: »Iz le-teh izhaja, da je v primorski družbi prihajalo do organiziranega upora, po drugi strani pa do konfliktov. Idealizacija upora primorske družbe ni možna.« Marušič je v svojem posegu opozoril na naslov knjige, ki »združuje vsa primorska antifašistična in narodnoobrambna gi- Občinstvo in nekateri izmed govornikov na okrogli mizi v Kulturnem domu bumbaca banja in ne daje nobeni skupini kake prednosti.« »To pomeni, da niso bili le tigrovci in tajno društvo primorske duhovščine glavna akterja primorskega antifašizma, kar se danes rado razglaša, marveč da je bilo nosilcev kar nekaj,« je povedal Marušič. Gombač pa se je osredotočil na korenine »odnosa višji-nižji« med italijansko in slovensko skupnostjo v naših krajih. Opisal je širjenje stereotipov o Slovencih med italijanskimi nacionalističnimi krogi, meščanstvom in celo demokratičnimi intelektualci, ki so slovensko kulturo ignorirali. »Dejstvo je, da se je italijansko tržaško meščanstvo navzelo na- cionalističnih teorij, ki so razglašale, da obstajajo višji in nižji narodi,« je povedal Gom-bač in nadaljeval: »Kasneje je vse to nadgradil fašizem, ki je bil sprega med modernim nacionalizmom in vojno državo.« Razprava se je dotaknila tudi polemik, ki so se v zadnjih dneh pojavile v medijih v zvezi s spravnim dejanjem med Italijo, Slo- venijo in Hrvaško. Wohinčeva je soglašala s slovenskim predsednikom Turkom, da bi bila sprava nesmiselna, če bi Italija prej ne priznala svojih zločinov. Strinjala se je tudi Marta Verginella, ki je izpostavila, da v komentarjih v italijanskih časopisih ni bil govor o odgovornostih Italije do slovenskih žrtev fašizma. »Osnova za spravo je poro- čilo italijansko-slovenske mešane komisije, ki ga italijanska država ne upošteva,« je podčrtal Marušič, Gombač pa je zaključil: »Nemci so prešli fazo avtorefleksije in se zavedali zločinov, ki so jih naredili v drugi svetovni vojni. Ko se bodo tega zavedali še Italijani, bodo lahko prišli položiti venec h Gramozni jami.« (Ale) gorica - Na pobudo Mladinskega doma predaval psihoterapevt Bogdan Žorž Z mejami proti odvisnosti Zdravo osebnost oblikuje vzgoja za svobodo, zanjo pa sta potrebni vzgoja za odrekanje in vzgoja za odgovornost Psihoterapevt Bogdan Žorž med goriškim predavanjem bumbaca gorica - Danes na pokrajini Protislovanski fašizem na severo-vzhodni meji Na sedežu pokrajinske uprave na korzu Italia v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo o protislovan-skem fašizmu z naslovom »Fascismo antislavo - Il tentativo di bonifica etnica al confine nord orientale« avtorja Stefana Bartolinija. Predstavitev knjige, ki predstavlja pomemben prispevek k italijanskemu zgodovinopisju, prirejata pokrajinski odbor zveze partizanov VZPI-ANPI in center za zgodovinske študije Leopoldo Gasparini iz Gradišča pod pokroviteljstvom goriške pokrajine. Ob avtorju bodo sodelovali še častni pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicchi, pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Mario Lavrenčič, tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi in predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. »Vzgoja ni znanost, prej umetnost,« je povedal tudi na Goriškem poznani psihoterapevt Bogdan Žorž na predavanju, ki ga je Mladinski dom priredil v sredo v dvorani Franc Močnik v Gorici. »Zato ni mogoče vzgajati samo z recepti, treba je nekaj več.« In vendar je številnim navzočim dal kar nekaj koristnih napotkov, kako naj od vsega začetka vzgajajo otroke, da ne bi zapadali v najrazličnejše zasvojenosti. Na tem področju se je v zadnjih desetletjih veliko že naredilo, in vendar se problematika čedalje širi. Med mladimi je vse več zasvojenih, z druge strani pa je v našem življenju tudi vedno več dobrin, ki to omogočajo. Še vedno ostaja nekaj vprašanj, je povedal Žorž, potem ko ga je v imenu prireditelja pozdravil Mauro Le-ban, na katera premalo odgovarjamo. »Zanemarili smo zdravo kmečko pamet in se obnašamo, kot bi česa ne vedeli.« Med zasvojenimi so namreč ljudje, ki so doživeli huda razočaranja, neuspehe in težke razmere; pa tudi taki, ki so imeli vsega na pretek in so bili razvajeni. Zato je ključno vprašanje preventive; otroka ne moremo zapreti v stekleno kletko, lahko ga pa vzgojimo v odporno osebnost, da bo sposoben živeti v tem svetu, kjer na vsakem koraku prodajajo alkohol, tobak in tudi prepovedane droge, in ne bo postal zasvojen. Človek je kot bitje odvisen od mnogih dejavnikov: zraka, vode, hrane, pa tudi medsebojnih odnosov. Svoboda ni v odsotnosti odvisnosti, ampak v tem, da človek lahko izbira med možnostmi, ki jih ima. Zasvojenost pa je nenaravna, skoraj bolezenska odvisnost od česarkoli, »tudi od navad, vedenja in dobrin«. Do zasvojenosti lahko pride zaradi avtoritarne, pretrde in pretoge vzgoje, lahko pa tudi v primeru permisivne vzgoje in razvajanja. V obeh primerih otrok ne zna svobodno izbirati, nima trdnega značaja in je neodporen za zasvojenosti. Zdravo osebnost oblikuje vzgoja za svobodo, ki mu omogoča, da lahko sam izbira to, kar je njemu in okolju koristno. Za to pa sta potrebni vzgoja za odrekanje (»izbira je opravljena, ko se zavestno odrečemo neizbrani možnosti«) in vzgoja za odgovornost (»otrok mora sam doživeti in izkusiti posledice svojih izbir in odločitev«). Starši morajo otroku posta- vljati meje, brez katerih ni svobode. Psihoterapevt, ki že več let sodeluje s skupnostjo družin Sončnica in z Mladinskim domom, je nato nakazal nekaj konkretnih primerov zasvojenosti današnjega časa predvsem med osnovnošolci. Med najbolj razširjenimi je zasvojenost s hrano; do te pride v primeru nenaravnega odnosa do hrane, še zlasti pri otrocih, ki ne znajo prepoznati občutka lakote, ki ga morda niso nikdar izkusili. Zasvojenost z mobilnim telefonom je dokaj razširjena, je povedal predavatelj, »njen vir pa so najpogosteje starši«; ti namreč želijo s tem sicer koristnim pripomočkom ohranjati nadzor nad otroki. Ti imajo po svoji naravi raje pristne in žive odnose; če pa pride do zasvojenosti, opustijo take odnose in se zatekajo v mobilca kot nadomestek zdravih razmerij. Zasvojenost z računalnikom botruje celi vrsti težav in motenj pri mladih; sili ga v to, da se seli iz resničnega v navidezni, virtualni svet in nima več časa za druženje s prijatelji, za šolska in iz-venšolska opravila, fizične dejavnosti itd. In vendar je računalnik danes nepogrešljivo orodje. Če hočemo, da ga bodo otroci znali zdravo rabiti, kot orodje, si moramo vzeti tudi čas, da jim ga približamo že zgodaj, da osvojijo pravilen odnos do njega. Tako pri mobilcu kot pri računalniku je treba otroku z jasno starševsko avtoriteto in odločitvijo postaviti neke meje (»mobi, ki ne sme imeti prednosti pred živim odnosom, razen če gre za nujno sporočilo, moraš ugasniti v šoli, pri kosilu, v spalnici«). Koliko časa naj otrok največ preživi pred zaslonom? Predavatelj je poudaril, da je vsak otrok svet zase in zato ni mogoče postavljati receptov; vsekakor toliko, da mu še vedno ostane čas za prijatelje in vrstnike, za druge dejavnosti, sploh pa je pomembno - in v tem se takoj razume, ali je zasvojen ali ne - da je v vsakem trenutku sposoben ugasniti računalnik, ne da bi mu to povzročalo jeze. Žorž je omenil še druge oblike zasvojenosti (z glasbo, idoli, odnosi...), nato pa je odgovoril na nekaj vprašanj prisotnih, pri katerih je še enkrat poudaril zdrav in svoboden odnos do vseh dobrin, ki jih imamo na razpolago, saj so koristne, a znajo biti tudi nevarne. 1 6 Č etrtek, 15. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - V splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Poskrbeli za kader in odprli vrata onkološke ambulante Saksida: »Velika pridobitev, saj so se bolniki morali doslej voziti v Ljubljano « V splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica so se prizadevanja za ustanovitev odseka internistične onkologije s kemoterapijo začele že leta 2000, a so se zadeve zapletale in zavlekle. Minuli petek je onkološka ambulanta le odprla svoja vrata in že prvi dan so obravnavali šest pacientov. Kot je povedal direktor šempetrske bolnišnice Silvan Saksida, so zeleno luč za začetek izvajanja rednega programa onkološke ambulante z intravenoznim zdravljenjem dobili lani. Poudaril je, da je v lanskem letu dokončala podiplomsko šolanje s tega področja zdravnica, ki so jo poslali na specializacijo, ter izrazil prepričanje, da so se zadeve zapletale in vlekle predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. »V jesenskih mesecih lanskega leta smo program vendarle dobili. Na specializacijo s področja internistične onkologije smo poslali še tri zdravnice, tako da smo kadrovsko zdaj dovolj močni,« pravi Saksida in pojasnjuje, da bo v ambulanto, ki je odprta vsak petek, dvakrat mesečno prihajala tudi dr. Tanja Čufer z onkološkega inštituta. V okviru onkološke ambulante izvajajo zdravljenje na sekundarnem nivoju za pogostejše oblike raka, kot sta rak dojke in rak debelega črevesa. Saksida poudarja, da je začetek delovanja onkološke ambulante v šempetrski bolnišnici za bolnike s severnoprimorskega konca velika prednost, saj so se morali doslej voziti v Ljubljano, dodaja pa tudi, da pomeni hkrati strokovni razvoj za bolnišnico. »Če bo delo v ambulanti dobro steklo, se bomo verjetno širili. Ideja je, da bi postali nekakšen center za to območje, a vedno na sekundarnem nivoju,« pravi direktor bolnišnice in dodaja, da onkološka ambulanta trenutno deluje v okviru internističnega oddelka, s časom pa bo treba pristopiti k reorganizaciji in konstituirati oddelek kot tak. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi novo onkološko ambulanto obiskovali tudi pacienti iz Gorice in okolice onkraj meje, kjer po informacijah direktorja šempetrske bolnišnice take ambulante še ni, oziroma je najbližja v Vidmu, Saksida meni, da so za to odprte vse možnosti in da gre le za stvar dogovora. Nace Novak univerza - Znanstvena konferenca Na novogoriški fakulteti v gosteh cvet jezikoslovcev s celega sveta V organizaciji Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici se v gledališki dvorani novogoriške gimnazije danes začenja sedemnajsta znanstvena konferenca ConSOLE, ki bo potekala do nedelje. Gre za letno konferenco Evropskega združenja podiplomskih študentov jezikoslovja (SOLE), ki je letos prvič organizirana izven območja nekdanje zahodne Evrope. Poleg 21 izbranih predavanj, na katerih bodo študentje jezikoslovja s celega sveta predstavili svoje raziskave, bodo kot plenarni govorci na konferenci predavali tudi trije svetovno uveljavljeni jezikoslovci, in sicer Richard Larson z ameriške univerze Stony Brook, ki je eden najbolj citiranih jezikoslovcev v svetu, Paul Hirschbuhler z Universi- ty of Ottawa ter John Harris z University College London. Na Predavanjih bodo podrobneje obdelana glasoslovna, skladenjska in pomenoslovna vprašanja naravnega človeškega jezika na primeru različnih jezikov. Kot je povedal dekan Fakultete za humanistiko, Franc Marušič, je za novogoriško univerzo organizacija takega dogodka tudi dobra reklama znotraj Evrope in v svetu, saj gre za prestižno konferenco, ki sprejme le najboljše prispevke uve-ljavljajočih se lingvistov. Poudaril je, da so prejeli 73 prispevkov s celega sveta, od tega pa so izbrali že omenjenih 21 prispevkov predavateljev iz Belgije, Danske, Francije, Japonske, Kanade, Madžarske, Nemčije, Nizozemsko, Španije in ZDA. (nn) nova gorica - Odstranjujejo montažno drsališče Konec drsanja Drsanje na ledeni plošči med novogoriškim gledališčem in knjižnico je pritegnilo otroke in odrasle foto n.n. Na drsališču med novogoriškim gledališčem in knjižnico Franceta Bevka je bilo mogoče včeraj do večera še zadnjič to zimo drsati. Zvečer so namreč odklopili naprave za zamrzovanje in začeli z odstranjevanjem montažnega drsališča, ki je Novo-goričane, predvsem tiste, najmlajše, razveseljevalo natančno en mesec, saj je novogoriški župan Mirko Brulc drsališče uradno odprl 15. decembra. Kot je včeraj povedala Matejka Ambrož z mestne občine, ki je za ureditev drsališča namenila 20 tisoč evrov, se je drsališče dobro obneslo, saj je bil obisk dober. Poudarila je, da so ga organizirano obiskovale tudi šole. Najemnik bara Center, ki je upravljal z drsališčem, je pojasnil, da je bilo obiskovalcev v prazničnem času do novega leta izredno veliko, po novem letu pa se je navdušenje, podobno kot vreme, nekoliko ohladilo. Povedal je še, da so dnevno v povprečju izposodili tja do 50 parov drsalk, v najboljših dnevih pa skoraj dvesto. Zadovoljstvo je izrazil tudi nad dejstvom, da v mesecu dni med vsemi obiskovalci ni prišlo do nobene resne poškodbe. »Samo en fant se je zaletel v ograjo, a je potreboval le topel čaj, da je prišel k sebi,« je še povedal. Pojasnil je tudi, da so na začetku skoraj vsi obiskovalci drsalke najemali, za kar je bilo treba odšteti en evro, proti koncu pa je bilo vse več takih, ki so si priskrbeli lastne drsalke. »Očitno so ljudje izračunali, da se jim ob rednem drsanju bolj izplača nakup lastnih drsalk,« je še povedal in dodal, da je to veljalo še posebej za otroke. O tem, ali bo mogoče tudi prihodnjo zimo v Novi Gorici drsati, niso znali odgovoriti ne na občini ne v baru Center, ker se o tem še niso pogovarjali. Glede na to, da so otroci, pa tudi njihovi starši po nekaj letih to vzeli že za nekaj samoumevnega, pa se bo zdaj zelo težko potegniti nazaj brez kritik. (nn) Za polovico manj tožilcev Osebje goriškega javnega tožilstva bo raz-polovljeno, šele maja ali junija pa bo prišla razglasitev posebnega stanja zaradi bremena dela, ki mu goriško sodišče ni kos. Tako je včeraj pojasnila državna tožilka Ca-terina Ajello, potem ko je Višji sodni svet v sredo sprejel sklep o razglasitvi posebnega stanja. Višji sodni svet ni sprejel ukrepov, ki so v njegovi pristojnosti, a je zahteval uvedbo postopka za vključitev Gorice med sodišča v hudi stiski. Do tega ne bo prišlo pred majem ali junijem, zaradi napovedanih premestitev pa naj bi bilo do tedaj za vsaj polovico manj državnih tožilcev, opozarja Ajellova. Pri sebi skrival kokain Karabinjerji so v sredo v Tržaški ulici v Gorici zalotili slovenskega državljana, ki je imel pri sebi en gram kokaina. Šlo je za 25-let-nega V.O., ki ima sicer bivališče v Gorici in je že bil znan silam javnega reda, saj so ga v preteklosti prijavili zaradi kraje. Karabi-njerji so ga opazili okrog 23. ure v bližini hotela Internazionale. Med pregledom so pri njem našli zavojček s kokainom. Drogo so zasegli, fanta pa prijavili prefekturi. »Po zakonu je en gram kokaina še v mejah osebne uporabe, zato ga nismo aretirali,« je pojasnil poročnik karabinjerjev Paolo Banzatti. Pokrajina za mir v Gazi Delegacija goriške pokrajine se bo udeležila shoda za mir na Bližnjem vzhodu, ki bo jutri v Assisiju. Sklep je na pobudo odbornika za mir Marka Marinčiča sprejel pokrajinski odbor. Okrogla miza o Fogolinu Danes ob 18. uri bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici druga okrogla miza v okviru niza pobud, ki spremljajo razstavo slikarskega ciklusa Marcella Fogolina. Predavala bosta izvedenca Giovanni Villa in Ezio Chini, s katerima se bo pogovarjal zgodovinar Sergio Tavano. Terpictura danes v knjižnici V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Terpictu-ra, ki jo prireja center Tullio Crali. Na ogled bodo dela devetih slikarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Grusovin v hotelu Palace Danes ob 18. uri bodo v hotelu Palace v Gorici predstavili knjigo Massima Grusovina »Le cose e gli esseri«; pogovor z avtorjem bosta vodila Andrea Bellavite in Marino De Grassi. Gherghetta danes po radiu Danes ob 18.45 bo pri oddaji »Tornando a casa« na radijski postaji RAI1 sodeloval predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Voditeljici Enrici Bonaccorti bo goriški upravitelj predstavil pobudo Knjige in svoboda. sovodnje - Jutri in v nedeljo kotalkarska revija društva Vipava Priljubljeni Ostržek na kotalkah Sodelovalo bo 45 kotalkaric - Čez zimo trenirajo v hali goriškega sejmišča, v zadnjih mesecih pristopilo lepo število otrok iz vrtca in osnovne šole Po nekaj letih premora pri kotalkarskem društvu Vipava s Peči letos ponovno pripravljajo ko-talkarsko revijo. Pri prirejanju teh revij so bili pri Vipavi pravi mojstri, saj so njihove predstave na kolescih veljale za pravo poslastico in so navduševale staro in mlado. Zadnja revija (po navadi je šlo za uprizoritev kake pravljice ali fantastične zgodbe) je bila v goriškem Kulturnem domu januarja 2001. Takrat so se domiselni Vipavci predstavili z zgodbo iz starega Egipta. Letošnja revija, ki bo na programu jutri, 17. januarja, z začetkom ob 20. uri v so-vodenjski telovadnici s ponovitvijo v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri, nas bo popeljala v svet ene najbolj znanih zgodb - v svet priljubljenega Ostržka. O pripravah na revijo smo se pogovorili z »dušo« kotalkarskega delovanja pri Vipavi, trenerko in animatorko Tanjo Peteani. Nič podrobnejšega nam ni hotela razkriti o Ostržku na kotalkah, povedala nam je le, da bo predstava trajala eno uro in da bo na njej sodelovalo 45 kotalkaric (žal se v kotalkarsko dejavnost ne vključujejo fantje). Povedala nam je tudi, da se na revijo vestno pripravljajo in da je poleg vadbe kotalkanja potrebno postoriti še marsikaj: izbrati primerno glasbo, poskrbeti za sceno in za igro luči, ki ustvarita potrebno okolje, ne nazadnje je potrebno tudi sešiti veliko kostimov in oblekic za nastopajoče. Ker v sovodenjski telovadnici razpolaga društvo z omejenim številom ur vadbe (čez zimo vadba na nepokriti plošči na Peči ni možna), je Trgovinska zbornica iz Gorice letos prvič dodelila halo D sejmišča v ulici Barca kotalkarskim društvom. Različne skupine Vipave torej trenirajo vse dni v tednu, tako da je bila razpoložljivost tamkajšnjih prostorov prava »mana z neba« za izpopolnjevanje kotalkarskega znanja. Žal pa goriška hala ni ogreta in se kotalkarice segrevajo z intenzivno vadbo. Kakor koli že, v zadnjih mesecih je k društvu pristopilo veliko mladih: štirinajst jih prihaja iz vrtca, dvanajst pa iz osnovne šole. Tekmovalni ekipi, ki jo sestavljajo dekleta višjih razredov osnovne šole in nižje srednje šole, se bodo za potrebe revije pridružile tudi kotalkarice, ki so že pred več leti obesile kotalke na klin, a še vedno rade priskočijo na pomoč. Kdo bo na predstavi odigral vlogo Ostrž-ka, kdo mojstra Pepeta, kdo vile Plavolaske, kdo Ognježera, kdo pobalina Trlice, kdo bo Maček ali pa Lisica in kakšen bo veliki kit, bomo odkrili na kotalkarski predstavi, za katero vlada seveda veliko pričakovanje. (vip) Čeprav hala goriškega sejmišča ni ogrevana, male kotalkarice segreva tudi navdušenje bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. januarja 2009 17 Goriški pevci z zborovodjem Bogdanom Kraljem med koncertom v Pevmi bumbaca Goriški zbor Lojze Bratuž bo z božičnimi napevi nastopil v Ljubljani V pevmski cerkvi je na božičnem koncertu v soboto nastopil goriški mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Še preden so pevci poklonili zbranemu občinstvu izbor božičnih napevov, sta voščilo in nekaj priložnostnih misli izrazila domači župnik Marijan Markežič in zborovodja Bogdan Kralj. V praznično okrašeni cerkvi, ki jo plemeniti Kraljeva poslikava, so najprej zapeli kantato za soliste, zbor in orgle skladatelja Matije Tomca, Slovenski božič, v drugem delu pa ljudske in cerkvene pesmi ter še božične skladbe primorskih avtorjev. Z istim programom bodo goriški pevci nastopili v nedeljo po maši ob 19. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. nuarja, ob 16.30 bo predstava »Sale a vela & orologi a soffio« skupine Clac Teatro; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). ~M Koncerti U Kino ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja ob 20.30), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 16. januarja, ob 20.45 predstava »La caccia« Luigija Lo Ca-scia; v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri bo v sklopu niza »Piccolipalchi« gledališka predstava »Da una goccia nel mare« Serene Finatti; v torek, 20. januarja, ob 20.45 bo s prostim vstopom ob Dnevu spomina predstava »Un giardino per Ofelia - Tiergartenstrasse 4« Pietra Floridie v izvedbi gledališke skupine Teatro dell'Argine iz Bologne; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH se bo začel v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž s predstavo Gospodična Papillon v izvedbi dramskega odseka SKPD Mirko Filej - Oder 90. PREMIERA AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA SNG NOVA GORICA Marsovčki na obisku v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bo v torek, 20. januarja, ob 17. uri. Odrsko priredbo povesti Drejček in trije Marsovčki sta pripravila Vid Pečjak in Emil Aberšek. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v soboto, 31. januarja, ob 21. uri predstava »Facciamo l'amore« (nastopajo Gianluca Guidi, Lorenza Mario in Enzo Garinei); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 24. ja- GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Set-te anime«. Dvorana 3: 18.00 - 22.00 »Yes Man«; 20.10 »Il bambino con il pigiama a rig-he«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »To je Anglija (This is England)«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Set-te anime«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Viaggio al centro della terra«. Razstave FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fo-golina na sedežu fundacije v ul. Car-ducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it, tel. 0481-537111). KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava mednarodne tolminske likovne kolonije Zlata ribica; do 26. januarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN V GORICI je na ogled razstava sik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVA GORICA na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). gorica - Oder 90 Gospodična Papillon jutri v KC Bratuž Dramski ansambel Oder 90, ki deluje v okviru goriškega društva Mirko Filej, bo jutri, 17. januarja, ob 20.30 v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž premierno uprizoril gledališko igro Gospodična Papillon (v izvirniku »La signorina Papillon«) avtorja Stefana Bennija. Slovensko priredbo predstave je za goriške gleda-liščnike režiral Radoš Bolčina, tudi prevod je nastal v naših logih, saj je zanj poskrbela Erika Jazbar. Na deskah bodo nastopili Solange Degenhardt (Rose), Nadja Šu-ligoj (Marie Luise), Manuel Pintar (Costantin Millet) in Robert Cotič (Armand Zrolani). Pri Odru 90 lahko tudi računajo na že utečeno ekipo sodelavcev; za glasbo skrbi Matjaž Pintar, za masko Maura Delpin, za luči Ivan Černic, za video in montažo Maxi Šuligoj, odrski mojster je Marko Černic, šepetalka pa Sara Ter-čič, medtem ko je Radoš Bolčina tudi avtor scenografije in kostumov. M Izleti REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2009 bo potekala v Kulturnem domu v Desklah v petek, 23. januarja, ob 20. uri in v soboto, 24. januarja, ter v nedeljo, 25. januarja, ob 18. uri. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 17. januarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert flavtista Danieleja Sal-vatoreja in klavičembalistke Silvie Rambaldi; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 23. januarja, ob 20.45 bosta nastopila nemška violinistka Lea Birringer in ruska pianistka Inga Dzektser; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 3479236285 ter na spletni strani www.li-pizer.it. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. TEČAJ ZA PROGRAM EXCEL za boljše poslovno odločanje (12 ur) v organizaciji Slovika in ob podpori Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je nadaljevalna stopnja uporabe programa Excel in je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s poslovnim odločanjem, analizo in načrtovanjem in ki pri tem uporabljajo elektronske preglednice. Na razpolago so še prosta mesta za prvo izvedbo programa, ki bo potekal 22. in 29. januarja ter 5. februarja med 14. in 18. uro. Druga in tretja izvedba pa bosta 5., 12. in 19. marca oziroma 2., 9. in 16. julija; prijavnica in informacije na spletni strani www.slovik.org - programi po meri. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja; od 19. do 30. januarja bodo v vrtcih in OŠ dnevi odprtih vrat, kjer bo staršem predstavljena nova šolska organizacija in vzgojno izobraževalna ponudba. Datumi in ure bodo pravočasno sporočeni. PD RUPA-PEČ prireja izlet na Roglo in terme Žreče v nedeljo, 25. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 3286979597 (Martina). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 25. januarja, na Kriško goro (1471 m) in Tolsti vrh (1715 m) na 12. zimski trim pohod (krožna pot, potrebna oprema za zimske razmere, možnost organiziranega prevoza, število udeležencev bo omejeno). Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri. Vodita Simon Gor-jup in Darko Božič. POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in 30. maja tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič trodnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prvačini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. AKŠD VIPAVA vabi na kotalkarsko revijo v občinski telovadnici v Sovodnjah v soboto, 17. januarja, ob 20. uri in v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je 28. januarja sklican deželni svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od po- nedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo s februarjem odprta po novem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. ZDRUŽENJI AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA IN DOPOLAVORO FERROVIARIO ISONTINO sklicujeta redni letni občni zbor v nedeljo, 18. januarja ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu na sedežu ob 4. tračnicah goriške železniške postaje. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 18. januarja, za Trbiž odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v torek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ vabi na volilni občni zbor, ki bo v sredo, 28. januarja, v zgornjih prostorih kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu; prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici prireja ob razstavi o Marcellu Fogolinu okrogli mizi v konferenčni dvorani v palači della Torre v Gorici: danes, 16. januarja, ob 18. uri bo srečanje s poznavalcema Fogolina Gio-vannijem Villo in Eziom Chinijem, v sredo, 21. januarja, pa bo vedno ob 18. uri predaval Saša Quinzi. KINOATELJEJEVI FILMSKI ČETRTKI v goriškem Kinemaxu: v četrtek, 22. januarja, ob 17.45 in 20.45 se bo začela sezona Gorica Kinema s filmom »La terra degli uomini rossi - Birdwatc-hers« v režiji Marca Bechisa; v četrtek, 29. januarja bodo ob isti uri predvajali film Giuseppeja Bertoluccija »La rabbia di Pasolini«. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige Rafka Dolharja »Po Kugyjevih poteh: od Trente do Zaize-re« v ponedeljek, 19. januarja, ob 19.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Knjigo in avtorja bo predstavil Jurij Paljk. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na proslavo z naslovom Da bi čimbolj povezovali, ob 40. obletnici vaškega glasila Števerjanski vestnik, ki bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 16. januarja, ob 21. uri »Stand up comedy«; v soboto, 17. januarja, ob 20. uri bo otvoritev razstave Blaža Er-zetiča. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici se v ponedeljek, 19. januarja, ob 18. uri nadaljujejo pravljična srečanja. Zimsko pravljico bo pripovedovala Luisa Ger-golet. Naslov nosi Oliverjeve rdeče sani. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja predavanje o preprečitvi in zdravljenju raka na pljučih v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Predavala bosta onkologa v Avianu Simon Spazzapan in Alessandra Bearz. 0 Mali oglasi V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. Id Osmice V RUPI je Salomon odprl osmico. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Erminia Prin-cic vd. Macuz iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.30, Ersilia Vecchietti v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.30, Aurora Felchero vd. Donda (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču. DANES V MARIANU: 14.30, Giovanni Zoff (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Petek, 16. januarja 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 16. ob 20.30 (Red A premiera z italijanskimi nadnapisi), v četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Daniele Finzi Pasca: »Cirque Eloize -Rain« / Spektakel, ki spada v okvir abonmajske sezone "Musical & Grandi Eventi". Urnik: danes, 16. januarja ob 20.30, jutri, 17. ob 15.30 in ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Corrado Travan: »Sala d'Attesa«. / Nastopajo: Paolo Fagiolo, Giulio Morgan, Sara Alzetta, Francesca Campello, Chiara Beccari, Corrado Travan pri klavirju Marco Barbato. Urnik: danes, 16. in jutri, 17. ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: danes, 16. in jutri, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. januarja ob 20.30 / Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 16. januarja ob 20.45 / Luigi Lo Cascio: »La caccia«. Povzeto iz Evripi-dovih Bakhantk. Nastopa Stalno ino-vativno gledališče FJK. _SLOVENIJA_ POVIR Kulturni dom V nedeljo, 18. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju- der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 21. januarja ob 20.00 / Prešernovo gledališče Kranj bo predstavilo komedijo »Partnerski odnosi«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 20. januarja ob 17.00 / Amaterski mladinski oder bo predstavil »Marsovčke na obisku«. V nedeljo, 25. januarja ob 20.00 / Predstava »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 16. ob 18.00 in jutri, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Ore-steja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 16. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Jutri 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 29. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. Mala scena Jutri, 17. januarja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 21. januarja ob 18.00 in 20.00 / Branko Završan in solisti: »So-listika«. V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce- PRIREDITVE linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V ponedeljek, 26. januarja ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Danes, 16. in jutri, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. Cankarjev dom Jutri, 17., v soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: v nedeljo, 25., v četrtek, 29. in v petek, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V četrtek, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: v petek, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. januarja ob 20.45 / Kvartet Kuss: Jana Kuss in Oliver Wille - violina, William Coleman - viola, Mikayel Hakhnazaryan - violončelo, Claron McFadden - sopran. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Koncert: Gwen Huges (za abonma Džez in vino in izven). V soboto, 24. januarja ob 20.00 / KUD Teater G. Celje: »Prava dekleta« (muzikal, izven). LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: jutri, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v ne- deljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. V torek, 27. januarja ob 19.30, Slovenska filharmonija / Isabelle Faust -violina, Alexander Melnikov - klavir in Teunis Van Der Zwart - rog. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma: do sobote, 17. januarja, razstavlja Noriaki Sanga-wa pod naslovom: »Tok narave«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 19.00 in ob sobotah, od 10.30 do 12.30. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 ČEDAD Cerkev Maria dei Battuti: do nedelje, 18. januarja in nato še v soboto, 24. in v nedeljo, 25. januarja od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.30 bo na ogled razstava Milka Bambiča. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: od- -/ prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: 20. januarja ob 18.00 bo odprtje 12. slovenske kiparske razstave »Figura kot kip, kip kot figura«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. ljubljana - SNG Drama Od jutri Ajshilova Oresteja v novem režijsko-dramaturškem branju V SNG Drama Ljubljana bo jutri ob 19. uri na velikem odru premiera Ajshilove Oresteje. Predstavo je reži-ral Jernej Lorenci, ki Orestejo vidi kot igro o »prehodu iz starega, arhaičnega, nagonskega, temačnega, v svetlobo brez horizonta, perspektive, globine«, kot je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci v SNG Drama. Kot je še dejal, je v predstavi »preveč prepovedanega, nezaželenega«. Orest je po njegovih besedah »simbol sekire z dvema glavama: če udariš, boš udaril in če ne udariš, boš udaril«. Kot je še dejal se mu je z Ore-stejo podrl »romantični pogled na grško gledališče kot neposreden ostanek, zadnjo oazo ritualnega, mitskega«. Sodelovanje pri predstavi je spremenilo tudi pogled dramaturga Nebojše Popa Tasica na Orestejo. Sam je svoje delo pri predstavi označil kot »spopad z antiko«, ki je bil, kot je dejal, »poln ponovnega raziskovanja in spraševanja, kaj nam ta antični dramatik sporoča«. Kot je povedal, je bil presenečen, koliko se njegovo branje Oresteje ni skladalo s tem, kar je našel v literaturi, tudi šolski. Iz tega konflikta se je po njegovih besedah rodila »gledališka interpretacija, ki se ne ukvarja z raziskovanjem konca krvnega maščevana in utemeljitve države - polisa z institucijami«. Pri Ajshilovi Oresteji gre, tako Pop Tasic, za »ločitev čustev od države, poudarjanje moškega principa, ki predstavlja državo, razum in moč, in to tisto, ki naj bi vodila neko skupnost in jo branila pred sovražnikom. Predvsem gre za ločitev moškega in ženskega principa, oziroma za osvoboditev moškega principa od vsega ženskega, čutnega in slabotnega,« je pojasnil Pop Tasic in dodal, da v Ore-steji »končni rezultat ni demokracija ali vladavina ljudstva, ampak vladavina razuma v špartanskem militantnem slogu«. Po besedah pomočnika dramaturgije Najca Valenti-ja je Ajshil v Oresteji podal »kritiko demokracije kot sa- movolje ljudstva«. Ponovno je vzpostavil vrhovno institucijo, ki nadzira delovanje drugih institucij, kot je denimo skupščina, zato Velenti meni, da je bil Ajshil nasprotnik »radikalne demokracije, ki je bila v tistem času v vzponu«. Prevajalec Marko Marinčič pa je povedal, da je njegov prevod Orestje, ki bo izšel pri založbi Modrijan in ki je objavljen tudi v gledališkem listu, tretji prevod tega dela v slovenščino, poleg njega obstajata še prevoda Antona Sovreta in Frana Omerze, slednji je manj poznan. Opozoril je na velike razlike med vsemi tremi, ki so, tako Marinčič, delno posledica časa, ki je minil med enim in drugim prevodom in delno njegove odločitve, da v obliki sledi slovenski tradiciji prevajanja gledaliških besedil, ki se je globoko ukoreninila preko prevajanja Shakspearja in nemškega klasičnega gledališča, to je, da včasih zelo raznolike oblike verzov prevede z blankverzom, ki pa je klasični antiki popolnoma tuj. V zborovskih spevih se je Marinčič odločil za prosti verz. Kot je še povedal, je bilo Ajs-hilovo besedilo že sodobnikom težko razumljivo, še težje razumljivo je bilo bizantinskim prepisovalcem. Ti so ga sicer ohranili v lepem številu rokopisov, vendar pa je besedilo v »katastrofalnem stanju, s celo vrsto neozdravljivih mest«. Ajshil je bil, tako Marinčič, jezikovni inovator, ki si je dovolil besedne skovanke, ki so ena od stvari, ki so kočljive za prevajalca. Sam si je prizadeval za čim bolj neposreden posnetek izvirnika. Sicer pa, kot je dejal, ravno ta enigmatični jezik danes učinkuje zelo modernistično. V predstavi nastopajo Igor Samobor, Iva Babič, Polona Juh, Miha Nemec k.g., Barbara Cerar, Rok Vihar, Aljaž Jovanovic, Saša Mihelčič, Alojz Svete, Silva Čušin, Barbara Vidovič k.g. in drugi. Scenograf predstave je Branko Hoj-nik, kostumografinja Belinda Radulovič, lektorica Tatjana Stanič, za glasbo je poskrbel Branko Rožman, oblikovalec svetlobe in videa pa je David Orešič. (STA) GLEDALIŠČE Petek, 16. januarja 2009 Št. 38 (91) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it /ve po 11 ljubezni ... se spraševal o ceni Koliko krat naletimo v svojem deskanju po netu na reklamna sporočila spletnih mest, ki obljubljajo, da bodo našla našo sorodno dušo, drugo polovico jabolka ... Naj bo, kar hoče, skratka: našo Pravo Ljubezen. Koliko krat smo se posmejali ekranu, rekli »da, da« in nadaljevali s svojim delom, v sebi pa smo se radovedno spraševali, le kaj bi se zgodilo, če bi se za šalo vpisali ... Klop si teh problemov ni postavil in se en, dve, tri za dva dni prelevil v šarmantno plavolasko ter se vpisal, malo za šalo malo zares, v eno izmed najpopularnejših vir-tualnih »community« ( ki so dandanes tako »trendy«! ), katere slogan obljublja: »Zaljubil se boš !« ...Bomo videli... Prvi korak do ljubezni je ta, da novi član sestavi svoj profil in izpolni vprašalnik o sebi. Klop si je zavihal rokave in pričel s tipkanjem. Po običajnih vprašanjih ( ime, priimek, poklic, kraj bivanja itn..) , so prišla na vrsto zanimivejša vprašanja. Navesti je treba svoje interese, opisati svoj zunanji videz in ga nato oceniti po lastnih kriterijih. Mnenje o sebi lahko izbiraš med že napisanimi možnostmi, od » naj drugi ocenijo« do » sem prava seksi bomba«. Kaj mislite, kaj jeodgovoril Klop? Sledila so vprašanja o idealnem partnerju, ne samo po izgledu, ampak tudi po značaju in zanimanjih, nato pa smo kliknili na »vpiši se« ... In tedaj se je pričel »show« ! Skoraj takoj se je poštni nabiralnik napolnil s ponudbami zainteresirancev vseh vrst: od mladega naivnega študenta, ki išče v virtualnem svetu osebo, s katero bi preživel celo življenje, do (žal) številnih perverznežev in že starejših moških, ki so v realnem svetu preveč sramežljivi, da bi se približali ženski. Odnosi med moškimi in ženskami vseh odtenkih: od ljubezni do golega poželenja in igračkanja. V dveh dneh si je naš profil (kateremu nismo dodali nobene slike) ogledalo petintrideset ljudi, virtualno »zatreskalo« pa se jih je dvajset, da ne govorimo o nabiralniku virtualne pošte, KAM TA KONEC TEDNA? DANES Bellavita Bar, žur History of dance Planet pub, Portorož R n B žur JUTRI Tivoli, žur house glasbe v Ljubljani žur z Ben-nyjem Benassijem ki je kar pokal zaradi številnih mailov. Inovativnost tega spletnega mesta je chat, pravi messenger, ki je na voljo članom in je skoraj prestrašil ubogega klopa, ki se je znašel na vsem lepem bombardiran s sporočili raznoraznih fantičev, ki so hoteli navezati stike s »plavolasko« (klopu so se sicer ti ubogi reveži zasmilili, saj ni lepo jih vleči tako za nos, a, kot je pravil Macchiavelli, »cilj opravičuje sredstvo«). Klepetaj, klepetaj, klop je vprašal, kako to, da iščejo stike z drugim spolom prav preko interneta ... Treba je priznati, da so bili v nasprotju s pričakovanji odgovori zelo domišljavi in originalni. Za nekatere je to le zabava in kratkočasenje (torej ni klop edini, ki ima za norca druge ...), drugi pa mislijo, da se da skozi novo dimenzijo našega časa- interneta bolje spoznati ljudi in da je to priložnost, da prideš v stik z ljudmi, katerih ne bi drugače nikoli srečal na svoji življenjski poti (kako romantično, ah? Klop je bil skoraj ganjen...). Klopovi virtualni sogovorniki pa niso izgubljali časa v nepotrebnem razsipavanju besed. Nemudoma so spraševali za sliko, številko mobilnega telefona in celo za zmenek!!! Ogorčeni Klop se je seveda zgražal nad tem, da se ti ljudje zadovoljijo le s površnim poznanjem nove osebe in da v bistvu ne iščejo plemenitega čustva, ampak le razvedrilo. Z izgovorom, da je mlada študentka in da je trenutno v knjižnici, se je klop izognil nadaljnjemu zalezovanju in pobegnil iz klepetalnice. Po tej avanturi se je klop spraševal, kaj lahko take »community« res nudijo svojim članom... Verjetno ponuja neštete možnosti, a klop ne ve, če bo katera izmed teh ne bo res pomagala najti sladko polovico, ki jo vsakdo ima nekje po svetu. Sicer se to lahko zdi zabavno ali pa tudi smešno, v resnici pa je to dokaz, koliko smo ljudje sami in kako nenehno iščemo družbo nekoga, s katerim bi lahko navezali neke stike, za šalo ali za res, za par trenutkov ali za vedno. intervju Roy, sodobni gigoio »Ljubezen z veliko začetnico ne obstaja, zame je ljubezen denar« - Spremljevalec lajša žensko osamelost Po srečanju s »prodajalkami ljubezni« se je ženski del klopovcev odločil, da bo pokukal tudi v svet, v katerem je moški »predmet« in ženska tista, ki z denarjem postavlja pravila igre. Tako je klop v internetni brskalnik vtipkal besede »ženski spremljevalec« in takoj dobil spletno mesto t.i. » escorta« oziroma mladega, šarmantnega moža, ki je na voljo zainteresiranim ženskam za spremljevalca, ljubimca ali samo prijatelja. Ob spremljavi očarljive glasbe je klop prebiral »ponudbe«, kijih nudi ta gospod »Roy«. Stranke lahki izbirajo med večernim zmenkom, vikendom ali pa celo daljšem obdobju, kot na primer počitnice. Escort je na razpolago ženskam cele Italije, saj v ponudbi piše, da bo v kratkem času lahko dosegel stranko, ne glede na to, kjer se ta nahaja. Na spletnem mestu pa seveda niso manjkale številne slike, opis značaja in interesov tega moža ter kako ga kontaktirati. Klopu se je zdela star zanimiva in se je tako odločil, da bo gigoloja kontaktiral in ga vprašal, ali bi pristal na krajši intervju. Prijazni moški je bil sicer v baru s prijatelji, a je bil vseeno pripravljen posvetiti nekaj minut svojega dragocenega časa klopu ... Kako pa je sploh prišlo do tega, da ste postal gigoio? S tem poklicem sem pravzaprav začel slučajno, od vedno sem delal v »showih« v nočnih klubih, enkrat pa je naneslo, da me je neka gospa, ki se je ločevala od moža, prosila, da bi jo osvajal pred bivšim možem. Tako se je porodila ideja, da bi lahko to počel zato, da bi si služil vsakdanji kruh. Ustvaril sem si spletno stran in kmalu je to dalo svoje sadove. Prvo leto je res šlo počasi, a danes sem zaseden praktično vsak dan. Koliko časa se že s tem ukvarjate? S tem poklicem se bavim že sedem let, star pa sem sedemintrideset let. Škoda, začel sem prepozno! Bojim se, kaj bo, ko se bo vse končalo, pa tudi s finančnega vidika, bi lahko zaslužil več od tistega, kar sem, če bi se lahko vrnil nazaj v čas... Ste se kdaj zaljubil v vašem poklicu? Ne! Že iz principa se ne zaljubim. Zgodilo se mi je, da so me večkrat stranke očarale, nekatere so bile res lušne! A v svojem življenju se še nikoli nisem zaljubil. Sem pač tak tip. Sploh pa mi poklic ne dovoli, da bi imel privatno življenje, saj sem nenehno zaseden. Kaj Vam pomeni ljubezen? Ljubezen z veliko začetnico ne obstaja, zame je ljubezen denar. V življenju nisem nikoli ničesar storil iz ljubezni, temveč vse samo zaradi denarja. Da, morda pri meni obstaja ljubezen do samega sebe in do lastnih interesov, vendar do žensk ne. Kaj pomeni biti gigoio dandanes? Imeti moraš mnogo argumentov, biti moraš dober partner, znati moraš poslušati, escort je nekdo, ki daje nasvete, drži žensko za roko in jo gleda v oči. Stvari, ki jih dandanes ženske ne dobivajo več. Bolezen našega časa je namreč osamljenost, vsi smo osamljeni in jaz sem zdravilo za to osamljenost. Definirajte svoj poklic s tremi pridevniki ! Šarmanten, strasten, ki te prevzame. Glede na to, da se je leto 2009 šele pričelo, Vas lahko vprašamo, katera so Vaša pričakovanja v tem novem letu? Priznati moram, da se je novo leto začelo zelo lepo. Želim si, da bi uspešno nadaljeval po tej poti in upam, da se mi bodo uresničile skrite želje ... Skrite želje? Ali bi nam lahko katero zaupal? Ena izmed mojih največjih želja je, da bi nastopil v televizijski fikciji. Je že nekaj režiserjev, ki se zanima zame in upam, da mi bo uspelo. Nameravam pa napisati tudi knjigo... Najlepša hvala za prijaznost in razpoložljivost! In srečno v novem letu!... Hvala, srečno tudi vam, »un bacione«! Richard Gere, najslavnejši filmski gigolo zaklopka Je še vredno tvegati? Seveda je! En mesec pred svetim Valentinom, svetovno sprejetim »dnevom zaljubljencev«, se klop sprašuje, kaj je sploh postala ljubezen v naših tehnoloških časih, ko se vse spreminja, ko padajo tabuji in stvari izgubljajo svoj prvotni pomen. Absurd naše kulture, ko imamo na eni strani sveta ljudi, ki imajo še preveč vsega in katerim ponujajo ljubezen na vsakem vogalu (v prenesenem in tudi dobesednem pomenu), drugje pa postaja še najenostavnejša oblika ljubezni luksuz, bombe so na dnevnem redu in to celo v kraju, kjer se je nekoč samo ponudilo drugo lice. Svet nori in gnilih jabolk je vedno več, s časom pa je družba nalezla tudi ljubezen, ki postaja interes, užitek, zunanja fasada za dosežek las- tnih interesov ali blagostanja. Kam se je skrilo tisto spontano, iskreno čustvo, po katerem navsezadnje ljudje še hrepenijo? Je ljubezen res postala samo sredstvo ali zgolj »status quo« parjenih primerkov človeške rase? Časopisi namenjeni samo šarjenju po ljubezenskih zgodbah hollywoodskih zvezd, hladna sms sporočila, spoznavanja preko interneta, televizijski programi, ki fantu nudijo harem deklet, v katerem si lahko izbirajo tisto, ki jim najbolj ugaja, dekletu pa nudijo harem fantov, v katerem si lahko izberejo tistega, ki jim najbolj ugaja ... Klop se je, potem ko se je malo ozrl naokoli in opazoval, spraševal, kakšna je dandanes »cena« ljubezni, ali je še vredno tvegati? Seveda je ... 20 Petek' 16' januarJa 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it triestina - Predsednik ljubljanskega Interblocka in podjetnik Joc Pečečnik Poklical ga je Fantinel in predlagal sodelovanje Predvsem na marketinškem področju - O odkupu manjšinskega deleža kluba (še) niso govorili Medtem ko so pri Triestini včeraj začeli s prodajo polsezonskih abonmajev, se v Sloveniji o tržaškem klubu še veliko piše zlasti zaradi možnega vstopa »slovenskih sil«. Po Žur-nalu, ki je prvi objavil to novico, se je o možnem (delnem) prevzemu kluba s strani poslovneža Joca Pečečnika razpisal tudi športni dnevnik Ekipa. Slovenskemu športnemu dnevniku je Pečečnik izjavil, da ne gre zgolj za govorice. Nekaj se res premika. Prav zato smo se znova obrnili na predsednika ljubljanskega Interblocka, ki nam je, sicer preko elektronske pošte, končno odgovoril in v večji meri razjasnil zadeve. Ali je res, da želite prevzeti -delno ali v celoti- nogometni klub Triestina? S predstavniki Triestine smo se pogovarjali o možnosti sodelovanja na področju nogometne organizacije in nogometnega marketinga. V kolikor bi se dogovorili o sodelovanju, bi verjetno razmišljali tudi o nakupu deleža, ki bi pomenil podporo klubu, vsekakor pa v manjšinskem deležu, saj naš namen ni upravljati klub ali ga celo prevzemati. Torej so pogajanja za delni vstop v klub že v teku? Ste se s predsednikom tržaškega nogometnega drugoligaša Stefanom Fantinelom že pogovarjali o tej možnosti? Pogajanja za sam prevzem kluba se niso nikoli začela, pogajanja o morebitnem sodelovanju na področju marketinga in organizacije pa se nadaljujejo. Piše se o vsoti okoli 10 do 15 milijonov evrov za delež v klubu. Vsota je verjetno bolj posledica nepoznavanja razmer v italijanski drugi ligi s strani piscev določenih člankov. Ste pa morda že govorili o možnih vsotah? Nismo se pogovarjali o nakupih deleža kot o primarnem cilju, tako da niti o vsotah ni bilo govora. Kot sem že povedal, to ni naš namen. Katero vlogo ima pri teh pogovorih izvrstni primorski jadralec Mitja Kosmina, ki je pred kratkim postal svetovalec tržaškega kluba? Mitja Kosmina je moj prijatelj in išče slovensko podporo, da naredimo hitrejšo tekmovalno jadrnico. Kateri pa so razlogi, da se zanimate za italijanski nogometni klub? Za italijanski nogomet se zanimam, ker me je preko Mitje Kosmine poklical predsednik Fantinel in mi predlagal sodelovanje. Iztok Furlanič PRIMOŽ PETERKA & CO. Na 100 m niti najhitrejši v svoji vasi Dimitrij Križman Pred prazniki sem pisal, da recesije ne poznata hokej in luksuzni avtocestni izhod za Brezje, sem pa bil nekoliko preveč »pesimističen«. Prazniki so namreč prinesli znamenito novoletno turnejo smučarskih skokov in če bo kdaj recesija vendarle prizadela hokej in Družbo za avtoceste, potem se za slovenske smučarske skakalce še vedno ni treba bati. Oni imajo zagotovljen status božanstva in naj se zgodi karkoli, naj Hrvati pridejo do Ljubljane, naj se za vse veke stali triglavski ledenik, naj izdajo gradbeno dovoljenje za 20-nadstropne nebotičnike v Logarski dolini, slovenski »orli« bojo še naprej skakali! Resda je to šport, ki je v preteklosti prinesel Sloveniji marsikateri uspeh, a pričakoval bi, da je glavnica teh uspehov že tako načeta, da se od skromnih obresti ne da več živeti na veliki nogi. Nak, moja pričakovanja so hudo napačna. Slovenski skakalci pridno potujejo po svetu, če je tekma na Japonskem gredo na Japonsko, če je tekma na Skandinaviji, potujejo tja. Ko bodo skakalnico naredili v Dubaju bodo slovenski skakalci prvi v vrsti za skok med peščenimi sipinami. Po eni izmed tekem novoletne turneje sem slučajno brskal po te-letekstu in pod naslovom »Slovenski skakalci katastrofalni« dobil zapis, da so bili trije skakalci 37., 44., 47., četrti pa celo zadnji 50. na lestvici. Tu sem bil še pripravljen Peterki in druščini še malo pogledati skozi prste, a kaj, ko sem nato iz radovednosti pokukal, koliko vsi slovenski skakalci zaostajajo za elito. In najdba je res osupljiva: medtem ko so prvi na lestvici na tej tekmi skakali tam med 125 in 130 metri, so slovenski skakalci skakali 105-110 metrov. In ob kratkem preverjanju pri tistih, ki skokom sledijo redno, sem dobil potrdilo, da je to že letošnja (in bolj ali manj tudi lanska) stalnica. Razlika, ki slovenske skakalce loči od najboljših je torej reci piši približno 20-odstotna. Si predstavljate vrhunskega (?) športnika, ki za najboljšimi zaostane za 20%, a to ne na eni tekmi, temveč na večini? Jaz ne! Če bi Matic Osovnikar za Boltom zaostal za 20%, bi na 100 metrov tekel slabih 12 sekund in gotovo se ne bi na stroške atletske zveze šel turista na Japonskem, Skandinaviji... Če bi Sara Isakovič zaostala 20% za Federico Pellegrini, bi jo najbrž tu pa tam srečal na rekreativnem plavanju v kranjskem bazenu... Zgornja primerjava z Mati-cem Osovnikarjem se mi zdi zelo pomenljiva in razkriva konkurenco (upam si trditi skoraj nično) v premnogih športih, katerih tekmovalce se prehitro kuje v zvezde. Ne bom našteval panog, ker so pripadniki malih športov na taka namigovanja zelo občutljivi, a resnica je vendarle jasna kot beli dan: Če skačeš (ali kaj drugega.) 20% odstotkov slabše od najboljšega, te prehiti 49 tekmovalcev, potuješ na svetovna prvenstva in Olimpiade; če na 100 metrov ali v maratonu tečeš 20% odstotkov slabše od najboljšega, te prehiti na milijone (če ne celo deset milijonov in več) ljudi. (dimkrizman@gmail.com) Ljubljanskega podjetnika Joca Pečečnika (na sliki zgoraj) res zanima sodelovanje s tržaškim nogometnim B-ligašem kroma košarka Zmaga Uniona za slovo od evrolige BERLIN - Košarkarji Uniona Olimpije so v zadnjem, 10. krogu prvega dela evrolige (skupina C) v gosteh premagali berlinsko Albo s 67:59 (13:16, 31:30, 47:45), ki pa se je navkljub porazu po osmih letih prebili med šestnajst najboljših evropskih ekip. Ostali izidi: Air Avellino - Ci-bona 79:75, Fenerbahče - Lottoma-tica 90:86(p.p.), Unicaja - Maccabi 92:69, Olympiacos - Le Mans 68:78, Tau - Joventut 91:83. DAKAR - Vodilni v konkurenci avtomobilistov Španec Sainz (Volkswagen) je odstopil. Vodstvo v skupnem seštevku je prepustil Juž-noafričanu de Villiersu (Volkswagen). Najhitrejši med motociklisti je bil Francoz Despres (KTM), še vedno pa vodi Španec Coma (KTM). Edini slovenski dirkač na reliju Miran Sta-novnik (KTM) je bil v 12. etapi 25. GIRO FJK - Po petih letih bo letos spet stekla kolesarska dirka »Giro del Friuli«, ki bo 4. marca s startom in ciljem v Pordenonu. RISI - Novi selektor slovenske hokejske reprezentance je Američan John Harrington, ki bo Rise vodil v olimpijskih kvalifikacijah. NBA - Italijanski košarkar Andrea Bargnani je s Toronto Raptor-si izgubil šele po 3 podaljških (133:135) proti Chicagu, prispeval pa je 31 točk (največ doslej) in 10 skokov. rokomet - Danes začetek svetovnega prvenstva na Hrvaškem Hrvati so glavni favoriti Uvodna tekma med gostitelji in Južno Korejo - Tekme tudi v Poreču Jutri se bo z uvodno tekmo med gostiteljem Hrvaško in Južno Korejo (ob 20.30 v Splitu) začelo 21. moško svetovno prvenstvo v rokometu. Pred dvema letoma, ko je bil organizator svetovnega prvenstva Nemčija, je zlato kolajno osvojila prav domača reprezentanca, pred Poljaki in Danci, Slovenija pa je segla po najboljši uvrstitvi doslej, to se pravi končnem desetem mestu. Žal zaradi spodletelih nastopov proti Slovaški med kvalifikacijskim delom tokrat slovenske reprezentance ni med udeleženci prvenstva, kar gotovo ni razveselilo hrvaških organizatorjev, ki so pričakovali kar številno prisotnost slovenskih navijačev. Kljub temu so na Hrvaškem s prodajo vstopnic več kot zadovoljni, saj so v pred-prodaji že presegli mejo 100.000 rezervacij, zagrebška Arena pa je za finalni obračun, ki bo 1. februarja, že razprodana. Hrvati so se na svetovno prvenstvo odlično pripravili. Nova športna palača v Splitu - poimenovana Spaladium Arena - sprejme približno 12.000 gledalcev in so jo odprli šele 9. januarja s prijateljsko tekmo med Hrvaško in Slovenijo. Slavili so Hrvati, ki so pomlajeno slovensko izbrano vrsto premagali s 34:32. A novo športno palačo imajo tudi v Po-reču. Za nas je verjetno najzanimivejša ravno skupina D, saj je zaradi bližine istrskega mesta možen tudi ogled v živo kake tekme. Vredna ogleda je že sama nova športna palača Žatika, ki so jo zgradili prav za ta pomemben športni dogodek in odprli novembra lani (cena dnevne vstopnice, ki omogoči ogled treh tekem znaša od 150 do 300 kun, to se pravi od približno 20 do približno 40 evrov). FAVORITI - Tudi na tem prvenstvu se v iskanju favoritov ni treba seliti s stare celine. Sam vrh bodo krojile evropske reprezentance. Seveda je glavni favorit Hrvaška, ki bo lahko računala na podporo zelo številnih in bučnih navijačev. Pod taktirko izkušenega umaškega stratega Lina Červarja Hrvati razpolagajo z izvrstnim igralskim kadrom, ki želi iz- Hrvaški rokometni zvezdnik Ivano Balic bo na SP v središču pozornosti ansa boljšati peto mesto izpred dveh let. Polena pod noge Červarjevi reprezentanci bodo poskušale metati še branitelj naslova Nemčija, ki pa ni izrazit favorit za naslov, saj je prišlo medtem do korenite prenove in pomladitve ekipe (reprezentanco so zapustili Zeitz, Fritz, Bauer, Kehrmann in Schwarzer), evropski prvak Danska, Francija in Španija, možna presenečenja pa so lahko še Norveška, Madžarska in Rusija. Med neevropskimi reprezentancami si postavljajo najvišje cilje Egipt, Južna Koreja in Tunizija, a vse tri reprezentance še niso konkurenčne evropskim velesilam. SKUPINE - Skupina A (Osijek): Francija, Madžarska, Slovaška, Romunija, Argentina in Avstralija; Skupina B (Split): Hrvaška, Švedska, Španija, Južna Koreja, Kuvajt in Kuba; Skupina C (Va-raždin): Nemčija, Poljska, Makedonija, Rusija, Tunizija in Alžirija; Skupina D (Poreč): Danska, Norveška, Egipt, Bra- zilija, Srbija in Savdska Arabija. Tekme prvega dela bodo na sporedu 17., 18., 19. 21. in 22. januarja, tekme drugega dela 24., 25. in 27. januarja, polfinalna nastopa sta predvidena 30. januarja, finale pa 1. februarja. SISTEM IGRANJA - Sistem igranja bo nekoliko spremenjen, saj so v primerjavi z 20. svetovnim prvenstvom ukinili četrtfinalne obračune. To se pravi da se najboljše tri ekipe štirih skupin po šest (A, B, C in D) uvrstijo v dodatni skupini v Zagrebu in Zadru (v skupino I gredo prve tri ekipe skupin A in B, v skupino II prve tri ekipe skupin C in D); sledi polfinale po sistemu prva skupine I proti drugi skupine II in obratno. Slabše uvrščene ekipe štirih začetnih skupin pa bodo v Pulju in Poreču igrale v tola-žilnih skupinah za osvojitev predsedniškega pokala. Vse dodatne informacije dobite na uradni spletni strani prvenstva - www.croatia2009.com. (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 15. januarja 2009 21 košarka - Obračun Bora Radenske in Jadrana Mark po prvem delu državne C-lige Obe slovenski ekipi iščeta kontinuiteto Mura:»Najboljši v napadu, a najslabši v obrambi«- Popovič: »Po 7porazih smo se osredotočili samo nase« Čeprav bodo ekipe v košarkarski državni C-ligi konec tedna odigrale že drugi krog povratnega dela, smo trenerja naših dveh najvišje postavljenih ekip, Bora Radenske in Jadrana Mark, povprašali za krajši obračun prvega dela prvenstva. Bor Radenska je prav tako kot v lanski sezoni zaključil zimski del na devetem mestu (skupaj z Margero in San Danie-lejem), a je letos dosegel zmago več. Novinec v ligi, Jadran Mark pa je v prvem delu dosegel štiri zmage in je bil po koncu prvega dela na predzadnjem mestu (z enakim številom točk kot Vicenza in Spi-limbergo). Pri Boru Radenski so občutki po prvem delu mešani. Trener Andrea Mura je z delom, ki so ga opravili v telovadnici, zadovoljen: »Nismo imeli večjih poškodb in tudi rast ekipe in igralcev je stekla po pričakovanjih.« Glede rezultatov pa je Mura zadržan: »Lahko bi dosegli več zmag. V nastopih smo bili dvolični: prikazali smo dobre kvalitete, ampak tudi naše pomanjkljivosti. Med kvalitete bi uvrstil predvsem našo skupino, saj so se vsi igralci dobro ujeli, pohvalil bi nastop in napredek mladih igralcev in našo igro v napadu. Po številu doseženih košev smo namreč najboljša ekipa v ligi. To pa se kreše z dejstvom, da imamo tudi najslabšo obrambi v ligi,« je ocenil nastop svojih varovancev Mura, ki si želi, da bi v drugem delu izboljšali predvsem igro v obrambi. Mura je za drugi del prvenstva optimist in verjame, da bo z ekipo dosegel končni cilj: uvrstitev med prvih osem ekip in torej v končnico za napredovanje. »Vedno smo se pobrali, potrebujemo pa kontinuiteto in nekaj več zagrizenosti.« Odsotnost Ivana Kralja (na potovanju v Avstraliji op. a.) se po mnenju Mure kaže predvsem v igri, saj je Ivan kompleten in univerzalen igralec, ki se odlikuje predvsem v prodorih: »Ga pa vsakič dobro nadomesti Niko Štoklej, ki pridobiva čedalje več mi-nutaže, ima pa povsem drugačne kvalitete.« Trener Jadrana Mark Boban Popovič pa je z iztrženimi rezultati po prvem delu nezadovoljen: » Lahko bi dosegli kako zmago več. Sicer je naš cilj obstanek, tako da je to mesto realno. Po sedmih zaporednih porazih je bil edini izhod to, da smo se osredotočili edino-le na našo igro. V zadnjih tekmah smo končno zmanjšali število napak in zaigrali boljše v obrambi. Upam, da nas bosta zadnji dve zmagi ( Jadran je zmagal v zadnjem krogu prvega dela proti Boru in v prvem krogu povratnega dela, op. .a.) košarka - D-liga Bor Radenska Po 1. delu: 9. mesto, 14 točk, 7 zmag (5 doma in 2 v gosteh) in 8 porazov Kako lani: 9. mesto, 12 točk, 6 zmag in 9 porazov Najboljši strelec: Gianluca Giacomi 230 Najvišja zmaga: +25 (Spilimbergo) Najvišji poraz: -25 (Montebelluna) Največ košev na eni tekmi: Gianluca Giacomi 29, Gianantonio Furigo 27 Odigral vse tekme in zadel: Gianluca Giacomi Statistika top: PM: 86,67 % (Rovigo), 2T: 70 % (Roncade), 3T: 59,26 % (Spilimbergo) Statistika flop: PM: 65 % (Spilimbergo), 2T: 44,74 % (Oderzo), 3T: 21,05 % (Marghera) Skupna ocena: 6 Najboljši igralec: Niko Štokelj Jadran Mark Po 1. delu: 15. mesto, 8 točk, 4 zmage (1 doma in 3 v gosteh), 11 porazov Kako lani: C2-liga Najboljši strelec: Saša Ferfoglia 247 točk Najvišja zmaga: +12 (Vicenza) Najvišji poraz: -27 (Roncade) Največ košev na eni tekmi: Saša Ferfoglia 30 in 26 Odigral vse tekme in zadel: Kristjan Ferfoglia Statistika top: PM: 84,62 % (Caorle), 2T: 66,67 % (Vicenza), 3T: 50 % (Vicenza in Bor Radenska) Statistika flop: PM: 52,94 % (Montebelluna), 2T: 34,21 % (Roncade), 3T: 11,76 % (Codroipo) Skupna ocena: 5,5 Najboljši igralec: Kristjan Ferfoglia Statistike C-lige Točke: 1. Massimo Guerra (Rovigo), 6. Saša Ferfoglia (Jadran) Skoki: 1. Manuel Bebetto (Marghera), 3. Peter Franco (Jadran) Blokade: 1. Manuel Bebetto (Marghera), 3. Miko Madonia (Jadran), 4. Peter Franco (Jadran), 10. Giancarlo Visciano Pridobljene žoge: 1. Marco Premier (Vicenza), 8. Marzio Krizman (Bor) Odigrane minute: 1. Peter Franco (Jadran) spodbudili, da tako nadaljujejmo,« je povedal Popovič. Predvsem prihod Petra Sosič (iz B2-lige) je dal ekipi dodatno motivacijo in stabilnost v napadu. »Sicer pa je Peter pomemben predvsem za bodočnost Jadrana. Njegova vloga ni usmerjena le v letošnji obstanek,« je še dodal Popovič, ki želi v nadaljevanju doseči večjo konstantnost v igri. V ekipi ostaja tudi Miko Madonia. »Sebi in nam je na zadnjih tekmah dokazal, da je spodoben ponuditi pomemben prispevek ekipi. Upam, da smo le dobili skupni jezik,« je zaključil Jadranov trener. (V.S.) Bo Breg ponovil igro iz prvega dela? Proti Libertasu je zmagal 104:51 - Derbi med Domom in Kontovelom šele v torek V prvem krogu povratnega dela prvenstva je na sporedu tudi prvi D-li-gaški derbi v novem letu. Tekma med Domom in Kontovelom bi morala biti sicer na sporedu že danes, društvi pa sta se minuli teden dogovorili za premestitev na prihodnji torek. Derbi bo torej komaj 20. januarja ob 20.45 v goriškem Kulturnem domu (sodnika Rius-cetti in Sabbadini z Videmskega). Ta konec tedna bo tako igral samo Breg, ki bo jutri moral na eno izmed dveh tržaških gostovanj. Ob 20.30 bo v telovadnici šole Morpurgo igral proti zadnjeuvršče-nemu Libertasu Rimaco, ki je do sedaj dosegel le dve zmagi, sicer proti Domu in Intermuggi. Prva tekma v Dolini se je zaključila z izjemno visoko zmago Krašovčevih varovancev, ki so dosegli več kot dvojno točk v primerjavi z nasprotniki (104:51). Tudi povratno srečanje predstavlja na papirju zelo lahko nalogo za Klabjana in soigralce, ki pa seveda ne smejo podcenjevati nasprotnikov. Pravico bosta tokrat delila Tržača-na Gelicrisio in Romano. (M.O) Sokol nocoj za prvo mesto, Bor v nedeljo za tretje V zadnjem krogu prvega dela prvenstva se bosta drevi končno pomerili še nepremagani prvouvrščeni ekipi - Sokol in Ferroviario Scoglietto. Ob 21.00 se bo tekma pričela s sodniškim metom bivšega Postirja in bivšega Brežana Carrata in Postirja. Na papirju bo srečanje precej izenačeno, saj se lahko obe ekipi ponašata z igralci, ki so nastopali tudi na višji ravni. Soko-lovci bodo verjetno malo bolj uigrani, glede na zadnje izide pa so gostje v nekoliko boljši formi. Mladi borovci bodo tokrat igrali komaj v nedeljo zjutraj ob 11.00 v telovadnici šole Suvich proti zadnjeu-vrščeni Barcolani (sodnika Dolce in Matt. Na papirju je tekma enostavna, tako da lahko Sancinovi varovanci spet dohitijo nebotičnike, ki bodo tokrat prosti, na tretjem mestu začasne lestvice. (M.O.) Zadnja tekma prvega dela je bil slovenski derbi (na sliki Kristjan Ferfoglia (Jadran) in Niko Štokelj (Bor)), ki so ga po razburljivi tekmi osvojili jadranovci. Slovenski derbi bo tudi zadnja tekma rednega dela državne C-lige, in sicer 18. aprila ob 21.00 na stadionu 1. maja kroma Idealna postava prvega dela G. Visciano N. Štokelj (Bor Radenska) (Bor Radenska) K. Ferfoglia (Jadran Mark) I O - P. Franco (Jadran) -G.Giacomi (Bor) - G. Furigo (Bor) - S. Ferfoglia (Jadran) M. Bole (Bor) košarka - U21 Kontovelci na derbiju iztržili pomembni točki Intermuggia - Kontovel 62:64 (20:18, 31:32, 50:47) KONTOVEL: Guštin 4, Saša Malalan 24, Luka Starc 6, Bufon 2, Niko Sossi 13, Gaggi/Slo-kar, Genardi 10, Bergagna 5, trener Claudio Starc. Po dokaj skromni košarkarski predstavi so Kontovelci v Trstu osvojili vsekakor zelo dragocen par točk v pokrajinskem derbiju proti resnici na ljubo povprečni Intermuggii. Starčevi varovanci so ponovno nastopili močno okrnjeni (brez Ferfoglie, Lisjaka in Zaccarie), tako da se spet niso mogli izkazati v najlepši luči. Tekma ni bila lepa, napak je bilo ogromno, obe ekipi sta na primer metali le s približno 30-odstotnim učinkom. Potek je bil tako izenačen vse do konca in o zmagovalcu je v bistvu odločala zadnja minuta. Gostje so vodili za točko, domači pa so odločilni napad zapravili tudi po zaslugi čvrste obrambe naših. Kontovelci so nato dodali še en prosti met in tako odnesli zmago iz telovadnice stadiona Rocco. Ostali izid: Dinamo - Don Bosco 73:67. Ostale tri tekme 11. kroga so igrali sinoči. DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor Zadružna kraška banka -Libertas 64:73 (18:25, 33:47, 53:61) BOR: Stepančič, De Luisa, Celin 26, Coccetti 15, Sancin 2, Kukic, Nadlišek 9, Jerman, Pe-retti, Montalto 5, Manta 2, Ta-nasijevic 5. TRENER: Martini. TRI TOČKE: Celin 4, Coccetti 1. Za Borove kadete se dolgo zasledovanje ni končalo srečno. Proti solidnemu Libertasu, ki zaseda drugo mesto na lestvici, so v prvem polčasu delovali dokaj medlo, saj je bila zlasti obramba nepazljiva in premalo agresivna. Ob visokem zaostanku so v tretji četrtini le reagirali in razlika je počasi začela kopneti. Sredi zadnjega dela so se s Celi-novo trojko Martinijevi fantje približali na same štiri točke zaostanka (61:65), tu pa so nekajkrat zapored zastreljali met za še dodatno zmanjšanje zamude. V končnici domača vrsta ni našla več poti do koša, usodno za poraz pa je bilo tokrat zlasti slabo zapiranje prostora v obrambi, saj so igralci Libertasa polovili celo vrsto odbitih žog v napadu. »naša napoved« - Bivši borovec Dimitri Smilovich Zaradi slabih razmer se je odločil, da zamenja ekipo Bivši borovec in Brežan Dimitri Smilovich je po štirih sezonah v Cicibo-ninem dresu med poletjem prešel k ekipi Ferroviaria, ki je v promocijskem prvenstvu še nepremagana in bo drevi igrala tekmo za prvo mesto proti Sokolu. Poleg njega pa so nosilni stebri ekipe še drugi bivši Cicibonini igralci: Andrea Hro-vatin, Blaž Kemperle in Iztok Floridan. Kako to, da je toliko igralcev istočasno prešlo v drugo društvo? »Na prvem maju so nam poleti sporočili, da so se stroški povišali in bomo morali za novo sezono prispevati večje vsote denarja. Z organizacijskega vidika nam Bor že nekaj let ni bistveno pomagal, sami smo si morali priskrbeti denar za nastopanje v promocijskem prvenstvu, kjer smo vsekakor dosegali dobre uvrstitve. Pogosto smo morali seči v svoj žep in doplačati to, česar nismo krili s podporami pokroviteljev. Pogoji so bili dejansko neznosni, saj smo imeli na razpolago le en termin za trening in enega za tekmo. Predvsem za petkov termin - ko smo običajno igrali domače tek- me - pa so prišle na dan težave, saj so tudi druga društva z večjo finančno zmogljivostjo skušala izboriti dodatni trening.« Tako se je skupinica igralcev preselila k drugi ekipi v istem prvenstvu. »Ferroviario nam nudi celotno opremo, vsak teden imamo po dva treninga in dve tekmi, saj poleg promocijskega prvenstva nastopamo tudi v prvenstvu Alpe-Jadran, v katerem igrajo ekipe iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Poleti pa smo na primer trenirali celo štirikrat tedensko.« Po slabih izkušnjah pri Boru je bilo Dimitriju v veliko zadoščenje premagati sicer mlado ekipo društva, ki ga po njegovem mnenju ni primerno ščitilo in podpiralo. Izbira Bora, da sestavi mlado ekipo, pa je vsekakor pozitivna. Žal pa so morali na račun tega žrtvovati starejše dolgoletne Cicibonine igralce. Kaj pa nocoj- šnja tekma? »Sokol je gotovo na višjem nivoju kot mi, zato jih zelo spoštujemo. Poleg tega v tem trenutku nismo zelo trenirani, jih pa bomo poskusili presenetiti.« Pri Ferroviariu trenira letos stari znanec slovenskih ekip - Tino Corsi. Bi se lahko pod njegovim vodstvom ekipa povzpela v D-ligo? »Dejansko je nastopanje v D-ligi ali promocijskem prvenstvu odvisna samo od finančnih sredstev. Podporo društva imamo, tako da bi se lahko v bodoče pomerili tudi v višjem prvenstvu.« (M.O.) DIMITRIJEVE NAPOVEDI Bor Radenska (14) - DB Group Montebelluna (20) zmaga Montebellune +10 (prva tekma +25) Jadran Mark (10) - Oderzo (10) zmaga Jadrana +5 (+4) Libertas Rimaco (4) - Breg (24) zmaga Brega +30 (+53) Dom (4) - Kontovel (8) zmaga Doma +10 (-8) Polet (4) - Concordia Benetke (8) zmaga Poleta +5 (-20) 22 Petek, 16. januarja 2009 ŠPORT / nogomet - Obračun ekip naših društev v 1., 2. in 3. amaterski ligi V 1. AL naši (ne)pričakovano spodaj V gosteh Zarja Gaja slabša, Breg boljši VSovodnjah in Trebčah imperativ obstanek - Breg in Zarja Gaja za play-off? - Primorje nabira izkušnje Primorec Po 15. krogu: 17 točk (4 Z, 5 N, 6 P, 20:22), 11 točk doma, 6 v gosteh. Kako lani: 8 točk (1 Z, 5 N, 9 P, 23:26) Primerjava: +9 točk Največ odigranih tekem: Adriano Ojo 15 Največ golov: Moscolin 7. Enajstmetrovke: Moscolin 3, Lanza 1. Izključitve: Krevatin 2, Di Gregorio, Lanza, Mercandel, Moscolin 1. Najvišja zmaga: Primorec - Ronchi 7:3. Najvišji poraz: San Giovanni - Primorec 4:0 Najbolj pogost izid: poraz z 0:1 3-krat Statistika »flop«: 3 zaporedni porazi Statistika »top«: 3 tekme brez zmage in brez golov Ocena: 6. SOVODNJE Po 15. krogu: 18 točk (4 Z, 6 N, 5 P, 20:23), 9 točk doma in 9 gosteh. Kako lani: 16 točk (3 Z, 7 N, 5 P, 21:26) Primerjava: +2 točki Največ odigranih tekem: Calligaris, Reščič, Tomšič 15. Največ golov: Reščič 8. Enajstmetrovke: Portelli 3. Izključitve: Delise, Pavio, Portelli, Simone. Avtogol v korist: 1 proti Costalungi. Najvišja zmaga: Medea - Sovodnje 3:5. Najvišji poraz: proti Sistiani in Turriacu 3:1 Najbolj pogost izid: 1:1 3-krat Statistika »flop«: 4 tekme brez zmage Statistika »top«: 4 tekme brez poraza Ocena: 7. Breg Po 15. krogu (tekma manj): 20 točk (5 Z, 5 N, 4 P, 18:15), 9 točk doma in 11 v gosteh. Kako lani: 23 točk (6 Z, 5 N, 4 P, 14:16) Primerjava: -3 točke (tekma manj) Največ odigranih tekem: Gustini, Apollonio, Barbato 14. Največ golov: Pernorio 7. Enajstmetrovke: Pernorio 3. Izključitve: Pernorio 1. Najvišja zmaga: Romana - Breg 0:3 Najvišji poraz: Fiumicello - Breg 2:0 Najbolj pogost izid: 1:1 3-krat Statistika »flop«: 3 zaporedni porazi Statistika »top«: 6 tekem brez poraza Ocena: 7. Primorje Int. Po 15. krogu (tekma manj): 17 točk (3 Z, 8 N, 3 P, 23:20), 11 točk doma, 7 v gosteh. Kako lani: v 1. AL Največ odigranih tekem: Erik Pavletič 14 Največ golov: Pavletič in Fratnik 4. Enajstmetrovke: / Izključitve: Ferro, Fratnik, Merlak, Pipan, Rebez. Najvišja zmaga: Begliano in Opicina 3:1 Najvišji poraz: Fogliano, Fiumicello in Zaule 2:3 Najbolj pogost izid: 1:1 in 0:0 3-krat Statistika »flop«: 6 tekem brez zmage (4 neodločeni izidi) Statistika »top«: 7 tekem brez poraza Ocena: 6,5. Zarja Gaja Po 15. krogu (tekma manj): 20 točk (5 Z, 5 N, 4 P, 19:17), 14 točk doma, 6 v gosteh. Kako lani: 28 točk (8 Z, 4 N, 3 P, 22:13) Primerjava: -8 točk (tekma manj) Največ odigranih tekem: Franco 14 Največ golov: Bernobi 6. Enajstmetrovke: Bertocchi 2, Ghezzo 1. Izključitve: Bertocchi, D. Gregori, Bernetič, G. in V. Križmančič 1. Najvišja zmaga: Zarja Gaja - Ruda 6:0 Najvišji poraz: Romana - Zarja Gaja 4:1 Najbolj pogost izid: 0:0 in 1:1 2-krat Statistika »flop«: 3 tekme brez zmage Statistika »top«: 7 tekem brez poraza Ocena: 7. Mladost Po 15. krogu: 19 točk (5 Z, 4 N, 6 P, 20:19), 11 točk doma, 8 v gosteh. Kako lani: 15 točk (3 Z, 6 N, 5 P, 14:19) Primerjava: +4 točke Največ odigranih tekem: Bressan 15 Največ golov: Bensa 5. Enajstmetrovke: Radetič 1. Izključitvi: Marusič in E. Zorzin. Najvišja zmaga: Mladost - Pro Farra 5:0 Najvišji poraz: Muglia - Mladost 4:0 Najbolj pogost izid: 1:1 3-krat Statistika »flop«: 3 zaporedni porazi Statistika »top«: 3 zaporedne zmage Ocena: 6,5. Ekipe naših društev v 1., 2. in 3. amaterski ligi ne zasedajo visokih mest na lestvici. V 1. AL sta Sovodnje in Primorec v spodnjem delu lestvice, v 2. AL so Breg, Zarja Gaja in Primorje na sredini lestvice, Mladost pa prav tako v 3. AL. 1. AMATERSKA LIGA - Nogometaši Sovodenj in Primorca prav gotovo pogrešajo nekaj točk več na lestvici. Sovodenjci so z 18 točkami na boljšem od nogometašev tre-benskega društva. Belo-modre ločijo od vročih mest pri dnu lestvice le štiri točke (San Canzian -4), še vedno pa so zelo blizu mestom, ki vodijo v play-off (Ronchi in Turria-co +5). Primorec, ki je po nekaj krogih zamenjal trenerja Macorja s Sciarronejem, pa ima 16 točk. Kljub temu pa so pri rdeče-be-lih optimisti in prepričani so, da se bodo brez težav rešili. Pri Primorcu so v prvem delu imeli precej težav s poškodbami. Že na uvodnih tekmah se je huje poškodoval najboljši nogometaš Marco Sau, ki si je pretrgal kolenske križne vezi. Glavni favorit za napredovanje v višjo ligo je Villesse. 2. AMATERSKA LIGA - V skupini D so v prvem delu prvenstva precej nestalno igrali Breg, Primorje in Zarja Gaja. Vse tri ekipe so imele prevelika nihanja v igri. Kljub temu vse tri zasedajo zlato sredino lestvice in imajo dobre možnosti, da se uvrstijo v končnico prvenstva. To velja predvsem za Zarjo Gajo (le 6 točk v gosteh) in Breg (kar 11 točk v gosteh), ki sta bolj izkušeni ekipi od povprečno mladega Primorja. Tudi Primorje bi lahko imelo nekaj točk več na lestvici, saj so Bidussijevi varovanci kar nekajkrat nerodno igrali neodločeno. V skupini D je glavni favorit za napredovanje Fogliano, pri katerem je pomožni trener Mario Adamič. 3. AMATERSKA LIGA - Pri Mladosti so na začetku sezone imeli nekoliko bolj ambiciozne načrte, saj so letos ciljali na uvrstitev v končnico prvenstva. Trener Fabio Sambo pa je imel kar nekaj težav predvsem s poškodbami, kar se je poznalo na nekaterih pomembnih tekmah. V drugem delu se bo skušala ekipa doberdobskega društva čim bolj približati zgornjemu delu lestvice. Glavni favorit za napredovanje je Muglia, ki jo vodi lanski trener Zarje Gaje Moreno Nonis. (jng) Moscolinu dva kroga Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za dva kroga kaznovala Pri-morčevega napadalca Lorenza Moscolina, za en krog pa Riccarda Bertocchija (Vesna), Ga-brieleja Giacomija (Kras), Martina Deliseja (Sovodnje) in Vitomirja Križmančiča (Zarja Gaja) ter do 23. januarja tudi trenerja Sovo-denj Claudia Sarija. Sovodenjski klub bo moral obenem plačati kazen 150 evrov. Derbiji 2. AL Izidi Breg - Primorje Interland 0:0, Zarja Gaja - Breg 1:1, Zarja Gaja - Primorje 0:0 Breg 2 0 2 0 1:1 2 Zarja Gaja 2 0 2 0 1:1 2 Primorje Int. 2 0 2 0 0:0 2 PRIHODNJI DERBIJI: Primorje - Breg (25.1.), Breg - Zarja Gaja (15.3.), Primorje - Zarja Gaja (3.5.) □ Obvestila Na slovenskih derbijih v 2. AL (arhivski posnetek z derbija Zarja Gaja - Breg v Bazovici), vsi so končali neodločeno, se je ob igriščih vselej zbralo precej ljudi kroma Idealna postava prvega dela (Primorje Int.) NA KLOPI: 12. - J. Devetak (Mladost) 13. - G. Križmančič (Zarja Gaja) 14. - M. Cadel (Primorec) 15. - M. Kariš (Zarja Gaja) 16. - G. Cermelj (Breg) 17. - M. Pipan (Primorje) 18. - J. Čok (Primorje) odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley in Soča tokrat s prikazano igro nista prepričala AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil danes,18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 3386100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org . SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji, ki so se že začeli, se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di So-pra. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah avtobusne izlete s celodnevnimi smučarskimi tečaji za osnovnošolsko mladino in s posebno ponudbo za študente od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627 ali pod e-pošti na naslov smucanje@spdt.org. Staranzano - Soča 3:0 (25:19, 25:18, 25:23) SOČA: Beuciar 7, Camauli 2, Černic 5, Gallizia 3, Nanut 11, Visintin 10, Turus (L), Brumat, Moro, Ma-russi, Fabbroni, De Palma. TRENER: Uršič Okrnjene Sočanke so v soboto izgubile po samih treh nizih, dosegle pa bi lahko precej več. V prvem setu so bile nasprotnice stalno v vodstvu, ostala dva pa sta bila bolj izenačena. V drugem nizu so varovanke Paole Uršič popustile šele na koncu, v tretjem pa so dolgo visoko vodile. Že na začetku so povedle 9:3, prednost pa so tudi po zaslugi dobrih servisov ohranile do rezultata 23:18. Takrat so povsem odpovedale in nasprotnice so nanizale kar sedem zaporednih točk in tako osvojile še ta set. Med posameznicami sta tokrat dobro napadali in blokirali blokerki Nanu-tova in Visintinova, krilne napadalke pa so bile premalo učinkovite. Soča - Cormons 3:0 (26:24, 22:25, 25:22, 25:20) SOČA: Beuciar, Kogoj, Marussi, Moro, Brumat, Galizia, Fabbroni, Gabbana, Nanut, Černic, Camauli, Turus (L). V tekmi 10. kroga pa je Soča igrala proti mlajši še-sterki iz Cormonsa. Kljub neprepričljivi predstavi je osvojila drugo letošnjo zmago, na lestvici pa je še na 10. mestu (Cormons ima točko več). Gostje so vseskozi igrale zelo borbeno. Trenerka Paola Uršič je po tekmi povedala, da bi bila vsekakor zmaga lahko tudi bolj gladka. Zaradi bolečin v kolenu je bila odsotna Visi-nitinova. Govolley Kmečka banka - Azzurra 3:1 (25:21, 24:26, 25:19, 25:22) GOVOLLEY: Mania, Danielis, Petejan, Bressan, M. in G. Zavadlav, Degano, Povšič, Antonič, Valen-tinsig. TRENER: Petejan. Govolley je v prvem krogu po počitnicah iztržil vse tri točke, z igro pa nikakor ni zadovoljil. Poznalo se je, da odbojkarice niso redno trenirale med prazniki. V vseh nizih je bila igra raztrgana. Govolley je v vseh stalno zasledoval nasprotnice in šele v končnicah obrnil izid sebi v prid. V drugem nizu pa se to ni zgodilo. Millenium je povedel z 10:1, nato so domače igralke nadoknadile zaostanek in imele tudi prvo set žogo, a naposled prepustile zmago gostjam. Ostali izidi: Pro Romans - Villesse 3:0, Lucinico - Fincantieri 3:0, Pieris - Capriva 3:1, Cormons - Mo-rarese 0:3. Vrstni red: Govolley Kmečka banka 25, Pro Romans 23, Morarese 20, Villesse 19, Azzurra 16, Lucinico 14, Pieris 12, Capriva 11, Cormons 7, Soča 6, Staranzano 5, Fincantieri 1 (Pro Romans in Pieris s tekmo manj, Soča in Coromns s tekmo več). / RADIO IN TV SPORED Petek, 16. januarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ vrtec Romjan 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Ciak...si canta! (v. E. Daniele) 23.15 Dnevnik, sledi Tv7 Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, 1.35 Resničnostni šov: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.45 Film: Danny the Dog (triler, Fr., '04, r. L. Leterrier, i. J. Li, M. Freeman) Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Film: I due invincibili (westwrn, ZDA, '69, r. A.V. McLaglen, i. R. Hudson, J. Wayne) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Tempesta d'amore Film: La morte ti fa bella (kom., ZDA, '92, i. M. Streep, G. Hawn) 11.40 12.40 13.30 14.00 15.00 15.55 17.25 18.35 18.55 20.20 21.20 23.25 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke K2 8.10 Pregled tiska 11.00 Nan.: Lessie 12.00 Kratke vesti 12.25 Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Olimpionici, famosi presenti e passati 15.05 Aktualno: Volley time 15.55 Dokumentarec o naravi 17.45 Si racconta ... Una sera d'inverno un narratore 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui cortina 23.30 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 23.55 Nan.: Centennal LA 6.00 7.00 10.05 10.20 11.30 11.50 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 La l Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dok.: Senti chi viaggia Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: I 3 dell'operazione Drago (akc., ZDA, '73, r. R. Clouse, i. B. Lee) Nan.: Mac Gyver Nan.: Streghe Nan.: Cold Squad 1.05 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Il giorno della civetta (dram., It., '68, r. D. Damiani, i. C. Cardinale, F. Nero) Film: Porte aperte (dram., It., '90, r. G. Amelio, i. G.M. Volonte') Canale 5 Slovenija 1 6.00 7.55 8.00 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 14.05, 18.05 Resničnostni šov: Grande fratello Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: ArciZelig Aktualno: Matrix Italia 1 6.00 6.10 6.35 9.00 9.30 10.20 10.50 11.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.35 19.35 20.05 20.30 21.10 22.05 23.10 Dnevnik Nan.: Still standing 13.40, 17.10 Risanke Nan.: La tata Nan.: Ally McBeal Nan.: Will & Grace Nan.: E alla fine arriva mamma! Nan.: Friends Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Smallville Nan.: Drake & Josh Dnevnik in vremenska napoved Love Bugs III Nan.: Medici miei Variete: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Film: Black Thunder - Sfida ad alta quota (akc., V.B. '07, r. M. Keusch, i. S. Seagal) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Cobra (pol., ZDA, '86, r. G. P.Cosmatos, i. S. Stallone, B. Nielsen) 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Ris. nan.: Hotel Obmorček (pon.) 9.50 Kratki dok. film: Delfinov nasmeh 10.05 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno 11.25 To bo mo poklic: slaščičar (pon.) 11.55 Osmi dan (pon.) 12.25 Slovenski magazin (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Biograf. nad.: Prešeren (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Iz popotne torbe 16.15 18.10 Risanke 16.30 Nan.: Linus in prijatelji - V pričakovanju Božiča 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.55 23.35 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. druž. nan.: Peta hiša na levi 20.20 Na zdravje 22.00 Odmevi, vremenska napoved, šport 22.55 Polnočni klub 0.10 Duhovni utrip (pon.) 0.25 Dok. serija: Družina (pon.) 0.55 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 16.01.1991 - pon.) (t* Slovenija 2 6.30 9.30, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.50 Magazin v alpskem smučanju 10.20 Wengen: SP v alpskem smučanju, smuk (M) za superkombinacijo 11.45 Glasnik 12.10 Umetni raj (pon.) 13.20 Wengen: SP v alpskem smučanju, slalom (M) za superkombinacijo 14.15 Sedma moč osamosvojitve (tv dnevnik 16.1.1991) 14.40 Hum. nad.. Odkar si odšla (pon.) 15.10 Minute za... 15.35 15.55 16.25 19.00 20.00 20.45 21.10 22.45 0.00 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.35 21.05 22.15 22.45 23.35 11.00 11.30 16.40 17.10 18.00 18.45 19.45 19.55 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.35 Študentska Migaj raje z nami Zakopane: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Velika imena malega ekrana Dok. oddaja Hum. nad.: Fraiser Film: Pekel na Pacifiku Film: Sosedi Nad.: Lepa za umret (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews, sledi Vesolje je... Športna oddaja Film: Mož v belem (V.B., '51, i. A. Guinnes, J. Greenwood) Metalcamp 2008 Mladinska odd.: Fanzine Študentska (program v slovenskem jeziku) Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Vsedanes aktualnost Zoom - mladi in film Potopisi Zadnji dnevi slavnih: Jean Seberg Globus Arhivski posnetki Košarka NLB magazin i Tv Primorka 0.15 Videostrani 20.00, 23.35 Dnevnik Tv Primorka, vreme 0.00 Pariz - Dakar rally Nad.: Jelena Miš maš Primorski poslanci (pon.) Kulturni utrinek EPP 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme Objektiv Razgledovanja Oddaja studia signal Sodobna umetnost Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 DIO; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.30 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; Nočni program iz studia RK. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gre- mo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 20.05 Projekt skupine Ars; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Četrtek, 15. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najvišje 40 cm, ob 8.22 najnižje -12 cm, ob 12.56 najvišje 3 cm, ob 19.00 najnižje -29 cm. Jutri: ob 2.34 najvišje 37 cm, ob 10.05 najnižje -16 cm, ob 14.37 najvišje -7 cm, ob 19.45 najnižje -17 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER velika britaniJa - Predstavil ga bo Borut Benedejčič iz Sežane Kraški vrt na julijski svetovni razstavi v Londonu SEŽANA - Največje združenje ljubiteljev vrtne kulture na svetu, britansko Kraljevo hortikulturno združenje, ki šteje več kot 400 tisoč aktivnih članov, prireja vrsto cvetličnih in vrtnarskih razstav po državi. Po obsegu, številu obiskovalcev in razstavljavcev je druga največja v kraljevi palači Hamptom Court, ki leži jugozahodno od Londona. Veličasten dvorec, ki ga je prenovil sloviti Henrik VIII, obdaja 2,8 kvadratna kilometra velik park, v delu katerega bo od 7. do 12. julija tradicionalna razstava z naslovom Hampton Court Palace Flower Show 2009. Na njej bo letos sodeloval tudi Borut Benedejčič iz sežanske družbe Hortikultura s prikazom kraškega vrta kot primera tradicionalnega načina postavitve bivalnega okolja na kraškem podeželju. Z zamislijo je kandidiral v kategoriji mali podeželski vrtovi oziroma vrtovi, ki so v skladu s trajnostnimi načeli vrtnarjenja, in bil izbran. »Kraški vrt s posebno arhitekturno zgradbo prikazuje spoštljiv in naravi prijazen način življenja ljudi na podeželju,« je ponosno povedal Borut Be-nedejčič. »Glavni cilj je prikazati čimbolj avtentičen kraški vrt z vsemi arhitekturnimi elementi in s tradicionalnimi samoniklimi rastlinami oziroma rastlinami, ki jih ljudje že več časa gojijo na Krasu,« je pristavil. Vrt bo sicer namišljen, vendar je motivov zanj v prostoru veliko, tudi ob zapuščenih ali delno porušenih kraških domačijah. »Želel sem opozoriti na problematiko ohranjanja kulturne dediščine. Kot vemo, so na Krasu še pred 20-imi leti jerte ali šape od štirn uporabljali za betoniranje novih socialističnih gradenj,« je še povedal Benedejčič. Vrt bo obdajal dober meter visok suh kraški zid, poraščen s kraško praprotjo, natreskom, homuljicami. Na borjaču bodo štirna, v katero se bo s strehe preko žleba zbirala kap-nica, kamnita miza in stol, na njem bodo rasli špargelj, lovor, rožmarin, pelargonije, šetraj. Kraško hišo bo DaViD MiLiBaND Skica kraškega vrta, ki bo postavljen v Londonu predstavljala vhodna stena z značilnimi vrati in okni, obdanimi z jerta-mi, nad delom borjača pa se bo pel latnik z refoškovo trto. »Kamniti deli bodo iz kraškega apnenca, pergola ali latnik pa bo grajen iz lesenih akacijevih kolov, sekanih ob pravi luni in starih več kot 30 let,« je pojasnil Borut. Vrt se bo raztezal na 20 kvadratnih metrih. »Največji problem je bila dostopnost materialov, te sem si izposodil pri znancih in prijateljih, zato sem bil pri zasnovi nekoliko omejen, vendar mislim, da bo za ustrezno predstavitev dovolj prostora,« je zaključil. Kot že rečeno bo razstavišče v londonski palači Hampton Court vrata odprlo 7. julija, prvič pa bodo obiskovalci - ponavadi se jih v šestih dneh zvrsti okoli 160 tisoč - imeli možnost spoznati tudi slovensko posebnost - kraški vrt. Stroški celotnega projekta (ta vključuje nabavo in vzgojo rastlin, izposojo materialov, prevoz, izdelavo razstavnega izdelka, nastanitev za tri ljudi, promocijski material in drugo) so ocenjeni na 39.430 evrov. Finančno donacijo v višini deset tisoč evrov je zaenkrat prispevala občina Sežana. Irena Cunja inDiJa - Med obiskom v Utar Pradešu Britanski zunanji minister prespal v slamnati kolibi NEW DELHI - Britanski zunanji minister David Miliband je v sredo med obiskom v indijski zvezni državi Utar Pradeš mimo vsakršnega diplomatskega protokola prespal v slamnati kolibi pripadnika najnižje indijske kaste. Miliband si je namreč zaželel začutiti utrip vsakodnevnega življenja na revnem indijskem podeželju. Miliband je bil na obisku v volilnem okrožju poslanca v spodnjem domu indijskega parlamenta Rahula Gandhija, sicer sina trenutne predsednice vladajoče indijske Kongresne stranke Sonie Gandhi in nekdanjega indijskega premier Rajiva Gandhija, ki je bil umorjen leta 1991. Nasledniku politične dinastije Gandhi namreč pripisujejo velike možnosti, da se v bodoče povzpne na čelo Kongresne stranke. Indijska televizija je poročala, da sta si Miliband in Gandhi ogledala, kako v okrožju izvajajo različne izobraževalne in kmetijske projekte, pojedla tipičen vegetarijanski obrok nato pa sta prespala v slamnati koči dalita oz. člana najnižje indijske kaste, ki so jo nekoč imenovali tudi kasta nedotakljivih. Spala sta na preprosti leseni postelji, imenovani charpoy, vaško vzdušje pa so dopolnile krave in vodni bivoli na dvorišču. Monaški princ Albert II. dosegel južni pol MONACO - Monaški princ Albert II. je po dveh dneh pohoda na smučeh po Antarktiki, med katerim se je soočal z nizkimi temperaturami, močnim vetrom in meglo, v torek prispel na južni tečaj. S potovanjem, ki ga bo končal 22. januarja, želi 50-letni princ ozaveščati o posledicah globalnega segrevanja. Monaškega princa na poti spremljata zdravnik in prijatelj, južnoafriški pustolovec Mike Horn. Ob prihodu na južni tečaj so pripravili kratko slovesnost, nato pa je princ obiskal bližnjo ameriško bazo. Ta baza je ena od šestindvajsetih mednarodnih baz, ki jih namerava princ obiskati med svojim potovanjem po Antarktiki do 22. januarja. Monaški princ je sicer Antarktiko obiskal že leta 2006. Francozinje najbolj plodne med Evropejkami PARIZ - Francija je znova dokazala, da je najbolj "plodna" evropska država. Kot kažejo statistični podatki, ki jih je v torek objavil francoski statistični inštitut (INSEE), ima vsaka Francozinja v povprečju več kot dva otroka, rodnost pa se je izrazito povečala v preteklem letu. Francija je v novo leto vstopila s 64,3 milijona prebivalcev, kar je 366.500 več kot leto pred tem. Po navedbah INSEE je imela v letu 2008 vsaka Francozinja v povprečju 2,02 otroka, medtem ko je leto poprej, v začetku 2007, vsaka francoska ženska v poprečju rodila 1,98 otroka. V letu 2008 je bilo v Franciji rojenih preko 800.000 otrok, kar je največ v zadnjih treh desetletjih. Omenjena dejstva po navedbah INSEE med drugim odražajo uspešnost francoske politike, ki naj bi bila družini izjemno naklonjena. Otroški dodatek in socialna podpora družinam, ki ju zagotavlja država, ter zakonodaja, ki omogoča dolge porodniške in starševske dopuste, mlade pare po navedbah INSEE opogumljajo, da se odločajo za starševstvo. (STA)