GLASILO OSVOBODILNE FRONTE LOVENSKO PRIMORJE TRST, forefe, 31. Sullja 1945 - Idp 1, štev. 67 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1 • Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se' ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Uti v naprej Potekla sta ie s kor o dva meseca, odkar so zavezniške oblasti prevet-. k vojaško poveljstvo nad tržaškim Področjem. Prevzele so 'jd po do-lovoni z maršalom Titom, v kate-,em je bilo točno določeno, da vo-Mea zasedba nikakor ne pome-"Jd končne odločitve glede Trsta, Pfl’> tako, kakor vojaška zasedba "•tmlja med rapailsko mejo in mo-iro črto pa Titovih četah, ne srne-smatrati kot končnega koraka. Tržaška zasedbena oblast je s tem sporazumom postala področje, ki ”8 spada v okvir Italije, miti v j ofctHr Jugoslavije, pač pa tvori sa-1,1vstajno upravna enoti/ poit za-w*niškim vojaškim poveljstvom, ! Tržaška zasedbena oblast ni in Ps sme Bttt del Italije, če se epo-smjejo mednarodni dogovori. Konč-na rešitev tega •vprašanja bo delo m*rovne konference. Vsak, kdor j Postopa drugače, krši sporazum, j fftetanefc na ta sporazum je bil s *Sr*Hi Tita težka žrtev. Ni bilo j Hk, Jusoslavila korak v ie obnovi In ogromen omlritoi Konferenca podpredsednika vlade fov. Edvarda Kardelja s predstavniki Inlesa in domačega tiska Beograd, 30. Tanjug. — Podpredsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije Edvard Kardelj je sprejel predstavnike tujega in domačega tiska ln je dve url ostal v razgovoru z njimi. Tiskovno kon-fe,renco Je ctvoril minister za informacij* Sava Kosanovič, ki je predstavil tujim ovinarjem podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja. ves bomo s pomočjp konferenc lahko lažje obveSčavali o poteku političnih ln drugih dogodkov. Pri tej priliki bi rad ugotovil, da, odkar je bila sestavljena enotna vlada- pod predsedstvom maršala Tila, niti enemu tujemu novinarju, ki je zaprosil za vstop v Jugoslavijo, ta čina teh ljudi v eni ali drugi obli-, niti v svoje vojne edintee priličnp ki nadaljevala delo, ki ga Je pričel I število naših državljanov, kdor ra-Stojadlnovfc, to Je, sodelovali 'so z 1 zume vse moralne ln politične po-okupatorjem. sledice takih dejstev, ta ipota vl- Malo vrednih poslancev detl\dtL je, Jui=rifilav!ja napmv‘la - ogromen korak, tako v pogledu V načelu imajo prejnost poslan-1 Qbnovc kakor Uldi v pc. ci, izbrani na opozicijski tisti 1938. leta. Toda prvič je bilo teh poslan-! ! gledu notranjega političnega po- prošnja ni bila odbita. Mislim, da j cev malo in drugič se je njihov t Je to najboljli demanti netočnih j znaten del zadvžal nelepo ali od-Miniater Kosanovič je med osta- | vesti, ki se širijo iz virov, ki niso krito Izdajalsko za rasa okupacije. DoVolj je, če poudarim, da je zelo velik! del poslancev Hrvatsk« se-ljaške stranke stopil v Paveličev 0 pristati na izpraznitev mer ***> za katerega osvoboditev je Pv&b 8000 borcev. Sporazum je bil Podpisan zaradi ohranitve miru, v "j da se pereče vprašanje do mi-r°Wl* konference reši na miren *>4n. . ^kvek bi računal, da bodo te ] upoštevane in da se bodo ob- j “ držale sporazuma, morda žrt- ; Od/od osebne občutke splošni stva- j r* Plin«. Toda zlasti zadnje čase . 88 Use pogostejše pojavljajo kršilci j lp°racuma in, kar je treba nafiotj j ^dPierlt^. rned njimi celo taki, ki I 8 na odgovornih mestih. ^hr naj bo to dokaz za prizna- ; dJ® posebnega položaja tržaške ^ssibene oblasti, neodvisne odlta-c'3 smatra novo postavljeni ko- lini dejal: »Potrudili se bomo, da | prijateljski do Jugoslavije*. AVNOJ razširjen v smislu Krimske konference mirjen ja. Seveda je pri nas še mnogo sla- J ■ r bosti n se dela mnogo pogrešk. Ml teh stvari niti ne skrivamo, niti Jih ne puščamo nekaznovane. Oni, ki razume ves zgodovinski pomen dogodkov, ki jih je preživela Jugoslavija, bo zelo lahko razumel tudi slabosti ln napake, ki so v takem procesu neizbežne, Ce primerjamo proces politične in materialne obnove v naši deželi ln v nekaterih drugih deželah, tedaj mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da Je Jugoslavija med onimi, ki je dosegla največje uspehe, daaj pod mnogo težjimi pogoji. Bistvo teh uspehov je, da današnje narodne množice v ogromni množini zelo aktivno pomagajo naporom narodnih oblasti, čeprav jim danes more ta oblast nuditi zelo malo materialnih dobi in. To delajo zaradi tega, ker so z njo politično povezane ln ker vedo, da Je ona njihovo lastno politično orožje. Nela PIO za ereditev oprave v Trsitt in Slovenskem Primorju Svobodne volitve Besedo je prevzel podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in dejal: »Gospoda in tovariši! Hotel sem vam odgovoriti na nekoliko dlnovlč, da so bile izvršene po sabor in ostal v njtm do konca, nismo izvršili odločitev Krimske Po vsem tem je jasno, da po meri- '■ konference in sporazuma Tito-Su-lu Krimske konference, n skup- | bašič’ Če upoštevamo samo ukrepe, ščine 193S. sjeta ne more priti V j ki so bili podvzetj do sedaj, in na-AVNOJ več kakor nekaj .desetin: loge, ki so postavljene pred tretje vidi, in Tuj tisk nam očita tud.i to, da j se tiče Jugoslavije, ni nobene nevarnosti vse dotlej, dokler ne bodo njene koristi naravnost ogrožene. To, kar prinaša naš tisk v nekem povsem nemogočem zako- j nu, da Je bil v času volitev nčipopi- j poslancev. Zato smo mnenja, da bi | zasedanje A v KO.f-k, se jaspo vi n teror in da so se rezultati pro- ! bilo poslancem, ki prihajajo v po- kako so ti ugovori neupravičeni tem pogledu, da to je samo odgovor na napade drugih. PNtfo je vložil pri vladah Zedinjenih držav in Velike Britanije protestno noto zaradi postopanji Zavezniške vojaške uprave na zasedenem ozemlju Trsla in Slovenskega Primorja. V obširno razloženem protestu navaja PNOO, da je ljudstvo v kratkih 5 tednih zavezniške zasedbe s celo v m to resolucij, poslanih zavezniškim državnikom, manifestacijami in dvema mogočnina, po 24 ur trajajočima stavkama 26. junija, ln 19 julija t. 1. odločno zahtevalo, da se mu priznajo demokratične sVoboščme, priborjene v času krvave borbe proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Navzlic temu vztraja ZVU pri nedemokratičnih nsčolih in nesprejemljivem načinu upravljanja Trsta in Slovenskega" Primorja ter onemogoča normalizacijo stanja, ki bi okrepila zaupanje ljudstva v demokratični ^Jck Anglije, Amerik* in Sovjetske zveze. PNOO je hkratu predlagal načini za ureditev uprave v Trstu in Slovenskem Primorju. V prvi vrsti je zahtevaj preklic odloka, ki obnavlja na tem ozemlju fašistično zakonodajo pred 8. septembrom 1943, ter zahteval izvajanje svojega odloka z dne 8. junija 1945, po katerem je y veijavi zakonodaja pred 8. sept. 1943, toda z omejitvijo, da se ukinejo vse njene določbe, kolikor nasprotujejo pridobitvam narodno osvobodilne borbe. Sovjetska zveza na tangerskt konferenci Pariz, 30. Tanjug. — A. F. P. po- . roča, da »o dotjih angleški in francoski veleposlaniki v Moskvi in-fctrnkeje, da ^pozovejo sovjetske predstavnike na \konferenco strokovnjakov o vprašanju Tangcrja,, ki bo bo pričela šestega avgusta v Parizu, Ameriška vlada se bo udeležila pariške konference, ker so njene drža;ve predhodno izjavile svojo soglasnost z vabilom, posla- . nim Sovjetski zvezi. .v.w.w^.sv.w.--vvW“.'\iW.V%V.%*.V.V.V.%V.V . vprašanj, ki so mi jih gespodje no- '■ »tačko potvarjali. V takih prilikah .štev za AVNOJ iz skupščine iz ieta šii«ar Univer*#, profesor Satta ta prvo uradno dolžnost poslati ravno brzojavko italijanskemu , Irskemu, predsedniku s pro-CtK *° raxumevanje in pomoč. No-r • osporavati italijanskega ko- ! . •rja univerze, toda poudarja- ' , * *beze z Rimom v tepi trenut- 1 " "> more pomeniti drugega, kot tteiistinacijo mirovne odločitve• humorno, da komisarja ženejo *p0*horazumom, ki so ga sklenile z ’Har{alonv Titom t Se, Gorica je bila v italijan-‘triavi, toda šele po letu 1918. j'**ndvajsetletna posest Gorice po ne more biti nobeno merilo Veno končno pripadnost. Z® vinarji postavili v zadnjem času. V prvi vrsti vam bi hotel dati nekoliko informacij v zvezi z gotovimi političnimi dogodki, pred katerimi se nahaja Jugoslavija. Mislim tu v prvi vrsti na tretje zasedanje AVNOJ-a in na vrsto političnih odločitev, ki jih bi prineslo tretje zasedanje AVNOJ-a. Kakor veste, se prični tretje zasedanja AVNOJ-a 3. avgusta t. 1. Kot prva točka, o kateri bo razpravljalo tretje zasedanje, bo vprašanje razširjenja AVNOJ-a. Povsem naravno je, da pri tem izhajamo od predloga, ki ga je dala Krimska konferenca, to je, da se v AVNOJ sprejmejo v»i oni člani skupdcine iz leta 1938., ki se ntso kompromitirali s svojem sodelovanjem z okupatorJeni®*Ta nasvet je za nas seveda popolnoma sprejemljiv in more biti podlaga za razširjenj* AVNOJ-a. Vendar sam ni zadosten. Natančni pregled poslancev .te lota 1938. nam namreč daje zelo majhno število onih, ki bi v smislu predloga Krimske konference mogli priti v AVNOJ. To je tudi razumljivo, oe pomislimo da je volitve leta 1038. izvedel Milan Sto- in pod takimi pogoji je moglo biti izbranih malo demokratičnih /poslancev. Predvsem moramo misliti na to, da je bil* vladna lista pri teh volitvah lista g. Milana Stoja-djnoviča.da je bila to lista JRZ, o kateri ni treba izgubljati mnogo besedi, ker je njeno bistvo povsem znano, Stranka JRZ nosi kot celota največjo odgovornost za pristop Jugoslavije k trojnemu paktu, za vso politiko povezanosti s fašističnimi državami in za rušenj« vseh vezi, s katerimi je btla Jugoslavija povezana z zavezniškimi deželami. To je bila profaššstlčna stranka, ki je 1938., treba dodati tudi gotovo število poslancev, ki bi jih določile razne demokratične politične skupine! S tem razširjanjem bi bile zajete vse one demokratične politične struje, ki se danes pojavljajo v današnjem političnem življenju. Tako razširjeni AVNOJ bi izbral tudi svoje novo predaednistvo in vzel v pretres politične zakone, ki mu jih bo vlada prodložila. itetvt zakoni Sedaj nekoliko besed o teh zakonih. Na dnevnem redu so: zakon o ustavodajni skupščini, zakon, o volilnih imenikih, zakon o voTTtvah, aktivno delovala pri pofafilstenju i ^akon o tisku, zakon o zbiranju in vsega notranjega življenja r Jugo- | shodih, zakon o sodiščih, zakon o agrarni reformi, itd. Program je alavljl. največkrat zlonamerni. Nekateri j pravijo, da vladamo in da sploh se i nismo razpisali volitve. V sporazu- | mu Tlto-Subašič je rečeno, da se bo j tri mesec« po koncu vojne določil ; dan volitev za ustovodajno skupščino. Tako tudi bo. Glavna naloga tretjega zasedanja AVNDJ-a je pripraviti vse, kar je j potrebno, da bi bilo mogoče določiti datum volitev za ustavodajno skupščino. Mislim, da j® malo dr-žav v Evropi, ki so bile pod takimi Sovjetski glas o angleških volitvah Notranji gospodarski in socialni položaj sta dola* lila zmago laburistov Moskva, 30. Tass. — List »Prav- eden izmed laburističnih voditeljev, da» .danes v uvodniku komentira ki je bil tajnik laburističnega od- izide parlamentarnih volitev v Bri* bora za volilno kampanjo. Morri- taniji in piše: Ves potek volilnega son j0 podčrtal program svoje pogoji okupacije kakor Jugoslavija j boja jn še bolj izid teh volitev oči- stranke v nasprotju z manevri kon- in ki bi bile danes že tako daleč ! vidno poudarjata, da se je britan- servativcev, ki ep, po mnenju Mor- Z Izjavo, da bo laburistična stranka pokazala kombinacijo drznosti ln razuma, je Morrison podčrtal* da so volitve jasžn dokaz razvoja srednjega razreda. Laburistična stranka, za katero so stali Nosilec te liste, Milan Stojadino- j torej velik in verjetno bo tretje vid, eden Hitlerjevih sodelavcev v j zasedanje AVNOJ-a trajalo precej pripravi vojne, biva danes v zavez- dolgo, niški Internaciji. Pravično pa bi bi- Bistvena poteza vseh teh zako- ! vodajno skupščino, ki bodo na vsak lo, da pride pred sodišče. Naravno nov Je ta, da vsebujojo gotove oene- ! način to Jesen, pokazat* vsem, ka svojih pripravah za normalno sko ljudstvo predvsem zanimalo za rigona, poizkušali, da izpremenljo ! ročni delavci, vsebuje danes tudi demokratično ustavno življenje. Za- j vprašanj« notranja politike. Zuna- volitve v plebiscit — «za ali proti* j predstavnike srednjega razreda, to tudi nestrpnost, ki jo kaže del ] nj« politjfcni volilni program tako ministrskemu predsedniku. «Jaz ' »Prepričani smo», je zaključil Mor-inozemskega tiska v Um pogledu j konservativc-v, kakor laburistov sem bil proti takemu načinu bor- j rison, »da bodo naši prijatelji ao-^ posebno proti Jugoslaviji, kaže, da : se lo malo loči drug od drugega. I fce, ki je v svojem bistvu posnema- ciaiisti na celini z veseljem sprejeli njen vzrok ni ravno najbolj objek- i Glavni boj sc je vrtel okrog v pr a- nje nemškega nacizma*. j izide naših volitev.* tiyen, če že ni načelno sovražen do šanja domače politike. Na polju 110- j nove Jugoslavije. Menim, da. bodo volitve za usta- tranje politike so laburisti sprejeli kot geslo načelo »Zaposlitev za | vsc», podčrtujoč nujnost ukrepov, | da se prepreči povojna množična j je, da j« mogoče vzeti s take liste i jitve demokratičnih svoboščin za j ko je nova demokratična oblast v ! brezposelnost. Važno geslo v labu-v AVNOJ v duhu Krimske kon- ! vse, ki šo se bojevali z okupator- ' J1lSoslav*il tesno povezana z na- I rlstlunem programu je bila prav ference samo one posameznike, ki ' jem, bodisi v "njegovih vojnih "edi- j rodnimi množicami in kako vse te tako zahteva za pod.žavljenjo ne-J -googrud, 30. Tanjug. — Potsdam so se s svojim patriotskim zadrža- ; nicah, bodisi v raznih fašističnih ' "* J **—•** n %V.,.W.V.VA,W.%SWč.\V.V.,.V.W.'.VV,V»V.V.V.". Konferenca v Potsdamu njem za časa okupacij« rehabili- ! in profašističnlh organizacijah, pa tirali. Naglasiti moram, da je ta- j se niso na nikak način rehabili-kih zelo malo, ker je ogromna ve- j tirali. ! klevete ne morejo priš^-ltl resnice. O tem pa, da bodo t« volitve resnlč- katerih industrij. Agencija Reuter prinaša poročilo Povzročitelji zla ne bodo ustvarjalci nove Jugoslavije e "d njeno prejšnjo zgodovino, t|{ . ; J * r ’ **isti pa ne, če upoštevamo na-„0fn°)tno vprašanje pokrajine kot 0e,o»*.. Robnih primerov odločbe vrtet-bi lahko našteli celo vrsto. To-Mnid smisla. Treba se je posta-j,f‘ ha načelno pravilno stališče, j .'"fba js načelno izbegavati vsak ' '•''»k, ki bi pomenjal prehitevanje ^°Vn« konference. C®_W hoteli priti no pravno neo-£*» vprašanje, bi moroli za-4 *® kar pri nazivu tVenezia - Uiw», Julijtka Benečija. Kdor ho zemljevid, lahko takoj da izraz Julijske Benečije •°»edbenl pas nikakor ne odgo-Voi!a' ®° Benetke in kje je Sojino, ki nosi ime po njihI Po-1ki s« (danes imenuje Ju-b ,ka Benečija, ni narod nikdar "n°val tako. Imenoval jo je tako { ^»ki imperializem, da ji je dalo ^ italijanski poudarek. Prule-fhujskat pa sploh diši po fa-ti m >>*m iml,criiu’ xa 'katerega si itn ^Olini iskal vzora v rimskem Spomnimo se samo pro-s krtnih zemljevidov sfmperiuin 8^Jnon,'-m». Kontrola Rima nad . °Xemskim morjem s posestjo l*rodozcmske obale je bito' ko j' 0 “cmer je Mussolini sanjal, j ‘ili "a višku svoje moči. Mus-te šel i000 let nazaj, da je k •f'eo,’a^ pripadnost Primorske *«j aft^4, kot je moral t0()0 let «a-kn t* dokazoval nujnost itali-imperija v Sredozemlju, št* ^ *>4(> da se naziv eJnlijska ^ cčija», ta fašistični ostanek, na I tako uporno idjj rtitlcdo^1 °dpravi. In sior.r odpravi do- | Vn°* Zakaj nd bi kraji in pokva-^ \ debili nazaj,imen, ki jih je dol, \"L Ša>n. Is^ra naj bo Istra, N ur-' ‘iy, naJ bo Furlanija, 1‘rimorsko j 0 Primorsko. Izginejo noj za ‘ Ufne(n« skovankz, kot so " G4ulia,i Po takih korakih se bo | Meriti obljubljena nopristra-o- n t®kr«no Uvajanja v začetku ga sporazuma. ■Jasno je, da mora V naši demokratični zakonodaji prevladovati načelo, da oni, ki so so prostovoljno ln zavestno borili na strani o-kupatorja proti svojemu narodu, 3 čimer so mu povzročili ogromno jfia in trpljenja, ne morejo biti u-stvarjalci nove Jugoslavije in njenega demokratičnega reda. Razen teh omejitev za kolaboracioniste predvidevajo zakoni najširše demokratične pravice. Jugoslavija, ki ni nikdar imela demokracije, v kateri so vedno vladale bolj ali manj odkril« diktature, bo mogla na teh En del mednarodnega tiska očita Jugoslaviji, da je počasna, kar s« tiče uvajanja novega demokratičnega reda. Menim, da tega ne more reči oni, ki je pripravljen objektiv- so »e tudi zaradi tega povezale * Hitlerjem in najrazličnejšimi zakletimi sovzvažnik! naših narodov. Verujem, da so ljudje na svetu, Ul jim ta sprememba ni všeč in ki no soditi. Res je, v času t« vojne so ! bi rajši videli v Jugoslaviji na obla- nastal« v' naši deželi precej globoke politične spremembe, ki jih ni mogoče reducirati samo na vpra-Sanje sprememb« vlade, Pri nas so sedaj prišle do besode tudi široke narodne množice, katerih volj* v naši deželi nikdar prej ni bila spoštovana. Dakončno so vržene z oblasti vse maloštevilne, toda • zelo zdravi?! temeljih zgraditi svoj de- j škodljive klike, do temelja sovrak mokratlčnl red, gti stare protidemokrat ične garnituro. Ti ljudje bodo seveda vodno nezadovoljni z Jugoslavijo, j»a naj se razvija kakorkoli. Kdor hoče gledati objektivno, kdor ima pred oč-iht' strašno opustošenje, ki ga je vojna »apuetila v .naši deželi, kdor trna pred očmi, da Je naša dežela lSgubtla v vojni Skoraj dva milijona mrtvih, kdor ve, da je okupatorju z nasiljem in s prevaro uspelo prltcg- Konservailvnl volilni program je,gvoJega bneg.R dopisnika iz nesvobodne, ni treba nojmanj dvo- predvsem posvetil pozornost °d-| Po!;sd9ma Denisa Martina, v kate- miti*. t Novinarji stavljajo vprašanja Nato so tuji novinarji stavili vr- sto vprašanj podpredsedniku vlade so ga, podpirali laburisti. Konser-Kardelju. 8 prvim vprašanjem so j vativni tisk in voditelj; so zagotav-tuji dopisniki povprašali Kardelja lJa», da bi uresničenja laburistič-za mnenjo o sestanku, ki je sedaj v , nega progama prineslo v gospo- stranitvl nadzorstev iz vojnega Ca- , . , , , , ..V , , , - rem se poroča, da se je včeraj kon- sa in je jamčil, da bo dana vsa „ , : , ,, ... , , . ,| ferenca »Velikih tr»h nadaljevala možnost zaaebmga udejstvovanja. . Konservativci so se odločno upirali >" da W1' v u- vsakemu načrtu o podržavljenju, kij lzJavl' doselWl “d°voljiv uspeh. London, 30. Reuter, — Tlmesov diplomatski dopisnik piže, da v lJotada{nu, in o njegovem pomenu darstvo zinodo ln »totalitarni u- Lopdorifi nikakor ne verujejo n amil ga/vanju, da bi še potsdamska konferenca utegnila predčasno zaključiti ki da bi utegnila prenesti ure-dltev; nekaterih točk dnevnega reda ne pravim narodnim interesofh, ki V.'.V.VČ.V.V.WW. V.V.V.VWV.WAV,V.SV.VAlW.’.W.W.".W.,.’,V V.VAV.VWžVlV«W^. WAWWW Obnova industrija v SZ Teror v Egejski Makedoniji Orik« redne ob asSI s pomočjo monarhofaši-siov še vedno preganjajo Bgejske Makedonce Beograd, 30. Tanjug. M®Sa,orn temelj Attlee-jeve zunanje polit ke London, 30. Rčuter. — Na zasebnem sestanku v Londonu, ki s« gtt je udeležilo preko 300 parlamentarnih pristašev, je ministrski predsednik Clanent Attlee kratko prod svojo vrnitvijo v Potsdam, da nadaljnjo konferenco »Velikih treh* njegov predlog so pretvorili 6 plav. žeV v mučilnico za Ruse. Azovstel, poudanl, da je utrditev britansko-Jo bolj trpel lcot številne druge to- amerisko-sovjetskoga prijateljstva varne na jugu. Preimprao. pobegnili Voljni ka">“ laburistične zuna-iz Marjupol«, »o Krupovi agenti , "J® pobite, Attlee je baje izjavil, ln njihova tolpa tako razrušili pod- j da labuRticna stranka nima najetje, da se je zrušil celo viseči j m« izgubljati časa v izpopolni* most, ki je Vodil k podjetju. V pi- vih dnevih po osvoboditvi je bilo mogoče priti do podjetja* samo v čolnih. Kasneje so sezidali še lepši most, kot je bil prejšnji. 600 mil,Ionov rubljev so prihraniti delavci tovarne »Stalin* pi*** volno. Ta tovarna rra Uralu izdeluje topove. Nedavno je bila odlikovana z redom rodoljubne vojne* prve utop-' nje. Posebej jo bilo odlikovanih 190 delavcev. Delavci so med vojno tako izpopolnili obratovanje, da so prihranili državi 000 mlljonov rubljev. vanju svoje volilne politike. Na-mignil je, da namerava dati mladini možnosti v novi vladi, Sindikalni predsednik George Isaaes, je izjavil v svojem govoru, da bodo šli laburisti naprej io izpolnitve vsoga tega. kar so deželi obljubili brez kaki šnegakoli obotavljanja preteklosti. Izjava ministra Morrisona London, 30. Tsi jug. t- Dopisnik agencije Ak‘P poročs o Izjavi, ki šnega zločina, ki ga je fačizem iz-vriši! nad našim nedolžnim ljudstvom. Tako so bili za časa zasedbe nad ljudstvom v Bosni m Hercegovini izvršeni slaieči zločini: 334.114 ljudi je bilo pobitih na razne načine, poklonih, obešenih, 1 postreljenih, sežganih, zadušenih s plmom, odgnanih v koncentracijska taborižč* in na prisilno delo. Za usodo 115.073 ljudi se sploh n* ve. 33.000 ljudi je bilo ubitih pri bombardiranjih in drugih vojnih operacijah 20,000 civilistov Je bilo pohabljenih in privedenih sia stopnjo težjih In lažjih Invalidov 484.000 ljudi so odpeljali v ujetništvo, nasilno preselili ln pregnali v druge kraje, 40.000 otrok so pobili, a 20.000-Jih je ostalo brez staršev. Njihovi starši so padli kot borci v NOV in v Po v času narodno osvobodilne borbe. To je statistika žrtev Bosne in Hercegovine, ki jih je ljudstvo V času te vojne .pretrpelo od raznih sovražnikov, V borbi proti okupatorjem in njegovim hlapcem so dali borci z ozemlja Bosne in Hercegovine, uvrščeni v narodno osvobodil, no vojsko in partizabske odrede, velike žrtve. Po uradnih podatkih ministrstva je padlo 60.000 borcev, a število invalidov presega 12.009, Ce se Oziramo na prelito kri naših ljudstev jo J* dal tisku Herbert Morrison, I postan« odgovornost okupatorjevih hlapcev v naii deželi še težja. McH tam, ko ustAii in zeleni kader niso prikrivali svoje ogabne službe okupatorju, so oe četniki branili, da bi to javno priznali.. Svoje zločinsko sodelovanje z zakletim sovražnikom srbskega naroda so skušali dalje časa skrivati, to pa jim ni uspelo, ker jih je pri tem razkrinkal nerod sem. Protfis proti MEhaJlpvi-Covii* sodo avcem Beograd, 30. Tanjug. — Dne 28. t. m. *e je pričel pred višjim vojnim sodiščem jugoslovanske vojske v Beogradu javen proces proti članom Osrednjega narodnega pdbo-ra Draže Mlhajlovrča, političnim ln vojnim funksionarjem njegove organizacije in drugim organizatorjem in izvrševalcem vohunsko-di-veizantsko-tcrorističnlh akcij. Velika dvorana pravne fakultet* v kateri j« proces, je bila napolnje. na do zadnjega kotička, ko so s« pojavili obtoženci. Na čelu j* bil dr. Djura Djurovlč. Njihov prihod v dvorano je Izzval burne vzklike: »Dol z izdajalci!*, »Dol s plačanci okupatorjev!*. Vsi obtoženci ao kot predstavni-ki ravnogoigkega gib*ja Draže Mi-hajlovlča ali po edinih bivših političnih strank postali člani Osredk njega sveta narodnega odbora, ki je birfcslavljen po navodilih pra-fcp Milmjlovlča in na temeljit odločitev tako Imenovanega sveto-savskega ravnogorskega kongresa, ki jo bil med 25. i 28. januarjem 1944. leta. Zakrivili so vrsto kaznivih dejanj. Nudili so politično ln vojno po ned t l.upotorju za časa narodnoosvobodilne voj e, ki so jo naši narodi vodil i proti okupatorju. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 31. julija 1945' zavezniki in naše šolstvo Objava odprtega pisma Zavezniškim okupacijskim oblastem v sobotni številki »Primorskega dnevnika* jer zbudila med našim ljudstvom precejšnje razburjenje In začudenje, da je sploh mogoče da nam naši Zavezniki branijo pouk mladine ‘v materinščini. Na roditeljskih -sestankih, ki so se vršili v soboto in r.edeljo, so zaskrbljeni starši zastavljali vprašanje, kaj bo z našo šolo. Z istimi vprašanji prihajajo ljudje v naše urade in zahtevajo pojasnila. Da pomirimo naš narod poudarjamo predvsem, da Je izšla prepoved tečajev slovenščine la za go-riško okrožje, in je torej to le o-osamljeno dejanje g. Sokolova, zavezniškega referenta za Goriško Vzroka tej njegovi odločbi ne poznamo in ga ne moramo niti sluti-titi, tembolj, ker se je po prepovedi teh tečajev otvoril v Gorici prvi učiteljski tečaj, ki ga je ob otvoritvi obiskal tudi g. Sokolov sam. Ta je v govoru izrazil svoje veselje nad tečajem in poudaril, da se v imenu zavezniške vojne oblasti na tem ozemlju strinja, da poučujemo povsod in vso mladino v materinem jeziku. Predstavniki vojne zavezniške uprave so ponovno podali nedvoumne izjave, da bodo spoštovali našo pravico do lastnega šolstva in. upoštevali želje našega ljudstva. Tako je guverner g. polk. Armstrong izjavil zastopnikoma prosvetnega odseka Osvobodilnega sveta za Trst, da se bo vprašanje slovenskih šol obravnavalo v podrobnostih, ko dospe v Trst zavezniški referent za prosveto, medtem pa naj le upravljamo vse potrebno za otvoritev slovenskih šol. Isti guverner je tudi v nekem pisanem aktu podal izjavo, da je namen vo. jaške vlade, da dovoli otvoritev slovenskih šol. Tudi g. polkovnik Washburn zavezniški referent za prosveto za Italijo, se je ob svojem obisku v Trstu podrobno zanimal za slovensko šolstvo v preteklosti in bodočnosti ter nam priznal pravico tako do osnovnih kakor tudi do srednjih sol. pravi. Nočemo, da bi nam obnavljali nase šolstvo isti ljudje in iste ustanove, ki so nam ga uničile. V času borbe smo n« osvobojenem ožemijuv!najtežjih prilikah' oenovali in uredili svoje 'ylolatvo sami brez vsakega varuštva in tuje pomoči. Tudi sedaj zahtevamo, da nas puste, da si uredimo svoje šolstvo sami. Verujemo, da bo ostal goriški primer, ki je gotovo posledica nepoučenosti in sovralnega prisepe-tavanja fašističnih lelementov osamljen. Tudi če bi ne bilo našega zavezništva, so še tradicije anglosak scnskega naroda tako svetle, so zavezniški cilji te vojne neštetokrat tako odločno in nedvroumno mani- festiram, da morejo pomiriti naše ljudstvo in ga prepričati, da bo zavezniška vojna uprava fašizem in njegove posledice na šolskem polju uničila in nam dovolila popoln in svoboden razvoj. Da se bo to zgodilo, je potrebno samo eno: da zavezniška vojna uprava pristopi takoj k reševanju našega šolskega problema, in to edino v direktnem stiku naše narodne solške oblasti, torej brez posredovanja raznih činiteljev izpred 8. septembra 1943., ki so soodgovorni za kulturne krivice, da smo bili Primorski Slovenci dve desetletji brez svojga šolstva in vsakega kulturnega življenja. GOSPODARSTVO Duh našega novega zadružništva Na tiskovni konferenci je v soboto dne 28. t. m. polkovnik Bow- man odgovoril na vprašanje novinarjev, o slovenskih šolah: Izjavil je sicer da se Y podrobnosti ne more spuščati, dokler ne pride zavezniški prosvetni referent, vendar Je v njegovem odgovoru vsebovano pozitivno načelo stališče o slovenski šoli. ! Vse zgoraj citirane izjave so nam dovoljno zagotovilo, da bo naše šolstvo urejeno po naših željah kljub nevsečni prepovedi jezikovnih tečajev v, Gorici in kljub odsotnosti zavezniškega šolskega referenta v Trstu, ki utegne močno zakasniti pričetek prihodnjega šolseka leta. Naše ljudstvo se prerado spominja lepih obljub v zadevi šolstva, ki jih je neka druga okupacijska vojska razglasila leta 1918. po naših krajih. Kljub temu, da so bile te obljube svečano ponovljene na najvišjih mestih, je fašizem brutalno zrušil vse naše šolstvo. Zato je postalo naše ljudstvo kljub zgoraj citiranim jasnim izjavam neeaup-no in z grenkobo občuti, da ni pri velikih zaveznikih načlo onega razumevanja, ki ga je od njih pričakovalo. 25 let fašistične strahovlade je/ zadostovalo^ da smo v naših krajih ostali brez gospodarskih organizacij, a predvsem brez našsga zadružništva. Takoj po osvoboditvi se je pokazala velika potreba ustanovitve novih zadrug in narod sam kaže veliko zanimanje in iniciativno podjetnost pri ustanavljanju zadrug. Toda na razni!* sestankih zadružnikov je opažati, da manjka zadružnega duha; predvsem novega zadružniškega duha. Večina zadružnikov je vezana samo na svoj delež in jamstvo in smatra, da z vplačilom deleža in s čuvanjem jamstva je zadostil svoji dolžnosti. Mnogi, in to bi laJhko rekli 'večina, iščejo v zadružništvu samo konkurenčne cene, da bi na cenejši način zadostili svoje materialne potrebe, torej ne zadružni, marveč trgovski duh vej* iz zadružništva pri teh zadružnikih. Pravi smisel zadružništva, samopomoč v medsebojni pomoči, mnogokrat še nima pravega temelja v srcu naših ljudi, in to predvsem zaradi tega, ker so 25 let živeli vsi prepuščeni samemu sebi in jim je bilo vsako združevanje zabranjeno. Tudi duh sodelovanja ni mogel za-dobiti globokega korena, kljub 4-letni povezanosti in visokim žrtvam v času vojne. ' Kakor hitro je prenehala nevarnost, j* popustilo tudi pristno in prisrčno sodelovanje, ki ga Je zahtevala krvava borba. Ni več one prave požrtvovalnosti in pripravnosti za medsebojno pomoč, ki jo zahteva pravi zadružni duh. To vidimo tudi po naših vaseh, kjer so marsikatere strehe še razbite in nepopravljene. A drugod leže celi kupi opeke, skrite pod drvmi, slamo ali v kleteh, odnosno šupah, in ta opeka v mnogih slučajih ni niti last teh pretvorjenih lastnikov. Ravno tako imamo še razbite strehe šol, ki so skupna last vseh in vendar ona opeka še vedno tiči skrita, čeprav se približuje začetek Naznanilo Pisarna okrožnega iniciativnega zadružnega odbora v Gorici se je Pred volitvami V St Petru vlada vsepovsod živahno, skoraj veselo volilno giba- strokovni učitelji in profesorji, v Zagorju poučuje g. župnik Morel Rafael, ki je ves čas fašistične okupacije učil otroke materinega jezi- preselila iz Ljudskega doma, v Tr- nje. Iščejo med najboljšimi najbolj-: ka Glavnl namcn tečajev govsko zbornico, Piazza Crispi 10, pritličje, desno. Uradne ure od 8. do 12. ^Telefon 85. o volitvah. Četudi zahtevata polje ku> da bodo otrocl ]ahko obiak0va- Odrekanje pravice obstoja naše narodne oblasti in tendenca, da se * vrnemo v upravi na stanje izpred 8. septembra 1943., je krivično, dvakrat krivično, če se hoče taka pravica uveljaviti tudi v šolski u- Slovenska srednja ioia Bliža se začetek šolskega teta. Prosvetni odsek Mestnega osvobodilnega sveta pripravlja vse potrebno za otovoritev slovenskih srednjih šol. V ta namen moramo poznati število dijakov, ki bodo pri-"hodnje leto obiskovali slovensko srednjo šolo. Pozivamo vse slovenske starše, katerih otroci obiskujejo ali bodo obiskovali prihodnje šolskega leta. Torej to samo mimogrede, ker hočdm le omeniti, da se zadružni duh naših novih zadrug ne sme omejevati samo na trgovski del poslovanja, ampak mora biti globlji, ukoreniniti se mora v našo miselnost in ta se mora izražati v naši delavnosti. Zadružna delavnost se ne sme omejevati samo na vpis v zadrugo in plačilo deleža, ampak tudi pripravljenost s svojimi fizičnimi močmi priskočiti na pomoč v dosego skupnih zadružnih ciljev. Na vasi se take potrebe vedno pojavljajo in mnoge zadruge bodo često povabile svoje zadružnike na tako medsebojno delovanje za izboljšanje položaja našega kmeta. Na primer skupno čiščenje ograd in pretvarjanje iste v njive, skupno čiščenje pašnikov in preure Je vanje istih v travnike, predelovanje in preure-Jevanje ledine v njive ali sadne vrtove, urejevanje priprav za namakanje, graditev ali popravljanje poljskih cest,' pogozdavanje uničenih gozdov in slično. Graditev zadružnih domov, kleti, mlekaren, zadružnih hlevov itd. Vse to spada v področje zadrug, novih zadrug, ali za to je potreben čisto nov zadružni duh, zadružna miselnost, ki bo lahko usposobila posameznika, mu dala moč in voljo na pravo zadružno medsebojno pomoč. Zadruga pomeni združitev sil malih ljudi v dosego višjih skupnih ciljev. Potrebna je za to zadružna vzgoja, posebnp naš? mladine. Odstraniti je treba v posamezniku še obstoječi duh, lov ža bogastvom, pretirano sebičnost in nje zlorabo na škodo drugih. S to novo zadružno miselnostjo je treba iti med ljudstvo in ga pripravljati na novo zadružno pot, posebno v teh težkih časih, kjer je posameznik premajhen, da bi bil kos težkim nalogam, ki jih nalaga čas. S skupnimi, združenimi močmi bo možno premagati vse ovire za boljši prospeh in boljšo bodočnost človeka. Vsem slovenskim staršem Caa biti In kmalu bo tu prič*, tek novega šolskega leta. V teku ao vse priprave za obnovitev sloven-skega Šolstva v Trstu. Te'priprave zahtevajo, da ugotovimo že pred rednim vpisovanjem v šole, število slovenskih učencev. Zato ponovno pozivamo slovenske starše, da prijavijo svoje otroke v slovensko o-snovno šolo. Vsakdo naj prijavi svojega otroka pri šolskih upraviteljih, ki so že imenovani za vse šole v Trstu, in sicer: v Barkov-ijah, Rojanu, pri Sv. Ivanu, na Ka-tinari, pri Sv. Ani in v Skednju. Upravitelj za mestno šolo ima začasno svoj urad pri šolskem nad-zomišstu via Cavana 18/111. (ulica Cavana se nadaljuje onstran trga Hortis), kjer sprejema vsak dan od 10. do 12. ure. Prosvetni odsek O-Svobodilnega sveta za Trst, in košnja slednjo minuto posameznika, vsak najde čas, da stopi do soseda ali v bližnjo vas na posvetovanje, na pogovor, na debato. Mnogo upajo in pričakujejo od prihodnjih volitev! Sledijo seje, sestanki, konference! Vsi prihajajo, stari in mladi. Upajmo, da bo St. Peter dobil NOO, kot ga pričakuje Enotni sindikati Vodilni svet lesne industrije Vodilni* svet lesne industrije se bo sestal dne 31. t. m. v ul. Monl-fort št. 3. ob 18. uri. šega. Na dnevnem redu je pogovor , ^ otroke lzurlti v materinem jezi- li gimnazijo. Tečaje obuskujč' 396 učencev, med njimi 35 dijakov. Pred Šolami je veselo vrvenje. Nič ni videti ustrujeosti na mladih obrazih. Ko jih vročina sili k spanju, začnejo prepevati slovenske narodne pesmi. Imajo svoje pionirske zbore, ki večkrat nastopajo na sir. KULTURNI ZAPISKI Iz spominov na Franceta Mesesnela . tako izčrpno studijo obeh (Nadaljevanje) delovno ljudstvo. Do sedaj je nam- kulturnih prireditvah, saj so ko-reč v St. Petru vršil vse delo le odbor OF. POSTOJNA Po celom postojnskem okraju se je kulturno življenje zelo razgibalo. V mestu samem sta dva tečaja slovenščine, po vaseh izven'Postojne pa devet tečajev. Tečaje vodijo sanski ^pionirji prvi nastopili v tržaškem' radiu. Kmalu bo minilo vroče poletje, nastopili bodo dolgi večeri in tedaj bomo Segli po knjijgah, brošurah, pisanih s k^jo borcev. Tudi naši listi bodo bolj priljubljeni. Zato i-mamo danes 16 knjižnic, ki bodo v začetku avgusta odprte za javnost. Z vsemi silami na delo Govorila sva o baroku, o slogu, ki ima v Sloveniji v XII. in XIII. stoletju nešteto najrazličnejših u-metnin. Vse polno Upih cerkva, slik opreme je nastalo v baroški dobi pod vplivom njenih umetnikov. klance Mesesnel je poznal barok do dna: njegova razdobja, časovne značilnosti, vse njegoye nosti.» Mesesnel je obrazložil, da je di to gTadivo pretehtal, a da P ni mogel uporabiti prav iz osebe* razlogov. Prezgodaj in neprimer8' b: bilo razkrivati stvari, ki še r1 morejo v javnost. Zato sam ni *• dovoljen s svojim delom in ** knjigo predelal, kakor hitro pomembnejše stvaritve. Nisem ve-j™^ učenjakov načrt so P* del, kaj bi bolj občudoval, njegovo , y ^ a]užbU Kaj ji umetnostno erudicijo, njegovo ob- j sežno znanje ali njegov spomin za bilo zločincem ubiti moža. ki 1* I z zrelim modernim znanjem krit« vse podrobnosti. Spominjam se do- (^ oeenj0val vso našo likovno * Kaj želimo Brda, 30. — Te dni so raznašali | nas: zavezniki novi demokratični lišt, ki izhaja v Trstu »La voce li-bera», in delili brezplačno našemu ljudstvu. 2eleli bi, da bi naši z vezniki istotako prinašali naše slovenske list«, ki izhajajo v Gorici in Trstu, da bi jih imeli pravočasno in točno, ker so poštne razmere slabe in jih dobivamo le s težavo. Naše ljudstvo bo rado poravnalo stroške lista in čitalo besede, ki prihajajo od srca. S tem bi pokazali tudi zavezniki, nobenega sporočila. — Zena Frandolič, Famlje 37. ZAHVALA Vsem, ki ste v tako lepem Številu prisostvovali pri sv. maši, in dekletom, ki so darovala prekrasno cvetje ža pokojnega SUDICA EDVARDA, ki je padel za lepšo bodočnost, se prav prisrčno zahvaljujemo. Katinem, 29’ Julija 1945. Rodbine SUDIC, ČEPAR, Pri osmrtnici Kjudcrja Slavka je bil pomotoma izpuščen brat Ivan (odsoten). OBJAVA OSEBNO IZKAZNICO, ted-.no Ljubljani, glasečo se na Uršič Črtomir, proglašam za neveljavno. PELICON EDI bil na ruski j ti pri Alpini h 9, Nukleo Julj°i M. 202. — Pelicon Jožef, S«W 80 pri Gorici. Dne 28. t. m. Je mimo minul * Jernej Caharija Po že tevršenem pogrebu na znanje to bridko novico v boki žalosti soproga KARLA FRANC to nevesta GINA. d«)* Trst, 31 julija 1945. apustU nad vse ljubljeni in nepoz* tZa vedno nas je zapu ■naA VAA HiiHHftmi ,in CERNIC DOMINIK, rojen v Šempetru pri Gorici^ 22. 10. 1918, ustreljen od ne_' krogle v Italiji, dne 24. juniji Njegovo truplo počiva v Partuccl Perugia (Italija). , Lahka mu bodi zemlja. _ Žalujoča družina CERN^L^ orief. Le — MOTOR s ČRPALKO za vodo pim. Godina Trst, Sv. Ana- ^ ZIDARJE, MINERJE to TEZ&1 ..................... P rabi pri gradnji železniške pr°Jii Borovnici podjetje Bricelj Ljubljana, Slomškova ul. 19* V HARMONIJE dobavlja Ivan -jr cin, Gorico, via Torrio.nl 46. *& jemajo tudi popravila, ugla^j rije klavirjev, harmonijev, oi I STAREJ&A GOSPA ISCEM BO v pi.«arni ali vodstvo resttrp cije odnosno hotela. Govori«i 'f < venski, srbohrvaški; ltalijansk* ^ nemški. Ponudbe pod «Trst» 0» pravo »Primorskega dnevnik*^/' MOTORNO KNJIŽICO IN L JEN JE na Ime Košuta sem izgubil med .potjo HrUjSt/č pri Postojni do Hrastja. LčeP’ najditelj naj odda pri najb*r I odboru. , Tvrdka Angelo Mo$e TRST Via G. Gallirna Kupuje gobe v velik1 in mali količini ^ OdROVornl urednik JOŽE KOREN