AFP
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588
	
	OPELO
*	Ketm*
	Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice
	¦>
jLj24 /  LETO XVII  /  13.  JUNIJ   1996       120  SIT
Poštnina plačana pri pošti Krško
€>
terme Čatež d.d.
lopi«*, c 35, i250 brtžlc: alonn««
stran 8
50 let brežiške glasbene šole
Postati želijo šola vseh otrok
Prireditve v okviru praznika občine
Veličasten ognjemet na stadionu
pika na i
Krško, junija - V okviru praznovanj ob 7. juniju -občinskem prazniku občine Krško se je po vsej občini zvrstilo več prireditev. Na plavalnem bazenu je že prvo junijsko soboto potekal mednarodni plavalni miting Vitacel '96, na grajskem dvorišču kostanjeviškega gradu so se zbrali dolenjski vinogradniki na 24. tednu cvička, simfonični orkester
Glasbene šole Krško je promoviral svojo prvo CD ploščo, v Valvasorjevi knjižnici se je predstavila Jerca Mrzel, v kulturnem domu  je   bila  otvoritev
razstave kulinarike in ročnih del, občinski svetniki so se
zbrali na slavnostni seji občinskega     sveta     v
Kostanjevici na Krki, mladi pa na ročk koncertu Krška noč. V soboto so se na kegljišču hotela Sremič pomerili kegljači, kolesarji rekreativci so organizirali družinsko kolesarjenje, marljivi člani AMD Krško pa mednarodno dirko v speedwayu za zlati znak občine Krško in pokal Franca Babica. Pika na i pa je bil zagotovo veličastni 5-minutni ognjemet na stadionu po dirki, o katerem se bo še dolgo govorilo. (Galex, foto. Mr. Jožo)
stran 3
Abas Arslanagič trener RK
Krško
Pretekli teden je uprava Rokometnega kluba Krško podpisala triletno pogodbo s trenerjem Abasom Arsla-nagičem, ki je krško ekipo vodil že v sezoni 1994/95 in jo tudi pripeljal v prvo slovensko rokometno ligo. Nato je vodil zagrebško Croatio in tudi
hrvaško reprezentanco, ki je na EP osvojila peto mesto, kar so imeli mnogi za neuspeh. Prav zaradi tega je Abas Arslanagič odstopil z mesta reprezentančnega trenerja. Krškim rokometnim delavcem je uspelo Arslanagiča ponovno pripeljati v Krško, kar je
nedvomno pomembno za razvoj            ligaškega
rokometa pri nas. Seveda pa bo potrebno rešiti še drugi del ekipe, in sicer igralski kader, saj za enkrat Še ni znana sestava moštva za prihodnjo sezono. (J.A.)
LanGuest d.o.o.
l_vServis in prndsgn računalniku« Ur riMSunalniftkc opreme
ci.; Načrtovanje, postavitev in vzdrževanje rac. omrežij
, - 1'riprava predstavitve vašega posoja na Internetu
i     Nadgradnja  računalnikov
Tei/Fax: 06u878?-568 Mobitel: 0609/625-087
ISSN 1318-7791
Irk? * wm  ^1
BREŽICE
Trg izgnancev la tel.: 0608 62-236, fax: 0608 62-852
UUBUANA
tel.: 061133-11-55, fa* 061133-13-47
Dunajska cesta 22
tel.: 061131-80-77
MARIBOR    CEUE
Partizanska c. 3-5    Ljubljanska c. 3a
tel.: 062 29-460    tel.: 063 28-936
fax: 062 29-460    fax: 063 441-625
Vpisovanje certifikatov
v poslovalnicah
od 8" do 19
in na vseh enotah pošte!
I%f" lic 4*$
POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA
<S>HYUnDRI
Prodaja novih in rabljenih vozil
Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov
CMMMT
Profesor Arslanagič je že vodil krške rokometaše.
jasaasEgamBfflj
jIIDGD krško
CKŽ23
-KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE
TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460
RD d.d TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA,
TEL.: 061/125-10 14.1J5-/0-S6
RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE
PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE
PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna.
Sava, Mercator, Krka, Pivovarni Laško,
Lak, Julon. Mlma Portorož, Radenska.
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO,
TEL.:0608/21-522
NOVO MESTO: ADO d.o.o.,
PREŠERNOV TRG 5, TEL: 068/321-225
ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA
V četrtek, 20. junija, se bomo ob 18. uri na gradu Mokrice pogovarjali o prostorski problematiki glasbenih šol v Brežicah in Krškem. Gosta: prof. Dragutin Križanič, ravnatelj brežiške glasbene šole, ki letos praznuje 50. obletnico, in prof. Drago Gradišek, ravnatelj glasbene šole v Krškem, ki je prerasla svojo zgradbo že takrat, ko se je vanjo vselila. Razgovor bodo s svojimi nastopi popestrili gojenci obeh glasbenih šol. Pridite v prijetno zavetje mokriškega gradu.
Minister
Dragonja v
Vidmu
Krško, 10. junija - Tik pred torkovo izredno sejo državnega zbora, na kateri so poslanci razpravljali o nadaljnji usodi Vidma, je krški kolektiv v ponedeljek zjutraj obiskal minister za gospodarstvo, Metod Dragonja. Z direktorjem Jožetom Klemenčičem sta si ogledala proizvodne prostore ter pogovarjala o usodi papirniškega in celuloznega giganta, ki naj bi kmalu tudi pravnomočno postal last češkega ICEC-a, če ne bo sodišče marčne dražbe zaradi oškodovanja upnikov razveljavilo.
«Namen mojega obiska je predvsem to, da si pred nadaljnjimi aktivnostmi našega ministrstva ustvarim sliko o poslovanju krškega kolektiva. Moram reči, da sem vesel, da tovarna dela s polno zmogljivostjo, o usodi lastništva pa bo odločalo pravosodje, na
Izvedeli smo, da je pred dnevi stečajni upravitelj Branko Ogorevc direktorju Vitacela Jožetu Klemenčiču, kljub temu da dražba še ni pravnomočna, pisno prepovedal vse investicijske naložbe v tovarno.
odločitve katerega vlada lahko le deloma vpliva. Sam bom zagovarjal tisto rešitev, ki bo zagotavljala nadaljnje delovanje sistema, vlaganje v razvoj ter njegovo ekološko sanacijo. Menim pa, da bi sodišče moralo upoštevati tudi nacionalni interes. Kaj bo jutri odločil državni zbor, je težko reči, lahko pa sprejme določena stališča in mnenja, lahko tudi zahteva dodatne ukrepe. Vse to je še vedno mogoče, saj dražba v tem trenutku še ni pravnomočna, čeprav so tudi glede tega različna tolmačenja. O češkem kupcu zbiramo še nekatere dodatne informacije. Za nas je namreč bistveno, da zagotovimo takšnega kupca, ki bo finančno zmožen zadržati sedanjo zmogljivost Vidma. No, kupec bi bila preko svojih skladov lahko tudi država, žal pa danes za kaj takega še ni ustrezno organizirana,« je povedal minister Dragonja. (ES)
Vesna Vučajnk v polfinalu evropskega prvenstva
Na sobotnem evropskem prvenstvu v stepu za člane šolo, ki je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani, sta odlično nastopili tudi plesalki Posavskega plesnega Lukec iz Krškega, Ve%na Vučajnk (na 'sliki) in Josipa Fink.
stran  11
9771318779018
(h
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE OBČINSKI
ODBOR KRŠKO
vabi
člane in siropatizerje
na zbor članov
v četrtek, 13. junija 1996, ob 19. uri v Kulturni dom Krško
Pridite* in sodelujte pri sprejemanju našega programa Po končanem dhlu zbora bo družabno srečanje članov in simpatizerjev
^
^
Bili smo na Lisci
~^
PISMA BRALCEV
Odprto pismo vodstvu AMD Krško
Smo novinarji res nepotrebna nadloga?
Že pred časom sem nameraval nekaj napisati o tem, kakšen odnos imajo v vodstvu AMD Krško do novinarjev. Potem sem se premislil in pred letom dni, vodilnim v klubu raje dobronamerno povedal, kje grešijo in da naj več pozornosti posvečajo tudi sedmi sili, v njihovo in naše dobro. Očitno brez uspeha, nič ni zaleglo niti pisanje Igorja Vidmarja v Dolenjskem listu in nekaj bodic v Našem glasu. Zato se tokrat oglašam tudi sam, čeprav se bojim, da tudi tokrat zaman.
Očitno je namreč, da smo novinarji za nekatere v krškem AMD-ju le nepotrebno zlo, zfe-katerega ne zna ali pa noče nihče poskrbeti. Vedno se namreč dogaja, da imajo moji kolegi in tudi sam vrsto problemov pri spremljanju speedway dirk v Krškem. Z nami so dobri samo takrat, ko nas potrebujejo, sicer pa raje vidijo, da nas na tekmah sploh ni. Namesto, da bi bili v klubu veseli, da pride na dirko čimveč predstavnikov javnih medijev, jih ti odvračajo. In to počne ravno tista oseba, ki bi morala zanje največ narediti in to je, vsaj tako piše v programu zadnje dirke Milena Toplišek. Ta namesto, da bi poskrbela za čimboljše pogoje za naše delo, ga le še bolj ovira, ne spušča na stadion tistih, ki po njenem mnenju tja ne sodijo, tako se morajo nekateri pač znajti in po svoje opraviti tisto, zaradi česar so sploh prišli, to pa je, da bi pripravili poročila, reportaže s tekmovanj. Vse to pišem, ker se dogaja redno, ne samo meni, mislim da v naših vrstah ni nobenega, ki še ni imel slabih izkušenj pri tem.
Na zadnji dirki se je to zgodilo snemalcu televizije Slovenije Franciju Pavkoviču, ki pač ni dobil osebnega vabila in čeprav je imel polne roke snemalne opreme bi se moral legitimirati, čeprav snema speedway dirke že dvajset let. Vstop na stadion
so prepovedali tudi dvem fotoreporterjem elitnih moto revij, verjetno pa še komu, ki niso dobili njihovih vabil. Zagotovo se to ni zgodilo po krivdi novinarjev in fotoreporterjev, krivda je v vodstvu kluba, kjer očitno ne obvladajo slovenske novinarske scene in v svoji samozadostnosti vabijo le nekatere, drugi pa so nezaželeni. Moji kolegi so nad takim odnosom seveda presenečeni, saj so drugje pač navajeni vse kaj drugega. Na zadnji dirki sem imel tudi sam probleme pri vstopu na sodniško tribuno, ker sem pač s sabo pripeljal svojega sedemletnega sina, velikega ljubitelja motorjev, ki tudi sam že vozi motocross. Rečeno mi je bilo, da s sinom ne morem na to tribuno, ker je otrokom vstop prepovedan. Ker se to ni zgodilo prvič in ker vem, da so na tej tribuni tudi otroci, resda ne novinarjev ampak drugih bolj uglednih gospodov, sem se pač razjezil, potem pa, verjetno zadnjič, le odšel gor in opravil svoje delo. Seveda je bilo na tej tribuni razen mojega, še nekaj drugih očitno »vabljenih« otrok.
Ob tem se seveda sprašujem, kdaj bodo v AMD doumeli, da nas potrebujejo, bolj kot mi njih. Da je od našega poročanja odvisen obisk na tekmovanjih, da tudi mi potrebujemo za svoje delo program, ki ga moramo vedno izprositi, da potrebujemo svoj stol, katere nam ponavadi zasedejo razni funkcionarji, sponzorji in drugi »vabljeni«, da imajo drugod novinarji nalepke oz. dovolilnice, s katerimi lahko pridejo s svojimi vozili in opremo bliže stadiona, ne pa da se zaradi tega vedno prepiramo s policisti, varnostniki in redarji. Na to, da bi kdaj dobili tudi uradne rezultate, podatke o tekmovalcih in še kaj, pa bomo očitno morali še dolgo čakati.
Ob tem dajem vodstvu kluba seveda vse priznanje za to kar so naredili za razvoj tega športa v
Obvestilo avtorjem pisem!
Uredništvo opozarja, (faza vsa stališča, objavljena na 2. strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je stran namenjena soočanju različnih pogledov Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, naborno objavljati, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana!
Uredništvo
Krškem, skrajni čas pa je, da naredijo nekaj tudi za novinarje. Izgovori, da pač delajo zgolj ljubiteljsko so seveda jalovi, če že ne neumestni. Bodo do nas kaj
drugačni, ko bodo stanovalci v bližini zahtevali, da se stadion zaradi hrupa zapre, nočne tekme zaradi motenja miru prepovejo? Goran Rovan
Združena lista in kapitalisti
Prosim za objavo v celoti (II)
5.) Če si pregledoval poslovanje Vitacel-a, t. ki je prevzela v najem proizvodnjo celuloze, si lahko ugotovil, da je ta f. ustvarila v 2,5 I. s 40 % nižjo proizvodnjo v celulozi 34,8 mio DEM dobička in to v obdobju konjuture, ki je bilo manj ugodno od tvojega. Glede na to, da je izvoz denarja šel z vednostjo LB in, da je bila v mojem predloženem programu za gen. direktorja predvidena revizija upravičenosti rekonstrukcije PS I, res nisem imel šanse, da me DS izvoli. Kajti tvoj zadnji trud v tovarni Videm in projekt Videm 92 je bil, da si 14 dni vsakega člana DS kot tudi direktorje TOZD-ov, prepričeval naj izvolijo tov. Čargo F. Na DS si ob izboru tvojega naslednika izrecno poudaril: »Tov. čargo F. je edini kandidat za mojega naslednika, kajti le on je sposoben nadaljevati poslovno politiko, ki sem jo zastavil in je edini garant za uspešno poslovanje tovarne.« Si že vedel zakaj. Rezultati so tu. Glede na mafijska posla in finančni kolaps, ki si ga pustil za sabo, sem danes vesel, da nisem bil izvoljen. 6.) Kar se tiče moje 23 letne komunistične preteklosti pa naslednje: - če te spomin ne vara sem tovarno zapustil 84 I in ne 87 I. Mene je partija izključila iz svojih vrst že 69 leta, ko sem ob prisotnosti člana CK ZKS tov. Dragan Zvoneta in občinskega sekretarja tov. Ravbarja na sestanku tovarniškega komiteja nasprotoval razrešitvi g. dir. g. Trampuš V. Tedaj je bilo ugotovljeno, da nisem plačeval članarine že od 65 I in so me izključili. Kakšno evidenco je partija vodila naprej ni moja stvar. Verjetno me imate še danes v evidenci kot svojega člana.
7.) Projekt Videm 92, ki si ga sestavil in predstavil ob prisotnosti
tov. Kučana, Školča, Bulca in Dvojmoča ob 50 obletnici tovarne celuloze in papirja 2.10.1989 I, ki je vseboval: mešano družbo, delničarstva in sovlaganje v višini 150 mio $ pa po vrsti:-4. 8. 891, si ustanovil mešano družbo s firmo K'mox D'arsi z osnovnim kapitalom 200.000 $, ki si jo imenoval VDI -Videm D'arsi International. Ta se je z raznimi transakcijami, g. Klemenčiča kot poznejšega dir. te firme, 93 I. spremenila v delniško družbo s končnim imenom VITACEL. G. Klemenčič, je danes 100 % lastnik te firme in 77 % lastnik Videm papir d.o.o. - od predvidenih 150 mio $ sovlaganja je bilo sovlaganjih 100.000 $, ki jih je vložilo f. VDI. Danes je ta f. 77 % lastnik Videm papir d.o.o. Na mesto 150 mio $ sovlaganja je nastalo 92 I 150 mio $ dolgov, ki so nastali zaradi: podpisanega tajnega dogovora 89 I s firmo Belovt o gotovinskem plačilu opreme za rekonstrukcijo PS I. Po tem podpisu ali pa že pred tem si najemal komercialne kredite pri f. Maditorio credite - Italija, Placek -Avstrija, Hago - Avstrija, lmexco -Milano, VDI -Ljubljana itd. v skupni višini 30 mio DEM. Preostalo vrednost do 45 mio DEM, kolikor je bila oprema za PS I in 25 mio DEM za belilnico I pasi poravnaval z nižjimi izvoznimi cenami celuloze in papirja do 30 % in višjimi uvoznimi cenami surovin tudi do 30 %. Tvoj naslednik F. Čargo, ki si ga izbral 89 I za komercialnega direktorja, je s prevzemom g. dir. le nadaljeval že skupaj začeto delo (ta je bil garant za nadaljevanje že začete poslovne politike) in ga dopolnil z ekskluzivno pravico prodaje cel. in pap. f. Hago, f. VDI itd. kar je imelo za posledico hipoteko na TES, Papirkonfekcijo in PS I. Vse to početje je bil načrten prenos denarja preko meje in
Bivanje v vrtcu ni zgolj igranje, ampak mnogo več. V vrtcu otroci spoznavajo naravo, si razvijajo govorne sposobnosti, vstopajo v svet glasbe, ustvarjajo s pomočjo likovne in plesne dejavnosti ... Seveda so vse dejavnosti predšolske vzgoje otrokom posredovane na njim zanimiv način in prilagojene njihovemu intelektualnemu, čustvnemu in socialnemu razvoju.
V želji, da otrokom ponudimo še več, smo se, v mlajši skupini VVe Brestanica, že v začetku šolskega leta odločili, da leto skupnega bivanja zaključimo z dvodnevnim izletom na Lisco.
O izletu s prenočevanjem smo se veliko pogovarjali in pripravljali. Bolj se je bližal dan odhoda, bolj so bili otroci
nestrpni.
Samo bivanje na Lisci (30. in 31.5.) je bilo čudovito. Pokrajina, razgled, padalci... Večina otrok je bila prvič od doma. Prvič so brez staršev tudi prespali, kar je za 3 oz. 4 letne otroke velika izkušnja. Povdariti moram, da nihče ni potočil niti ene same solze. Bili smo kot ena sama velika družina, ki si medsebojno pomaga in naše skupne ure so minile v razigranosti, sproščenosti in smehu.
Otroci so si s tem bivanjem pridobili novo izkušnjo, ki jih utrjuje in vodi k svetu samostojnosti... Ob slovesu smo si obljubili, da se na podoben izlet še odpravimo. Helena Zupančič, vzgojiteljica WE Brestanica
Lions klub tudi v Krškem
Ideja lionizma, ki si zastavlja celo paleto človekoljubnih ciljev in želi pozitivno vplivati na pogoje življenja ogroženih posameznikov ali skupin ljudi, ki želi dvigniti zavest o skrbi za okolje, in ki prevzema patronate nad različnimi organizacijami, ki skrbijo za mlade in podobno, datira v Ameriki v leto 1917, v Sloveniji pa je prisotna od leta 1990.
7.6.1996 je bil v Krškem ustanovljen 20. Lions klub v Sloveniji. Ustanovnega sestanka se je udeležil tudi guverner distrikta gospod Janez Bohorič ter predstavniki Lions kluba Novo mesto, ki bodo kot botrski klub skrbeli za razvoj krškega kluba, z gospodom Vladom Bahčem na čelu.
V svetu deluje več kot 42.000 klubov, v katere je vključenih okrog 1,5 milijona ljudi. Klubi Lions uresničujejo različne humanitarne projekte po vsem svetu :
-  »Najprej vid«, ki je posvečen premagovanju slepote:
-  »Zavest o obstoju drog-, ki združuje predvsem preventivne in različne izobraževalne programe in usmerja mlade v zdravo življenje brez zasvojenosti;
- »Zavest o sladkorni bolezni«, kjer se posebna pozornost posveča poučevanju ljudi o opozorilnih znakih in nevarnih stranskih težavah diabetesa, podpirajo se zdravstvene zmogljivosti in medicinske raziskave za zdravljenje in odkrivanje vnetja očesne mrežnice pri diabetikih, ki je glavni vzrok slepote;
-  »Obvarovanje vida in delo s slepimi«;
-  »Akcija poslušanja in govora ter delo z gluhimi«, v okviru katere so
doslej omogočili nabavo neštetih slušnih pripomočkov in omogočili številne rehabilitacijske dejavnosti;
- »Izobraževalna pomoč«, v okviru katere štipendirajo na stotine učencev vsako leto, sponzorirajo večere s poklicnim usmerjanjem na srednjih šolah in pomagajo maturantom pri načrtovanju prihodnosti v sodelovanju s pomembnimi lokalnimi osebnostmi;
- podpirajo številna športna društva;
- delajo s prestopniki;
-  finančno podpirajo številne medicinske raziskave; ob vsem tem pa bogato razvijajo mednarodno sodelovanje in prijateljstvo.
Krški lioni se bomo na svojih prvih srečanjih dogovorili za podroben program svojega dela, saj bi želeli koristiti v prvi vrsti lokalni skupnosti in njenim potrebam, povezovali pa se bomo tudi z ostalimi v skupnih ciliih in prizadevanjih. Naš moto je -Služimo - VVe serve » Naš etični kodeks nas med drugim zavezuje k pozornosti do DfiZnjega, pomoči šibkejšemu, skrbi za prizadetega in pozornosti do trpečega. Vrednoti, ki ju še posebej visoko cenimo, sta poštenost in nesebičnost.
Želimo si plodno sodelovanje z vsemi organizacijami, institucijami in društvi, ki se že sedaj ukvarjajo z otroki, mladostniki in odraslimi, ki so zaradi posebnih potreb, svoje šibkosti, drugačnosti, specifičnosti okolja, v katerem živijo ali stisk, ki jih doživljajo, potrebni posebne pozornosti in pomoči.
Zavedamo se namreč, da naša skupna prizadevanja in tvorno povezovanje lahko rodi veliko dobrega.
lion Gordana Rostohar
zmanjševanje vrednosti podjetja tovarne celuloze in papirja Videm - Krško za lažji in cenejši odkup tovarne.
Končno uničenje in privatno lastninjenje je omogočil Minister za gospodarstvo g. Maks Tajnikar, s svojim programiranim stečajem (lastninjenjem), ki je vseboval ločeno proizvodnjo celuloze in papirja - nestrokovno dejanje ekonomista, sindikalist je po domače povedal »nestrokovno tele«. Za programirano lastninjenje in razvrednotenje proizvodnje paprija, kot perspektivne proizvodnje, je to bila edina pot. Tako je najemnik celuloze, kot neperspektivne proizvodnje po mnenju g. Tajnikarja, prenašal večji del proizvodnjih stroškov na perspektivno proizvodnjo papirja, ki je 1,5 I ustvarilo 17 mio DEM izgube. Najemnik celuloze pa na neperspektivni proizvodnji celuloze v 2,5 I 34 mio DEM dobička.
Ker so pri propadu velikana VIDEM in prenosu lastništva v
privatne roke sodelovali člani CK ZKS (že zgoraj omenjeni) ter ministrstvo za delo in gospodarstvo ga Puharjeva in g Maks Tajnikar, oba člana ZLSD, ravno tako je Čeha - g. Dostal-a pripeljal g Zvone Dragan tudi član ZLSD, je moja ugotovitev, da »ZLSD ni partija delavcev ampak partija kapitalistov domačih in tujih« pravilna.
S projektom Videm 92 in njegovimi rezultati je bil opeharjen vsak delavec kolektiva Videm -Krško, ki je vsa povojna leta nesebično vlagal svoj trud in znanje glede na tvojo parolo, da so delavci solastniki - upravljalci. Danes pa so ostali brez kapitala, brez službe in možnostmi vnovčitve certifikatov.
Ti pa si znal zelo dobro poskrbeti za sebe in tvojega naslednika z izgradnjo dveh vil, ki sta si jih prisvojila, čeprav so bile namenjene izključno za vsakokratni vodilni kader podjetja. Vinko šušterič Bizeljska cesta 11 Brežice
'iS! ŠfČ
GLAS
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Male oglase sprejemamo na številko 0608/22-791. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1996.
Slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku občine______
Kulturni program in podelitev priznanj - Olgi Gorenc podeljen veliki znak občine Krško, Dušan Vodlan prejel priznanje občine________________
Kostanjevica na Krki, 7. junija - V samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac se je na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika sestal občinski svet občine Krško. Med svetniki smo opazili tudi Igorja Umka, ministra za promet in zveze (tokrat ni govoril o cestah in telefonih!), Branka Janca in Franca Černeliča, poslanca v državnem zboru, državnega svetnika Franca Glinška, Rolanda Lauerja, župana občine Obriegheim, ter župane in predsednike  občinskih
svetov sosednjih občin. Zbrane je najprej pozdravil Bojan Božič, ravnatelj Galerije Božidar Jakac, slavnostni govornik pa je bil Danilo Siter, župan občine Krško, kije med drugim (z veseljem) poudaril, da so se razmere v krškem občinskem svetu dokaj normalizirale, da koalicije postajajo vedno bolj programske, kar je za izvajanje programov bistvenega pomena.
Na slavnostni seji sta bili podeljeni tudi letošnji občinski priznanji. Občinski svet je podelil
veliki znak občine Krško Olgi Gorenc za življenjsko delo ter izredne dosežke na področju družbenega razvoja in socialnega varstva v krški občini
Posavju. V kulturnem programu slavnostne seje so se predstavili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki ter dva
Pozdrav In čestitke ob 7. juniju • prazniku občine Krško so poslali predsednik države, Milan Kučan, predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora, Jožef Školč, predsednik državnega sveta, dr. Ivan Kristan, predsednik občinskega sveta in župan občine Mali Lošinj, župan občine Šentjur, Valentin Dvojmoč, direktor GZS OZ Posavje in Dušanka Weiss, predsednica krškega sodišča.
in Dušanu Vodlanu za zasluge pri razvoju plesne dejavnosti ter za skrb za otroke in mladino v
plesna para Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega(Ga/exj
Olgi Gorenc podeljen veliki znak občine Krško
Dušan Vodlan prejel priznanje občine
Olga Gorenc, socialna delavka - specialistka, se je že v mladosti odločila posvetiti svoje delovno pot področju socialnega varstva. Vpisala se je na šolo za socialne delavce in bila ena prvih njenih diplomantk v občini. Zaposlila se je kot referentka za zdravstveno varstvo odraslih pri takratni SO Krško, zatem delala kot referentka za skrbništvo in varstvo družine in kot referentka za mladoletniško prestopništvo in socialno varstvo. Med delom se je dopolnilno usposabljala, udejstvovala pa se je tudi v takratnih druženo-političnih organizacijah občine Krško, bila sodnica porotnica in se aktivno vključevala v občinske samoupravne organe. V letu
1974 je aktivno delala pri pripravah za ustanovitev Skupnosti socialnega skrbstva in leto kasneje tudi prevzela dela in naloge tajnice ter vodje strokovne službe skupnosti. Poleg tega je opravljala tudi dela kot socialna delavka, predvsem na področju varstva odraslih oseb. Dopolnilno se je usposabljala na področju predzakonskega in zakonskega svetovanja in od leta 1977 pripravljala          ustanovitev
predzakonske in zakonske svetovalnice za občino Krško. Konec osemdesetih se je posvetila tudi problematiki otrok in odraslih oseb z motnjami v razvoju. Formiranje delavnic za delo pod posebnimi pogoji,
kamor je vložila veliko osebnega truda, je bil zanjo velik izziv.
Olga Gorenc od leta 1985 aktivno in uspešno vodi Center za socialno delo Krško kot
Letos mineva že petnajst let, odkar je Dušan Vodlan v krški občini pričel razvijati plesno dejavnost. Njegova plesna pot se je začela pred 22 leti, ko je še
direktorica, ki je s svojim delom, dopolnilnim izobraževanjem ter spodbujanjem svojih sodelavcev k pridobivanju novega znanja veliko prispevala h kakovostnem delu centra. Njen odnos do reševanja problemov občanov je pokazal, da razume sočloveka v stiski. Marsikdaj je pomagala reševati probleme, pa čeprav so včasih presegali njene trenutne zmožnosti. Ob delu, ki ga zahteva področje socialnega varstva, mozaik njenega dela dopolnjuje nenehno iskanje ustreznih rešitev za večjo kakovost življenja oseb z drugačnimi potrebami.
sam plesal in nastopal v najbolj znanih folklornih skupinah po vsej takratni Jugoslaviji. Kasneje seje začel ukvarjati s poučevanjem folklornih plesov. Ker pa so mlade zanimale tudi druge plesne zvrsti, je pričel poučevati družebnega plesa po osnovnih šolah - ustanovil je plesno skupina LUNA, ki je uspešno delovala. Ob stepu in jazzu je puočeval tudi športne plese, in sicer        standardne        in
latinskoameriške.
Iz aktivnega delovanja Dušana Vodlana je nastala organizirana plesna šola, zaradi vse večje priljubljenosti plesa pa se je kasneje razvila tudi organizirana plesna dejavnost, ki je leta 1990 našla svoj prostor v Društvu za plesno dejavnost Krško. Društvo, iz katerega so izšli tudi državni prvaki ter zmagovalci kvalifikacijskih in pokalnih plesnih turnirjev, je leta 1994 preraslo v Posavski plesni klub Lukec, ki danes vključuje 96 plesalcev. Prav tekmovalci PPK Lukec nenehno dosegajo odmevne rezultate tako doma kot v tujini, kar je vsekakor sad večletnega truda idejnega in strokovnega vodje kluba Dušana Vodlana, ki je tudi član izvršnega odbora sekcije za show dance pri Zvezi plesnih organizacij Slovenije.
Dušan Vodlan je z vztrajnostjo in prirojeno trmo kljub težavam, s katerimi se je in se še vedno srečuje, ustvaril zamisli in ideje v korist otrok, ki se v današnjih časih vse preveč srečujejo s kriminalom, alkoholom in mamili. V preteklih letih je Dušan Vodlan izobraževal na stotine otrok in na njih je njegovo delo zagotovo pustilo svoj pečat, ki jih bo spremljal vse življenje.
ZA NAROČNIKE
SO MALI  OGLASI
BREZPLAČNI
Gostje iz Obrigheima ponovno v Krškem
Številnih prireditev v času
praznovanja občinskega
praznika so se udeležili
tudi prijatelji iz nemške
pobratene občine
kostanjevšiko jamo, prisostvovali so slavnostni seji občinskega sveta občine Krško in se udeležili rockkoncerta Krška noč. V soboto so se gasilci iz Obrigheima na uradnem srečanju sestali z vodstvom poklicne gasilske enote v Krškem, gospodarstveniki so se skupaj z županom Lauerjem srečali z vodstvom OGZ Posavja in vodstvom OZ Krško, ogledali so si kegljaški turnir, dve kolesarski dirki in seveda speedwaysko dirko za zlati znak občine Krko, kot vrhunec vseh prireditev minulega tedna. V nedeljo
dopoldan so se gostje iz Obrigheima poslovili in odpotovali nazaj v Nemčijo, ob slovesu pa je župan Roland Lauer župana Danila Siterja tudi uradno povabil v Obrigheim na otvoritev znamenitega Killianovega sejma. Polegžupananajbi.pravtako na osnovi uradnega povabila, v Obrigheim odpotovali tudi predstavniki gospodarskega življenja v občini Krško, kulturniki, predstavnice Društva kmetic iz Krškega in morda še kdo. Urad župana občine Krško
Krško, junija _ Tudi letos so se v Krškem na prijateljskem in hkrati uradnem obisku mudili prijatelji iz Obrigheima, med katerimi so bili zlasti predstavniki gospodarstva, člani raznih društev in ustanov, vodil pa jih je župan Roland Lauer.
V štirih dneh so si gostje in si ogledali veliko prireditev, namenjenih proslavljanju občinskega praznika, vrhunec pa je bil vsekakor ogled nočne speedway dirke za zlati znak občine Krško. Delegacija iz Obrigheima je v Krško prispela v četrtek popoldne, pričakali pa so jo župan Danilo Siter, predsednik
občinskega sveta Franci Bogovič in predsednik komisije za sedelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami Franc Lapuh. Zvečer so se gostje iz Nemčije v Brestanici srečali s člani kulturnega društva Simona Jenka iz Nuernberga, ki so si za obisk v Krškem prav tako izbrali čas, ko občina praznuje svoj praznik. V petek so za goste pripravili kar nekaj aktivnosti. Tako so si zjutraj lahko ogledali brestaniški grad in tamkajšnji muzej, kartuzijo Pleterje, otvoritev razstave ročnih del in kulinarike, Posavski muzej v Brežicah, Pleteršnikovo domačijo v Pišecah,
Obisk prometnega ministra Umka
Kostanjevica še dve leti brez obvoznice
Kostanjevica na Krki, 7. junija - Ob prazniku občine Krško je po »razritih* cestah v naše kraje zašel sam minister za promet in zveze, Igor Umek. V grajski knjižnici kostanje-viškega gradu je namreč potekala okrogla miza o problematiki cestne infrastrukture, ki so se je ob nekaterih domačinih udeležili še poslanca Jane in Černelič, državni svetnik Glinšek, občinski svetniki iz Kostanjevice in Podbočja ter predstavniki domačih krajevnih skupnosti.
Največ besed je bilo spregovorenih o »začarani« kostanjeviški obvoznici, ki zadnja leta že kar buri duhove. Krajane najbolj moti, da so bila sredstva zanjo že odobrena, obvoznice pa še danes ni. Po besedah ministra Igorja Umka pa je še kar nekaj
časa ne bo, natančneje najmanj dve leti, saj je trenutno dokumentacija v fazi lokacijskega dovoljenja, realni roki pa so dokaj dolgi. Krajane je tudi zanimalo, kako potekajo rekonstrukcije nekaterih regionalnih cest, kakšne so možnosti za prekategorizacije cest            na
maloobmejnem območju ter informacije o aktivnostih za izgradnjo avtoceste Ljubi jana-Obrežje.
Minister Umek je zelo diplomatsko odgovarjal na zastavljena vprašanja, brez kakršnih koli obljub, tako da so krajani z okrogle mize odhajali kar nekoliko razočarani. To, kar je povedal prometni minister Umek, naj bi bili le stvarni okviri, ki jih bo po njegovem mnenju morala upoštevati tudi nova vlada, ne glede na njeno sestavo.
ODGRNJENA ZAVESA
(Ne)sklepčnost. Še dobro, da Tomaž Petan, sekretar krškega občinskega sveta, na slavnostni seji občinskega sveta v Kostanjevici ni preverjal prisotnosti svetnikov, ker se seja ne bi mogla niti začeti. Ob koncu seje smo jih našteli vsega 12, čeprav je na začetku kazalo še slabše. Jasno je, da (ne)sklepčnost na slavnostnih sejah ni pomembna (lepše se sliši neobvezna!), saj se ne sklepa o ničemer, vendar skromna udeležba svetnikov najvišjega občinskega organa tokrat ni prikazala v nič kaj lepi luči.
Prihodnjič na Bohorju? Svetniki iz severnega dela občine Krško, natančneje s Senovega in iz Koprivnice, so s svojo udeležbo na slavnostni seji pokazali, da so resni in odgovorni člani občinskega sveta, saj so bili tako rekoč sklepčni. Tega v Kostanjevici ne bi mogli reči prav za vse. Malo v šali malo zares je bilo tudi slišati, da bo naslednja slavnostna seja občinskega sveta kar na Bohorju, kar bi si »severnjaki« zagotovo želeli. Upajo, da bo predlog (po njihovem mnenju resen) sprejet, četudi njih vedno občinski svet ne jemlje resno.
Gladke kostanjeviške ceste. Na obisk v Kostanjevico se je pripeljal
sam prometni minister Igor Umek, ki je bil kar nekoliko začuden nad
stanjem tamkajšnjih cest. Ves čas se je namreč govorilo, da so ceste
popolnoma razbite, ugledni gost pa se je pripeljal po gladkem in
»poflikanem«, skoraj še toplem asfaltu.  Domačini so Igorju Umku
predlagali, da jih obišče vsaj vsake tri mesece, kajti le tako se bodo
lahko normalno vozili.
i
Nestrankarski in najuspešnejši minister. Ta naziv po mnenju mnogih pripada Igorju Umeku, ministru za promet in zveze v Drnovškovi vladi. To je poudaril tudi njegov sošolec in prijatelj, sicer pa poslanec v DZ, Branko Jane, ki je ministru Umku izrazil vso priznanje za njegovo nestrankarsko angažiranje. O uspešnosti pa je spregovoril državni svetnik Glinšek, ki je prometnega ministra označil kot najuspešnejšega tako po porabljenih proračunskih sredstvih kot po realizaciji programov.
Vidovanje '96
Ob zaključku praznika občine Krško Turistično društvo Zdole in vaški odbor Kostanjek že tradicionalno prirejata vidovanje, ki se bo pričelo v nedeljo, 16. junija, ob 14. uri z mašo v cerkvi sv. Vida v Kostanjku, ob 15. uri pa se bo nadaljeval program z zabavnoglasbenim festivalom Korajža velja, predstavila se bosta folklorna skupina Kres in plesni par Brajdič, nakar bo sledil zgodovinski prikaz domačega kraja v sliki in besedi ter rodovnika A.M. Slomška. Ob 17. uri pa bo na vrsti znana zabavnoglasbena skupina Agropop. Vabljeni!
d.o.o
PRODAJA VOZU ToviriHk. 10, »1!» BrtMct, T«l/Fn:0tM/6K44
NOVI MODELI DAEtfOO NA TRŽIŠČU: • Nexia le od 17.398 DEM >/ Espero le od 23.326 DEM
Možnoat nakupa: - kredit, leasing - staro za novo
DEL PONUDBE RABLJENIH VOZIL:
¦ ' Hvundal Ponv I JI Akt. W - 8.800 DEM ¦' Uda Nlvi 1500, Iti. 1990 ~ 5.500 DEM • ' Fiat trema 1600, kt 4/89 - 8.450 DEM • Merctdei 230E, let. 90/91 - 34.500 DEM ./ Jecp Wrangkr-PontiM transport po Izbiri
©
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE  POSAVJA
Lesarji
Vse lesarje obveščamo, da bo v času od 12. do 17. novembra 1996 potekal ljubljanski pohištveni sejem. Sekcija lesarjev pri obrtni zbornici Slovenije ima v svojem programu predvideno udeležbo članov na sejmu na skupnem razstavnem prostoru. Če želite tudi vi sodelovati na tem specializiranem mednarodnem sejmu pohištva in opreme za stanovanja, poslovne prostore, trgovine, šole in vrtce, vas obveščamo, da se lahko prijavite do ponedeljka, 17. junija 1996. Vse ostale informacije dobite v pisarnah območnih obrtnih zbornic.
V petek in soboto, 21. in 22. junija 1996, bo v Hotavljah pri Škofji Loki potekal poslanski zbor Sekcije lesnih strok z vzporednimi aktivnostmi. Poslanskega zbora se bodo udeležili tudi predsedniki in koordinatorji sekcij lesnih strok pri območnih obrtnih zbornicah.
Sodelovanje s centrom za razvoj Posavja
Na zadnjem zasedanju skupščine Območne obrtne zbornice Brežice je bila med drugim tema razgovora tudi problematika obrtnikov iz brežiške občine, ker ne morejo konkurirati na različne razpise, saj investitor pripravlja celovite razpise. Ker v občini ne deluje nobena zadruga, ki bi združevala obrtnike, je Območna obrtna zbornica Brežice navezala dogovore s centrom za razvoj Posavja.
Kot rezultat dogovarjanj je v ponedeljek, 3. junija 1996, v prostorih doma obrtnikov potekal sestanek s centrom za razvoj Posavja in s potencialnimi interesenti za vključitev v razpise za razna dela. Na sestanku je Center za razvoj Posavja prisotnim predstavil svojo dejavnost ter možnosti sodelovanja.
Sestanek konzorcija
V petek, 24. maja 1996, je v prostorih doma obrtnikov potekal sestanek članov lokalne pospeševalne mreže, ki so se ga udeležili tisti, ki na lokalni ravni pospešujejo razvoj malega gospodarstva.
Na sestanku so se dogovorili, da poslovodni odbor čim prej začne delo, zato bodo vsi podpisniki konzorcija v najkrajšem času sporočili imena svojih zastopnikov, ti pa bodo med seboj izvolili predsednika konzorcija. Podpisniki bodo pripravili tudi predstavitev svojih dosedanjih dejavnosti in nadaljnih možnosti v okviru konzorcija.
Takoj po oblikovanju poslovodnega odbora bo ta pristopil tudi h konkretnemu operativnemu in finančnemu načrtu.
Povišanje najemnin
Banka Celje instalirala še dva bankomata
Banka Celje je že 25. in 26. maja vključila v »BA POOL« lastni bankomat. Na novo instalirana bankomata sta na Dobrni in v Krškem. Še posebej je pomembna investicija za kraj Dobrno in zdravilišče Dobrna, saj je bankomat postavljen v zdraviliškem kompleksu. Tako bo zdraviliškim obiskovalcem in krajanom Dobrne omogočeno dvigovanje gotovine na bankomatu.
Tudi za Krško pomeni bankomat veliko pridobitev, saj je to edini bankomat »ba poola« v starem mestnem jedru in ga bodo tako lahko uporabljali ne samo komitenti Banke Celje, temveč tudi ostali, ki razpolagajo z osebno številko za uporabo bančne kartice, so pa komitenti drugih bank. V kratkem bodo instalirali tudi depozitno enoto in bosta mogoča tudi polog gotovine in plačevanje s položnicami preko bankomata. Informacije dobite pri direktorici sektorja splošnih poslov in marketinga, Ireni Mužič, na telefonski številki 063/431-291.
Z Ljubljanske borze
Minuli teden je bil na Ljubljanski borzi kar zanimiv. V začetku tedna so se borzni posredniki veliko posvečali delnicam Mercatorja, ki so se spodbudno dražile, potem pa se je njen tečaj umiril In v petek znagal 4,060 SIT, kar pomeni, da se je povišal za 6,9 odstotkov. V drugem delu tedna pa je bila v središču pozornosti redna delnica Dadasa. Njen tečaj je močno nihal; v četrtek se je na primer gibat med 90.000 in 57.000 tolarji. Čeprav so bile telefonske zveze med borznimi posredniki polno zasedene, kakšne verjetnejše razlage ni bilo moč slišati. Znano je le to, da je največ delnic prodala borznoposrednlgka hiša Dadas. Trgovanje z ostalimi delnicami je bilo skromno, tečaji pa so v glavnem drseli navzdol. Poleg delnice Dadasa, ki se je pocenila za 33,8 odstotkov, je za 10 odstotkov padel tečaj redne delnice gradbenega podjetja Grosuplje. Za 9 odstotkov se je pocenila tudi prednostna delnica Primoflna. Redna delnica SKB banke je minuli teden izgubila 7,8 odstotkov svoje vrednosti. Redna delnica borznoposredniške hiše Nikapa seje pocenila za 3,4 odstotke. Za nekaj več, 5,9 odstotkov, je padel tudi tečaj redne delnice Term Čatež in je v petek znašal 9.216 SIT. Ena redkih delnic, ki je zaznala rast tečaja, je bila prednostna delnica Hipotekama banke Brežice. Povišal seje za 4,5 odstotke, z redno delnico pa minuli teden borzni posredniki niso sklenili nobenega posla. Za polovico odstotka se je podražila še redna delnica Koiinske. Minuli teden so na izvenborznem trgu pričeli trgovati z delnicami Kompas hotelov Kranjska Gora, njen tečaj pa seje oblikoval na ravni 2.703 tolarjev. V tem tednu je pričakovati začetek trgovanja z delnicami Pinusa Race. Borzna kotacija B pa naj bi se v sredo, 12. junija, okrepila z delnicami Droge Portorož. Borzni posredniki pričakujejo kar živahno trgovanje s temi delnicami. (Nani)
Zadnja leta je bilo že veliko govora o lastninjenju stanovanj. Tisti, ki so svoja stanovanja odkupili, si lahko oddahnejo, saj so se najemnine z lanskim septembrom povišale za celih 119%. Logično je sklepati, da tisti, ki stanovanj niso odkupili, preprosto za to niso imeli denarja. Zato je prav te zadnja porast zelo prizadela. Da šok le ne bi bil tako močan, so se odločili za mesečno dvigovanje, vsak mesec cca 10
/o.
Vrednost točke se povečuje mesečno po naslednji lestvici, tako da po 12 mesecih doseže predvideno raven:
Veliko je namreč polemik pri plačevanju oz. razdeljevanju stroškov za najemnino. V neprofitni najemnini so zajeti stroški za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Niso pa zajeti stroški individualne uporabe stanovanja (za dobavljeno vodo, ogrevanje, elektriko in podobno), skupni obratovalni stroški hiše (za obratovanje skupnih prostorov, praznenje kanalizacije, pregled gasilnih aparatov...)
Da bi malce olajšali nesoglasja med upravitelji in lastniki oz. najemniki, snno po uradnem listu pobrskali za nalogami upravnika, ki vodi organizacijsko-administrativna in tehnično-strokovna opravila. Ta opravila pa zajemajo: vodenje evidenc o lastnikih ali najemnikih in seveda stanovanj samih, skupnih prostorih, garažah; organiziranje sestankov po svoji potrebi ali na željo strank, informiranje in pomoč       pri       odločanju;
pregledovanje stanovanjskih hiš in zbiranje podatkov o potrebnih popravilih ali prenovi; izdajanje naročil za manjša popravila; izbiro            najugodnejšega
ponudnika za večja vzdrževalna dela (ponudbe, cenike, predračune); pripravljanje in sklepanje pogodb o izvajanju večjih vzdrževalnih del in dolgoročnih pogodb o servisiranju (to so redna servisna dela na skupnih delih in napravah), (muca)
1. mesec	1,88 DEM
2. mesec	2,05 DEM
3. mesec	2,22 DEM
4. mesec	2,39 DEM
5. mesec	2,76 DEM
6. mesec	2,76 DEM
7. mesec	2,90 DEM
8. mesec	3,07 DEM
9. mesec	3,24 DEM
10. mesec	3,41 DEM
11. mesec	3,58 DEM
12. mesec	3,75 DEM
(URADNI LIST RS št.361 -00-665/
92 v Ljubljani)
Proti zakonu se ne da storiti nič,
pa čeprav se nekateri borijo za
preživetje.
Način izračuna najenmine: osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja ter sistem točkovanja. Vrednost točke se izračuna po enačbi: VREDNOST STANOVANJA = ŠTEVILO TOČK X VREDNOST TOČKE X UPORABNA POVRŠINA X VPLIV VELIKOSTI STANOVANJA.
Naj dregnemo v osje gnezdo med najemniki in upravljalci.
BANKOMAT BANKE CELJE odslej tudi v Krškem!
V Banki Celje, Ekspozitura Krško, Cesta krških žrtev 53, Vam je na voljo bankomat. Bankomat za vse dni v letu, tudi med prazniki, neodvisno od poslovnega časa enote.
y/f
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ
k Šmarje 13
1 068/81-118
P.E NOVO MESTO1
Ljubljanski c.;
068/323-000

Komitenti Banke Celje, Ekspoziture Krško, ki še nimate osebne številke za uporabo kartice na bankomatu, naročite si osebno številko v Vaši ekspozituri Krško!
Bankomat je namenjen tudi vsem ostalim imetnikom osebne številke, ki koristijo bankomate v mreži "ba".
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
V   varnem zavetju tradicije
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Slovensko-italijanska poslovna konferenca
V okviru sejma »Dnevi obrti in podjetništva« v Novem mestu organizirajo GZS, Združenje podjetnikov Slovenije, Območna zbornica Novo mesto, ICE Rim in Ente Economico Bresciano iz Brescie v Italiji 22. junija 1996 poslovno konferenco slovenskih in italijanskih podjetnikov. Poslovni razgovori bodo obsegali dogovore tako o uvozu in izvozu blaga kakor tudi o skupnih vlaganjih in prenosu tehnologije. Sodelovali bodo predstavniki naslednjih dejavnosti: kovinskopredelovalne, elektro-, obutvene, tekstilne in prehrambene industrije. Rok za prijavo je 13.6.1996, prijavnice dobite na OGZ Posavje.
Japonska finančna pomoč v programu izgradnje BiH
Organizacija CROWN AGENTS je agent Vlade Bosne in Hercegovine, ki nudi finančno pomoč za nakup reprodukcijskega materiala, izdelkov in storitev v programu izgradnje Bosne in
Hercegovine. Vsa podjetja, ki želijo sodelovati, prosimo, da se s konkretnimi ponudbami do 15.6.1996 prijavijo na naslov: CROWN AGENTS Japanise Aid Unit-Bj St. Nicholas House Sutton Surrey SMI 1EL United Kingdom Tel.: 00 44 181 643 3311 ext 3501 Fax : 00 44 181 643 0038 ali 8232
Podjetja naj označijo na ponudbi, za katero kategorijo proizvodov so zainteresirana.
Razpis štipendij iz Sklada dr. Franca Kunde
Skupščina Sklada dr. Franca Kunde je razpisala 60 celoletnih štipendij za študijsko leto 1996/97. Na razpis se lahko prijavijo študenti slovenskih univerz od vključno tretjega letnika dalje, ki imajo vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh opravljenih izpitov, in tudi podiplomci. Rok za prijavo je 20. september 1996, kopijo razpisa lahko dobite na OGZ Posavje.
Projekt ISO 9000
Razpis za vključitev v projekt Uvajanje sistema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja je objavljen v aprilski številki časopisa Glas gospodarstva. Projekt se bo začel izvajati septembra 1996. Podjetja, ki so zainteresirana, se lahko še prijavijo. Cena za posamezno podjetje znaša 8.550 DEM v tolarski protivrednosti, izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60 podjetjih po vsej Sloveniji. Skupine bodo organizirane samo v regijah, kjer bo prijavljenih oziroma bo podpisalo pogodbo o sodelovanju v projektu šest podjetij. V drugi polovici junija in začetku julija se bo s prijavljenimi podjetji organiziral razgovor in podpis pogodb.   , - •


Letošnja bera Sejma »Vino W
Modra frankinja - prvak Slovenije
Za hekerčke in laike:
»Če te ni na Internetu, ne obstajaš«
Ljubljana, junija - Na letošnjem sejmu »Vino '96" so se posavski vinarji zopet odrezali. V brežiškem Vinu so prejeli naslov prvaka Slovenije za modro frankinjo - ledeno vino letnika '95, zlato medaljo pa za sauvignon -izbor, letnik '95. Srebrne medalje jim je ocenjevalna komisija podelila za laški rizling - ledeno vino ('92), chardonnay('91), laški rizling - jagodni izbor ('95), chardonnav - suhi jagodni izbor ('95) in porthos. Izvedeli smo tudi,
da je krška kmečka zadruga prejela zlato medaljo za sauvignon - jagodni izbor ('92). Obiskali smo Vinov paviljon na Gospodarskem razstavišču in izvedeli, da je vroče njim in vinu, ki bi ga svojim obiskovalcem radi postregli tako, kot je treba. Ob vseh ostalih dejavnostih so seveda tudi na sejmu na veliko propagirali svojo novost, brezalkoholno pijačo Dr. Pepper. Zagotovili so nam, da se Pepper dobro meša tudi z vinom. (Ika)
Kako in kaj Internet?
PSC
Mladinska 12, «250 Brežice
Tel: 0608162-770, 62-334,
-«¦0-0_________________62-140
V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor
.   ¦ vozil Citroen, kijih tudi servisiramo
r^=i motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet
in Peugeot ter opreme za motoriste f^ koles Scott in opreme za kolesarje "^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje _________________na vsakem tipu vozila
Za 'informacijsko avtocesto* je vedno več zanimanja, celo med tistimi, ki doslej o računalnikih še niti razmišljali niso. Za one, ki so se že posvetili v njene skrivnosti, je povsod dovolj informacij (Mladinin Netropolis, celo v dnevnem časopisju lahko že kaj najdete), za druge pa...
Za vstop v omrežje potrebujete poleg računalnika z modemom in telefonske linije še pravico do dostopa oziroma uporabniško ime. Prav pride tudi ustrezna programska oprema, namreč brkljalniki (programi kot npr. Netscape Navigator, Mvcrosoftov Internet Explorer...).
Nam najbližji Internetov strežnik, torej vozlišče, kamor se vanj lahko priključite, je zaenkrat v Novem mestu ali v Ljubljani (Arnesov računalnik STENAR). Krški strežnik je sicer v komercialne namene, kar pomeni, da je treba plačevati tako za uporabo kot za tako imenovano predstavitveno stran, sliši pa se, da bo Arnes, slovenska           raziskovalna
akademska mreža, postavil svoj (nekomercialni) strežnik tudi v omrežni skupini 0608.
Kaj je Internet?
Internet je povezana skupina računalnikov ali celih računalniških omrežij z vsega sveta. V letu 1993 je bilo nanj priključenih 1,2 milijona računalnikov, za leto 2000 pa pričakujejo število okrog 550 milijonov. Omrežje so sprva
razvili za potrebe ameriške obrambne industrije, kasneje so ga uporabljali predvsem akademski krogi, danes pa se je razširil, saj omogoča dostop do vseh vrst informacij ter je hitro in poceni komunikacijsko sredstvo. V Internet so povezani računalniki najrazličnejših tipov in operacijskih sistemov, vsi pa se brez težav povezujejo med seboj, saj komunicirajo po istem protokolu (TCP/IP). Vsak računalnik, priključen na Internet, imenujemo HOST in predstavlja v okviru omrežja navidezni (virtualni) računalnik s svojim internetnaslovom.
Kaj Internet omogoča?
Po protokolu TCP/IP je uporabniku na voljo cela vrsta storitev, najvažnejše (najbolj znane, največ uporabljane) pa so:
1.  ELEKTRONSKA POŠTA (e-mail): je način, da lahko sprejemamo sporočila od vsakega uporabnika Interneta in jih vsakemu tudi oddajamo. Poseben program poskrbi, da vsa sporočila prispejo na pravi naslov. Da lahko sporočilo pošljemo, moramo poznati le naslovnikov »elektronski« naslov in njegovo uporabniško ime, za sprejemanje pošte pa potrebujemo                    isto. Elektronskopoštni predal lahko tudi že najamemo.
2.  TELNET: omogoča, da se terminalsko povežemo na oddaljen računalnik ter na njem delamo kot na lokalni mreži.
Običajno moramo pri prijavljanju na ta računalnik poznati ustrezno geslo, v zadnjem času pa se lahko prijavimo kot gost, torej brez gesla in uporabniškega imena, na primer: v knjižnici pregledujemo naslove njihovih knjig.
3.  FTP (File Transfer Protocol): je protokol za prenos datotek med računalniki po vsem svetu preko Interneta. Da lahko te usluge uporabljamo, moramo poznati naslov, uporabniško ime in geslo računalnika, s katerim želimo vzpostaviti stik. Posvetu, pa tudi že pri nas pa obstaja že vrsta javnih mest FTP (anonvmous FTP), kamor se lahko vsakdo prijavi brez gesla in od tam prenaša datoteke. Tako lahko na primer na ustreznem naslovu dobimo najnovejše protivirusne programe.
4.  WWW(World Wide Web):\e protokol, ki omogoči grafični prikaz informacij, zapisanih v tako imenovani hipertekstni obliki. Hipertekst je besedilo, vsebinsko povezano z drugimi dokumenti, slikami, animacijami, zvokom itd. Iz dokumentov WWW imamo dostop tudi do drugih storitev, katerih uporabnost grafični način dela bistveno poveča.
Kakšne podatke
lahko najdemo na
Internetu?
Iz omrežja dobimo lahko le podatke s sistemov, povezanih vanj, vendar jih je čedalje več in pokrivajo tako zelo različna
področja, da vsakdo najde, kar potrebuje ali kar ga zanima. Po področjih se različno orientiramo, pri tem nam pomaga brkljalnik ali seznami tematskih področij, lahko pa na slepo »surfamo« po omrežju, saj je najti že tudi kakšen »iskalni« program, ki deluje kot igra na srečo in vas ponese na slepo izbrano lokacijo kjer koli na mreži. Če se pa pri tem znajdete na kakšni kočljivi strani, je to vaš problem...
Kdo in kako do dostopa?
Dostop do Interneta lahko dobi vsakdo: uporabniško ime dobite tako, da zanj zaprosite najbližjega imetnika vstopne točke. Če ste neprofitna ustanova ali ste povezani s kakšno, je dostop brezplačen, če pa ste profitna ustanova ali kot fizična oseba niste povezani z nobeno neprofitno organizacijo, se dostop plačuje. Enako je s predstavitvenimi stranmi: če imate »neprofitni« dostop, imate načeloma tudi pravico do svoje zastonjske strani. Šolarji imajo pravico do brezplačnega dostopa v svojih šolah, šola mora le preko Arnesa zaprositi za uporabniško ime. Na Internetu je najti tudi že kar nekaj predstavitvenih strani osnovnih in srednjih šol. Profitni uporabniki plačujejo poleg dostopa tudi predstavitveno stran, če jo imajo. In kako do predstavitvene strani? Kolikor smo uspeli izvedeti, vam jo zaenkrat lahko napravijo pri Car d.o.o. in LanGuest d.o.o. (mc)
V svetu igrač
S čim se (naj) igrajo naši otroci
Otroški svet je poln igrivosti in domišljije, to pa spodbujajo in obenem razvijajo otrokovo ustvarjalnost še raznovrstne igrače, brez katerih še noben otrok na svetu ni preživel svojega otroštva. Obstajale so že v pradavnini in se skozi stoletja spreminjale, kakor seje spreminjalo človeštvo in dosežki znanosti. Tudi če igrače ni naredila človekova roka, je nastala v otrokovi domišljiji. Zadostuje že navaden kamen, palica ali kaj podobnega.
Ker otroška domišljija pri igri nima meja in ji pogosto ne more slediti niti um odraslega človeka, so se odrasli spomnili, da je najbolje, da si otroci igrače naredijo sami. Tako so nastale legokocke in njim podobne sestavljanke, s katerimi otroci lahko preživijo ure in ure in ne gredo
4
Špela Troha, 5 let, iz Krškega: »Rada se igram s punčkami, z barbikami, pa legokocke rada sestavljam, tiste za punčke. Najbolj od vsega pa si želim imeti kužata, psa, ta pravega, ki bi ga imela pri babici, ker doma v bloku nimamo prostora zanj«
Matej Bosak, 7 let, iz Brežic: »Najraje se igram z vitezi. S tistimi iz legic. Rad bi imel tudi grad. Tistega velikega, ki so v njem pravi vitezi. Kdaj mi ga pa boste dali? Ko bom velik, bom tudi jaz vitez.«
med tem svojim prezaposlenim in preobremenjenim staršem prav nič na živce. V današnjem času pa lego kocke in ostale »klasične« igrače sicer vse bolj izpodrivajo različne elektronske igrice, ki nekatere otroke zasvojijo kot droga, kar je pravzaprav negativna stran igrač. Zato staršem ne bo odveč nasvet, naj kdaj pa kdaj izključijo računalnik, poskrijejo vse tiste brenčave sega, mega in ne vem kakšne še igrače ter pošljejo otroka ven. Morda bo tam našel prav tisti kamen, palico ali odlomljeno vejo, ki bo v njem zbudila ravno takšno domišljijo kot praotroku v prastoletju. Pa še oči bodo manj trpele.
Anketo smo izvedli med otroki na nedavni prireditvi ob 50-letnici otroškega vrtca v Brežicah. (ES)
Ari Malici, 5 let, iz Brežic: »Jaz se pa še najrajši igram z legokockami. Tudi tukaj sem se vsak dan igral z njimi. To mi je tako lepo, ko jih zlagam. Od drugih igrač bi pa najraje imel Batmana. Ker je tako močan. Ko bom pa velik, bom policaj in bom imel motor in bom lovil lopove.«
>
Lucijan Troha, 4 leta, iz Krškega: »S čim se najraje igram? Veš, s čim? Z legokockami! Sestavljam avtomobile, avione, graščake, konje in kralja že imam, nimam pa gradu in kočije. Za rojstni dan bi rad dobil še to. Rad bi imel še gusarje, gusarsko ladjo, gusarski avion, morske pse in morskega kita. Če ne bi imel legokock, bi pa imel rad robota. Ja, ali pa psa!«
D
Tomaž Drugovič, 7 let, Robert Drugovič in Gašper Satler, stara 4 leta: »Radi se igramo z legokockami, radi zidamo velike hiše, želimo si imeti podmornico in veliko avtomobilčkov, radi se igramo tudi z živalcami. Med drugimi živalcami si želimo doma imeti tudi volkove, radi pa bi postali gusarji ali pa bi imeli vsaj kakšno igračo gusarja doma.«
4
Anja Pepunič, 4 leta, iz Brežic: »Najraje rišem ... hišjke, pa drevesa ... (doJgo premišljanje)... še eno barbiko bi rada pa še hiško za barbiko. Ko bom velika, bom pa tovarišica. Tista v vrtcu.«
Krška vrfs Tel.: 0608/59-059
Novo mesto, Ločna Tel.: 068/21-123
OBpjLAVA_LE^AJN_TROOyiNA
ODKUP, SUŠENJE IN OBDELAVA LESA:
| LETVE VSEH VELIKOSTI, LADIJSKI POD, {
OBLICE, OPAŽ.
IZDELAVA IN MONTAŽA:
UT, OSTREŠIJ, PERGOL,
LESENIH PODOV, STENSKIH,
STROPNIH TER RAZNIH
LESENIH OBLOG
mimmmMmiMMMmmMiv-m
Složni prebivalci Križ so veseli novega asfalta
Predsednik KS Ivan Božičnik in občinski svetnik Dragotin Sotler sta skupaj odprla obnovljeno cesto.
Križe, 7. junija - Krajani te od občinskega središča najbolj oddaljene krajevne skupnosti, ki se kot nek žep zajeda v Kozjansko in v katero po asfaltni cesti, ki vodi iz Brežic, ne moreš priti, ne da bi pri tem zakoračil na ozemlje sosednje, krške občine, so v petek slavili.
Sonce je že zahajalo, ko so se na novem asfaltu ob zvokih harmonike vrteli pari in si tako dajali duška ob veliki zmagi sloge in volje. Za odseka krajevne ceste Križe-Brezina ter Borovina-Grm-Ovinek v skupni dolžini 2.700 metrov so prebivalci Križ, ki na nekaj nad 400 metri nadmorske višine šteje okoli 270 duš, zbrali denar sami. Kar tako, brez samoprispevka. Cesto so začeli za težko pričakovano asfaltno prevleko pripravljati že pred dvema letoma. Veliko prostovoljnega dela so opravili, sedaj ga pa imajo. Asfalt. Še župnik iz Podsrede, priljubljeni Lojze Weingerl, gaje prišel blagoslovit. »Da ne bo kakšne nezgode,« je rekel. V Krizah namreč doslej ni še nihče umrl za posledicami prometne nesreče, prebivalci pa se pohvalijo, da imajo v odročnih Krizah in Pečicah, kjer se ljudje ukvarjajo z živinorejo, vinogradništvom in gozdarstvom, nekaj pa se jih vozi na delo v Krško in Brežice, ta trenutek kar trideset otrok, to pa kaže, da krajema še ne grozi odmiranje kot drugod po hribovskih vaseh.
Otvoritve prenovljene ceste sta se kot predstavnika brežiške občine udeležila tudi svetnik Dragotin Sotler ter tajnik OS, Ferdo Pinterič, ki sta se nato skupaj z ostalimi zbranimi na okrašenih vozovih s traktorsko vprego zapeljala po svežem asfaltu. Pri tem velja omeniti še potrpežljivost in dobro voljo izvajalcev, ki za svoje delo še niso dobili vsega plačila, kajti denarja ni moč zbrati čez noč, krajani pa si po besedah predsednika sveta KS, Ivana Božičnika, obetajo, da jim bo občina kmalu nakazala obljubljenih 35 odstotkov vrednosti asfaltiranja. (ES)_________________________________________________
Kdaj asfalt do vrha
Ramenskega?
Krmelj, junija - »Cesta je okno v svet*, je že stara obrabljena fraza, ki pa seje v polni meri zavemo šele, ko se resnično udejanji. Tako so moledovali prebivalci in lastniki vinogradov in zidanic v zaselku Kamenško, ko so menjali zadnje metre utrjenih bankin na odseku ceste, ki so ga letos uspeli prevleči z asfaltno prevleko.
Pred dobrimi tremi leti so prvič stekla dela na cestnem odseku Hijnce-Kamenško. Uspelo jim je izravnati in nasuti dober kilometer ceste, potem pa so se dela zaustavila. Največja težava je bila neenotnost uporabnikov ceste in razdeljenost cestnega odseka med dve krajevni skupnosti. Po dveh letih, ko je že zima dodobra načela cesto, je postalo jasno, da bo treba zavihati rokave in čim hitreje ukrepati. Krajevna skupnost Krmelj je zagotovila polovico sredstev, potrebnih za uresničitev zastavljenega projekta, ostalo polovico pa so zbrali uporabniki sami. Tako so stekla dela, ki so prešla v končno fazo ravno v dneh pred prvomajskimi prazniki. Skupna vrednost projekta je znašala osem milijonov tolarjev. Vinogradi na Kamenškem, kjer iz leta v leto pridelujejo kakovostnejše vino, kar potrjujejo tudi strokovne ocene, pa kličejo po preplastitvi preostalih tisoč metrov ceste, ki so še ostali do vrha. (Jakob)
W«RiifitT
Trgovsko podjetje, d.o.o.
NUDIMO VAM:
- Gradbeni material        - Elektro material
- Vodovodni material      - Sanitarna keramika
- Centralno ogrevanje     - Program JUB
Cesta bratov Cerjakov 50, 8250 Bre ice Tel./fax: 0608/61-266
Razstava jedi ob kmečkih
običajih in posavsko srečanje
kmetic
Zveza kmetic občine Sevnica vabi na razstavo jedi ob kmečkih običajih in posavsko srečanje kmetic, ki bo v soboto, 22. junija, ob 15. uri v TVD dvorani v Boštanju.
^
&
Konjenišifo in konjereja
V Posavju število konj nenehno ___________narašča___________
Največ rejcev je v brežiški občini - V Dobovi želijo zgraditi kasaško stezo
Potem ko je pred leti konjereja zaradi obdelovanja kmetijskih zemljišč s sodobnimi obdelovalnimi stroji že skoraj povsem izumrla, pa je v zadnjih letih v Posavju znova čutiti porast števila teh plemenitih živali. Njihovi rejci so se združili v društvo s sedežem v Krškem, premorejo pa že nad petsto hladnokrvnih plemenskih kobil pasem norik in posavec. Slednjo so v tem okolju že šteli za izumrlo, toda nekaj posameznikov je v sosednji Hrvaški za razplod kupilo štiri plemenske žrebce te pasme in se za njen obstoj ni več bati.
Veliko dejavnost je čutiti tudi med rejci tekmovalnih toplokrvnih konj, ki so z izgradnjo kasaške steze pri Bregah, ta resda še do danes ni povsem legalizirana, dobili pravo priložnost za tekmovalno udejstvovanje, kar s pridom izkoriščajo. Pa tudi turisti imajo na Mokricah in na turistični kmetiji Zevnik na Čatežu zadosti
priložnosti za ježo. Toda posavski prostor bi lahko premogel več organiziranih rejcev športnih in drugačnih konj, o čemer razmišljajo tudi v Dobovi.
Kot sta povedala Darko Kovačič iz Dobove, donedavni predsednik športne komisije pri edinem posavskem konjeniškem klubu Krško-Posavje ter član strokovnega odbora Kasaške zveze Slovenije, ter rejec Jože Deržič z Malega Obreza, tekmuje za ta klub kar 15 kasačev iz brežiške občine oz. kar 11 iz krajevne skupnosti Dobova. Zaradi neurejenih površin za treniranje, vsakodnevni prevoz na Brege pa je drag in zamuden, želijo v opuščeni dobovski gramoznici urediti 800-metrsko kasaško stezo za trening, s hkratno izgradnjo nogometnega igrišča pa bi tako Dobova dobila večnamenski športni objekt, ki bi bil še kako dobrodošel. Tekmovalci krškega kluba iz KS Dobova, Bizeljsko in Šentlenart -
Kovačičev Rros hiti proti cilju.
Kovačič, Cetin, Deržič, Vašcer, Mars, Krajner, Šepetavc in Urbanč sedaj trenirajo s svojimi kasači v glavnem po poljskih poteh, kar pa ni primerljivo s treningom po utrjeni kasaški pisti. In ker število zanesenjakov, ki gojijo kasaške konje, iz leta v leto narašča, bo slej ko prej potrebno zgraditi pravo tekmovališče tudi
v Dobovi, saj si tamkajšnji prebivalci, v glavnem iz kmečkega okolja, konjeniških prireditev močno želijo in ni dvomiti, da bi se jih v času tekmovanj ob kasaških stezah zbralo vsaj dva tisoč, med tem ko si tekme na Bregah navadno ogleda le nekaj sto gledalcev. (ES)
Razstava krškega Društva kmetic:
Kruh, slovenska vrednota nad
vrednotami
Krško, 7. junija - Društvo kmetic občine Krško je v kulturnem domu odprlo že kar tradicionalno razstavo svojih izdelkov. Velika pridobitev letošnje razstave je njen kulinarični del, ki je verjetno pritegnil tudi dodatno občinstvo. Razstavi na pot sta spregovorila nekaj besed krški župan Siter, ki jo je tudi uradno otvoril, in obrigheimski župan Lauer.
Roland Lauer je v svojem nagovoru priznal, da so članice Društva kmetic v resnici steber sodelovanja med pobratenima občinama, saj s svojimi dobrotami vsako leto popestrijo tudi obreigheimski Killianov sejem, medtem ko je Danilo Siter preko izgnanstva spomnil na
vrednotenje zemlje in potrebo po njenem negovanju, po delu pridnih kmečkih rok.
V imenu Društva kmetic je razstavo predstavila Branka Radej-Koren in seveda je največ besed namenila kruhu, pregovorni vrednoti Slovencev, ki mu je naš človek znal nameniti veliko modrih in lepih besed, ki ga je vselej znal spoštovati in ki ga je bil sposoben tudi pripraviti. Roko na srce: tudi na razstavi v krškem kulturnem domu so kmetice pokazale veliko znanja in spretnosti. Tako pri ročnih izdelkih kot pri različnih vrstah kruha. Med članicami društva smo zbrali nekaj izjav. (Ika)
Nuška Abram, predsednica Društva kmetic Krško: »Gospodinja mora imeti tudi razvedrilo. Za kmetice je takšno javno predstavljanje bolj razvedrilo kot obremenitev, popestritev duhovnega življenja, čeprav ima tudi sicer veliko dolžnosti. Prav je, da tudi drugi vedo, da obstajamo, da smo sposobne nekaj narediti.«
Branka Radej-Koren, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: »Namen razstave je pokazati, kaj seje peklo včasih in kaj se peče danes. Ljudje so že veliko pozabili, vendar je to znanje potrebno ohranjati. Takšno razstavljanje pa vpliva tudi na kmetov trg. Na kmetijski kulinarični razstavi na Ptuju kmetice pridobijo potrdila o kakovosti, da lahko potem svoje izdelke tudi prodajajo.
Boža Krese, upokojenka iz Reštanja:
»Razstavljem svoje ročno izdelane prte. Takšne razstave so življenjskega pomena. Vsaka ženska rada pokaže, kaj zna. S tem mine čas, tako pokaže, da kmečka žena ne počiva, tudi ponoči ne. Je pa ročno delo veselje, ob katerem pozabiš ves trud.«
1 .' ¦'.' .«	.      . i         ..   '¦   '
! ¦ t	*JW*f   »J*
	i?,     a
J	.' ; ;¦ j|
ˇ I	j^
-m.       J	
Nada Kožar, kmetica iz Reštanja: »Včasih smo bile čisto pozabljene, zdaj pa javnost ponovno spoznava življenje kmeta, življenje podeželja.«
Kristina Zupančič, kmetica iz Anovca: »Tudi jaz sodelujem pri aktivu kmetic. Razstavljanje izdelkov je pozitivno. Na tak način smo tudi me nekje zapisane in uveljavljene. Dela je veliko, veliko se žrtvujemo, to pa se mora tudi nekje poznati. Dobro bi bilo, da bi tudi kaj prodale, kar same pridelamo in naredimo.«
^LPO^i
UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3, Btežica TeUFax: 0608 61-629
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA
RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE
Widows 95 upgrade 17.990,00 SIT
Widows 95 35.990,00  SIT
vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA
ki po NOVICAH
ŠPORTNI  PREGLED
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI  FILM
in NOVICE ob 21.30
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in
mladinska  oddaja
MKC TV
vsak dan
ob 19. In 21. uri
NOVICI
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 13. IN 19. JUNIJEM 1996
D
Cz
m
OVEN 21.3.-21.4.
BIK 22.4.-20.5.
\m\

DVOJČKA 21.5.-21.6.
RAK 22.6.-22.7.
Mars je že prešel v znamenje Dvojčkov, kar pomeni, da se vam pričenjajo stvari odpirati. To je precej ugoden položaj za vas, saj boste postali spet bolj odprti in komunikativni. Tudi Sonce je že v Dvojčkih in ugodno vpliva na vaše razpoloženje. To je tudi pravo obdobje za potovanje.
Vtem trenutku v vašem znaku ni nobenega planeta, zato boste kar čutili nekakšno praznino. Edini planet, ki še nekako deluje v zemeljskih znakih in zato podpira tudi vas, je Jupiter, zato doživljate tudi vi spremembe na področjih, ki jim Jupiter vlada: šolstvo, filozofija, dolga potovanja, religije.
Večjo vlogo bosta prevzela Merkur in Mars, ki bosta nekaj časa v vašem znamenju. Prinašata dosti nemira, gibanja po okolici, včasih tudi samo zato, ker doma ne bo kaj delati ali pa bodo okrog vas sitne face. Nova prijateljstva in nova spoznanja. Odličen čas za zaključek izpitov.
Bolj se boste odprli, to pa je edini pogoj za dober odnos z drugimi ljudmi. Kako malo je potrebno: samo odpreti se je treba in biti pošten do sebe. To pomeni, da sebi in drugim ne skušate lagati, temveč ste takšni, kot ste. če imajo drugi reakcije na vas oziroma na vaše besede ali dejanja, je to njihova stvar.
Bolj boste nežni, odprti, bolj prijateljski, tako da se vam obeta nekaj lepih dni, ki jih boste najbrž preživeli doma, s partnerjem. Tudi nervoza bo minila, določene fizične težave pa se bodo poslovile. S partnerjem se boste lažje pogovorili in rešili boste nekaj problemov, povezanih z denarjem.
Postali boste še bolj kritični in pikolovski in na račun tega boste imeli precej težav s svojim partnerjem in z okolico. Malo stvari vam bo ugajalo, niste pa tistega, kar vam ne ugaja, pripravljeni sprejeti kot sveto, kot dobro, če že ne najboljše. Kdor dela pri sebi, bo še hitreje napredoval.
Jupiter v Kozorogu nagaja tudi vam, saj ste se prisiljeni
učiti in osvajati lekcije, ki jih doslej niste uspeli rešiti. Vaš
Q I Q I osnovni način razmišljanja je seveda pogojen z vašo
teh™          vzgojo in ker vaši starši prav gotovo niso bili idealni (takih
24 9 -2310    n')'imate Poslecl'ce Vse ie odvisno od vas.
^_                  Še vedno ste v zelo napetem položaju, zato pazite nase.
^*~~>^ Ko je človek napet, se mu lahko kaj zgodi, ker se ne fJlflSj H more kontrolirati. Gre za to, da smo v normalnem stanju C_^___JF pod nadzorom, ko pa se zgodi kaj nepričakovanega, se ŠKORPIJON znajde naš um v procesu ali v reakciji. Tedaj se počutimo 24.10.-22.11. razbito, čudno, brezvoljno.
®J
LEV 23.7.-23.8.
DEVICA 24.8.-23.9.
m
STRELEC 23.11.-22.12.
9
KOZOROG 23.12.-20.1.
VODNAR 21.1.-19.2.
RIBI 20.2.-20.3.
Še kar naprej ste v situacijah, ki zahtevajo prilagajanje, in včasih je dobro biti tudi tiho, da bi se izognili neprijetnim zadevam. Jupiter je prišel v kvadrat s Saturnom, zato boste priča večjim zastojem v družbenem in ravno tako v zasebnem življenju. Težave v službi.
Slab položaj Merkurja in Marsa glede na Pluton boste občutili tudi vi v obliki napetosti, agresivnosti in nemoči hkrati. Vaš energetski potencial sedaj ni ravno visok, zato so mogoče težave v obliki prehladov pa tudi težav s kostmi in mišicami. Precej neprijetna situacija za vas.
Merkur in Mars pomenita spet uspešno obdobje v vaših odnosih z drugimi. Zelo veliko se boste pogovarjali, radi boste v družbi, še posebno velik uspeh pa bo pri denarju. Zelo boste praktični in izjemno uspešni na področjih učenja in izobraževanja: učili boste druge in se učili od njih.
Imeli boste nekaj problemov, povezanih z odnosom do ljudi in partnerja. Prepiri in poskusi prepričevanja drug drugega bodo neuspešni, saj se ne da nikogar prepričati v nasprotno mišljenje. Da pa se vplivati na druge s pomočjo ljubezni, nežnosti, potrpežljivosti. Bodite sprejemljivi.
BonoBaršek
Teden solidarnosti
Rdeči križ letos praznuje 130-letnico obstoja in tako bodo letos organizirali veliko akcij za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Prva taka akcija je pravkar stekla. Pod imenom »Nikoli sami« naj bi vsaka Slovenka in Slovenec prispeval vsaj 200 tolarjev, vsako podjetje pa najmanj 5.000 tolarjev.
V tednu solidarnosti, to je v dneh od 3. do 16. junija, bo vsako gospodinjstvo oz. podjetje prejelo prošnjo z položnico. Sredstva se bodo zbirala na enotnem računu Rdečega križa Slovenije ter se nato razporejala v 58 območnih organizacij RK. Izvedli so tudi javno anketo o upravičencih do pomoči in koliko ljudi je pripravljenih pomagati
drugim. Po mnenju vprašanih bi bilo v prihodnje potrebno dati večji poudarek bolnim, invalidom in ostarelim (81,7 %), materialno pomoč revnim (76,0 %) in pomoč proti zasvojenosti vseh vrst (75,2 %). Kar pa se tiče pripravljenosti ljudi za pomoč drugim, so rezultati presenetljivo dobri. Razpoznavno je tudi, da so ljudje bolj pripravljeni sodelovati pri konkretnih, javno obveščenih akcijah kot pri podpori dejavnosti Rdečega križa nasploh.
Vidno je da Slovenci le nismo tako zadržani ljudje in da pomagamo tistim, ki pomoč potrebujejo. Kdo ve, morda bomo v prihodnje na vrsti za prejemanje pomoči Ml. (muca)
PA SE SLIŠI
Ondanje Občina Krško Valvasorjevi knjižnici podarila Trubarjevo Hišno postilo (mimogrede: tik pred dnem Trubarjevega rojstva), knjižnica pa je ob tej priložnosti priredila manjšo slovesnost, na katero so povabili Jerco Mrzel. Vso reč so izpeljali kar zunaj pred knjižnično stavbo. Kaj bi še lepšega kot lep poletni popoldan preživeti zunaj ob Jerci Mrzel? Celo malčki, ki so se podili po parku, so prišli poslušat. Tako se vzgaja za konzumiranje kulture!
Jerca Mrzel je svoj nastop začela s Kajuhom - Samo milijon nas je - in povedala tudi, da pripravlja njegov material za kaseto. Ker to ni čisto v duhu časa, je pojasnila, da je tudi Kocbeka pela takrat, ko to ni bilo najbolj zaželeno... Toliko o pokončnosti.
Razstavo kulinarike in ročnih del, ki so jo ondan priredile krške kmetice, so si ogledali tudi gostje iz Obrigheima. Tamošnji župan Lauer je zbranim na otvoritvi namenil nekaj besed, dobro voljo pa je še podkrepil z željo, da bi bil miška in bi si ponoči lahko razstavo »pobliže ogledal«. Menil je, da bi bila noč nepozabna.
Obrigheimski župan je tudi dokazal, da so krške kmetice pri njih že institucija- še pred uradnim razpošiljanjem vabil za Killianov sejem jih je obvezal, naj pridejo. Tako se je ponovno potrdilo, da so stalnica predstavljanja krške občine v tujini.
Kulinarična razstava je bila tudi velik žur za najmlajše otroke, ki so jih morali starši in babice in dedeji kar vleči stran od razstavljenih dobrot. Še sreča, da so gostiteljice kmalu zatem postregle s slastnim pecivom, da so se obiskovalci, tudi malo večji, vsaj malo potolažili.
Kostanjeviški osmošolci so si priredili valeto, ki sojo več kot odlično organizirali. Natisniti so dali tudi lična vabila, ki pa so žal šla v javnost v »cenzurirani« obliki, ker »višja instanca« na njih ni dovolila objaviti pokroviteljev, češ da lista ni popolna in da bodo imena institucij, ki so pomagala šolarjem pri prireditvi, raje prebrali. Žal pa je tudi tako prišlo do lapsusa in vsi sponzorji le niso bili omenjeni. V ekonomiji pač ni smiselno razpravljati o nemarnostih ali namernostih ...
Kostanjevičani so znani tudi po tem, da (vsaj domačih, lokalnih) medijev ne cenijo ravno pretirano. Če se potem nadvse optimistično odpraviš na kako prireditev, na katero te pravzaprav niti niso povabili, in skušaš človeku napraviti uslugo, jo tudi vzame za tako: za uslugo, za katero ne bi bilo treba niti reči hvala, kaj šele primerno sodelovati. Panič!                 ^^^^   ^^^^
_________________............._____1           ..   .-              ,    :.  .   :.;*.;...        V   ... ¦   :
PETAK, 7.6.
2 OBlETNICft DISCOTEKE
Daje glas dela brežiških občinskih svetnikov, ki zahtevajo zaščito slovenščine v javni rabi, upravičen, priča tudi vsebina lepaka, ki »dvojezično« vabi na prireditev v dobovski diskoteki. Če je izdelek namenjen sosedom Hrvatom, ki so sicer pogostoma večinski gosti »paradiža«, je težko verjeti, da ti od slovenščine, v kateri je lepak sicer napisan, razumejo vse razen besede petek. Ta se od hrvaškega naziva za peti dan v tednu ne razlikuje toliko, da bi se bilo bati, da bodo gostje z onkraj Sotle na petkovo zabavo v Paradiso prišli denimo v nedeljo.
Človek in stroj že desetletja živita v tesnem sožitju. Pri krški podružnici Nove Ljubljanske banke se trudijo, da bi to sožitje postalo karseda tesno. Ko smo takole opazovali uporabnike bančnega
avtomata v bližini krškega Matije Gubca, ko se sklanjajo nadenj, je bilo videti, kot da ga šepetaje prosijo, naj jim da več, kot pa so se z njim s pomočjo gumbov na komandni plošči dogovorili. Pa ni bilo tako. Ko smo tudi sami stopili zraven, smo namreč takoj dobili odgovor, za kaj gre. Zaradi močne svetlobe, ki udarja na zaslon avtomata, so postala strojeva sporočila povsem nevidna in le, če si naslonil oko na njegovo stekleno ploščo ter zakril sonce še z rokami, se je dalo za silo razbrati, kje je treba pritisniti, da dobiš ven recimo dva tisočaka.
'Avtošola Golf vas zanesljivo nauči hitre vožnje!« smo slišali minulo sredo na valovih posavskega radia. Kje ima ta avtošola dirkalno stezo in ali je treba dirkalnike pripeljati s seboj, so pozabili povedati.
Da imajo v Kostanjevici jamo, opozarjajo goste ob vhodu v to mesto na Krki velike reklamne table. Toda v Kostanjevici nimajo samo ene jame. Imajo jih več. Imajo jih pravzaprav zelo veliko. Vsa cesta, ki vozi skozi mestece, je kar na gosto posuta z njimi. Table pred vhodom pa so zato, da vozniki ne bodo mogli reči, da niso bili opozorjeni!
Kaj mislite, ali konjem tobačni dim tudi škoduje? Poznate oni bradati vic: »Ti, ali tvoji konji kadijo?« »Ne nori no! Kdaj si pa že videl konja kaditi?« »Pa si prepričan, da tvoji konji le ne kadijo?« »Ne me zezat! M-o-j-i k-o-n-j-i N-E K-A-D-l-J-O!!!« »Potem ti pa menda v hlevu gori
Sehr geehrte Floristen und Hobevgaertner! Tako se začenja reklamno sporočilo, s katerim spredaj imenovanim ljubiteljem ponuja svoje blago (cvetje, lončnice, okoreninjene potaknjence...) mariborsko podjetje, z lepim slovenskim imenom »FlovversTrading«. Pisemce je dobil eden izmed krških cvetličarjev in je bil nad njegovo poudarjeno slovenskostjo tako navdušen, da nam ga je odstopil v nadaljnjo uporabo. Skratka: Sehr geehrte Floristen! Ce vas zanima pisemce, si ga lahko ogledate v uredništvu Našega glasa, ce pa vas zanima njegov pošiljatelj, pokličite Flovvers Trading, Trgovina in Zastopanje, Marko Golob, s. p. (direktor), na Kuzmicevi 12 v Mariboru. Na nas je naredil najglobji vtis evropeizirani pristop h kmetavzarskim slovenskim črkam c,z in s.
Na naših cestah srečujemo vse več novopečenih šoferjev romskega porekla, ki najverjetneje niso lastniki vozniškega izpita in njihovo plehovje na štirih kolesih nima ustrezne dokumentacije za varno vožnjo po cesti. Pa to nikomur mar. Jih je vse več na cestah, ker jim policaji, namesto da bi jih preverjali, le žugajo s prstom iz svojih avtomobilov. Čig'ni pa kr po gasu v nove avtomobilistične avanture in v spoznavanje svojih šoferskih zmožnosti. Nekje jim je treba dati veselja, ko pa v občini ne morejo rešiti romskega vprašanja.
Takole s travo zaraščena samevata znaka na Gorjanski cesti v Kostanjevici. Tudi če bi se bolj jasno videlo, da gre za vdrto cesto, to nikomur nič ne pomaga, saj se ni kam umakniti. Če se tam srečata dva avtomobila, eden pač počaka; ko pa pride avtobus (ki, mimogrede, tu kar dosti vozi), pa potniki samo čakajo, da bodo s cesto vred zgrmeli v dolino ... Skupina krajanov je že pred časom na krško občino vložila prošnjo, da bi se ta del ceste popravil, pa še niti odgovora niso dobili...
Še vedno brez naslova
ponedeljek, 27.5.
Iz pisarne Stojana Auerja mi sporočijo, da koncert EAST 17 odpade zaradi bolezni v ansamblu; kako izlizana fraza. Tisti trenutek vem, da je zopet nekdo nekoga nategnil. Takoj spremenim mnenje, ko mi povedo, da je koncert preložen na naslednji teden.
torek, 28.5.
Tu in tam, vendar vseeno konstantno, me pikajo, da je svinčnik za pisat in ne za v nos. Zelo nesrečno se počutim, saj nisem vedel v čem je »point«. Ko
sem prelistaval Anteno, mi je bilo vse jasno, razen tega, kje so dobili fotografije.
petek, 31.5.
Odkar sem slišal za Masima Savica, vem oz. se govori, da sicer ni slab pevec, da pa hitov ... Ima pa zelo prefinjen okus za oblačenje in je najlepše oblečeni pevec v vesolju. Mnogi pravijo, da ima več obiskovalcev zaradi garderobe kat zaradi komadov. Po tem, kar sem lahko videl v Pacifiku, je morda celo res.
sobota, 1.6.
Ne glede na to, da morjL ni kraj, ki bi me ne vem kako navduševal, sem ga danes sprejel z odprtimi rokami. Še bolj so ga bile vesele moje tri spremljevalke. Ja, kar tri sem si
privoščil in po dolgem času sem se počutil blažen med ženami. Cilj naše poti v Portorož je bil ogled navtičnega sejma. Ogled je bil kratek in jasen, kar nikakor ne pomeni, da je bil kvaliteten. Lažem, bil je kvaliteten, vendar mi smrtniki nismo videli veliko, saj bi za ogled notranjosti katere od bajnih jaht ali celo za vožnjo z njo potreboval posebno vabilo razstavljalca, česar seveda mi nismo imeli.
Včasih v takšnih primerih spuščajo na lepoto, vendar puncam tega nisem povedal, saj bi potem po sejmu hodil sam.
nedelja, 2.6.
Pravijo, da je danes bil lep in predvsem vroč dan. Glede na to, da sem ga preživel med štirimi zidovi, vam tega ne morem
potrdit. V mraku sem le pogledal iz stanovanja in se s kolesom (še ga znam vozit) odpravil do »zverin«, ki pri gimnaziji redno nabijajo street hockev. Zverine so primer, ki si zasluži poseben prostor in ga bo tudi dobil v eni od naslednjih številk.
četrtek, 6.6.
POP TV je še vedno za večino Posavcev (vsi pač nimamo kabelske) relativna neznanka. Iz takšne izhodiščne situacije je obisk v hiši POP TV še toliko bolj pomemben. Sicer pa kaj dosti nisem videl, ker je večina stvari očem skrita, vprašal pa tudi nisem nič. Tako bi izpostavil tri stvari; vratarja, ki škili, avtomat za pijačo v recepciji in direkten izhod na teraso iz pisarne. EDI
Brežiški pevci gostovali na avstrijskem Koroškem
Brežice. 1. junija - V Železni Kapli na avstrijskem Koroškem so se že štiriindvajsetič srečali pevci pobratenih pevskih zborov iz tržaškega Proseka - Kontovela, Železne Kaple in Brežic. Tradicionalno srečanje je kot vedno doslej minilo v izredno prijetnem vzdušju, na koncertnem nastopu pa so zbori ob lastnih točkah nastopili tudi združeno ter z dobrim petjem navdušili zbrano občinstvo naših rojakov z onkraj meje. Z brežiškim mešanim pevskim zborom, ki ga vodita zakonca Elizabeta in Dragutin Križanič, sta na Koroško potovala tudi podžupanja Darinka Cvetko-Šegota in predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Ernest Ferk. (ES)
Bivši učenci navdušili
Brežice, 5. junija - Na šesti prireditvi v sklopu proslav ob 50-letnici brežiške glasbene šole so se preteklo sredo s koncertom v slavnostni grajski dvorani v Brežicah predstavili nekdanji učenci te šole. Kljub odsotnosti dveh napovedanih izvajalk*je osmerica nastopajočih solistov zbrane naravnost navdušila. Najvilčji aplavz sta pa so doživeli obe flavtistki, Vanja Ivankovič in Andreja Zlatic, ter harmonikar Danijel Ivša, ki je iz svojega instrumenta izvabil prav nenavadne zvoke. Tudi ostali nastopajoči so pokazali zavidljivo raven obvladovanja intrumentov in glasu ter tako več kot potrdili upravičenost obstoja in delovanja glasbene ustanove v mestu. (ES)
Koncert Junior classic
orchestra
Kostanjevica na Krki, 3. junija - Dvorišče kostanjeviškega gradu se je spet izkazalo za izjemno primeren akustičen prostor, kjer ni potrebno imeti ozvočenja, da bi glasba dobro zvenela. To se je ponovno izkazalo ob gostovanju mladinske godalne zasedbe iz nemškega mesta Regensburg, ki je v sklopu kulturnih prireditev ob prazniku občine Krško odigrala ogromnokrat slišani repertoar resne glasbe. Pa nežni-zvok godal vedno znova ugaja srcu in duši in se ga zlahka ne naveličaš. Tako je tudi tisti večer koncert obiskalo nekaj manj kot sto duš, ki so prisluhnile skladbam G.F. Haendla, Haralda Genzmerja, J.S. Bacha, po odmoru pa so obogateni še s tremi flavtami odigrali dela Francoisa Auberja, Jeana Sibeliusa in Luigija Boccherinija. (Mr. Jožo)
		L i ¦ *     m        * 3 ¦    i
*» **?]L?¦		'gk
(%        ¦ ^fR-Bi		tr "
Po končanem koncertu se je krški župan Danilo Si ter nastopajočim zahvalil za nastop in jim podaril cedejke krškega simfoničnega orkestra.
50 let brežiške glasbene šole
Postati želijo šola vseh otrok
Brežice, 12. junija - S sinočnjim svečanim koncertom so v grajski slavnostni dvorani delavci Glasbene šole Brežice zaključili niz spomladanskih nastopov sedanjih in nekdanjih učencev te ustanove, ki letos slavi 50 let delovanja.
Pred številnimi povabljenimi gosti in ostalim občinstvom so se v osemnajstih glasbenih točkah zvrstili mladi harmonikarji, pianisti, kitaristi, pevci, flavtistke in drugi, vsi pa so z zares kakovostnimi nastopi dobro ogreli dlani prisotnih.
Pobudo za ustanovitev glasbene šole je dal leta 1946 takratni ravnatelj brežiške gimnazije, prof. France Demšar, ki jo je na začetku tudi vodil, za njim pa so se kot ravnatelji zvrstili Branko Rueh, Franc Baškovič, Elizabeta de Gleria, Branka Kaplan, Darko Kaplan in Dragutin Križanič, ki je prepričan, da mora brežiška šola postati šola vseh otrok. Že sedaj se radi primerjajo z občinskimi osnovnimi šolami, saj po številu učencev zasedajo drugo mesto, čeprav je vpis povsem stvar volje otrok in njihovih staršev.
»Naša šola ima prav gotovo pomembno mesto v izobraževanju in kulturi te občine. Prav zanimiv je vpliv glasbe na otroke. Pri nas ni delinkventnega obnašanja, ni pisanja po zidovih. Naši profesorji nenehno vztrajajo pri vzgoji lepote misli in izražanja otrok. V prihodnje pričakujemo še večji razmah dejavnosti naše glasbene šole, še zlasti, če nam bo uspelo pridobiti prepotrebne prostore sedanje trgovske šole. Šolsko ministrstvo smo že zaprosili, da nam dovoli odpreti še nekatere nove oddelke,« je povedal ravnatelj Dragutin Križanič. (ES)
Literarni večer z Jerco Mrzel
Krško, 4. junija - V počastitev občinskega praznika in nekaj dni pred Trubarjevim rojstnim dnem je v lepem vzdušju pred Valvasorjevo knjižnico potekal literarni večer, na katerem je Jerca Mrzel na svoj zanimiv način interpretirala dela iz slovenske poezije, ki jih združuje pod naslovom »Pot mojih ljudi«. Tako smo ob spremljavi na kitaro ali zgolj recitatorsko v bogatem programu lahko prisluhnili          Kajuhu,
Kocbeku, Fritzu, Cankarju ... Ob tej priložnosti je tudi župan občine Krško knjižnici podelil faksimile Trubarjeve Hišne postile, prevod, ki je nastajal v zadnjih dneh Trubar-jevega življenja. (Nena)
Prof. dr. Mitja Bartenjev:
»Medicina je in ni elitni študij«
ffr
Revija najmlajših in srednjih harlekink
Najmlajše in srednje plesalke plesne skupine Harlekin prirejajo ob koncu šolskega leta revijo, na kateri se bodo predstavile s svojim letošnjim programom. Revija bo v soboto, 15. junija, ob 21. uri na šolskem igrišču v Kostanjevici. V primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici. Vabljenit
Pafrimrgaiant
DARKO VUČAJNIK MALI OBREZ 27 00B0VA
tel.: 00386/608 67-061 (SLO)
tel.: 00385/41 795-714 (HR)
-IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KLJUK
-IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KLJUK ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV
-IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE
-POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE
-PRANJE IN PESKANJE
ATEST: 26118694
Na vsakoletnem srečanju krških zdravnikov, kamor povabijo tudi »domačine* od drugod, smo poklepetali z dr. Mitjo Bartenjevim, ki je nekaj časa preživel tudi v Leskovcu. Dr. Bartenjev je redni profesor na medicinski fakulteti, predstojnik katedre za otroško in mladinsko zobozdravstvo in direktor                ljubljanske
stomatološke klinike, pretekla dva mandata pa je bil tudi dekan medicinske fakultete.
O vprašanju elitnosti študija medicine je menil: »O elitnosti se ne moremo pogovarjati. Vsak študij je na svoj način eliten. Res pa je, da od študenta medicine zahtevamo specifične vrednote, ki jih potrebuje za opravljanje svojega poklica; občutek za vestnost in samoodpovedovanje, saj ima opraviti z največjo vrednoto -človeškim življenjem. Od študenta zahtevamo etične in moralne kvalitete, torej študij na nek način vendarle je eliten.
Ali je šest let študija preveč ali premalo: dolžina človeškega življenja je omejena; če nekdo študira šest let, tudi več, medicino, nato opravlja še dve leti sekundarija in tri leta specializacije, je to hudo dolgo, glede na človeško življenje celo predolgo. Glede na to pa, da znanje hitro zastareva in da ga mora človek v času dodiplomskega                    in
podiplomskega študija uresničiti, je šest let primerna doba. Glede
na specifičnost znanja, na primer v biokemiji, je to popolnoma primerna dolžina, treba pa se je še naprej izobraževati. Da se ta čas pri plačah ne kaže, je etični in moralni problem. Večji dohodek bi bil primeren že samo zato, ker je študij tako dolg.
Pot do zdravnikove samostojnosti je dolga, posameznikov vložek pa velik, zato se za ta poklic odločajo ljudje z visokimi normami. Kljub vsemu je za ta študij veliko zanimanje. To kaže, da mladina pri nas ne gleda toliko na ekonomske dobrine.
Feminizacija v tem poklicu zanesljivo je, posebno na stomatologiji je dve tretjini deklet, ne bi pa si lastil presojati, ali je to pozitivno ali ne. Nekatera področja so za ženske manj primerna, ne samo v medicini, pač zaradi njihovih bioloških značilnosti.
Povedati velja tudi to, da je naša medicina dokaj visoko, na svetovni ravni, čeprav bi se dalo še marsikaj izboljšati.« (nic)
^LPO^i
UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3, Brojico Tel J?iu. 0608 61-629
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
VVindovvs 95
Windows 3.1 X
MS Office 95
MS Office
NAGRADNA KRIŽANKA
DANCING CLUBA FLAMINGO
Sponzor tokratne križanke je Dancing club Flamingo, ki ga je moč najti v krškem hotelu Sremič. Podjetnik Janko Hausman z Bleda, ki se ukvarja z gostinstvom že 26 let, je v prenovo nočnega bara hotela Sremič vložil 200 tisoč nemških mark. Tako je Krško po več letih dobilo pravo nočno zabavišče -Dancing club Flamingo. Nočno življenje se vrača v Krško, cene pa so vsaj za zdaj najnižje med tovrstnimi lokali v Sloveniji. Prenovljeni prostori lahko sprejmejo do 120 obiskovalcev, ki lahko vsak večer med dvaindvajseto in četrto uro zjutraj uživajo v dobri zimzeleni glasbi ter artističnem programu prikupnih plesalk, redno pa bodo tu gostovala tudi znana pevska imena iz Slovenije in Hrvaške. Prepričani smo, da boste z izbranimi pijačami in hladnim prigrizkom vrhunsko postreženi, saj Vam bo postregel najboljši natakar v državi - Marjan Bogovčič.
Nagrade za reševalce: 1. šampanjec v Dancing clubu Flamingo; 2. buteljka vina v Dancing clubu Flamingo; 3. videokaseta; 4. in 5. zgoščenka. Rešitev pošljite najkasneje do sobote, 22. junija 1996, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23,8270 Krško, s pripisom »Križanka Flamingo«. Rešitev križanke iz dvaindvajsete številke - Geslo: DANCING CLUB FLAMINGO. Po vodoravnih vrstah: BA, RAE, DANCING, CLUB, GO, ES, MOI, FIT, HALS, KATALIN, ETAT, ANODA.IRMA, KERAMIKA, MAS,
TS, MIG, GROGA, ETE, NM, LOREN, JEN, GARAMOND, ANA.ONANISTI.
Žreb je nagrade razdelil takole: 1. Ivanka MAKSL, Resljeva 11, Kostanjevica na Krki
(šampanjec v Dancing clubu Ramingo); 2. Sead BEŠLAGIČ, Bohoričeva 15, Krško (buteljka vina v Dancing clubu Flamingo); 3. Alojz ANDROJNA, Pot na Zajčjo    goro    9,    Sevnica
(videokaseta); 4. Albina MEDJA, Sp. Gorje 125, Gorje (zgoščenka); 5. Claudia OŠTIR, Aškerčeva 8 a, Brežice (zgoščenka).
Hotel Sremič Krško
Vsak večer erotični program
SESTAVIL BOJAN MACUR
TISTI,
KI SO
OPTIRALI
GRŠKA
BOG. RO-
DOVTT-
NOSTI
DRŽAVNI BUDŽET
AKORDI NA PRVI STOPNJI LESTVIC
IME
VEČ
ŠPART.
KRALJEV
NIKOLAJ RIMSKI
PRIST. V GANI
MEDMAR.
MONETAR.
SKLAD
KONEC GESLA
IZ SLIKE
M
TUJE
MOŠKO
IME
O
N
TUKAJ
KAREL FTAČNIK
VINKO VASLE
UTA
SKLADAT. (ScMn)
ŽELA-
T1NA
IZ ALG
RAJKO VEBER
DEL DNEVA
OTOK V PUŠČAVI
SREBRO
NAŠ GLAS
UČINEK. USPEH
UM,
RAZUM
(lat)
ELEKTRIN BRAT
HIMALAJSKA KOZA
IZOTOP
TORIJA
15.ln 22.
ČRKA
TGD~ GRUDEN
VIR Žl VUENJA
NADALJ. GESLA IZ SLIKE
NAPEV
EGIPT.
KRALJ
RUSKI FIZIK
POT V SNEGU
AMER. PEVEC (Jones)
JUDOVSKI KRALJ
MATERI-JAL ZA POKRIV. STREH
ZORAN AVČIN
PREČIŠČ BOMBA?
OCET
EKVADOR. PISATELJ (Jage|
SREDIŠČE VRTENJA
GRŠKI
BOG MO
DROSTI
SPELE-OLOG
MAKAR-SKA
ZNATI JE TREBA
Gerjevičeve fotografije v Plete rs ni ko vi domačiji
Pišece, 7. junija - Podžupan občine Brežice, Tone Zorko, je v kletnih prostorih Pleteršnikove domačije odprl razstavo fotografij Oskarja Gerjeviča, ki je tokrat pokazal motive Brežic pozimi, brežiškega gradu, rož in portrete. Po pozdravnemu govoru Marjance Ogorevc, predsednice odbora Maksa Pleteršnika, je ravnatelj domače osnovne šole Pišece, Martin Dušic, predstavil fotografa, kulturni program pa so pripravili šolarji. Odbor Maksa Pleteršnika je fotografu ob njegovi sedmi samostojni razstavi podelil priznanje, umetnik pa je podaril eno svojo sliko društvu, ker so mu omogočili razstavo, eno pa osebno Marjanci Ogorevc za pomoč, zahvalil pa se je tudi svoji nečakinji Renati Yuill, ki je dala izdelati slike v Chichagu. (B.Š.)
Gaudeamus igitur
Flisek, Nene Bedek in Nade Vodušek zbralo 24 mladih ustvarjalcev. Ker je bil Štoviček priznan medaljer, je bila tema srečanja medaljerstvo. Učenci in učenke so se spoprijeli z obdelavo mavca v tehniki plitvi relief. Eni so ustvarjali portrete, drugi živali, drevesa
Krško, spomladi - Končali so pouk in pripravljajo se na maturo. čana jih življenje z vsemi lepimi in grdimi obrazi, ki jih lahko pokaže človeku. Za kratek čas so odložili skrbi, tremo, učenje in vso navlako, ob zvokih trobente in bobna so zakorakali skozi Krško in na koncu poti svojim naslednikom iz tretjega razreda Tehnične srednje šole predali ključ. Vse drugo, kar so oni že pogruntali, bodo njihovi nasledniki tako še ugotovili sami, ko bodo oni predajali ključ svojim naslednikom. (Ika)
Likovni tabor sevniških šolarjev
Sevnica, 4. junija - Ob 100-letnici rojstva medaljerja Vladimirja Štovička je ZKO Sevnica organizirala likovni tabor za učence osnovnih šol iz vse občine. V grajskem parku se je pod vodstvom akademskega slikarja prof. Alojza Konca in likovnih pedagogov Janje
in druge motive iz narave. Njihova dela bodo konec meseca razstavljena v galeriji sevniškega gradu. Mentorji in ostali, ki so si ogledali izdelke, so bili nad ustvarjalnostjo mladih prijetno presenečeni. (Pavel)
Krški gluhi pobirajo vsakršne zmage
Celje, 8. junija - Celjsko društvo gluhih in naglušnih je v soboto v svojih prostorih priredilo kviz iz teoretičnega in praktičnega znanja prve pomoči ter poznavanja bontona, ki so se ga udeležili tekmovalci iz vse Slovenije. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani DGN Posavja Marija Kuhar, Anica Ivančič in Jože Mirt, ki so zasedli prvo mesto pred obema celjskima ekipama in velenjsko postavo in tako dokazali, da se člani maloštevilnega posavskega društva ne izkazujejo le v športnih panogah, (nic)
S ev niš ki zgodovinarji »srebrni«
Pretekli teden je v Novi Gorici potekalo 27. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine na temo »Priseljenci med nami«. Srečanja se je udeležilo več kot 60 šol iz vse Slovenije. Vsako sta zastopala po dva predstavnika in mentor. Z naše šole so to bile Saša Božič, 8. a, in Katarina Pinoza, 7. e, ter mentorica Vesna Butkovič. Predstavljene naloge je ocenila Komisija za delo zgodovinskih krožkov. Sevničani smo dobili srebrno priznanje. Šli smo tudi na ekskurzijo v frančiškanski samostan v Kostanjevico, kjer smo si ogledali grobnico Bourbonov ter knjižnico s približno 1.200 knjigami, še iz obdobja teh grofov. Želimo se zahvaliti tudi organizatorjem, ker je bilo srečanje res lepo, prisrčno. (Janja Požun in Edita Gane, 6. d, nov. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica)
Republiški zavod za zaposlovanje
Prosta delovna mesta
(s pogoji za zasedbo)
Občina Brežice
Kuhinjska pomočnica; dol. čas 12 mes.; do 3.7.96; OŠ Artiče, Artiče 39.
Strojni mehanik - strojnik; nedol. čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: voz. izpit B kategorije, delo na terenu, invalidnost ni dopustna, poskusno delo 2 mes.; do 16.6.96; Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, Cesta prvih borcev 9, Brežice.
Prodajalec rezervnih delov in pnevmatik; dol. čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 16.6.96; ITG avtohiša d.o.o, Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice.
Natakar; dol. čas 6 mes.; do 21.6.96; Peteline Bernarda -Pizzeria Santa Lucija, Borštnikova ul. 10, Brežice.
delovnih izkušenj; do 14.6.96; SKB banka d.d. Ljubljana, poslovna enota Ljubljana, agencija Brežice, Cesta prvih borcev 33, Brežice.
Učitelj
Učitelj razrednega pouka; nedol.
čas; 12 mes. delovnih izkušenj;
družinsko stanovanje; do 18.6.96;
OŠ Artiče, Artiče 39; št. del. mest:
2.
Predmetni učitelj glasbene vzgoje; nedol. čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 18.6.96; OŠ Artiče, Artiče 39.
Diplomirani bibliotekar ali višji knjižničar; dol. čas 12. mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; do 21.6.96; Knjižnica Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 12, Brežice.
Občina Krško
Ekonomski tehnik - referent
blagajnik v PE Krško AG-     Delavec brez poklica
Brežice;do\. čas 6 mes.; 12 mes.     Delavec vcementninarstvu;dol.
čas 7 mes.; ostali pogoji; vsa dela in naloge v cementninarstvu; do 15.6.96; Kerin Kari -cementninarstvo, Podbočje 10, Podbočje; št. del. mest: 2.
//. pomočnik previjalca PS 3; dol. čas3 mes.; družinsko stanovanje; ostali pogoji: možnost priučitve, izpit za dvigalo (mogoče ga je opraviti po nastopu dela); do 13.6.96; Videm papir, proizvodnja papirja Krško d.o.o., Tovarniška 18, Krško.
Pomočnik upravljalca naprav deponije premoga; dol. čas 3 mes.; 1 mes. delovnih izkušenj; do 13.6.96; Videm papir, proizvodnja papirja Krško d.o.o., Tovarniška 18, Krško.
Vlaganje lesa v brusilnike; dol. čas 4 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: končana osnovna šola, priučitev; do 16.6.96; Videm papir, proizvodnja papirja Krško d.o.o., Tovarniška 18, Krško.
Elektrikar - instalater - monter -pripravnik; nedol. čas; ostali pogoji: voz. izpit B kategorije; poskusno delo 3 mes.; do 14.6.96; Eden Krško, Cesta 4. julija 62, Krško.
Natakar; dol. čas 6 mes.; ostali pogoji: natakar pripravnik; do
29.6.96; Pohle Ljudmila - Gostilna, Cesta na ribnik 39, Brestanica.
Višji    upravni    delavec    -
pripravnik; dol. čas 9 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14.6.96; Upravna enota Krško, CKŽ 14, Krško.
Dipl. ekonomist-pripravnik; dot. čas 12 mes; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14.6.96; Upravna enota Krško, CKŽ 14, Krško.
Dipl. pravnik - pripravnik; dol. čas 12 mes.; do 14.6.96; Upravna enota Krško, CKŽ 14, Krško.
Občina Sevnica
Progovni manipulant - progar; dol. čas 6 mes.; skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 6.7.96; ostali pogoji: končana osnovna šola, zdravstvena sposobnost; do 14.6.96; Slovenske železnice Ljubljana, sekcija za vzdrž. prog N.M., nadzorništvo Tržišče, Tržišče, Sevnica.
Natakarski pomočnik natakarica; dol. čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 6.7.96; Rušiti Devdet -Cocktail bar in igralni avtomati, Glavni trg 40, Sevnica.
Spominska svečanost ob
55-letnici usmrtitve prvih
krških borcev
Krajevna skupnost Krško in Krajevna organizacija ZB NOV Krško prirejata v petek, 14. junija, ob 19.30 pri spomeniku prvih krških borcev ob OŠ Jurija Dalmatina Krško spominsko svečanost ob 55-letnici. V programu bodo sodelovali Pihalni orkester Videm in učenci OŠ Jurija Dalmatina, slavnostni govornik pa bo J. Zupančič, predsednik občinskega odbora ZB NOV krško. Vabljeni!
Konjeniške igre Hija-ho
Kostanjevica, 8. junija - Na Dobah pri Kostanjevici so priredili prve konjeniške igre pod imenom Hija-ho, ki naj bi združile okoliške lastnike konj k družabni in turistični aktivnosti. »Konjeniki« so tekmovali v dveh disciplinah: v spretnostni vožnji z zapravljivčki je zmagal Mirko Zalokar iz Kalce Nakla, v spretnostnem jahanju med ovirami pa je bila najboljša domačinka Andreja Švalj iz Globočic. Zmagovalca sta prejela praktične nagrade, ki jih je pomagala zbrati tudi Občina Krško, po tekmovanju pa sta zbrane zabavala Toni & Keč. Naslednje konjeniške igre bodo predvidoma v začetku septembra. (Lea)
(fr
Pohod na Grmado
Planinsko društvo Videm Krško organizira v nedeljo, 16. junija 1996, pohod na Grmado, s katerim bodo počastili krajevni praznik KS Krško in se spomnili 55-letnice usmrtitve prvih krških borcev. Zbor je ob 9. uri na ribniku v Resi. Na vrhu bo igral 40 X band. Ljubitelji prijetne hoje, vabljeni!
^
Zdolani zmagali na gasilskem tekmovanju
S
Na občinskem tekmovanju pionirskih gasilskih desetin je v skupini B zmagala tekmovalna desetina z Zdol. Desetino so sestavljali: Katja Šoba, Matija Šoba, Primož Rozman, Branko Zupančič, Matej in Marko Pleterski, Anton in Boris Knez, Boštjan Robek in Bojan Kunej. Ekipo je vodil Marjan Molan, gasilski častnik I. stopnje. (Branko Šoba)
Železnica Brestanica-Senovo kmalu le še spomin
Senovo, junija - V program zapiranja Rudnika Senovo je vključena tudi demontaža ozkotirne železnice Brestanica-Senovo. Projekt bo zopet zahteval večji poseg v naravo, saj so si zemljišča ob tirih prilastili nekateri krajani, ki so na njih zgradili hiše, ob njih pa vrtove, čeprav je bila zemlja rudniška last. Težave pa ne bodo samo s tem, temveč je določene pogoje ob demcgtaži postavilo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki je najprej želelo, da bi nekatere dele železnice shranili v spominski muzej v Celju. Vendar so v muzeju naleteli na odpor, ki se seveda nanaša na finančno stran projekta. Tako bo rudnik do demontaže poskrbel le za varnost naprav, da ne bodo ogrožena življenja ljudi, ki bivajo ob njih ali pa so kakor koli z železnico povezani. (ksenija)
v
Se en kontejner
Slovenska vas, junija - Slovenska vas je dobila še en kontejner za smeti, in ta je postavljen v zaselku Zidanice, ki pa so od središča vasi precej oddaljene, saj je Slovenska vas dolga skoraj štiri kilometre. Upajmo, da bo zdaj smetje romalo v kontejner in ne več v lepo rečico Bregano. (B. Zore)
O ribah
Artiče, 4. junija - V torek smo imeli 7. razredi naravoslovni dan. TeVia so bile ribe. Prvo uro smo se razdelili v štiri skupine in pripravili referate, prva skupina o vrstah rib v prehrani, druga o čiščenju rib, I tretja in četrta pa o njihovem pomenu. Nato smo se odpravili v kuhinjo, ki jo uporabljamo pri gospodinjstvu. Pripravili smo ribje jedi. Prva skupina je ocvrla lignje, druga je pekla sardele, tretja kuhala skušo, četrta pa panirala fileje. Ko smo vse jedi pripravili, smo jih poskusili. Ribe so bile zelo okusne in dokazali smo, da naše kuharske izkušnje le niso slabe. (Sandra Ivanšek, 7.a, OŠ Artiče)
Mladi peki v pekarni Sluga
Otroci iz skupine Zajčkov v vrtcu na Senovem s tovarišicami Metko V., Ireno K., Metko S. smo se v petek, 17. 5., odpravili s šolskim kombijem proti pekarni Sluga na Rožnem. yeliko smo videli, doživeli in preizkusili. V imenu otrok in tovarišic se pekarni Sluga iskreno zahvaljujem za tako lep sprejem in doživetje. vzgojiteljica Metka Vutkovič
Malošolarji pokukali v svet
Četrtek, 17. maj, se je za senovske in brestaniške malošolarje začel poln pričakovanj. Nestrpno so se ozirali, kdaj bo pripeljal avtobus, da bodo odpotovali novim dogodivščinam naproti. Kmalu po 8. uri so začeli svoj tridnevni potep.
Vožnja je bila zanimiva in dokaj hitro so prispeli v Kranjsko Goro. Namestili so se po udobnih sobah Počitniškega doma gluhih in naglušnih Slovenije. Po ogledu prelepega mesta pod Alpami je prijalo okusno kosilo, nato pa počitek. Ostanek dneva so preživeli s sprehodom, ogledom jezera Jasna, igro, zabavo, veseljem.
Naslednji dan so se razpoloženi, predvsem pa radovedni, napotili v Kekčevo deželo. Imeli so kaj videti. Pozdravil jih je Kekec, nekatere malce preplašil Bedanec, prišla je Pehta, Mojca... Od začudenja jim
je zastajal dih. Okrepčali so se s svežim kruhom in kislim mlekom -bili so pravi Kekci. V spomin na to nepozabno srečanje so si kupili majice s Kekčevim motivom in njegovo pesmijo.
Dan je prehitro minil, lačni so povečerjali okusne palačinke in - v posteljo. Misli so jim že uhajale k sobotnemu jutru, saj so pričakovali starše, bratce, sestrice. Ob 10. uri so jih pričakali in kar niso mogli nehati s pripovedovanjem. Skupaj so odšli na ogled sob, nato še k jezeru Jasna. Poslovili so se od Kranjske Gore in pot veselo nadaljevali proti Brniku. Tu so si ogledali pristanek dveh letal in že se jim je mudilo v Ljubljano v živalski vrt. Dobro rapoloženi so posedli v avtobus in pot jih je vodila domov.
Bilo je enkratno in še bi šli. Torej, Kranjska Gora, še kdaj nasvidenje! Miškolini in Ježki z vzgojiteljicami
Srečanje mladih tehnikov Slovenije in
Pionirsko državno prvenstvo v
ARG
Velenje, 1. junija- Na srečanju mladih tehnikov Slovenije so v kategoriji ARG poleg tekmovalcev iz vse Slovenije sodelovali tudi mladi radioamaterji iz Posavja. V kategoriji C 8 v ARG na 3,5 MHz je Cvetka Mavsar (radioklub Krško) osvojila 2. mesto in Marko Keber (radioklub Sevnica) 4. mesto. Ekipa dolenjske regije, ki sta jo zastopala, je osvojila 2. mesto.
Na pionirskem državnem prvenstvu Zveze radioamaterjev Slovenije v ARG na 3,5 MHz so sodelovali tekmovalci radioklubov iz Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Krškega, Sevnice, Ormoža, Gornje Radgone, Murske Sobote, Kranja, Radeč in šužemberka. Radioklub Krško: 3. Cvetka Mavsar, 7. Jernej Tomažin, 15. Jurij Klakočar, 20. Peter Kerin, 21. Damjan Klinec. Radioklub »Amater« Sevnica: 4. Jernej Tomažin, 6. Marko Keber, 9. Marko Hribar, 11. David Brinovec, 18. Marko Ogorevc, 23. Danilo Brečko, 29. Matej Kernc. (Mr. Jožo)
Pionirska ekipa radiokluba Krško (foto: Črt Čargo)
Ali bo prizidek k šoli kmalu
resničnost?
Krmelj, 25. maja - V vročem, a lepem popoldnevu je potekala v telovadnici OŠ Krmelj osrednja prireditev za starše ter nekdanje in sedanje učence in učitelje v počastitev petdesetletnice osnovne šole. Slovesnost je pomenila zaključek           celoletnega
praznovanja, ki so ga na šoli vtkali v življenje in delo svojega vsakdana v tem šolskem letu.
S spominsko ploščo, ki so jo 16. januarja vzidali na poslopje nekdanje graščine, so se spomnili dneva, ko je v Krmelju prvič zazvonil šolski zvonec, z odprtim dnem šole, kjer so se učenci predstavili v ustvarjalnih delavnicah, pa so delovno proslavili okrogli jubilej. Na zaključni prireditvi se je zbralo veliko nekdanjih učiteljev in učencev, delavci šole pa so se še posebej razveselili obiska državne podsekretarke Milke Brulc, ki jim je prinesla računalnik, darilo Ministrstva za šolstvo in šport.   Brulčeva je v
svojem nagovoru poudarila, da so šole, kot je krmeljska, zelo pomembne za svoje okolje, obenem pa je izrazila upanje na čimprejšnjo razširitev prostorov šole, za kar so jo Krmeljčani nagradili z brunim aplavzom.
Njene misli je povzela tudi ravnateljica, Berta Logar, ki se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da se je šola v Krmleju v teh letih razvila v sodobno šolo, ki skuša učencem zagotoviti optimalne
^*	i				
					•   MKj.JffM^, \
	Bit	4 jM			
	.J		l kJ*~     ?5[	¦»>          , g?	
				5ii!Žr*8	
Milka Brulc, državna podsekretarka Ministrstva za šolstvo in šport, v družbi z Jožefom Peternelom, županom občine Sevnica, in njegovo soprogo. Na skrajni levi Vladka Škof, svetovalka Zavoda za šolstvo.
pogoje za življenje in delo. »K uspehu v življenju nas med drugim vodi tudi dobra šola. Vidim ga v dobrem programu in v mreži ljudi, ki delajo v tesnem strokovnem medsebojnem povezovanju. Naslednji korak k uspehu vidim v zdravem okolju šole. Šola in kraj sta kulturno bogato in razvojno motivirano človeško okolje, v katerem otroci in krajani lahko razvijajo svoje sposobnosti.« Logarjeva, ki je šele pred dobrim letom prevzela dolžnosti ravnateljice, z optimizmom zre v prihodnost: »Že v preteklosti smo se uspešno dokazali na različnih področjih, zato si naš mali, a zagnani kolektiv, v katerem je polno ustvarjalnega nemira, ne mora dovoliti, da bi se utapljal v vsakdanjem, sivem povprečju. Še naprej bomo posvečali veliko pozornost           nadaljnjemu
izobraževanju, kajti le široko razgledan učitelj lahko bogati svoje učence, kolege in starše.« (Jakob)
Počastitev krajevnega praznika
Brestanica, 4. junija - V počastitev krajevnega praznika je KS Brestanica priredila skupni koncert pod imenom »Brestanica poje«. Nastopili so MPZ Svoboda Brestanica, Ženski oktet Brestanica in MIPZ OŠ Brestanica. Kraj in delovanje KS Brestanica je predstavil predsednik KS, Mirko Avsenak. Ob tej priložnosti so tudi podelili letošnja krajevna priznanja. Zlato plaketo so dobili: Ribiška družina Brestanica-Krško, ob 50-letnici obstoja, Elektrarna Brestanica za pomoč pri urejanju kraja in župnija Brestanica ob 700-letnici omembe župnije. Srebrno plaketo je dobil predsednik ribiške družine Brestanica-Krško Milan Žveglič, bronasto pa Stanka Macur za dejavnost na glasbenem področju Priznanje so podelili tudi županu Danilu Siterju kot častnemu predsedniku odbora za organizacijo proslave ob 50-letnici vrnitve izgnancev. (Z.Z.)
MPZ Svoboda Brestanica
Korak k Sončku
Krško, 4. junija - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček je lansko šolsko leto povabila osnovne šole po vsej Sloveniji, naj sodelujejo v projektu, ki gaje poimenovala Korak k sončku. Namen projekta je bil, da otroci že v osnovni šoli spoznajo
svet drugačnih ljudi, ki imajo zaradi kakršne koli invalidnosti drugačne potrebe in potrebujejo našo pomoč, podporo in razumevanje, in se mu približajo.
Tudi učenci 2. d OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega so se pod vodstvom mentoric, razredničarke Urške Breznikar, socialne delavke Marjance Fritz in psihologinje na OŠ Mihajla Rostoharja, Barbare Smolej, vključili v ta projekt, ki je nastajal vse šolsko leto. Za začetek so prebrali knjigo Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte. V zgodbici so spoznali veverička Čopka, ki je imel eno tačko krajšo od druge in zato ni mogel skakati kot ostale veverice, je pa znal veliko drugih reči. Med projektom je nastal tudi časopis Čopkova vesela druščina, v katerem so zbrali ilustracije, razmišljanja otrok o drugačnosti, spise o drugačnosti, različne vtise. Spoprijateljili so se z učenci 5. a z OŠ Mihajla Rostoharja, obiskovali ljudi z drugačnimi potrebami in pripravili igrico o veveričku Čopku, ki so jo zaigrali na zaključni predstavitvi projekta v svoji učilnici, na katero so povabili starše in vse, ki so kakor koli pomagali pri uresničevanju projekta.
Projekt je uspel, ostalo je veliko novih prijateljstev in lepih spominov, otroci so spoznali in globoko doživeli drugačnost, vsi skupaj so naredili še en korak k sončku. (Mo)
Srečanje brežiških izgnancev
Čas ni njihov zaveznik
Brežice, 6. junija - Brežiške izgnance, ki so povsem napolnili dvorano tamkajšnjega prosvetnega doma, sta v četrtek, dan pred dnem slovenskih izgnancev, obiskala državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialno varnost, Janko Stušek, ter demokratska poslanka v Državnem zboru Danica Simšič, ki sta navzočim tolmačila postopek izvajanja Zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Zakon, ki ga je slovenski parlament sprejel lanskega oktobra, zaradi zapletene izvedbene procedure žrtvam okupatorjevega medvojnega nasilja namreč še ni pričel prinašati mesečne rente, kar marsikaterega pripadnika te kategorije prebivalcev močno vznemirja. Teh pa ni malo, saj mednje sodi kar petina vseh prebivalcev brežiške občine. Marsikomu od zbranih v dvorani je bilo povsem nerazumljivo, zakaj se izvedbeni akti pripravljajo tako počasi, ko pa je čas do njih tako krut. Na trditev Jaka Stuška, da je trimesečni rok za pripravo izvedbenih aktov resnično prekratek, je predsednik izvršilnegaodbora Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič povedal, da izgnanci ne bodo pristali na nobeno podaljševanje, ker njihovi člani umirajo. Rado Veble, ki na brežiški upravni enoti med drugim skrbi tudi za problematiko izgnancev, pa je povedal, da je bilo v njegovem oddelku doslej vloženih že več kot pet tisoč zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, zdaj pa se ukvarjajo predvsem s sprejemanjem dokazil in z zasliševanjem prič. Danica Simšič je opozorila, da Zakon vsebuje dosti nedorečenosti, ki jih bo treba popraviti, če nejasnosti ne bo rešila obvezna razlaga zakona.
Na koncu je več kot 350 navzočih odločilo, da na najvišje organe v državi naslovijo pismo, s katerim med drugim zahtevajo upoštevanje vseh z zakonom zagotovljenih pravic, še posebej pa so opozorili na upoštevanje dneva vrnitve iz izgnanstva ter ponudili svojo pomoč pri premagovanju težav, ki nastajajo ob uresničevanju Zakona o žrtvah vojnega nasilja.
-Ni naključje, da je umrlo že dve tretjini žrtev vojnega nasilja, zato naj država pohiti s popravljanjem krivic, da bodo upravičenci lahko vsaj sedaj, v pozni starosti lahko uveljavili svoje pravice,« so zapisali na koncu pisma. (ES)
?        .                                 ¦   f ¦
Vlado Deržič, Danica Simšič, Janko Stušek in Rado Veble so odgovarjali na vprašanja izgnancev.
V počastitev 30 let KK Krško in praznika občine Krško
Slovenska kegljaška elita nastopila na odprtem prvenstvu
Velik uspeli domačih kegljačev, pokal mesta Krško v moški konkurenci ostal doma, v ženski pa odšel v Cerknico
Krško, 8. junija - Na kegljišču hotela Sremič je potekal finalni del odprtega prvenstva mesta Krško, ki sta se ga udeležili tudi moška in ženska državna reprezentanca Slovenije ter najboljši domači posameznki in posameznice, ki so pravico nastopanja dobili na kvalifikacijskih bojih. V slovenski ženski reprezentanci so
nastopile tekmovalke, ki so na minulem svetovnem prvenstvu na Češkem osvojile zlato medaljo: Šeško, Grobelnik in Zupane. V moški reprezentanci so med drugim izstopala imena Juvančič, Štrukelj. Stoklas in Hribar. To pa ni motilo domačih tekmovalcev, ki so kegljali v velikem slogu, še posebej motivirani ob navijanju domačega občinstva.
Krški kegljači v Nemčiji
Na povabilo kegljaškega kluba Seemper iz Berlina so se krški kegljači 25. maja 1996 udeležili mednarodnega kegljaškega turnirja, na katerem so nastopile še ekipe Slovenskih Konjic (člani druge slovenske kegljaške lige), ekipa slovenskih zdomcev iz Berlina ter kombinirana ekipa Slovenskih Konjic in zdomcev. Po velikem boju so Krčani zasedli 1. mesto s 4.096 podrtimi keglji oziroma 71 več kot drugouvrščena domača ekipa. Krčani so nastopili v postavi: čosič (podrl 689 kegljev), Kocjan (682), Mac ur (675), Planine (669), Golja (679) in Vanič (602).
Tako sta se v četrtfinale v ženski konkurenci uvrstili domačinki Škobernetova in Škafarjeva. Prva je bila boljša od Čubrilovičeve, druga pa od Zajčeve (obe članici kranjskega Triglava). V četrtfinalu je Šeškova premagala domačinko Škobernetovo, v velikem boju je Lojzka Škafar premagala reprezentanko Zupan-čevo, Glivarjeva pa je bila boljša od Veberjeve in Uletovaod Dalmacije. V polfinalu, ki je bil najbolj razburljiv dvoboj, je Škafarjeva še enkrat pokazala veliko bojevitosti, saj je v velikem slogu premagla »zlato« reprezentanko Šeškovo iz Celja. V finalu je Škafarjevi zmanjkalo koncentracije in Uletova je zasluženo osvojila prvo mesto, Šeškova pa tretje. V moški konkurenci smo bili priča velikemu uspehu domačih kegljačev, enemu največjih v zgodovini kluba. V osmini finala so pri domačih slavili Soldat, Kocjan in Čosič ter Ferlin iz
Sevnice. V četrtfinalu sta ponovno slavila Kocjan in Čosič, ki sta bila tudi v velikem polfinalu boljša od nasprotnikov. Tako je moški finale pokala mesta Krško potekal v znamenju domačih tekmovalcev, saj sta se pomerila domačina Kocjan in Čosič, ki je bil po razburljivem dvoboju boljši in tako osvojil veliki pokal mesta Krško ter denarno nagrado 60.000 SIT.
Miro Čosič, član KK Krško, veliki zmagovalec pokala mesta Krško: »V petih letih aktivnega ukvarjanja s kegljanjem je to moj največji uspeh. To je tudi uspeh za moj klub, saj smo se odlično odrezali v zelo močni konkurenci. V začetku dvoboja z Juvančičem sem imel tremo, potem sem se sprostil in ni bilo več težav. Hvaležen sem našemu občinstvu, ki nas je v odločilnih trenutkih znalo spodbuditi za tako velike rezultate. (Pilip)
KOLESARSTVO
Ob prazniku občine Krško
Dirka za kriterij slovenskih mest in pokal Dane
Krško, 8. junija - Kolesarsko društvo Savaprojekt Krško je organiziralo 8. kriterij mesta Krško, ki je štel za kriterij slovenskih mest pri starejših in pokal Dane pri mlajših kategorijah. Na 1.400 metrov dolgi krožni progi s startom in ciljem pred zgradbo krške občine se je pomerilo okoli 200 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov ter gostje iz Hrvaške. Organizatorji so v sončnem in vročem vremenu izvrstno izpeljali prireditev ob prazniku občine Krško. Generalni pokrovitelj obeh dirk je bila Občina Krško, župan Danilo Siter pa je podelil pokale najboljšim v starejših kategorijah. Prireditev so omogočili še NEK, PGE Krško, Kostak in Avtokleparstvo Bencin. Organizatorji so na dirko povabili tudi vse osnovne šole iz krške občine z namenom pripraviti občinsko kolesarsko tekmovanje, žal pa se je odzvalo le osem osnovnošolcev.
Med člani je bil najboljši Ugrenovič (Krka) pred kolegom iz ekipe Papežem in Igorjem Kranjcem (Rog), doma z Rožnega pri Brestanici. Ta tekmovalec, ki vozi za kranjsko moštvo, je prejel tudi posebno nagrado podjetja Syxtus iz Trnja v vrednosti 1.000 DEM. Med starejšimi mladinci je slavil Uroš Dular (Krka), bivši tekmovalec KD Savaprojekt.
Rezultati - mlajši mladinci: 2. Zagorc G, 10. Prevejšek D. (oba Savaprojekt); dečki A: 6. Prevejšek A., 24. Pernar, 29. Plahuta (vsi Savaprojekt), 31. Divjak-Zalokar (Master team); dečki S: 6. Zalokar, 9. Sotošek, 17. Gabrič, 19. Kodrič (vsi Master team), 26. Podlesnik (Savaprojekt); dečki C: 5. Olovec, 6. Prevejšek T, 16. Zagorc R., 17. Škoberne, 21. Cerle (vsi Savaprojekt).
Družinsko kolesarjenje
Krško, 8. junija - Rekreativno kolesarsko društvo Krško je v soboto priredilo družinsko kolesarjenje po Krškem polju, ki se ga je kljub neznosni vročini udeležilo kar veliko število kolesarjev. Ob spremstvu vozil organizatorja in policije so se kolesarji odpravili po trasi skozi Veliko vas, Mali Podlog, mimo Križaja do Kostanjevice, kjer jih je pričakal sam krški župan. Vrnitev je potekala skozi Karlče in Slivje do Podbočja ter po glavni cesti do Drnovega, kjer je bil pri gostilni Kovačič zaključek s podelitvijo priznanj in pokalov za najstarejšega in najmlajšega kolesarja ter najštevilčnejšo družino. To sta bili družini Blatnik in Breg ar.
Med najstarejšim in najmlajšim kolesarjem je bilo razlike kar za pol stoletja. Na sliki Filip Repše (levo) in Aljaž Gomilšek.
ATLETIKA
DP za osnovne in srednje šole
Alenka Radej in Luka Planine državna prvaka
Ljubljana, 6. junija - Na stadionu v Šiški je potekalo državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, ki so se ga udeležili tudi sevniški atleti. Med osnovnošolci je Alenka Radej osvojila 1. mesto v teku na 300 m za mlajše deklice, Polona Martič pa je zasedal 4. mesto. Petra Radišek je med starejšimi deklicami v teku na 300 m zasedla 5. mesto, med starejšimi dečki pa je Borut Veber na 1.000 m zasedel 2. mesto. Med mladinkami je Jasna Zagrajšek v teku na 400 m zasedla 9. mesto, Klavdija Tomažin in Jasna Košar pa sta si v disciplini 1.000 m pritekli 5. oziroma 8. mesto.
Na finalu atletskega pokala Slovenije za člane, kije potekalo v soboto v Novi Gorici, je Robert Grojzdek v teku na 3.000 m osvojil 3. mesto s časom 8:31 in tako izboljšal osebni rekord kar za 11 sekund.
Na državnem prvenstvu pa je nastopilo tudi 11 tekmovalcev -osnovnošolcev iz krške občine. Najboljši dosežek je zabeležil Luka Planine (OŠ Krško) v skoku v višino, saj je s preskočenimi 190 cm osvojil 1. mesto med starejšimi dečki. Preskočena višina predstavlja enega najboljših dosežkov v tej kategoriji nasploh. V skoku v daljavo je Anja Cepin (OŠ Leskovec) osvojila 6. mesto med starejšimi deklicami, Jasmina Klakočar (OŠ Koprivnica) pa je zasedla 7. mesto v teku na 60 m med mlajšimi deklicami. Solidno je nastopila tudi krška štafeta deklic v teku 4 x 100 m ter Egon Kocjan, Mojca Levak, Nika Pribošič (vsi OŠ Krško), Maša Mlinaric (OŠ Brestanica), Mojca Zakšek, Suzana Kelhar, RamizaSeferovič, Katarina Ivačič, Aljoša Vrhovnik (vsi OŠ Senovo), Mateja Drnaš (OŠ Kostanjevica), Jernej Vovk (OŠ Podbočje) in Bojan Metelko (OŠ Raka).
Drugi dan atletskega pokala Slovenije
Ekipa brežiških atletov
odlična peta
Nova Gorica, 8. junija - Na drugem dnevu atletskega pokala Slovenije so atleti AK FIT Brežice osvojili naslednje rezultate -met kladiva: 1. Kevo (64,60 m), 2. Grubič (53,28 m), 5. Kozmus (44,46 m), 6. Jagič (44,42 m), 7. Mešič (43,92 m); met kopija: 5. Planine (35,82 m); troskok: 9. Podvinski (13,06 m), skok ob palici: 3 Kos (2,90 m); ikipno: 5. AK FIT Brežice.
Evropsko prvenstvo v plesu
Vesna Vučajnk v
polfinalu, izvrstna tudi
Josipa Fink
Ljubljana, 8.
junija - V Cankarjevem domu se je na evropskem prvenstvu v stepu za člane šolo pomerilo 27 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 držav, med katerimi so bili tudi trije predstavniki Slovenije, in sicer Florjan Zupan iz kluba Kazina ter Vesna Vučajnk in Josipa Fink, članici Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. Krški plesalki sta v izredno močni konkurenci zelo dobro odplesali, tako da je na koncu Vesni Vučajnk zasedfe 11. mesto, Josipa Fink pa je tekmovanje končala na 16. mestu. Plesalki sta zadovoljni z osvojenim, saj je biio med elito starejših in izkušenejših tekmovalcev težko doseči kaj več. Po krajšem premoru se bosta plesalki začeli pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo jeseni
Josipa Fink s pokalom, osvojenim na letošnjem državnem prvenstvu v Leskovcu pri Krškem.
Turnir košarkaških trojk Brestanica '96
Ljubitelji košarke, še posebej Igra trojk, ste vabljeni v soboto, 15. junija, ob 9, uri v športno dvorano OŠ Brestanica, kjer bo potekal že drugI tradicionalni turnir košarkaških trojk Brestanica '96 v počastitev krajevnega praznika KS Brestanica. Ekipo sestavljajo 3 igralci in rezerva. Prijave in dodatne informacija dobite na telefon 32-464 ali pred pričetkom turnirja. Organizatorji obljubljajo bogat nagradni sklad (400 DEM + pokal + večerja. 300 DEM + pokal, 200 DEM + pokal) ter popestritev z zanimivimi dodatnimi tekmovanji, in sicer v metanju trojk, metanju a sredine Igrišča in metanju prostih metov nazaj. Podelitev nagrad In zaključek v gostišču Pohle. Ljubitelji košarke, vabljeni v Brestanico, kjer bomo tudi ml. (Qalex)
^
H)
NOGOMET
NK Vransko -    NK Krško 0:0
V zadnjem krogu doigravanja za prvaka MNZ Celje so Krčani gostovali v Vranskem. Tekma ni odločala o ničemer, rezultat je bil realen, vsaki ekipi je pripadel po en polčas. Prvi je pripadel gostiteljem, v drugem pa so bili Krčani bližje uspehu, saj je Brdik zadel vratnico. Imeli so še nekaj izrednih priložnosti za zadetek. Za NK Krško so nastopili: Horvat, Lenič, Rabič, Cedilnik, Molan, Kranjc, Vešligaj, Stopar, Petrič, Brdik, Rabič Smiljan. Končni vrstni red prvenstva MNZ Celje v sezoni 95/96: Usnjar 50, Krško 39, Vransko 29, Laško 23. (Pilip)
Krške mladince čakajo kvalifikacije
Kot smo že poročali, je mladinska ekipa NK Krško z osvojitvijo prvega mesta V MNZ Celje dosegla enega največjih uspehov v zgodovini krškega nogometa. Sedaj Krčane čakajo kvalifikacije za uvrstitev v2. SML - zahod.
V sredo, 5. junija, je bilo v Murski Soboti žrebanje, včeraj (sreda 12. junija) pa je že bil na sporedu prvi krog kvalifikacij. Nasprotnik Krčanov je bil predstavnik mariborske MNZ, žal pa vse do zaključka redakcije (ponedeljek) nismo izvedeli, ali bo to NK Starše ali NK Kovinar iz Maribora. Ekipi se tožita in mariborska MNZ tako še do danes nima uradnega prvaka. Povratna tekma bo v nedeljo, 16. junija, v Staršah ali Mariboru. Zmagovalec bo postal novi član 2. MNL - vzhod. (Pilip)
(fr
"^
Veterani Krškega in Brežic vabijo
na povratno tekmo med nogometnimi veterani NK Krškega in NK Brežice, kiho v soboto, 15. junija, s pričetkom ob 17. uri na stadionu Matije Gubca. Brežičani se resno pripravljajo na revanš, po zaupnih informacijah se bodo okrepili z nekaterimi krškimi veterani, katerih imen pa iz razumljivih razlogov ne smemo razkriti. Krčani pripravljajo tudi presenečenje, saj obljubljajo srnin golaž.
n>
MALI   NOGOMET
Beli konjički že prvi
V predzadnjem krogu malonogometne lige Cerklje - Krška vas so »konjički« v gosteh gladko premagali Sobenjo vas, ki bi jih lahko še edina ogrozila pri njihovem osvajalskem pohodu. Tako pa je moštvo Belega konjička še enkrat dokazalo, da je v tej konkurenci razred zase, saj so zmagali v vseh destih kolih. Rezultati: Sušica - Natalija 4:6, Boršt - Gazice 3:11, Pirošica - Blondv 3:8, Krka K. vas - Jurček 2:10, Sobenja vas - Beli konjiček 2:7, Kolibri - Cerklje 2:18. Vrstni red: Beli konjiček 30, Sobenja vas 24, Cerklje 22, Blondv 18, Gazice 16, Kolibri 15, Jurček 13, Natalija 12, Boršt 11 (-1), Sušica 6, Pirošica 4, Krka K. vas3(-1). (ES)
STREUANJE
Tudi krški župan zna streljati s puško
Strelci Kanje iz Leskovca so tudi letos v počastitev praznika KS Leskovec in praznika občine Krško organizirali preizkus v streljanju, ki se ga je udeležilo 48 strelcev, kar pa je precej manj kot v preteklih letih. Najstarejši strelec je bil star 69, najmlajši pa 7 let. Leskovški strelci so bili počaščeni z obiskom krškega župana Danila Siterja, ki j*una strelišče pripeljal še župana Obrigheima. Ob preizkusu streljanja so si učjeleženci ogledali tudi razstavo pokalov in medalj, ki so jih leskovški strelci osvojili lani. (J.A.)
ŠPORTNO   PLEZANJE
2. tekma za državno prvenstvo
Slovenska Bistrica, 2. junija - V nedeljo je potekala 2. tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Na tekmi so sodelovali tudi vsi mladi tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba, ki so zopet dosegli odlične uvrstitve. Alenka Krejan je v kategoriji kadetinj že drugič posegla po kolajni, tokrat po bronasti, saj je zasedla odlično 3. mesto. Najbolj pa je presenetila najmlajša tekmovalka, komaj devetletna Samantha Hrušovar, ki je v kategoriji cicibank zasedla 4. mesto in le za las zgrešila kolajno. V isti kategoriji sta se izkazali tudi Urša in Špela Vlahušič, ki sta bili peta in šesta. Pri cicibanih se je Nejc Pozvek uvrstil na 9. mesto, pri mlajših deklicah pa sta se Ana Suvajčevič in Nina Zaje uvrstili na 13. in 14. mesto. V eni najštevilčnejših % kategorij starejših dečkov pa sta Marko in Tadej Bernik zasedla 11. in 16. mesto. Poleg tekmovanj na umetnih plezalnih stenah pa se najmlajši preizkušajo tudi v plezanju težkih športnih smeri v plezališčih, kar je za športne plezalce še posebno mikavno. Tako je Tadeju in Marku Berniku uspelo preplezati eno težjih smeri v domačem plezališču Armeško, in sicer smer z imenom Obsedenost z oceno 7b oziroma VIII+/IX- po lestvici UIAA. Najmlajši med plezalci, ki plezajo smeri na način, da si sami nameščajo varovanje, Nejc Pozvek, pa je preplezal dve smeri sedme stopnje, in sicer Malega princa in Eazy riderja. V vseh treh smereh prevladuje plezanje v popolni vertikali in po izredno malih luknjicah za prst ali dva. (Gorazd Pozvek)
ŠAHOVSKI   KOTIČEK
Srečanje mladih in starih sevniških šahistov
Trnovec, 8. Junija - Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je na vikendu Ludvika Cvirna priredil že peti tradicionalni šahovski dvoboj mladih in starih šahistov domačega kluba, ki so ga dobili mladi z razliko 18 točk. Skupni zmagovalec srečanja je bil Andrej Grilc, ki je osvojil 15 točk, drugo do četrto mesto pa so zasedli Povše, Kranjec in Mesojedec. Za mlade so nastopili Povše, Kranjec, Mesojedec, Grilc A., Smerdel, Lazič, Grilc M., Stritar in Radej, v ekipi starejših pa so zaigrali Kolman, Šibilja, Šorli, Derstvenšek, Prosenik, Šoper, Mirt, Gačnik in Ocvirk. (J.B.)
Zmaga mladih sevniških šahistov
Na srečanju mladih šahistov, ki obiskujejo šahovski krožek na OŠ Savo Kladnik Sevnica in OŠ Radeče, so v prostorih sevniškega šahovskega kluba slavili mladi domači šahisti z rezultatom 5:0. Za Sevnico so igrali Radič, TihoJe, Beršnjak, Drobne in Gorišek. (J.B.)
1. šahovski turnir P§K - Bučanje '96
ŠK Triglav Krško in PSK Krško organizirata v okviru občinskega praznika v počitniški skupnosti Krško - Bučanje v Nerezinah mednarodni šahovski turnir 5. kategorije. Turnir bo potekal po Bergerjevem sistemu z 10 igralci. Turnir se je pričel v torek, 11. junija, in bo trajal do petka, 21. junija 1996. Nastopili bodo Sandor Videki, MM (mednarodni mojster), Madžarska, Muhamed Sinanovič, MM, Bosna in Hercegovina, Vladimir Bukal, MM, Hrvaška, Stanko Košanski, MM, Hrvaška, Dinko Brumen, FM, (fide-mojster) Hrvaška, Primož Šoln, FM, Slovenija, Domen Krumpačnik, MK, Slovenija, Zvonimir Meštrovič, MM, Slovenija - Krško, Toni Kos, MK, Slovenija - Krško in Igor Šitnik, MK, Slovenija - Krško.
PLAVANJE
Mednarodno prvenstvo mesta Kranj '96
Kranj, 8. Junija - Plavalni klub Triglav je po dolgih letih znova organiziral mednarodno prvenstvo, ki so se ga na zelo lepem športnem objektu udeležili tudi plavalci PK Vitacel-Celulozar iz Krškega. Rezultati - absolutno: 1. Povhe 50 m kravi, 7. Pribošič 800 m kravi, 4. Bizjak 100 m hrbtno; mladinci: 5. Baje 100 m prsno, 5. Pribošič 200 m kravi, 7. Kozole 200 m mešano; kadeti: 2. Herakovič 200 m mešano, 3. Herakovič 100 m prsno, 3. Herakovič 200 m kravi, 5. Molan 50 m kravi, 8. Kelhar 200 m kravi, 7. Zadravec 200 m kravi.
i
Lilegov memorial  '96
Plavalni klub Vitacel-Celulozar Krško pripravlja ob praznovanju občinskega in krajevnega praznika tradicionalni mednarodni miting »Lilegovmemorial '96", ki bo na krškem plavalnem bazenu v soboto. 15. Junija, s pričetkomob 9. uri. Obeta se zato zanimivo tekmovanje, saj se je prijavilo že preko 600 plavalcev k Slovenj, Hrvaške, Slovaške, Madžarske in BiH. Ljubitelji plavanja, vabijenil
fe
J€f
KRONIKA
Otrok pritekel pred avto
Na lokalni cesti v naselju Veliki Obrez se je v ponedeljek, 3. junija, ob 19.30 pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. N.J., roj. 1961, iz Brežic je vozila tovorni avto po lokalni cesti v naselju Veliki Obrez. Ko je pripeljala v pregledni ovinek, je z dvorišča stanovanjske hiše nenadoma pritekel na cesto S.M, roj. 1984. Ko jevoznica na vozišču zagledala otroka, je pričela zavirati, vendar je kljub temu trčila vanj, da se je hudo poškodoval.
Ostal brez prikolice
S.D., roj. 1953, iz Ljubljane je bil oškodovan s tatvino avtomobilske prikolice, saj jo je neznani storilec odpeljal v času med 1. in 4. junijem z dvorišča pri skladišču Telekoma na Bizeljskem. Lastnik je oškodovan za okoli 60.000 tolarjev.
Požar povzročil za  milijon jev škode
tolarji
V torek, 4. junija, je zagorelo gospodarsko poslopje Ž.A.-ja, roj. 1952, iz Lokev, v katerem je bilo spravljeno za šest nakladalk suhe krme, 250 kg pšenice in nekaj kmečkega orodja. Do požara je prišlo na lesenih tramih, kjer je bilo spravljeno suho seno, ki so ga pospravili pred približno desetimi
dnevi. Krma je začela goreti iz neznanega vzroka. Pri požaru je bilo v celoti zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja, za šest nakladalk sena in 250 kg pšenice. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda milijon tolarjev.
Streznitev
počakal na
policiji
V sredo, 5. junija, so policisti PP Krško ob 7.20 odredili pridržanje do iztreznitve za P.V.-ja, roj. 1929, iz Kalce-Nakla. Omenjeni se je ob 6.55 z osebnim avtomobilom pripeljal na PP Krško z namenom, da dvigne vozniško dovoljenje, ki so mu ga začasno odvzeli dan poprej. Zaradi suma, da je še vedno pod vplivom alkohola, je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 2,4 g/ kg alkohola v izdihanem zraku. P.V.-ju so prepovedali nadalnjo vožnjo, pa tudi vozniškega dovoljenja ni dobil nazaj. Kršitelj ni upošteval odredbe in se je z vozilom odpeljal, vendar ne daleč. Ustavila ga je patrulja, ki mu je odredila pridržanje do iztreznitve.
Močno »nadihan« traktorist
Na lokalni cesti Krška vas-Brege se je v petek, 7. junija, ob 18.15 pripetila prometna nesreča, ki je bila posledica nezavarovanega tovora, prevažanja potnika v prostoru,
*.                      Speedwayska dirka za zlati znak in pokal Franca Babica
Bravo, Krešo Omerzel, čestitke tudi organizatorjem
Odlični nastopi, organizacija in vreme, številni gledalci
ter veličasten ognjemet
Krško, 8. Junija - Avto-moto društvo Krško Je v soboto na stadionu Matije Gubca organiziralo nočno dirko v speedwayu za lovoriko zlatega znaka občine Krško in pokal Franca Babica. Že imena voznikov s štartne liste so zagotavljala, da bo dirka zanimiva, saj so bili na štartni listi razen naših in Hrvatov vsi ostali vozniki profesionalci.
Organizatorji so uvrstili na štartno listo štiri najboljše Slovence, žal se je Martin Peterca na treningu poškodoval in je organizator štartno listo popolnil z avstrijcem Schatzerjem, ki je leta 1988 že osvojil zlati znak. Preostali trije Slovenci v konkurenci so navdušili številno občinstvo, predvsem veteran Krešo Omerzel, ki je kot edini slovenski tekmovalec leta 1992 že osvojil lovoriko zlati znak. To je ponovil tudi letos. Nedvomno je bil to zanj najboljši nastop v njegovi bogati 20-letni športni karieri. Zmagati doma pred tako številno publiko, v tako hudi mednarodni konkurenci in z nepozabnim vzdušjem je velika želja slehernega voznika. Prav tako je navdušil s svojim nastopom mladi Izak Šantej, ki je dobro ogrel gledalce že s prvim nastopom, ko je kot zadnji napredoval z odlično vožnjo iz kroga v krog in zmagal z nekaj centimetri prednosti pred odličnim Čehom Makovskvm, ki ga je močno oviral dva kroga in zato dobil opomin od glavnega sodnika. Od tretjega slovenskega tekmovalca Grege Pintarja pa so gledalci zagotovo pričakovali več od prikazanega. Očitno je imel slab dan in je kljub prizadevanjem osvojil le dve točki v štirih vožnjah.
Prvih osem uvrščenih iz dirke za zlati znak občine Krško si je pridobilo možnost nastopa na memorialni dirki
za pokal Franca Babica, med njimi tudi oba domača voznika, in sicer Omerzel in Šantej. Začetek 21. vožnje je bil nadvse obetaven, saj je Krešo Omerzel povedel, sledil mu je avstrijec Leitner, ki pa je v drugem krogu povzročil padec in dirka je bila prekinjena, Leitner pa diskvalificiran. V ponovljeni vožnji pa Omerzel ni ponovil uspeha iz prejšnje vožnje ter tako zaostal za Madžarom Bodijem in Čehom Kalino V drugi polfinalni skupini je ponovno blestel Šantej, ki je iz nadaljnje konkurence izločil favorizirana Skupiena iz Poljske in Hansna iz Danske. V zelo napeti, razburljivi in izenačeni finalni vožnji pa je Šantej nekoliko zaostal, ko pa je poskušal izboljšati svoj položaj po zunanjem delu proge v četrti vožnji,
se je poljskemu tekmovalcu pokvaril motor (zlom vilic), zaradi česar je Šantej padel in zmagovalec finalne dirke za pokal Franca Babica je tako postal Laszlo Bodi iz Madžarske.
Hans Clausen iz Danske, prvi favorit In profesionalec med profesionalci, kot so ga uradno napovedovali, sicer ni osvojil lovorike zlati znak občine Krško in se ni uvrstil niti v finalno dirko za pokal Franca Babica. Je po dirki Izjavil: »Fantastični ste, presenečen sem, imate odlične voznike, super stezo, enkratno publiko, sprejem in vse skupaj je bilo na nivoju najboljših organizatorjev. Čestitam vami'
Naj ob koncu še poudarimo nekatere značilnosti zanimive, razburljive in izjemno odmevne dirke nakrškem stadionu, že 132. povrsti: odlična organizacija dirke, saj je vse potekalo kot po maslu, velika mednarodna udeležba, kajti nastopili so tekmovalci iz 11 držav, zanimive in izenačene vožnje vse do konca zadnje dirke, kar je do vrelišča ogrelo številne privržence tega športa, odličen nastop domačih tekmovalcev, še posebej velja poudariti Kresa Omerzela, ki je slavil z maksimalnim številom točk, veliko število gledalcev in enkratno vzdušje, nekaj značilnih padcev, dosti dela za ekipo prve pomoči, vse pa se je končalo brez poškodb, veličasten ognjemet ter zabava po dirki.
Drugo mesto za UNZ Krško
Krško, 5. junija - Na parkirni ploščadi krškega Transporta je v organizaciji UNZ Krško potekalo 2. državno prvenstvo slovenske policije v vožnji z motornimi kolesi, ki se ga je udeležilo 48 motoriziranih policistov Iz vseh slovenskih področnih uprav za notranje zadeve.
Spretnostna vožnja z motornimi kolesi BMW R-80, ki jo je vsak nastopajoči moral opraviti po dvakrat, je vsebovala slalom, levi zavoj, vožnjo skozi tunel in ožino, vožnjo po lestvi, po ozki, 10-centimetrski letvi in v zaklonu ter prenos stožca in uporabo loparčka, sodili pa so strogi sodniki s srednje policijske šole iz Tacna. Velja še poudariti, da so bili tako motorji kot njihovi vozniki med tekmovanjem opremljeni enako kot pri opravljanju službenih dolžnosti na naših cestah. Krški policisti so domači teren tokrat dobro izkoristili, saj so med dvanajstimi ekipami osvojili drugo mesto, lani so bili peti, med posamezniki pa se je s petim mestom izkazal Darko Vranetič, ki je prejel tudi posebno nagrado za najbolje uvrščenega domačina, medtem ko je Vlado Škvorc zasedel štirinajsto, Marjan Seiko pa triintrideseto mesto. Slednji je imel med tekmovanjem tudi nekaj smole, saj je zaradi padca v prvem nastopu izgubil kakih dvajset mest. Zaslužena odličja sta najboljšim na zaključni prireditvi na Petrolovem motelu podelila načelnik krške UNZ Rajmond Veber in poveljnik slovenske policije Alojz Kuralt. (ES)
i BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 4. do 10. Junija so v brežiški porodnišnici rodile Majda Bohorč s Sedma - Marka, Ivanka Kršlin iz Sel -Ivana, Suzana Pinterič iz Krškega • Žigo In Anica Dlrnbeg s Senuš •Dorotejo. Čestitamo!
namenjenem prevozu tovora, in zaradi vožnje pod vplivom alkohola. D.M., roj. 1949, je vozil traktor po omenjeni cesti proti Dolenjim Stopicam. Med zavijanjem z lokalne ceste na dvorišče stanovanjske hiše, kjer se nahaja tračna žaga za razrez hlodovine, se je nezavarovani tovor (štiri bukova debla) prevrnil z voza. Pri tem je z debel padel padel D.F., roj. 1912, in se hudo poškodoval. Voznik traktorja je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal kar 3,23 g/ kg alkohola v izdihanem zraku.
Preblizu desnega roba vozišča
Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča se je v soboto, 8. junija, ob 3. uri zjutraj na lokalni cesti pri Veliki vasi zgodila prometna nesreča. Ž.B., roj. 1974, iz Velike vasi je vozil osebni avtomobil preblizu desnega roba vozišča in pri tem zapeljal na neutrjeno bankino, preko nasipa na travnik, kjer je vozilo drselo dobrih 20
metrov, nato pa trčilo v nasip, se prevrnilo in obstalo na strehi. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval. Omenimo naj, da je bilo ugotovljeno, da je vozil kljub administrativni prepovedi vožnje
Stepla sta se oče in sin
Z.F., roj. 1936, je v soboto, 8. junija, ob 21.15 poklicala na PP Sevnica in povedala, da je prišlo do pretepa med Z.S., roj. 1930, inZ.L.roj. 1958, v katerem naj bi bil Z.S. poškodovan. Na kraj pretepa je odšla patrulja PP Sevnica, ki je ugotovila, da je prišlo do pretepa med očetom in sinom. Sin je očeta pretepel z večjim vinogradniškim kolom in ga poškodoval. Z.l. so odpeljali na sevniško policijo, kjer je »napihal- kar 2,95 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zaradi bojazni, da bo kršitve nadaljeval, je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve.
rmoooo
Audi oza
Radanovič
8250 BREŽICE, Levstikova 3
Delovni čas: od 8-16* h,   sobota   od 8-12h;  Tel. 0608/61-065        ™
UGODNI KREDITI ZA VOZILA      m
VW Golf ie za 267 DEM/mes. VW Polo ie za 208 DEM/mes. SEAT Cordoba ie za 231 DEM/mes. AUDI A4 ie za 463 DEM/mes.

Zveza prijateljev mladine Krško
CKŽ 14
Krško
vabi
otroke in mladino, da se vključijo v FESTIVAL KORAJŽA VELJA 1996
Pogoji:
1.  Malo korajže
2. Prijave do 14.6.1996 na telefon 32-432 ali 77-339 (zvečer)
informacije na istih telefonih
NASTOP: 16. junija 1996 ob 15. uri v Kostanjku na prireditvi VIDOVANJE V KOSTANJKU - PRAZNIK ČEŠENJ IN PESMI NAŠIH KRAJEV
Odhod avtobusa z avtobusne postaje na Vidmu ob 14. uri
Za otroke in mladino ter njihove spremljevalce vstop prost
w§mštm * tmmF@mžA
objavlja
razpis za dodelitev štipendije
na srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani, smer
ofsettiskar,
1. letnik.
Pisne vloge pošljite na naslov: Grapak d.o.o., Pod goro 9A, Krško. Tel. 0608/ 22-736, 32-147
Zveza prijateljev mladine Krško
CKŽ 14
Krško
razpisuje
na podlagi sklepa Predsedstva ZPM Krško z dne 27.5.1996 prosto delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA (lahko tudi pripravnik)
s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji:
1. Visoka oz. višja strokovna izobrazba pedagoške, družboslovne ali druge ustrezne smeri
2. Organizacijske sposobnosti
3.  Vozniški izpit kategorije B
4.  Poizkusno delo: 6 mesecev
Nastop dela: 1.9.1996
	Valantičevo 17, <          8000 Novo mesto _.       Telefon: +306 68/23174, ˇ         323 300 ^         Telefax: 4386 68/342 094
	Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro.
mm
SEVNICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.
«Y- O608'^
ZA NAROČNIKI SO MALI OGLASI
BREZPLAČNI TUKAJ  BI  LAHKO
BIL VAŠ OGLAS
»L,? FILMSKI SPORED
13, 14, in 15, VI. ob 18.30 uri,
16.  Vi. ob 18.30 in 20,45 uri in
17.  Vi. ob 20.30 uri: 12 OPIC (dts),Z/Ftriler
13., 14, in 15. Vi ob 20.45 uri in 19. Vi. ob 20.30 uri; POSNEMOVALEC, triier
18.  Vi.: ni predstav
(dts): &-kanaini digitalni ton
Kulturni tfo/n Krško
14.  VI. ob 20. uri in 16. VL ob
18.   uri: NEVARNA SRCA, drama
Kino Kostanjevica
15.  VI. ob 20. uri: CASINO. kriminalka
16.       VI. Ob 20. uri; RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, drama
19.   VI, ob 20. uri: DiVJA HORDA, triier
13. vi. ob 19. uri in 15. VI. ob Kino Šentiernei
18. uri: NE IMEJTE ME ZA   " NORCA, melodrama                i4t y\t 0^ ig  in 21.
CASINO, kriminalka
^< *% r *
p f    » f,         Časopis za Posavje in okolico
l M»f\o        Uredniitvo: CKŽ 23, 8270 Krško
Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:....................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:..............................              .....................................
(podpis naročnika in žig)
Kraj, datum:..........................................................................
"Fotografija je zame predvsem način izražanja, včasih pa tudi pot do zanimivih 1 j ud i in dogodkov, ki bi sicer ostali nedosegljivi," pravi Velj ko Jukič, znan po odličnih fotografijah in reportažah iz te sveta dirk, Camel Trophvja in formule 1.
Sedaj imate priloZnost, da Velj ko in njegova izkušena ekipa sodelavcev fotografskega "PRO STUDIA" posname, razvije ali naredi tudi vašo fotografijo. Izkoristite jo !
Fotografije vam v PRO STUDIU izdelamao v petdesetih ali celo desetih minutah. Nudimo vam tudi pestro izbiro foto in video materiala ter storitve vrhunske kakovosti po ugodnih cenah,
svetovanje pri izbiri opreme , svetujemo pa vam tudi kako posneti boljšo fotografijo.
JUKIČPH6T0
PROSTUDIO
STUDIO
PROFESIONALNE
FOTOGRAFIJE
MALI OGLASI
V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega. Tel.: 22-996.
V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6. 8270 Krško.
V  najem oddam gospodarsko
postopjezamirnoobrtali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168.
V Krškem najamem neopremljeno stanovanje. Možnost kasnejšega odkupa. Tel.: 22-979.
Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem. Tel.: 21-536 (od 8. do 18. ure).
V Posavju prodam vikendhišo s travnikom In gozdom. Tel.: 004114622718 (Švica).
številka 54, kot nova. Cena 300 DEM oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365 (po 15. uri).
Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure aR zvečer od 18. ure naprej).
Likam na vašem domu aR odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj).
Inštrulram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer).
Mlxer Solton 8-kanalni PA-209-N. dve zvočni skrinji po 150 W, električno kitaro Melodija in uglaševalec kitarskih strun zelo ugodno prodam. Tel-: 84-468.
Prodam ali zamenjam manjši vikend, lepa parcela, vinograd, lep razgled v okolici Krškega, za večjega ali hišo.Tel.:0609/621-286.
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 993851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško.
Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smodnik (Raški tali). Cena In plačilo po dogovoru.Tel.:75-735.
V Vitni vasi na Bizeljskem ugodno prodam parcelo v velikosti 61 arov. Tel.: 21-711.
V Dolenji vasi pri Artlčah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel.: 77-297.
Dvosobno stanovanje na Cesti 4 julija 62 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan).
Na C 4.julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904
Nujno prodam stanovanje (76 m?) v bližini hotela v Krškem, zelo ugodno.Tel: 22-119.
Prodam opremljeno dvosobno komfortno stanovanje v centru Brežic (v prvem nadstropju, centralno ogrevano). Tel.: 65-459.
Tovoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam.Tel.:31-811.
Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan).
Prodam vugo 45, letnik 1986, registriran do 18.4.1997, dobro ohranjen, cena 1.600 DEM. Naslov: Stane Vovk, Stiplovškova 2, Brežice.
Prodam zastavo 750, Obnovljeno, letnik 1983. Cena po »dogovoru. Tel.: 31-415.
Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739.
Pišem tekste za uglasbitev - tudi po naročilu, Če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024.
Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem, Tet.: 32-621
Na otoku Pagu, mesto Matajna, oddajam apartmaje. Kličite v večernih urah- po 19. uri. Tel.: 51-354.
Fotografski pribor za razvijanje črno-bellh slik, prodam. Tel.: 0667 341-747 ali 316-165.
Prodam 20 rol strešne lepenke za 15.000 tolarjev. Tel.: 33-991.
Prodam hladilnik 801, cena 10.000 tolarjev in električno vrtno kosilnico, cena 8.000 tolarjev. Tel.: 43-269 (zvečer).
Prodam trifazni cirkular za drva. Cena po dogovoru. Tel.: 87-446.
Slovenec star 65 let, živeč v Nemčiji, želi spoznati Slovenko, 45-60 let. Šifra »Zdomec«.
Izdelujem balkonske ograje (železna konstrukcija) In garažna vrata. Tel.: 43-269 (zvečer).
Kupim bikca simentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446.
Kupim hišo, večjo parcelo ali kmetijo (nadomestna gradnja) v okolici Krškega. Tel.: 32-131.
Čistokrvne kokeršpanjele prodam. Brez rodovnika, cena 200 DEM. Tel.: 31-921 (popoldan).
Vložite certifikat in dobite nagrado: mlinček, llkalnik ali radlokasetofon. Možnost kredita. Tel.: 068/59-101 (po 16. uri).
čoln Maestral 18 z motorjem poceni prodam. Tel.. 32-674.
Nujno najamemo enosobno stanovanje ali garsonjero v okolici Brežic ali Krškega. Tel. (Živita Naklo d.d., center Intermarket Brežice): 61-924 ali 61-926, Renata.
Prodam katro, letnik 1987, pravkar   Košnjo na Trški gori brezplačno registrirano. Tel.: 32-621                 oddam. Tel.: 33-126.
Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165.
Prodam Opel kadeti, letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel.: 70-255.
Prodam P126, letnik 1987.Tel.:32-032.
Prodam karamboliran vugo 45, I. 1986, v voznem stanju, reg. do 20.9.1996, primeren za popravilo oz. rezervne dele. Cena: 600 DEM. Tel.: 32-338 (v večernih urah).
Prodam otroški voziček Peg Perego (košara in športni del). Tel.: 32-302.
Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podložena,
Prodam diatonično harmoniko -frajtonarico Melodija, zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885.
RADIO    POSAVJE
Razstava v Posavskem muzeju Brežice
Kamniti svet
Ogled razstave z dodatno razlago na računalniku bo na razstavi na voljo le sedem dni, od 20. do 27. junija.
Galerijski program Posavskega muzeja Brežice          uspešno
nadaljuje program razstav, ki jih lahko postavimo na mejo med umetnostjo in obrtjo; so pričevalke kulture, katere cilj je vrniti ljudem njihovo naravno okolje, tradicijo in lepoto. Za dvajsetega tega meseca je najavljena slavnostna otvoritev razstave Kamniti svet, ki prihaja iz Pokrajinskega muzeja Koper. Gre za obširno predstavitev Krasa, ljudskega kiparstva, kamnoseštva in sploh vsakršnega oblikovanja v kamnu. Kompleksnost, celovitost, odlikuje po vsebini izredno bogato razstavo, delo Zvone Cigličeve, diplomirane etnologinje.
Umetnost v Primorju predstavlja           nedvoumno
najzanimivejše poglavje slovenske umetnostne zgodovine. S stališča kulturne in umetnostne geografije je to eno najzanimivejših          poglavij
kulturnega opisa srednje Evrope nasploh. Saj redkokje opazimo tako posrečeno zmes tujerodnih - italijansko-srednjeevropskih vplivov in elementov slovanske
J^H                  i m^m		»-»---	n
*-»|sflSifiLfci* '		<^a:*iM	
1   MU)			
	iT* '•H	•	-
umetnosti. Razstavo odlikuje sistematično-didaktičen pristop. Dodatna razlaga vsega, česar ni moč predstaviti, je omogočeno s pomočjo predstavitve na računalniku. Gre za grafično predstavitev vseh posebnosti kraškega in mediteranskega sveta. Oblikovanje (portalov, okenskih polic in neštetih kamnitih delov), ikonografija in
terminologija - vse, česar ni moč povedati z besedami, dopolnjuje video. Videopredstavitev je tako kot katalog razdeljena na tri velika poglavja: splošni opis stavbarstva, opis kamnitih predmetov, ki predstavljajo kulturno dediščino Krasa in Primorja. Tretje poglavje je namenjeno obdelavi kamna.
V želji, da bi z razstavo pričarali specifičnost istrske naravne pokrajine in njenega urbanega nasledstva, bodo na otvoritvi zaigrali ISTRIANSKI MUŽIKANTE, vokalno-instrumentalni trio, ki goji in razširja istrsko ljudsko plesno glasbo. Instrumenti, ki jih skupina uporablja, sodijo v značilno istrsko tradicijo. To so dvostrunski bajs, violina, diatonična harmonika Ploner in doma izdelan klarinet. Mimo pisanih plesov so njihovi motivi predvsem »viotte«, ki pojejo o ljubezni v vseh njenih pojavnih oblikah in odtenkih.
Razstava je nedvoumno prispevek prispevek k razumevanju naše identitete - na svoj simbolično prvobiten način. Agata Pevec, kustos pedagog, dipl. um. zgodovinar
Posavsko -
bizeljsko vinsko cesto
so predstavili na sejmu Vino '96 naši gostinci z združenimi močmi. Naš glas je ondan na stojnici našel hotelirje in zasebne vinogradnike iz Krškega.
Našel je seveda tudi vrsto dobrih vin in šunko pečeno v testu. Upajmo, da je vse to našlo tudi dovolj bodočih turistov v Posavju. (Ika)
Integra ponuja ...
Novi Citroenov avtomobil saxo
ki ima vse lastnosti velikih
Prodoren in močan, a hkrati tih in nežen kot glas saksofona je novi model osebnega avtomobila priznane francoske tovarne Citroen. Saxo je velik in majhen hkrati. Za nekatere je nekaj več kot AX in nekaj manj kot ZX, predvsem pa je saxo avto, ki je udoben, varen in varčen. Ravno to pa so lastnosti, ki si jih pri avtomobilu želijo vsi. Citroen saxo je torej avto za vse. Od preteklega tedna je na voljo tudi kupcem v Sloveniji, najbližja pooblaščena prodajalna v Posavju pa je brežiška Integra, kjer še do sobote poteka teden odprtih vrat. Obiskovalci si bodo razen ogleda ostalih modelov privoščili tudi testno vožnjo z bleščečim rdečim saxom, prav vsak izmed njih pa se bo v žrebanju, ki bo po koncu vseslovenske predstavitvene akcije, potegoval za glavno nagrado, ki je nič več in nič manj kot - Citroen Saxo!
In katere so poglavitne odlike novega modela s svetlo prihodnostjo? Za večjo varnost ima serijsko vgrajeno varnostno
blazino v voznikovem volanu, blažilce bočnih udarcev v vratih, stabilizatorska droga na podvozju, ABS-zavore, ki ne dovoljujejo nenadzorovanega blokiranja koles in s tem zanašanja vozila, na vašo željo pa vam lahko vgradijo še zračno blazino za sopotnika, protivlomni sistem in še kaj. Vožnja v saxu je mirna in tiha, s svojimi 3,72 metri dolžine pa pa je zelo pripraven za parkiranje tam, kjer drugi,
večji, nimajo kaj iskati. Motor je postavljen prečno, na voljo pa so izvedbe, ki razvijejo od 50 do 90 konj v bencinski ali dizelski inačici. Pa kaj bi naštevali. Pridite v brežiško Integro, kjer boste izvedeli še mnogo več. Pa pohitite, testne vožnje z možnostjo sodelovanja v nagradnem žrebanju bodo potekale le še do sobote, 15. junija!
Poslovno sodelovanje z občino Obrigheim
V okviru prireditev in srečanj ob prazniku občine Krško sta župana pobratene občine Obrigheim in župan občine Krško organizirala razgovor o možnostih gospodarskega sodelovanja med gospodarstvi obeh občin in širše. Na razgovoru so sodelovali tudi predstavniki Območne gospodarske zbornice Posavje in Območne obrtne zbornice Krško.
Prisotni so ugotavljali
možnosti poslovnega sodelovanja, saj v Obrigheimu in širši okolici delujejo pomembne tovarne kot npr. tekstilna tovarna za izdelavo zaves, kovinska proizvodnja za izdelavo avtomobilskih prikolic, kmetijska in druga proizvodnja. Dogovorili so se, da bi poslali zainteresiranim družbam Posavja vprašanik, iz katerega bi bil razviden interes za sodelovanje s
podjetji z območja Obrigheimu. Predstavniki Obrigheima in njihove zbornice pa bi organizirali ustrezne poslovne razgovore. Anketo bi izvedli še do dopustov. Jeseni na obrtnem sejmu v Celju, kamor so bili povabljeni tudi predstavniki iz ZRN, pa bi ocenili že konkretnejše možnosti gospodarskega sodelovanja. Valentin Dvojmoč direktor GZS - OZ Posavje
OB   KOFETKU
Kristina Perkopec:
»Če bi me danes kdo povabil, naj skočim s padalom, bi se takoj odločila ZA, kljub razliki v letih«
Kristina Perkopec danes
pravi prva Brežičanka, ki je skočila s padalom. Zdaj je upokojena, vendar še vedno aktivna kot samostojna podjetnica, prav tako pa se še vedno ukvarja s športom, vedno jo lahko videvaš na kolesu. Kako ste začeli s padalstvom?
»Pokojni Marjan Satler je organiziral padalski tečaj v Brežicah in me o tem obvestil, jaz pa sem se takoj vpisala v tečaj, saj sem si vedno želela postati pilotka, že let z letalom pa je čudovito doživetje, kjer gledaš svet iz ptičje perspektive. S športom sem se vedno aktivno ukvarjala. Najprej je bilo potrebno opraviti tečaj, ki mu je sledil zdravniški pregled, nato so šele prišli na vrsto skoki. Udeležila sem se prvih skokov, ki so bili 15. septembra leta 1957 na cerkljanskem letališču. Stara sem bila šestnajst let, bila pa sem prva ženska, ki je izvedla skok s padalom, sicer pa sta bili poleg mene še dve članici. Skakali smo iz ruskega letala P02, dvokrilca, ki danes spada med oldtimerje.« Ste se kaj bali?
»Ni me bilo strah, lahko pa opišem, kako je bilo vse skupaj videti. Skakali smo z višine 800
m. P02 ima dve kabini, jaz sem sedla v prvo, v drugi pa je bil pilot. Na hrbtu smo imeli glavno padalo, spredaj pa rezervno. Na določeni višini je pilot zmanjšal hitrost, takrat sem stopila na sedež v kabini, nato pa na krilo letala, kjer sem morala počasi priti do pilotove kabine in se postaviti na rob krila, nakar sem se moral odriniti med trupom in krilom letala pod kotom 45 stopinj v prazno. Padalo se je odpiralo avtomatsko, tako smo skakali brez zadržkov, ker je bila zaradi varnosti povezava z vrvico med letalom in padalom, tako se je padalo avtomatsko odprlo, ko se je vrvica odvila do konca.« Kako seje vse skupaj končalo? »Nekatere padalstvo naenkrat ni več zanimalo, tako sem tudi sama po dokaj kratkem času prenehala. Lahko povem še, kakšna je bila oprema. Imeli smo desantna padala, s katerimi si se
zelo           hitro
spuščal. Obuti smo bili v visoke čevlje, oblečeni pa v kombinezon, na glavi smo          nosili
usnjeno kapo. Nameravam si ogledati letošnje svetovno prvenstvo v vojaškem padalstvu konec junija v Cerkljah, kjer bom imela tudi priložnost primerjati današnjo opremo s prejšnjo, starejšo, ki smo jo imeli na razpolago mi.«
Lahko poveste še kakšno zanimivost iz vaših padalskih
Prva z desne Kristina Perkopec po izvedbi svojega prvega skoka s padalom.                  <,
izkušenj?
»Kasneje sem se udeležila še letalskega mitinga na Bregah, kamor so me povabili, da bi izvedla otvoritveni skok skupaj s takratnim državnim prvakom iz Beograda. On je bil v enem dvokrilcu, jaz pa v drugem. Pred začetkom sva se dogovorila, da mi bo dal z roko znak, kdaj naj skočim, da bom pristala čim bliže cilju. Komi je pomahal, sem jaz to razumela kot znak za'skok, šele ko sem skočila, pa sem videla, kako daleč sem v resnici. Začela sem manevrirati s padalom, končno sem pa pristala na drevesu, kar je najprej povzročilo velik preplah; kasneje pa smo si vsi oddahnili, ker se nisem poškodovala. Če bi mi uspelo pristati vsaj pol metra dlje, bi lahko pristala na prostoru med gozdom in občinstvom, medtem ko je državni prvak seveda pristal na cilju.« (B.S.)