Senatorka Tamara Blažina o svoji politični prihodnosti in o odnosih med demokrati ter SSk /2 Za številne delavce iz tržiških tovarn dopust ne bo brez skrbi : /16 ka kšna usoda nas čaka Primorski dnevnik NEDELJA, 12. AVGUSTA 2012 Št. 190 (20.513) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € »Super« Mario zasenčil stranke SandorTence »Super« Mario, kot imenujejo predsednika italijanske vlade v Evropi in ZDA, si je privoščil le nekaj dni dopusta. Kmalu po velikem šmarnu je v Rimu sklical ministre, da se dogovorijo o dodatnih gospodarskih in finančnih ukrepih, tokrat v znamenju rasti in ne le varčevanja, obljublja Monti. S predsednikom vlade se lahko strinjamo ali ne, težko pa mu očitamo pasivnost ali neodločenost. Montijeva vlada ni tehnična vlada, kot jo nazivajo nekateri. Italijanska ustava ne pozna tehničnih vlad, temveč le vlade s parlamentarno in torej s politično zaupnico, ki jo Monti dobiva skoraj vsak drugi dan, kar je najbrž preveč. Italijanski paradoks je v tem, da Montija podpirajo poslanci in senatorji, ki so bili leta 2008 izvoljeni v čisto drugačnih okoliščinah. A to so »posebnosti« parlamentarizma, kot je tista, da je danes na oblasti v Sloveniji koalicija, ki je na volitvah izgubila, uživa pa podporo večine parlamentarcev. Monti ni problem, problem so politične stranke, ki ne morejo na noben način najti izhoda iz lastne krize. Dovolj da pogledamo (ne)dogajanja o volilnem zakonu, nič kaj spodbudna niso niti snovanja volilnih koalicij. Razmere v levi sredini žalostno spominjajo na ponesrečeno Unijo, ki je na volitvah leta 2006 zmagala in se nato dve leti prepirala. Da ne govorimo o desni sredini, kjer se vse spet vrti okrog Silvia Ber-lusconija, kot da ni naredil že dovolj škode. kriza v siriji - Clintonova v Carigradu na srečanju s turškim vrhom ZDA in Turčija svarita pred uporabo kemičnega orožja Državi pripravljeni na vojaški odgovor sirskemu režimu veliki šmaren - Tradicionalna prireditev Nabrežina vabi na praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka NABREŽINA - Na osrednjem trgu v Nabrežini so se sinoči začele prireditve ob prazniku zavetnika sv. Roka, ki bodo letos še posebno bogate. Na prazniku, ki se bo končal čez teden dni, bodo drevi ob 19. uri predstavili knji- go, ki jo je Boris Pahor posvetil svoji pokojni ženi Radoslavi Premrl. Na ogled so številne zanimive razstave, organizatorji pa ponujajo obiskovalcem tudi športne in seveda zabavne prireditve ter hrano in pijačo. Skratka pobude za vse okuse in vse starosti. Praznovanja sv. Roka je uvedla godba na pihala iz češkega mesta Kolin, ki jo je pozdravil župan Vladimir Kukanja (foto Kroma). Na 5. strani CARIGRAD/DAMASK - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je včeraj v Carigradu sestala s turškim političnim vrhom. S turškim zunanjim ministrom Ahmetom Davuto-glujem sta po srečanju poudarila, da se njuni državi pripravljata na stopnjevanje krize v Siriji, med drugim tudi na morebitno uporabo kemičnega orožja proti nasprotnikom sirskega režima. Dejala sta tudi, da sta državi v tem primeru pripravljeni tudi na ustrezen politični in tudi vojaški odgovor. V Siriji pa se spopadi nadaljujejo, narašča pa število beguncev. Na 4. strani Volkovi koljejo ovce na Vremščici Na 2. strani Pogasili požara pri Črnem Kalu in Obrovu Na 3. strani V Trstu nižje tarife taksijev za mlade Na 5. strani V Števerjanu vino in skrivnosti vesolja Na 16. strani Goriška viceprefektinja prejemala podkupnine? Na 16. strani Mob. 338.8313006 - Fax 040.3229547 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it PROMOCIJSKA CENA ZA ležišče lateks € 299,00 € 598,00 višina 20 cm enop. dvop. Ležišče €238,00 €119,00 ortopedsko en°P- f(|0/ enop vzmeti €476,00 "JU/(I €238,00 dvop. dvop. Ležišče €498,00 € 249,00 enop. €996,00 €498,00 ločene vzmeti cn0P- enop Ležišče € 698,00 € 349,00 memory foam ^ flop. ^ _ jjJO^ enop € 1.396,00 dvop. ® € 698,00 dvop. Vzglavniki €98,00 -50% €49,00 lateksa in memory foam preobleka prati pršicam Električni počivalnik € 1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto pon. 15.45 -19.30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 Tel.: 040.37.11.35 2 Nedelja, 12. avgusta 2012 ALPE-JADRAN / politika - Razgovor s slovensko senatorko Tamaro Blažina »O kandidaturi še ne razmišljam, naša politika vsekakor potrebuje prevetritev« Odnos med DS in SSk ni ravno idiličen, zato bo dogovarjanje med strankama še kar zahtevno TRST - Senatorka Tamara Blažina ne ve, če se bo spet potegovala za parlamentarni mandat. O tem bosta, poleg seveda nje, odločali Demokratska stranka in njena slovenska komponenta. Senatorka vsekakor pravi, da tudi slovenska manjšina potrebuje na politični sceni svežino in mlade sile. Vprašali smo jo, če bodo v Italiji jeseni predčasne volitve. »Trenutno so vse možnosti odprte. Položaj v Italiji, kot tudi na evropskem prizorišču, je zelo nestabilen in nejasen, kar odpira veliko dilem in nevarnosti, v prvi vrsti dramatično rast brezposelnosti. Prav zaradi tega bi bilo najbolj primerno, če bi se ta razgibana zakonodajna doba,končala po normalni poti.« Zakaj pa? »Na ta način bi lahko Montijeva vlada izpeljala dodatne ukrepe, ki prav gotovo niso popularni, so pa potrebni za večjo finančno stabilnost in predvsem za nov gospodarski zagon. Predčasne volitve bi državo pahnile še v večji kaos.« Vaša ocena Montijeve vlade je torej pozitivna? »Smatram, da je Montijeva vlada, ob podpori neobičajne večine, opravila zelo koristno delo.« Kaj uvrščate na vrh Montijevih dosežkov? »Italiji je povrnil ugled in vlogo na mednarodni sceni, po drugi strani pa skuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ukrepi uravnovesiti državno bilanco. Izbire niso vedno posrečene, vendar gre za izredno stanje, kateremu bi morala slediti normalna politična dialektika.« Stranke niso ravno v dobri "formi',' prej nasprotno.. »Stranke morajo v tem času čim bolj prenoviti vodilne kadre in čim prej sprejeti nov volilni zakon. Če stranke želijo ponovno pridobiti ugled in zaupanje volivcev, morajo popolnoma spremeniti dosedanji pristop in se opredeliti za politiko, ki jo zaznamujejo moralna preobrazba, skrb za kakovost življenja in socialno varnost, prizadevanje za uravnovešen gospodarski napredek in odgovorno upravljanje finančnega trga in javnih računov.« Kaj si konkretno želite, da bi v parlamentu dosegli do volitev? »Parlamentarnemu delu diktirata tempo recesija in finančna kriza. Delo poteka skoraj izključno v znamenju sprejemanja vladnih dekretov. To pomeni, da je zelo malo priložnosti za zakonske pobude posameznih parlamentarcev.« Kljub težavam pa imate vseeno kakšno željo... »Nadejam si, da se bo v komisiji zaključil postopek zakonskega osnutka za slovensko šolstvo, ki sem ga predstavila ob podpori glavnine manjšinskih dejavnikov. Ravno tako si želim, da bo poslanska zbornica čim prej odobrila zakon za ratifikacijo Evropske listine o manjšinskih jezikih in jo bodo potem odobrili še v senatu. Ob tem se bom trudila, da se v septembru skliče manjšinsko omizje ter primerno reši velik problem financiranja manjšine. Pomembno delo me čaka tudi z novim zakonom o založništvu, torej za Primorski dnevnik.« Že razmišljate o morebitni ponovni kandidaturi? »Za enkrat sploh še nisem razmišljala o tem, čeprav mi prihajajo namigi z različnih strani. V sedanji situaciji je še veliko neznank: volilni zakon, zmanjšanje števila parlamentarcev, splošni politični scenarij in zavezništva. Bolj kot moja morebitna kandidatura je v tem momentu bistveno nekaj drugega.« Kaj je torej pomembnejše? »Mislim, da je v tej fazi najbolj pomembno - in za to se trudimo kot slovenska komponenta - da se Demokratska stranka ne odpove svojemu slovenskemu parlamentarcu.« Kaj pa potem? »Potem naj člani stranke oz. komponente na najbolj demokratičen način izberejo svojega kandidata, tako kot bo sicer veljalo za ostale kandidate DS. Sama sem prepričana, da potrebujemo čim večjo svežino in mlade sile na vseh nivo- Senatorka Tamara Blažina še ne ve, če bo spet kandidirala Prepričana je sicer, da tudi manjšinska politika potrebuje svežino in mlade sile kroma jih, kar velja na splošno za vso slovensko zamejsko stvarnost.« Kako odgovarjate na očitek, da ste parlamentarci preveč plačani in da obenem premalo delate? »Predvsem odklanjam trditev, da premalo delamo. Kdor jemlje to vlogo resno in odgovorno, mu dela ne zmanjka, tako v Ri- mu kot na teritoriju. Rekla bi celo, da imamo slovenski predstavniki dvojno nalogo, saj se ukvarjamo tako s splošnimi problemi, kot s tistimi, ki zadevajo manjšino. Kar pa zadeva dohodke, bi morali le te prilagoditi srednjim evropskim parametrom in odpraviti nekatere privilegije, ki niso več sprejemljivi.« Stranka Slovenske skupnosti ponuja v razmislek DS obnovitev zavezništva na deželni ravni. Kako ocenjujete ta predlog? »Povsem normalno je, da se ob izteku mandata deželnega sveta SSk ponovno zavzema za obnovitev dogovora, s katerim si je zagotovila deželnega svetnika. Osebno nisem velika pristašinja izključno volilnih dogovorov, ne da bi ti sloneli na skupnih vrednotah in dogovorjenih programskih smernicah ter obojestranskem spoštovanju. Kljub precejšnjim razlikam v gledanjih tako na manjšinska, kot marsikatera druga vprašanja, vsekakor zgleda,da ostaja naša stranka za „lipovo vejico" nekakšna rešilna bilka.« Med strankama obstajajo razlike, ki ne poenostavljajo poti k obnovi dogovora. Kaj menite o tem? »Priznati moram, da v teh letih ni bilo ravno idiličnega odnosa med SSk in našo slovensko komponento, kot tudi ne z našo deželno tajnico Deboro Serracchiani.« Da ne bo ostalo vse pri namigih, navedite kakšen primer? »Šolstvo, volitve v Nabrežini, infrastrukture in še bi lahko naštevala.« Kaj pa ocena vašega dela v Rimu s strani SSk? »Podoben občutek imam pri svojem delu v Rimu, kjer opažam, da se SSk raje obrača na parlamentarce drugih strank, kot na slovensko senatorko DS. Vse to pri naših članih vzbuja precej negodovanja.« Torej bo ali ne bo tega dogovora? »Skupaj z deželnim vodstvom stranke in kandidatko za predsednico FJK Deboro Serracchiani bomo preučili pozitivne in negativne aspekte morebitnega dogovora in šele potem odločali.« V javnosti kroži že nekaj imen o slovenskih kandidatih na listi DS. Pojavila sta se Mirko Sardoč in Stefano Ukmar. Kdaj se bo odločalo? »Tudi glede deželnih volitev ostaja nedorečenost, predvsem glede zmanjšanja števila svetnikov. Kot slovenska komponenta si prizadevamo v prvi vrsti, da bi ponovno izvolili v deželni svet slovenskega člana DS, saj smo močno pogrešali našega predstavnika v tej zakonodajni dobi.« Bolj kot glasovi bodo za slovenskega deželnega svetnika DS odločilne preference... »Zavedamo se težav, ki izhajajo iz visokega števila preferenc, ki so potrebne za izvolitev. To nam narekuje, da strnemo naše vrste in da na Tržaškem poiščemo res najboljšega možnega kandidata - to velja tudi za Gorico in videmsko pokrajino - ki bo lahko računal tudi na italijanske glasove. Kaj pa imeni, ki sem ju navedel? »Doslej še nismo dobili sinteze. Imena, ki so se pojavila v javnosti, si zaslužijo spoštovanje in resno presojo. S septembrom naj bi zaključili z evidentiranjem kandidatov, nato se bomo posvetovali z našimi člani, kot bo veljalo za ostale kandidate DS. To bo potekalo v okviru deželnega volilnega postopka stranke in vzporedno s pripravami na parlamentarne volitve.« S.T. živali - Na Vremščici »na delu« trop volkov pod vodstvom volkulje Tonke Trop raztrgal že več deset ovc Zadnji napad v noči s petka na soboto - Rejci razmišljajo o zahtevi za odstrel - Učinkovita zaščita pred volkovi tudi psi VREMŠČICA - Napadi volkov na drobnico so po Krasu in Brkinih v zadnjih letih velik problem. Število škodnih primerov je sicer v primerjavi z lanskim letom nekoliko manjše, a dejstvo je, da na območju delujeta dva stalna tropa, eden na območju Slavnika, drugi pa med Vremščico in Nanosom, zato je reja stalno ogrožena. Zadnji večji primer napada volkov so imeli v Centru za sonaravno kmetovanje Veterinarske fakultete na Vremščici v noči na soboto, ko so volkovi raztrgali 16 živali. Le malo pred tem je bil pokol še hujši, saj so izgubili kar 30 živali. »Pred leti smo imeli več škodnih dogodkov,« je povedal vodja Andrej Škibin. »Potem pa smo molzni trop začeli zapirati v stalno, ovce z mladiči pa čez noč v tako imenovano varno ogrado, zavarovano z meter in pol visoko elektrificira-no mrežo. Dve ali tri leta smo imeli mir, tokrat pa so volkovi napadli nočno obo-ro.« Na delu je bil najverjetneje vremsko-nanoški trop, ki ga vodi volkulja Tonka. Gre za volčjo samico, staro okoli sedem let in težko 33 kilogramov. Tonka, ime je dobila po cvetlici potonika, ki raste na območju njenega odlova, je pa tudi prva volkulja, ki so ji sodelavci raziskovalnega projekta SloWolf namestili napravo za tele-metrično spremljanje. Spomladi so našli njen brlog in pet mladičkov. »Volkovi, je nadaljeval Andrej Ški-bin, »so napadli trop z lanskimi in letošnjimi mladicami, zato smo izgubili tudi živali, ki jih sicer puščamo za ohranjanje črede. Vsako leto to pomeni 80 do 100 živali. Mi redimo ovco mlečne pasme istr- Trop volkov pod vodstvom volkulje Tonke (desno, spodaj je njen letošnji zarod) kolje ovce na Vremščici slowolf ska pramenka, ki je ogrožena. Zato je do-kupovanje živali težko, rejci se zaradi zahtevnosti otepajo mlečne reje, za ovco v lak-taciji pa je sploh težko najti nadomestilo.« Kot že rečeno, je bil napadeni trop v nočni obori, sicer v njej ni bilo psov, postavljeni kakih 500 metrov od sirarne. »Obora stoji na zemljišču, v katerega je bilo mogoče vsidrati 25 centimetrov dolge konice količkov. Na Krasu je to najbolj primerno tam, kjer je bila nekdaj njiva. Sicer pa ogrado premikamo, na enem mestu ponavadi stoji največ mesec dni. Psa v oboro nismo vključili. Ko smo še pasli z nižjimi mrežami, smo ga imeli, vendar se je ob nekem napadu umaknil na varno, zato se nam ne zdi pametno, da bi ga izpostavljati strahu in nevarnostim. Poleg tega pa smo imeli pred leti še slabo izkušnjo z obiskovalcem, ki je stopil v čre- dinko in ga je pes opraskal. To nas je stalo nekaj tisoč evrov. Zato pse spuščamo, ko ni ljudi.« Rok Černe, eden od strokovnih sodelavcev omenjenega projekta SloWolf, sicer zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), pravi, da so se ravno psi v tujini izkazali kot učinkovita zaščita pred volkovi. »V čredi pa morajo biti prisotni vsaj trije oziroma je njihov število odvisno od velikosti črede. V Sloveniji se za zaščito uporabljajo mešanci, ki lahko niso primerni, če so križani z nepravimi pasmami. Od čistokrvnih pa se uporabljajo abruški ovčar, kuvasz, kraških ovčar in tornjak.« Po genetski raziskavi, ki so jo opravili v okviru projekta, je v Sloveniji od 32 do 43 volkov. Številčnost in prostorsko razširjenost se uravnava z odstrelom. Po podatkih, ki jih je posredoval Andrej Sila iz sežanske enote ZGS, je populacija volka na južnem Primorskem in delu Notranjske stabilna. »Poleg omenjenih dveh tropov ocenjujemo, da na območju Brkinov, pivške doline in Ilirske Bistrice deluje vsaj še en trop. V lanskem letu je bilo iz narave odvzetih pet oziroma šest volkov. Trije so bili ustreljeni, eden povožen, eden pa je odšel v Italijo. Šesti volk je bil zastreljen in nikoli najden. Menim, da je poseg v populacijo z odstrelom in seveda tudi izboljšanje varovanja drobnice -projekt SloWolf je desetim rejcem namenil visoke nočne elektro mreže (1,7 metra) in pse čuvaje - pripomogel, da se škoda, ki jo volkovi povzročajo rejcem drobnice, ni zvečala.« Poglejmo podatke iz prve polovice leta. »Volkovi so napadli drobnico izključno na območju Brkinov, Vremščice, Košanske doline in Či-čarije. V 93 napadih so pokončali 251 živali in po oceni povzročili za 41.063,20 evrov škode. Za primerjavo, v istem obdobju preteklega leta so volkovi, ki so poleg omenjenega območja delovali tudi na Krasu in v Istri, v 104 napadih pokončali 243 živali in povzročili za 47.495,75 evrov škode.« Ne glede na nekoliko manjšo škodo v letošnjem letu pa pomenijo napadi volkov resno grožnjo reji drobnice na Krasu. »Tu se je volk vedno pojavljal občasno, nikoli pa stalno,« je povedala Ida Štoka s sežanske Kmetijsko-svetovalne službe. »Zato obstaja nevarnost, da bo marsikateri rejec odnehal, novi pa se za rejo zaradi pogostosti napadov ne bo odločali. Izguba je namreč velika. Ne samo, da se zmanjša število živali, žival se ne obreji, selekcija zastane, ker kmet nima kaj od-birat. Stalež istrske pramenke, ki je ena od 11-ih avtohtonih slovenskih pasem, pa je nizek. Odstrel le deloma uravnava populacijo volka, zato se bo treba odločit, ali bomo imeli zaraščeno pokrajino in gozdove ali kmetijsko prirejo tudi na ekstenzivnih območjih. Odškodnina ni pravi odgovor, ker če enkrat kmet izgubi glavnino ovc, ki jih je odbiral 20, 30 let, potem ... Preusmeritev na rejo krav je lahko alternativa, vendar izkušnje rejca so vezane na delo z ovcami.« Tudi Andrej Škibin meni, da je odškodnina lahko lep denar, vendar ne reši drugih posledic napada volka. »Nekateri rejcem očitajo, da živali nastavljamo. Mi tega interesa nimamo, ker pasemo mlečno pasmo. Napad volka pri ovcah poruši plodnost, zaradi stresa jih dosti izvrže, če pa volk napade molzni trop, pade mlečnost v dneh po napadu tudi do 40 odstotkov. Po zadnjem pokolu pa bomo najbrž zahtevali odstrel, saj druge rešitve ne vidimo.« Dejstvo je, da se Kras in Brkini zaradi opuščanja kmetovanja hitro zaraščajo, zato so rejci še edini, ki ohranjajo krajino kot površine za pridelavo hrane. Irena Cunja / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 12. avgusta 2012 3 požara pri črnem kalu in obrovu ukročena - Prebivalci hiš, v bližini katerih je gorelo, preživeli peklensko noč »Bilo nas je strah, saj je gorelo, kot bi gorela slama« ČRNI KAL, OBROV - »Ja, bilo je res grozno. Malo smo se bali, da bi zadeva ušla izpod nadzora in prišla do hiš, vendar so gasilci vse uredili,« nam je v Črnem Kalu včeraj dopoldan, ko požara že ni bilo več, pripovedoval domačin. »Bilo je ogromno dima, potem je zmanjkalo še elektrike. Bili smo zelo prestrašeni in si nismo upali nikamor, ker nismo vedeli, ali bo ogenj prišel do nas ali ne.« Tudi Valter Cah je potrdil, da je bila noč zelo pestra. »Večkrat se je prižgalo in smo morali intervenirati. Ogenj je bil od mojega hleva oddaljen 60 metrov, vendar smo ga uspeli zajeziti. Na nogah smo bili posamezniki, ki nas je požar najbolj ogrožal. Gasilci so svoje delo opravili enkratno. Vodo so jemali iz hi-dranta, ki je v vasi v bližini pogorišča. Izselitev prebivalstva ni bila v igri. Ker se požar še ni umiril, moramo biti v stalni pripravljenosti. Takega požara, ki bi se tako hitro bližal vasi, tukaj še ni bilo. Ker pa je vas okoli in okoli poraščena, je bilo za pričakovati, da se bo to zgodilo.« Mlajša domačinka, ki ima še majhne otroke, pa je prestrašeno povedala, da so pripravljali potovalke, da se bodo umaknili iz vasi. Kot nam je povedal vodja intervencije Denis Glavina iz Gasilske brigade Koper, so prijavo, da gori med Pe-trinjami in Črnotičami, prejeli nekaj minut po 16. uri v petek. Zaradi izredne suše in rahle burje se je dim hitro dvignil v nebo, še hitreje, se zdi, pa se je širil požar. Proti vasem Črnotiče, Črni Kal in proti večeru še proti Gabrovici. Gost dim je prekrival nebo, policisti pa so zaprli odsek magistralne ceste in promet usmerjali na avtocesto, več ur pa je bila zaprta tudi lokalna cesta med Petri-njami in Podgorjem. Na začetku so gasilci vse svoje sile usmerili v varovanje vasi, zato so tla izdatno polivali z vodo. Po besedah poveljnika obalno kraške regije Draga Muhiča so aktivirali tudi državni načrt zaščite in reševanja, prosili pa so tudi za letalsko gašenje iz Italije in Hrvaške. »Na delu so bili poklicni gasilci iz Ljubljane, Bovca, Postojne, Kopra, Sežane in Nove Gorice, najpomembnejše delo pa so opravili pripadniki prostovoljnih gasilskih društev. V dveh dneh nas je bilo na požaru 530. Zelo dobro je bilo sodelovanje s policijo, zato je gašenje potekalo brez težav. Dobro so svoje delo opravili tudi gozdarji. Pri gašenju sta pomagala tudi dva helikopterja, eden Slovenske vojske, drugi iz Italije.« Na gmajni blizu Preš-nice je konjerejcu zgorel hlev in vsi de- lovni stroji, živino pa so pravočasno umaknili na varno. Koliko vode so porabili v intervenciji, nam Glavina ni znal povedati, na vprašanje, kaj pa je botrovalo požaru, pa je povedal, da »vlak tokrat ni bil vzrok za požar«. Po neuradnih podatkih je bil požar podtaknjen namerno in verjetnost, da je povezan z izplačevanjem subvencij za vzdrževanje kraške krajine, ni majhna. Omenjeni rejec iz Prešnice je že na policijo podal ovadbo zoper neznanega storilca. Sicer pa je med Petrinjami in Črnim Kalom zgorelo vsaj 330 hektarov borovega gozda in travnikov. »Ko je udarilo čez steno, je zgle-dalo, kot da bo konec sveta. Tega še nismo doživeli. Spali smo slabo, ker smo čakali, da bo kdo potrkal in prosil za pomoč.« Gotovo, da v Črnem Kalu v noči s petka na soboto niso dobro spali, zato pa so se nekoliko bolj mirno, vendar vseeno v skrbeh s požarom soočili domačini v Obrovu. »Res so pridni, gasilci,« je povedala Dora Udovič, »mi pa tudi lepo skrbimo zanje. Prinesli smo jim kavo, vodo in tudi nekaj za pod zob. Takega požara tako blizu vasi pa še nismo doživeli. Kar strah nas je.« Presušena zemlja in pregreto ozračje. Na Goriškem in južnem Primorskem je že nekaj dni razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. »Odgovora pristojnih, kaj je botrovalo požaru, še nismo dobili,« je povedal župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič - Midre. »A glede na sušno stanje, smo požar pričakovali. Nismo si pa mislili, da bosta v na- Petkov in sobotni požar na območju Črnega kala in Črnotišča so gasilci ukrotili, še preden je nevarneje ogrozil tudi stanovanjske hiše fa primožič ši bližini isti dan nastala dva požara. Te razmere terjajo od vseh ljudi, še posebej pa gasilcev, veliko naporov, da zavarujejo hiše in premoženje ljudi in da potem v čim večji meri poskrbijo za naravo, ki gori, kot bi bila iz slame.« Požar, o katerem so v Prostovoljnem gasilskem društvu Materija informacijo prejeli v petek nekaj minut po 14. uri, naj bi pričel goreti v Malih Ločah že pred tremi dnevi, potem pa se je bli- skovito razširil na borov gozd, ki raste med Obrovom in Hrušico. Kaj je povzročilo njegov izbruh, še ni jasno. Svojim kolegom so na pomoč priskočili prostovoljni gasilci iz Senožeč, Knežaka, Lokve in Divače, kasneje pa še iz Ilirske Bistrice in do večera je bilo na požariš-ču 90 mož. Pri gašenju sta jim pomagala tudi helikopterja Slovenske vojske. Zaradi dima so policisti občasno zapirali magistralno cesto, požar, zaradi katerega se je v nebo vrtinčil strm dim, pa je prizadel 130 hektarov. Ekipe gasilcev, ki so bile do včerajšnjega jutra na delu, so dobile zamenjave, in tako je bilo včeraj na požaru kakih 200 mož. Čeprav so do pozne noči v petek požar večinoma pogasili, pa so s posameznimi deli imeli opraviti še dobršen del včerajšnjega dne. Večjih poškodb med gasilci ni bilo, le dva zvita gležnja in nekaj zgorjenih cevi. Oba požara, tako v Čičarji kot na Kraškem robu, sta ukročena, ker pa so tla zelo presušena in dežja še lep čas ne bo, se lahko eno ali drugo pogorišče kadarkoli vname. Zato so organizirali požarne straže, ki še občasno zalivajo tleča tla. Kot smo izvedli pri domačinih, je v Brkinih padal zadnji večji dež 11. junija 2011. Torej si lahko predstavljate, kako suha so tla. O škodi, ki sta jo povzročila oba požara, je še prezgodaj karkoli reči. Gotovo pa bodo številke znane v nekaj dneh. Irena Cunja alpski praznik Jutri na Trbižu tudi nastop Veselih Gorenjcev TRBIŽ - V »prestolnici« Kanalske doline se bo do velikega šmarna nadaljevala priljubljena prireditev Alpenfest, ki poteka v znamenju glasbe, zabave in dobre hrane. Na Trgu Unita bo jutri zvečer ples s slovensko glasbeno skupino Veseli Gorenjci. Začetek ob 21.30. Prireditelji so posebno pozornost letos namenili najmlajšim, ki se bodo na Trbižu lahko kratkočasili s pravljicami, raz-noraznimi igrami ter tudi s spoznavanjem naravnih znamenitosti Kanalske doline, ki jih ni malo. Lokalna gozdna služba bo udeležencem praznika nudila informacije o znamenitem Trbi-škem gozdu, slikarka Marialuisa Bertoli bo v parku Kirchenwirt skrbela za slikarski extempore. Skratka na Trbižu prireditve za vse okuse in za vse starosti. slovenija, fjk - Ves dan gost promet Na cestah zastoji, na mejnih prehodih dolgo čakanje KOPER, TRST - Na slovenskih cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško in pred predorom Karavanke je bil včeraj ves dan gost promet z zastoji, ki so bili ponekod dolgi več kilometrov. Najdaljši je nastal na Gorenjskem pred predorom Karavanke, kjer so vozila v smeri proti Avstriji popoldne stala v tri kilometre dolgi koloni. Zastoji so bili tudi na pomurski avtocesti pred prehodom Pince v smeri Madžarske in na primorski avtocesti pred predorom Dekani ter naprej proti Kopru. Predor Dekani so morali zaradi varnosti občasno tudi zapirati. Na mejnih prehodih s Hrvaško so bile dolge vrste in na Dragonji je bila čakalna doba vse do večera za izstop in vstop ena ura, na prehodu Gruškovje za izstop ena ura, za vstop 40 minut, na prehodu Sočerga za izstop 30 minut, na prehodu Starod za izstop ena ura, na prehodu Sečovlje za izstop 30 minut in za vstop ena ura, na prehodu Jelšane pa za izstop ena ura in za vstop 20 minut. Kot običajno je bila včeraj tudi avtocesta A4 med Benetkami in Trstom v obe smeri ena sama kolona avtomobilske pločevine. Nastajali so tudi zastoji, k temu pa so prispevale tudi lažje prometne nesreče, tako da so zastoji predvsem proti Trstu že od petka pozno zvečer dosegali tudi 6 kilometrov dolžine. Nič boljše ni bilo v popoldanskih urah, ko je pred cestninsko postajo pri Moščenicah nastala pet kilometrov dolga kolona. Poleg že omenjenih nesreč so k gneči na cesti prispevala tudi gradbišča na nekaterih odsekih. Po podatkih družbe Autovie Venete je bil včerajšnji promet na tem odseku naj-gostejši v letoišnjem letu in gostejši kot lani. Tako so pri Moščenicah včeraj do popoldneva našteli 22.640 vozil (2,53% več kot prejšnjo soboto in 2,17% več kot isto soboto 2011). sežana - Še eno gradbeno podjetje pred propadom Vodstvo Kraškega zidarja naj bi vložilo predlog za stečaj SEŽANA - Glavni direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje je po neuradnih informacijah časnika Dnevnik, ki se sklicuje na vire blizu bank, v petek na Okrožno sodišče v Kopru vložil predlog za stečaj družbe. Več informacij naj bi bilo znanih jutri. Dnevnik je v petek ob sklicevanju na informacije sindikatov poročal, da se direktorju ni uspelo dogovoriti z bankami upnicami glede reprograma posojil, novih garancij in obratnega kapitala. Zaposleni v Kraškem zidarju so za jutri napovedali stavko, če v družbi do tedaj ne bodo izplačali junijskih plač in ostalih še odprtih poplačil. Med stavkovnimi zahtevami sta še izplačilo preostalih delov plač, ki jih družba zaposlenim dolguje od februarja letos, ti namreč od tedaj prejemajo le minimalne plače, ter izplačilo štirih petin regresa za leto 2011. Kraški zidar je od junija v prisilni poravnavi. Družba navadnim upnikom ponuja polovično poplačilo terjatev v štirih letih od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Poslopje Kraškega zidarja v Sežani 4 Nedelja, 12. avgusta 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES carigrad - O krizi v Siriji Clintonova s turškim političnim vrhom ZDA in Turčija se bojita uporabe kemičnega orožja proti opoziciji Če bi do tega prišlo, sta obe državi pripravljeni na vojaški odziv proti Siriji CARIGRAD/DAMASK - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je včeraj v Carigradu sestala s turškim političnim vrhom. S turškim zunanjim ministrom Ahmetom Davutoglujem sta po srečanju poudarila, da se njuni državi pripravljata na stopnjevanje krize v Siriji, med drugim tudi na morebitno uporabo kemičnega orožja proti nasprotnikom sirskega režima. Clintonova je po pogovorih dejala, da je cilj ZDA in Turčije pospešitev padca režima sirskega predsednika Ba-šarja al Asada ter da v tej smeri krepijo pritisk na Sirijo. Ravno v petek so ZDA napovedale nove sankcije proti Damasku, in sicer proti sirski državni naftni družbi Sytrol zaradi njenega poslovanja z Iranom. S tovrstnimi ukrepi želijo ZDA čim bolj oklestiti prihodke Sirije in njenega zaveznika Irana. Clintonova in Davutoglu sta še povedala, da bosta ZDA in Turčija oblikovali posebno delovno skupino, ki se bo odzvala v primeru poslabšanja razmer v Siriji. Kot sta pojasnila, bi skupina med drugim koordinirala vojaški in političen odziv v primeru uporabe kemičnega orožja s strani sirskega režima, ki bi vodila v zdravstveno katastrofo in povečanje števila beguncev iz Sirije. Zunanji ministrstvi obeh držav sta po besedah Clintonove doslej že sodelovali glede soočanja s krizo v Siriji, vendar pa bo nova skupina to sodelovanje okrepila in vanj dodatno pritegnila še obveščevalne službe in vojski obeh držav. Tako ZDA kot Turčija se sicer strinjata, da se je treba pripraviti tudi na morebitno uporabo kemičnega orožja. Državna sekretarka se je v Carigradu nato sestala še s sirskimi begunci in aktivisti, ki si po njenih besedah želijo svobodno in demokratično Sirijo, a potrebujejo pri tem mednarodno pomoč. Z aktivisti se je Clintonova srečala, da bi jo iz prve roke seznanili s stanjem v Siriji, ni pa se sešla z oboroženimi uporniki. Begunci so ji medtem pripovedovali o nasilju režimskih sil, ona pa je poudarila, da odgovorni za nasilje ne bodo ostali nekaznovani. Med nedavnim obiskom v Južnoafriški republiki je ameriška državna sekretarka izrazila prepričanje, da postaja sirska opozicija vse bolj usklajena in učinkovita. A po drugi strani se že dlje časa širijo pomisleki zaradi pomanjkanja enotnosti med opozicijskimi voditelji, še posebej tistimi v tujini. Državna sekretarka je ob včerajšnjem obisku poleg tega napovedala, da bodo ZDA ponudile dodatnih 5,5 milijona ameriških dolarjev pomoči visokemu komisariatu ZN za begunce (UNHCR), ki bodo namenjeni Sircem. "Če se večajo potrebe, se veča tudi naš odziv," je dejala Clintonova. Število sirskih beguncev namreč vztrajno narašča. Samo v Turčiji je zatočišče pred nasiljem poiskalo že približno 55.000 Sircev. Skupno je iz Sirije v sosednje države pribežalo že 150.000 ljudi. Pri UNHCR poleg tega opozarjajo, da so to uradne številke iz begunskih taborišč in da je dejansko število beguncev morebiti že preseglo 200.000. Ameriška zunanja ministrica je v Carigradu še poudarila, da Sirija ne sme postati pribežališče za upornike Kurdske delavske stranke (PKK), ki so borijo proti Turčiji. "Delimo prepričanje Turčije, da Sirija ne sme postati zatočišče za teroriste PKK ne sedaj ne po padcu Asado-vega režima," je dejala. Medtem se v Siriji nadaljujejo spopadi med režimskimi silami in uporniki. Sirska vojska je včeraj med drugim obstreljevala mestno četrt Salahedin v Alepu, da bi iz nje pregnala upornike, ki jim je ponovno uspelo zavzeti določene predele četrti. Sirska državna televizija pa je poročala, da sta v središču prestolnice Damask odjeknili dve eksploziji, a da pri tem ni bilo smrtnih žrtev. Do srditih spopadov med Svobodno sirsko vojsko in vladnimi silami je v Damasku prišlo v četrti Tadamun in predelu Al Ka-dam. (STA) Hillary Clinton in turški zunanji ministert Ahmet Davutoglu »kramljata« po tiskovni konferenci, na kateri sta govorila predvsem o sirski krizi ansa ejêk t, * italija - Ultimat predsednika vlade Monti ošvrknil ministre V dveh tednih morajo pripraviti načrte za spodbudo gospodarske rasti RIM - Dva tedna! Toliko časa imajo italijanski ministri za pripravo načrtov, s katerimi naj bi na posamičnih področjih spodbudili gospodarsko rast. Ultimat jim je dal predsednik vlade Mario Monti, potem ko je na zadnji vladni seji ugotovil, da so bili dotlej pripravljeni ministrski dosjeji s prijemi za spodbudo gospodarske rasti nepopolni in neizdelani. Do naslednje seje, 24. avgusta, morajo ministri iznesti zamisli, predloge in projekte, ki bodo morali biti izdelani do potankosti. Z njimi naj bi vlada začela svojo »jesensko kampanjo«, katere namen naj bi bil zagotoviti državi gospodarsko rast, saj se vlada zaveda, da s samim varčevanjem ne bo država prebrodila hude gospodarske krize. Monti in ministri so na zadnji seji posvetili veliko pozornost tako imenovanemu »golden power«, ukrepu, s katerim naj bi uvedli nekakšno obrambo pred poskusi prevzemov tistih podjetij, ki naj bi bila za Italijo strateškega pomena. V prvi vrsti tista, ki imajo opravka z varnostjo in obrambo. To naj bi bila Finmeccanica, Telecom, Eni, Enel, Terna in še nekatera za državo strateško pomembna podjetja. Podobno potezo je italijanska vlada skušala izvesti že leta 1994 (tako imenovani »golden share«), a evropski organi so namero preprečili. Sedaj se je vlada odločila za drugo varianto: nič več »zlata delnica« pri teh podjetjih, temveč »posebna oblast«. Mario Monti ansa / teheran V potresu v Iranu najmanj 180 mrtvih TEHERAN - Na območju mesta Tabriz na severozahodu Irana so se včeraj dvakrat zatresla tla. Najprej je območje stresel potres z magnitudo 6,2, ki mu je 11 minut kasneje sledil še popotresni sunek z magnitudo 6,0. Po dosedanjih podatkih je umrlo najmanj 180 ljudi, ranjenih pa jih je najmanj 1300. Središče potresa je bilo kakih 60 kilometrov severovzhodno od Tabriza, mesta z 1,5 milijona prebivalci. Med prebivalci območja je ob tresenju tal zavladala panika, zato so številni zaradi varnosti zapustili domove in zbežali na ulice. Ranjene so prepeljali v bolnišnice v največji mesti na območju, Tabriz in Ardebil. Iran je v preteklosti prizadela že vrsta hudih potresov. Najbolj smrtonosen je decembra 2003 opustošil mesto Bam, ko je tresenje tal ob ogromni materialni škodi zahtevalo kar 31.000 življenj. Mitt Romney za podpredsednika predlaga Paula Ryana WASHINGTON - Republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Paula Ryana, člana predstavniškega doma ameriškega kongresa iz Wisconsina. 42-letnik, ki v kongresu sedi že vse od leta 1999, je znan po strogih stališčih glede gospodarstva in še posebej proračuna, zaradi katerih si je prislužil vzdevek "fiskalni pitbul". Je odločen zagovornik zmanjševanja zveznega proračuna in zniževanja davkov. Trenutno predseduje proračunskemu odboru predstavniškega doma. Mitt Romney in njegov podpredsedniški soborec Paul Ryan sta se včeraj že prvič skupaj predstavila javnosti. Bila sta polna pohval na račun drug drugega in prepričana v zmago na novembrskih volitvah. Kot je zatrdil Ryan, sta odločena popraviti napake sedanjega predsednika Baracka Obame in ZDA "povrniti veličino". kriminal - Nezakonit iznos denarja in dragocenosti iz države Finančni stražniki v prvih sedmih mesecih zaplenili rekordno količino zlata in denarja RIM - Italijanski finančni stražniki so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta preprečili, da bi iz države nezakonito izginilo za 78 odstotkov več zlata, srebra in denarja kot v enakem obdobju lani. Kot so sporočili včeraj, je italijanska finančna policija letos zasegla 41 milijonov evrov denarja, precej več od lanskega "izplena" v višini 23,2 milijona evrov. Poleg velikih količin gotovine in zakladnih menic je policija letos zasegla še 88 kilogramov zlata in 570 kilogramov srebra. Pri iskanju tihotapljenega denarja pomembno vlogo igrajo psi, ki so izurjeni, da sledijo vonju denarja. Labrado-rec po imenu Tango je tako na milanskem letališču v kovčku nekega Šrilančana odkril 424.000 evrov, njegov brat Cash pa je razkrinkal upokojenca, ki je želel pretihotapiti 242.000 evrov gotovine. Na rimskem letališču so med drugim ujeli kitajskega poslovneža, ki je hotel državo zapustiti z 200.000 evri, skritimi v 400 zavojčkih cigaret. V vsakem zavojčku je bil bankovec za 500 evrov. V drugem primeru so prijeli poslovneža, ki je želel mejo s Švico prečkati s 50 kilogrami zlata, skritimi pod sedežem avtomobila. Poglavitna razloga za tihotapljenje denarja in žlahtnih kovin sta utaja davkov in pranje denarja. Osebe, ki želijo čez meje Italije prenesti za več kot 10.000 evrov gotovine ali zlata oz. srebra, morajo to sicer prijaviti italijanski carini in plačati ustrezne dajatve. Finančni stražniki so letos zaplenili precej več denarja in dragocenosti, ki so jih skušali odnesti iz države finančna straža Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 1 Q Nedelja, 12. avgusta 2012 APrimorski ~ dnevnik tradicionalna velikošmarna prireditev - Pobude do prihodnje nedelje Češka godba je na trgu v Nabrežini uvedla bogato praznovanje sv. Roka Danes pod večer predstavitev nove knjige Borisa Pahorja - Na ogled zanimive razstave S koncertom godbe iz češkega mesta Kolina (uradni naziv Mestska hudba F. Kmocha) so se sinoči na na-brežinskem Placu pričela praznovanja vaškega zavetnika Sv. Roka, ki se tudi letos, kot sicer že v prejšnjih letih, napovedujejo zelo bogata in zanimiva. Praznovanje je odprl župan Vladimir Kukanja, ki je skupaj z odbornico za kulturo Marijo Brecelj prisostvoval odprtju raznih razstav. Češka godba je bila gost domačega godbenega društva. V Grudnovi hiši sta na ogled fotografska razstava Janka Kovačiča z naslovom Morje in Kras, krožek Včerajšnja dekleta pa je pripravil razstavo ročnih umetniških del. Na sedežu SKD Gruden je že včeraj naletela na zanimanje zgodovinska razstava Nekoč je bila...industrijska šola, ki jo je pripravil profesor Zvonko Legiša, v istih prostorih so na ogled še druge razstave. To pa še ni vse. V sosednji kavarni Gruden razstavlja Sonja Trobec, v župnijski dvorani pa so na ogled fotografije o obnovi nabrežinske cerkve sv. Roka in stari posnetki. Danes bo osrednji kulturni dogodek vsekakor predstavitev nove knjige Borisa Pahorja, ki je izšla pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Delo nosi naslov Knjiga o Radi in je posvečeno pisateljevi pokojni ženi Radoslavi Premrl, v knjigi je omenjena tudi tragična usoda ženinega brata, narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Predstavitev bo ob 19. uri na dvorišču pri Štropovih, kjer se bo neutrudni pisatelj pogovarjal s Tatjano Rojc. Prireditev bo potekala v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Danes ob 17. uri bo na igrišču Sokola demonstrativni turnir na mivki,ki je že lani doživel veliko zanimanje. Ob 20.30 bo na trgu nastopil priljubljeni glasbeni ansambel Kraških ovčarjev. Jutri 20.30 bo na Placu ples s skupino Souvenir, ob isti uri bo na igrišču Sokola dj-večer za mlade. Športno društvo Sokol bo med celotnim praznikom imel svoj informativni prostor, kjer bo obiskovalce praznika seznanjal s svojo razvejano dejavnostjo in kjer bodo tudi predvajali fotografije sedanjih in preteklih društvenih ekip. V Grudnovi hiši so Včerajšnja dekleta pripravila razstavo ročnih del kroma Profesor Zvonko Legiša predstavlja razstavo o industrijski šoli kroma muzej revoltella - Vinar Edi Kante na pobudi Čaše umetnosti Čarobna klet v kraškem podzemlju Gost večera, ki ga je vodil Stefano Cosma, tudi arhitekt Robert Starec - Nadaljevanje v petek z Robertom Prinčičem z Jazbin Očarljiva terasa muzeja Revoltella s prekrasnim pogledom na Tržaški zaliv je v sklopu prvega večera pobude Čaše umetnosti (Calici d'arte) gostila vinarja Edija Kan-teja in arhitekta Roberta Starca. Prav poglobitev razvejanih vezi med vinom in arhitekturo je »rdeča nit« letošnjih Čaš umetnosti, ki jih prireja vodstvo muzeja Revoltella. Kante, priznani vinar iz Praprota, je govoril o svojih vinih in o svoji podzemni kleti, ki ima nedvomno svoj arhitekturni čar. Nanj se je navezal arhitekt Starec, sicer priznani oljkar iz Boljunca, ki raziskuje vezi med vinom, vinarstvom in arhitekturo. V vabilu na petkovo prireditev je pisalo, da velja Kante za pravega pionirja »novega vinogradništva« in za vztrajnega iskalca novosti tudi na področju kletarstva, kot pričajo njegovi podzemni »eksperimenti«. Pogovor s Kantetom in Starcem je vodil enolog in novinar Stefano Cosma, pokušnjo Kantetovih vin pa je »usmerjal« sommelier Claudio Donat. Prihodnji petek 17. avgusta bo terasa Revoltelle gostila vinogradnika Roberta Prinčiča z Jazbin v goriških Brdih, sledil bo v petek, 24. avgusta Venko Černic (Ru-bijski grad), zadnji gost pa bo Dario Zidarich iz Praprota. Zaradi omejenega števila mest na terasi je obvezna predhodna prijava na telefonski številki 040-6754350 ali po elektronski pošti na naslov: biglietteria@comune.trie-ste.it Stafano Cosma, Edi Kante in Robert Starec med petkovim srečanjem v Revoltelli kroma tržaška občina - Pristopila je k projektu Overnight Tarife taksijev za mlade Tudi trije boni po 5 evrov - 58 evrov za vožnjo do letališča, 12 evrov do bolnišnice na Katinari Tržaška občina je letos prvič pristopila k projektu Overnight, pobudi, s katero že leta Pokrajina Trst skuša zagotoviti mladim varno vrnitev s sobotnih nočnih zabav in znižati število prometnih nesreč. Ob občini bodo letos pri projektu Overnight sodelovali tudi tržaški taksisti. Občinska odbornica za trgovino Elena Pellaschiar se je z njimi dogovorila o uvedbi no- vih ugodnejših tarif taksijev za večerne vožnje iz mestnega središča v okolico. Mestna uprava je te tarife uradno odobrila s svojim odlokom. Veljale bodo v poletnih mesecih od 22. ure do 6. ure zjutraj naslednjega dne, koristili pa jih bodo mladi, opremljeni z izkaznico Overnight. To izkaznico si lahko brezplačno preskrbijo na info točki v Ul. Pane 6 ob četrtkih in petkih od 19. do 21. ure in ob sobotah od 21. do 24. ure. Obenem bodo lahko dvignili tudi tri bone po 5 evrov, s katerimi bodo lahko delno krili strošek za vožnjo s taksijem. Pobudo je včeraj predstavila občinska odbornica za trgovino Pellaschiarjeva. Poudarila je pomen pristopa Občine Trst k projektu Overnight, izpostavila pa je tudi poenotenje tarif taksijev za prevoz iz mestnega središča do letališča pri Ronkah (58 evrov) in do Sesljanskega zaliva oziroma Devinskega gradu (dnevne in nočne vožnje bodo stale 35 evrov). Omenila je še en Tarife taksijev Overnight Kraj Cena Sv. Sergij 14.00 € Milje 20.00 € Bazovica 17.00 € Grljan 16.00 € Opčine 16.00 € Kontovel 17.00 € Prosek 18.00 € Božje polje 19.00 € Zgonik 20.00 € Križ 25.00 € Nabrežina 28.00 € Sesljan 34.00 € Devin 34.00 € pomemben dogovor s taksisti. Vožnja do bolnišnice na Katinari ne bo smela stati več kot 12 evrov. Na ta način je skušala občinska uprava priskočiti na pomoč predvsem starejšim občanom, je poudarila odborni-ca Pellaschiarjeva. Železarna - skrb za občane in delavce Treba je čim prej rešiti vprašanje zdravju škodljive škedenjske železarne. Za to si prizadevata med drugimi tudi deželno okoljevarstveno združenje Fareambiente in deželni sindikat UGL, ki sta pred dnevi izrazila zaskrbljenost zaradi morebitne spremembe lastništva obrata brez nobene garancije za sprejemanje ustreznih ukrepov proti škodljivim emisijam. Generalni sekretar UGL Matteo Cernigoi je opozoril, da so deželni komisiji že predstavili spremembe v delovanju z električnimi pečmi, pa je vse ostalo na papirju. Koordinator Fareambiente Giorgio Cec-co pa je bil kritičen do krajevnih upraviteljev, ki se ne zmenijo za zdravje ljudi, kaj šele delavcev železarne. Midnight in dance V okviru pobude Trieste Estate, ki jo prireja Občina Trst bo jutri ob 21. uri na Verdijevem trgu plesni spektakel Midnight in dance. Člani športno-ko-reografskega združenja Club Diamante bodo postregli s točkami, ki bodo predstavile ples skozi stoletja. Vstop je prost. 6 Nedelja, 12. avgusta 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / kraška hiša - Odprli razstavo z naslovom Portfolio Fotografije Maria Magajne na ravni evropskih mojstrov Za postavitev razstave sta poskrbela Andrej Furlan in Robi Jakomin V petek zvečer so v prostorih Kraške hiše v Repnu ob prisotnosti uglednih gostov ot-vorili razstavo črno belih fotografij Maria Magajne z naslovom Portfolio. Uvodoma je Edi Kraus, predsednik Zadruge Naš Kras, ki je skupaj z Narodno in študijsko knjižnico ter Inštitutom za etnologijo poskrbela za organizacijo razstave, poudaril pomen razstave v čast zvestemu spremljevalcu preko petdesetih let povojnega dogajanja tako v Trstu kot v Gorici, na katerega so bili tudi posamezniki posebej navezani, saj je pogosto ujel v objektiv poroke in pogrebe, ne nazadnje je bil Mario Ma-gajna med prvimi člani Zadruge Naš Kras. Posebej se je predsednik zadruge želel ob tej priložnosti zahvaliti ženi bivšega župana Devin-sko-Nabrežinske občine gospe Veljki Hreščak Ret za donacijo predmetov iz družinske zapuščine, ki bo obogatila fundus eksponatov muzeja Kraška hiša. Gre za res lepo število kuhinjskih/ gospodinjskih predmetov in tekstilij, sedaj jih bo pa potrebno katalogizirati in in-ventarizirati in bodo v bodoče razstavljeni. Za glasbeni uvod in sugestivno atmosfero je poskrbel duo Stefana Bembija in Tomaža Nedoha. V svojem predstavitvenem govoru je umetnostni zgodovinar Andrej Furlan povedal, da je razstava nedvomno tudi promocija pravkar izšle mape Magajnovih fotografij, omogoča pa obenem širšo vidljivost teh kakovostnih fotografij ter prispeva k večji prepoznavnosti. Na razstavi si lahko ogledamo deset fotografij, ki so zbrane v mapi poleg šestih drugih, še ne razstavljenih. Andrej Furlan se je kot izvedenec in dober poznavalec Magaj-novega opusa zaustavil pri problemu raziskovanja tega obsežnega arhiva, ki šteje več deset tisoč negativov. Arhiv podatkov o objavah posameznih fotografij je nepopoln in bi bil potrebno poglobljeno delo, ki ga razmere ne omogočajo. Če pa upoštevamo zgolj motiviko, se nam že na tej ravni ponuja večplastna berljivost podob. Res je bil Magajna zaposlen kot fotoreporter in so njegovi posnetki prvenstveno dokumentarnega značaja, njegov pristop pa daleč presega zgolj informativno plat tega žanra in odločno prestopa v zvrst poetičnega po-doživljanja ter čustvene izraznosti, ki sta označevalca slehernega umetniškega dela. Mario Magajna se je med drugim v fotografiji podal tudi do izrazito bolj ekstremnih kompozicijskih preizkušenj postopne ab-strahiranosti podobe z odločnim metafizičnim pridihom, kar je širši javnosti povsem nepoznano. V vsakem posnetku je Magajna uvidel določene univerzalne vrednote, zato so nam še tako intimni posnetki kot je lahko družinski portret še kako blizu. Za postavitev razstave sta poskrbela Andrej Furlan in Robi Jakomin. Na osrednji steni sta pustila namenoma vertikalno slikarsko Razstava je do 16. septembra odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure kroma delo prejšnjega razstavljavca Žige Okorna, da bi naglasila umetniško razsežnost fotografije, ki jo še vedno pogostoma prezremo in zato ni vedno primerno ovrednotena. Motiv slike v dominanti modre barve, ki povezuje morje in nebo pa se hkrati tematsko ujema z izborom trilogije fotografij na tematiko vode. Avtorska mapa je izšla v omejeni nakladi petdesetih izvodov na pobudo navdušenih ljubiteljev. Ožji strokovni odbor pa je izbral podobe in se zavzel, da je mapo podaril pomembnejšim ustanovam kot so: arhiv Alina-ri, Moderna galerija, Arhitekturni muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv Republike Slovenije, Primorski dnevnik in Kabinet slovenske fotografije v Kranju ter v Pariz in ZDA. Slovenski Etnografski muzej hrani v svoji zbirki Magajnove posnetke, ki so pomembno dokumentativno gradivo. Kakovost natisa jamči trajnost v času. Vrhunska kakovost posnetkov, pozorna izbira motiva in življenjska razsežnost vzdušja, pretanjenost tonskega bogastva, harmonija kompozicijskih izsekov, vse to prispeva k definiciji velikega umetnika, ki ga v času šele odkrivamo in gotovo ni bil še primerno ovrednoten. Magajnove fotografije lahko primerjamo z onimi vrhunskih evropskih mojstrov, zato je še kako pomembno, da se tega kulturnega bogastva zavedamo in zavzamemo, da ga po-nesemo v svet s ponosom. Razstavo Portfolio si lahko ogledamo ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure do 16. septembra. Jasna Merku Mestni redarji na barkovljanski obali in v mestnem središču Mobilni urad mestnih redarjev bo tudi prihodnji teden prisoten na barkovljanski obali za zagotovitev varnosti kopalcev na plažah. Deloval bo na območju vse do Miramarskega gradu. Na razpolago bo za vprašanja, informacije in nudenje pomoči. Občinska uprava ga je uvedla, da bo zagotovila večje sodelovanje med organi, zadolženimi za javno varnost, in občani. Urad z rajonskim mestnim redarjem bo odprt od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Obenem bodo tudi prihodnji teden delovali posamezni mobilni uradi mestnih redarjev v raznih mestnih predelih. Jutri bo mobilni urad na Trgu Liberta, v torek, 14. avgusta, na Trgu Stare mitnice, v četrtek 16. avgusta na trgu pri Sv.jakobu, v petek, 17. avgusta, na Trgu Bonifacio na začetku Drevoreda 20. septembra, v soboto, 18. avgusta pa na Trgu Cavana. Našli ukradeni kolesi V preteklih dneh so policisti našli dve ukradeni kolesi: gorsko kolo znamke Lua Shadow in mestno kolo znamke Freyus. Lastniki ju lahko dobijo na policijskem komisariatu pri Sv. Soboti, Ul. Mascagni 9, tel. št. 040/8322111). tpk sirena - Samo še danes Na Karamaladi diši po kalamarih Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena v Barkovljah omamno diši po kalamarih. Člani kluba so namreč spet priredili tradicionalni in nadvse priljubljeni tridnevni praznik Karamalado, ki se drevi zaključuje. Številni obiskovalci lahko še danes sežejo po slastnih kalamarih - na žaru ali cvrtih in fanc-ljih z dušo. Da bo praznik popoln, pa bo poskrbel ansambel Old stars. Kioske bodo odprli ob 19. uri, ples pa ob 20.30. milje - Evrokarneval oz. Praznik prijateljstva Veslaška radoživost Drevi pustno tekmovanje Vogadamata, jutri pa koncert pihalne godbe Sežana in Godbenega društva Nabrežina Po miljskih ulicah je bilo včeraj popoldne zelo veselo kroma Kdor se je v preteklih dneh sprehajal po Miljah, je najbrž ugotavljal, da je pustno vzdušje primerno tudi za poletne temperature. V Miljah, na Mandraču, se namreč vse do velikega šmarna nadaljuje poletni Evrokarneval oz. Praznik prijateljstva. Mestece si je tudi v poletnem času odelo živobarvno ogrinjalo in program 6-dnevnega dogajanja začinilo z živahnimi pobudami. Vzdolž portiča pričakujejo obiskovalce stojnice, ki jim ob 18.30 ponujajo kulinarične dobrote iz Avstrije, Slovenije, Fur-lanije in s Hrvaškega ter pristno kapljico, vsak večer, z začetkom ob 20.30, pa je stari portič prizorišče koncertov godb iz različnih koncev Evroregije. Današnji večer bo ob 19.30 minil v znamenju res simpatične prireditve Vogadamata, se pravi tekmovanja v veslanju, v okviru katerega se bodo pomerile miljske pustne skupine na priložnostnih plovilih. Kdo bo med splošnim smehom prvi priveslal na cilj? Ob 21. uri pa bo na Mandraču brezplačni koncert Lorenza Pilata. Protagonisti jutrišnjega večera bodo Slovenci. Ob 20.30 bodo na priložnostni oder stopili člani Kraške pihalne godbe Sežana, ob 22. uri pa še godbeniki God-benega društva Nabrežina pod taktirko Sergia Grattona. Glasba pa bo odmevala še dlje v noč z ansamblom Hapfenquintet. Pri tem velja opozoriti, da so uredili brezplačno parkirišče na Trgu Caliter-na in na Trgu Alto Adriatico. bazovica - Šagra pri kalu Kiosk za mlade v eksotičnem stilu V Bazovici bo še do velikega šmarna poletna šagra pri kalu. Kakor smo že večkrat zabeležili je letošnja novost kiosk za mlade v eksotičnem stilu, ki ga upravlja vaška mladina. Obiskovalci bodo lahko posedali v prijetni senčki slamnatih sončnikov in srebali hladno tropsko (a ne samo) pijačo. Drevišnji večer bo južnoameriško obarvan z latino ritmi, medtem ko bo v torek, 14., oz. v sredo, 15. avgusta, pravi »ferragosto party«. / TRST Nedelja, 12. avgusta 2012 7 repentabor - Od danes do četrtka Tradicionalni praznik ob velikem šmarnu Nadškof Crepaldi bo uradno razglasil cerkev za svetišče Marije Vnebovzete Na veliki šmaren je na Tabru v Repnu vsako leto praznično. Letos obhajajo tudi 500-letnico ponovne postavitve cerkve, ki je bila posvečena Devici Mariji že leta 1316 in jo je močan potres leta 1511 delno porušil. Petdnevno slavje bo drevi ob 20. uri uvedel komorni moški zbor Val - Vokalna akademija Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta in s solisti Martino Burger - sopran, Uršo Kržič - violončelo in Katarino Tominec - klavir. Zbor se bo predstavil z izborom slovenskih narodnih pesmi. Gotovo bo to prvovrsten pevski nastop, ki bo obogatil slovesni teden. Jutri bodo ob 20. uri odprli razstavo Branke Sulčič Piccolomini in naši kraji, ki vključuje tudi podatke o škofu Bonomu; predstavil jo bo Sergij Pahor. Še isti večer bo Vilma Purič predstavila knjigo Majde Artač Mozaik v kovčku; odlomke bo prebrala Julija Berdon, Jasna Mer-ku pa bo prikazala originalne ilustracije iz knjige. Večer bo obogatil Združeni pevski zbor Repentabor. V torek bo v okviru prireditve Med zvoki krajev ob 21. uri klavirski koncert Nikle Pavličic iz Črne gore. Višek praznovanj bo v sredo, 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja. Ob 10. uri bo jutranji romarski shod, ki ga bo vodil predstojnik slovenksih salezijancev Janez Potočnik (maša ob 8. uri odpade). Ob 17. uri bo glavni romarski shod vodil nadškof Giampaolo Crepaldi, ki bo ob tej priložnosti uradno razglasil repentaborsko cerkev za svetišče Marije Vnebovzete. Med mašo bo pel Združeni zbor ZCPZ. Praznovanje se bo zaključilo v četrtek, 16. avgusta, na praznik župnijskega zavetnika sv. Roka, ko bo ob 10. uri sveta maša. Ob 18.30 bo odprtje in blagoslov romarske poti, sledilo bo večerno bogoslužje ob 19. uri, ob 20.30 pa še zaključek s tradicionalnim koncertom God-benega društva Nabrežina pod vodstvom Sergia Grattona. Vremenske napovedi so letos spodbudne kroma ribaril v morskem parku Miramar: izsledili še drugega ribiča Pomorska policija je izsledila še drugega ribiča, ki je v noči med 7. in 8. avgustom s kolegoma ribaril na zaščitenem območju Miramarskega morskega parka. Trojica je z motornim čolnom priplula v zaščiteno območje in spustila v morje 600 metrov dolgo mrežo. Med tem opravilom jih je zasačila izvidnica pomorske policije. Ribiči so prerezali mrežo in zbežali, policisti pa so enega od njih prepoznali, saj je bil 31-le-tni D.S. že njihov star znanec. Naslednji dan so v bližini sesljanskega kamnoloma izsledili motorni čoln. Ker je bil zapuščen, so sprva domnevali, da je šlo za nesrečo. Po podrobnejšem pregledu, pa so ugotovili, da je plovilo, s katerim je trojica ribarila. Na podlagi registrske številke so izsledili še lastnika. To je 30-letni A.S., ki so ga tudi prijavili sodstvu zaradi ribarjenja na zaščitenem območju. Mrežo in motorni čoln so zasegli. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 12. avgusta 2012 KLARA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 16.35 Jutri, PONEDELJEK, 13. avgusta 2012 LILIJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 13 km na uro zahod-nik, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. OKLICI: Manuele Cristini in Ana Maria De Souza Amaral, Oscar Romano in Alessia Ge-raci, Alberto Brumat in Irene Colavito, Diego Sen in Sara Bellemo, Daniele Ebo in Lucia Pirolo, Luca Tedeschi in Elisa Drobnich. Nedelja, 12. avgusta 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. Od ponedeljka, 13., do torka, 14. ter od četrtka, 16. do sobote, 18. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477, Ške-denj - Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. COMUNE DI DUINO AURISINA OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) Razpis javnega natečaja za sestavo prednostnega vrstnega reda po javnem izbirnem postopku na podlagi pridobljene izobrazbe in delovnih izkušenj za zasedbo prostih delovnih mest za določen čas, s polnim oz. krajšim delovnim časom, naziv: »Vzgojitelj v otroškem vrtcu z znanjem slovenskega jezika« - kat. C Informacije: OP Služba za tajništvo, splošne zadeve in osebje Nabrežina Kamnolomi 25 tel. 040/2017401/407 oz. na spletu www.comune.duino-aurisina.ts.it. ¿Pog^eSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Sreda, 15. avgusta 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477, Ške-denj - Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »La congiura della pietra nera«; 18.00, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - 17.00 »Detachment«; 18.45, 20.00 »Singolarita di una ra-gazza bionda«; Poletna arena: 21.00 »Detachment«. CINECITY - 17.40, 19.55, 22.10 »Contraband«; 15.30, 18.30, 21.30 »The Amazing Spiderman«; 17.40, 20.30 »The Amazing Spiderman 3D«; 15.45 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 15.40, 18.30, 21.20 »Biancaneve e il cacciatore«; 15.30 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Bed time«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Dream house«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Nudi e fe-lici«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.00 »Contraband«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nudi e fe-lici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.10 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 10.30, 15.10, 17.20 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spiderman 3D«; 20.40 »Vzpon viteza teme«; 11.00, 13.20, 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 11.50, 12.40, 15.00, 17.10, 18.10, 19.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 12.50, 19.30, 21.50 »Vroči Mike«; 21.30 »Neverjetni Spiderman«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 10.50, 13.25, 15.55, 18.25, 21.00 »Popolni spomin«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il dittatore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cac-ciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spider-man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 13. in 14. avgusta ter vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vinakras. Informacije in prijave na tel. 00386-31323191, 0038657312850, 00386-57312856. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 3457542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). t Zapustila nas je in se pridružila ljubljenemu Vladimiru Lea Kobeja vd. Krmec Žalostno vest sporočajo Maria in Adriano ter ostalo sorodstvo. Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Dolina, 12. avgusta 2012 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Najina mama Štefanja Legiša vd. Finotto počiva med zvezdami. Zahvaljujeva se vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala Marici in Mariji ter osebju Doma Stuparich. Hčerki Caterina in Violetta z družinama. Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 12. avgusta 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / ua # nn PRQVINCIA " TRIESTE Občina Repentabor v sodelovanju z župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst ob 500-letnici cerkve na Tabru in praznovanju Velikega šmarna vabi na koncert Vokalne akademije Ljubljana danes, 12. avgusta 2012 ob 20. uri v cerkvi na Tabru. ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni // pii 9uit" danes, 12. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel p rte*___ m Delovali bodo dobro založeni kioski Eksotični kiosk za mlade ¿1 Čestitke □ Obvestila TPK SIRENA]^ prireja tradicionalno KARAmALADO od 10. do 12. avgusta 2012 DANES, 12. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. Jutri, 13. avgusta, praznuje 80. rojstni dan MIRO KALC. MPZ Upokojencev iz Brega in MPZ Venturini mu čestitajo in kličejo na zdravje. Jutri na Kontovelupraznuje 91. rojstni dan ZORA. Želimo ji, da bi bila še dolgo let med nami zdrava in vesela. Majda, Dario, Edvin, Alenka in Angelo. 7. avgusta je privekal na svet brhki GABRIJEL. Mamici Sabrini in očku Danitu mirne noči, malemu Gabrijelu pa vso srečo želimo. Nono, nona, Stefano, Iva in bratranec Manuel. Včeraj sta si ELISABETH in MARKO obljubila večno zvestobo. SKD Barkovlje jima čestita in želi z vsem srcem, da bi bila v zakonu sre- NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo do 9. septembra odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek 8.30-13.00; sreda 8.30-16.00; petek 8.30-13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040662407. ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s specia-litetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. Danes, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za godbeno presenečenje. MLADI, POZOR!!! Na šagri v Bazovici, v exotičnem kiosku, bo konec tedna in za Veliki Šmaren kar pestro dogajanje: danes, 12. avgusta, »Fiesta Latina«, 14. in 15. avgusta, »Ferra-gosto party!«. Začenjamo že ob 18. uri. Pričakujemo vas polnoštevilne, pridite ne bo vam žal! TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, danes, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo srečolov in zakuska. Vabi župnija Boršt in vaš-čani na Jezeru! TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« danes, 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: danes, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repenta-brsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu zaprti od 13. do 17. avgusta. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od ponedeljka, 13., do petka, 24. avgusta, zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. PATRONAC INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bodo uradi zaprti od 13. do 17. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. URAD URBANISTIKE in zasebne gradnje Občine Dolina obvešča, da bo zaprt v torek, 14. in v četrtek 16. avgusta. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti 15. in 16 avgusta, zaradi praznovanj Velikega Šmarna in vaškega patrona Sv. Roka. V petek, 17. avgusta, pa bodo delovali z navadnim delovnim in službenim urnikom sledeči uradi: protokol, anagrafski urad, pokopališka služba in občinska policija. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljuncu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KRIŽ župnijska skupnost vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno soma-ševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do-nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo do nedelje, do 19. avgusta, odprta fotografska razstava o obnovi cerkve Sv. Roka. Na ogled bodo tudi stari fotografski posnetki Nabrežine. Urnik: od 18. do 20. ure. TRŽAŠKE IN GORIŠKE udeležence 42. mednarodne kolonije obveščamo, da se dobimo na Gradini v ponedeljek, 20. avgusta, ob 8.30. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivni 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake za nižje srednje šole in bienij višjih srednjih šol od 27. do 29. avgusta ali od 3. do 5. septembra. Vpisi do 24. avgusta. Informacije na tel. št.: 040212289, info@skladmc.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheer-dancemillenium.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040- ™ nedia primorski dnevnik Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST 299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Koso-vac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igogruden@yahoo.it. Prireditve OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst, v počastitev 500 letnice cerkve na Tabru, in ob praznovanju Velikega šmarna, prireja: danes, 12. avgusta, ob 20.00 v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v torek, 14. avgusta, ob 18.00 na Poti pesnikov na Krasu - Col recitacije poezij v sodelovanju s K D Kraški dom in Skupino 85; ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Med zvoki krajev«; v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 na Ta-bru koncert godbenega društva Na-brežina. Vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev s Tržaškega organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-fak-torja v Sloveniji Demetra Malalan. Vstop je prost! Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežin-ske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.3021.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 3498406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, Loterija 11. avgusta 2012 Bari 72 86 57 68 37 Cagliari 56 88 7 31 85 Firence 25 60 26 12 75 Genova 30 63 77 57 2 Milan 18 8 82 85 10 Neapelj 50 3 8 21 70 Palermo 45 26 78 12 4 Rim 29 69 11 26 82 Turin 73 44 8 75 4 Benetke 53 86 19 25 11 Nazionale 8 38 77 85 16 Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 27.896,00 € 211 dobitnikov s 3 točkami 1.400,00 € 2.744 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.633 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.101 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! SAGRA INN Kontovel 186/Pro-sek, Trst Odprti smo vsak dan od 17.00 do 23.00. Balkanski okusi, specialitete na žaru Mešano meso na žaru 10,00€ V petek, 17/08 večerja z glasbo v živo s skupino »KRAŠKI ŠOPEK« Info: a@sagrainn.com 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-229191. POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješolcem pri učenju za izpite. Tel. št.: 3403753876 (od 11. do 18. ure). PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 3463019102. Id Osmice Super Enalotto Št. 96 4 11 13 42 54 75 jolly82 Nagradni sklad 2.180.237,18€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7.759.391,98 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 36.337,29 € 1.181 dobitnikov s 4 točkami 278,96€ 46.868 dobitnikov s 3 točkami 14,00 € BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Kon-tovelu. Tel. št.: 040-225305. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. POLETNO BRANJE Nedelja, 12. avgusta 2012 9 Strani iz knjige Miroslava Košute Delo in zaslužek Oče je delal pri raznih gospodarjih. Dela ni manjkalo, ker so ga imeli vsi kamnolomi polnih rok. Toda pili so preveč, ker so imeli v večini kamnolomov gospodarji svojo gostilno, da so izkoriščali delavce, tako da niso delali cel teden: v ponedeljek do poldan nič, v soboto pa je bil pompaio, ko so nastavili kamen na baril in jim je gospodar dal na račun za pijačo. Takrat je bilo v Križu pod Nabre-žino, se pravi onstran glavne ceste, osem gostiln: pri Žerjalu, pri Maregi, pri Uactu, Štolfa, Nacjo, pri Mihotu, Restavracija Karlina in društvo pri Čječkevih, ki je imelo tudi kaufer. V vasi pa so bile gostilne: pri Markotu, Dovaner, Pjerče-vi, Županovi, Splacni, Spodvjelni, pozneje Bernarda, Bezinevi in Njemčevi. Jakob Tence, Njemčov, je dal zgraditi tudi dvorano in dve igrišči za balin-canje na dolnjem vrtu pod Benelijem. Takrat je bila navada, da se moški odpravijo ob nedeljah zjutraj k maši, po maši pa v gostilno, marenda in kozarček. Potem so nekateri balincali ali kvartali in drugi gledali po navadi do ene, potem h kosilu. Ob praznikih popoldan so šli z družino v gostilno ali restavracijo h Karlini, ki je bila na Bošketu. Tam je bilo od vsega. Spominjam se, ko smo pili in je-li na vrtu prav pod lipo, ki je tam še dandanes. Kadar so prišli Tržačani, sem zbežal na cesto, ker so nam metali drobiž, da so uživali, ko smo ga lovili po prahu. Pa tudi ciklisti, ki so se pripeljali s tan-demom, to je biciklom po štiri ali dva, so nam dali kakšen sold, da smo jim malo povarvali. Takrat so bili samo konji, ki so vozili, ni bilo avtov. Pri Karlini je bil velik štalon za konje in pri Mihotu tudi. Danes stoji tam hiša in gostilna pri Vereni, namesto restavracije pa so stanovanja. Šege in navade Tako so tekla mlada leta. Igrali smo se v glavnem na ris, zajčka, skrle, križci in glavce, polža in razne igrice. Pomagali smo tudi doma in pri Sauorčevih. Ker je bil Dolfi vodja v hlevu, smo jaz, Angelo Mica in Sežgank spravljali gnoj in po-kladali volom, on pa nam je dajal sadja in tudi vina. Zgodilo se je, da je njegov oče za veliko noč šel pod plavnik po sladko vino, ker je bila navada, da so ga hranili za praznike, a je dobil samo vonj po vinu, flaškon pa prazen in počen, kakor češ da je izteklo. Rotil je enega in drugega. Nobeden ni znal nič, ampak mislil si je, da je to gotovo Rudolfovo delo. Tako nič sladkega za veliko noč, na bor-jaču so sicali jajca in pili trdo. Za prvi maj me je oče vsako leto peljal v povorko. Nataknil mi je rdeč nagelj in smo šli v povorki z godbo na čelu. Ko smo prišli v gostilno pri Njemče-vih, kjer je zdaj društvo Albert Sirk, je bila tam marenda in v krogu na borjaču so zapeli pevci Ljudskega odra. Društvo Skala pa je bilo pri Bibčevih. Tam so bili sokolci, imeli so plavo zastavo, šli so v povorki zase. Plavo zastavo je nosil Toni Švab, Kaligo, rdečo pri socialistih pa je nosil Janez Verginela, ki so mu pravi- Spomini Angela Katice brez vsakega razloga. Ni pa mu ostal dolžan, tako hitro mu je vrnil dve za eno. Stekel sem domov in povedal Materi, kaj vse sem videl. Zvečer, ko smo šli spat, so prišli Angelo in Pepi Procesja in še neki drugi ter začeli razbijati po vratih, da naj odpremo. Takrat je stopila Mati k oknu in gospar Andrej Tence k svojemu in sta jim vse izrekla, da kaj jih ni sram, ker hodijo razgrajat ponoči. Jaz in oče pa sva li Ručo Flek. Ko sta se povorki srečali, so se ljudje pozdravili in šli naprej. Godba je igrala enkrat enemu, enkrat drugemu, tako je bilo vse v redu. Ob sv. Štefanu so se v vasi radi kamnali in tepli. Pravili so, da je bilo za hec, toda kdor jih je prejel, jih je tudi držal. Spominjam se leta 1913, ko je šel Angel Bogatec, Miletov, z biročinom po stopnicah pri cerkvi, da bo šel vanjo s ko- se otroci besli od zadaj, ker je šel počasi ko voz. Fraska je kričal, boste pustili, smrkavci, pa smo ga vseeno zmerom na-skakovali, dokler ga ni prodal, ker mu ni šlo od rok, da bi se naučil. Prva svetovna vojna Bilo je 26. julija 1914, lep sončen dan, Mati je postavila krožnike na mizo, ker je bila nedelja. Po navadi smo je-li ob enih, ker je šel oče k maši in potem z družbo na kozarček. Jaz in mati sva bila ravno pri mizi, ko pride vahmajster in vpraša, ali je Matija doma, da naj se takoj javi v kasarni. Šel sem ga poklicat k Splacnim, kjer so balincali, ker je bilo na vrtu igrišče. Ko mu povem, kaj se godi, so vsi spustili bale in šli domov. To je bil vse en jok. Ob enih je bil oče že preoblečen v vojaško in mobiliziran kot prvi v vasi. Kmetje so odpirali hrame in točili vsakomur, ki je hotel pit. Kasarna je bila na placu, kjer je zdaj palta, okna so bila nizka in za pomočnike žandarmov mobilizirani fanteristi so bili ta popoldan vsi pijani, ker so jim vino nosili skozi okna. Zvečer je oče pribežal skozi okno domov, a tudi žandarmi so malo popustili za prvi večer, ker je bil vse jok in stok. Drugi dan splošna mobilizacija. Tako so odhajali eden za drugim v vojsko, fantje so se zbirali in prepevali, starši pa so jokali. Četa feldžandarmov se je sestala, vahmaj-ster Potočnik, poročnik Gubka, poročnik Steiner, Matija Košuta, oče Puh, Martin Košuta, Čječk, Jakob Tence, Čele, Anton Tence, Jožin, Jakob Švab, Tofelca, Lovrenc Sedmak, Beleko, Jakob Švab, Čuvaj [gozdni], Josip Sedmak, Neni, Jakob Bogatec, Zalenc in Josip Šemec, Šušter. Nono Matija Puh pred četo feldžandarjev leta 1914 Tudi Čjarč, Janez Košuta, ni preživel. Bil je poročen s Franco Zuortno in je pustil enega otroka, fantka. Začela se je delitev hrane na izkaznice. Takoj se je predvidevalo, da bo borba dolga, in res, vojska se je premaknila tudi v naše kraje. V šolo med Križem in Nabrežino pride bataljon iz Trsta, ki se je naselil kasneje v dvorani v društvu, last Antona Maganja, danes A[lbert] S[irk]. Začeli so stražiti pri morju portič. Prišel je regiment Štajercev. Slovenski fantje so začeli graditi okope proti morju. Otroci smo gledali, kako delajo. Ker so bili žejni, so nas pošiljali po pašerete, pokalice, pa smo jim jih prinašali in zmerom so nam kaj pustili. Bili so veseli fantje. Leta 1915 se je odprla druga fronta na Soči. Italija napove vojsko Avstriji. Vojaki so začeli prihajati v naše kraje, regiment za regimentom, Štajerci, Čehi, Romuni, Madžari, Bosanci, vseh vrst vojske narodov pod Avstrijo. Boji so se odvijali od Tržiča, Grmade, Vrha, Gorice in Sa-botina do Tirolov. Mnogo jih je padlo z obeh strani, največ zaradi kamenja. Ponoči si slišal, kadar je bilo tiho, kričanje in regljanje strojnic v Križ nad morjem. Od nas so odhajali regimenti in bataljoni po večerji z muziko na čelu. V Križu je bila češka godba na pihala, ki jih je spremljala čez Nabrežino, tam jih je pustila, da so odšli bolj veseli, in se vrnila. Vojaki pa naprej v tišini in temi. Prvi so šli slovenski fantje. Kadar je bilo za jurišat, so poslali Bosance, neu-strašljive borce, samo ruma so hoteli. Neki večer, še predno so prišli na cilj, jih je padla polovica. Bili so izdani. Ker so hodili zmerom v temi, so špijoni s signali z lučjo pokazali, da prihajajo. Pri Sauorčevih je bila kuhinja in zvečer, ko so vojaki odšli, smo šli h kuharju, da je dal tudi nam. Po navadi so imeli zmerom fižol, a bil je dober, ker smo bili lačni. Potem je prišel nov kuhar in ni hotel dati nikomur nič. Ali čakaj, te bomo že nafrigali. Angelo Tence, Čišk, ki je bil starejši tri leta, Angelo Sulčič, Mica, in jaz smo šli na Kopišče, kjer so imeli en graben s kolcem počez za svojo potrebo. Kolec smo zvezali z žico, ki smo jo nategnili v grmovje. Ker smo znali, da gre kuhar na potrebo zmerom ob isti uri, smo ga čakali. On pride, da hlače dol in se postavi na gotovo. Mi smo potegnili, on pa V enem od kriških kamnolomov po prvi svetovni vojni njem. Preprečili so mu, zaprli so vrata. Potem se je vnelo v gostilni pri Njem-čevih. Tam so udarili Mihota Mikolo s kozarcem od piva po glavi, kamenje je letelo na vse konce in kraje. Pri Anci je oče zaprl sina v sobo, da je razbil vse šipe, pa jih je takoj dobil še od očeta. Moj oče je šel z dela in tam pri Bernardi srečal Angela Procesjo, ki se je spravil nanj bila za vrati, on s sekiro, jaz s sekirco. Ko bi vdrli, bi bilo po njih, tako pa so odšli osramočeni domov. Spominjam se tudi, kako je Josip Maganja, Fraska po domače, leta 1912 dobil avto na letno loterijo Los. Voziti ga je učil mehanik Vatzek, ki je stanoval v Tripoli in imel tam ofičino. Ta avto je bil prvi v vasi in je bil odprt, tako da smo Pletenje toplih oblačil za vojsko pred zimo 1914 V civilu z rumeno fašo na rokavu so bili Josip Sirk, Polenta, Martin Košuta, Beljan, Franc Bogatec, Buakov, in tujca Josip Grahonja s Katinare in s Prose-ka Nini Zuorten. Ti so bili pomagači, nosili so pisma, bili v kuhinji in razno. Pomožni orožniki pa so stražarili po cestah in okoli vasi ter v zvoniku kot izvidnice, ker so že govorili, da bojo Italijani zapustili Avstrijo. Kot prvi ranjenec z ruske fronte, iz Galicije, je prišel v Križ Alojz Tence, Mento, naš bližnji, ki je nekoč prestrašil svojega očeta. Leta 1914 je bil ranjen v levo ramo z dumdumko. Spominjam se, kako so ga posedli na stolico sredi borjača in kako je pripovedoval o grozotah na fronti. Videl je, da je padel en domačin, Čjarč, ni pa znal povedati, če je mrtev ali ranjen, ker so njega odnesli sanitejci. Drugi dan so ga peljali v tržaško bolnico. Ker pa je bila rana zastrupljena, ni bilo rešitve in je v kratkem izdihnil. Alojz je bil edini sin. Zapustil je ženo in hčerko, ki je tudi umrla mlada. Zakopan je v Križu. plosk v graben, poln dreka. Klical je na pomoč vojake, da ga izvlečejo, toda ti so se mu samo smejali, ker je bil ves umazan. Pravili so, prav so ti zagodli. Mi smo zbežali po gozdu, tako da o stvari ni vedel nihče, dokler niso vojaki odšli. Potem pa smo povedali. To je bil vse en smeh, prav ste imeli, ker je bil lump. [... ] V času vojne smo hodili skupina otrok na Prosek proti Briščkom, kjer je bilo letališče. Preštevali smo, koliko ae-roplanov gre na fronto in koliko se jih vrne. Večkrat so zmanjkali po eden ali dva, tudi trije. Pogledat smo šli pred šolo na Proseku in kazermete, kjer so bili lažje ranjeni, potem smo se še ustavili na pokopališču. Enkrat sem videl, kako je na nosilih vstal vojak, ki so ga odložili pred grobom. Takrat smo zakričali in zbežali. Vojaki, ki so kopali jamo, so priskočili in ga takoj odnesli v bolnico. Ker je ozdravel, so mu dali dopust, ampak prijela se ga je pljučnica in je v resnici umrl. Pokopavali so jih v starih plahtah, enega nad drugim, vse v en grob, ni bilo krst. Na vojaško pokopališče na Proseku grem za vahte vsako leto in tudi žena. i i 1 Q Nedelja, 12. avgusta 2012 /¿Primorski r dnevnik ekipni športi - Mehiški nogometaši presenetili Brazilijo, poraz odboj Žoga je okrogla Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Brazilske odbojkarice (spodaj) so dosegle to, kar ni uspelo nogometašem, ki jih je v finalu nepričakovano premagala razpoložena Mehika (levo) LONDON - Čeprav je v bistvu vsa pozornost usmerjena v današnji moški košarkarski finale med reprezentancama ZDA in Španije - ameriški Dream Team je v ponovitvi finala iz Pekinga edini favorit, a se je moral tudi pred štirimi leti pošteno spotiti, da je ugnal brata Gasol in druge španske šampione italijanskega trenerja Sergia Scariola, je včerajšnji dan vendarle minil v znamenju podelitve mnogih ekipnih olimpijskih naslovov. Za veliko presenečenje je v finalu moškega nogometnega turnirja poskrbela Mehika, ki je z 2:1 premagala Brazilijo. Brazilci so bili prvi favoriti turnirja, bili so dodatno motivirani z dejstvom, da olimpijskega zlata še niso osvojili (edina lovorika, ki jim še manjka), zaradi česar so na Otok pripeljali številne izvrstne nogometaše, med njimi Thiaga Silvo in Pata. Vse to pa jih je pripeljalo le do srebra. V odločilni tekmi so ob podpori legendarnega Peleja, ki je svoje naslednike spremljal s tribun Wembleyja, kljub številnim napadom in strelom ostali praznih rok. Realizacija je bila tokrat odlika Mehičanov, natančneje Ori-beja Peralte, ki je zabil oba mehiška gola. Mehika je tako prišla do svojega prvega olimpijskega zlata, medtem ko so Brazilci po letih 1984 in 1988 še tretjič srebrni. Ženski odbojkarski turnir je od vedno najbolj planetaren, čeprav se v njem za kolajne po dolgem času ni borila niti ena evropska ekipa. Reprezentanca ZDA je na olimpijskem turnirju doživela le en poraz, a je bil ta zanje usoden. V ponovitvi finala izpred štirih let proti Brazilkam so se želele maščevati za takratni poraz, prišle pa so le do enega niza. Tako so Brazilke osvojile drugi zaporedni naslov, imajo pa še dve bronasti medalji (1996, 2000), ZDA pa ostajajo pri treh srebrnih medaljah (1984, 2008 in 2012) in eni bronasti (1992). V delno opravičilo poraza favoriziranih ZDA gre omeniti, da njihova podajalka Lindsey Berg zaradi poškodbe Ahilove tetive ni mogla igrati maksimalno. V azijskem derbiju za bronasto odlič-je je Japonska z gladkim 3:0 odpravila Južno Korejo. Japonska je tako dobila že še- 11 KOLAJNE Država Z S B Skupno 1. ZDA 44 29 29 102 2. Kitajska 38 27 22 87 3. Vel. Britanija 28 15 19 62 4. Rusija 21 25 32 78 5. J.Koreja 13 7 7 27 6. Nemčija 11 19 14 44 7. Francija 10 11 12 33 8. Italija 8 7 8 23 9. Madžarska 8 4 5 17 10. Avstralija 7 16 12 35 11. Japonska 6 14 17 37 12. Nizozemska 6 6 8 20 41. Slovenija 1 1 2 4 sto medaljo v olimpijski zgodovini, vendar šele prvo po bronu v Los Angelesu leta 1984. Kar ni uspelo odbojkaricam ZDA, je uspelo košarkaricam, ki so v finalu svojega turnirja z levo roko, s 86:50, premagale Francijo. V malem finalu so Avstralke, finalistke v Pekingu, premagale Rusijo s 83:74. Zanje je bila to že sedma zmago na zadnjih osmih medsebojnih dvobojih na velikih tekmah. Olimpijske prvakinje v rokometu so drugič zapored Norvežanke, ki so v finalu s 26:23 premagale Črno goro. Ta bo ostale brez senzacionalnega zlata (izmuznil se je tudi vaterpolistom), a kar z dvema ekipama v zaključnem delu turnirja, kar je zanjo pravi podvig. Bron je osvojila Španija, potem ko je v malem finalu po dveh podaljških premagala Južno Korejo z 31:29. Prvak v hokeju na travi med moškimi je - kot že v Pekingu - Nemčija. V finalu je z 2:1 premagala Nizozemsko, bron pa je osvojila Avstralija. Nekdanji očeta tega športa, Pakistan in Indija sta pristali na 7. oziroma 12. mestu. OLIMPIJSKI MONITOR Prava olimpijska zgodba Lahko bi dolgo debatirali, katera med maratonom in 50-kilometrsko preizkušnjo v hitri hoji je fizično najzahtevnejše olimpijsko tekmovanje. Najbrž maraton ima veliko večjo zgodovinsko tradicijo, hitra hoja pa odraža nekoliko nenaravne gibe, ki hitrohodca izčrpajo do skrajnosti. Ob Schwazerjevi senčni zgodbi, se je na 50-kilometrskem romanju v zakulisju, predvsem televizijskemu, zgodila zgodba o kralju iz Velike Britanije, ki pa so jo ujele Sky-eve kamere. Brez panike, kraljičin soprog, pravzaprav samo vojvoda, ni postal hitro-hodec, vendar je britanske barve zastopal Dominic King. Ko smo že vsi spremljali druge olimpijske nastope, je 29-le-tni atlet iz Colchesterjapostal dnevni britanski junak ali celo kralj, ko je kljub izčrpanosti in bolečinam prečkal ciljno črto v času 4:15:05, dobrih 40 minut za zlatim Rusom Kirdjapkinom. Ni znano ali se je King ustavil na čaju v Bucking-hamški palači, vendar so gledalci ob progi slavili njegovo zadnje mesto na ne- pred polnočjo Zlato in srebro za Italijo 28-letni taekwondist Carlo Molfetta je v kategoriji nad 80 kg osvojil prvo zlato kolajno za Italijo v tej disciplini, boksar Clemente Russo pa je izgubil v finalu težke kategorije. verjetno športni in človekoljuben način. Podobno kot z Dorandom Petrijem leta 1908 so mu bučno navijanje in aplavzi vlili dodatne moči. Celo gledalec mu je v zadnjih metrih podal zastavo Velike Britanije, s katero je kot moralni zmagovalec dosegel zasluženi cilj in zdravniško pomoč. Čeprav je bila pozornost namenjena domačemu športniku s kralje-viskm priimkom, je London še enkrat izkazal svojo človeško plat, ki smo jo v prejšnjih izvedbah olimpijskih iger pogrešali. Ko zadnji res postane prvi, še posebno v srceh gledalcev, je olimpijski čudež popoln. (mar) Razstavni prostori fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia 21. april - 30. september 2012 Ulica Carducci 2, Gorica II TEMPO SOSPESO GORIŠKA ZASTAVLJALNICA SKOZI CAS (1831 - 1929) URNIK torek - petek 16/19 sobota - nedelja 10/19 (ob ponedeljkih zaprto) vstop prost info@fondazionecarigo.it tel. 0481 537111 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi Ič 19 9 2 MED DOBRODELNO IN KREDITNO DEJAVNOSTJO S* l ."1 FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia Konjušnice Palače Coronini Cronberg 22. april - 2. september 2012 Drevored XX. septembra 14 / ulica Coronini 1, Gorica "DELLE MlE GIOIE ED O G G E T T I D'OR 0...r MODE IN ČUSTVA V DRAGOTINAH GORIŠKIH GROFOV CORONINI CRONBERG URNIK torek - sobota 10/13 - 14/19 nedelja 10/13 - 15/20 (ob ponedeljkih zaprto) info@coronini.it tel. 0481 533485 Vodeni ogledi v slovenskem jeziku s predhodno rezervacijo za skupine vsaj 20 ljudi . « c >. O FONDAZIONE FWLAZZQ CoroniniCronberg Primorski LONDON 2012 Nedelja, 12. avgusta 2012 11 atletika - Jamajka v teku 4x100 moški premagala mejo 37 sekund LONDONSKI DNEVNIK Konec z rekordom Adolf v štafeti z Boltom Mo Farah (skrajno levo) je zmagi na 10.000 dodal tudi zmago na 5.000 metrov. Med zadnjo predajo dvoboj Jamajke z ZDA v moški štafeti 4x100 m še ni bil odločen ansa LONDON - Jamajčan Usain Bolt je predzadnji dan OI v Londonu s svetovnim rekordom (36,84) osvojil zlato medaljo v štafeti 4 X 100 m in tako kot pred štirimi leti v Pekingu osvojil tri zlate medalje; bil je prvi še posamično na 100 in 200 m. Domačin Mo Farah pa je slavil v teku na na 5000 m (13:41,66) ter po slavju na 10.000 m osvojil dvojno olimpijsko krono. Rusinja Ana Čičerova, svetovna prvakinja, je osvojila zlato medaljo v skoku v višino z izidom sezone na svetu (2,05 m), kar je uspelo tudi Američankam v štafeti 4 X 400 m (3:16,87). Devetnajstletni Keshorn Walcott iz Trinidada in Tobaga pa je presenetljivo osvojil zlato medaljo v metu kopja (84,58 m), kar je prvo zlato v metalnih disciplinah za karibske države. V preostalih treh od osmih končnih odločitvah dneva so šle zlate kolajne v Rusijo. Marija Savinova je zmagana na 800 m (1:56,19), Jelena Lašmanova je osvojila zlato v hitri hoji na 20 km s svetovnim rekordom (1:25:02), njen rojak Sergej Kirdjapkin pa je bil v hoji najboljši na 50 kilometrov in je s časom 3:35:59 postavil tudi olimpijski rekord. Za Jamajko so v štafeti tekli Nesta Carter, Michael Frater, Yohan Blake in Bolt; prav v tej postavi so osvojili zlato 4. septembra lani na SP v Daeguju (37,04). V tem čas pa so v Londonu za srebro tekli Američani Trell Kimmons, Justin Gat-lin, tretji v posamičnem nastopu na 100 m, Tyson Gay in Ryan Bailey. Dolgo so se borili z Jamajčani, ki so vodili še pred zadnjo predajo, ki jo je prevzel Bolt za šesto zaporedno zlato medaljo v sprintih. To ni uspelo še nikomur v zgodovini. Bronasta pa je bila ekipa Trinidada in Tobaga (38,12). Kanada, ki je v cilj prišla tretja (38,07), je bila diskvalificirana. V senci Boltovega dosežka je menil še en mejnik. Mo Farah, ki je bil sicer rojen v Somaliji, je prvo zlato v Londonu osvojil 4. avgusta, naslovu svetovnega prvaka na 5000 m pa je zdaj dodal še olimpijsko zmago. To dvojno slavje je pred njim na enih OI je leta 2008 v Pekingu zabeležil le Etiopijec Kenenisa Bekele. Šestindvajsetletna Savinova je na dva stadionska kroga po zlatu na evropskem dvoranskem prvenstvu leta 2009 v Torinu slavila leta 2010 na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Dohi in na evropskem prvenstvu na prostem v Barceloni ter leta 2011 na dvoranskem EP in svetovnem prvenstvu v Daeguju. V tem nizu ji manjkata le dve zlati medalji. Na SP leta 2009 v Berlinu je bila peta. Tam je zlato osvojila Caster Semenya iz Južnoafriške republike, nato pa je imela dolgo težave zaradi ugotavljanja njenega spola in ni mogla nastopati na velikih tekmah. V Londonu je bila Semenya druga (1:57,23), tretja pa še druga Rusinja Jekatarina Poj-stogova (1:57,53). Branilka naslova, Ke-nijka Pamela Jelimo, je bila šele četrta (1:57,59). Vsi izidi na 12. strani Kdor čaka, dočaka ^^^^J Ameriška atletinja Britney Reese je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Pekingu doživela veliko razočaranje. Potem ko je njeno domače mesto Gulfport razdejal orkan Katrina, ki je prizadel njeno družino, se je morala zadovoljiti le s petim mestom. Bila je žalostna, saj je želela vse, ki so jo spodbujali doma, s tako želenim olimpijskim odličjem vsaj malo razveseliti. A je na olimpijskih igrah v Londonu vendarle dočakala zlato zadoščenje z osvojitvijo naslova olimpijske prvakinje v skoku v daljino. Jani Brajkovič mu ^Jje posodil kolo Atletska tekmovanja v Londonu se bodo danes zaključila z moškim maratonom, na katerem bosta nastopila tudi Italijan Ruggero Pertile in slovenski atlet Primož Kobe. Kobe si je zaradi poškodbe kolka letos med pripravami vzel šest tednov premora, med tem časom pa je tudi kolesaril. Kolo mu je posodil kar Jani Brajkovič, kolesaril pa je s Tomažem Nosetom in drugimi novomeškimi kolesarji tudi po 150 kilometrov na dan. Mario Gerjevič Končno sem v košarkarski dvorani. Res je bilo neverjetno težko gledati na pol prazno dvorano, a nekaj sto nas, ki smo si želeli ogledati tekmo košarkarskega turnirja, smo ostali brez te možnosti. Vstopnic ni bilo. Tisti, ki so jih imeli, so seveda priložnost za gledanje tekem izkoristili, preko spletne strani na internetu pa smo vsak dan bili obveščeni, da kart ni več na voljo. Dvorana prazna, vstopnic ni. Ne veš, kdo koga tukaj. Da, pozabil sem povedati, da sem v košarkarski dvorani, toda na rokometni tekmi. Organizatorji so namreč zaključne tekme v košarki premestili v veliko O2 Areno, ki sprejme več kot trideset tisoč ljudi. Polfinalne tekme v rokometu pa so prenesli iz Handball Arene v Basketball Areno, ki sprejme dvanajst tisoč ljudi. Tako, da sem končno tukaj, ampak na napačnem športu. Dvorana je čudovita. Ne vem, če sem že povedal, da je montažna in da jo bodo takoj po olimpijskih igrah razstavili in premestili nekam na Škotsko. Danes tehnologija dela, kar hočeš. Spremljam prvo polfinalno tekmo med Švedsko in Madžarsko. Tekma je zanimiva, vendar mene bolj mika, kako neopazno ostati v dvorani na drugi tekmi, ki jo igrata Hrvaška in Francija. Spremljam tekmo in imam na eni strani Madžare, na drugi Švede, pred nami so Brazilci in za mano Danci. Vzdušje pravo, navijaško. Tekma izenačena in na koncu zmagajo Švedi z golom razlike. Opazujem dogajanje v dvorani. Veliko je Francozov, ki so, tako kot jaz, relativno zgodaj kupili vstopnice za polfinale, ko se še ni vedelo, kdo bo s kom igral in verjetno razmišljali podobno kot jaz, da, če bo tekma Francija - Hrvaška druga na sporedu, bomo zamenjali karte. Ker pa Švedov in Madžarov, ki bi imeli vstopnice za drugo tekmo, ni bilo, smo se lahko obrisali pod nos. In tako sedaj iščemo način, kako neopazno ostati v dvorani, tisoč Francozov in jaz, ni variante. Počasi nas usmerijo proti izhodu in seveda moramo iti. Eni celo razmišljajo, da bi se skrili v stranišču, jaz hitro opustim to misel, ker bodo pregledali vse. Če pa bi imel petnajst, šestnajst let, ni rečeno... In tako zapuščam olimpijski park, gledajoč pretežno francoske navijače, ki gredo proti dvorani, pojejo in se veselijo, dvigajoč zastave nad glavo. To bo dobra tekma, reče možakar, ki gre v hitri hoji mimo mene. Katera tekma, vprašam. Pa rokomet, Hrvaška - Francija - skoraj začudeno reče. Da, da seveda, ampak jaz nimam vstopnice za to tekmo. In pokimam z glavo v potrditev besed. Človek se ustavi, obrne se proti meni in izvleče mobitel. Daj mi tvojo številko, morda kaj uredim. Drži mobitel v roki in me gleda. Kot hipnotiziran povlečem mobitel iz nahrbtnika in mu povem številko. Te pokličem čez par minut, reče, in hitro nadaljuje pot. Takoj ga zgubim med množico, ki hodi na vse strani. Ustavim se, sploh ne morem dojeti, ali se je to res zgodilo ali sanjam. Držim mobitel v roki, res je nekaj bilo. Usedem se, med Mc Donaldsom in BBC televizijskim zabojnikom. Res zazvoni telefon. Halo, imam karto za rokomet, reče glas z druge strani. To, hvala, hvala. Koliko pa je cena, vprašam, ker je verjetno tukaj finta. Podarim ti jo, pokličem te čez petnajst minut, da se zmeniva, kje jo boš prevzel. Spusti slušalko. Mine petnajst minut, ne kliče nobeden. E moj Mario, kakšen mona si ti, pa kdo ti bo dal brezplačno vstopnico, za katere lahko dobi tudi dvesto funtov. Francozi ne sprašujejo za ceno, samo, da vidijo tekmo, a na tisoče jih je. Malo pred začetkom bi lahko dobil tudi tristo, zdaj jo bo pa tebi dal za nič, kako si nasedel, si mislim. Sigurno z varne razdalje gledajo, kako se potim in nervozno vrtim telefon v roki. Ne morejo stati na nogah od smeha. Počasi vstanem, vržem nahrbtnik čez ramo in se odpravim proti izhodu. Zazvoni telefon. Da, vprašam. Dobiva se čez deset minut pred vhodom v Basketball Areno, prinesem karto, reče in odloži. Očitno se mu res mudi. Hitro stečem nazaj, pot dobro poznam. Pred vhodom sem in zdaj, samo da počakam tipa, morda bom pa res gledal tekmo, ki sem jo dejansko želel. Točno čez deset minut pride možakar, takoj sem ga spoznal. V roki drži vstopnico. Danes je tvoj srečen dan, reče in mi da vstopnico v roke. Nekaj popolnoma nerazumljivega izgovorim, presenečen nad celo situacijo. Kako se kličeš, vpraša. Mario, odgovorim. Jaz sem Adolf, delam za islandsko televizijo in bom prenašal tekmo. Rajši bi bil v dvorani, ampak kolega, ki bi moral prenašati tekmo, je zbolel, zato ga nadomeščam in vstopnica mi je ostala. Tisočkrat hvala - rečem, možakar že odhaja proti službenemu vhodu. Adolf ima sigurno nekaj nemške krvi. Kar reče, to naredi in to naredi svetovno. V tekmi sem užival. Več kot šest tisoč Francozov, nekaj sto Hrvatov in lahka zmaga Francije. Vzdušje v dvorani neverjetno. Finale pred finalom. Zelo vesel sem, da sem to doživel, zahvaljujoč se Adolfu. Neznanec pomaga neznancu, da postane srečen. Duh olimpijskih iger. London 2012. naš pogovor - Igor Sedmak iz Križa je v '90 letih tekmoval proti bronastemu Fabriziu Donatu »Najboljši si med 24. in 29. letom« Bronasta medalja v troskoku Fabrizia Donata (skočil je 17,48 m) je rešila čast italijanske atletike, ki še posebno po dopinškem primeru Alexa Schwazerja ne preživlja najboljših časov. Odličnega »troskokaša« smo imeli tudi tržaški Slovenci: 43-letni Igor Sedmak, doma iz Križa, je v najboljših letih najdlje skočil 15,92 m. Ko je tekmoval med mladinci do 23. leta starosti je bil Igor v Italiji tretji na mladinski jakostni lestvici. »Z Donatom sva tekmovala na državnem prvenstvu v Cesenaticu v polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja in nato še v Milanu. Takrat je tekmoval še en reprezentant, Paolo Camossi, ki je iz Štarancana in sva skupaj trenirala v Tržiču,« se spominja Sedmak, ki je imel med svojo dolgo 25-letno atletsko kariero več težav s poškodbami. »Pri troskoku so najbolj pod udarom kolena ter gležnji, v manjši meri tudi kolki. Obremenitve so zelo visoke,« je potrdil Igor, ki ga odličen nastop Italijana Donata ni kdo ve kako presenetil: »Vedel sem, da je Fabrizio zelo konstanten in da dosega dobre rezultate, ki jih je potrdil tudi v Londonu. Večje presenečenje je bil če-trtouvrščeni Daniele Greco, ki se je do zadnjega boril za kolajno.« Vrašanje, kako uspe Donato dosegati vrhun- Osebni rekord Fabrizia Donata je 17,60 m. Na sliki zgoraj Igor Sedmak ansa/kroma ske rezultate tudi pri 36 letih, bega tudi Sedma-ka: »Zaradi težavnosti in hudih obremenitev na treningih je kariera atletov v tej disciplini relativno kratka. Poškodbe so na dnevnem redu, saj so mišice in sklepi stalno pod pritiskom. Očitno je Donato fizično dobro pripravljen. Najboljša leta športnikov v tej disciplini so sicer od 24 do 29 let,« trdi Sedmak. Ko je tekmoval, je bil v svoji disciplini med sedmimi najboljšimi v Italiji. »V Londonu sem pogrešal nastop švedske- ga atleta, ki najbrž ni tekmoval, ker je poškodovan. Vsekakor moraš v tej disciplini veliko piliti tehniko, brez katere ni uspešnih nastopov. Nekoč so bile krivulje ruskih in bolgarskih atletov višje. Poudarjali so moč v nogah, dvigovali so tudi do 300 kilogramov. Anglež Jonathan Edwards je z novo tehniko skoka, ki zahteva več hitrosti, spremenil ta šport. Svetovni rekord (18,29 m) je še v njegovi lasti. Troskok zahteva hitrost, moč, koordinacijo in elastičnost,« pravi Sedmak, ki je potrdil, da imajo višji atleti nekaj prednosti. »Morajo pa biti tudi hitri,« je še dodal Križan, ki je v svoji karieri največ treniral s slovenskim trenerjem Borisom Mikušem. »Mikušje treniral tudi v slovenski reprezentanci, tako da sem redno odhajal na priprave z Brigito Bukovec, Sašo Pro-kofjev in Alenko Bikar.« Pri Boru ga je treniral nabrežinski »sprinter« Ivek Pertot. »Nato sem nekaj časa vadil še pri atletski sekciji Devina, pri ekipi vojaške mornarice in nazadnje v Gorici,« je še dodal Sedmak, ki razmišlja, da bi se znova - seveda ljubiteljsko - začel ukvarjati z atletiko. »Svetovna atletska zveza organizira veteranska tekmovanja, na katera bi šel s prijatelji. Tudi za nastop na tej ravni je seveda treba trenirati.« (jng) 12 Nedelja, 12. avgusta 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / SPELA PONOMARENKO: MORDA BI SE MORALA POSVETITI LE 500 METROM LONDON - Slovenska kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janic je na olimpijskih igrah v Londonu osvojila končno 10. mesto na 200-metrski razdalji. V finalu B je zasedla drugo mesto. Na 500 metrov je bila v četrtek 12. »Vse skupaj lahko rečem, da je manj od pričakovanj. Vsekakor sem si želela dva finale in boj za medalje. Na koncu dva B finala ... Kaj naj rečem. Mogoče bi se morala posvetiti samo 500-metrski razdalji,« je povedala primorska športnica DINAMIČNA KATE LONDON - Princesa Kate je bila pravi »olimpijski prvak« med člani kraljeve družine. 30-letna soproga prestolonaslednika Williama se je udeležila 19 olimpijskih dogodkov, vključno z odprtjem in srečanjem s prostovoljci. Kate je na liceju igrala v šolski ekipi hokeja na travi, zato ni zamudila tekme za 3. mesto v tem športu. Na njej so Britanke prvič po 20 letih prišle do kolajne. Kate si je ogledala tudi tekme v ženskem boksu, rokometu, sinhronem plavanju, gimnastiki, dresuri, kolesarstvu, atletiki, tenisu in skokih v vodo. Z možem rada igra tenis. DOPING, ŠESTI PRIMER LONDON - Sirijska atletinja Ghfran Almuhamad, ki je na v kvalifikacijah teka na 400 m izpadla v prvem krogu, je bila pozitivna na dopinškem testu. Almuhamadova je šesta športnica, pri kateri so odkrili prepovedana poživila. Med okrog 5.000 testiranci so bili pozitivni še ameriški judoist Nicholas Delpopolo, ruski kolesar na velodromu Victoria Baranova, kolumbijski tekač na 400 m Diego Palomeque Echevarria, uzbe-kistanska telovadka Luiza Galiu-lina in albanski dvigalec uteži Hy-sen Pulaku. Ostali, tudi Alex Schwazer, so bili ujeti na predo-limpijskih testiranjih. naš pogovor - Ivan Kralj, bivši košarkar Bora Radenske, na olimpijskih prizoriščih »V parku sam cement« »Med nogometnimi tekmami Škoti vedno navijajo proti Angliji, med olimpijskimi igrami pa tega rivalstva ni. Vsi navijajo za ekipo Velike Britanije,« je priznal Ivan Kralj, tržaški Slovenec, ki zdaj živi v Edimburgu. »Tačas je glavni junak škotski kolesar Chris Hoy, ki je osvojil šest zlatih kolajn in se vpisal najtrofejnejše v Veliki Britaniji. Bolj glasni so seveda, ko nastopajo Škoti, komaj čakajo njihove nastope v finalu, vendar vse se dogaja v športnem vzdušju. Potihem pa komaj čakajo, da bodo čez dve leti igre Commonwealth Games, ko bodo nastopali s svojo ekipo.« Bivši košarkar Bora Radenske, ki bo naslednje leto najbrž spet stopil na parket in igral v prvi škotski ligi, je redno spremljal olimpijske igre: »Ker v službi ni bilo take gneče - Ivan je upravitelj skladov v investicijski družbi - je bil eden od ekranov v uradu namenjen izključno olimpijskim igram. BBC je namreč pripravil odličen servis, tako da smo uporabniki iz Velike Britanije lahko vsak dan izbirali prizorišče in posamično tekmovanje, ogledali pa smo si lahko tudi vse posnetke zaključenih tekem.« Ivan, 27 let, si je seveda olimpijske igre želel tudi ogledati v živo. Sprva je računal, da bo na loteriji - namenjena je bila vsem prebivalcem Velike Britanije, razpisali so jo že februarja in marca - dobil nekaj vstopnic, vendar mu to ni uspelo. Kazalo je, da se bo moral zadovoljiti s televizijskimi posnetki, pred tednom dni pa so se mu želje le uresničile. »Potem ko so prvi in drugi dan ugotovili, da je na prizoriščih veliko prostih mest - sponzorske vstopnice ni nihče izkoristil - so organizatorji ponovno dali v prodajo veliko vstopnic. Možno jih je bilo kupiti Ivan Kralj pred vstopom v olimpijski bazen, kjer si je ogledal skoke v vodo na spletni strani, od 21. ure do 22. ure, in le za naslednji dan. V četrtek sem torej poskusil in po več urah sem dobil sporočilo, kaj je na voljo. Na spletni strani moraš namreč najprej oddati prošnjo s tekmovanji, ki bi si jih rad ogledal, nato pa ti organizatorji sporočijo, katere vstopnice so še na voljo. Dobil sem vstopnice za moško in žensko odbojko ter skoke v vodo, čeprav bi si raje ogledal košarko, saj nisem strasten odbojkarski navdušenec,« je pojasnil Ivan, ki je za vstopnice porabil od 60 do približno 95 evrov. V centru Londona si je v Earls Court Exhibition Centre ogledal med drugim tudi italijansko moško in žensko reprezentanco, napeto tekmo med ameriškimi in ruskimi odbojkarji, pa tudi finale skokov v vodo s trimetrske deske, kjer je nastopila tudi Tania Cagnotto. Z vstopnico skokov mu je uspelo tako tudi vstopiti v olimpijski park, ki pa ga nasplošno ni navdušil: »Je res ogromen, vsako prizorišče je oddaljeno od ostalih kakih 300 metrov, med enim in drugim pa je sam cement. Tistega magičnega vzdušja torej nisem občutil, izjema je središče parka, kjer je ob manjšem jezeru tudi maksi ekran. Tam se zbirajo vsi obiskovalci parka in spremljajo tekmovanja,« je opisal Ivan, ki si je prav tam ogledal finalno tekmo tenisa med Murrayem in Federerjem. Ker je bilo tam veliko Angležev in Škotov, je bilo ob zmagi domačega igralca vzdušje še bolj pestro in veselo. V Londonu si je ogledal še ženski triatlon in maraton: za tekmi, ki sta se dogajali v Hyde Parku, ni bilo treba kupiti vstopnic, saj so se mimoidoči lahko kar zadržali ob progi. Zaradi oddaljenosti prizorišč in ogromnega olimpijskega parka ni dobil vtisa, da bi bilo obiskovalcev res veliko. »Presenetilo pa me je, da je Lon- don tačas mesto duhov. Londončani so popolnoma izpraznili mesto, turistov pa prav tako ni. Praznino sem prvič občutil tudi v podzemni železnici, nejevoljni pa so tudi trgovci, saj nihče ne kupuje. Londonski župan je namreč prestrašil domačine in jih pozval, naj se raje umaknejo, češ da bo kaos. S prevozi pa sploh ni težav,« je pristavil Ivan, ki je v prazni podzemski postaji srečal tudi bivšega zlatega kajakaša Antonia Rossija, s katerim je tudi pokramljal. Drugih znanih športnikov pa ni srečal: »V olimpijskem naselju sem le opazil nekaj angleških tekmovalcev, ki so tudi dajali avtograme. Z nekaterimi sem se tudi fotografiral, nato pa prijatelje vprašal, ali so znani, vendar nisem imel sreče. Upal sem, da bom srečal Bolta in zato stal pred stadionom ravno v nedeljo, ko je bil na sporedu finale 100 metrov. Slišal sem glasno navijanje, hitrega Jamajčana pa žal nisem srečal.« skrivnosti olimpijske vasi jadralcev Trener Luka Strahovnik: »Restavracija 24 ur na dan, a hrana ni bila posebno dobra« Kakšna je olimpijska vas? Kakšno je življenje v njej? Verjetno se to sprašuje marsikdo. Olimpijska vas je pravo majhno naselje. Zagotovo je takšna olimpijska vas jadralcev v Weymouthu, ki je na morju, daleč od Londona. Tako kot pred štirimi leti v Pekingu, v Riu de Janeiru pa bodo jadralci v olimpijski vasi z ostalimi športniki. »Vas jadralcev ni bila posebno velika. Vsaka država je imela svojo hišo ali več hiš, odvisi koliko jadralcev je iz vsake države. V vasi smo imeli zdravnika, fiziotera-pevta, telovadnico, pralnico in samopostrežno restavracijo, ki je bila odprta 24 ur na dan. Hrana pa ni bila posebno dobra. Vsako jutro smo imeli na voljo časopis olimpijske vasi, ki poroča o tekmovanjih in drugih dogodkih olimpijskih iger,« pravi Luka Strahovnik, trener in tehnični vodja norveške posadke v razredu star Melleby/Pe-dersen, ki je na letošnjih olimpijskih igrah zasedla 4. mesto. 28-letni Primorec iz Portoroža se je že udeležil prejšnjih olimpijskih iger v Pekingu, kjer je kot trener spremljal norveškega jadralca Moberga v razredu finn. »Tam smo spali v hotelu blizu marine, ni bilo vasi.« V olimpijski vasi ni alkoholnih pijač, kadilci pa morajo iz vasi, ko si želijo privoščiti cigareto. Kolesa ni dovoljeno pripeljati v vas, pred vhodom je poseben šotor za kolesa. Gostje so lahko v vasi od 9.00 do 21.00, treba pa jih prijaviti dan pred prihodom. Drugih posebnih pravil ni. Kdor Luka Strahovnik vstopi v vas, mora skozi varnostne rentgene kot na letališčih. »Vvasi skrbijo za našo varnost policisti, varnostniki in vojaki.« Olimpijsko naselje jadralcev je v kraju Portland in je pet minut peš od marine, kjer ima vsaka država prostor za jadrnice. V marini je tudi olimpijski ogenj, ki ga je prižgal olimpijski prvak v razredu finn, domačin Ben Ainslie. Iz vasi vozi v bližnje mesto Weymouth avtobus, ki je namenjen samo olimpijcem, prav tako vozita avtobus in vlak na glavno prizorišče v London. »Življenje v vasi ni nič posebnega. Je prijetno, ker smo jadralci skupaj. Večkrat se družimo z jadralci drugih držav, čeprav redkeje v vasi. Raje gremo na pivo v pub pred vasjo. Tam tudi proslavljamo odličja,« je povedal Strahovnik. Olimpijsko vzdušje čutijo, čeprav ne kot v olimpijski vasi v Londonu, kjer lahko v jedilnici srečaš tekača Usaina Bolta ali košarkarja Kobeja Bryanta. Andreja Farneti Vizzoni (in Claudia) v Kozmusovi domovini Je ali ni on? Obraz je bil znan. Videli smo ga na televiziji. Velikan, ki se je s polnim vozičkom hrane in pijače v petek popoldne sprehajal pred blagajno sežanskega supermarketa, je bil še v nedeljo na olimpijskem stadionu v Londonu. Zadnji dvom je padel, ko smo v njegovi bližini videli zaročenko, tržaško Slovenko Claudio Coslovich s Piščancev nad Trstom. Nekdanja metalka kopja je v voziček, ki ga je porival metalec kladiva Nicola Vizzoni (8. na letošnjih OI, 76,07 m), položila še zadnjo steklenico. »Prišli smo malo na oddih v Trst, tako da tudi obiščem svojo mamo,« je povedala Coslovicheva. Viz-zoni je bil precej presenečen, da smo ga prepoznali. »Večkrat pridemo v Trst, pa tudi Slovenijo, Kozmusovo domovino, sem že obiskal. Le malo sem bomo odpočili, saj me že v kratkem čakajo novi mitingi,« nam je povedal še ne 39-letni Nicola, ki s Claudio živi v kraju Camaiore pri Viareggiu. Tekst in foto Jan Grgič Joao Havelenge —j. in olimpijski i* stadion v Riu Brazilski organizatorji olimpijskih iger leta I 2016 v Riu da Janeiru bodo v nedeljo na zaključni'' slovesnosti iger v Londonu dobili olimpijsko zastavo in s tem simbolno prevzeli naloge prireditelja naslednjih OL Na igre pa se pripravljajo že leta in imajo pri tem obilo težav. Gotovo si pred leti niso mislili, da bodo morali zagovarjati ime svojega osrednjega olimpijskega objekta. Stadion Joaa Havelanga bo ostal poimenovan tako, kot je bilo že odločeno, je moral tudi ob koncu OL v britanski prestopnici odločitev zagovarjati Leonardo Gryner, vodja organizacijskega odbora v Riu. Nekdanji predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fife) in cenjeni športni funkcionar Joao Havelange se je zapletel v afere in ga obtožujejo korupcije, saj naj bi v svoj žep prek zdaj že propadle marketinške agencije LSL pospravil zajetne kupčke denarja. Gryner je dejal, da se je moral 96-letni Havelange za svoje početje že zagovarjati na sodišču in plačati ustrezno kazen, v Braziliji pa ostaja športa ikona. Večina meni, da so bile OI dobra investicija Več kot polovica Britancev (55 odstotkov) meni, da so bile olimpijske igre vredne denarja, ki so ga v njih vložili, kaže objavljena anketa v britanskem časniku Guardian. Nasprotnega mnenja je 35 odstotkov vprašanih in menijo, da je bilo devet milijard funtov (11,5 milijarde evrov) vrženih stran. Lzvedba olimpijskih iger v Londonu je sicer stala štirikrat več, kot so načrtovali. Podpora igram je močna po vsej državi, kaže anketa. V Wale-su igre podpira 68 odstotka vprašanih, v jugovzhodni Angliji 61 odstotkov, v Londonu pa 57 odstotkov anketiranih. Lzjema je Škotska, kjer jih 42 odstotkov podpira igre, 42 pa jih ocenjuje kot metanje denarja stran. Najmlajši Britanci so najbolj navdušeni nad igrami, vsaj 60 odstotkov mlajših od 35 let, jih igre podpira. Rio je pripravljen Zaključna slovesnost ob koncu olimpijskih iger v Londonu bo imela tudi nekaj brazilskega pridiha. Rio de Janeiro bo prejel olimpijsko zastavo, s čimer se bo začelo uradno odštevanje do leta 2016, ko bo športnike iz vsega sveta pozdravila Brazilija. Po napovedih organizatorjev bo na sklepni slovesnosti v Londonu sodelovalo tudi okoli 250 brazilskih plesalcev in glasbenikov, ki bodo zagotovo poskrbeli za veliko zabavo. Srečo je težko opisati z besedami Selektorka ameriške nogometne reprezentance Pia Sundhage je po osvojitvi olimpijskega zlata stežka opisala svoje občutke. Kot je dejala Švedinja, gre za srečo. «Težko je pojasniti tako v angleščini kot v šved-ščini. Že to, da si sredi nekaj takopo-membnega dogajanja, je nekaj veli-kega,» je dodala. Douglasova uživala v kraljevi družbi Ameriška telovadka Gabby Douglas očitno uživa v vsakem trenutno na novo pridobljene slave. Razveselila se je srečanja s soprogo britanskega princa Williama, Kate, zadovoljna pa je tudi, ker več ljudi spremlja gimnastiko. Dejala je še, da si je namreč vedno želela navdihovati druge ljudi. Primorski LONDON 2012 Nedelja, 12. avgusta 2012 13 ITALIJA-BOLGARIJA ZA BRON DANES OB 10.30 LONDON - To je urnik začetka tekme za 3. mesto med odbojkarji Italije in Bolgarije. Italijani so nazadnje osvojili kolajno v Atenah leta 2004 (v ekipi je bil tudi naš Matej Černic), za Bolgare pa bi bila to prva kolajna šele po letu 1980. Bolgari so v Londonu sploh presenetili. Dan potem, ko se je moštvo uvrstilo na olimpijske igre, sta namreč zaradi notranjih sporov z bolgarsko odbojkarsko zvezo odstopila trener Radostin Stojčev in igralec Metej Kazijski odstopila. olimpijski duh - Danijel Malalan ITALIJA-HRVAŠKA OB 16.50 LONDON - Pred 20 leti, ko je Italija v Barceloni zadnjič osvojila olimpijski naslov, je bil njen trener Ratko Rudič, zdajšnji strateg Hrvatov, ki je bil z Jugoslavijo prvak tudi leta 1984 v Los An-gelesu in štiri leta kasneje v Seulu. Trener Italije Sandro Campagna je bil takrat med »azzurri«. Italija je olimpijski naslov osvojila še dvakrat, prvega ravno v Londonu pred 64 leti, drugega pa v Rimu leta 1960. V finalu je igrala štirikrat, izgubila je le leta 1976 v Mon-trealu. PREMOČNO UBRANILA NASLOV LONDON - Rusinja Jevgenija Kanajeva je osvojila zlato kolajno v mnogoboju v ritmični gimnastiki. Dvaindvajsetletna Kanajeva, prva telovad-ka, ki ji je uspelo ubraniti naslov, je za svoje predstave dobila 116,900 točke. Kanajeva, ki je dobila najvišje ocene z vsemi štirimi rekviziti, je slavila tudi na zadnjih treh svetovnih prvenstvih. Srebro je osvojila njena rojakinja Darja Dimitrijeva s 114,500 točke. Dimitrijeva je sicer tik pred zdajci v ruski ekipi zamenjala poškodovano Aleksandro Merkulovo. Bron si je priborila Belorusinja Ljubov Čarkašina s 111,700 točke. Užitek, ne napor Zadnjega gosta rubrike smo zmotili nekje sredi kolesarskega podviga med Jesenicami in Trbižem. Srečni kolesar je priljubljeni tržaški gledališki igralec Danijel Malalan, ki ga lahko v vlogi voditelja oddaje Morski Val spremljamo v poletni sezoni preko frekvenc Radia Trst A. Ob radijskih obveznostih je bil Malalan julija letos imenovan za umetniškega svetovalca v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Spadate med ljubitelje olimpijskega dogajanja? Olimpijske igre spremljam vedno z zanimanjem, letos pa sem še toliko bolj na tekočem. V popoldanskih urah skupaj s Tjašo Dornik vodim oddajo Morski val na frekvencah Radia Trst A, kjer smo o tekmovanjih in splošnem dogajanju v Londonu redno poročali, dotaknili smo se tudi dopingškega problema. Vsi vas dobro poznamo predvsem iz nastopov na odrski sceni, kjer je včasih psihološki pritisk precej zaznaven. Si igralci, podobno kot športniki, pomagajo s kakim posebnim dopingom? V gledališču so pritiski različni. Obstaja velika mera treme, ki je lahko včasih za nekatere celo pozitivna, vendar igranje mora biti užitek in ne napor. Seveda je tu tudi odgovornost do ekipe, do publike in do sebe, vendar s časom si vsak igralec lahko ustvari posebne zaščitne ventile, preko katerih lahko splahne tovrstne težave. Rekli ste, da ste glede londonskih iger precej na tekočem. Kateri izmed številnih prizorov se vam je zdel najbolj teatralen? Verjetno bom izpadel zelo stereotipen, če bom rekel, da so bili ti gotovo Boltovi šovi po tekaških zmagah. Pri Boltu je zanimivo tudi to, da samemu sebi pravi, da je legenda. Legendarni ali dramatičen pa je bil neki drug trenutek, ko je 90.000 gledalcev olimpijskega stadiona obmolknilo čisto pred startom teka na 200 metrov. Pred kratkim ste bili imenovani za umetniškega svetovalca ob strani umetniške vodje Diane Koloini. Je vaša svetovalna funkcija že v popolnem teku? Od kadar je upravni svet potrdil to imenovanje sem vsak dan vprežen s to odgovornostjo. V gledališče zahajam praktično ob vsaki uri, razen, ko sem v službi na radiu. V glavnem se ukvarjam z oblikovanjem programa, ki ga bomo predstavili tam nekje v zaključku septembra. Seveda pa je moja vloga sve- tovalnega značaja, tako da večji del novega sezonskega programa oblikujem v sodelovanju z umetniško vodjo. Ob tej važnejši funkciji in številnih drugih zaposlitvah se tudi športno udejstvujete? Rekreativno se trenutno ukvarjam s kolesarstvom, plavanjem in fitnesom. Če se povrnemo na londonski oder, v kateri disciplini bi najraje nastopili in v kateri bi verjetno imeli največ uspehov? Ko bi lahko zbiral med vsemi olimpijskimi disciplinami, bi izbiral med gimnastiko ali sinhronim plavanjem in vsemi takimi drugorazrednimi panogami, ki jim mediji posvečajo manj prostora. Vedno sem si želel biti kot hollywoodska zvezda Esther Williams, ki je zaslovela na račun številnih vodnih prizorov s posebnimi koreografijami in drznimi skoki v vodo. Bi v pričakovanju današnje slavnostnega zaključka iger, lahko ocenili otvoritveno zamisel režiserja Dan-nyja Boyla? Ko se je vse začelo s tistim zelenim angleškim podeželjem sem bil zelo skeptičen, saj se je angleška zgodovina začela veliko pred 18. stoletjem, v nadaljevanju pa je bila slovesnost kar solidna. Težko pa verjamem, da so vsi statisti delali zastonj, tako Rowan At- kinson kot Sir Poul McCartney, ki naj bi nastopil za simbolično ceno enega evra. V zaključku pa lahko kot zadnji gost rubrike podate svojo splošno oceno londonskih olimpijskih iger ... Primerjava s prejšnjimi izvedbami je nesmiselna, čeprav predsednik MOK-a ob vsakem zaprtju izjavi, da so bile komaj zaključene igre najboljše. Opazil sem vse več pritiska s strani pokroviteljev in predvsem medijev, saj je vse več lakote po bombastičnih in senzacionalnih novicah. Menim pa, da ima človeška narava neki limit, ki se ga ne da prekoračiti. Zgovornemu Danijelu Malalanu gre zahvala za pester pogovor, pričakujemo pa ga v novi oglaševalni kam-paniji energetskega podjetja Edison, ko bo v vlogi sinhronegaa plavalca zamenjal rugbysta Martina Castrogiovanni-ja. Takrat bomo gotovo že na pragu Ria 2016. (mar) naključni turisti - Španca Angeles Rion in njen mož Antonio Ruiz »Zapišite, da je Španija premagala ZDA!« Gospa Angeles Rion in njen mož Antonio Ruiz sta iz domače Barcelone prišla v Trst, da bi se vkrcala na ladjo. Kar nenavadna je španska bera medalj. V prvem tednu drobtinice, zdaj pa je Španija blizu 15 medaljam ... Antonio Ruiz: To je normalno in pričakovano. V skupinskih športih ste odlični, posamezniki pa redko zmagajo. Samo dve zlati imate ... Angeles Rion: Mi smo taki. Smo predvsem odlični nogometaši. Barcelona je najboljša ekipa, kar jih je. Antonio Ruiz: Nikar je ne poslušajte, Espanyol je najboljše moštvo. Angeles Rion: Neumnost. Barca! Kako si razlagate, da reprezentancam in klubom uspeva, posameznikom pa ne? Angeles Rion: Ni povsem res. Imamo Fernanda Alonsa, Rafaela Nadala ... Že res, a v Londonu nista nastopila. Angeles Rion: U, res, Nadal je ostal doma. No, zlato medaljo imamo v taek- wondoju. A ne sprašujte o tem, ker ni-mava pojma. Mi smo za nogomet. Niti košarka vaju ne zanima? Antonio Ruiz: Seveda nas. Španski košarkarji so super. Prišli so v polfinale, prišli so v finale, zdaj pa imajo zlato medaljo. Finale morajo šele odigrati, Španiji pa bo težko ... Antonio Ruiz: Vem. A vi že napišite, da je Španija premagala Združene države Amerike. Velja. Srečno pot. Kam gresta? Angeles Rion: V Grčijo. Iz Španije v Italijo, nato pa v Grčijo. Zdi se pot po evr(op)ski krizi ... Antonio Ruiz: Kar ste rekli, je smešno in tudi pravilno. (p .v.) MOJA OLIMPIJADA #¡¡2 re (Vozi do 7.9). 6.35 (FB) Tržič (6.56), Portogruaro (7.35), Mestre (8.15) nadaljuje v Turin 6.41 7.04 (R) (IC) (Obvezna rezervacija). Tržič (7.03), Portogruaro (7.52) Mestre (8.49), Benetke (9.02). Tržič (7.27), Portogruaro (8.11), Mestre (8.55), nadaljuje v Rim (Ob- 8.17 8.36 (R) (RV) vezna rezervacija). 9.04 (R) 7.56 (RV) Tržič (8.18), Červinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), 9.42 (RV) Videm (8.57).(1) (3) 11.16 (RV) 8.18 (RV) Tržič (8.40), Portogruaro (9.25), Mestre (10.11), Benetke (10.24). 11.53 (RV) 9.18 (RV) Tržič (9.40), Portogruaro (10.25), Mestre (11.11), Benetke (11.26). 12.08 (FB) 9.38 (FB) Tržič (9.59), Portogruaro (10.38), Mestre (11.16). Nadaljuje do Mi- lana. (Obvezna rezervacija). 13.59 (R) 11.44 (RV) Tržič (12.06), Portogruaro (12.51), Mestre (13.37), Benetke (13.49). (RV) 12.20 (RV) Tržič (12.42), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), 14.18 Videm (13.25), Trbiž (15.00).™ (3> (Vozi od 10.9). 14.55 (R) 12.44 (RV) Tržič (13.06), Portogruaro (13.51), Mestre (14.37), Benetke (14.49). 15.16 (RV) 13.44 (RV) Tržič (14.06), Portogruaro (14.51), Mestre (15.37), Benetke (15.49) 14.11 (RV) Tržič (14.33), Červinjan(14.48), nadaljuje za Palmanovo (15.00), 15.22 (RV) Videm (15.17)™ (Do 2.9 ne vozi ob sobotah). 14.44 (RV) Tržič (15.06), Portogruaro (15.51), Mestre (16.37), Benetke (16.49). 15.54 (R) 15.44 (RV) Tržič (16.06), Portogruaro (16.51), Mestre (17.37), Benetke (17.49). 16.25 (RV) Tržič (16.48), Červinjan(17.03), nadaljuje za Palmanovo (17.15), 16.16 (RV) Videm (17.32), Trbiž (18.50).™ (3> 17.19 (RV) 16.44 (RV) Tržič (17.06), Portogruaro (17.51), Mestre (18.37), Benetke (18.49). 18.16 (RV) 17.02 (FB) Tržič (17.25), Portogruaro (18.09), Mestre (18.48), nadaljuje za 18.54 (R) Milan. (Obvezna rezervacija). 19.16 (RV) 17.34 (RV) Tržič (17.56), Červinjan (18.09), nadaljuje za Palmanovo (18.21), Videm (18.37) in Trbiž (20.06).™ (3> 20.16 (RV) 17.44 (RV) Tržič (18.06), Portogruaro (18.51), Mestre (19.37), Benetke (19.49). 21.20 (FB) 18.44 (RV) Tržič (19.06), Portogruaro (19.51), Mestre (20.37), Benetke (20.49). 21.48 22.22 (RV) (FB) 19.18 (R) (Ne vozi 8.12 in ob delavnikih pred prazniki). Tržič (19.40), Portogruaro (20.31), Mestre (21.37), Benetke (21.50). 20.22 (R) Tržič (20.48), Portogruaro (21.42).™ (3> 23.58 (IC) 21.54 (ICN) Tržič (22.18), Portogruaro (23.06), Mestre (23.49), nadaljuje v Rim. (Obvezna rezervacija). 1.20 (R) 22.44 (BUS) Tržič (23.15), Portogruaro (0.35).™ (Ne vozi 12.10 in 13.10). 2.25 (RV) SMER Červinjan (5.20), Tržič (5.41)."' Portogruaro (5.30), Tržič (6.16).(1' Iz Rima v Mestre (5.32), Portogruaro (6.16), Tržič (7.04). (Obvezna rezervacija). Portogruaro (6.26), Tržič (7.11).™ Červinjan (7.13) Tržič (7.26) iz Carnie (5.41), Videm (6.46) preko Palmanove (7.01).™ (3) Portogruaro (6.59), Tržič (7.50).™ (3) Červinjan (7.58), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.06) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.47).™ Portogruaro (7.50), Tržič (8.41).™ (3) Benetke (7.34), Mestre (7.46), Portogruaro (8.32), Tržič (9.19).™ Benetke (9.11), Mestre (9.23), Portogruaro (10.08), Tržič (10.53). Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). Iz Milana, Mestre (10.22), Portogruaro (11.01), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija). Červinjan (13.21), Tržič (13.35), iz Vidma (12.41) preko Palmanove (13.05).™ (3) (Vozi do 7.9). Benetke (12.11), Mestre (12.23), Portogruaro (13.08), Tržič (13.53). Červinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59).® (No vozi 8.12). Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.53).(2) Benetke (13.11), Mestre (13.23), Portogruaro (14.08), Tržič (14.59).(1) Červinjan (15.17), Tržič (15.31), iz Gemone (13.35), Videm (14.33), preko Palmanove (15.02).™ (3) (Vozi od 10.9). Benetke (14.11), Mestre (14.23), Portogruaro (15.08), Tržič (15.53). Benetke (15.11), Mestre (15.23), Portogruaro (16.08), Tržič (16.53). Benetke (16.11), Mestre (16.23), Portogruaro (17.08), Tržič (17.53). Červinjan (18.16), Tržič (18.31), iz Carnie (16.53), Videm (17.36), preko Palmanove (18.00).™ (3) Benetke (17.11), Mestre (17.23), Portogruaro (18.08), Tržič (18.53). Benetke (18.11), Mestre (18.23), Portogruaro (19.08), Tržič (19.53). Iz Turina v Mestre (19.45), Portogruaro (20.21), Tržič (20.58). (Obvezna rezervacija). Benetke (19.42), Mestre (19.54), Portogruaro (20.40), Tržič (21.25). Iz Milana v Mestre (20.45), Portogruaro (21.21), Tržič (21.58).(Ob-vezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.59), Portogruaro (22.48), Tržič (23.32) (Obvezna rezervacija). Benetke (22.57), Mestre (23.12), Portogruaro (00.10), Tržič (0.57). Benetke (00.21), Mestre (00.32), Portogruaro (1.17), Tržič (2.02). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.02 (RV) Tržič (5.26), Gorica (5.50), Videm (6.23). Nadaljuje za Benetke."' 6.44 (BUS) 5.58 (R) Tržič (6.22), Gorica (6.47), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke."' 7.21 (R) 6.04 6.06 (R) (R) Tržič (6.28), Gorica (6.52), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke'3 Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove 7.40 7.48 (RV) (RV) 6.20 (R) (6.57), nadaljuje za Carnio (8.10).™ Tržič (6.47), Gorica (7.09), Videm (7.49).™ Nadaljuje za Sacile. 8.29 8.36 (R) (RV) 6.56 (RV) Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04). Nadaljuje za Benetke 7.35 (R) Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).™ 8.46 (RV) 7.35 (RV) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž 8.56 (R) (10.19).(2) 9.19 (R) 7.56 (RV) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo (8.41).™ (3) 10.04 10.50 11.30 13.04 13.26 (RV) (R) (R) (RV) (RV) 8.56 9.56 (RV) (R) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04). Nad. za Benetke. Tržič (10.23), Gorica (10.47), Videm (11.23).™ 10.56 (RV) Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04). Nadaljuje za Benetke 13.59 (R) 11.26 (RV) Tržič (11.53),Gorica (12.18),Videm (12.53). Nad. za Benetke.™ 12.08 (R) Tržič (12.36), Gorica (13.00),Videm (13.38).(2) 14.10 (R) 12.20 (RV) Tržič (12.42),Videm (13.25).Preko Červinjana (12.56), Palmanovo 14.55 (R) (13.07); Nadaljuje za Trbiž (15.00).™ (3) (Vozi od 10.9). 15.04 (RV) 12.26 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.18), Videm (13.55).™ 15.14 (R) 12.56 (RV) Tržič (13.18), Gorica (13.39), Videm (14.04). Nadaljuje za Benetke 15.43 (R) 13.30 (R) Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).™ 15.52 (R) 14.11 (RV) Tržič (14.33), Videm (15.17). Preko Červinjana (14.48) in Palma- 15.54 (R) nove (15.00). ™ (Do 2.9 ne vozi ob sobotah). 17.04 17.51 17.59 18.02 (RV) (R) (R) (R) 14.11 (BUS) Tržič (14.56), Gorica (15.35).(2) (Vozi do 2.9) 14.21 14.56 (R) (RV) Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47).(7) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04). Nadaljuje za Benetke 15.51 (R) Tržič (16.17), Gorica (16.39), Videm (17.10). Nadaljuje za Trbiž (18.37).(2) 18.07 (RV) 15.56 (R) Tržič (16.23), Gorica (16.46), Videm (17.17). Nadaljuje za Trbiž. 18.29 (RV) (18.50).(4) (Ne vozi 8.12). 18.48 (R) 16.01 (R) Tržič (16.25), Gorica (16.48), Videm (17.23).™ (3) Nadaljuje za Benetke. 18.54 (R) 16.25 (RV) Tržič (16.48), Videm (17.32); preko Červinjana (17.03) in Palma- 19.04 (RV) novo (17.15). Nadaljuje za Trbiž (18.50).™ (3) 19.23 (RV) 16.31 (R) Tržič (16.58), Gorica (17.21), Videm (17.55).™ (3) 19.51 (R) 16.56 (RV) Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04).Nadaljuje za Benetke 20.08 (RV) 17.23 (R) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49).™ (3) 20.48 (RV) 17.23 (RV) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49). Nad. za Benetke.™ (4) 17.34 (RV) Tržič (17.56), Videm (18.37) - preko Červinjana (18.09) do Pal- 20.48 (R) manove (18.21), nadaljuje do Trbiža (20.06).™ (3) 17.56 (RV) Tržič (18.18), Gorica (18.39), Videm (19.04). Nadaljuje za Benetke (» (3) 20.48 (R) 18.20 (R) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.45). (Nadaljuje za Sacile). 21.04 21.42 (RV) (R) (R) 18.56 (RV) Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04). Nadaljuje za Benetke 19.35 (R) Tržič (20.02), Gorica (20.26), Videm (20.57).™ 21.57 20.42 (RV) Tržič (21.07), Gorica (21.30), Videm (22.04). Nadaljuje za Benetke. 23.04 (RV) 22.21 (RV) Tržič (22.43), Gorica (23.04), Videm (23.29). 1.31 (RV) SMER Videm (4.37), Gorica (5.29), Tržič (6.10).™ Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).(1) Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (1) (Prihaja iz Sacile). Videm (6.46), Tržič (7.26) Preko Palmanove (7.01) in Červinjana (7.13) prihaja iz Carnie (5.41).(1) (3) Videm (6.55), Gorica (7.33), Tržič (7.59). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.47) in Červinjana (7.58).Iz Trbiža (6.06).(1) Videm (7.34), Gorica (8.01), Tržič (8.23). Iz Benetk.™ (3) (Vozi od 10.9) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk.(7) (Ne vozi 8.12) Videm (7.45), Gorica (8.24), Tržič (8.50).(1) (3) (Vozi od 10.9) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41). Iz Benetk Videm (9.34), Gorica (10.03), Tržič (10.25). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.02).(2) Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41). Iz Benetk (6 Videm (12.18), Gorica (12.42), Tržič (13.03). Iz Benetk (5) Videm (12.41), Tržič (13.35) preko Palmanove (13.05) in Červinjan (13.21)(1) (3) (Vozi do 7.9) Videm (12.45), Gorica (13.18), Tržič (13.44).(7) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.52).(8) (Ne vozi 8.12) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (13.30), Gorica (14.08), Tržič (14.46).(1) (Vozi od 10.9) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16).(2) (Vozi vsak dan od 10.9) Videm (14.20), Gorica (14.58), Tržič (15.23).(1) (Vozi do 8.9) Videm (14.33), Tržič (15.31) preko Palmanove (15.02) in Červinjana (15.17). Prihaja iz Gemone (13.35).(1) (3) (Vozi od 10.9) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41). Iz Benetk Videm (16.27), Gorica (17.00), Tržič (17.23).(1) (3) Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.31).(2) (Vozi do 15.7, od 26.8) Videm (16.29), Gorica (17.07), Tržič (17.33).(2) (Vozi od 22.7 do 19.8) Videm (16.59), Gorica (17.23), Tržič (17.44). Iz Benetk.™ (Ne vozi ob sobotah do 10.9) Videm (17.04), Gorica (17.36), Tržič (18.00). (Vozi ob sobotah do 8.9) Videm (17.19), Gorica (17.54), Tržič (18.17).(1) (Ne vozi ob sobotah do 10.9) Videm (17.36), Tržič (18.31). Preko Palmanove (18.00) in Červinjan (18.16), prihaja iz Carnie (16.53).(1) (3) Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41). Iz Benetk. Videm (18.14), Gorica (18.39), Tržič (19.00). Prihaja iz Trbiža (16.32).(2) Videm (18.20), Gorica (18.58), Tržič (19.23).(1) Videm (18.59), Gorica (19.23), Tržič (19.44). Iz Benetk.(1) (Od 10.9 ne vozi ob sobotah) (Vozi tudi 8.12) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). Iz Benetk. (Vozi ob sobotah od 15.9) (Ne vozi 8.12). Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20).(1) (Vozi tudi 8.12) (Od 10.9 ne vozi ob sobotah). Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). iz Sacile (17.12), preko Pinzano (18.02) in Gemono (18.34).(2) (Ne vozi 8.12) (Od 22.7 do 19.8 ne vozi iz Sacile do Gemone). Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41). Iz Benetk. Videm (20.21), Gorica (20.52), Tržič (21.16). Iz Trbiža (18.49).(2) Videm (20.36), Gorica (21.07), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.11).(1) Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41). Iz Benetk. Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk. 1,1 Vozi ob delavnikih 141 Vozi ob sobotah 121 Vozi ob praznikih ls) Vozi od torka do petka ob delavnikih; ne vozi 16.8, 2.11 (3) Ne vozi ob sobotah (6) Vozi ob sobotah, ob praznikih in delavnikih po praznikih 17) Vozi ob delavnikih do 8.9, vsak dan od 9.9 18) Vozi ob delavnikih do 8.9, ob sobotah od 15.9 FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus pod zeleno streho Okno, oko in okolje Barbara Žetko Medtem ko se skušam čez dan čim bolj gospodarno prebiti skozi neznosno vročino, komaj čakam, da se zvečer usedem na balkon s čtivom v rokah in uživam v miru večera. Prejšnji teden, ko sem listala po revijah o arhitekturi, sem naletela na citate Pevsnerja, Panovf-skija, Sitteja in še nekaterih drugih teoretikov. V trenutku so me tiste strani ponesle nazaj v študentska leta, ko sem morala za vsak izpit obdelati ali vsaj prebrati po več zgodovinskih knjig in priročnikov. A to me ni obremenjevalo, saj sem se včasih ne samo vedoželjno, ampak celo hlastno hranila z neskončno kulturo in modrostjo velikih mislecev, teoretikov, arhitektov in zgodovinarjev. Vse to znanje se je v univerzitetnem času kopičilo, v naslednjih letih pa se je delno spremenilo in obogatilo, dokler se ni oblikovalo v zaokroženo osebno predstavo, morda začasno, ki jo imam danes o arhitekturi, mestu in okolju. Med branjem teh revij sem začela razmišljati in se mi je nekaj posvetilo: nekaj, kar je samo po sebi umevno, a kateremu do sedaj nisem posvečala velike pozornosti. Moje znanje nikakor ni in ne more biti enako znanju drugih ljudi, ki niso arhitekti, a iz tega sledi, da tudi pogled na okolje oz. na svet ne more biti enak. Tu ne gre za vzpostavljanje kakršnekoli hierarhije, ampak le za razumevanje in spoštovanje razlik. Moje oko ne vidi istih stvari, ki jih opazi oko nekoga drugega in obratno. Okolje, v katerem živimo, je sestavljeno iz različnih podob in vsak izmed nas posveča pozornost le nekaterim. Prostor je isti, a pogledi nanj so lahko popolnoma različni, kot če bi vsak imel svoje okno, skozi katero bi opazoval okolje iz drugega zornega kota. Kam pa nas vodi to razmišljanje? Včeraj sem hodila po ulicah in se spraševala, kako doživljajo mesto drugi ljudje. Občudujejo iste stavbe kot jaz? Se zgražajo nad istimi estetsko plehkimi zgradbami? Okolje, v katerem živijo, jih vznemirja ali jih pušča popolnoma hladne? Pogledi, mnenja in občutki so gotovo različni, a obstaja ena sama resnica? Obstajajo objektivno mišljenje in nekatere obče veljavne vrednote, ki temeljijo na znanju, izkušnjah in praksi? Je mnenje arhitektov in načrtovalcev edino sprejemljivo? So arhitekti nekakšna vrsta sodobnih bogov, ki imajo resnico v žepu? Ali so postali posebna vrsta svetovalcev, ki jih ljudje večkrat ne razumejo in včasih celo zasmehujejo, češ da letajo previsoko s sanjami in željami, konkretno pa so njihovi načrti neizvedljivi ali do našega okusa neobzirni? Kolikokrat sem slišala, da je ta ali ona zgradba neokusna, arhitekti pa so nad njo navdušeni. Kdo ima prav? Odličnost projekta potrjujejo nagrade, priznanja in publikacije na najznamenitejših revijah, a ljudje, ki nimajo specifične izobrazbe, take zgradbe sploh ne morejo sprejemati. To ni v resnici nič novega. Zgodovina je polna primerov brezprizivnega odklanjanja inovacije tako v arhitekturi kot v umetnosti nasploh. Med stotinami bolj ali manj znanih primerov naj omenim le, kako so na koncu 19. stoletja Parižani odklonilno sprejeli Eiff-lov stolp, ki se jim je zdel nekakšna pošast. Arhitektura je odsev časa in družbe, slednja pa se nenehoma spreminja. Kar je bilo do včeraj za večino nesprejemljivo, postaja sčasoma normalno. Načrtovalci se zato večkrat znajdejo v neprijetnem položaju, ker se morajo kot nekakšni pionirji braniti pred kritikami in posmehovanjem. Samozavestnega arhitekta ti napadi ne bodo prizadeli, ostale pa bodo ovirali pri ustvarjalnem delu. Ti se bodo prilagodili okusom večine, si ne bodo upali izraziti svojega pravega talenta - v primeru, da ga sploh imajo - in bodo načrtovali vse bolj anonimne zgradbe. Poleg tega bodo morali upoštevati tudi številne zakone, predpise ipd., ki omejujejo, včasih po nepotrebnem, njihovo ustvarjalnost. Kako naj torej arhitekti načrtujejo sproščeno in brez miselnih omejitev, če jim ne zaupamo, jim ob vsakem koraku mečemo polena pod noge in dajemo povsem neumestne in neutemeljene opazke? V zadnjih letih so mnogi postali zelo osveščeni o vsem, kar se tiče gradbeništva, tehnologije, notranje opreme itd. in bi radi večkrat prevzeli vlogo arhitekta. Internet dopušča možnost hitrega in lahko dosegljivega znanja, kar vzbuja v investitorju nevarno samozavest o poznavanju stroke. Včasih se lahko zgodi, da na točno določenem področju investitor pozna vse najnovejše tehnologije, ki so neznane še tako pazljivemu in izobraženemu načrtovalcu. Stroka je tako obširna in spremembe so tako hitre, da celo najbolj pripravljen tehnik ne more obvladovati vsega. Katera je torej danes vloga arhitekta oz. načrtovalca? Arhitekt je najprej koordinator del, nekakšen skladatelj in dirigent, ki skrbi, da bo orkester harmonično zaigral melodijo, ki jo je sam ustvaril. Poleg tega je vzgojitelj in svetovalec, ki pomaga pri izbiri najboljše rešitve za izvedbo načrta. Pri tem imajo tudi investitorji določeno vlogo, ker morajo biti odprti in pripravljeni sprejemati tudi ideje, ki so inovativne. Ne dovolimo, da strah pred neznanim premaga našo skrito željo po novih preizkušnjah. Poskusimo si nadeti druga očala in v okolju opazovati elemente, na katere morda nismo bili nikoli pozorni. Mogoče bomo sčasoma sprejemali in občudovali zgradbe, ki so se bile z našim estetskim čutom. Če se odločimo za preureditev našega doma ali za gradnjo nove hiše, izrazimo svoje misli, želje in zahteve, a bodimo tudi dovolj ponižni, da sprejmemo nasvete nekoga, ki je bolj izkušen od nas. Ko nam strokovnjak svetuje, da gorska brunarica ne spada na Kras in da ravna streha ni sprejemljiva rešitev v alpskem svetu, verjetno ima toliko znanja in izkušenj, da bi bilo koristno, če bi sledili njegovemu nasvetu. Mesto je od vseh, zato imajo ljudje pravico o njem odločati. Toda načrtovalci so kot strokovnjaki edini pooblaščeni, da oblikujejo prostor, v katerem živimo. Kako se pri tem sporazumemo? Okolje, ki ga ustvarjamo ali urejamo, je izraz nas vseh, brez izjem, in torej imamo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da skupno prispevamo k njegovemu izboljšanju. Brez predsodkov in prevlade za vsako ceno. Saj so najlepše arhitekture nastale, ko se je ustvarjalni duh arhitekta združil z odprtostjo investitorja. Arhitektura je sodelovanje med načrtovalcem in investitorjem; dobro sodelovanje med tema dvema likoma je vidno v kvaliteti končnega izdelka. Gotovo ena izmed najbolj znanih stavb v Barceloni ne bi bila taka, če ne bi Josep Batllo dopustil Gau-diju svobodno izražanje njegove ustvarjalnosti. Potrebujemo torej odprtost in razgledanost, a tudi pogum za nove preizkušnje in nove izzive. Gojimo v mislih naslednje spoznanje: kar se nam danes zdi grozljivo, se bo verjetno bodočim generacijam zdelo ne samo sprejemljivo, temveč tudi estetsko vredno. Mar ne bi želeli stopiti v prihodnost že zdaj? 24 1 Q Nedelja, 12. avgusta 2012 jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1010 OSLO ' 9/17 0 K0BENHAVN ■ 11/19 O _ ^ - .. . BERLIN 12/20 O STOCKHOLM 7/19 O V DUNAJ 16/24,^ LJUBLJANA ° 13/25 V"tS> SPLIT ^^ XI 21/3: Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Prehod hladnega zraka nad Balkanskim polotokom je oplazil našo deželo in prinesel nestanovitnost v ozračje, ki se bo obdržala do torka. Nato se bo postopoma okrepil afriški anticiklon, ki bo ^na vse nivoje dovedel zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 Dolžina dneva 14.15 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 16.35 Nad severozahodno Evropo je območje visokega' zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa je plitvo ciklon-sko območje. V višinah priteka k nam od severa nekoliko hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo obremenitev oslabela, okrepljeni bodo ostali le nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.50 najnižje -46 cm, ob 9.35 najvišje 24 cm, ob 14.58 najnižje -4 cm, ob 20.30 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.19 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvišje 30 cm, ob 15.25 najnižje -9 cm, ob 21.03 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m............8 1000 m ..........17 2500 m............5 1500 m ..........12 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 8/21 TRBIŽ O 7/20 o 9/17 KRANJSKA G. VIDEM O 14/28 O" PORDENON 15/27 ČEDAD O 15/27^ CELOVEC O 10/21 O TRŽIČ "¡r^ 11/20 O KRANJ O GRADEC 9/21 O 8/19 S. GRADEC CELJE 10/21 o M. SOBOTA O 11/22 MARIBOR O 10/20 č2m — o ^ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 13/23 N. MESTO 11/21 9S,RI_CA O ■,-,/-,.: POSTOJNA O 012/22 --- KOČEVJE *\ _ O ČRNOMELJ ZAGREB 13/24 O 17/28 17/25 REKA 14/26 (^NAPOVED ZA DANES Zgodaj zjutraj bo sprva zmerno oblačno zaradi lokalne oblačnosti, ki pa se bo počasi razblinila, sledilo bo jasno vreme. Popoldan bodo v gorah ponekod možne posamezne plohe ali nevihte, večja verjetnost zanje bo v Dolomitih, kar bo v nižini prineslo spremenljivo vreme, ob morju pa bo povečini jasno ali zmerno oblačno. Ob morju bo zjutraj pihala burja, čez dan pa rahel morski veter. Danes bo dokaj sončno in razmeroma sveže. Zjutraj bo ponekod po kotlinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C. TOLMEČ O 9/23 TRBIŽ O 8/22 o 9/18 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O r T^ 14/30 O PORDENON 15/29 ČEDAD O 15/29 GORICA O ° N- GORICA 17/30 w 17/27 CELOVEC O 12/22 TRŽIČ "¡¡^ 13/21 O KRANJ o GRADEC 12/22 o 10/20 S. GRADEC CELJE 12/22 O M. SOBOTA O 13/24 MARIBOR 13/24 012/22 PTUJ O 77» o ^ LJUBLJANA 13/24 N. MESTO 14/25 POSTOJNA O ^^ O 11/24 /An ^--- rvJi-, KOČEVJE Vri > -N° - Or- ČRNOMELJ ZAGREB 14/26 o REKA 15/27 (NAPOVED ZAJUTRI Zjutraj bo povečini jasno. Popoldan bodo v gorah možne plohe ali nevihte, ki se bodo kasneje lahko spustile tudi do nižin. V spodnji nižini in ob morju bo čez dan še naprej povečini jasno ali zmerno oblačno. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja nato lahen morski veter. Temperatura bo naraščala. Jutri bo večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutra bodo še sveža, čez dan pa bo postopno spet topleje. zda - Znašel se je na pornografskih straneh Američanka zaradi poučnega posnetka dojenja vložila tožbo NEWARK - Ameriška mati je vložila tožbo, ker se je poučni videoposnetek, na katerem praktično prikaže postopek dojenja svoje mesec dni stare hčerke, znašel na pornografskih spletnih straneh, opremljen celo s pornografskim materialom. 35-letnica zato toži podjetje, pri katerem je prostovoljno posnela video. MaryAnn Sahoury je v snemanje poučnega videa privolila, ker je želela pomagati ženskam, ki imajo težave z dojenjem. Ko je decembra 2009 rodila, je imela sprva težave pri dojenju, zato je poiskala strokovno pomoč. Svetovalec jo je nato vprašal, ali bi posnela poučen videoposnetek, v katerem bi spregovorila o svojih izkušnjah in predstavila nekaj tehnik dojenja. Ker je želela pomagati drugim ženskam, je privolila. A bila je neprijetno presenečena, ko je mesece kasneje v spletni iskalnik Google vtipkala svoje ime in odkrila več povezav na pornografske spletne strani in videoposnetke. Pri nekaterih je bil njen posnetek celo kombiniran s pornografskimi vsebinami. Isto se je zgodilo, če je v Google vtipkala ime svoje hčerke. Ogorčena se je odločila za tožbo. Kot trdi, so ji dali pri podjetju Meredith Corp. - to je video-posnetek izdelalo za televizijo Parents TV - ustna zagotovila, da ne bodo uporabili njenega polnega imena, a so prav to kasneje storili. V podjetju nasprotno trdijo, da je Sahouryjeva podpisala pogodbo, s katero jim je dovolila uporabo svojega imena. Sodišče v ameriški zvezni državi New Jersey je pred dnevi odločilo, da se lahko tožba Sahoury-jeva proti medijskemu podjetju Meredith Corp. nadaljuje. Sahouryjeva je sicer še posebej zgrožena, da je podjetje njen posnetek objavilo kar na spletni strani YouTube, kjer si ga lahko uporabniki enostavno naložijo in ga nato razširjajo naprej. Vendar obenem upa, da bo njena zgodba pripomogla k večjemu zavedanju o varnosti na spletu. Beyonce posnela videospot za Združene narode NEW YORK - Ameriška pevka Beyonce (na arhivskem posnetku) je v dvorani Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku v petek posnela videospot, ki ga bodo Združeni narodi uporabili v kampanji ob svetovnem dnevu humanitarne dejavnosti. Spot bo tako objavljen 19. avgusta, ko ZN obeležujejo ta dan, posvečen humanitarnosti. Dobitnica 16 glasbenih nagrad Grammy v videospotu zapoje svoj hit "I was there", medtem ko se na zaslonu v ozadju vrtijo posnetki uničujočih poplav in reševalcev, ki po potresu kopljejo po ruševinah in iščejo preživele. Spot bo uporabljen v okviru spletne kampanje, s katero želijo ZN ljudem približati delo humanitarnih organizacij po vsem svetu. Poleg spota bodo na spletni strani, namenjeni svetovnemu dnevu humanitarne dejavnosti, predvajali tudi številna pričevanja prostovoljcev. "Vsi vidimo novice in se sprašujemo, kaj lahko storimo, da bi resnično pomagali. Svetovni dan humanitarne dejavnosti je za vse nas priložnost, da stopimo skupaj in nekaj storimo," je poudarila Beyonce. Svetovni dan humanitarne dejavnosti so ZN prvič obeležili leta 2008. 19. avgust je bil izbran v spomin na napad na sedež ZN v Bagdadu leta 2003, v katerem je umrlo 22 uslužbencev ZN, med njimi poseben odposlanec ZN za Irak Sergio Vieira de Mello. vreme - Pričakujejo še hude nalive in poplave Orkan Ernesto v Mehiki zahteval devet žrtev CIUDAD DE MEXICO - Orkan Ernesto, ki se je medtem prelevil v tropsko nevihto, je na vzhodu Mehike doslej terjal najmanj devet življenj, so v petek sporočile mehiške oblasti. Pričakujejo sicer, da bo Ernesto prinesel še več hudih nalivov in morebiti tudi večje poplave (na posnetku Ansa). Dve smrtni žrtvi je Ernesto terjal v jugovzhodni zvezni državi Tabasco, obe sta se utopili. Zaradi močnega vetra in dežja se je v sosednji zvezni državi Veracruz podrlo drevo in pri tem ubilo tri osebe. V Veracruzu je orkan terjal že dve življenji, v zvezni državi Oa-xaca pa je v porušenju hiše umrl 12-le-tni otrok. Ernest je v sredo prečkal polotok Jukatan in v četrtek dosegel obalo zvezne države Veracruz ter povzročil močne nalive in poplave na obali Mehiškega zaliva. Ob prečkanju visokega gorovja na jugu Mehike je nato oslabel v tropsko nevihto, njegovi ostanki pa se bodo sedaj še pomikali čez Mehiko in nato dosegli Tihi ocean. indija - Zapeljal je v sotesko V nesreči avtobusa umrio nad 40 ljudi NEW DELHI - V nesreči avtobusa, ki je na goratem območju na severu Indije včeraj zapeljal s ceste v skoraj 80 metrov globoko sotesko, je umrlo najmanj 41 ljudi. Nesreča se je zgodila na redko poseljenem in goratem območju v indijski zvezni državi Himachal Pradesh. Doslej so po navedbah predstavnika lokalnih oblasti potrdili 41 mrtvih in 17 ranjenih. Vzrok nesreče zaenkrat ni znan. Indijske ceste so sicer najbolj smrtonosne na svetu. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije v tej državi zabeležijo največje število prometnih nesreč letno, zanje pa so krive predvsem prehitra in nevarna vožnja ter slabe ceste. Pred samo tremi dnevi je v nesreči avtobusa, ki je prav tako zapeljal v sotesko, v zvezni državi Meghalaya na odročnem severovzhodu Indije umrlo 31 ljudi.