M3. Številko. v ponedeljek Z5 novembra 1907. XL leto. aaaja vsak aan ocor, izimAi ueaeijc in pisani*«, imt ?cij* se pasu piejeman ca avstro ajMst aezcic a« tss iciu 25 K, as poi .cu uf K, u četrt icta 6 K oU n, za en mesec 2 K 30 n. Z,a i.iB\ei|«ae * ^usnjanjem na dom za vse lets 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en nesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50*h, za en mesec 1 K 90 h. Za tnfe deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbf •rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne o»tra« — Za oiauila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 2 , če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. Dopisi naj se i2vole frankovar*. - Rokopisi se ne vračajo. — Urednlstv« t« apravalitvo te v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I.|nadstr„ upravništvo pa V pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Stvari greHkmistva telefon it 14 ftMsitiat številke po 10. k. Opravnlstvi teleton st. 85. Proti »kulturnemu" delu Si L« St (Konec.) In sedaj prehajam k ugovoru, katerega se t"*iij*' tako od nemške, kakor tudi od nekatere slovensko strani: Slovenski dijaki, da bi se (v slo-venskih srednjih šolah) pri slovenskem UČnem jeziku naučili premalo nemščine in bi pozneje ne mogli konkurirati z Nemci ne v uradih in ne v življenju . . . Ce pravi, gospoda, tako Nemec, je zame odgovor kratek: Za vraga naj ne skriti Nemec za nas, skrbeli bomo Že sami za svoje življenje. Zato puščam kar v miru Nemec in govoril bi le Slovencem! Nekaj, kar bi morali mi Slovenci pač drugače poudarjati, je to, da so uradniki za ljudstvo tukaj in ne narobe. Naša c. kr. avstrijska državna uprava se bo morala prej ali slej privaditi n a Slov e n s k e m slov e n sk e m n uradovanju, kot se uradu je v narodnem jeziku na Češkem, v Galiciji Ln povsod drugod, samo pri nas ne! Toda grem še dalje. Cemu bi le ne mogli absolvent je slovenskih šol konkurirati v vsakem ozira s kolegi iz nemški h šol ? Gospoda, ce bi bili mi prav natančni, tedaj bi morali reči. da popolne, gladke nemščine tudi današnji maturantj«> ne premorejo, (lasi govorimo Slovenci med vsemi nenen:-škimi narodi najboljše nemški, (Io-spoda! Mi ne zahtevamo, naj se pouk nemščine crta. Mi zahtevamo slovenski učni jezik za vse predmete. Pri tem pa naj se fantje Le učijo nemščine in čim več jezikov, tem bolje! A, uči pa naj se pri nas nemščina kot praktičen jezik in njegova konverzacija! Pri nas pa se uči sedaj nemščina po istem receptu kot latinščina in gr-ščina: v spodnjih razredih slovnica, pozneje literatura! Kje pa stoji zapisano, da je za nas znanje nemške literature bolj važno od znanja recimo laške literature.' Naš maturant mora imeti v malem prstu nemško literaturo, o vseh drugih literaturah drugih evropskih narodov pa niti pojma! Naj se uči nemščina kot predmet, in sicer kot praktičen jezik. In. gospoda, jaz vas vprašam, ali je mogoče, da bi se slovenski dijak ne mogel priučiti v dolgih 7 ali 8 letih per-fektno nemščine, če se je \ vseh teh urah, ki veljajo nemščini kot predme- ti! danes, učil resnično jezika kot takega, ne pa literature? Prav vsak bi se ga Z lahkoto naučil in ostalo bi Še rasa za Goetheja itd.! To mora priznati tudi vsak nemški profesor, pa naj bo še tako zagrizen! Zato trdim, da bi bili absolvent-je slovenskih srednjih Šol v vsakem oziru daleč pred nami, ki smo izšli iz nemških! V vseli predmetih bi bili bolje podkovani, ker bi se jih naučili bolje in lažje v materinščini, povrh pa li i znali - če ne še bolje — pa prav gotovo toliko nemščine kot jo premore današnji maturant! O tem sem tako trdno prepričan, da me tudi že sivi ljudje ne morejo prepričati o čem boljem. En pa, gospoda, vprašani vas, kako za vraga, pa morejo pri nas na Slovenskem v uradu in v življenju »konkurirati« bratje Cehi z našimi Nemci, ko so vendar se šolali na čeških ljudskih, srednjih in celo čeških visokih šolah?! Naj se gredo k bratom Cehom učit oni Slovenci, ki mislijo, da je že zapečatena srečna usoda njihovega sinčka v momentu, ko ga vpišejo v nemške šob4! Slovenci, naša zemlja je tako lepa. In ta zemlja mora ostati naša! Mnogo, mnogo se je že pisalo ter govorilo, da je za nas naše uboštvo naša nesreča. A. gospoda, svet pa je tak. da ni treba nikomur radi revščine umreti, če ima le zdrave roke in zdravo pamet. Gospoda, in če nimamo dobičkonosnih tovaren in boira-tili milijonarjev, radi tega še ne bomo nmrli! Z a v e d n o s t je pol življenja! Zavedni pa Slovenci nismo. Kriva je temu naša žalostna zgodovina, katera nam list za listom pripoveduje, kako so morali naši očetje poljubovati peto na škornju oholega tujca-graščaka. Radi tovaren ne bomo nmrli. par pa nas najbrž čaka žalosten ko nec, če ne bomo poskrbeli in tirjali svoj i h šol! Ko bi bili Nemci take ga mnenja, kot so tisti Slovenci, kateri mislijo, da ne bi mogli izhajati v življenju absolventje slovenskih šol, potem smo vsi skupaj lahko prepričani, da bi imeli že davno, davno slovenske srednje in celo visoke šole si Nemec ne želi nič drugega bolj kot naše smrti! A Nemec ve, kakšne so koristi, katere bi donašale slovenske šole slovenskemu narodu in Nemec ve prav dobro, da bi potem vstal mlad, čvrst in zaveden narod, kateri bi se ne pustil porivati iz kola v kot! Svojo zemljo ljubimo in ker nočemo umreti, je naš klic onim, ki imajo moč v svojih rokah: dajte nam šol, slovenskih šol, ki na m g r e-d o p o v s e h post a v a h i n p r a -v i c a h! Pri koncu sem, gospoda. Kot član svobodomiselnega slov. ukadem. društva pa bi si dovolil še tole: Če kdaj, tedaj je to treba v boju za naše šole, da opustijo Olli, O katerih moči in vplivu S0I11 prepričan, osebne boje in že enkrat nehajo metati blato na poslance drugega prepričanja. Saj to, kar sedaj uganjajo nekateri slovenski zastopniki, ni boj načel, to je boj in delt), katero že močno diši po - izdajalstvu. i Burno odobravanje), Nato se je oglasil k besedi g. državni poslanec Ivan Hribar, ki je med burnim odobravanjem izvajal približno sledeče: »Današnjega zborovanja bi ne bilo potreba, ako bi se pri nas bolj upošteval nauk Jurčičev: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen ... V našem javnem življenju je premalo moštva. Najhujše zlo, ki tiči v naših kosteh, je ona pasja ponižnost, ki smo jo podedovali iz naše neslavne zgodovine. Ta pasja ponižnost je kriva, da dobimo v Ljubljani po krivdi zastopnikov slovenskega naroda zavod, ki nikakor tja ne spada. Sicer slovenska državnozborska delegacija ni nikdar igrala preslavne vloge: kar pa je sedaj del slovenskih poslancev storil, je naravnost poniževalno, namreč koncesija, da naj naše srednje šob* ne bodo popolnoma slovenske. Ko se je pred 10 leti zopet ponovila zahteva po slovenskem vseučilišču, se je takoj našel mož (Klici: Suklje!). ki je nasprotoval, češ. da se potem ne naučimo dovolj nemščine. Ako bi bilo znanje nemščine merilo kulture, bi morali imenovati vse Nenemee nekulturne! Naša vlada vedno išče in najde ljudi, ki ž njo potegnejo v vsakem vprašanju. To je ena najčrnejšib točk v našem parlamentarnem boju. Zato se mora z naše strani vedno znova poudarjati odločnost in brezobzirnost napram vladnim nakanam. Vem, da so še daleč časi, ko bo vodstvo ofi-cialne avstrijske politike spoznalo, da ni na pravem potu, ako importuje med nas neinštvo. A ta vladna kratkovidnost se bo bridko maščevala. Prej nI i slej se bomo iz lastne moči otresli spon, v katere nas skuša oklepati. V imenu poslancev, ki so združeni v »Jugoslovanski zvezi« lahko izjavljam, da bodo jugoslovanski poslanci v boju za slovenske kulturne postulate stali vedno ramo ob rami poleg slovenskega dijaštva. (Borno odobravanje). Češki poslanec, prof. H r a s k s , se spominja z veseljem bivanja med Slovenci, kojih kulturne potrebe dobio pozna. Vabi slovensko dijaštvo, da v večjem številu poscča češke visoke Šole, kajti tu na tujem in so-\ raznem Dunaju niso tla za Slovence. Slovenski narod rabi v prvi vrsti slovenskih šol, kajti brez teh se ne more prosto razvijati. Kake ovire dela pouk v tujem neumljivem jeziku slovenskemu dijaku, ve iz lastne izkušnje kot profesor tehnike. Mirno lahko reče, da je ljubljanska nemška realka poneunmjevalnica za Slovence. Sramotno je, da se morajo v kulturni Avstriji še prirejati taka zborovanja! Ne le slovenske srednje šole mora doseči slovenski narod, ampak tudi visoke šole si mora izvojevati. Delajmo na to, da se bodo v Pragi habilitirali docenti za bodoče slovenske visoke šole. Govornik nazdravlja prvemu slovenskemu docentu na čeških visokih šolah v Pragi. Hrvaški poslanec I v a n i š e -v i e spominja na Preradov icevo alegorijo slovanstva. ki je kakor kolos, ki pa se še ni pričel gibati. Sedaj pa je napočil čas, ko pričenja ta kolos kazati svojo silo, ki je nasprotnikom v strah in trepet. Govornik izjavlja imenom hrvaških poslancev, da se hočejo z vsemi močmi boriti za kulturne težnje Slovencev, od kojih napredka je odvisna zmaga celokupnega J ug< »slovanstva. V mesenih govorih so nadalje izražali svoje simpatije slovenskemu naprednemu dijaštvu v njega boju za slovensko šolsvo še državni poslanci Kalina in D ii r i c h ter Rus dr. M a r k o v. Nato je na predlog tov. phil. M r a v 1 j a k a shod soglasno sprejel sledeč«1 resolucije: Slovensko napredno dijaštvo, zbrano mi javnem mnnifestacijskem shodu dne 19. novembra 1907 na Dunaju : 1. Protestira proti izvedeni ločitvi 1. državne gimnazije v Ljubljani, ki ustanavlja v slovenski metropoli samostojni nemški zavod za 7b* tujerodnih učencev, dočim se krati stoti- nam slov. srednješolcev na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsaka pravica do narodne srednješolske vzgoje. II. Izreka svoje ogorčenje onim krogom, ki so iz zgolj osebnih ali strankarskih ozirov privolili v ta nečuveni napad na slovensko narodnost ter si ga upajo še zagovarjati kot narodno pridobitev. IIJ. V očigled žalostnemu dejstvu ustanovitve že drugega samostojnega zavoda za malo tisočev kranjskih Nemeev zahtevamo takojšnjo ustanovitev oziroma poslovenjenje obmejnih srednjih šol za stot'.soče slovenskih Štajercev, Korošcev in Primorcev. IV. Izjavljamo, da smatramo od gotovih krogov toli slavljeno »pridobitev« štirih slovenskih gimnazij na Kranjskem za pesek v oče javnosti, kajti srednje šole, na katerih se poučujejo najvažnejši predmeti v nemškem jeziku in kjer so odmerjene slovenščini dve tedenski uri, nemščini pa štiri, niso slovenske, pač pa nemške srednje šole za Slovence. V. Ker se vlada upira upravičenim zahtevam po slovenskih srednjih šolah z izgovorom, da manjka učnih sredstev, pozdravljamo z zadovoljstvom zagotovilo slovenskih profesorjev, da hočejo do prihodnjega šolskega leta Zgotoviti vse potrebne učne knjige. VI. Odobravamo nastop slovenskega profesorskega društva za upravičene interese slovenskega srednjega Šolstva ter najodločneje obsojamo vladno terorizacijo društvenih odbornikov. Pozdravljamo tozadevno resolucijo delegatov državne zveze avstrijskih profesorskih društev v Lvovu. VII. Dokler vlada ne izpolni upravičene zahteve po ustanovil i : zadostnega števila slovenskih učnih zavodov, zahtevamo z vso odločnostjo, da se nastavlja na slovenskem ozemlju številu slovenskega dijaštva sorazmerno število slovenskih profesorjev. Vili. Obračamo se do slovanskih državnih poslancev s prošnjo, da nas podpirajo v našem boju za poslovenjenje slovenskega srednjega šolstva. Na predlog češkega posl. H r a -s k e g a so obljubili navzoči poslanci, da hočejo te resolucije predložili na primeren način parlamentu, nk«> le možno v obliki nujnega predloga. LISTEK. Čez trnje do sreče. Povest. (Dalje.) Strah in prepadenost, ki sta davila Pavlo, sta izvirala iz bojazni, da zna priti na dan vse, kar je toliko časa s toliko težavo in bolestjo prikrivala, ako pokaže pismo, na katero je bila Elvira namignila. Nikdar se ni videla tako srditega in razdraženega, kakor v tem trenotku, in zazeblo jo je v dušo, ko je pomislila, kako bi nanj vplivalo, če bi mu zdaj razkrila res nico. »Pavla ti molčiš?« je v brez mejnem začudenju zaklica! Anton. »Ti se ne upaš ugovarjati f« »Pavla govori vendar,« je silila tudi stara gospa. »Saj je vendar nemogoče, da bi bilo res, kar trdi Elvira.« A Pavla ni bila v stanu govoriti. Samo odmajevala je z glavo. Njene ustne so se pač pregiba le. a slišati ni bilo ničesar. Elviri je to dalo novega poguma. »Zdaj ali nikdar,« ji je šinilo v glavo. Z izrazom škodoželjnega triumfa še je ozrla na svojega moža in hinavsko vzdihnila. »Prisilil si me sirovo, da sem govorila. Hotela sem ti prizanesti - a sam nisi hotel.« »Na kaj se naslanja tvoja dolži-tev,« je strogo vprašal Anton. »Tvoja dolžnost je sicer bila, mi takoj vse po vedati, a vsekako zahtevani sedaj popolnega pojasnila.« »Zdaj me še oštevaš, ker sem varovala tvojo hčer.« je navidezno ožalošćena vzdihnila Elvira. »Vedi torej, da ima Pavla skrivaj ljubezensko razmerje, kdo ve s kom. da si /. dotičnim človekom dopisuje in mu prisega, da bo izpolnila njegove nad««, da pa zdaj ne sme še govoriti, ker se tebe boji.« Lažete, lažete,- se je izvilo Pavli iz prsi. »Vsaka Vaša beseda je laž. A, sram v;is bodi. jaz jaz jaz vas zaničujem.« »Ti brezstidnica,« je v besni to-goti zakričala Elvira, »ti hočeš zdaj še tajiti, ko veš, da sem imela tvoje pismo vrokah.« Elvira sr j»- obrnila k svojemu možu. Čutila je, da se nagiba zmaga na njeno stran in to ji je dalo zopet VSO njeno smelost. »Tisto pismo, ki je slučajno prišlo v moje roke ima Mirko,k je rekla Klvirn. »To pismo je pač zadosten do kaz.« Anton je hotel iti k vratom, da bi poklical Mirka, a Pavla mn je prre-strigla pot. \ i treba Mirka klicati,« je rekla tiho in vzemši pismo iz žepa je je izročila očetu. »Tu je pismo- a četudi se da to pisnu* slabo tolmačiti, je ven dar vse laž in Obrekovanje, kar je rekla Kl vira.« Molče je vzel Anton pismo in je pozno prečit a I, potem pa je dal svoji materi. »Komu si to pismo pisala?« je vprašal mirno, a strogo in ker ni Pavla takoj odgovorila, jo je zgrabil za roko, jo zasukal k sebi in zakričal nanjo: »Govori takoj.« V zavesti svoje nedolžnosti se je Pavla iztrgala očetu iz rok. Ves njen ponos se je npr! temu nezasluženomn ponižanju in Že je hotela očetu zalučati v obraz tajnost njegove žene, ko je prihitela stara gospa in se postavila med Antona in meri Pavlo. \e tako,« je rekla sinu, hoteč posredovati, ali Anton jo je potisnil na stran. Bil je ves iz uma in ni imel nobene oblasti več nad seboj. »Odgovori naj, komu je pisala to pismo.« je besno zakričal. »Ce ne odgovori in ne pojasni, jo spodim iz hiše, kakor se s pode vlačuge.« Udarec / bičem bi ne bil Pavle tako zabodel, kakor ta beseda. Stara gospa se je tako ustrašila, da je pobi tela k Pavli in jo prijela za roko, celo KI vira s«1 je zganila, kakor bi se hotela stisniti in se narediti nevidno in Antonu samemu je bilo v trenotku žal. da se je dal obvladati svoji jezi. V Pavli je vse trepetalo. Težko sopeč je stala sredi sobe in iz njenih oči je odsevala bolest, kakor bi bila zadeta na smrt. Obrnila je svoj pogled na očeta in ta pogled je bil tako brezmejno žalosten, da je Antona zazeblo v srce. »Pavla govori,« je dihnila stara gospa. Pavla je tiho odkimala z glavo. »Ne smem,« je rekla komaj slišno »še ne smem.« Potem se je vzravnala počasi in je stopila pred očeta. »Ni me treba poditi iz hiše,« je rekla, »ker pojdem sama. Pri spominu na svojo mater pa ti prisegam, oče. da so vse dolžitve krivične in da izvirajo iz gole hudobije. Pride čas. k<> boš izvedel vse, in tedaj boš ludi spoznal, da sem se zate žrtvovala. Tiho, kakor v grobu je bilo v tem trenotku v sobi. Pavla je bila doboje-vala svoj notranji boj, naj li govori ali naj molči, ali naj opere sebe in razkrinka mačeho, ali naj se žrtvuje, da reši očetu čast in življenje. OdloČila se je. da žrtvuje sebe. Pripravljena je bila vzeti nase celo sramoto, samo da obvaruje očeta in mu reši življenje. Še en pogled je vrgla na očeta, potem se je obrnila in je hotela odit i. Anton je že odprl usta, da bi ne kaj rekel, a na migljaj svoje matere je molčal. Stara gospa je pa hitro stopila k Pavli, ji položila roko okrog pasa in jo spremila iz sob«4 šepetajo ji na uho. »Pavla bodi pametna vse bo še dobro le nikar ne obupaj.« A Pavla se ni menila te tolnžiluc besede, v katerih je trepetala vsa ljubezen, ki jo je stara gospa gojila za svojo vnukinjo. Ni se zmenila niti za Elviro, ki se ji je s škodoželjnim posmehom umaknila, nego naravnost korakala proti izhodu. Ko je prijela za kljuko, so se vrata naglo odprla in v sobo je planil Mirko. Ker Mirko niti pojma ni imel o tem, kar se je bilo zgodilo pred njegovim prihodom, je brez ovinkov vstopil v sobo. »Ravno prav. da te dobim, Pavla. « je vzkliknil. »Davi so našli v trgu na cesti napol zmrznenega starčka. Po dolgem trudu so ga spravili vendar še k zavesti. Zdravnik pa meni, da mu ni več pomagati. Prva beseda, ki jo je starček izpregovoril, je bilo tvoje ime. Ko je prišel toliko k sebi, da je mogel vsaj nekaj govoriti, je začel milo prositi, naj pokličejo tebe, da ima s teboj govoriti o važnih stvareh. Slučajno sem prišel mimo županstva in sem izvedel za to željo sta r-čkovo.« Vsil so bili obstopili Mirka in pozorno poslušali njegovo poročilo. »Kdo je ta nesrečnik,« je vprašal Anton. »Ali je domačin aH tujec ?« »Menda je nekak krošnjar, Kočc-vec, kali.« Pavla se je tako prestrašila, da je vsa zatrepetala. Nehote je pogledala na Elviro, ki se je bila že pri Mirkovih besedah zganila, sedaj pa, pri Pavlinem pogledu se tako prestrašila, da je skoro omahnila. Srce se ji je krčilo bojazni, da je najdeni starček njen oče in da Pavla kaj ve o njeni preteklosti. Rekla si je sicer, da to vendar ni mogoče, a strah, grozen moreč strah je ni hotel zapustiti. V tem trenotku je prišel po hodniku mimo odprtih vrat, grof Rotta. Elvira je pohitela k njemu in mu šepetajo nekaj povedala. Tudi grof Rotta se je prestrašil in potem odšel naglo iz sobe. (Dalj« artio4*Jl*.) 13 Nato je zaključil predsednik pomembni shod, nakar so zborovalci zapeli »Hej Slovani«. Srbijo in Črno jorn. Iz B e 1 g r a d a , 23. nov. Znani dogodki v Orni gori dali so jugoslovanskemu časopisju dosti materijalu za razmotrivauje odnoša-jev med obema srbskima državama, med kraljevino in kneževino. Iz Ce-tinja se namreč hoče na vsak način dokazati svetu, da je zarota proti knezu Nikolaju bila inspirirana v Belgradu, s čemur se hoče sumničiti uradna in neuradna Srbija kot država, ki proti Crni gori intrigira in neti nezadovoljstvo naprednih elementov v kneževini proti obstoječemu režimu. Jugoslovansko časopisje se je v presojanju vsega tega razdelilo v glavnem v dva tabora: na eni strani gros časopisja, ki veruje tem bajkam ravno toliko, kolikor je verovalo v istinitosti »atentatav na kralja Milana, ki je atentat proti sebi naročil, da more potem preganjati neljube mu radikalce, a drugi del, sestoječi se iz »Beogradskih Novina«, tržaške ob-skurne »Slav. Misli« in spletskega policijskega organa »Našega Jedinstva«, veruje do pičice vsaki vesti iz Cetinja in napada - Srbijo. Ta lepa trojica je v poslednjem času dobila novega druga v ljubljanskem »Slovencu«. Similis simili gaudet — a vsi ti trije listi so medsebojno zelo si i en i. V Slovencu- laže o aferi z bombami in sumniči Srbijo sotrudnik »Beogradskih Novina«, osebuega organa kneza Nikole. Preteklo soboto je izšel v »SLovencu« dopis, pisan v Belgradu, a datiran iz Cetinja, ker bel-grajski dopisnik »Slovenca« je duh, ki v nekolikih sekundah lahko preleti ves Balkan in pošlje istočasno lahko dopise iz Belgrada, Cetinja, Skop-lja, Soluna, Sofije itd. To pripominjam samo za to. ker Slovenec« v svoji številki od torka, odgovarjajoč na brzojav srbskega tiskovnega urada, govori v svojem »odličnem« poročevalcu jz C e t i n j a. V tem dopisu belgrajski dopisnik »Slovenca« pogreva cetinjske obdol-žitve proti Srbiji v »Beogradskih No-vinah« in zato je srbski tiskovni urad poslal brzojavni dementi »Slovencu«, a obenem je poslal enak brzojav tudi »Slov. Narodu« kot največjemu slovenskemu listu in kot listu, ki je toliko resen, da ne lovi senzacij po belem s v e -tu. Na ta dementi »Slovenec« odgovarja, da tendenca onega dopisa ni sestoj al a v tem, da se Srbijo diskreditira in da on, »Slovenec«, več veruje svojemu odličnemu« poročevalcu (reporterju »Beogradskih Novina« in nekdanjemu ekspeditorju raznih časopisov!) več kot uradnemu srbskemu tiskovnemu biro-u, vsled česar vzdržuje vse njegove trditve. Popolnoma naravno in to se je moglo od »Slovenca« pričakovati. Za njega morajo biti obskurne osebe verodostojne j še od take institucije, kakor je tiskovni urad, kjer se vsaka stvar dobro prevdari predno se pošlje v svet. Ali zadevo treba pojasniti, ker je »Slovenec« neopravičeno sumničil in lagal. V Belgradu in v Srbiji sploh ni absolutno nikaka zarota proti knezu Nikoli bila aranžirana. V potrditev tega naj služijo naslednja fakta: Na cetinjskein dvoru se nahaja sedaj in se je nahajala v času, ko je bil prijet tipograf Raj kovic z bombami, srbska princezinja Jelena, ki bi v slučaju bombardementa kneževega dvora vsekakor turi i postala žrtev atentata. Kdo more sedaj dvomiti v največjo vestnost preiskave srbskih oblastnij pri črnogorskih emigrantih? In ta preiskava se je končala s tem, da se pri teh emigrantih ni našlo ničesar, kar bi jih moglo kompromitirati. Že sam ta fakt govori dovolj jasno, da v Srbiji ni mogla biti skovana nikaka zarota proti knezu Nikoli. Razun tega treba vedeti, da je tipograf Rajkovie navadna propalica, ki vsled svojih moralnih svojstev nikjer dela ne more dobiti. In s tako j)ropalico bi stopali v zvezo črnogorski politični beguni? To naj veruje »Slovenec« in njegov belgrajski, par-don, eetinjski »odlični« poročevalec! V dotičnem dopisu v »Slovencu« in v listih navedenih zgoraj, se govori prikrito, pa tudi jasno, da neti nezadovoljstvo v Crni gori uradna in neuradna Srbija — radi izvestnih ciljev. Smešno in neumno. Kako aspiracijo more Srbija imeti na Crno goro? Že fakt, da sta ti dve srbski državi medsebojno ločeni po novobazarskem sandžaku, ki je kakor klin zabit med kraljevino in kneževino, izpodbija zadostno take in slične trditve. Se ne-umnejša je trditev, da v Belgradu obstoji neka dvorska kamarila, ki da izrablja starost ( ! ) kraljevo, pa v njegovem imenu ruje proti Crni gori! Pred vsem kralj Peter ni tako strašno star, nego sorazmerno mlad in zelo bister mož, pa tudi ko bi temu ne bilo tako, je Srbija ustavna država, v kateri vodi zunanjo politiko parlamentu odgovoren minister zunanjih zadev in ne kralj, ali celo kaka »kamarila«. »Slovencev« dopisnik tega seveda ne more pojmiti, ker za njegovo časnikarsko delo (lokalna reportaža) se ne zahteva poznavanje takih reči in od »Slovenca«, ki menda samo za to živi, da svoje čitatelje hrani z raznimi senzacijami, se tudi ne more pričakovati, da bi na take reči pazil, kakor ni pazil niti takrat, ko je pisal, da hrvaški poslanec priznava, da je Ogrska njegova domovina, za to, ker je rekel, da nad glavo predsednika ogrskega parlamenta visi grb tudi njegove domovine. Supilo je tukaj mislil na Dalmacijo (on je Dalmatinec), ker visijo nad glavo predsednikovo grbi vseh dežela krone sv. Štefana, ali vedno dobro informirani« »Slovenec« tega seveda ne zna in za to je Supila takoj proglasil — za izdajalca, a sebe — za ignoranta. »Slovenec« pravi, da ima sedaj, po brzojavu srbskega tiskovnega urada, besedo njegov »odlični« poročevalec iz »Cetinja«. Radovedni smo lahko, kako se bo glasila ta gromka beseda belgrajskega, pardon, ee-tinjskega Hefajsta! — ut. Znižanje davka na sladkor. Dunaj, 24. novembra. Prihod-n j i teden se bodo nadaljevale konference med finančnim ministrom in poslanci raznih strank zaradi znižanja davka na sladkor. Finančno ministrstvo se še vedno zoperstavlja zahtevi raznih poslancev, naj bi se ta davek znatno znižal. V finančnem ministrstvu se sklicujejo, da je sedaj za državo najnujnejša naloga saniranje deželnih financ, za kar bo morala doprinesti država znatne žrtve. Razun tega zahtevajo poštni uslužbenci povišanje plač, kar bo zopet znašalo par milijonov. Vrhutega se nadaljuje agitacija, naj bi se zopet znižale poštne in brzojavne pristojbine, ki so se šele letos povišale. Z ozi-rom na to se finančno ministrstvo noče odpovedati dohodkom iz davka na sladkor. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. Budimpešta, 24. novembra. Na včerajšnjo interpelacijo poslanca L e n g v e 1 a , naj bi vlada nemudoma ukrenila vse potrebno za ustanovitev samostojne ogrske banke, je takoj odgovarjal ministrski predsednik dr. \Vekerle, ki je izjavil, da dejanski ni proti predlogu, ki namerava doseči isto, za čemer stremi neodvisna stranka. Toda v prvi vrsti je treba sedaj urediti mednarodno razmerje kot neobhodno potrebni predpogoj za samostojni razvoj. Le na ta način je mogoče pospeševati gospodarsko samostojnost ter je mogoče tudi ustvariti predpogoje za banko. Ogrska mora zbirati moči, ki so za samostojnost neobhodno potrebne. Ministrski predsednik je prepričan, da se leta 1910. razdvoji sedanja skupna banka ter se ustanovi za Ogrsko samostojna banka. — Potem je trgovinski minister K o s s u t h poleniizi* ral s poslancem Lengvelom. češ, da se neodvisna stranka ni odpovedala nobenemu svojemu načelu. On je bil, ki je zastopal v ministrskem svetu zahtevo, naj se bančno vprašanje popolnoma izloči ter s tem svojim stališčem tudi prodrl proti odporu Av-stricev. Lengvelov predlog je bil odklonjen; zanj so glasovali le desident-jc in Hrvatje. Posl. Bozokj je interpeliral, zakaj se daje rimsko-ka-toliškim kompetentom prednost pri srednje-šolskih učiteljskih službah, Češ, da sedanji naučni minister spravlja v nevarnost verski mir v deželi. — Naučni minister grof A p p o-n v i je odgovarjal, da je očitanje neutemeljeno. Pristaš je popolne verske enakopravnosti. Kmalu predloži zbornici zakonski načrt, ki mu bo namen, da se taka enakopravnost popolnoma izvede ter dobe katoliki avtonomijo. Hrvaško - madžarski konflikt. Budimpešta, 24. novembra. Vlada si je oddahnila, ker desidenti neodvisne stranke ne bodo obstruira-li proti pooblastilnemu zakonu. Ob-struirali bodo zopet Hrvatje sami. Pač pa bodeta govorila proti predlo-di tudi poslanca baron B a n f f y in Eotvos. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je izjavil, da se zanaša, da zbornica sprejme pooblastilni zakon najpozneje v desetih dneh, nakar bo parlament takoj začel razpravljati o kvoti. Razun hrvaških se tudi uemad-žarski poslanci pripravljajo naj boj proti izjemnemu zakonu. Neki hrvaški poslanec je baje povedal, da se vsak hrvaški poslanec pripravlja na peturni govor. Potemtakem ni prav nič upanja, da bi vlada po tem skrajšanem potu spravila nagodbo pod streho do konca leta. Potem ne preostaja nič drugega, kakor razpustiti državni zbor. Vest o razpustu se pol-uradno zanikuje. Spravna akcija s Hrvati se je prekinila, ker je predsednik zbornice Justh, ki je napeljal spravo, odšel na svoje posestvo v Mako. — Hrvaški delegat Tuškan je včeraj naprosil brambovskega ministra Jekelfa-1 u s s y j a , naj bi vzel v roke pomirjevalno akcijo med Hrvati in Madžari. Minister je ponudno vljudno, a odločno odklonil. Za avtonomijo Bosne in Hercegovine. Sarajevo, 24. novembra. Z ozirom na vesti, ki so se raznašale zadnje čase po časopisih, da je treba izvršiti spremembo na najvišjih mestih pri deželni vladi, razglaša se sedaj z merodajnega mesta, da je to stvar sprožil list »Bosnisehe Post«, ki pa nima nikakih zvez ne z ministrom baronom Burianom niti z deželno vlado. Portugalska pred revolti, ijo. Madrid, 24. novembra. Proti-dinasiično gibanje na Portugalskem se baje podpira z angleškim denarjem. — Prestolonaslednik je prosil kralja, naj spremeni svojo politiko, ali pa se naj odpove njem u na ljubo. Zaradi tega je kralj pregnal svojega lastnega sina na samotni grad Villa Vicosa, 1000 milj od Lisabone. Prestolonaslednik Louiz Filippe, vojvoda Braganški, je šele 20 let star, a zelo odločen in izobražen. Konec vstašev v Maroku. Pariz, 24. novembra. Iz Melile je došla vest, da so v gorovju Kebda-ni sultanove čete obkolile vstaše ter jih popolnoma uničile. Shod poštnih uradnikov je bil včeraj popoldne ob veliki udeležbi v salonu »Ilirija«. Otvoril ga je predsednik ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov ofieijal M a j e r , ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti državnega poslanca Ivana Hribar-j a (živahni živio-klici), kateremu se je zahvalil, da je prišel na shod, da sliši opravičene zahteve poštnih uradnikov. Pozdravil je zastopnika direkcije komisarja Medica ter zastopnike raznih uradniških organizacij, kakor poštarjev, oficijantov in kolege iz Tržiča. V nadaljnem govoru je povedal govornik, da istočasno zborujejo poštni prometni uradniki v Avstriji še na 35 krajih z istim dnevnim redom in istimi zahtevami. Na zborovanje so prišli pozdravi od vseh podružnic, ki žele veliko uspeha in edinosti. Vsi poštni prometni uradniki in vsi uslužbenci pošte žive dandanes v takih razmerah, da je neizogibna katastrofa, če merodajni faktorji ne store pravočasno svoje dolžnosti. Z velikim pompom so pred 2 leti dali nekaj, a po drugi strani so prav toliko vzeli. V 8. razred pride poštni uradnik šele pri Sv. Križu. (Dobro-klici). Govornik je kritiziral končno uradne prostore poštnih uradnikov in njih uslužbencev. Državni poslanec župan Hri-b a r je pozdraveč zborovalce izjavil, da se mu je zdela dolžnost odzvati se povabilu. Veseli ga, da je spoznal iz tiskanega poročila težnje poštnih uradnikov. Opravičeno je, da se njih službene razmere spremene in izboljšajo. Za poštne uradnike se je doslej gotovo premalo storilo zato, kar oni store poštni upravi. Tudi sedanji trgovinski minister dr. Fiedler je dejal, da bo treba več zanje storiti. Govornik upa, da se to v resnici zgodi in obeta, da bo z vso močjo pospeševal težnje poštnih uradnikov za izboljšanje njih gmotnih razmer. Zato naj se ljubljanski poštni uradniki, ki jih je gotovo velika večina njegovih volil-cev (Klici: Vsi, prav vsi!), obračajo nanj in do Jugoslovanskega kluba in naj imajo zaupanje nanj. (Živahno ploskanje). Nato je o n a pređo v a n j u poštnih uradnikov v plači poročal ofieijal S i r n i k. Iz njegovega zelo obširnega poročila, ki je bilo preveto s trpkimi izrazi, omenjamo na kratko sledeče: Poštni uradniki žele samo toliko plače, da se bodo mogli pošteno preživljati. S samimi lepimi obljubami jim ni nič pomagano. Le dolžnosti se jim predpisujejo. Službeni prejemki, uveljavljeni pred 20 leti, so bili r7.e pred 10 leti nezadostni in nezadostnost se kaže sedaj še v veliko hujši meri po kratki dobi od ureditve plač leta 1898. »Izboljšanje« morajo plačevati uradniki sami s tem, da se poslabša napredovanje v višje stopinje. Pred uredbo plač je čakal praktikant 2—3 leti, asistent 5—6, ofieijal 7—8 let do prestopka v višji razred, sedaj pa čakajo praktikant je 6—8, asi-stentje 8—10, oficijali 10—16 let. Vzrok tem neverjetnim toda žal resničnim dejstvom tiči v sistematičnem postopanju poštne uprave in popolni odvisnosti od finančnega ministrstva, katero si je vbilo v glavo4, da se za pošto nič ne dovoli. L. 1902. se je izvedla tista nesrečna reorganizacija, s katero se je opustilo 2000 mest v 11. in 10. čin. razredu, namesto njih so se pa pritegnile cenejše delavske moči, pomožni uradniki. To postopanje je povzročilo obupen položaj, kateremu se je z elementarno silo dalo duška 1. 1905. Trgovinsko ministrstvo je uvažujoč resnost položaja razglasilo takrat, da se je za izboljšanje avanzma napravil načrt, ki bo v vsakem oziru zadovoljiv. V resnici je bil pa docela nedostaten, zato se je na vsepoštnem shodu leta 1906. zavrnil. Vendar ministrstvo je ostalo pri njem in ker ga izmed poslancev ni nihče kritiziral strogo in razmeram primerno, je poštna uprava praznovala zopet enkrat zmagoslavje. V tem načrtu se poštni prakti-kantje niti omenili niso in pri inie-vanju teh za asistente se je hotela delati med njimi razlika. Vsled dre-zanja je poštna uprava obljubila, da bodo vsi praktikantje brez izjeme iz leta 1902. o Božiču 1906. imenovani za asistente. Ker obljube ostanejo le obljube, se to ni zgodilo niti do julija letošnjega leta! Nujni predlog vložen v tem oziru se je odkazal proračunskemu odseku in tam še danes čaka rešitve. Po prizadevanjih poštnih uradnikov je zahtevalo trgovinsko ministrstvo specijalno za izboljšanje avanzma iz XI. v X. razred 112.000 K, katere je proračunski odsek tudi dovolil. Med tem je prišla uredba plač in pokopala to predlogo. Naj bi nova zbornica poiskala tisti predlog in ga hitro rešila! Avanziranje se mora vršili po vrsti in proti vsakemu predpostavljanju najodločnejše protestirajo poštni uradniki. Leta 1909. nastane katastrofa za poštne prometne uradnike, ko bo izboljšanje po gori omenjenem načrtu izvršeno, ako se ne bo s pravimi sredstvi prej preprečila. Po tem načrtu imelo bi priti v IX. razred do konca leta 1909. skupaj 1419 oficijalov. Poštni upravi bo pa kaj težko spolu i-ti ta načrt, razen če višja mesta v zelo obilnem številu pomnoži in pa vse 351etne pošlje v pokoj. Država bo morala to storiti, če bo hotela do konca leta 1909. izenačiti števila mest v spodnjih treh razredih. Oficijalov bi bilo potem 2675; ker bi se pa vsako leto spraznilo le okoli 200 mest, moral bi ofieijal iz leta 1909. čakati 13 do 14 let, da pride v IX. razred. Še slabše stališče bodo imeli asistenti«', ker bi trajala asistentska doba 12 do 13 let. Da se to kolikor mogoče prepreči, treba je poštnim uradnikom se pobrigati zato. Med drugim se mora delati na to, da dosluženci prisilno stopijo v pokoj. Nekateri so se dali upokojiti, a še delajo. Ali se je 351etna službena doba upeljala uradništvu v prid ali je le humbug? Izvršiti se mora časovni avanzma. Ce se zahteva, da pride praktikant z adjutom po preteku 2 let. asistent 6 let, ofieijal 7 let in kontrolor po preteku 8 let v višji razred, da doseže torej po 23 letih potom bienij in trienij plačo 8. razreda, ni nič pretiranega zahtevano. (Ploskanje). O službeni p r a g m a t i k i je govoril ofieijal Š e m r o v. Načrt zanjo se izdeluje v finančnem ministrstvu in bo izpadla ta pragmatika drugače, kot si žele poštni uradniki. Kol s»> kaže, se pri službeni pragmatik] ne gre za uradniške zahteve. Pragmatika je bila doslej program uradništva, zdaj je pa program vlade. Službena pragmatika, ki jo vlada zdaj ponuja, ima namen spodkopati tla vsakemu organizatoričnemu delu, kakor se je to zgodilo na Ogrskem, ter omejiti prosto izražanje misli uradnikov. Osrednja zveza državnih uradniških društev je pa izjavila, pod katerimi pogoji bi bila službena pragmatika sprejemljiva. Ti pogoji so 1. pogoji za vsprejem v državno siuž-bo; 2. odprava sustentacijskega re-verza za praktikante in zvišanje ad-juta na 1200 K; 3. časovni avanzma. da pride vsak uradnik po 23 službenih letih v 8. čin. razred; 4. očitna kvalifikacija s pravico ugovora; 5. maksimalen čas službe; zahteva se Gumo delo, za vsako uro več pa po i 1 K; 6. pravica na dopust po službenih letih; 7. nedeljski in praznični počitek; 8. ureditev disciplinarnega postopanja na podlagi modernega sodnijskega postopanja; 9. odprava časovno neomejenih disciplinarnih kazni in znižanja plače; 10. ustanovitev personalnih komisij; 11. natančne določbe, kdaj ugasne službena pogodba; 12. taksativne določbe glede za-sebnopravnega jamstva in povračila škode napram državi in odkazanje tozadevnega postopanja rednim sodiščem; 13. ureditev pokojnin in oskrbnin; 14. določitev pravice do pokojni- ne in pravice do oskrbnine za zapu-sčence tudi v slučaju kazenske odpustitve. ~— K izdelavi pragmatike naj se pokličejo tudi uradniki. Strogo je ločiti uradnika v službi od uradnika izven službe in se je odločno upreti kratenju državljanskih pravic uradnika in umešavanje v njegovo privatno življenje pa bodi direktno ali indirektno. Tudi ugovarjajo poštni uradniki, da bi se razločevalo med oženjenim] in samskimi uradniki. Pravica do plače in do po višanja mora biti za vse enaka, neodvisna od takoimenovanega zadržanja izven urada. Nadalje se še energično ugovarja, da bi se poštni uradniki šikanirali z brezpomembnimi uradnimi ukazi in naredbami od strani načelnikov in predstojnikov. (Živ'lino ploskanje in pritrjevanje). Nato je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta sledeča r e s o 1 u c i j a. Poštni prometni uradniki, zbrani danes na Dunaju in v 35 mestih Avstrije zremo z največjo skrbjo na dan za dnevom rastočo draginjo vseh življenjskih potrebščin, katerih neznosne cene se z našimi dohodki nikakor ne morejo zenačiti. Apelu jemo nujno na visoko trgovinsko ministrstvo in državno zhornico, da vendar enkrat uredita napredovanje v plači, ki že desetletja zastaja in ne pomenja samo sramotnega ponižanja napram drugim enakim uradniškim .kategorijam, ampak tudi neprestano prole-tiziranje velikega delavnega in odgovornega stanu. Poštni prometni uradniki uvidimo, da je saniranje našiii neznosnih razmer le mogoče, ako se skrajša doba čakanja v nižjih činov-nih razredih, in sicer: za praktikante najdalje na 2 leti, za XI. čin. razred na 6, za deseti na sedem in IX. na osem let. Nadalje protestiramo, da hi se opustila sistem izi ran a mesta v na sem stanu in zahtevamo odločno, da se vsa mesta voditeljev uradov v poštni prometni službi ohranijo nnn prometnim uradnikom. Ker pa tre*.a, da se zraven materialne strani reši tudi pravna, ponavljamo, da niorerui redno opravljati le takrat svoje v.\ho rastoče naloge prometne službe, ako se pravice in dolžnosti natanko ločijo in se disciplinarno postopanje uredi po modernem duhu. Zahtevamo torej, da se nam da službena pragmatika, kakršno je zdelala osrednja zveza avstrijskih uradniških društev in po navodilih, ki jih je pokazalo poročevalčevo poročilo. Potem ko je še predsednik pozival zborovalce na edinost in solidarnost, je zaključil shod. naša zanemarjena mladina In kranjska oblastna Ji mačeha- »Splošno slovensko žensko društvo« je priredilo snoči v »Mestnem domu« svoje drugo letošnje predavanja Predaval je sodni tajnik gospod M i 1 č i n s k i o zanemarjeni mladini na Kranjskem in o sredstvih, v njeno rešitev. Reči se sme, da še nobeno predavanje ni bilo z lepa sprejeto s toliko hvaležnostjo kot to. Povsod pri nas, zlasti pa v ljubljanski okolici, je mladina tako zanemarjena, da je groza in životopisi še ne šoli odraslih deklic, katere životopise je včeraj goep. predavatelj prebiral, so nam podali strašno sliko o razmerah v go*< vin rodbinah. Žalostne posledice dotižnih razmer se kažejo predvsem na otrocih. Gospod govornik je Lsrvaja! sledeče misli: Vzgoja otrok je javnr. zad< va, zato moramo vsi delati zanjo. Gorje otrokom, ki nimajo sta Vv, ker pri nas občina, dežela in država ne skrbe zanje. Dobrodelnost deluje na tem polju najbolj in najbolje, če je organizirana. Ker je pa te dobrodelnosti malo, zato sin«) sami krivi zaneiani je nosti naše mladine. Pri nas na Kranjskem sme vsak do v rejo vzel? kakega (uroka satu pe pogosto in navadno zgod; da so taki otroci največji reveži. Hirajo in mnogo jih ponirje, ker se zanje premalo brigajo. Na štajerskem je drugače. Najdenišnico imajo in v rejo jih sme vzeti, kdor ima posebno dovoljenje od oblastva, O katerem vedo, da je zdrav, da ni pijance, da ni na slabem glasu, da ne bo rejenoa obilno izkoriščal. Rejenatvo se strogo nadzoruje od raznih organov in je v to nameščen poseben deželni nadzornik. Tak deželni zakon bi se moral uvesti tudi pri nas na Kranjskem. Za otroke se pri nas sploh malo skrbi, Posledica tega se vidi zlasti v ljubljanskiokolici na Viču, Vodmatu in Mostah. Otroka je treba vedno nadzorovati, sicer se izpridi. So otroci pri 6 letih, ki kradejo, pijo žganje, kolnejo. Za otroke v predšolski dobi so otroške varov.ilniee, ki ga varujejo pred pohajkovanjem. Otroci so v njih ves dan, zvečer jih pa starši, ki morajo čez dan delati, vzamejo domov. Take varovalnice ni na Kranjskem nobene. Ona pri Sv. Florjanu v Ljubljani je le za par zimskih mesecev. Potrebne so varovainice zlasti, kjer so delavske rodbine in gresta oče in mati na delo. V Ljubljani bi kazalo razširiti otrošk? vrtce, ustanoviti jih pa predvsem v ljubljanski okolici. V šolski dobi je nevarnost za iz-prijenje otroka še večja. Tu pridejo najprej v postov sirotišnice. V Ljubljani ima1 no le Maijanišce in Liehtenthurnov zavod, ki pa morata zaradi pomanjkanja prostora odkloniti 90% prosilcev za Sprejem. Nove sirotišnice bi se moral« ustanoviti, teh ne kaže povećavati, ker ni dobro preveč otrok na enem kupu. 1UH» naj bi pa v okolici Mnogi starš; nim g o časa vzgajati otroke v Šolski dobi, zato j.:h skušajo oddati v kako zavetišče čez lan. V Marijanišču je e*0 takih dečkov« asileev, za deklice pa na ta način ni nič skrbljeno. Ustanoviti bi se morali v Ljubljani in okolici 1 n e v n i d o m i ali dnevu a z a v e t i š č a pod strogim nadzorstvom zavetiščne-ga sveta. Gojiti bi se morala v njih zlasti telovadba. S tem bi si vzgojili delavni naraščaj namesto nadležne fakinaže. Taki domi ne stanejo veliko in bi se naj združili z varovalni-V- 9 9 9'* Bradolfov« m . . Selcburikt „ . . £*»aaj«k* k«m. m . . fc>ine železnice . ■ • Oriavne ieierot-r* . . %*str.-ogrske bn^A«» A*str kreditne a«n*« Lif nke . . £*rnos*ensk* . rVamogokop v Mom« {Ura* AJainske montan . . f^-aeke tel. in«" dr. . . jri-*a-Mura»y* T rea veljake pro-**. «WaiE»s> £v»tr. orolur t»vr ataaa Cff*4a» %UdJu'r« Jr»^? Uradni karal dun. borao 25. novembra fl& 80 9V60 B6 »H UH7i PS 10 109 60 97-7. 10*40 str 90 97 '6 94 76 V« 85 99 - «01-2 > 97 96 75 9850 9^ 50 9960 98••?^ 290 10 88 50 J47-£61 — 138 5n 264 — 267 -241 75 18- «81 25 18 U 4315 9 — 94 60 h) «6 ?4 7 68 — 827 -462 - 14175 663 25 777-b23-736 — *39 — 706 -t8l — 1561 — 607--Z48 -448— i40 — II 86 19 17 :4i2 1772 96 75 2.2 ani:l IU07 Blat o 96 — 97 7 96H 113 90 '2 30 1097. 89-6 110 6 1 0-86 98 45 9 *2& *b'Sb 99 fo 2 2"» 98 - 97-76 99'CO 99-6t 1 — 99 76 292'10 99 60 149 — 266-142 fO 270'-270 -247-7 104-— 182 25 20*1 i 441f 0 95 — IGO-66 5Q 47 — 2C75 72 — 231-472 — H1'7* 654 25 1786--624- -736 -*4o — 10d -ISi — 287 0 — 5 8-r52 -463-148 - 1141 19-fO 2358 2418 1 7*9« 95 9 i 23 I Žitne dene v Budimpešti. Dne 26 novembra 1907. Termin Pšenica za oktober . . . za f 0 kg K 11*45 Pšenica za april . . . za 50 kg K 18 11 Bi za april . . . . za 60 kg K 12 20 Koruza za maj 1908 . . za 50 kg K 7-68 Oves za april . . . . za 50 kg K 8v0 Efektiv. 5 — 10 vin. Tišji. rieieorolojltno poročilo. i ligu nad ttorjiio »M. Srednji uecni tisk 7»e-o mm m h jO i O a tptio-▼anja Stanj« barometra ? mm • • i6 h Vetrovi Neb« 23 9. 7364 0*2 alabvjzhod oblačno 24. * T. ij. R P«P 787 0 736 3 —1-8 1-8 ar. svzhod si. jvzh. oblačno del. oblač. • 9. MT. 7383 0*0 hI. svzh. pol. oblač. 26. • 7. «». >. Pop. 788-8 7377 00 20 al. jvzh. al. JJTih oblačno oblačno Srednja predvčerajšnja in TČerajfiuja temperatura : 0-6« m 0.0°; norm.: 1'9« io 1*79. Padavina v 24 urah 03 nun in 0 0 mm. Kitara kra*D0 opremljena z lastooroiuimi risa rijami in vzgaoa (Braodroalerei) se proda za 30 kron Naslov pove npravnistvo nSlov. Naicda". S951—I t Aogl. skladišča oblet Liabl|ana, Mostni trg 5, LJubljana zaradi ogromno velike zalog« damske, moške, dekliške, deške ko d lekcije. Vsi predmeti se prodajo 5 r\a$clj! = o 3^53-1 0. Bernatouić. Kdor svoje zdravje ljnbi, odstrani kašelj. Kolserieve prsne karamele. a tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno pri kašlju in hripavosti, kataru, saslizenju in kataru v požiralniku, duiijivem (oslovskem) kašlju. 5245 not* P°verJeiJ^ izpričeval potrjuje uspeh pomoči. Zavoj po ?0 in 40 vin., Matijica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarn! pri Mariji Pomagaj MIlana Leusteka v LJubljani, pri Ubaldu pi Trn-koczyju In pri C Piccoliju v LJubljani. V Novem mestu v lekarni Karel Andrijanic. — V Vipavi v lekarni I. Hus. - V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire — V Metliki v lekarni Ivan Gjurićić, v Radovljici lekarnar A. Roblek, Hinko Brilli, lekarnar v Ltiji V Kranju v lekarni Karel Savnlk, v Ljubljani v lekarni A. Bohinc pri Kroni. 3 03 8 JLogratec. žran Jenfo c. davčni asistent rojena Prijatelj e—*-^vz£ poročena ^^^>—» Ribnica, dne 25, novembra t90T. (Brez vsakega posebntga obvestila). --___ . _i* »' J -Ji Wl Qp JtfllSgraveja originalne irske peči. Najboljše In najbolj hranili ve trajnogorilne pečL Izredno dobra hurllnost. CenovnlK zasloni. CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach) tvornica za železne poiL 32^5 1» Tvorniška zaloga pri JL|VJLl»«j*anl %odnlkov at««g Samo 6 dni Havre-NewYork Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta cez Bazcl, Pariz. JCavre v Ameriko. Veljavna vozna Usta In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine santo 4626 - 50 •avarevaala pe aajraznovrsta«jah take asrodnimi pogoji, ga zavarovalnica Zlasti arovaaje na dolive^e TlBisti pil dobro izveiban v mešani trgovini, ki je že deloval kot prva moč, liĆO pri- i mena zlmtlie. Blagohotna vprašanja pod „Tztral-Mg|i( poste restante Ljubljana. 396« Udajatelj in odgovorni uradnik: Eaito Pastoslemflek. oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 Cjubljana v novi bigi „Kmetske posojilnice", nasproti goatilne pri „Tigovcu" Oblastveno dovolfeni učni zavod za Izdelovanle perila. Marija Alešovec v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6. izdeluje perilo sa dame in gospode psieljne opre in opreme zo neveste bodisi v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi po tlzklk -enah. 37?? - b Naročila z dežele se najzanesljlveje izdelujejo. Učenke lahko vstopijo vsak čas. Jedilnih suhih gob le prvo vrate, kupimo pribllino 50 metr. centov. Ponudbe blagovolite pošiljati z navedeno ceno jn vzorci vred na naslov: Vvdrova tovarna hranil, Praga VIII. S9'4-i Kavarna ,Leon' V Ljubljani 74-78 K. tzplačaae odskodniae ta kapiterije 91,936.99372 K. > vaMkoeti druga vzajemna zavarovalnica naše države b vacahaal •U«aaaka-aar#«ma aarava. V MaMteJai, tigar piaanM se v lactaej kcateej Uli Zavange poslopja ta prom^aia« prt* pokarana ikodaai pa aajmijia aaaak dkode aonlate takoj ia aaJkalaataaK Utiva aajboUli alovea, kodor poalaK DoToljajo ia čiatega 4aaieka aaaatao podpora v aatoda« fca oo*»ok mrtmtM* Laatnina in tiak .Narodne tiakameV H4 67 037733^017