Tcflcn Kmctskc ifeie od 10. d® 23. ooveiniira. Zakaj teden Kmetske zveze? Kerboiio ta teden — od 16. do 23. novembra -- po vseh župnijah in občinah krajevne Kmetske zveze nabirale člane. Ne odklonite, ako vas povabijo, da pristopite! Vzamite si za vzgled Kmetsko zvezo v Belgiji, kjer je vsak hišnl gospodar član Kmetske zvezel Po našiti pravilih je lahko član Kmetske zveza vsak pošten jugoslovanski državljan, moški ali ženski, ki je dopolnil 21. leto ter pripada kmetskemu stanu ali želi delovati za prospeh kmetskega stanu. Torej ne samo kmetje, ampak tudi manjši posestniki, kočarji, želarji, kmetski delavci in posli so lahko člani Kmetske zveze, ker vsi ti pripadajo kmetskemu stanu. Ne samo moški, ampak tudi ženske, zlasti gospodinje! Članarina Kmetske zveze je pač tako majhna, da ni vredno govoriti! Na Nižje-Avstrijskem je Clanarina Kmetske zveze 6krat tolika kakor pri nas, a je včlanjenih nad 100 tisoč kmetov in posestnikov, ki redno plačujejo članarino, ker jih sicer izbrišejo. Skup držijo. zato pa imajo tudi uspehe! Dunajski gospodarski krogi jih tako upoštevajo, da so načelnika Kmetske zveze izvolili za načelnika svoje organizacije »Gospodarskega sveta«, ki je poleg Kmetske zveze najvažnejša gospodarska organizacija cele avstrijske države! Te dni smo čitali v »Delavski pravici«, da neka viničarka-vdova ni mogla plačati članarine pri svoji viničarski organizaciji; pa je prinesla v trgovino nekaj komadov jajc na prodaj, samo da je lahko plačala članarino! Za teden Kmetske zveze nam je nek mlad kmet napisal naslednje vrste: Einetje, združite sal Car velikomoravske države Svetopolk je ležal na smrtni postelji. Trije sinovi zro žalostno na umirajočega očeta. Zadnje nauke jim daje. Priporoča jim zlasti cdinost in slogo. Slednjič da prinesti butaro trdo povezanih palic ter jih poda sinovom, rekoc: »Prelomite palicc!« — Sinovi poskušajo, a zaman! — »Ne morctetc, pravi SvetoJK)lk, »potem pa razvežite palice ia jib zlomite posamič!« — Cesar nlso mogli poprej, to se jim je posrečilo sedaj. Palice so z lahkoto zlomill. — »Vidite«, pravi umirajočl vladar, »tako bode z vami, če ne boste edini med seboj! Dokler boste vzajemno podpirali drug drugega, vam noben sovražnik ne bo mogel do živega; če pa boste med seboj needini, vas bodo strli in zlomiti, kakor vi te le palice.« — Sinovi so ppzabili na očetov nauk — sprli so se in se vojskovali med seboj. Posledice niso izostale — velikomoravske države je bilo konec. Sloga jači — nesloga pa tlači! V združitvi je moč! Kmetski stan preživlja danes težko krizo, ki utegne postati zanj usodna. Kmetijski proizvodi in pridelki nimajo danes prave cene v primeri s pridelovalnimi stroški. Konkurenca drugib. držav, ki spravljajo kmetske proizvode ceneje na svetovni trg, sili kmetovalca, da mora dati svoje pridelke — pod ceno, ako sploh hoče priti do dcnarja za davke, za obleko in druge potrebe. A to, kar mora kmet kupiti, bodisi obleka ali gospodarsko orodje, še je vedno v kričečem nasprotju s prodajno ceno njegovih pridelkov. Zato ni čuda, da leze kmet vedno globlje v dolgove, da zopet poje po naših kmetijah boben. Ni sicer to cdeni vzrok propada naših kmetskih domov, so še drugi vzroki, ki tudi pomagajo rušiti trdnost kmeta, toda zdi se mi, da je to glavni vzrok. Nadalje kmetski stan, četudi je najmočnejši, še niina tiste veljave, ki mu gre. Kje je vzrok? V nas samih! Vse prcmalo se zavedamo važnosti stanovske organizacije. V nas je Še premalo stanovske samozavesti. Poglejmo v druge države, n. pr. v malo Dansko! Ali so mar bila tam kmetu vedno tla posuta z rožami? O, kaj še! Tudi danski kmet je preživljal težke dneve, tudi tam je bila pred desetletji težka gospodarska kriza. Toda potom svojih organizacij — kmetskih zvez — ki so nam po svoji moči lahko za vzgled, se jo kmetski stan dokopal do svojih pravic, si potom sveiih organizacij zboljšal svoj položaj. Zavest, da je samo v združenju moč, pomaga k rešitvi danskega, bclgijskega, nemškega in tudi avstrijskega kmeta. __ Na_a Emetska zveza Tudi pri nas imamo Kmetsko zvt* o, ki ima namen združiti kmetskl stan v enotno stanovsko, strokovno in kulturno organizacijo, kl bo zmožna priboriti kmetskemu stanu v celotnem avnem življenju vse pravice na vseK področjih javnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter oni socijalnl položaj, ki mu v državi gre. In še eno hoče Kmetska zveza: namreč poglobitl med kmeti stanovsko zavest tako, dft bo kmetski stan mogel povsod uvajavljati svoj vpliv in braniti svoje interese. — Vzgled kmetov v drugih državah naj odpre oči tudi nam. — Vsi kmetski ljudje, strnite svoje vrste ia se oklenite svoje stanovske organizacije — Kmetske zveze! Tedcn od W. do 23. novembra je teden KmetsKe zveze. Skoro v vsaki fari je že osnovana krajevna Kmetska zveza. Kdor š« nl Clan I-frietske zveze, naj ta teden stori svojo stanovsko dolžnost ter pristopi h Kmetski zvezi! Vsi pa, katorl ste že člani, pridobivajtc novih članov. Tekmujte v tem, kdo jih bode^najvefi pridobil — krajevne Kmctske zVeze pa katera bo najmočnejša! Mečna stanovska organizacija bodl naš ponos! Čim več nas bo združenih' v Kmetski zvezi, tem vcč bo Kmetska zveza lahko storila za kmetsko Ijudstvo! Čisto nekaj drugega je, ako lahko vodstvo Kmetske zveze reče: »Mi pred stavljamo 10 ali 20 tisoč slovenskih' kmetov in posestnikov«, kakor pa če nas je samo nekaj sto! Le z močno in dobro urejeno organizacijo si bo lahko kmet zboljšal svoj položaj. Krizo, v. kateri se kmotski stan nahaja, bo ložje prenesel in tem gotoveje premagalL Pregovor pravi: »Pomagaj si sam io Bog ti bo pomagal!« Da! Ne zanašajmo se toliko na druge! Sami strnimo tesno svojo vrste, v er.otni stanovskl in strokovni organizaciji si podajmo roke ter 3 skupnimi močmi delajmo za zboljšanje svojega položaja! Potem smemo upati, da bo tudi Bog blagoslovil naše prizadevanje. Manj tarnAnja, pa več dela! V močni stanovski organizaciji, t stanovski samozavesti in na kršcann kih načelih sloneči izobrazbi je bodoP«nost in spas našega kmeta. Zato ns delo za Kmetsko zvezo v tednu od 16. do 23. novembra! Naš klic je: Kmetj., združite se'