PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 51 (12.989) Trst, sobota, 5. marca 1988 V Rimu začetek konference komunističnih delavcev KPI bo morala posvetiti večjo pozornost delavcem Uvodno poročilo poslanca Antonia Bassolina Prvi kritični pomisleki sindikalistov PSI RIM Reforma sindikata, nova dialektika med stranko in sindikatom in večja pozornost za socialne probleme ter za potrebe delavskega razreda. To so osnovni predlogi, ki jih je v svojem uvodnem poročilu na včerajšnji vsedržavni konferenci komunističnih delavk in delavcev iznesel Antonio Bassolino, ki v okviru partijske direkcije odgovarja za vprašanja dela. Gre za smernice, ki nujno obvezujejo KPI, da se z novimi prijemi vneto angažira na področju, ki je v zadnjih letih doživelo globoke in korenite pretrese. Potek sindikalnih volitev v Fiatovih obratih, bitke za reformo pokojnin, splošna stavka in nedavna prizadevanja za davčno reformo, to so dogodki, ki po mnenju Bassolina pričajo, da se delavsko in sindikalno gibanje sooča s povsem novimi razmerami. Italija doživlja razkroj petstrankarske vladne koalicije in istočasno tudi kočljivo institucionalno krizo, da ne govorimo o družbenih in gospodarskih problemih, ki pestijo v tem trenutku državo. Če je to diagnoza, le mnenja Bassolino, je treba zdravlja-nJe pričeti pri notranji reformi sindikata, ki se mora iznebiti notranjih struj in komponent ter posvetiti večjo pozornost vodilnemu kadru, ki je sestavljen iz sindikalistov brez strankarske izkaznice. V tem okviru se pojavlja potreba po novem odnosu med sindikatom in KPI pod geslom »vsakomur svoje pristojnosti«, kar pomeni, da KPI odslej naprej ne misli več delegirati sindikalnemu gibanju skrbi za socialna vprašanja. Komunisti smo v teh letih prevečkrat pozabljali na delavce in na njihova pereča vprašanja, je še podčrtal Bassolino, ki je v svojem poročilu večkrat izrecno omenil Paimira Togliattija, kar so delegati sprejeli z glasnim ploskanjem. Polemični do Bassolinovega poročila s° bili posebno socialistični sindikalisti. Eden od zveznih sekretarjev CGIL Giuliano Cazzola, ki je član PSI, je komentiral, »da se v uvodnem posegu močno cuti izkušnja francoske KP, torej film, ki smo ga že večkrat videli«. Bolj previden pa je bil podtajnik CGIL Ottaviano Elei Turco, ki je pohvalil »jasne in iskrene besede« Antonia Bassolina. Zelo zadovoljen z uvodnim poročilom pa je uil senator neodvisne levice in zgodovi-flar sindikalnega gibanja Vittorio Foà, ki že dolgo let pravi, da je treba v sindikatu (posebno v CGIL) premostiti notranje komponente, ki hromijo enotnost in močno zavirajo učinkovitost nastopanja. V zvezi CGIL se trenutno soo-cajo tri komponente. Prva, ki je v veliki Večini, se naslanja na stališča KPI, dru-9° sestavljajo socialisti, tretja komponenta pa uživa podporo sindikalistov, ki nimajo strankarske izkaznice oziroma se prepoznavajo v stališčih Proletar- Pogled na dvorano, kjer se odvija vsedržavna konferenca KPI (AP) Včeraj skupni pogreb žrtev Po Tassovih podatkih 31 mrtvih v Sumgaitu Na Armenskem so zabeležili nove nerede V Kirovahanu umrle še tri osebe MOSKVA Čeprav z zamudo, ki je težko v skladu z načeli glasnosti, je sovjetska tiskovna agencija Tass potrdila vest, da so nacionalistični neredi v Sumgaitu povzročili številne žrtve. »Netočne in tendenciozne informacije glede avtonomnega okraja Nagorni-Karabah in Armenije so vplivale na huligane, neodgovorne in nezrele osebe,« je poročal Tass. »Zločinci so zakrivili vrsto kriminalnih dejanj, so ropali in umorili 31 oseb, pripadnike različnih narodnosti, starejše ljudi in ženske.« Včeraj je bil skupinski pogreb žrtev, vojaške oblasti pa so dovolile le enemu družinskemu članu posameznih žrtev, da se je udeležil pogrebnega sprevoda. Uradne vesti potrjujejo torej informacije, ki so jih posredovali disidenti, tiskovna agencija Tass pa je obenem sporočila tudi vest, da so vojaki krivce zasledili in aretirali, ter da jim bodo že v kratkem sodili. Ustanovili so tudi vladno komisijo, ki ji predseduje predsednik ministrskega sveta Azerbajdžana Gasan Sejdov. Komisija bo morala skrbeti za red in mir v državi, v kateri se nahaja avtonomni okraj Nagorni- Karabah, eden izmed razlogov armenskih uporov. Nekateri viri informacij trdijo namreč, da so armenski nacionalizem in zahteve po priključitvi »armenskega« okraja le konica ledenika, ki skriva pod morsko gladino pereče vprašanje varstva narave. Naravovarstvo in nacionalizem se manda večkrat medsebojno podpirata, v primeru armenskih neredov pa naj bi nacionalistične izbruhe podprl upor proti odprtju tovarne za izdelovanje sintetičnega kavčuka v neposredni bližini mesta. Tovarna naj bi povzročala hudo onesnaževanje okolja, kar je menda prav tako razburilo duhove domačinov. Ob polemikah, ali se za erevan-skimi neredi res skrivajo globlji, vse prej kot nacionalistični interesi, izstopa vsekakor dejstvo, da se nemiri, predvsem v Azerbajdžanu, kjer se še podijo tolpe huliganov, oborožene predvsem z noži, še nadaljujejo. Umrlo naj bi 17 oseb, število ranjenih naj bi bilo izredno visoko: približno 300, nove nerede pa naj bi zabeležili tudi v armenskih mestih Kirovabad in Kirova-han, kjer so menda umrle tri osebe. Sovjetska zveza ne bi hotela ogroziti Reaganovega obiska V Moskvi različno ocenjujejo pravkar končani sestanek atlantskih zaveznikov ske demokracije. G. R. Vlada odobrila decentralizacijo v naši deželi NA 3. STRANI □ □ □ Sindikati proti gospodarskemu nazadovanju NA 5. STRANI □ □ □ Nejasnosti glede paketa Altissimo NA 8. STRANI ANTON RUPNIK MOSKVA — Prve ocene pravkar končanega zasedanja sveta NATO na vrhunski ravni v Moskvi po eni strani krepijo upe na to, da bo na prihodnjem srečanju med Mihailom Gorbačovom in Ronaldom Reaganom vendarle še mogoče doseči sporazum o 50-odstotnem zmanjšanju medcelinskih jedrskih raket, po drugi strani pa povečujejo bojazen, da bodo »jastrebi« na čelu z britansko premierko Margaret Thatcher ves proces jedrskega razoroževanja sprevrgli v »kompenzacijo« za uničene rakete srednjega in krajšega dometa. Ustrezno se danes berejo precej različno tudi presoje sovjetskih dnevnikov. Predstavnik za tisk sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov je že včeraj, ko še niso bili znani vsi dokumenti bruseljskega vrha, dejal, da ZSSR pozdravlja dejstvo, da so najvišji predstavniki NATO ustrezno ocenili pomen sporazuma med Gorbačovom in Reaganom o srednjih raketah. Zlasti pa v Moskvi pozdravljajo to, da udeleženci bruseljskega vrha z nič manjšo pozornostjo obravnavajo tudi drugo etapo tega procesa, namreč 50-odstotno zmanjšanje strateškega jedrskega orožja. Že sinoči pa smo v »Izvestijah« dobili ostrejše tone. Po oceni vladnega dnevnika je prva bruseljska deklaracija (o nadzorstvu nad oborožitvijo) »nikakr- šna pot naprej, marveč prej pot nazaj«. Kot nekonstruktivno imenuje ta časopis stališče v izjavi voditeljev NATO, po katerem naj bi Vzhod zmanjševal klasično oborožitev. Tudi »Pravda« danes meni, da imajo določeni odstavki v izjavi bolj propagandistični značaj ter da ne ustrezajo duhu časa. Sploh pa zbuja skrb to, da voditelji NATO izjavljajo, da bodo tudi v primeru občutnega skrčenja klasične oborožitve ohranili, če ne celo izpopolnjevali jedrske sile, piše »Pravda«. Reaganu in Thatcherjevi očita, da sta ostala pri starem duhu, ko ponavljata teze o sovjetski nevarnosti in množični vojaški navzočnosti ZSSR v Evropi. »Sovjetskaja Rossija« pa odkriva v bruseljskem vrhu še čisto drugo značilnost: tu so hoteli Vzhodu, zlasti še Sovjetski zvezi, odvzeti miroljubno pobudo ter preiti v »propagandno protiofenzivo«, kar pa vrhu NATO vendarle ni uspelo. V Moskvi zelo pazijo, da ne bi z nobeno izjavo prispevali k temu, da bi ameriški predsednik Reagan ostal pri svoji skeptičnosti zastran podpisa sporazuma o polovičnem zmanjšanju medcelinskih raket že na spomladanskem srečanju z Gorbačovom. Zato venomer poudarjajo, da vsa svetovna javnost in tudi velika večina znotraj NATO deluje za pravočasno pripravo tega sporazuma. Po drugi strani pa nočejo tudi pogojevati Reaganovega obiska v Moskvi s podpisom konkretnega sporazuma. Letalska nesreča v Franciji S T ^ iv W ^^ ** me^ razbitinami strmoglavljenega letala. V nesreči je umrlo 22 seb (Telefoto AP) NA 2. STRANI Senatna komisija včeraj odobrila finančni zakon RIM — Senatna proračunska komisija je včeraj po enotedenski razpravi odobrila finančni zakon in državni proračun. Osnovna finančna dokumenta so podprli senatorji petstrankarske koalicije, S VP in mešane skupine, proti pa so glasovali komunisti, misovci, neodvisna levica in DP. Finančni zakon bo torej sedaj spet romal v skupščino Palače Madama. Vladne stranke se vsekakor bojijo prostih strelcev, čep-rav so se polemike v vladnih vrstah v zadnjih dneh nekoliko utišale, tudi zato, ker je ministrski predsednik Goria, takoj po odobritvi finančnega zakona, obljubil, da bo odstopil. Nihče pa ne more v tem trenutku napovedati, ali se bo to res zgodilo. Marsikaj bo vsekakor odvisno od razmer znotraj Krščanske demokracije, kjer je v polnem teku predkongresna bitka in kjer si marsikdo prizadeva, da bi v Palačo Chigi šel Ciriaco De Mita. Proračunska komisija je odobrila samo dva popravka. Enega, ki zadeva obdavčenje bančnih in poštnih depozitov, in drugega, ki se nanaša na normative o prirejanju javnih natečajev. Oba amandmaja so predlagali senatorji vladnih strank. Opozicijske sile in posebno komunisti napovedujejo oster boj za uveljavitev številnih popravkov na področju socialnega skrbstva. Odnosi med ZDA in Panamo se nevarno zaostrujejo CIUDAD PANAMA Po stavki, ki je tri dni skoraj ohromila državo, se položaj v Panami postopno normalizira. Protestno akcijo je proglasila zveza »Cruzada civilista«, ki združuje konservativno usmerjene delodajalce, trgovce in nekatere poklicne stroke, proti režimu generala Noriege. Stavka bi morala trajati pet dni, dejansko pa je trajala samo tri, kar gre pripisati ostrim in žolčnim polemikam, ki so nastale med Cruzado in med sindikalnimi organizacijami, ki ne podpirajo, a niti ne nasprotujejo generalu Noriegi. Sindikati so vsekakor prepričani, da so delodajalci pod močnim vplivom ameriške vlade, ki je v ostri polemiki z Noriego in z njegovimi najožjimi sodelavci. Prav včeraj je ameriško zunanje ministrstvo svetovalo ameriškim državljanom, naj ne potujejo v Panamo, ker je položaj v tej srednjeameriški državi skrajno zapleten in torej nevaren. Odnosi med ZDA in Panamo so vsekakor že nekaj tednov zelo napeti. No-riega obtožuje Washington, da se vmešava v panamske notranje zadeve, v ZDA pa so nekateri sodniki obtožili generala, da je neposredno vpleten v mednarodno trgovino z mamili. Ponoven poraz Reaganove politike v Srednji Ameriki Predstavniški dom spet zavrnil ameriško pomoč protisandinistom v Nikaragvi NEW YORK — Predstavniški dom je sinoči z nepričakovano večino 8 glasov zavrnil predlog predsednika predstavniškega doma Jima Wrig-hta, po katerem naj bi antisandinističnim silam Nikaragve odobrili 30,8 milijona dolarjev tako imenovane humanitarne pomoči. S tem sklepom so ZDA trenutno prenehale pošiljati antisandi-nistom vsako pomoč. Sinočnji predlog je zavrnila nenavadna koalicija liberalnih in konservativnih kongresnikov. Prvi nasprotujejo nadaljevanju vsake pomoči antisandinističnim silam, drugi pa sodijo, da je predlagana pomoč nezadostna. Predstavniški dom je namreč v začetku februarja zavrnil Reaganovo zahtevo, naj antisandinistom, v okviru paketa 36 milijonov dolarjev pomoči, odobri tudi 3,6 milijona dolarjev za nakup orožja. Predsednik Reagan je izjavil, »da je zadovoljen z izidom glasovanja in da pričakuje, da bo kongres v kratkem odobril antisandinistom pomoč, ki jo je pred mesecem dni zahtevala njegova administracija«. Predsednik predstavniškega doma Jim Wright pa je izjavil, »da v tem trenut- ku nima namena vložiti novega predloga za pomoč antisandinističnim silam«. Kot ocenjujejo tukajšnji komentatorji, je zelo vprašljivo, ali bo kongresu, ki je popolnoma razdeljen glede tega vprašanja, v času Reaganove administracije sploh še uspelo najti skupni jezik glede pomoči antisandinističnim silam. Do najnovejšega zasuka v kongresu je prišlo potem, ko je nikaragovski predsednik Daniel Ortega pristal na neposredne pogovore na visoki ravni z vodstvom contre. Reaganova administracija bo morebitni neuspeh teh pogovorov, ki potekajo z velikimi težavami, poskušala zvaliti na pleča kongresa. Zaradi tega je sinočnji propad predloga o humanitarni pomoči antisandinistom, ki ga je pripravilo vodstvo demokratske stranke, v bistvu samo priprava na novo ofenzivo, ki jo napoveduje Reaganova administracija v kongresu. Bela hiša bo verjetno že v kratkem od kongresa ponovno zahtevala, naj antisandinistom odobri novo vojaško pomoč. UROŠ LIPUŠČEK Predsednik Reagan zahteva pomoč za nikaragovsko contro Cerus podaljšal javno ponudbo za delnice SGB BRUSELJ — Včeraj bi moral biti zadnji dan De Benedettijeve javne ponudbe za nakup delnic največje belgijske delniške družbe Societé Generale de Belgique, toda De Benedettije-vi družbi Cerus je uspelo, da je od posebne belgijske bančne komisije (nekakšen belgijski Consob) dobila dovoljenje, da javno ponudbo podaljša še za dva tedna, tako da poteče 18. marca. Ponudba velja za nakup 2.100.000 delnic ali nekaj več kot 7% vseh delnic SGB. Cerus za vsako delnico ponuja 8.000 frankov. Družba Cerus je ob podaljšanju dovoljenja za javno ponudbo tudi sprejela obvezo, da bo še pred ponedeljkovim odprtjem bank sporočila, kdo so njeni partnerji pri tej finančni akciji in kolikšen delež kapitala SGB imajo. Kot poročajo nekateri viri v Bruslju, naj bi Cerusu doslej z javno ponudbo za nakup delnic SGB kupil v Belgiji 300.000 delnic SGB (nekaj več kot 1% vseh delnic), medtem ko niso znani podatki o nakupih zunaj Belgije. Pri Parizu strmoglavilo letalo Ob življenje vseh 22 potnikov PARIZ - Dvaindvajset oseb, med katerimi tudi dete in trije člani posadke, je včeraj izgubilo življenje v letalski nesreči, do katere je prišlo pri Parizu. Turbopropelersko dvomotorno letalo Fairchild 227 letalske družbe TAT, ki skrbi za notranje polete na kratke proge, je strmoglavilo približno pet kilometrov od Fontainebleauja, pri Pamfouju. Letalo je vzletelo ob 6.55 iz Nancyja, bilo pa je namenjeno v Pariz, kjer bi bilo moralo pristati na letališču v Orlyju. Nekaj minut pred nesrečo je pilot obvestil kontrolni stolp, da nekaj ni v redu s turbopropelerjema, baje zaradi tanke ledene plasti, ki je prekrivala oba motorja. Pol ure pred najavljenjim pristankom je letalo strmoglavilo in pri tem treščilo v drog visoke napetosti. Zaradi silovitega udarca se je letalo razletelo. Manjši kosi skrotovičene pločevine so raztreseni na površini enega kvadratnega kilometra. Letalska družba TAT ni posredovala imenskega seznama devetnajstih potnikov, med katerimi je bil tudi otrok, star 16 mesecev, nihče pa ni zanikal vesti, da je bil na krovu Olivier Lejeune, najmlajši francoski podjetnik. Komaj dvajsetletni Lejeune je pred leti ustanovil zasebno firmo, ki je gradila sestavne dele »Modema« (sistema, ki omogoča telefonsko povezavo dveh računalnikov). Sreča v nesreči je vsekakor priskočila na pomoč mladi stevardesi, ki ji je ponagajala budilka. Ko je prišla na letališče, da bi se oprostila zaradi zamude, so ji sporočili, da je »njeno« letalo strmoglavilo. V zgodovini letalskih nesreč v Franciji je to najhujša v zadnjih sedmih letih. Leta 1981 je namreč strmoglavilo jugoslovansko letalo na Korziki, število žrtev pa je bilo takrat znatno višje. Letalska družba TAT zagotavlja, da je bil pilot izredno vešč, letalo — ameriške produkcije z dvema motorjema Rolls Royce — pa v dobrem stanju. Na sliki (Telefoto AP): drog visoke napetosti, na katerega je strmoglavilo francosko letalo. Shultz nadaljuje misijo Novi žrtvi med Palestinci JERUZALEM — Vse kaže, da bodo novice z zasedenih arabskih ozemelj vse težje dostopne, saj se je Izrael včeraj odločil, da predstavnikom tiska prepove prihod v Gazo oziroma Cisjordanijo. To odločitev pa naj bi Izrael preverjal iz dneva v dan in na podlagi trenutne situacije odločal, ali prepoved še velja ali ne. Včeraj pa je v Jeruzalemu prišlo tudi do ponovnih pogovorov med ameriškim državnim sekretarjem Shultzom in izraelskim premieram Šamirjem. Pogovore sta oba ocenila kot pozitivne. Shultz je od Šamirja zahteval jasen odgovor v zvezi z ameriškim mirovnim predlogom. Kasneje se je Shultz sestal še z zunanjim ministrom Peresom, nato pa je odpotoval v Damask. Na zasedenih arabskih ozemljih pa sta včeraj padli še dve novi žrtvi. Tako je bil en Palestinec ubit v bližini Dženina, drugi pa med demonstracijami v vasi El Kader. Tudi drugod je bilo precej spopadov, v katerih je bilo ranjenih približno 60 oseb. Množični pretep v SZ MOSKVA — V južnem moskovskem mestnem predelu Lublinski je 20. februarja menda prišlo do hudega množičnega pretepa. V menzi nekega delavskega doma naj bi si skočili v lase delavci avtomobilske tovarne Moskvič in mlajši možje. Vsega skupaj naj bi se jih pretepalo 500, morda še več. Po nepotrjenih vesteh naj bi neredi povzročili 10 smrtnih žrtev, policija pa je menda le s težavo pomirila razdražene pretepače. Vzrok pretepa, ki ga uradno ni bilo, ni znan. Pokol kmetov v Kolumbiji BOGOTA — Skupina pripadnikov skrajnodesničarskih oboroženih tolp je včeraj zagrešila umor enaindvajsetih kmetov, ki so služili pri dveh kmetijah pri Urabaju v Kolumbiji. Vojaki so menda že na sledi skupini, neki krajevni sindikalni predstavnik pa je izjavil, da so pobili le pripadnike neke ljudske organizacije. Na kmečkem območju Uraba redno prihaja do krutih obračunavanj med desničarskimi gverilci in levico, ki podpira zahteve izkoriščenih kmetov. Iranski predstavnik v OZN Mahalati predlagal prenehanje spopadov Raketna »vojna prestolnic« povzroča vse več žrtev in veliko škodo tako Iraku kot Iranu TEHERAN — Raketna vojna med Irakom in Iranom, imenovana »vojna prestolnic«, se je nadaljevala tudi včeraj in na Teheran so padle tri iraške rakete, medtem ko je bil Bagdad po navedbah iranske tiskovne agencije Irna dvakrat cilj iranskih raket. Po poročilih agencije Irna je prva raketa zadela Teheran po končanem petkovem verskem obredu, ko so verniki protestirali pred sovjetskim veleposlaništvom. Iran je včeraj tudi uradno obtožil SZ, da je poslala rakete Iračanom, medtem ko ti trdijo, da so rakete iraški proizvod. Iraški napad naj bi bil usmerjen predvsem proti civilnim objektom, kar je po poročilih iranske agencije povzročilo številne žrtve in veliko materialno škodo. Radio Teheran je včeraj tudi poročal, da je od nedelje, ko so se začeli iraški raketni napadi na iranska mesta, umrlo 70 oseb, 180 pa jih je bilo ranjenih. Na Teheran naj bi po teh vesteh padlo 26 iraških raket, medtem ko naj bi Bagdad zadelo 13 iranskih raket. Po drugi strani pa iraški viri trdijo, da je Bagdad zadela včeraj le ena iranska raketa, ki pa naj bi povzročila smrt nekaj oseb, med katerimi so bile tudi ženske in otroci. Iraška agencija Ina je tudi poročala, da je iransko topništvo včeraj nadaljevalo z obstreljevanjem Bašore v južnem Iraku. Iranski predstavnik v OZN Mahalati pa je imel v četrtek zvečer tiskovno konferenco v New Yorku, kjer je poudaril pripravljenost Irana, da preneha z obstreljevanjem Bagdada, če bo Irak prenehal z napadi na iranska mesta. Malahati je še dejal, da Iran pozdravlja prizadevanja generalnega tajnika OZN De Cuellarja in Varnostnega sveta za prekinitev sovražnosti med Irakom in Iranom, da pa mora OZN obsoditi Irak zaradi zadnjih napadov, ki predstavljajo resno oviro za prizadevanja OZN, da se spopad reši po miroljubni poti. Med ruševinami je izgubilo življenje tudi več otrok Procesa proti Novaku ne bo LJUBLJANA — Kazenskega postopka proti dopisniku Teleksa Andreju Novaku ni več. Potem ko je zvezni javni tožilec Miloš Bakič javno izjavil, da ni izdal obveznega navodila za kazenski pregon odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla in publicista Andreja Novaka, je temeljni javni tožilec v Ljubljani Boris Štadler obtožni predlog proti Novaku umaknil. Glede obtožnega predloga zoper Zavrla zaradi objave članka »Mamula go home« pa bo ljubljanski tožilec še premislil, že zdaj pa je povedal, da pregona v sedanji obliki (po 157. členu kazenskega zakona SFRJ zaradi domnevne sramotitve oboroženih sil SFRJ in obrambnega ministra Branka Mamule kot najvišjega predstavnika SFRJ) ne bo. Zaenkrat ostaja v nespremenjeni obliki še drugi obtožni predlog zoper Zavrla zaradi objave članka »Pozor«, s katerim naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje obrekovanja po 107. členu kazenskega zakona SR Slovenije. V tekstu naj bi bile neresnične trditve, ki bi lahko škodovale časti in dobremu imenu ministra Branka Mamule. A to bo potrebno dokazati. Se vedno pa se v Sloveniji vrstijo protesti proti ogrožanju svobode tiska. Verjetno je tudi zato včerajšnje Delo objavilo faksimile uradnega zaznamka o obveznem navodilu zveznega javnega tožilca Miloša Bakiča, ki ga je javni tožilec SR Slovenije Pavle Car (kot zakoniti posrednik) poslal temeljnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani. D. V. Okrogla miza KPI o Beneški Sloveniji V ospredju zanimanja ovrednotenje slovenske kulture v videmski pokrajini ŠPETER Naglo se bližajo volitve za obnovitev deželnega sveta. Vse politične stranke delajo obračune o svojem petletnem prizadevanju ter o delu deželne uprave in istočasno pripravljajo programe za prihodnje petletje. Komunisti so v zadnjem času imeli več strokovnih posvetov, na katerih so izdelali svoje programe za posamezna področja. Tak posvet je bil v četrtek zvečer v Špetru, kjer so predstavniki KPI orisali dosedanje delovanje, prizadevanje za izboljšanje zakonskih osnutkov, ki jih je predlagala večina, in boj za izvajanje teh zakonov. Na posvet, ki ga je vodil pokrajinski svetovalec Pino Blasetig, ki je tudi načelnik levičarske občinske liste v Špetru, so prišli številni vidni zastopniki javnega življenja v Nadiških dolinah, ne le komunisti. Deželni svetovalec Ivan Bratina je govori) o kulturni problematiki. Se zlasti je poudaril pomen priznanja slovenske kulturne identitete v naši deželi s strani predsednika deželne vlade Biasuttija. Ko je pred kratkim v deželnem svetu bil govor o zakonu o decentralizaciji in ko je bil osvojen predlog, da tri pokrajinske uprave, videmska, pordenonska in goriška, lahko ustanavljajo konzorcije za vsestransko ovrednotenje furlanske kulture, so komunisti predlagali, da bi bilo tudi za slovensko kulturo osvojenega nekaj podobnega. Uspeli so, pa čeprav je bil to le začetek. Vprašanje decentralizacije je zelo pomembno. Vendar pa sta vprašanji ovrednotenja slovenske ter furlanske kulture bili v ospredju zanimanja ter seveda tudi predmet žolčnih Polemik. Bratina je še ugotovil pomembnost Biasuttijevih izjav ter poudaril, da do njih prihaja zelo pozno, saj naša Dežela obstaja že celih petindvajset let. Novi prijemi bodo brez dvoma koristili tudi razvoju slovenske kulture v Videmski pokrajini. Uvodno poročilo na špetrskem posvetu je imel načelnik skupine KPI v deželnem svetu Silvano Tarondo. Poudarjal je prizadevanja njegove skupine v petletnem mandatu deželne uprave. Dejal je, da zakon o dentralizacij ni zadovoljil opozicije, ki je bila mnenja, da je treba krajevnim upravam dati več dejanskih pristojnosti. Kako pa bodo lahko občine uresničevale decentralizacijo, če nimajo za to zadostnega števila uslužbencev? Po njegovem mnenju bo dejanska oblast ostala v rokah deželnih odbornikov. Giulio Magrini je govoril predvsem o deželni politiki do goratih predelov. Dejal je, da je sedanje blagostanje le navidezno ter da sloni na trhlih nogah. V goratih predelih bi morala še bolj kot kjerkoli drugje priti do izraza volja domačega prebivalstva. Marcello Ruscetti je povedal, da je bilo v zadnji zakonodajni dobi v deželnem svetu veliko govora o zaščiti okolja. Zaslugo je pripisal komunistični skupini. Vendar, tako je povedal, večinska koalicija ni bila preveč dovzetna za ta vprašanja. Številna so nerešena ter odprta ter jih bo treba v bodoče še bolj zavzeto spremljati. O obrtni in industrijski dejavnosti pa je govoril Dario Vos-ca. Tudi on se je obregnil ob dosedanjo politiko deželnega odbora. Seveda so vsi poročevalci v svoja izvajanja vključili tudi vprašanja, ki se specifično nanašajo na Benečijo. Sem sodijo pomoč obrti ter kmetijstvu, vprašanja cestnih povezav s temi odročnimi kraji, mednarodnega sodelovanja, občinska avtonomija. V razpravo je seglo, kot že omenjeno, več diskutantov. Omenimo le dva, prof. Pavla Petriciga in prof. Firmina Mariniga. Prvi se je zaustavil ob vprašanjih slovenske kulture. Špetrski župan pa je govoril tako o tem vprašanju kot tudi o vrsti gospodarskih vprašanj, ki zanimajo vso Benečijo. MARKO WALTRITSCH Petinsedemdeset let Julija Beltrama - Janka Julij Beltram - Janko Ob zadovoljstvu deželne uprave Vlada odobrila decentralizacijo v FJK TRST - Na svoji včerajšnji seji je vlada odobrila zakon o prenosu dela pristojnost Dežele Furlanije-Julijske na krajevne ustanove. Zakon, ki ga je deželni svet odobril pred časom, je s sklepom ministrskega sveta postal operativen. Ob sklepu vlade je predsednik deželnega odbora Biasutti poudaril, da je bila s to odobritvijo uresničena še ena od temeljnih programskih točk deželne uprave. Za hiter postopek se je Biasutti zahvalil ministrskemu predsedniku Gorri in ministru za javna vprašanja Santuzu pa tudi vsem tistim, ki so v deželnem svetu prispevali k oblikovanju novih norm. Dežela Furlanija-Julijska krajina, je poudaril Biasutti, je s tem zakonom prva v Italiji sprejela sklep o decentralizaciji in tako anticipirala tisto reformo, ki jo pričakujemo od države. »Naša dežela«, je nadaljeval, »ima tako nov okvir, novo podobo, ki bo nedvomno prispevala k spremembi ureditve Furlanije-Julijske krajine. Centralistični modeli so preživeli. Politična in institucionalna reforma, ki smo jo odobrili, bo dala novih pristoj- nosti, novo avtonomijo pokrajinam, občinam in gorskim skupnostim. Odslej bodo morale te ustanove načrtovati in upravljati posege na teritoriju, ki je v njihovi pristojnosti. Dežela in deželni odbor pa bosta tem ustanovam ob strani zlasti v začetni fazi, ki je najpomembnejša, uvajanja in uresničevanja določil zakona. »Prepričan sem«, je poudaril Biasutti, »da smo pripravili zakon, ki bo omogočil razvoj celotne deželne skupnosti in ki bo konkretno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja vseh naših prebivalcev.« Tesnejše sodelovanje sejmov Alpe-Jadran PORDENON — V prostorih pordenonskega sejma so se včeraj sestali zastopniki sejemskih ustanov dežel Alpe Jadran, ki so se jim tokrat pridružili še nekateri, ki so izven tega območja. Taki sestanki so običajno vsakih šest mesecev, seveda vsakokrat v drugem kraju. Zadnji tak posvet je bil lani na jesen v Celovcu. Prisotni so bili zastopniki vseh štirih sejmov v Furlaniji Julijski krajini (Pordenon, Videm, Gorica in Trst), sejmov iz Verone, Vi-cenze in Padove, Celja, Kranja, Maribora in Ljubljane, Zagreba, Gradca, Rieda, Welsa in Celovca. Tokrat so na posvet kot opazovalci prišli tudi sejmarji iz Niirn-berga, Bočna, Milana, Salzburga in Miinchna. Sejo je vodil predsednik pordenonskega sejma dr. Paolo Mu-solla. Govor je bil o izmenjavi informacij, o tiskanju skupnega obveščevalnega biltena, o izdelavi skupnega znaka, ki naj bi označeval vse sejme v deželah Skupnosti Alpe Jadran. Vsak sejem si je nato prevzel obvezo, da bo na sejemskem prostoru dal na razpolago kotiček drugim sej-®om iz loka dežel Alpe Jadran. (mw) Pogodba med družbo Marocchi in strelsko zvezo Italijansko sponzorstvo za strelce SFRJ Italijanska firma Marocchi iz kraja Zanano v dolini Val Trompia je sponzor reprezentance Jugoslavije v streljanju na glinaste golobe. Na strelišču v Kazljah so slavnostno predali in podelili puške italijanskega sponzorja jugoslovanskim reprezentantom. Ob tej priložnosti so se poleg cveta jugoslovanskih strelskih športnikov na glinaste golobe zbrali tudi Edvard Progar, sekretar Strelske zveze Slovenije in predsednik komisije za marketing in propagando pri Strelski zvezi Jugoslavije, Slavko Lavrič, predsednik sodniške komisije Strelske zveze Slovenije in domačin Slavko Milič, selektor in kapetan zvezne reprezentance. Z njimi so reprezentantje trenirali, po treningu na kazeljskem strelišču pa so se prisotni preselili v gostišče Stari grad v Senožečah, kjer so prisluhnili zanimivemu predavanju Janeza Bohinca s področja strelskega treninga. Predavatelj na VŠTK v Ljubljani in obenem avtor znane knjige Streljaštvo Jugoslavije je poudaril zlasti trening mišičnega sistema. Pogodba o sponzorstvu je bila podpisana že lani, največ zaslug za uspešno sodelovanje z italijansko firmo Marocchi ima zvezni selektor Slavko Milič iz Sežane. Puške so prišle v Sežano že 10. septembra lani, sedaj pa čakajo še na 42.000 komadom municije. Pogodba je podpisana za dobo petih let. Z njo se znana italijanska firma Marocchi v dolini proizvajalcev pušk obvezuje, da bo do 1992. leta dobavljala Jugoslovanska trap reprezentanca puške in ostalo opremo za trap in skit disciplino. Jugoslovanski strelci pa bodo z njimi nastopali na vseh tekmovanjih in sodelovali tudi na mednarodnih tekmovanjih in srečanjih. Jugoslovanski reprezentantje pa se bodo potrudili, da bodo zopet osvojili naslov prvakov Balkana, na evropskem prvenstvu pa bodo skušali doseči dobro uvrstitev (do 8. mesta). Sprejeli so tudi že koledar prireditev strelske discipline trap za letošnje leto. Tako bodo imeli trikrat pozivne treninge v Zagrebu (23. in 24. 4.), Kazljah (7. - 8. 5) in Osijeku (21. in 25. 5.). Od 2. do 6. junija pa bo v Osijeku potekalo svetovno prvenstvo, ki bo prvo v Jugoslaviji, ter tekmovanje v grand - prinx. Evropsko prvenstvo v trap in skit disciplini bo od 10. do 16. 7. v Istambulu, republiško prvenstvo pa 27. in 28. 8„ državno pa v Osijeku od 10. do 11. 9. Seveda pa bodo sodelovali tudi na ostalih mednarodnih tekmah, seveda če bo dovolj sredstev. S podelitvijo pušk Marocchi na strelišču v'Kazljah se je uradno pričela tudi tekmovalna sezona. OLGA KNEZ-STOJKOVIČ Pet let je minilo, odkar sem ga za njegovo sedemdesetletnico obiskal na njegovem ljubljanskem domu za pogovor o življenju, ki je bilo vse od rane mladosti v rodnem Vogrskem (r. 5. marca 1913) skozi ves čas fašizma, narodnoosvobodilnega boja in težkih neposredno povojnih let v boju za obrambo pridobitev zmagovitega boja in za pravične meje, pa še v vseh naslednjih letih delovanja v raznih organih in organizacijah na Primorskem (Goriškem in Koprskem) in v Ljubljani, posvečeno delu za uresničitev idealov, katerim se je zapisal. Hitro je preteklo teh pet let, kar prehitro, a za Julija Beltrama - Janka prav gotovo ne v brezdelju. Človeku, ki je zrasel iz trdne kmečke družine in si v aktivnem protifašizmu kalil nazore in se oboroževal z voljo in znanjem za vedno nove naloge, je brezdelje nepoznana beseda. In tudi utrujenost mu je tuj pojem, kot mu je bil tuj takrat, ko je v najtežjih časih dan za dnem opravljal brezštevilne, odgovorne naloge v vodilnih organih OF in KPS na Primorskem v družbi z najvišjimi primorskimi voditelji, danes že pokojnimi Francetom Bevkom, Francem Štoko, dr. Jožo Vilfanom pa z Brankom Babičem in mnogimi drugimi. Ko pravim, da mu teh zadnjih pet let ni poteklo v brezdelju, mislim predvsem na kar dve knjigi, ki nosita njegovo avtorstvo in ki kot dragoceni, živi in neizpodbitni priči govorita o prvem povojnem času in takratnih političnih bojih za pravične meje, za mlado ljudsko oblast v stalnem spopadanju s takratno Zavezniško vojaško upravo, za ideološko čistost v obdobju resolucije informbiroja, o razvoju vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja tja do Londonskega sporazuma 1954 z dejansko razdelitvijo neuresničenega STO med Italijo in Jugoslavijo. Gre za knjigo »Tukaj je Jugoslavija«, ki govori o razmerah na Goriškem, ter za v lanski spomladi izšlo drugo knjigo »Pomlad v Istri«, ki sicer obravnava tako imenovano Istrsko okrožje cone B STO v letih 1947-1952, ki pa v resnici zajema tudi tržaško območje v neposredni soodvisnosti celotne obravnavane tematike. S tema dvema knjigama, ki se sklicujeta prvenstveno na arhivsko gradivo, ki pa sta izpod peresa takratnega akterja tudi osebni avtentični pričevanji, je Julij Beltram - Janko osvetlil pomembno poglavje iz naše težke polpretekle zgodovine. Sam sicer trdi, da ni pri pisanju teh dveh knjig imel niti ambicij zgodovinarja in še manj pisatelja, toda ostaja dejstvo, da je ob Branku Babiču in delno dr. Joži Vilfanu prav'on med tistimi redkimi nosilci takratnih dogajanj, ki se je lotil vse do danes, za razliko od italijanske strani, žal še vse premalo raziskanega in obdelanega časa. Zgodovina se piše na podlagi dokumentov in avtentičnih osebnih pričevanj. Ko neposrednih pričevalcev ne bo več, bodo ostali samo še togi dokumenti, izpostavljeni vsakovrstnim manipulacijam. Tako se je Julij Beltram - Janko, kolikor se že ni z vsem svojim delom in bojem od takrat, ko je fašistom v brk na zvoniku rodne vasi leta 1934 izobesil rdečo zastavo upora, tudi s tema dvema knjigama oddolžil ne samo zgodovini kot taki, pač pa predvsem svojemu primorskemu ljudstvu iz katerega je rastel, za katerega je prestajal trpljenje in tegobe, za katerega in s katerim se je boril in nesebično razdajal. Ob današnji 75-letnici naj mu bo ta skromen zapis kot priznanje, čestitka in želja za dobro zdravje in zakaj ne, za še kakšen nov prispevek k našemu zgodovinopisju. JOŽE KOREN Razen seveda, če ne boste za to.« Odobravajoče jo je Premeril z očmi, da je zardela, zraven pa ugibal, koliko bi utegnila biti stara. Kazala jih je okrog enaindvajset, toda sP°mnil se je, da je omenjala prvo stopnjo. Morda dvajset . celo devetnajst. Delovala je umirjeno in spokojno in n]ena zdrava svetla lepota ga je močno pritegnila. Na smrt rad bi nekaj časa preživel z njo. .. Namesto da bi šla z njim, ga je povabila, naj se jima s Prijateljico pridruži pri pivu. Tega sam sicer ne bi izbral, oda ker ni imel druge izbire, je prijazno sprejel, zložil Prtljago v predsobo, zaprl vrata in se ozrl naokrog po stari vanju, da bi videl, kaj sta naredili iz' njega. Prebarvali sta »a s svetlo rumeno barvo, po njem razpostavili rastline, inn--6 in velik° bambusovih predmetov, razobesili nekaj n C llskih grafik in fotografijo velike družine. Velika skupina sliki je stala ob plavalnem bazenu. Zdela se mu je zelo kalifornijska in povprašal je, koga predstavlja; vtem je prepoznal Van, ki je stala poleg Valerie in Lionela. »To so moji domači,« je preprosto odgovorila, on pa je ni nadlegoval z vprašanji, kdo so. Louise, ki je pritavala v sobo s konzervo piva v roki, se je nenadoma zasmejala. »Je ne boste vprašali, kdo je njena mama?« Vanessa je zardela do lasnih korenin in bi v tistem hipu lahko tudi umorila svojo prijateljico. Nerada je govorila o tem, toda na Louise je odkritje, da je njena mati Faye Thayer, naredilo velik vtis. Videla je vse njene filme, tudi tiste najstarejše, v katerih je nastopala še kot igralka. »No prav.« Mladenič z rdečkastorjavimi lasmi jo je pogledal s strpnim smehljajem na ustnicah. »Kdo je vaša mati?« »Drakula. Pa vaša?« »Ljubko.« »Bi še eno pivo?« »Seveda.« Všeč mu je bilo, kako so njene oči zaplesale, kadar se je nasmehnila, obenem pa ga je začela mučiti radovednost. Še enkrat je pogledal na fotografijo. Na vseh je bilo nekaj znanega, vendar se ni mogel domisliti ničesar specifičnega. Spet se je obrnil k Vanessi. »Mi boste povedali, ali pa bom moral ugibati?« »No, prav, prava reč. Moja mama je Faye Thayer.« Laže je bilo opraviti s tem kot se še naprej sprenevedati. Materin položaj se ji ni zdel več tako pomemben in že od tretja gimnazije naprej se ni več hvalila z njim. Navadila se je, da je bila poslej raje tiho. Ni bilo lahko biti otrok slavne osebnosti, še posebno ne nekoga, ki je dobil že tri Oskarje. Ljudje so zaradi tega avtomatično več pričakovati od tebe in so tudi hitreje kritizirali. Vanessa pa je raje živela v miru. Fant jo je pogledal z zoženimi očmi in prikimal. »Zelo zanimivo. Njeni filmi so mi všeč. Nekateri.« »Meni tudi.« Nasmehnila se je. Ta vsaj ni bil ves iz sebe, kot nekateri drugi. »Kako pravite, da vam je ime?« Pravzaprav ji ga ni nikoli povedal. Njegova pomoč pri prtljagi je bila tako slučajna. »Jason Stuart.« Nasmehnil se ji je. Dekle očitno ni bilo domišljavo zaradi svojega sorodstva. Njena prijateljica se mu je zdela dosti bolj navdušena nad njim. Spet je pogledal na sliko. »Kdo pa so vsi ostali otroci?« »Moja brata in sestri.« »Kakšna množica.« To je naredilo vtis nanj. Sam je bil edinec, zato mu velike družine nikoli niso bile posebno pri srcu. Rad je imel svoje življenje takšno, kakršno je bilo. Njegova starša sta bila starejša človeka, ki sta se umaknila v New Flampshire; njuno imetje naj bi nekoč postalo njegovo, čeprav ga ni bilo veliko. Njegov oče je bil odvetnik z majhno podeželsko pisarno, do dela pa mu ni bilo več dosti, zato se je z njim ukvarjal, kar se je dalo malo. Jason se je sprva nameraval tudi sam posvetiti pravu, toda ko je zadevo resno premislil, je odkril neprimerno več privlačnosti v pisanju. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Drevi okrogla miza Krožka Che Guevara Srednja Evropa v zbliževanju političnega Vzhoda in Zahoda Sodelujejo Bartošek, Glotz, Ribičič, Napolitano in Magris Krožek za družbena in politična vprašanja Che Guevara prireja danes s pričetkom ob 16. uri na svojem sedežu v Ul. Madonnina 19 v Trstu okroglo mizo na temo: »Zgodovinska in kulturna dediščina srednje Evrope in perspektive v odnosih med Vzhodom in Zahodom v novi fazi sodelovanja na naši celini«. Na njej bodo sodelovale vidne osebnosti evropskega političnega in kulturnega prizorišča. Uvod v razpravo bo podal znani tržaški germanist in pisatelj prof. Claudio Magris. Govoril bo o zgodovini in mitu besede »Mit-teleuropa«. Za okroglo mizo pa bodo še sedeli: češki sociolog prof. Karel Bartošek, ki živi v Franciji in dela na pariškem Inštitutu za družboslovje (CRNS); organizacijski tajnik in ideolog zahodnonemške socialdemokratske stranke (SPD) in poslanec v bonskem parlamentu Peter Glotz; član predsedstva SFR Jugoslavije Mitja Ribičič; predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri vsedržavnem vodstvu KPI in načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Giorgio Napolitano. Kot je pojasnil predsednik Krožka Che Guevara Mario Colli na nedavni predstavitvi, bo na okrogli mizi govor predvsem o vlogi, ki naj bi jo imela srednja Evropa v novi fazi popuščanja napetosti med SZ in ZDA. V tem okviru bi moral tudi Trst okrepiti svojo vlogo stičišča med različnimi narodi in kulturami, pa tudi med političnim Vzhodom in Zahodom. Prireditelji bodo poskrbeli za simultano prevajanje, tako da bodo udeleženci lahko v celoti sledili razpravi, ki bo potekala v štirih različnih jezikih. Tiskovna konferenca tržaških industrijcev Italija povsem nepripravljena na poenotenje evropskega trga Soglasje inž• Mondella in posl. Rossettija Leta 1992 naj bi docela sprostili pretok ljudi, blaga, storitev in kapi-talov znotraj Evropske gospodarske skupnosti, rimska vlada in politične sile pa o tem premalo razmišljajo, kaj šele, da bi bile na to pripravljene. Zveza industrijcev se je zato odločila, da začne nadrobno seznanjati podjetništvo - zlasti mala in srednja industrijska podjetja - na velike spremembe, ki bodo nastale z zenotenjem tržišča. Tako je Združenje tržaških industrijcev priredilo včeraj konferenco, na kateri je načelnik delegacije Confindustrie v Bruslju Flavio Mondello temeljito orisal, kaj vse bodo morali podjetniki ukreniti za izpeljavo režijskih, finančnih in tehnoloških inovacij, ki jim bodo edine zagotovile uspešno zoperstavljanje nenadzorovani konkurenci po tržni liberalizaciji. Inž. Mondello je poudaril, da mora država korenito preobraziti upravljanje javnih financ oz. odpraviti ustrezni primanjkljaj, drugače »bo Italija ostala zunaj Evrope«. Vprašanje je toliko bolj žgoče, ker se v Franciji in drugod že dalj časa mrzlično pripravljajo na leto 1992, medtem ko tečejo pri nas priprave - če jih je sploh mogoče tako na-zvati - podtalno. Očitno zato, ker oblastnim skupinam ni do tržnega odprtja, s katerim bi izgubile dosedanje privilegije. Spregovoril je tudi evropski poslanec Giorgio Rossetti. Načelno je povsem soglašal z Mondellovimi trditvami, to pa je narekovalo predsedniku Združenja tržaških industrijcev Pieru Toreselli naslednje besede: »Če se prijatelj Rossetti strinja z nami glede ekonomskih zadev, okrog katerih ni bilo s komunisti nikdar posebnega soglasja, potem je to res vredno globljega razmisleka.« O zasedanju bomo izčrpneje poročali na jutrišnji strani »ekonomske teme«. D. G. Delegacija Pokrajine na Obali Delegacija pokrajinskih odbornikov, ki jo vodi predsednik Pokrajine Loc-chi, bo danes obiskala najvišje predstavnike občinskih skupščin iz Kopra, Izole in Pirana. Pobudo za srečanje je dal prav predsednik Locchi, da bi ponovno vzpostavil stike z italijansko manjšino onstran meje. To sodelovanje je Pokrajina več let zanemarjala, kar je ustvarilo občutne vrzeli v medsebojnih informacijah o manjšinskem družbenem in gospodarskem dogajanju. V teku svojega obiska se bo tržaška delegacija sestala tudi s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko. Tako se bodo neposredno seznanili z uresničevanjem predvidenih postopkov za zaščito manjšine in z oblikami vključevanja njenih pripadnikov v večinsko družbeno in gospodarsko stvarnost. O tem problemu sta med drugim razpravljala tudi predsednik predsedstva SFRJ Mikulič in ministrski predsednik Goria v dneh Mikuličevega obiska v Rimu. Predsednika Locchija in odbornike Cannoneja, Dinija, Čoka in Hareja bodo sprejeli tudi predsednik Medobčinske gospodarske zbornice iz Kopra in konzula Jakomin in Scauso. WWF proti urbanizaciji pri Orehu Drevi slovesna prireditev ob 15-letnici priljubljene folklorne skupine Stu ledi Člani tržaške sekcije Sklada za varstvo narave WWF so včeraj na tiskovni konferenci sprožili alarm v korist doline pri Orehu in njenih jezerc, ki so med najzanimivejšimi naravnimi kotički naše pokrajine. Tržaški industrijski krogi si v zadnjih časih namreč prizadevajo, da bi urbanizirali tudi ta konec miljske občine, ki pa se ponaša z edinstvenim botaničnim in favnistič-nim bogastvom. Dolina pri Orehu je edino območje z močvirnatimi površinami pri nas. Njena favna in flora je svojevrsten pojav v pokrajini, kjer sicer prevladujejo značilnosti kraškega sveta. Zato so je-zerca kljub svoji zemljepisni obrobnosti pravzaprav edine površinske vode. V splošnem geološkem kontekstu predstavljajo prave oaze ter prispevajo k naravnemu ravnovesju okolja. V tem okolju živijo ribe, dvoživke, in plazilci, ki jih drugje ne najdemo, hkrati pa je ta kraj tudi postajališče za ptice selivke. Naravovarstveniki so že v preteklosti zahtevali primerno ovrednotenje doline pri Orehu ter Občini Milje predložili načrt, ki ga je izdelal Natur-studio. Po tem načrtu naj bi štiri od petih jezerc spremenili v opazovalnice za rastline in živali, obenem pa bi ob jezercih uredili zagrajen prostor za divje živali. Zaradi znanih političnih zapletljajev na Občini Milje pa doslej še niso sklepali o tem načrtu. V tem obdobju upravne krize pa je Občina prejela tudi načrt Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT, ki je v popolnem nasprotju z zahtevami naravovarstvenikov. EZIT je namreč prosila Občino Milje, naj ji da v zakup tudi zemljišča, ki neposredno mejijo s tem področjem. O tem mora Občina šele razpravljati, saj mora spremeniti regu-lacijaki načrt. Po načrtu Naturstudio pa bi med industrijsko cono in novim naravnim parkom moral ostati prostor, ki bi nekako razmejeval obe področji. Po mnenju WWF namreč ni potrebe po novih industrijskih naseljih. V industrijski coni je še mnogo zapuščenih struktur, njihova smotrna ureditev pa bi preprečila nadaljnjo urbanizacijo doline pri Orehu. Zato so člani WWF poslali vsem svetovalcem Občine Milje pismo, v katerem jih sprašujejo, ali jim je do tega, da bi ohranili naravne značilnosti doline pri Orehu. Hkrati pa so od uprave EZIT zahtevali pojasnilo v zvezi z njeno zahtevo po omenjenih zemljiščih. V bodoče bodo skušali svojo akcijo v korist narave okrepiti tudi s podporo tržaških parlamentarcev. Nazadnje pa upajo, da bosta miljska občinska uprava in deželna uprava, ki odločata o spremembah regulacijskega načrta, imeli več posluha za ravnovesje narave v tržaški pokrajini. ■ V palači Costanzi bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom »Trst, njegovo okolje«, ki je nekakšno nadaljevanje prejšnje, katere naslov je bil »Trst, mesto in podobe«. Na prejšnji razstavi si je bilo mogoče ogledati fotografske izdelke tujih fotografov, medtem ko se bodo na sedanji razstavi predstavili domačini. Fotografije o tržaškem okolju je posnelo 22 fotografov. Pobudo za razstavo je dalo občinsko odborništvo za kulturo s sodelovanjem fotografskega krožka Fincantieri. Razstava bo odprta do 27. marca. Tržaška folklorna skupina Stu ledi bo drevi svečano proslavila 15-letnico svojega delovanja. Slovenskim ljubiteljem ljudskega plesa in petja se bo predstavila v tržaškem Kulturnem domu z novim programom, pred jubilejnim nastopom pa bo tudi predstavila kaseto ženske pevske skupine Stu ledi z naslovom Da pa nacò... ne gremo spat!, ki je ob 15-letnici izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Na odru Kulturnega doma bo drevi nastopilo 70 članov folklorne skupine in gostov. Poleg plesalcev, pevk in godcev, »zbranih prav za to priložnost 'z vseh vetrov«, bo nastop popestrila miljska godba na pihala. TFS Stu ledi se je odločila, da bo vključila v jubilejni program izključno primorske plese, če izvzamemo plese iz Kanalske doline. »Izbira takega, "primorskega", programa ni bila lahka, saj smo se sprva bali, da bi bil splet primorskih plesov preskromen in do neke mere tudi dolgočasen,« nam je povedala Nadja Kriš-čak, umetniški vodja folklorne skupine Stu ledi. »Zatem pa je prevladalo mnenje, da so primorski plesi vendarle dovolj raznoliki, da bi jih lahko z dostojnim programom primerno predstavili. Nenazadnje je prav naša skupina najbolj poklicana in tudi dolžna to storiti.« Skupina se je za svoj jubilej zagnano pripravljala. Vajam v Dijaškem domu, kjer TFS Stu ledi stalno vadi, so sledile priprave na odru Kulturnega doma. »Ob jubilejih se skupina razživi in okrepi, po proslavah pa smo običajno priča osipu,« je menila Nadja Kriščak. V petnajstih letih se je folklorna skupina močno razvila. Od prvotnih štirih parov in pol (!) in harmonikarjem je v nekaj letih število njenih članov naraslo tudi do 18, 19 parov. Bila so to leta, ko smo bili tudi v Sloveniji priča pravemu razcvetu ljudskih plesov in pesmi. Takrat je delovalo pri nas mnogo mladinskih in otroških folklornih skupin; na prireditvi Zaplešimo, zapojmo je nastopalo tudi po 320 otrok; TFS Stu ledi je imela tisti čas tudi do 24 nastopov na poletje. V nekaj letih je zanimanje za folkloro pojenjalo. Priliv plesalcev iz otroških skupin k skupini Stu ledi je bil minimalen, prav pomladitev pa predstavlja sedaj eno od temeljnih vprašanj TFS. Skupina Stu ledi je v tem času vsekakor opravila pomembno vlogo pri ohranjevanju in obujanju ljudskega glasbenega in plesnega izročila pri nas. Zbrala in ustvarila je bogat sklad narodnih noš; naše ljudske plesne običaje je ponesla širom po Italiji in Jugoslaviji. Drevi bodo ti običaji spet zaživeli na deskah Kulturnega doma. TFS Stu ledi je pripravila program v sodelovanju z ljubljanskim Inštitutom za glasbeno narodopisje, pa tudi nekatere druge folklorne skupine so ji priskočile na pomoč. Pred osrednjim nastopom bo ob 19.30 v baru Kulturnega doma predstavitev kasete Da pa nacò... Ženske pevske skupine TFS, ki je nastala ob 5-let-nici Stu ledi. O kaseti bosta spregovorila etnomuzikolog Inštituta za glasbeno narodopisje SAZU Julijan Strajnar in urednik ZTT Miran Košuta. V organizaciji ženskega PZ Tabor Se zadnji seznam izvoljenih predstavnikov Na Opčinah skrbne priprave na praznovanje dneva žena Na šolskih volitvah obnovljeni sveti didaktičnih ravnateljstev Letos je skrb za proslavo 8. marca na Opčinah prevzel ženski pevski zbor Tabor z namenom, da bi povezal pravi pomen tega praznika s tradicionalno družabnostjo, ki bo v Prosvetnem domu, v nedeljo, 13. marca, ob 17.uri. Pevke in druge družbeno angažirane ženske so se odločile, da nočejo banalne proslave z običajnim plesom, jedačo in pijačo ter s slavnostnim govorom, ki pove veliko ali pa nič glede na občutljivost ušes pripravljenih poslušanja. Prikazati so želele svojo ustvarjalnost, ki se ne izraža v velikih dejanjih, temveč v vsakdanjih malenkostih. Poleg skromnega števila priznanih umetnic (v primerjavi z moškim svetom) je namreč vsaka ženska umetnica - ustvarjalka v malem: v pripravi hrane, ki naj bo privlačna za oko in želodec, v oblačenju družinskih članov, ki naj bo moderno in poceni, v urejanju stanovanja, ki naj bo prijeten dom, v vzgoji otrok, ki naj bo prava in sodobna, v odnosih s partnerjem, ki naj bodo vedno vznemirjajoči. Zraven tega ženska za hoby tudi šiva, plete, kvačka, aranžira in goji cvetje, slika, piše, barva tkanine, vazice... To želimo pokazati na letošnji proslavi, ki jo bo spremljala razstava ročnih. Zato vabimo vse ženske, naj prinesejo svoje zdelke (prte, prtičke, majice, obleke, noše, pustne obleke, ikebane, slike, črtice, poezije, torte in druge kulinarične specialitete) v Prosvetni dom in jih izročijo g. Valeriji v društvenem baru (po možnosti v petek 11. marca; bar pa je popoldne in zvečer odprt vsak delavnik). Drago Gorup pa je pripravil enodejanko prav za to priliko, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Po naši ustaljeni navadi, da ženske praznujejo v družbi mož, prijateljev in znancev v prepričanju, da je to praznik vseh, ki se zavedajo nenadomestljive vloge ženske v družini in družbi, so na praznik vabljeni prav vsi. Z nami bosta tudi moški pevski zbor Tabor in harmonikarski ansambel »Benedetto«. Danes in jutri prvi iz ciklusa didaktično-glasbenih seminarjev Mednarodni center za glasbene raziskave, ki šo ga pred kratkim ustanovili v Trstu, pripravlja zanimiv ciklus seminarjev didaktično-glasbenega značaja. Seminarji bodo skušali preko študijske in raziskovalne poti poglobiti glasbeno znanje pedagogov, naslanjajo pa se na najsodobnejše oblike poučevanja. Prvi■ seminar, na temo »Glasovno izražanje otrok« bo stekel že danes in jutri (5. in 6. marca). Udeleženci se bodo seznanili s povezanostjo oziroma uporabo vseh »organov«, ki jih ima človek na razpolago (na primer glasilke) ter z metodo dihanja, ki naj bi omogočala šoloobveznim otrokom pravilno izgovarjavo oziroma rabo svojega glasu. Drugi seminar, ki bo 11. in 12. aprila, je naslovljen »Glasba in gibanje«, vodila pa ga bo Linda Magaraggia, ki poučuje na konservatoriju v Padovi. Tretji seminar, ki bo 7., 8. in 9. maja, pa bo skušal prodreti v osnove kompozicije. Seminarji bodo na sedežu instituta Rittmeyer, za podrobnejše informacije pa lahko interesenti pokličejo tajništvo C1RM (tel. 421144). Danes objavljamo še zadnji seznam izvoljenih v področne svete, se pravi imena učiteljev, neučnega osebja in predstavnikov staršev, ki so bili izvoljeni na osnovnih šolah in v otroških vrtcih petih slovenskih didaktičnih ravnateljstev. Prav na osnovnih šolah in vrtcih je volilo največ upravičencev, čeprav ni bila udeležba nikjer stoodstotna, kot so jo ponekod zabeležili na prejšnjih volitvah leta 1984. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB (šole: Josip Ribičič, Dragotin Kette, Karel Širok, Ivan Grbec, Marica Gregorič Stepančič): Izvoljeno učno osebje: Mirella Granduc, Maria Trobec, MagdaNadli-šek, Klara Šturman, Marija Šuligoj, Eleonora Zavadlal (vzg.). Predstavniki staršev: Danimir Mi-kolj, Fedora Crevatin, Savina Prucar, Zvezdan Babich, Janko Furlan, Luigi Posar. Neučno osebje: Clara Giusto. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN (šole: Oton Župančič, Fran Šaleški Finžgar, Bazoviški junaki, Fran Milčinski): Izvoljeno učno osebje: Anamarija Jankovič Glavina, Maria Raffone Kalan, Marija Widmar Žerjal, Marija Cesar Batageli, Annamaria Ciacchi Novali, Marisa Santi Pletterschech (vzg.). Predstavniki staršev: Giovanni Co-retti, Radivoj Pečar, Marta Siega Rogelja, Natalina Zudetich Lunazzi, Nadja Kralj Del Linz, Lučka Pečar Stokelj. Neučno osebje: Ivana Stocca Zuba-lich. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE (šole: France Bevk, Primož Trubar, Karel Destovnik - Kajuh, Pin- ko Tomažič, OŠ Prosek, Albert Sirk, Alojz Gradnik): Izvoljeno učno osebje: Draga Skupek vd. Lupine, Sava Pečar Grgič, Marija Daneu Škerlavaj, Nada Puntar Umek, Maria Ukmar Košuta, Vittoria Krizmancic Bergamo (vzg.). Predstavniki staršev: Igor Grilanc, Dora Krizmancic Žagar, Nadia Rupel Kapun, Zdenka Prebil Stranj, Zlata Stojanovič Calzi, Desanka Skerk Tretjak. Neučno osebje: Marina Babic Pertot. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA (šole: Vergil Šček, Jožef Štanta, Josip Jurčič, Karel Štrekelj, Miroslav Vilhar, Josip Murn - Aleksandrov, Osnovna šola Slivno, Stanko Gruden, 1. maj 1945, Lojze Kokoravec - Gorazd, Jože Srebrnič, OŠ Briščki): Izvoljeno učno osebje: Olga Kariž Ščurek, Lidia Sossi, Mileva Martellani Venier, Fortunato Sustersich, Evelina Jeza Vidau, Emilia Pahor Povodnik (vzg.). Predstavniki staršev: Darja Marija Kobal Milič, Tamara Caharija Milič, Ciacchi Širca Pij a, Giuseppina Sardoč Kovacich, Vesela Starz Legiša, Boris Ravbar. Neučno osebje: Majda Žigon vd. Svetlič. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA (šole: Prežihov Voranc, Mara Samsa, Ivan Trinko - Zamejski, OŠ Boršt, OŠ Pesek, Fran Venturini, OŠ Milje): Izvoljeno učno osebje: Bonija Koren, Neva Vecchiet, Majna Macorsi, Ana Farneti, Marija Čač, Nadja Debenjak (vzg.). Predstaviki staršev: Bruna Manin, Ennio Kuret, Stojan Glavina, Stanislav Zivic, Nataša Pasarit, Alda Carli. Neučno osebje: Evelina Corradini. Vsedržavni tajnik UIL Benvenuto gost Kluba Rosselli Davčna politika zahteva korenito spremembo, ne pa dodatne terjatve Giorgio Benvenuto Italijanski davčni sistem je edinstven ne samo na evropski, temveč celo na svetovni ravni. Vendar ne v pozitivnem smislu, temveč prav nasprotno. Davčna politika, taka, kakršna je, dobesedno krade odvisnim delavcem in upokojencem, to je najštevilnejšemu družbenemu sloju, trdo zasluženi denar; plače in pokojnine so iz leta v leto siromašnejše, prav ti dve kategoriji pa redno in pošteno plačujeta davke. Toda, kakšna naj bi bila davčna pravica? Na to vprašanje je skušal včeraj odgovoriti generalni tajnik sindikata UIL Giorgio Benvenuto, ki je bil gost deželnega tajništva tega sindikata, v popoldanskih urah pa predavatelj pred številnim občinstvom, ki se je odzvalo vabilu Kluba Rosselli. Leta 1992 bo EGS sprostila skupno tržišče in odpravila "meje" med državami. Do takrat bi morale države članice urediti vsaka svoj davčni sistem, s čimer bi se izognile nepotrebni birokratizaciji tržnega prometa. V Italiji se doslej še niso zganili. Kaže, da je sedanji davčni sistem za marsikoga dober, zlasti pa ustreza raznim družbam z omejeno odgovornostjo ter posameznikom, ki brez vsakršnega predsodka izigravajo davčni sistem. Odvisni delavci in upokojenci so v zadnjih desetih letih "naložili" v državne bla-gajne trikrat več kot znaša današnja stopnja inflacije. Očiten primer te krivice^ so bile lanske trinajste plače. Davčna utaja v vseh svojih oblikah pa je v zadnjih Jetih navrgla kar 50 tisoč milijard lir. Če bi se samo polovica te vsote iztekla v državno blagajno, bi bila inflacija znatno nižja, davčna politika pa bliže pravičnejšim parametrom. Benvenuto je naštel predloge in zahteve sindikata (na tem kočljivem področju so zahteve sindikalnih organizacij v glavnem skupne) ter nekaj pobud, ki jih je UIL uresničil v preteklih letih. Med temi so tudi številne ankete, ki jih je sindikat izvedel med trgovci, ki imajo trgovine v elitnih predelih velikih italijanskih mest. Izkazalo se je, da v teh trgovinah zaslužijo več navadni prodajalci ali skladiščniki kot pa lastniki. Le-ti so prijavili smešno nizke dohodke, ne da bi bili zaradi tega podvrženi kakršnikoli kazni ali kontroli. Finančni ministri, ki so se v zadnjih letih zvrstili v parlamentu (Pandolfi, Reviglio, Formica, Forte, Visentini, Guarino, Gava), so se obširno razpisali o problemu davčne utaje v Italiji. Vsak je namreč objavil zajetno dokumentacijo. Kljub kričečim dokazom pa se ni nič spremenilo. Kaj bi torej še ukrenili? Benvenuto in njegov sindikat sta prepričana, da je treba predvsem spre- meniti način plačevanja davkov in ga razbremeniti. Kar 28 milijonov ljudi izpolni letno davčno prijavo, samo en odstotek pa jih v hipermoderni osrednji banki podatkov pregledajo, pa še to traja povprečno pet let. Nepošteni davkoplačevalci imajo torej več možnosti, da zadenejo milijardni dobitek na loteriji, kot pa da bi jim izterjevalci prišli na sled! To pa je hkrati tudi svojevrstna potuha, ki jo davčni zakoni dajejo utajevalcem. Če bi namreč vsi redno plačevali davke, krivic avtomatično ne bi bilo. Država bi zato morala predvsem spremeniti sistem plačevanja davkov, kazensko preganjati utajevalce, šele potem bi si lahko dovolila uvajanje novih davkov. Davčni sistem je bil predolgo v pristojnosti tako imenovanih 'princev - gospodarjev", sindikat pa seje za to vprašanje premalo zanimal. Čas je, da zamudo popravi in da kot enakovreden organ pripomore k uravnovešenju potreb in zahtev finančne politike in poštenih ljudi. MIMA KAPELJ Koristna izmenjava mnenj o grezničnih ureditvah Številna delegacija strokovnjakov in upraviteljev komunalnih podjetij iz Kopra, Izole in Pirana ter iz Pulja in Poreča, v kateri je bil tudi pomočnik republiškega sekretarja za vodno gospodarstvo Socialistične republike Slovenije, je prišla včeraj na povabilo odbornika Jagodica na obisk na tržaško Občino, kjer jo je pozdravil tudi župan (na sliki). Gostje z Obale, iz hrvaške Istre in iz Ljubljane so z občinskimi tehniki opraviii poglobljen pregled mestnih grezničnih naprav in načrta za podvodni odtok odpadnih voda prek valobranov. V spremstvu odbornika Jagodica si je delegacija ogledala tudi greznične naprave v Gradežu, ob koncu obiska pa je povabila tržaške upravitelje in izvedence na ogled greznične ureditve v Ljubljani in v Piranu. Pobude pokrajinskih sindikatov proti gospodarskemu nazadovanju V teh dneh so se sestala pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL in se dogovorila o novih sindikalnih pobudah, s katerimi naj bi odgovorila na slabšanje gospodarskih razmer v pokrajini. Tajništva so zavrnila načrte družb Finsider in Fincantieri, po katerih naj bi prišlo do nadaljnjega zapiranja obratov in do krčenja delovnih mest, kar je za Trst nesprejemljivo. Po mnenju CGIL, CISL in UIL so ti načrti v navzkrižju s sklepi nedavne deželne konference o podjetjih z državno udeležbo (mimo tega, da so ti sklepi po oceni sindikatov nezadovoljivi). O teh vprašanjih bo vsekakor govor na srečanju CGIL, CISL in UIL z ministrom za državne udeležbe Granellijem, ki je predvideno za 9. t. m. Dotlej pa so potrjene vse delavske akcije, ki so jih sindikati sprejeli v protest proti krčenju državne udeležbe v pokrajini. Kar zadeva zasebni industrijski sektor, so pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL izdelala obširen dokument, ki bo objavljen potem, ko ga bodo odobrila vodstva stanovskih sindikalnih organizacij. Le-ta se bodo v ta namen sestala 15. marca. Sindikalna tajništva so nadalje dala pobudo za srečanje z vsemi tržaškimi parlamentarci, da bi z njimi govorili o vprašanjih zakona za obmejna območja, tržaškega pristanišča in znanstvenega raziskovanja v pokrajini. Srečanje bo 14. marca na sedežu CISL. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL nadalje načrtujejo sestanke s predstavniki krajevnih uprav, da bi ob sestavljanju proračunov za leto 1988 v čim večji meri upoštevali potrebo po ustvarjanju novih delovnih mest in po okrepitvi socialnih služb. O teh vprašanjih bo govor tudi na sestanku z od- govornimi pri Skladu za Trst, s katerimi predstavniki enotne sindikalne zveze nameravajo preveriti, kako so bila uporabljena sredstva za leti 1986 in 1987. Deželni prispevek za sinhrotron Deželna svetovalska komisija za proračun je odobrila zakonski osnutek, po katerem naj bi deželna uprava prispevala 30 milijard lir za gradnjo tržaškega sinhrotrona. Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSI, PRI, MSI in LpT, medtem ko so se komunisti vzdržali. O zadevi se bo moral zdaj izreči še deželni svet. Vsekakor bo Dežela prispevala le del sredstev za gradnjo sinhrotrona, ki bo v celoti stal predvidoma 150 milijard lir. Včeraj smo denar nakazali Skladu za dvojezičnost Naš dnevnik zaključil nabiralno akcijo Umrl je Jože Volpi-Fuks Drevi v Zgoniku slovesnost ob prazniku žena V Športno-kulturnem središču v Zgoniku bo drevi ob 20. uri slovesno praznovanje dneva žena v priredbi KD Rdeča zvezda iz Saleža. Priložnostnemu govoru bo sledil koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda, slovesnost pa se bo zaključila s plesom ob spremljavi ansambla Lojzeta Furlana. Društvo želi, da bi se proslavljanje dneva žena uvrstilo med tradicionalne prireditve v zgoniški občini. Ta praznik sovpada namreč z datumom obnovitve domačega ženskega pevskega zbora, ki bo na današnji slovesnosti predstavil občinstvu sadove svojega dela. Svojci pokojne Antonije Rojac sporočajo, da bo pogreb danes, 5. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Dolina, 5. marca 1988 5. 3. 1983 5. 3. 1988 Ob 5. obletnici smrti Virgiia Tula (ŽILKA) yčeraj smo nakazali zadnja sredstva, nabrana za sodne stroške prof. Sama Pahorja, na njegov osebni račun pri Tržaški kreditni banki. S tem smo zaključili nabiralno akcijo, ki smo jo pričeli na pobudo slovenskih dijakov (in ki jo je kasneje prevzel prof. Samo Pahor) in ki bo služila za stroške Procesa na prizivnem in morda na kasacijskem sodišču. Prof. Pahor nam je v tej zvezi poslal tudi obsežno tiskovno sporočilo, v katerem pravi ò svojem skladu naslednje; »Sklad za dvojezičnost« je ustanovil prof. Samo Pahor nne 2. januarja 1975 s 186.700 lirami, ki so mu jih poklonili p znak solidarnosti bivši kolegi z znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu ob priliki procesa proti njemu samemu (v zvezi z javno rabo slovenskega jezika), dne 13. decembra 1974. Prof. Pahor je ustanovil sklad z namenom, bi lahko služil tudi za kritje stroškov ob drugih prilikah in v zadevah drugih oseb, ki bi si na enak ali podoben način prizadevale za uveljavitev dvojezičnosti.« Ker so uredništva Dela, Gospodarstva, Novega lista in Primorskega dnevnika sredi januarja 1975 ustanovila z enakim namenom »Slovenski solidarnostni sklad« (Prim. dnevnik 17. 1. 1975, stran 2: Solidarnostni sklad za uveljav-lanje slovenščine), ustanovitelj »Sklada za dvojezičnost« ni imenoval upravnega odbora sklada, pač pa v pričakovanj, da se konstituira upravni odbor »Slovenskega solidarnostnega sklada«, kateremu je nameraval predati tudi cestno premoženje »Sklada za dvojezičnost«. Ker se »Slo-venski solidarnostni sklad« ni nikoli konstituiral, niti ni odprl tekočega računa, niti ni dobil upravnega odbora (srečanja slovenskih skladov na Tržaškem, ki ga je 28. 11. 1984 organiziral Sklad Mitja Čuk, se v nasprotju s »Skladom za dvojezičnost«, »Slovenski solidarnostni sklad« ni udeležil, ker organizator srečanja ni ugotovil, da bi ta sklad obstajal), je ustanovitelj »Sklada za dvojezičnost« po objavi prispevka v znesku 565 tisoč lir (Prim. dnevnik 20. 2. 1988, stran 5) sklenil imenovati upravni odbor in sestaviti osnutek pravil sklada. Iz zapletenega in obsežnega pisanja izhaja, da gre trenutno za osebni sklad in torej za osebni bančni račun profesorja Sama Pahorja, ki je sklenil, da bo imenoval upravni odbor in sestavil pravila. Objavljamo še zadnji seznam darovalcev: D. F. 20.000, nabrežinske cerkvene pevke 50.000, Jelisla-va Fučka 50.000, učno in neučno osebje osnovne šole P. Voranc iz Doline; Majda Mihačič 10.000, Zdenka Starc 10.000, Evelina Koradin 10.000, Davorin Sancin 10.000, Danila Ščuka 10.000, Gigliola Vescovi 10.000, Edita Jercog 10.000, Geni Kozina 10.000, Bety Prašelj 10.000, Sonja Legiša 10.000, Jožica Kosovel 10.000, Boris Laurica 10.000, učenci I. in II. razreda 33.000, Zora in Miro Mozetič 10.000, Milan Milič (Slivno 30 A) 50.000, Rafael Zugna 10.000, Veronika Barut 10.000, Sonja in Stevo Kosmač 15.000. S temi prispevki smo dosegli skupno vsoto 9.964.000 lir. Pod obtožbo razpečevanja mamil tri osebe v koronejskem zaporu Zeparki se tatvina ni posrečila Število aretiranih razpečevalcev mamil se iz dneva v dan veča. Navad-v° Pa gre le za manj pomembne člene ki preprodajajo malenkostne °ucine heroina ali hašiša. Pred nekaj £.eyi so karabinjerji odpeljali v Koro-®]ski zapor tri mlade razpečevalce: v n n° Monico Bernardi iz Ulice Re-la-tejla. 32, 26-letnega Giorgia Andrio-* Ulice della Fornace 7 in 29-letne-£ Milančana Bruna Morinija. Preis-„ mci so milanskemu »kurirju« prišli sn jled pred nekaj tedni. Opazili ' Qa Prihaja večkrat v Trst in da obi- skuje »sumljive« ljudi, ki so že imeli opravka s pravico zaradi uživanja ali razpečevanja mamil. Karabinjerji so se povezali s svojimi kolegi iz Lombardije in ti so jim pred nekaj dnevi sporočili, da se osumljenec ravnokar odpravlja na potovanje. Tržaški karabinjerji so izvedeli, da je zapeljal na avtocesto za Trst in so ga pričakali ob izvozu z avtoceste. Nato so mu neopazno sledili do Ulice Revoltella. Pri hišni številki 32 je Morini parkiral avtomobil in pozvonil pri Bernardijevi. Karabinjerji so se kmalu zatem povzpeli po stopnicah do stanovanja, potrkali na vrata in vstopili. Preiskali so vse prostore in končno našli v pločevinki za barve približno 200 gramov hašiša in 2 grama heroina. Po tem odkritju so trem razpečevalcem nataknili lisice in jih pospremili v Coroneo. Kaže, da se preiskave še niso zaključile. Z zadevo se trenutno ukvarjajo milanski karabinjerji. Na sliki: Monica Bernardi in Giorgio Andriolo S pomočjo okradenca, 51-letnega Antonina Marina iz Ulice Giulia 84, so agenti letečega oddelka včeraj dopoldne aretirali 41-letno Čilenko Aracidio Mario Ines Espinozo, ki je na linijskem avtobusu št. 9 segla v tuj žep in ukradla denarnico. Kaže, da je tatica članica izurjene tolpe, ki naj bi izvedla več manjših kraj predvsem v Trstu in Padovi. Zeparska tolpa je izmikala denarnice in ročne torbice najraje na avtobusih in vlakih. Marino je v avtobusu nenadoma začutil, da se dve osebi sumljivo stiskata k njemu. Segel je v žep in opazil, da so mu ukradli denarnico, a še v tistem hipu sta tatova izstopila. Okradenec se je pognal za njima in ujel Espinozovo, njen pajdaš je medtem zbežal po Ulici Giulia. Kmalu zatem so prispeli agenti letečega oddelka in aretirali žensko, ki jo je Marino trdno držal. Odpeljali so jo na kvesturo, kjer so ji zaplenili 358 tisoč lir, ki jih je ravnokar ukradla na avtobusu. Ostalih članov tolpe doslej še niso izsledili in kaže, da Espinozova ni izdala njihovih imen. Letošnjega 27. februarja je umrl Jože Volpi-Fuks, ki se je rodil 27. maja 1899 v številni delavski družini v Rojanu. Že v rani mladosti se je začel zanimati za mesarstvo, ki mu je postalo življenjski poklic. Tudi njega je zajela prva svetovna vojna na robu otroštva in kot avstrijski vojak se je znašel na soškem bojišču. Kmalu po končani prvi svetovni vojni je zasnoval mesnico v Nabrežini, ki jo je vodil vse obdobje med dvema vojnama in nadaljeval do upokojitve. Bil je vedno zaveden, zvest in aktiven Slovenec. Deloval je v vseh oblikah slovenske narodnostne aktivnosti v tem kraju. Posebno še v pevskih zborih in v nabrežinski zadrugi Prosvetni dom, in to vseh 15 let njenega obstoja. Med NOB je bil Jože med prvimi, ki so iz Nabrežine neprenehoma in vsestransko pomagali partizanskim borbenim enotam, bolnišnicam in pri terenskem delu. Jože je bil daleč naokrog znan po svoji človekoljubnosti. Poslušal je mirno in strpno, ko so mu ljudje razlagali svoje težave. Bil je dober svetovalec. Številnim vaščanom in prebivalcem sosednjih vasi je vedno radodarno pomagal pri njihovih družinskih, gospodarskih in tudi gmotnih težavah. Ta njegova človeška toplina je bila tako vsestranska, da je bila poistovetena s človekom, ki je kraju vsestranko potreben in koristen. Prav na dan, ko nas je Jože za vedno zapustil, je poteklo 44 let, odkar so Nemci nenadoma obkolili Nabrežino in sosednje vasi. Pobrali so vse ljudi, ki so bili sposobni za kakršno koli delo. Tedaj se je znašel tudi Jože med več kot 500 ljudmi na železniškem tovornem vogonu, namenjenem v bavarski lager Neumark. Tedaj so nešteti vaščani v vsej svoji veliki žalosti z veseljem pozdravili posredovanje domačega župnika Virgolina, ki je dosegel, da so Nemci pustili Jožeta doma, da bi tako lahko še naprej pomagal številnim osamljenim družinam v njihovih težavah. Bil je član prvega NOO za Nabrežino in občinski svetovalec v prvi novoizvoljeni občinski skupščini. Naj mu bo lahka domača zemlja. (J. S.) se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Mačkolje, 5. marca 1988 Ob smrti drage mame Emilije Starc por. Puntar izreka iskreno sožalje članu Danilu FC Primorje. Ob izgubi bivšega odbornika Manšueta Fonde izraža odbor in pevski zbor Doma Jakob Ukmar iskreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta izreka dr. Pavlu Fondi iskreno sožalje Slovenska socio-pedagoška služba. Ob boleči izgubi dragega Manšueta Fonde izrekata gospe Miri in družini najgloblje sožalje Stanko in Milena Bole. Ob prerani izgubi Manšueta Fonde izrekata gospe Miri, Pavlu in Eriki najgloblje sožalje Lucijan in Neva Volk. Gospe Miri Fonda, Eriki, Pavlu in družini izrekajo sožalje Ivan in Ana Buzečan, Miroslav in Marta Košuta, Glavko in Lida Turk, Nereo in Štefka Veljak, Ksenija in Miro Zaccaria. 15 let TFS Stu ledi DA PA NACÓ običaji, pesmi in plesi od Kanalske doline do Istre Kulturni dom v Trstu, jutri, 5. marca, ob 20.30 Predprodaja vstopnic: danes v uradnih urah v uradu ZSKD in eno uro pred pričetkom predstave. 2. zimske igre Sklada M. Čuk, predvidene za nedeljo 6. marca, odpadejo zaradi prenizkega števila vpisanih. SK Devin obvešča, da so prenešene na nedeljo, 20. marca. Vpisovanje se vrši v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Ob priliki 8. marca vabi KD RDEČA ZVEZDA danes, 5. t. m., ob 20. uriv športno-kulturni center v Zgonik. Nastopa ŽPZ KD Rdeča zvezda, sledil bo ples z an- sambom Lojzeta Furlana. izleti ^SLOVENSKO Klili GLEDALIŠČE Patrick Siiskind KONTRABAS Režija: Žarko Petan Igra Anton Petje Jutri, 6. t. m., ob 18. uri v župni dvorani v Bazovici. koncerti včeraj - danes Società dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert baritonista T. HAMPSONA. Jutri ob 11. url bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) na sporedu drugi NEDELJSKI KONCERT. Komorni orkester gledališča Verdi bo izvajal valčke Johanna Straussa ml. Prodaja vstopnic pri blagajnu gledališča. Danes, SOBOTA, 5. marca 1988 HADRIJAN Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 11.21 - Luna vzide ob 20.00 in zatone ob 7.11. Jutri, NEDELJA, 6. marca STANA PLIMOVANJE DANES: ob 4.19 najnižje -37 cm, ob 10.06 najvišje 35 cm, ob 16.09 najnižje -47 cm, ob 22.31 najvišje 51 kino cm. stu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941, VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb raste, od 9.00 do 12.00 do 9. marca 1.1. razstave Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja TEČAJ ZA DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI V TEŽAVAH s trajanjem 80 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Tr- KD Rdeča zvezda organizira 13. marca smučarski izlet v Sappado, cena 12.500 lir. Vpisovanje pri Robertu Kanteju - tel. 229432 v popoldanskih urah. Velikonočne praznike na snegu v Ravasclettu priredi Ski klub Union in sicer 2., 3. in 4. aprila s prevozom Trst-Ravascletto. Cena 95.000 lir. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nad-str., tel. 61011. TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ob sodelovanju odbora Prekomor-cev pri Občinskem odboru ZZB NOV Piran obveščata vse izletnike po poteh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti do 6. marca 1988. V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu - tel, 226446 udeležencem razdelili programe in dodelili kabine na trajektu Slavija. Slovenski taborniki RMV Trst - Gorica priredijo v nedeljo, 13. t. m., smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje pri Živki Peršič še danes, 5, t. m., tel. 213549. Odhod avtobusa ob 6.30 s Fora Ulpiano in ob 7.30 iz Sovodenj. gledališča ROSSETTI V foyerju gledališča Rossetti bodo ob 19.30 pred predstavo predvajali BECKETTOVE VIDEE. Nocoj ob 20.30 BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett: izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 8. do 13. marca gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s predstavo SIX HEURES AU PLUS TARD (Colpo grosso). Igrata Walter Chiari in Ruggero Cara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1987/88. Danes ob 17. uri (red S) tretja predstava opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO V torek, 8. t. m., ob 20.30 bó na sporedu premiera Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRILLANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero. ARISTON - 16.00, 22.00 Cobra verde, dram., r. W. Herzog, i. K. Kinsky NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Maramao, kom, It., r. G. Veronesi, i. N. Novelli, M. Begotti, V. Gravina. EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Lo strizza-cervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Mat-thau, Donna Dixon. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black; i. S. Kristei NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Braccio vincente FENICE - 18.15 22.15 Tre scapoli e un bebé, Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □. MIGNON - 16.00, 22.00 Dragnet - La retata, kom., ZDA, 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks. EDEN - 15.30, 22.00 Vicende intime numero uno, porn., NAZIONALE III - 16.00, 22.15 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Belushi, L. Grosset Jr. razna obvestila KD Rovte Kolonkovec - UL Monte-sernio 27 vabi kartaše na uro razvedrila. Igra briškole in trešete bo potekala v dvojicah. Sestanek udeležencev bo danes, 5. t. m., ob 20.30. KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. Društvo zamejskih likovnikov vabi na REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 7. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. VITTORIO VENETO 16.30, 22.00 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento, i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini. CAPITOL - 16.30, 22.00 Balle spaziali, kom., r. M. Brooks, i. M. Bropks, J. Candy, R. Moranis. LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Gli Aristo-gatti, 1970, 78', r. Walt Disney. ALCIONE - 16.30, 22.10 Un piedipiatti a Beverly Hills II., kom., 1987, r. T. Scott, i. E. Murphy, J. Reinhold, J. Prochnow. RADIO - 15.30, 21.30 I sogni segreti di Veronica, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ čestitke Karst Brothers se veselijo poroke stoletja, ker... IGOR + ODETTE to bo kabarette! Danes se poročita ODETTE in IGOR. Čestitajo jima Ema, Anica in Fany. Danes si obljubita večno zvestobo ODETTE DONATI in IGOR MALALAN. Vso srečo jima želi Odbor kraš-kega pusta. Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu JOŽKU PEČARJU ob 50-letnici rojstva in mu želi še na mnoga leta. □ X 1 0 t? ŽD < 'D X 1 0 !—1 ČD c: □ z > c: o □ z > c □ Z > G -a □ Z > C O NAUTICAMP □ NAUTICAMP a NAUTICAMP □ NAUTICAMP veter 24 km na uro severozahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Michela Benci, Diandra Hočevar, Alessandro Mihalich, Sandro D'Avola, Mauro Ferro, Stefano Divic-caro. UMRLI SO: 101-letna Maria Grezar, 74-letni Bruno D'Osvaldo, 64-letni Guido Forza, 65-letni Sergio Frausin, 79-letni Giordano Cantarutti, 74-letna Antonia Rojac, 93-letna Nelda Silvestro, 87-letna Maria Delbello, 55-letna Maria Gelussi, 85-letna Lucia Giannatempo 81-letni Renato Mario Angelini. OKLICI: strojni kapetan Erio Gabre in uradnica Meri Chervatin, inštalater Claudio Bencich in vzgojiteljica Barbara Villanovich, geometer Gerolamo Di Sopra in uradnica Sabrina Cannone, progra-mater Paolo Drioli in trgovka Ariella Petelin, finančni stražnik Corrado Chiarelli in gospodinja Miriam Silverio, uradnik Mauro Micalizzi in uradnica Claudia Svara, zdravnik Vincenzo Branca in študentka Lucia Ferrauto, trgovski agent Roberto Balestra in univ. študentka Cinzia Petean, zdravnik Raffaele Pisani in zdravnica Maria Alessandra Del Bianco, pomorščak Leonardo Ungaro in prodajalka Alessandra Poldrugovaz, brezposelni Giorgio Favretto in prodajalka Čristina Rolli, prodajalec Fabio Corsi in bolničarka Sara Petri, mehanik Roberto Farina in uradnica Manuela Fonda, zdravnik Giuliano Ceschia in laborantka Marina Tamburiini, grafik Francesco Rossi in točajka Federica Orlini, delavec Paolo Zampa in strežnica Anna Camporeale, inšpektor Gilberto Dagnello in univ. študentka Marina Romano, natakar Marino Franza in telegrafistka Waltraut Johanna Schmidt. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. februarja 1988, do sobote, 5. marca 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo pò telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ZA VAŠO POROKO ... EGON »FOTOGRAFIJA« Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) PELLICCERIA CERVO TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914 Velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah PELLICCERIA ALBERTI Ul. delle Torri 2 priporočeni trgovini za vaše nakupe razne prireditve KD V. Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 13. t. m. revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ZŽI-UDI Boljunec vabi ob 8. marcu, dnevu žena, jutri, 6. t. m„ ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na otvoritev razstave keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in slik domačinke Zdenke Ote. Nastopata otroški pevski zbor KD F. Prešeren in harmonikarka Suzana Žerjal. V ponedeljek bo razstava odprta od 13.30 do 20. ure. V torek bo zaključni večer. Govorila bo tov. Nives Košuta, nastopala bo dramska skupina iz Boljunca, zabavali vas bodo Veseli godci. Ob priliki 8> marca priredijo žene iz Prebenega prireditev jutri, 6. t. im, ob 19. uri. Nastopata ŽPZ I. Grbec iz Skednja ter dramska skupina iz Boljunca. Priložnostni govor bo imela Nives Košuta. Zveza žena Domjo vabi na praznovanje dneva žena jutri, 6. t. m., ob 19. uri v Kulturni center A. Ukmar-Miro pri Dom-ju. Nastopa MPZ F. Venturini, igra ansambel Pomlad. KD Kraški dom vabi na ponovitev zabavne lepljenke VAŠKI VRTILJAK, ki bo jutri, 6. t. m., ob 18,30 v občinski telovadnici v Repnu. Srednja šola S. Kosovel - Opčine bo imela PREŠERNOVO PROSLAVO danes, 5. t. m„ ob 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Učenci bodo priredili razstavo svojih likovnih izdelkov. V gosteh bo A. Žerjal, ki bo prikazal svoje filme o Černigoju in Spacalu. Razstava bo na ogled do 11. t. m. v ponedeljek, četrtek, petek zjutraj, popoldne pa vsak dan. Vabljeni! Vabljeni ste na praznovanje dneva žena jutri, 6. t. m. , ob 17. uri v Ljudski dom v Trebčah. Nastopajo: otroci iz vrtca, otroci OŠ P. Tomažič, gojenci VKGŠ V. Parma in ZŽ Trebče. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov s Tržaškega ozemlja prirejajo proslavo žena v četrtek, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nastopa pevski zbor Jadran iz Milj, v imenu organizatorjev bo spregovorila Anica Udovič. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek,_7._t. m., ob 20.30 govoril dr. Tomaž SIMČIČ na temo GOSARJEV KRŠČANSKO-SOCIALNI NAUK. Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v četrtek, 10. t. m., ob 18. uri na šoli GM, Ul. R. Manna 29. ZŽI Križ priredi v torek, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu družabni večer ob prazniku žena. Poskr-bjeno bo na prigrizek, pijačo in glasbo. Vabljeni! V galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO. V knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. Razstava bo trajala do 12. marca. V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je odprta razstava likovnih del Pier Paola Pasolinija. V Juliet's room v Ul. della Guardia 16 razstavlja Carlo FONTANA. V Mali galeriji v Sežani razstavlja slikarka Stanka JENKO. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 10. marca slikarka Giuseppina Galbiati. V galeriji Rossoni - Korzò Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo danes, 5. marca ob 18.00 odprli razstavo likovnikov Claudia GUSSINNIJA in Maurizia STAGNI J A. V galeriji Palače Costanzi bodo da-nes5. marca ob 18.00 odprli fotografsko razstavo TRST in njegovo okolje. V galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bodo danes, 5. marca ob 18.00 odprli razstavo slikarja Irenea RA-VALICA. ŽZI-UDI iz Milj vabi na otvoritev razstave ročnih del miljskih žena dne 8. marca, ob 11.30 v Beneški hiši, Calle Oberdan. Razstava bo odprta do 15. t. m. Urnik vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure, v nedeljo, od 10. do 12. ure. mali oglasi prispevki V spomin na Slavka Štreklja darujeta Anica in Milko Širca 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob tete Viktorije daruje družina Leonarda Kralja (Trebče 200) 30.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Pepija Lipovca daruje Lori Mrak 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Štefanije Škrk daruje družina Grgič (Šempolaj 46) 15.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ido Peric darujejo Franc in Miljana Gulič 20.000 lir ter družina Gulič 30.000 lir za SKD Vigred. OSMICO je odpri Just Škrlj - Salež 44. Toči belo vino in teran. DANES je odprl osmico Dušan Guštin v Repnu št. 22. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah na št. 34. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Diko Žerjal v Borštu na št 74. V KRIŽU na št. 422 je odprl osmico Boris Košuta. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 60 kv. m. Tel, 727837. PRODAM vespo ET3 125 modre barve, v odličnem stanju, prevoženih 13.000 km. Tel. 815824 v jutranjih urah. PRODAM žerjav za gradbeno dejavnost, v dobrem stanju, z 22-metrskim ročajem. Tel. 0481/882017. 4-CLANSKA profesorjeva družina išče 3-sobno opremljeno ali delno opremljeno stanovanje ali hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št. 291217. DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 20. uri. TOVORNJAK Volkswagen, nosilnost 1 tona, v dobrem stanju prodam. Tel. 421508 po 20. uri. PRODAJAM tobakarno s hišo vred v Ricmanjih. Tel. 280853. PRODAM motorno kolo, gilera arizona RX 125, črne barve, letnik 1986. Tel. 225017 po 15. uri. E. FURLANI SpA, Ul. Milano 25, Trst, tel, 62200 prodaja po izredno ugodnih cenah do izčrpanja zaloge priključke za kmetijske stroje. Hidravlični nakladalec za hlevski gnoj "LEON" mod. T350 s hidravličnimi podstavki; traktorski pomični okopalnik "TERRANOVA" mod. TP 130 s štiristopenjskim reduktorjem, traktorski okopalnik s hidravličnim pomikom "NARDI" mod. ZLIF 160. PRODAM prikolico roller progres, dolgo 4,75 m za pet oseb v dobrem stanju. Tel. 225297. menjalnica 4. 3. 1988 Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1237.— Japonski jen.................... 8,50 734.— Švicarski frank ............ 888.— 216.— Avstrijski šiling............. 104,20 653.— Norveška krona ................ 193.— 34.— Švedska krona............... 204 — 2195.— Portugalski eskudo............... 8.— 1935,— Španska peseta.............. 10.— 189.— Avstralski dolar ........... 860.— 8.— Debeli dinar.................... 0,80 970.— Drobni dinar................... 0,80 n ril/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Z roko v roki po Evropi Nocoj se na RAI 1 začne Europa Europa, najnovejša aktualno-varietejska stvaritev, ki bo vse do 18. junija pestrila sobotne televizijske večere. Naslov oddaje je kar zgovoren, vodila pa jo bo mlada trojica: Elisabetta Gardini, Alessandra Martines in Fabrizio Frizzi. Slednji bo skupaj z Gardinijevo pravi "vodilni par" te "mednarodne" sobote, očarljiva Martines pa bo s plesnimi nastopi in srečanji z gosti iz tujine še poudarila umetniški trenutek oddaje. Oddajo je RAI 1 zasnovala v sodelovanju z Evropskim parlamentom, in sicer ob praznovanju 30-letnice prvega zasedanja te skupščine ter ob evropskem letu filma in televizije. Europa Europa bo vsako soboto odkrivala nekoliko neobičajen, ne strogo didaktičen, vsekakor pa realen obraz današnje Evrope, državo naše bodočnosti", kot je v intervjuju poudaril avtor oddaje Michele Guardi. Evropski duh bo preveval vse, od scenografskega okvira, glasbenih in koreografskih trenutkov, zunanjih povezav s posameznimi državami, do priložnostnih gostov, skupin in posameznikov, ter "mednarodnih" kvizov. Pri le-teh bodo poleg tekmecev v studiu lahko s telefonskimi klici sodelovali tudi gledalci. Na pomoč pa bo priskočil še simbolični evropski parlament, ki ga bo sestavljalo dvanajst mladih predstavnikov vseh držav Evropske gospodarske skupnosti. sobota 20.30 Rete 4 L'albero della vita (dram.) sobota 23.00 RTV-Lj Prijatelji Eddija Coyla (dram.) nedelja 20.30 Telepadova La sorellina (kom.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Il grande Gatsby (dram.) torek 20.30 RAI 3 Toro scatenato (dram.) torek 21.45 RAI 1 La mia droga si chiama Julie (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj Kaos (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Aliča v čudežni deželi (fant.) četrtek 20.30 RAI 1 Teste calde e tanta fifa (pust.) petek 20.30 RAI 1 Brubaker (dram.) glasba sobota 21.30 RAI 3 Mednarodni natečaj Maria Callas nedelja 12.00 RAI 3 Agostino Orazio z Mozartom in Haydnom sreda 15.00 RAI 2 D.O.C.: Riccardo Cocciante in Pat Metheny šport sobota 14.00 in 17.00 TV KP Atletika: EP indoor sobota 9.25 in 16.25 RAI 3 Atletika: EP indoor sobota 20.30 TV-Kp Šport: moški smuk in ženski slalom sobota 22.30 RAI 2 Boks: Kalambay-McCallum nedelja 10.00 in 15.00 TV-Kp Atletika: EP indoor nedelja 10.30 in 17.00 RAI 3 Atletika: EP indoor sreda 19.55 RAI 2 Nogomet: Holandska-Italija sreda 20.30 TV-Kp Košarka: Cibona-Real Madrid četertek 20.30 TV-Kp Košarka: Tracer-Orthez in Aris-Partizan ali sobota 0.05 Canale 5 Reklamna noč (variete) četrtek 18.15 RTV-Lj Makedonske ljudske pesmi i ìi n <. (Dì 4 Il i : j filili F....i...«sil P*.....*..p J»...S mili ■•••lil:: :ii:!!!i!!!!!i!H ::::::::::: :::: ::::::::::::::::: :::: H!:::::::::::::: *■ ::::::::::::::::: :!:! :::::::: ::::::::: RAI 1__________________________ 8.30 Izobraževalna oddaja: Con licenza dell'autore... 9.00 Tečaj francoščine 9.30 Nanizanka: Un mestiere difficile 11.00 Rubrika: Sobotni sejem 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Sobotni sejem (2. del) 12.30 Rubrika o zdravstvu: Check up 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Napoved TV programov: Vedrai 14.35 Šport: plavanje, rugby, atletika - EP v Budimpešti 16.30 Rubrika: Speciale Parlamento 17.00 Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino 18.05 Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa (vodita E. Gardini, A. Martines) 22.20 Dnevnik 22.30 Variete: Europa Europa (2. del) 23.15 Informativna oddaja: Cinema! 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film: Marocco (dram., ZDA 1930, r. J. Von Sternberg, i. G. Cooper) RAI 2 8.00 Inf. oddaja: Week-end 8.30 Risanke 9.00 Izobr. odd.: 1947 La scelta democratica italiana 9.30 Aktualno: Evropski dnevi 10.00 Nanizanka: Silas 10.25 Film: L' argine (dram., It. 1938, r. C. D'Enrico, i. G. Cervi) 11.15 Dnevnik - kratke vesti 12.15 Rubrika: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.15 Športne vesti 13.35 Spremenljivo jasno (2. del) 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Spremenljivo jasno (3. del) 15.15 Športna odd.: Start 15.45 Inf. oddaja: Rosa & Chic 16.45 Napoved TV programov: Vedrai 17.05 Rubrika: Block-Notes 17.35 Šport: Košarka (it. prvenstvo) 18.30 Dnevnik - športne vestei 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Film: Blitz nell'oceano (pust., ZDA 1980, r. J. Jameson) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.33 Šport: boks, rugby, rokomet RAI 3________________________ 9.25 Šport: atletika, evropsko prvenstvo Indoor v Budimpešti 11.45 Napoved TV programov: Vedrai 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.35 Šport: smučanje (iz Trenta) 16.25 Športni dnevnik: Derby, vmes atletika (iz Budimpešte) 18.25 Rubrika: Italia delle regioni 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Glasbena oddaja: Videoclip 19.50 Ekološki tednik: Verdeazzurro - Ljudje in okolje 20.30 Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina) 21.30 Mednarodni natečaj Maria Cal-las: Novi lirični glasovi (prenos iz gledališča San Carlo v Neaplju, 1. del) 22.30 Dnevnik - zadnje vesti 22.40 Mednarodni natečaj Maria Cal-f las (2. del) 23.00 Aktualna oddaja: Fuori orario (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi) RTV ljubljana________________ 8.05 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet 8.10 Nadaljevanki: V znamenju dvojčkov (1. del), 8.55 Zlato jabolko in devet pavinj (2. del) 9.25 Otroška predstava: Cyrano De Bergerac (2. del) 10.40 Mladinska oddaja: Ex Libris 11.40 Slov. ljudski plesi: Gorenjska 12.10 Inf. odd.: Omizje 14.10 Inf. odd.: Jubilejna Teveteka (ponov. 6. oddaje) 16.40 Film: Ljubezen med šampioni (dram., ZDA 1979, r. J. Alonzo) 18.15 Inf. oddaja: Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Knjiga 19.13 TV okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Inf odd.: Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Glasb, odd.: Pop Satirikon 21.00 Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž 21.50 Zabav, odd.: Peter’s Pop Show 22.45 Dnevnik 23.00 Film: Prijatelji Eddija Coyla (dram., ZDA 1973, r. Peter Yates) TV Koper____________________^ 13.30 TV novice 13.40 Športne vesti 14.00 Atletika: EP Indoor (prenos iz Budimpešte) 15.30 Rugbi: Škotska-Anglija (prenos iz Murrayfielda) 17.00 Atletika: EP Indoor (prenos iz Budimpešte) 18.45 Dnevnik 18.55 Športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.00 Tedenska informativna oddaja o političnih dogodkih 20.30 Šport: svetovni smučarski pokal moški smuk (prenos iz Whistler Mountaina), ženski slalom (prenos iz Aspena), rugbi Wales-Ir-ska, sledi Dnevnik in Športne vesti ZASEBNE POSTAJE lili iiiiiliillliiill II liifppli i:::::::::::::::::::::::::!::: ji:::::;:: ______________, HnininiN iii CANALE S____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 8.20 Rubrika: News 10.00 Nanizanka: Arcibaldo 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito 13.30 Nanizanka: I Jefferson 14.00 Film: Crimen (kom., It.-Fr. 1960, r. Mario Camerini, i. Alberto Sordi, Vittorio Gas-sman) 16.00 Film: Inganno (dram., It. 1952, r. Guido Brig-none, i. Nadia Gray, Gabriele Ferzetti) 18.15 Nanizanki: Webster, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Variete: Raffaella Carré Show 23.30 Nanizanka: I Robinson 0.05 Rubrika: La notte della pubblicità RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Il sole tornerà (dram., It. 1957, i. Ferdinando Merighi, i. Nilla Pizzi) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro 14.30 Nanizanka: Detective per amore 15.30 Film: vedovo cerca moglie (kom., ZDA 1951, r. Douglas Sirk, i. Van Heflin, Patricia Neal) 17.15 Nan.: Yellow Rose 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 20.30 Film: L'albero della vita (dram., ZDA 1957, r. Edward Dmytryk, i. Elizabeth Taylor, Montgomery Clift) 23.15 Rubrika iz Parlamenta 0.25 Filmske novosti 0.55 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 1.55 Nanizanka: Switch ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.30 Wonder Woman, 10.30 Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 Charlie's Angels 13.30 Športne vesti 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette 18.00 Variete: Musica è! 19.00 Nan.: Starsky e Hutch 20.00 Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Vieni avanti cretino (kom., It. 1982, r. Luciano Salce, i. Lino Banfi, Franco Braccarci) 22.25 Športna oddaja: Su-perstars of wrestling 23.00 Sport: boks 23.45 Šport: Grand prix 0.45 Film: Manhattan baby (groz., It. 1982, r. Lucio Fulci, i. Christopher Connely, Martha Taylor) TELEPADOVA 14.15 Nanizanka: New York, New York 15.00 Nadaljevanka: Maria Pia 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, Ken il guerriero, Mazinga, Giatrus, Masters 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Nadaljevanka: Venti di guerra 22.30 Kviz: Colpo grosso speciale 24.00 Aktualna oddaja: Profondo News 1.00 Film: Il ribelle di Scozia (pust., ZDA 1971, r. Delbert Mann, i. Michael Kane, Trevor Howard) TELEFRIULI 14.30 Risanki: Muteking, 15.00 Rocket Robin Hood 15.30 Dražba 16.00 Glasbena oddaja: Music box 17.15 Nan.: Šam & Sally 18.15 Nadaljevanka: L'edera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športne vesti 20.30 Koncert 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Film: L'ombra di Jennifer (dram., ZDA 1973, r. Gordon Hessler, i. Bette Davis) 1.30 Informativna oddaja: News dal Mondo TELEQUATTRO ITALIJANSKA 1 'ELEVIZIJA RAI 1 RAI 2 RAI 3 9.00 10.00 11.00 11.55 12.15 13.00 13.30 13.55 14.00 14.20 15.50 16.50 18.25 19.50 20.30 22.25 24.00 Dokumentarec: Quarkov svet (vodi Piero Angela) Ekološka oddaja: Zelena linija Maša Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del) Dnevnik - ob enih Dnevnik - vesti Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti) Variete: Domenica in... (pripravil Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija) Športne vesti Športne vesti Športne vesti Športna rubrika: 90. minuta Vreme in dnevnik Film: Lo chiamavano Trinità (vestern, It. 1970, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer, Farley Granger) Športna nedelja Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Informativna oddaja: VVeek-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre 10.30 Risanka: Tom e Jerry 10.55 Nanizanka: Mr. Belvedere - Il leone si è addormentato 11.00 Film: Michael Shayne a Broad-way (krim., ZDA 194^, r. Herbert I. Leeds, i. Lloyd Nolan) 12.30 Variete: Piccoli e grandi fans (1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.40 Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes motokros 17.10 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.50 Ital. nog. prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Variete: Cinema che follia! 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Moda 22.55 Inf. oddaja: Protestantizem 23.30 Dokumentarec: Obletnice - Andrea Del Sarto 10.30 Šport: atletika - evropsko prvenstvo Indoor v Budimpešti 12.00 Koncert komornega orkestra dir. Agostino Orazio (Haydn in Mozart) 12.50 Rubrika: 20 let prej 13.05 Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va' pensiero 17.00 Šport: atletika - evropsko prvenstvo Indoor v Budimpešti 18.25 Ital. nog. prvenstvo B lige 19.00 Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.40 Deželne športne vesti 20.00 Rubrika: 20 let prej 20.00 Tednik: Alla ricerca dell'arca 21.45 Aktualno: Hellzapoppin (pripravila P. Gazzara in M. Giammu-so) 22.25 Filmske novosti 22.30 Dnevnik 22.45 Deželne športne vesti in nogomet RTV Ljubljana_________________ 9.25 Otroška oddaja: Živ-žav 10.20 Nanizanka: Grizli Adams 10.45 Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (ponovitev 19. dela avstralske nadaljevanke) 11.30 Glasbena oddaja: Video meh -posnetek s Henčkom (oddajo bo vodil Boris Kopitar) 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15.05 Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina (4. del) 16.00 ZOI 88: Zaključna revija umetnostnega drsanja 17.30 Film: Antonijeva šansa (dram., ČSSR 1986, r. Olmer Vit, i. Barbara Strahova, Jana Švandova, Milada Ježkova, Karel Brožek) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, TV mernik in TV okno 19.18 Zrno, dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo ( I. Tavčar - J. Gale, i. Silva Čušinova, Radko Polič, 2.del) 21.00 Aktualna odd.: Zdravo 22.30 Video strani TV Koper____________________ 10.00 Atletika: EP Indoor (prenos iz Budimpešte) 13.00 Športne vesti 15.00 Dnevnik, nato EP Indoor v atletiki (prenos iz Budimpešte) 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Šport: SP v smučanju - ženski superveleslalom (prenos iz Aspe-na) in moški veleslalom (prenos iz Whistler Mountina) 22.30 Dnevnik 22.45 Športna oddaja: šport spektakel ;i i!« lili »Sis U,,M ££££££: . :££Ì££Ì£££££££££i£££m:£££££££££££££££££ ££££ ££!£ ■•••i;:::: i»:;: iiNiiiiiiiiiiiiiii lili!; !!;!!!!! Hill: ££££ CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.30 Rubrika: Qui casa 10.00 Nanizanka: Fifty Fifty 11.00 Aktualna oddaja: Il Girasole 11.30 Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: La Giostra 14.50 Rubrika: Forum 15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d oro 17.15 Film: Totò e le donne (kom., It. 1952, r. Stefano Vanzina, i. Totò, Peppino De Filippo) 19.05 Nanizanka: Casa Via-nello 19.35 Kviz: Tra moglie e marito vip 20.30 Film: Assassinio sul Nilo (krim., ZDA 1978, r. John Guillermin, i. Peter Ustinov) 23.15 Aktualno: Nonosolo-moda 24.00 Nanizanke: Me Grader e Loud, 1.00 Gli intoccabili, 2.00 Bonanza RETEQUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.25 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 10.20 Rubrika iz parlamenta 11.20 Aktualno: Občan in oblast 12.00 Aktualno: Tv Tivù 13.00 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 14.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro 15.30 Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-ving Cummings, i. Sherley Tempie) 17.30 Šport: golf 18.30 Dokumentarec: Big Bang 19.30 Aktualno: Tv Tivù 20.30 Film: Dramma delle gelosia - Tutti i particolari in cronaca (kom., It. 1970, r. Ettore Scola, i. Marcello Mas-troianni, Monica Vitti) 22.30 Aktualno: Tv Tivù 23.30 Nanizanke: Petrocelli, 0.20 Switch, 1.10 II Santo, 2.00 Shannon. ITALIA 1__________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Il giro del mondo di Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks 10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: Zum Zum Zum -La canzone che mi passa per la testa (glas., It. 1968, r. B. Cor-bucci, i. L. Tony) 16.00 Nanizanka: Legmen 17.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette 18.30 Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lovely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Drive In 22.15 Variete: Provini 23.00 Film: La guerra dei mondi (fant., ZDA 1953, r. B. Haskin, i. G. Barry, A. Robinson) 0.35 Nanizanke: M.A.S.H, 1.05 Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà TELEPADOVA 14.00 Film: Le vie segrete (pust., ZDA 1961, r. Phil Karlson, i. Richard Widmark) 16.30 Nanizanki: New York New York, 17.30 Premiata agenzia Whit-ney 18.30 Dokumentarec: Italia 7 per la vita 19.30 Aktualno: Vesti iz ZDA 20.30 Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, r. Steven S. Hilliard, i. Phobe Cates, Pamela Belwood) 22.30 Rubrika: Fuori gioco 23.30 Šport: košarka, ital. prvenstvo A-2 lige 0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown TELEFRIULI__________ 12.45 Ekološka rubrika: Zelena dežela 13.15 Variete: Buinesere Fri-ul 15.45 Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje 19.00 Športne vesti 20.00 Dokumentare: Največji muzej na svetu -Louvre 21.00 Film: Il disertore (dram., It. 1983, r. Giuliana Berlinguer, i. Irene Papas) 23.00 Športne vesti 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled lii,/"''*1 .... , : :: ..iJ ii«;:'' m ..“"'»e.si i iiii:!!!;- : gaa» i....(.... «.....*=*..... “•"““Illiliiiil .............Sì: ■TALI. JAN URIA! TE ILEVIZIJA RAI 1 RAI 2 RAI 3 :::: 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Rubrika iz Parlamenta 15.30 Športne vesti 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.35 Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi e domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: ... continuavano a chiamarlo Trinità (vestern, It. 1971, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer) 22.25 Dnevnik 22.35 Filmske novosti 22.40 Aktualno: Speciale TG1 24.00 Dnevnik in vreme 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Dokumentarec: Srednji vek 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno è... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfadè 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Dok.: Il piacere di conoscere 17.45 Rubrika: Spaziolibero 18.05 Aktualno: Come noi 18.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.30 Inf. oddaja: Mixer cultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Maternale (dram., It. 1978, r. G. Gagliardo, i. C. Gravina) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobraževalna oddaja: S.O.S. -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli) 17.30 Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi) 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo) 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Informativna oddaja: La vecchia fattoria 20.30 Nanizanka: Bronk (i. Jack Palan-ce) 21.20 Aktualno: Un giorno in Pretura 22.05 Dnevnik - zadnje vesti 22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi) 23.45 Dnevnik - zadnje vesti j : i | RTV Ljubljana_________________ 10.00 Aktualna oddaja: Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Film: Nekaj dni iz življenja Ob-lomova (sovjetski film) 16.50 Video strani 17.05 Mozaik (pon.) 17.05 Aktualna oddaja: Naš utrip 17.20 Informativna oddaja: Zrcalo tedna . 17.35 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Maska 20.05 Nadaljevanka: Bratranec iz Amerike (It., r. Giacomo Battiato - Corrado Augias, i. Brad Davis, Tony Lo Bianco, Vincent Spano, Delia Boccardo, 2. del) 21.35 Aktualna oddaja: Dinar 22.15 Dnevnik 22.30 Glasbena oddaja: Presej poželenje 23.00 Video strani TV Koper iz Whistler Mountaina) 16.00 Dnevnik 16.10 Športne vesti 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.00 Informativna oddaja o političnih dogodkih 20.30 Boks: Fenech-Callejas (prenos iz Sidneya) 22.30 Dnevnik in športne vesti 23.00 Športna oddaja: Juke Box (ponovitev) 17.50 Legende sveta: Kurent 18.20 Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek - Leteče prikazni 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Odprta meja 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti 14.00 Šport: SP v smučanju - ženski superveleslalom (prenos iz Aspe-na) in moški veleslalom (prenos CANALE 5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Perdonami se ho peccato (dram., ZDA 1952, r. George Ste-vens, i. Jeane Fontaine, Ray Milliand) 17.15 Nanizanka: Alice 17.45 Kviz: Doppio slalom 18.15 Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, Ì9.15 I Robinson 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Film: La patata bollente (kom., It. 1979, r. Stefano Vanzina, i.Renato Pozzetto, Edwige Fe-nech, Massimo Ranieri) 22.40 Nanizanka: Casa Via-nello 23.10 Variete: Maurizio Costanzo show 0.25 Filmska rubrika: Première 0.35 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.35 Bonanza RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Milano miliardaria (kom., It. 1951, r. Vittorio Metz, i. Isa Barzizza, Tino Scotti) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizankd: Quincy 20.30 Film: Il grande Gatsby (dram., ZDA 1974, r. Jack Clayton, i. Robert Redford, Mia Farrow) 23.20 Aktualno: Občan in oblast 0.05 Nanizanke: Petrocelli, 0.55 Switch, 1.435 II Santo ITALIA 1____________ 8.30 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Nanizanka: Balliamo e cantiamo con Licia 20.30 Film La zona morta (dram., Kan. 1983, r. David Cronenberg, i. Cristopher Walken, Martin Sheen) 22.30 Variete: Matrjoška 24.00 Film: Che fai, rubi? (kom., ZDA 1966, r. Woody Alien, i. Woo-dy Alien) 1.35 Nanizanka: M.A.S.H TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Ken il guerriero, Giatrus, Braves- tar, Moby Dick, Ram-bo 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: L'amante (dram., FR. 1970, r. Claude Sa-utet, i. Michel Piccoli, Romy Schneìder) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: ameriški football 1.00 Film TELEFRIULI_________ 13.00 Dokumentarec: Virgilio il savio gentil che tutto seppe 13.30 Nadaljevanka: Amor Gitano 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Music box 18.15 Nadaljevanka: Melodramma 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna oddaja: Srečanje z nog. ekipo Udinese 21.00 Šport: košarka A2, Čuki - Fantoni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia I) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RAI 1 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanske kronike 15.30 Dnevnik - kronike 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.35 Rubrika: Spaziolibero 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi, domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualno: Il caso 21.45 Film: La mia droga si chiama Julie (dram., Fr. 1969, r. F. Truf-faut, i. J. P. Beimondo, 1. del) 22.40 Dnevnik 22.50 Film: La mia droga si chiama Julie (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno è... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lessie 16.30 Kviz: Farfadè 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: V prijetnem počutju 18.00 Nan.: Il brivido dell'imprevisto 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. M. Ritt, i. P. Newman) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Filmske novosti 0.05 Film: Verso la vita (dram., Fr. 1936, r. J. Renoir, i. J. Gabin) RAI 3________________________ 12.00 Dok. odd.: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobraževalna oddaja: S.O.S. -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli) 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Quilici) 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 19.55 Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso) 20.30 Film: Toro scatenato (dram., ZDA 1980, r. M. Scorsese, i. Robert De Niro, Cathy Moriarty, 1. del) 21.40 Dnevnik - vesti 21.45 Film: Toro scatenato (2. del) 23.30 Variete: L'altro spettacolo 0.30 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana_________________ 10.00 TV Mozaik in nato Šolska TV, Kemija - destilacija, Fizika - od Newtonove do Einsteinove mehanike in postulati Newtonove mehanike 11.00 Tečaj angleščine 16.15 Video strani 16.30 Mozaik - Šolska TV (pon.) 17.30 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Olimpiada balončkov 17.35 Aktualna oddaja: Periskop 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.05 TV drama: Kmetič (Veroslav in Jovan Rančič, TV Novi Sad, r. J. Rančič, i. Dragomir Felba, Dušan Janičijevič, 2. del) 21.10 Kulturni tednik: Osmi dan 21.50 Dnevnik 22.05 Aktualna oddaja: Vsak regrat dobi enkrat lučko, portret akademske slikarke in ilustratorke Ančke Gošnik - Godec 22.45 Video strani TV Koper_____________________ 13.00 Odprta meja 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti 14.00 Boks: Fenech-Callejas (prenos iz Sidneya) 16.00 Dnevnik 16.10 Športna oddaja: šport spektakel 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.00 Informativna oddaja o znanosti 20.00 Aktualna oddaja: Špeciale Donna Copertina - Šport in mimoze 22.30 Dnevnik in športne vesti 23.00 Športna oddaja: Juke Box 23.30 Športna oddaja: Šport spektakel CANALE 5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Gli occhi che non sorrisero (dram., ZDA 1952, r. William Wyler, i. Jennifer Jones, Laurence Olivier) 17.15 Nanizanka: Alice 17.45 Kviz: Doppio slalom 18.15 Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Jefferson 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Nadaljevanke: Dallas, 21.30 Dynasty, 22.30 I Colby 23.30 Variete: Maurizio Costanzo show 0.45 Rubrika: Première 0.55 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.55 Bonanza RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Beniamino Gigli) 11.00 Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 1976, r. Jack Smight, i. Charlton Heston, Henry Fonda, James Co-burn) 22.05 Inf. oddaja: Italia misteriosa 23.50 Filmske novosti 0.20 Nanizanki: Petrocelli, 1.10 Switch, 2.00 II Santo ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, T 1.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Variete: Candid Camera Show 22.30 Film: Return of thè Jedi - Il ritorno dello Jedi (fant., ZDA 1983, r. Richard Marquand, i. Harrison Ford, Carrie Fisher, Mark Hamill) 0.30 Nanizanki: M.A.S.H., 1.00 Alfred Hitchcock racconta, 2.00 Ai confini della realtà TELEPAPOVA 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Si ringrazia la regione Puglia... (kom., It. 1982, r. Mariano Laurenti, i. Massimo Boi-di, Teo Teocoli) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: nogomet 1.00 Film TELEFRIULI_________ 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music box 17.15 Dokumentarna oddaja: L'uomo e il mare 18.15 Nadaljevanka: Melodramma 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Corpo speciale 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nadaljevanka: A passo di fuga 0.10 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO v ...«J ni tl Ji kj» "ir JL 1: I g § 2 Uh I Ifl t fsa Hi < 1H O £!> N l~g Iti W fi a* Z >n tl I "3 O c ■“ Z 8 't t * Hi Illlllllllllllll ■B Ni :!!;:: P"'...”!"!Ì||fIIHH|!i|g|! Illllll'ii-HK! T"* i B-'kJ s ...ili li::.. ■Il l 1 I : iisy ii ■ i ITALIJANSKA TELEVIZIJA ,________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.15 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Inf. oddaja: Scuola aperta 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.55 Rubrika: Danes v Parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi, domani 19.40 Almanah in vremenska napoved 19.55 Nogomet: Holandska-Italija (prenos iz Groningena) 20.45 Dnevmik 22.05 Film: Un esercito di cinque uomini (pust., It. 1969, r. Italo Zin-garelli, i. Bud Spencer) 22.35 Filmske novosti 22.40 Športna sreda, vmes boks 0.40 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Izobr. oddaja: Umetniki ... 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik, nato športna rubrika 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Šport: kolesarstvo 16.55 Rubrika: Iz parlamenta 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: Il piacere di abitare 17.45 Rubrika: Spaziolibero 18.05 Nan.: Il brivido dell'imprevisto 18.30 Športne vesti 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Il romanzo di un ladro di cavalli (pust., ZDA 1973, r. Abraham Polonsky, i. Yul Brynner) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik 24.00 Film: Fine di un tiranno (pust., ZDA 1954, r. G. Shermann) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Maria di Scozia (zgod., 1936 ZDA, r. John Ford) 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobraževalna oddaja: S.O.S. 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Dok. oddaja: La vecchia fattoria 20.30 Risani film: Aliča v čudežni deželi (otr., ZDA 1951, r. Walt Disney, 1. del) 21.10 Dnevnik - večerne vesti 21.25 Risani film: Aliča v čudežni deželi (2. del) 21.55 Dok. oddaja: Samarkanda 22.50 Film: Scherlock Holmes destinazione Algeri (krim., VB 1945, r. Roy Villiam, i. Basii Rathbone) 23.55 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana 10.00 TV drama: Kmetič (Veroslav in Jovan Rančič, TV Novi Sad, r. J. Rančič, i. Dragomir Felba) 11.00 Kulturni tednik: Osmi dan (oddaja o kulturi) 16.10 Video strani 16.25 Kulturni tednik: Osmi dan 17.05 Tečaj angleščine 17.30 Mladinska oddaja: Z besedo ni sliko - Srečni metulj 17.45 Mladinska predstava: Cyrano De Bergerac (3. del) 18.15 Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Ljubosumnost (Ljubosumnost je čustvo, ki nas spremlja že od malih nog. V tej oddaji bodo skušali razložiti zakaj smo ljubo- sumni) 18.45 Risanka 19.00 Vreme in obzornik 19.18 Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Film: Kaos (dram., It. 1984, r. brata Taviani, i. Margherita Lozano, Orazio Torrisi, Biagio Barcone) 23.10 Dnevnik 23.25 Video strani TV Koper___________________ 13.00 Odprta meja in TVD Novice 13.40 Športne vesti 14.00 Aktualna oddaja: Speciale Donna Copertina - Šport e mimose 16.00 Dnevnik in športne vesti 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Šport: košarka - Cibona-Real Madrid (finale Koračevega pokala), nogomet - Nizozemska-Italija (kvalifikacije za olimpijado v Seulu), ob koncu Dnevnik, Športne vesti in športna oddaja Juke Box ZASEBNE POSTAJE r iiiiiiiii iiiilliilili IM! CANALE 5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: La bionda esplosiva (kom., ZDA 1957, r. Frank Tashlin, i. Jayne Mansfield) 17.15 Nan.: Alice 17.45 Kviz: Doppio Slalom 18.15 Nanizanki: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano 19.15 Nanizanaka: I Jefferson 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Film: Sahara (pust., ZDA 1984, r. Andrew V. McLaglen, i. Brooke Shields, Lambert Wilson) 22.30 Aktualno: I giganti della moda 23.00 Filmske novosti 23.10 Variete: Maurizio Costanzo show 0.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25Bonanza retequattro 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Le magnifiche sette (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Sandra Mondaini, Valeria Fabrizi) 11.00 Nanizanki: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 Nadaljevanki: La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo 16.30 Nanizanki: Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Kviz: O.K. il prezzo è giusto 22.35 Aktualno: Italia domanda 23.30 Nanizanke: Petrocelli, 0.20 Switch, 1.00 II Santo, 2.00 Shannon ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Nan.: Balliamo e cantiamo con Licia 20.30 Nan.: Supercar 21.30 Nan.:A-Team 22.30 Filmski tednik 23.30 Film: Tu mi turbi (kom., It. 1982, r. Roberto Benigni, i. Roberto Benigni, Olimpia Carlisi) 1.05 Nanizanki: M.A.S.H, 1.35 Ai confini della realtà TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Per il gusto di uccidere (vestern, It.- Špan. 1966, r. Tonino Valeri, i. Craig Hill, George Martin) 23.00 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: tenis 1.00 Film TELEFRIULI_________ 12.50 Dnevnik 13.00 Dokumentarna oddaja: Lepa Italija 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Dražba 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music box 18.15 Nadaljevanka: Melodramma 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Zdravstvo danes 20.30 Variete: Al Paradise 22.00 Nadaljevanka: Si è giovani solo due volte 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO ITALIJANSKA TELEVIZIJA"~ 1 RAI 1__________________________ 7.15 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Rubrika: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanska kronika 16.00 Otr. odd.: Big!, vmes risanke 17.35 Rubrika: Spaziolibero 17.55 Rubrika: Danes v Parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi, domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Teste calde e tanta fifa (pust., ZDA 1978, r. Robert But-ler, i. K. Valentine, D. McGavin) 22.05 Dnevnik 22.15 Rubrika: Politična tribuna 22.55 Inf. oddaja: Storie di cinema e emigranti 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________________________ 8.00 Rubrike: Prva izdaja, (9.00) Italija se prebuja, (10.00) Dobro počutje 11.05 Dok.: Obdelovanje keramike 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Quando si ama 14.35 Športna oddaja: Oggi sport 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfadè 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: Il piacere di vivere 18.00 Nan.: Il brivido dell'imprevisto 18.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Il giustiziere a New York 19.30 Horoskop, dnevnik, vreme, šport 20.30 Film za TV: Piazza Navona 21.50 Nan.: Alfred Hitchcock - Laž 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik 23.45 Košarka: Tracer-Orthez 0.25 Filmske novosti 0.30 Film: La ragazza di Madame Claude (kom., FR. 1975, r. Edou-ard Molinaro, i. Mireille Dare) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobr. oddaja: S.O.S. - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Inf. oddaja: Handicap - Rekreacije je konec 20.30 Aktualno: Scenarij - Politika kot spektakel 21.25 Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. T. Kotcheff, i. Gene Hackman, 1. del) 22.15 Dnevnik 22.20 Film: Fratelli nella notte (2. del) 23.10 Filmske novosti 23.15 Dok. oddaja: A proposito di star 0.10 Dnevnik - zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TE LE V IZIJA !_____________________________________________________________________________________________________________________________________i RTV Ljubljana_________________ 10.00 TV Mozaik in Šolska TV: Glasbena vzgoja, Zapisi za mlade -Janez Kuhar, Kulturna dediščina - Stari Grki v naših krajih 10.50 Film: Otočje v zalivskem toku 16.25 Video strani^ 16.40 Mozaik in Šolska TV (ponovitev) 17.30 Otr. odd.: 11. šola 18.15 Folklorna oddaja: Makedonske ljudske pesmi (mešani zbor TV Skopje bo pel narodne pesmi v priredbi makedonskih skladateljev: Stefana Gajdova, Trajka Kopijeva in Draga Supevskega, ki je tudi dirigent zbora) 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Fanny in Alexander (dram., Šve. 1983, r. I. Bergman, i. E. Josephson, 1. del) 22.40 Dnevnik 22.55_Informativna oddaja: Jubilejna teveteka____________________ TV Koper_____________________ 13.00 Odprta meja 13.30 TVD Novice 13.40 Športne, vesti 14.00 Šport: košarka Real Madrid-Ci-bona (finale za Koračev pokal, ponovitev), nato nogomet Nizo-zemska-Italija (kvalifikacije za olimpijado v Seulu, ponovitev) 17.15 Športna oddaja: Šport spektakel 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Sport: košarka Tracer-Orthez (pokal Prvakov, prenos iz Milana) in Aris-Partizan (prenos iz Soluna), sledi Dnevnik, Športne vesti in športna oddaja Juke Box. CANALE 5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Un cappello pieno di pioggia (dram., ZDA 1957, r. Fred Zin-nemann, i. Eve Marie Saint, Don Murray) 17.15 Nanizanka: Alice 17.45 Kviz: Doppio Slalom 18.15 Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.15 I Jefferson 19.45 Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike 23.15 Variete: Maurizio Costanzo show 0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Le due orfanelle (dram., It. 1954, r. Gia- como Gentilomo, i. Myriam Bru) 11.00 Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: La formula (krim., ZDA 1980, r. John G. Avidsen, i. George C. Scott, Marion Brando) 22.50 Aktualno: News speciali 23.30 Šport: golf 0.30 Nanizanki: Switch, 1.20 II Santo ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman 10.20 Nanizanki: Kung Fu, 11.20 Aqenzia Rock-ford 12.20 Nanizanki: Charlie s Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town 20.30 Film: Giochi d'estate (kom., It. 1984, r'. Bruno Contini, i. Massimo Ciavarro) 22.25 Dokumentarna oddaja: Jonathan 23.25 Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.25 M.A.S.H., 0.55 Alfred Hitchcock presenta, 1.25 Ai confini della realtà TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Giatrus, 18.00 Combattler 18.30 Moby Dick, 19.00 Mas-ters 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: La spia dal naso freddo (krim., VB 1967, r. Daniel Petrie, i. Dali-ah Lavi, Laurence Harvey) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: boks 0.30 Film TELEFRIULI_________ 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nadaljevanka: Amor gitano 14.30 Dražba 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music Box 17.00 Nadaljevanka: Eneide 18.15 Nadaljevanka: Melodramma 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Corpo speciale Sandbaggers 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Zanstveni tednik 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Mistero in galleria 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Glasbena oddaja: Discoring 15.00 Dokumentarec: Leteči zmaj, kulturne aktualnosti 16.00 Otroška oddaja: Big!, vmes risanke 17.55 Rubrika: Danes v Parlamentu 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi, domani 19.40 Almanah in vreme in dnevnik 20.30 Film: Brubaker (dram., ZDA 1980, r. Stuart Rosenberg, i. Robert Redford, Yaphet Kotto) 22.40 Dnevnik 22.50 Inf. oddaja: Palazzi (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: La medicina conquistata 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno è... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik 14.35 Športna rubrika: Oggi sport 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Šport: kolesarstvo 17.05 Oddaja o zdravju in estetiki 18.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Un giustizier a New York 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti 20.30 Kviz: Conto su di te 21.50 Nanizanka: A. Hitchcock - Una corda per due 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: La zingara di Alex (kom., ZDA 1976, r. John Korty, i. Jack Lemmon, Genevieve Bujold) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli) 15.30 Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo (Vodi Fulvio Stinchelli) 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Quilici) 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobr. oddaja: Le terre del Drago - Gli ultimi pastori di Yak 20.30 Aktualno: Vroča linija (vodi Giuliano Ferrara, 1. del) 22.00 Dnevnik - vesti 22.05 Aktualno: Vroča linija (2. del) 23.15 Variete: Pubblimania 0.05 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana________________ 10.00 TV Mozaik in Tednik 11.00 Nadaljevanka: Fanny in Alexander (pon. 1. dela) 16.15 Video strani 16.30 Mozaik. Tednik (pon.) 17.30 Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov - O dveh jezikih 17.50 Nadaljevanka: Grizli Adams (6. del) 18.15 Dokumentarec: Stara kolonija 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Sever in Jug (24. del) 21.10 Dokumentarec: Zmagoslavje zahodne civilizacije (Čeprav so se Evropejci v obdobju velikih pomorskih odkritij vživeli v vlogo gospodarjev novih svetov...) 22.00 Dnevnik 22.15 Film: Druga dežela (dram., VB 1984, r. Marek Kaniewska, i. Rupert Everett, Colin Firth, Michael Jenn) TV Koper 13.00 Odprta meja in TVD Novice 13.40 Športne vesti 14.00 Košarka: Tracer-Orthez in Aris Solun-Partizan Beograd (Pokal Prvakov, ponovitev) 17.00 Dnevnik 17.15 Športna oddaja: šport spektakel 19.00 Dnevnik in športne vesti 19.30 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Športna rubrika: Mednarodni nogomet 22.30 Dnevnik in športne vesti 23.00 Aktualna oddaja: Donna Copertina 23.30 Športna oddaja: Juke Box ::::::::::: • ::::: ::::::::: • :: : CANALE5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Mezzanotte a San Francisco (krim., ZDA 1957, r. Joseph Pevney, i. Tony Curtis, Marisa Pavan) 17.15 Nanizanka: Alice 17.45 Kviz: Doppio slalom 18.15 Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quin to piano, 19.15 I Jefferson 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Film: Lui è peggio di me (kom., It. 1984, r. Enrico Oldoini, i. Renato Pozzetto, Adriano Celentano) 22.30 Aktualno: I misteri della notte 23.15 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.15 Rubrika: Première 1.25 Nanizanka: Gli intoccabili RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Tipi da spiaggia (kom., It. 1960, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tog-nazzi, Johny Dorelli) 11.00 Nanizanke: Štrega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Riff Raff 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: King Kong (pust. ZDA 1976, r. John Gu-illermin, i. Jessica Lange, Jeff Bridges) 23.10 Dokuemtarna oddaja: Bing Bang 0.10 Aktualno: Il cittadino e il poetre 0.55 Nanizanki: Switch, _____1.45 II Santo _____ ITALIA 1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Nanizanka: Balliamo e cantiamo con Licia 20.30 Film: Una 44 Magnum per l'ispettore Callag-han (krim., ZDA 1973, r. Ted Post, i. Clint Eastwood, David Soul) 22.55 Film: Grano rosso sangue (srh., ZDA 1983, r. Fritz Kiersch, i. Linda Hamilton) 0.45 Nanizanke: M.A.S.H., 1.15 Alfred Hitchcock presenta, 1.45 Ai confini della realtà. TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Io non spezzo... rompo (kom., It. 1971, r. Bruno Corbucci, i. Alighiero Noschese, Enrico Montesano) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: košarka 1.00 Film TELEFRIULI 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music Box 17.00 Nadaljevanki: Eneide, 18.15 Melodramma 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj 21.30 Športna rubrika 22.00 Aktualno 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 24.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO Tedenski pregovor: Ne zaupaj ženski z brki. SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 45 leti: 1. 3. 1943 so predstavniki treh glavnih sil v OF (komunisti, krščanski socialisti in demokratično krilo Sokola) podpisali ' dolomitsko izjavo". □ Pred 40 leti: 6. 3. 1948 je bil ustanovni kongres Antifašistične slo-vensko-italijanske ženske zveze STO. '□ Pred 78 leti: 8. 3. 1910 - v spomin na delavke, žrtve požara tekstilne tovarne v New Yorku, je bil osmi marec proglašen za mednarodni dan žena. □ Pred 40 leti: 9. 3. 1948 je poveljnik cone A STO podpisal z italijanskim finančnim ministrom več gospodarskih sporazumov, ki so pomenili začetek ekonomskega vključevanja cone A STO v Italijo. OSEBNOSTI: □ 5. 3. 1913 se je na Vogarskem (Goriška) rodil aktivist OF in politični delavec Julij Beltram-Janko. □ 5. 3. 1953 je umrl državnik in politik Josip Visarjonovič Džugašvili-Stalin, ki se je rodil leta 1879 v Goriju. LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana V sredo, 9. 3., ob 19, uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Vladimir Kobler. V petek, 11. 3., ob 19. uri: balet Vesela vdova (Franz Leharj, dir. Vladimir Kobler. Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 7. 3., ob 20. uri: Kožo z obraza ali Ljubezen je nebeška moč (Manfred Karge), rež. Matjaž Zupančič, nastopa Lenča Ferenčak (ponovitev 8. 3.). V MALI.DVORANI v nedeljo, 6. 3., ob 20. uri: Pokojna gospejina mama (G. Feydeau), rež. Vinko Mbderndorfer, avtor songov Ervin Fritz, glasba Borut Lesjak. Drama SNG Ljubljana Nocoj, 5. 3., ob 19.30: Arzenik in stare čipke (Joseph Kesselring), rež. Meta Hočevar (ponovitev 8. 3.). V ponedeljek, 7. 3., ob 19.30: Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal (ponovitev 9. 3.). V četrtek, 10. 3., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertold Brecht), rež. Barbara Hieng (ponovitev 12. 3.). V petek, 11. 3., ob 19.30: Candide ou 1'optimisme - Kandid ali Optimizem (odrska priredba po Voltairovem filozofskem romanu), rež. Pierre Diependaele, gostuje francoski Théatre Marché aux grains de Bouxwiller. Mala Drama V torek, 8. 3., ob 20. uri: Triko (Milan Jesih), rež. Jurij Souček. V sredo, 9. 3., ob 20. uri: premierska predstava Kontrakt (Slawo-mir Mrožek), rež. Žarko Petan (ponovitev 11. 3.). V četrtek, 10. 3., ob 20. uri: Zapiski blazneža (Nikolaj Gogolj), rež. Zvone Šedlbauer. MGL Ljubljana Nocoj, 5. 3., ob 19.30: Ljudožerci (Gregor Strniša), rež. Mile Korun, gostovanje PDG Nova Gorica. V ponedeljek, 7. 3., ob 17.30: Faustove improvizacije Bojana Štiha (Bojan Štih-Tone Partljič), rež. Vesna Arhar. V ponedeljek, 7. 3., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (William Shakespeare), rež. Žarko Petan (ponovitev 8. 3.). Mladinsko gledališče V torek, 8. 3., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitvi 9. in 10. 3.). Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 5. 3., ob 11. in 17. uri: Petnajst (Ivan Predmersky), rež. Uroš Trefalt. • Lutkovno gledališče Ljubljana opozarja obiskovalce, da je zaradi koncepta predstave za vsako ponovitev v prodaji samo 60 vstopnic: Pretežni del predstave se namreč odigrava na odru, kamor igralcem sledijo le otroci. Starši jih medtem počakajo v dvorani. Predstava je namenjena otrokom od 7. leta dalje. V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) torek, 8. 3., ob 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Varl. V VELIKI DVORANI v četrtek, 10. 3., ob 2. uri: Mrtvec pride po ljubico (Svetlana Makarovič), rež. Matjaž Loboda. V VELIKI DVORANI v petek, 11. 3., ob 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič. KOPER Gledališče Nocoj, 5. 3., ob 19.30: Zločin na Kozjem otoku (Ugo Betti), rež. Paolo Magelli, gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 7. 3., ob 20.30: Filumena Marturano (Eduardo De Filippo), rež. Egisto Marcucci, nastopata Valeria Moriconi in Massimo de Francovich (ponovitev 8. 3.). VIDEM Auditorium Zanon Nocoj, 5. 3., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - Il desiderio preso per la coda (Picasso), rež. Mario Martone, nastopa gledališka skupina II falso movimento (ponovitev 6. 3.). Palamostre Nocoj, 5. 3., ob 20.45: Filumena Marturano (Eduardo De Filippo), rež. Egisto Marcucci, nastopata Valeria Moriconi in Massimo de Francovich (ponovitev 6. 3.). BENETKE Gledališče Ridotto Nocoj, 5. 3., ob 21. uri: Capitan Fracassa (Teophile Gautier), rež. Augusto Zucchi (ponovitev 6. 3., ob 16. uri). V četrtek, 10. 3., ob 21. uri: Il bacio della donna ragno (Manuel Puig), rež. Marco Mattolini. Gledališče Goldoni V torek, 8. 3., ob 20.30: Il piacere dell'onestà (Luigi Pirandello), rež. Armando Pugliese (ponovitve 9., 10. in 11. 3.). LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 7. 3., ob 19.30: v okviru mednarodnega mojstrskega ciklusa - koncert violončelista Ivana Monigettija (Beethoven, Schubert, Šostakovič, Stravinski). V VELIKI DVORANI v sredo, 9. 3., ob 20. uri: v okviru Dnevov jugoslovanske glasbe - Večer avtorske pesmi, poleg gostov iz tujine nastopajo najboljši jugoslovanski izvajalci zabavne glasbe. V SREDNJI DVORANI v petek, 11. 3., ob 20. uri: v okviru Dne-vov jugoslovanske glasbe - mednarodna prireditev Circommusica, pesmi s folklornimi motivi v mednarodni izvajalski zasedbi in nastop AFS France Marolt. Slovenska filharmonija V sredo, 9. 3., ob 19.30: koncert klavirskega dua Alenka in Igor Dekleva (Bach, Mozart, Musorgski, Ramovš, Hindemith, Poulenc). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 11. 3, ob 20.30: koncert kvarteta Melos, Wihelm Mel-cher in Gerhard Voss - violina, Hermann Voss - viola, Peter Buck -violončelo (Beethoven). M Al ANO Auditorium Nocoj, 5. 3., ob 21. uri: nastopa skupina Breathless. LATISANA Gledališče Odeon V torek, 8. 3., ob 20.45: v okviru ciklusa Musicainmente - jazzovski koncert orkestra Città di Udine, dir. Lucio Fassetta. VIDEM Palamostre V ponedeljek, 7. 3., ob 20.45: klavirski recital Dubravke Tomšič-Srebotnjak (Beethoven, Debussy). ob 21.15: nastopa skupina Pat Metheny Group. Auditorium Zanon V petek, 11. 3., ob 21. uri: v okviru koncertov Contatto jazz -nastopa trio Mosalini, Beyttelmann in Caratini (ponovitev 12. 3.). Palasport Camera V četrtek, 10. 3., MESTRE Gledališče Toniolo V ponedeljek, 7. 3., ob 20.30: nastopa jazz trio Kenny Drew, Niels Pederšon in Phil Catherine. BENETKE Gledališče La Fenice V nedeljo, 6. 3., ob 16. uri: opera I quattro rusteghi (Ermanno Wolf Ferrari), dir. Evelino Pidi, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitvi 8. in 10. 3., ob 20. uri). V ponedeljek, 7. 3., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -nastopa kvartet Melos (Mozart, Wolf, Schubert). V sredo, 9. 3., ob 20. uri: simfonični koncert Philharmonia Orchestra, dir. Giuseppe Sinopoli (Bruckner). Cerkev Pietà V ponedeljek, 7. 3., ob 20.30: nastopata violončelist Dario De Stefano in klavičembalist Luca Brancaleon. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 7. 3., ob 18.30: Srečanje ob 8. marcu - dnevu žena, prireditelj PO SKGZ za Goriško. V torek, 8. 3., ob 10. uri: koncert Live Day - v okviru dijaškega zborovanja italijanskega liceja Duca degli Abruzzi iz Gorice. V četrtek, 10. 3., ob 20.30: Gorica kinema 88 - film Home Of The Brave (ZDA 1987), rež. L. Anderson, prireditelj Kinoatelje. V petek, 11. 3., ob 20.30: predavanje v organizaciji Slovenskega planinskega društva. V torek, 15. 3., ob 18. uri: otvoritev razstave ljubljanskega slikarja Iva Mršnika, prireditelj ZSKD. V četrtek, 17. 3., ob 20.30: Gorica kinema 88 - film Bostončanke (VB 1984), rež. J. Ivory, prireditelj Kinoatelje. V petek, 18. 3., ob 20.30: Primorska poje, prireditelj ZSKD. V soboto, 19. 3., ob 20.30: 4. srečanje gledališč Alpe Jadran -Zločin na Kozjem otoku (Ugo Betti), rež. Paolo Magelli, gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane. V torek, 22. 3., ob 20.30: 4. srečanje gledališč Alpe Jadran -Emilia Galotti (G. E. Lessing), gostuje Stadttheater Ingolstadt, prireditelji Dežela F-JK ter občini Gorica in Nova Gorica. V četrtek, 24. 3., ob 20.30: Gorica kinema 88 - film Kesanje (SZ 1986), rež. T. Abuladze, prireditelj Kinoatelje. V petek, 25. 3., ob 20.30: celovečerni koncert harmonikarja Correda Rojaca, prireditelj Glasbena matica Gorica. V nedeljo, 27. 3., ob 18. uri: slavnostni nastop Tržaške folkorne skupine Stu ledi ob proslavljanju 15-letnice delovanja, prireditelj ZSKD. V četrtek, 31. 3., ob 20.30: Gorica kinema 88 - film Četrt (It. 1987), rež. S. Agosti, prireditelj Kinoatelje. • Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila,- 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Ža vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiskaj 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Rožice te Čaninaue; 14.40 Glasbene skice,- 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 3. mednarodno tekmovanje Sergio Lorenzi - Kvartet Fidelo; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (satirični kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza,- 19.20 Zaključek. Radio Ljubljana 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Študio ob 17.00; 18.00 Igor Stravinski: Kvartanje, balet v treh slikah; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Z ansamblom A' la carte; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored. Radio Koper (slovenski spored) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana. Radio Koper (italijanski spored) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba,- 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Sobotni spored; 20.00 Nočni spored. Radio Opčine 10.00 Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program. filmske premiere eva fornazarič ________________^ /a? tam_________ ivana Suhadolc Liki, igra luči in ogledal Zelena kobra Zelena kobra je dober ali slab film? Težko oi se odločila, saj te kader za kadrom najprej Pritegne, nato odvrne. Trenutki poezije, v katerih je raztopljena vsa izpovedna moč Herzogove utopije osamljenega človeka, ki se bori Proti naravi, so redki, a res sijajni. Kako torej oceniti avtorsko delo, ki bo najbrž zadnje Klaus Kinski je Zelena kobra s sinjimi očmi skupno delo enega izmed najpomembnejših parov moderne kinematografije? Nič nam ne pomaga dejstvo, da sta režiser Werner Herzog in igralec Klaus Kinski že sodelovala v izjemnih filmih: Aguirre, Fitzcar-raldo, Woyzeck in Nosferatu, saj vemo, da se je med njima dvema nekaj razdrlo, in to prav med snemanjem zahtevnega filma Zelena kobra. Kinski ni človek (in umetnik), ki mu je lahko priti do živega, še manj prijateljski in razpoložljiv pa je Herzog, ki igralce in statiste dosledno "muči ". Pomislimo le na titanski podvig prevažanja ladje čez hrib in preko tropskih gozdov v Fitzcarraldu. Zelena kobra pa je prav tako fizično zahteven film, ki ga ne bi zmogel vsakdo. Uprl se je tudi Kinski in snemanje je menda poteklo v znamenju ostrih spopadov, prerekanj in pretepov, končal pa se je s sveto obljubo, da se bosta režiser in igralec ločila. Bodimo zato še posebno pozorni na življenjsko tegobo plavolasega in sinjeokega bandita Francisca Manoela da Silve, ki mu je brazilski "sertao" napisal na kožo vzdevek Zelena kobra. Sam tava med kaktusi, v deželi in času, ki ju je tako učinkovito opisal Jorge Amado v svojih romanih. Nima prijateljev, če izvzamemo častne izjeme hromih in fizično prizadetih oseb, ne pozna ljubezni, če zanemarimo dejstvo, da ima šestdeset otrok, nihče ga nima rad. Zato pa je izvrsten trgovec s sužnji in polbrat Dahomeyskega norega kralja. Kinski je vsekakor izreden v svoji interpretaciji zadnjega trgovca s človeškim blagom, zadnjega velikega upornika, o katerem lahko pojejo le brezzobi vaški pevci. Palača Fortuny v Benetkah nam zopet nudi eno svojih neobičajnih razstav, ki nas delno presenečajo, delno zabavajo, nekoliko pa tudi škan-dalizirajo. Naša ideja o umetnosti je večinoma omejena na klasike, zato nam izrazno iskanje in kulturni šoki palače Fortuny verjetno koristijo, pa čeprav mogoče po obisku odločimo, da je novo le traparija. Tokrat v palači Fortuny razstavlja Američan Ted Victoria. Njegova dela ni lahko opredeliti, ker niso ne fotografije, ne filmi, ne kipi, ne kolaži, ampak vse to skupaj. V spretni zmesi različnih sestavin igra glavno vlogo svetloba. "Dela svetlobe" je tudi naslov, ki ga razstava nosi. Ujeti luč v svoje kreacije je že od nekdaj bil sen zgodovinskih avantgard od futuristov do kinetičnih umetnikov, vendar so poskusi vedno ostali pri sanjski dimenziji. Eksperimentiranje pa se nadaljuje in dela na ogled v teh dneh v palači Fortuny so dokaz zanj. Kako ustvarja Ted Victoria? Zbere si temo, ki ga zanima, na primer mitično kalifornijsko kulturo. Nato zbere podobe, ki jo po njegovem najbolje izražajo in simbolizirajo. V tem primeru je zbral sliko Ronalda Reagana, golf žogico, razkoračene noge rock zvezde ali golf igralca in besedo Hollywood pred televizijskim ekranom. Podobe se premikajo v dveh ali treh izmeničnih pozah, ki s svojim utripanjem vlivajo v kompozicijo ritem in življenje in poudarjajo ironični pristop avtorja k temi. Predmeti so hrbtno projicirani na prosojna platna v komplicirani igri luči in ogledal. Tehnika ni elektronska, marveč mehanska. Ted Victoria ne prehaja začetkov električne revolucije. Prevzemajo ga čudesa prvih kinetičnih iznajdb in optičnih trikov. Njegove igre hranijo tisti občutek magičnosti in presenečenja pred tehnološkimi iznajdbami, ki smo ga danes že skoraj povsem izgubili. Nekatere njegove postavitve spo- minjajo na "peep-show", predstavo, ki jo z občutkom grešnosti gledamo skozi ključavnico, vendar je efekt mežikajočega očesa ali poljubljajočih ustnic bolj komičen kot pa transgresi-ven. Žarnice, steklenice, ure, igrače in portrete Teda Victorie je težko vzljubiti. Njegovi pisani liki pa se nam vseeno vtisnejo v spomin kot posrečen kalejdoskop novega in svetlega. Zakaj zamude pri prispevkih za alternativne vire energije Interpelacija KPI v deželnem svetu Precejšnje nejasnosti zavirajo hitrejše izvajanje paketa Altissimo So prispevki iz Goriškega sklada dodatni ali ne? Dve nelahki oviri bo treba v najkrajšem času premostiti, da bodo ukrepi, ki jih predvideva zakon št. 26 (bolje znan kot paket Altissimo), dejansko začeli roditi sadove. Ena od ovir je skoraj izključno v pristojnosti organizma, ki upravlja Goriški sklad, to je razširjenega odbora Trgovinske zbornice, drugo oviro pa bo treba odstranjevati s pomočjo Dežele in državnih organizmov. V praksi se je namreč pokazalo, da je interpretacija, ki jo dajejo razni državni uradi glede paketa Altissimo bistveno drugačna od obljub in napovedi, ki jih je bilo slišati pred kakšnim letom, ko je bil zakon odobren. Ugodnosti in olajšave, predvidene v paketu, naj bi bile nekaj posebnega, izrednega, dodatnega. Gospodarstveniki bi jih lahko izkoristili, tudi če so že zaprosili, ali če že uživajo različne olajšave, ki veljajo v vsedržavnem merilu, ali pa so predvideni na osnovi deželnih zakonov. Tako so takrat ocenjevali pomen in smisel paketa, ki naj bi spodbudil pravi preobrat gospodarstva v naših krajih. Žal, kot kaže, ni tako. O tem priča tudi nedavni spor, med Deželo in Državo, oziroma zavrnitev člena 84 v deželnem finančnem zakonu s strani rimske vlade. Tako tolmačenje in vrsta nejasnosti zavira uresničevanje novih gospodarskih pobud, oziroma načrtov za prestrukturiranje že obstoječih gospodarskih objektov. Skratka, paket Altissimo naj ne bi bil to, za kar so ga ponujali. V pristojnih krogih sicer računajo, da se bo zadeva razčistila v zelo kratkem roku. Vprašanje je, če se bo to zgodilo pred ali pa po deželnih volitvah. Druga, prav tako nelahka ovira, ki jo morajo premostiti v razširjenem od- boru Goriškega sklada se nanaša na način plačevanja prispevkov iz Goriškega sklada. Treba je določiti osnovne kriterije kdaj in kako naj se odobreni prispevki, ki lahko znašajo največ do 30 odstotkov vrednosti investicije, nakažejo, da bodo dejansko služili namenu, za katerega so bili izdani in da se preprečijo riziki take ali drugačne narave. To vprašanje, ki nikakor ni lahko, saj so prisotne različne tendence (ena od teh je tudi mnenje, naj bi postopek ne bil tako birokratsko otežen, kakor se dogaja za razne ugodnosti iz državnih in deželnih skladov) je že bilo predmet poglobljene razprave v razširjenem odboru Trgovinske zbornice, ki pa doslej še ni sprejel nobene odločitve. Ker gre za zelo zahtevno vprašanje, bo o tem, zelo verjetno, še veliko besedi. Tako je tudi prav, saj gre za javni denar. Kje so razlogi za velikanske zamude glede izplačil deželnih prispevkov zasebnikom in podjetjem, ki so vgradili sončne kolektorje, ali poskrbeli za druge ukrepe s ciljem varčevanja z energetskimi viri. To v smislu državnega zakona 308 iz leta 1982 in ob upoštevanju dež. zakona 47 iz leta 1984. Tako vprašanje so pred kratkim v deželnem svetu naslovili komunistični deželni svetovalci Bratina, Lanzerotti in Padovan. V utemeljitvi vprašanja omenjeni deželni svetovalci navajajo, da je Dežela v ta namen vpisala 9,7 milijarde lir. Že pred skoraj tremi leti so bili izdelani kriteriji glede porazdelitve prispevkov. Kljub temu je večji del omenjenega denarja še danes neizplačan. Leta 1986 je dežela izplačala 379 milijonov lir, lani pa 1.924 milijonov. Na razpolago je torej še 7.412 milijonov. V interpelaciji komunistični svetovalci navajajo tudi, da nekajletne zamude povsem razvrednotijo cilj, ki ga je imel v ospredju zakonodajalec, to je pospešiti varčevanje s tradicionalnimi energetskimi viri in nameščanje naprav za izkoriščanje alternativnih virov energije n. pr. sončne toplote. Lojze Spacal v La Bottega V razstavni galeriji La Bottega, v Ulici Nizza 4, bodo danes odprli razstavo del tržaškega rojaka Lojzeta Spacala. Krajša slovesnost ob odprtju razstave bo ob 18.30. Fotografska razstava V deželnem avditoriju bodo danes, ob 18. uri, odprli razstavo fotografij pred kratkim umrlega fotografa Carla Bevilacque. Prireja jo Pokrajina pod pokroviteljstvom goriške Občine in v sodelovanju s fotografskim krožkom CIFI. Razstava bo odprta do 19. marca. Dva tuja jezika na šoli Perco Na nižji srednji šoli Perco v Ločni-ku se bodo začenši s prihodnjim šolskim letom dijaki prvih razredov učili dva tuja jezika. Na željo mnogih staršev je namreč prišlo do predloga, da bi pouk obsegal bodisi nemščino kot angleščino. Ravnateljstvo je ta predlog sprejelo in odobrilo poskusni program, povoljno mnenje pa je dal tudi deželni zavod IRSSAE. S tem bodo premostili probleme in negodovanja zaradi učenja tega ali onega jezika: po eni strani je angleščina v sodobnem svetu čedalje bolj razširjena, po drugi je nemščina še vedno aktualna v srednjeevropskem prostoru. V praksi bodo vsak drugi dan uvedli 6. uro pouka, tako da bo skupno 33 ur tedensko, šolske ure pa bodo skrajšali na 50 minut. Pohod na Nanos Planinsko društvo Podnanos prireja jutri 5. vsakoletni zimski vzpon na Nanos. Gre za zimski vzpon lažje vrste, ki je torej primeren tudi za manj izkušene planince. Zbirališče bo ob 8. uri pred domom Vojka Premrla v Podnanosu. Odtod se bodo udeleženci pohoda po južnem pobočju povzpeli do Strgarjeve domačije, kjer jih bo čakalo okrepčilo in kjer bodo organizatorji poskrbeli tudi za priložnostni kulturni program. Obiskali so nas šolarji iz Števerjana in s Plešivega V četrtek dopoldne smo novinarji goriške redakcije imeli nadvse prijeten obisk, čeprav smo kmalu zašli v prostorsko stisko. Obiskali so nas učenci štever-janske osnovne šole Alojza Gradnika in njihovi vrstniki s Plešivega. Bili so na poučnem izletu v neposredni goriški okolici - med drugim so obiskali tudi Sovodnje, si ogledali tamkajšnjo pekarno, stopili do brega Soče — in se med drugim ustavili tudi v našem uredništvu z namenom, da se seznanijo, kako nastaja časopis, oziroma del časopisa. Pozornost malčkov so seveda pritegnili računalniki, oziroma videoterminali, ki so zamenjali stare pisalne stroje. Težave večine na Pokrajini zaradi spora v vrstah PRI Odbornik Degrassi naj bi zapustil stranko Spor v vrstah republikanske stranke je sinoči odjeknil tudi na seji pokrajinskega sveta v Gorici, kjer je odbornik Marino Degrassi iz Gradeža, edini predstavnik stranke na Pokrjaini, napovedal možnost svojega izstopa iz vrst PRI. Odločitev bo padla danes in jutri na deželnem kongresu stranke. Notranja levica, ki lahko računa na solidno volilno bazo prav v Gradežu, je že dalj časa v sporu z vodstvom stranke. Že predsinočnjim je gradeški župan Zanetti na seji KZE izrekel enake namere kot Degrassi. Slednji je sinoči povedal, da je med razlogi spora v stranki izključitev tržaškega predstavnika levice Maurizia Fogarja iz vsedržavnega sveta PRI. Poleg tega pa obstajajo tudi drugi problemi, v prvi vrsti odnosi okrog problema zdravstva, kjer je prišlo že pred časom do kontrapozicije med gradeškimi republikanci in vodstvom republikanske stranke. »Če ne bo na deželnem kongresu prišlo do razčiščenja, v kar pa močno dvomim,« je dejal Degrassi, »bomo izstopil iz stranke, tako kot vsa svetovalska skupina na Občini v Gradežu, več kot dvesto vpisanih v isti občini ter drugi posamezniki iz Trsta, Tržiča, Vidma in drugod.« Pokrajinski odbornik je tudi napovedal, da morebitni, zelo verjetni izstop ne bi pomenil ustanavljanja lokalne liste. »Potrebe občanov, ki jih predstavljamo, ne prenesejo utesnjevanja na raven lokalne liste, pač pa bo treba osnovati novo obliko političnega gibanja na širši ravni,« je dejal. Vsekakor je dal razumeti, da ne namerava v nobenem primeru odstopiti s svojega mesta na Pokrajini. Njegove izjave so seveda izzvale vrsto posegov drugih strank. Bergamin je v imenu KD izrazil zaskrbljenost za posledice, ki bi jih notranji spor v PRI lahko imel na večino. V primeru izstopa bo potrebno politično preverjanje. Za Poletta (KPI) pomenijo sinočnje izjave konec petstrankarske koalicije in se na Pokrajini odpira novo politično obdobje. Cej (PSI) in Bressan (PSDI) sta dokaj previdno ocenila, da bo treba počakati na razvoj dogodkov in izrekla upanje, da ne bi v delikatnem sklepnem obdobju mandata prihajalo do krize na Pokrajini. Izgubljeni Deželni odbor je odobril načrt preureditve zdravstva na Goriškem Dodatna preiskava bo pojasnila ali je bil v pomaranči res hašiš Deželni odbor je včeraj končno odobril načrt reorganizacije javne zdravstvene službe na Goriškem, tako- kakor je bil predložen od KZE. Končano je torej zelo težavno obdobje polemik in prerekanj, ki smo jim bili priča v zadnjih letih in mesecih, zlasti glede nevarnosti drastične restrukturizacije nekaterih služb v bolnišnicah v Gorici in Tržiču, po kleščenju, ki je prizadelo zdravstveni ustanovi v Gradežu in Kr-minu. Deželni odbornik Manzon je odobritev načrta reorganizacije zdravstvene službe v okviru goriške KZE ocenil kot pomemben dosežek, saj je bilo reševanje številnih vprašanj prav na Goriškem, najbolj zapleteno. V prihodnjih dneh bo deželni odbor vzel v pretres in predvidoma odobril tudi načrte reorganizacije zdravstva v nekaterih drugih Krajevnih zdravstvenih enotah v deželi. Odobritev načrta je ugodno ocenil, tako povzemamo po tiskovnem poročilo deželnega urada za informacije, tudi deželni odbornik dr. Mario Bran- cati. Načrt, ki ga je odobril deželni odbor zagotavlja ohranitev osnovnih storitev na področju zdravstva, nekatere službe pa bo mogoče celo izboljšati. Kakor je iz poročila mogoče razbrati, ne bo novega klestenja, še naprej bodo lahko delovali štiri oddelki splošne medicine, ne bodo zaprli oddelkov za okulistiko in otorinologijo itd. Deželni odbor je v celoti sprejel predlog) KZE glede restrukturiranja bolnišnic v Gradežu in Krminu in s tem v bistvu opravil z vsemi pomisleki, ki so jih prav v zadnjem času izrazili nekateri deželni funkcionarji. Tako v Krminu kakor v Gradežu bo po 30 postelj za rehabilitacijsko zdravljenje. Delovale bodo tudi vse osnovne zdravstvene službe, specialistične ambulante itd. Organik goriške KZE predvideva 2450 delovnih mest. Prav odobritev načrta bo omogočila, da se čimprej razpišejo natečaji za nezasedena mesta. "Skratka, zgleda, da so glavne težave mimo in da bi morala goriška KZE le zlesti na zeleno vejo. Na sodišču je bil včeraj proces proti 21-letni Simonetti Sergio iz Tržiča. Dekle so aretirali v soboto v zaporu v Ul. Barzellini, kamor je prišla obiskat brata Massima. Kot smo pisali, je Massimo Sergio v zaporu pod obtožbo, da je s prodajo doze heroina zakrivil smrt prijatelja. Tudi sam Sergio je uživalec mamil, tako je sestra pomislila, da mu lahko naredi uslugo, s tem da mu prinese nekaj hašiša, ki bi mu pomagal preživljati dneve v celici. Namen je bil po svoje dober, dejanje pa vsekakor kaznivo. Dekle je pri vsem tem imelo smolo, ker so postali zadnje čase pazniki v kaznilnici pozornejši na mamila. Kot je na včerajšnji obravnavi povedal marešalo, ki je odkril hašiš, je bilo po hodnikih večkrat čutiti značilen vonj, ki ga puščajo hašiševe cigarete. Kljub iznajdljivemu skrivališču (hašiš je skrila v pomarančo, ki je bila v paketu z drugo hrano) zato dekletu ni uspelo, da bi prelisičila paznike, ki so pri skrbenem pregledu ugotovili majhno luknjico na lupini pomaranče in kmalu odkrili zajvoj-ček s hašišem. Šlo je za majhno količino, največ dobra dva grama. Simonetta Sergio je priznala, da je mamilo nameravala dati bratu. Dejala je, da ga je za 25 tisoč lir kupila od neznane osebe v Padovi. Kljub priznanju obtoženke pa je na 'včerajšnji obravnavi sam tožilec zahteval, naj izvedenci ugotovijo, če je snov res hašiš. Zdi se namreč, da je izgubila svoj značilen vonj in barvo. Zahtevi se je pridružil tudi odv. Mani-acco, ki je tudi zaprosil naj obtoženko izpustijo na začasno prostost. Sodniki so ugodili obema zahtevama. Hašiš v Krminu: obsojen vojak Michele Cardone, 20-letni vojak, ki so ga 30. novembra lani aretirali orožniki v Krminu zaradi posesti hašiša, je bil včeraj obsojen na poldrugo leto zapora in 3 milijone lir globe. Kazen je pogojna, kot dodatno sankcijo pa so sodniki odredili zaplembo avtomobila Volkswagen golf, v katerem je prevažal mamilo. Mladenič je doma iz kraja Cesano Boscone pri Milanu. Vojaški rok je služil v Krminu, kamor je ob povratku z doma konec novembra prinesel približno 215 gramov hašiša, ki jih je očitno nameraval razpečevati v vojašnici. Orožniki so ga že imeli pod nadzorstvom in so mu pred povratkom v vojašnico med osebnim pregledom našli mamilo. Javni tožilec dr. Trotta je predlagal obsodbo na poldrugo leto zapora in 3 milijone globe. Odvetnik Maniacco se je zavzel za najnižjo kazen in izpustitev na prostost, saj je Cardone bil v zadnjih mesecih v hišnem priporu. razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za društveno tekmovanje, ki bo 13. marca na Nevej-skem sedlu in za 2. trofejo Renco Faganel. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz. Prijave do 9. t. m. v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici. SKGZ, Združenje aktivistov OF in Društvo upokojencev obveščajo, da 31. t. m. zapade rok za prošnje za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradih SKGZ, Ul. Malta 2. Občina Doberdob obvešča, da bo občinska knjižnica danes, 5. t. m., zaprta. Društvo slovenskih upokojencev sporoča odhod avtobusov za Izolo in Piran 8. t. m. Prvi avtobus bo odpeljal ob 8.30 izpred gostilne Primožič (Drevored 20. septembra) skozi Pevmo, Oslavje, Štever-jan in Podgoro. Drugi avtobus bo odpeljal ob 9. uri izpred cerkve na Travniku skozi Štandrež, Sovodnje in Gabrje. Ženski odsek KD Jezero vabi 9. marca ob 20.30 na srečanje z Mirando Caharija in na predvajanje filma Eva. Srečanje bo v prostorih društva Jezero. V soboto, 12. marca pa bo v društvenih prostorih družabnost ob mednarodnem prazniku žena. predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov v Ulici Mazzini so na razpolago naslednji izgubljeni predmeti: tri motorna kolesa, štiri ženska kolesa, zložljivi kolesi, torbica, ki vsebuje denarni znesek, denarnica z denarno vsoto, ročni uri, zapestnici, en par naočnikov za vid in ena prepasnica. Meso za marec in april Trgovinska zbornica obvešča, da je že na razpolago kontingent mesa po znižani ceni za obdobje marec-april. Upravičenci na območju Gorice in Sovodenj imajo pravico do 3,9 kilograma mesa po znižani ceni, upravičenci v drugih občinah pa do 2,7 kilograma. Za omenjeni kontingent je treba izročiti odrezek št. 5. Trgovinska zbornica posebej opozarja upravičence, da velja na celotnem območju pokrajine enotna cena za meso proste cone. Ta cena je 9.800 lir za kilogram mesa v skoku in 4.500 lir za kilogram mesa v prednjem (v plečih). Cene na prostem tržišču so 14.170 in 7.380 lir za kilogram. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebé«. VERDI 18.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli proibiti)«. VITTORIA 17.30-22.00 »Katrine la bestia bionda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Hamburger Hill«. COMUNALE 17.30-22.00 »Miss Arizona«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Vohuni kot midva«. NOČNI KINO ob 22. uri »Modri žamet«. DESKLE 19.30 »Išče se živ ali mrtev«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino, Verdijev korzo 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341. Danes več družabnih večerov Prireditve ob dnevu žensk Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, bo tudi na Goriškem precej srečanj in družabnih prireditev namenjenih v prvi vrsti ženskam. V ponedeljek, 7. t. m., prireja pokrajinski odbor SKGZ sprejem ob ženskem prazniku. Srečanje bo v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 18.30. Že nocoj je v programu precej družabnih večerov, ki jih prirejajo društva in skupine žensk po vaseh. Vrhovske ženske se bodo tako zbrale ob 19.-30 v kultur-no-športnem središču Danica, kjer bodo imele družabnost. Družabnost ob ženskem prazniku bo nocoj, s pričetkom ob 20. uri tudi v domu Andreja Budala v Standrežu. Večer prireja kulturno društvo Oton Župančič. V Sovodnjah so se ženske odločile za skupno večerjo, ki bo v gostilni pri Francetu danes zvečer. Družabnosti in večerja se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Števerjanske ženske bodo svoj dan praznovale v soboto, 12. marca, z večerjo v gostišču Oddih pri Solkanu. Prijave zbirajo še do četrtka Majda Komjanc, Danica Mizerit in Ana Mikluž. Prihodnjo soboto bo tudi družabnost za ženske v društveni dvorani KD Jezero v Doberdobu. Društvo Jezero prireja zanimiv kulturni večer ob 8. marcu tudi v sredo, 9. marca, ko bo v društvenih prostorih predvajanje celovečernega slovenskega filma Eva in srečanje z nosilko glavne vloge, igralko Mirando Caharija. Končno naj še omenimo zanimivo umetniško pobudo povezano z dnevom žensk. V torek, 8. marca, ob 19. uri bodo v galeriji II Torchio v Ul. Mameli 6 odprli slikarsko razstavo na temo Ženska v umetnosti. Svoja likovna dela bo razstavljalo več kot 30 umetnic iz vsega srednjeevropskega prostora. Vrhovski šolarji smo obiskali naravni rezervat Val Cavannata Katere race poznate? Sladokusci bi odgovorili "dobro pečene". Kmetica bi odvrnila "domače race". Lovci pa bi rekli seveda "divje race". Tem ljudem svetujem naj si gredo ogledat oazo Val Cavannata v Fossa-lonu. Učenci z Vrha smo si jo ogledali na pustni torek. Spremljal nas je lovski čuvaj, Dominik Humar. Ko smo prišli do morja, polnega nasipov, smo videli nešteto vodnih živali. Čuvaj nam je povedal imena vseh teh živali. Meni se še sanjalo ni, da živi toliko vrst račk. Govoril nam je o mlakaricah, ki sedaj gnezdijo, o žagarici, ki ima kljun podoben žagi, da bolje lovi ribe in žabe. Povedal nam je tudi, da je letos v oazi precej račk, ki jim pravimo navadni zvonec, v italijanščini pa "quattrocchi". Seveda te račke nimajo štiri oči. Imenujejo se tako, ker imajo samčki pod očmi belo liso. Razširjene so v Skandinaviji, Finski, severni Nemčiji in Rusiji. Čuvaj je povedal, da vse te živali niso selivke. Nekatere ostanejo čez celo leto v Val Cavannata, nekatere odletijo v bližnje kraje, druge pa preletijo zelo dolge razdalje, kot n. pr. Čaplje in štorklje. Te se ustavijo tudi pri nas. Zanimivo kajne? Pojdite si ogledat Val Cavannata, a pustite račke in druge živali živeti. Čuvaj Dominik nam je pripovedoval, da opravlja to delo že 17 let. Rekel je, da je delo zanimivo, a težko in nevarno. Najlepše je jeseni in spomladi. Pozimi pa, ko piha mrzla burja in se širi megla, je delo neprijetno. Velikokrat že ob peti uri zjutraj čuvaji čepijo v čolnu na morju ali v gadih in pazijo, da ne bi lovci pobijali živali. Zgodilo se je že, da so našli mrtvega laboda. Nekdo ga je za zabavo ustrelil. Morali so kupiti drugega pri Pozzuoliju. Če bi bilo več čuvajev, bi se kaj takega ne zgodilo. Dominik nam je povedal, da je na Goriškem samo pet čuvajev. Trije so pokrajinski in dva privatna, iz Lovske zveze. Reči moram, da nam je je Dominik povedal dosti zanimivega. Povedal je, da se je skoraj vse naučil iz knjig ali, ko je opazoval živali. Bilo je lepo, ker nam je pripovedoval v slovenščini. Škoda, da so bili vsi moji sošolci odsotni zaradi mumpsa in so izgubili tako zanimiv izlet. Nataša Černič, 5. razred Berite »Novi Matajur« Čuvaj Dominik pozna dosti živali Zelo rad pripoveduje lepe zgodbe Čuvaj Dominik zelo dobro pozna vse race, ki so v Fossa-lonu. O njih nam je povedal zanimive reči. On ima pištolo in pazi, da jih ne streljajo. Čuvaji dajo tudi globe, če se lovi race, galebe in labode, ki so v oazi. Dominik ima zelen avto, v Fossalon pa je šel z nami, s šolskim avtobusom. Čuvaj je prijazen, rad razloži vse o racah. Njegovo delo mi je všeč. Mitja Černič, 1. razred Čuvaj Dominik je povedal dosti lepih stvari o vseh živalih. Moj brat Davorin je čuvaja vprašal, kako se imenujejo race, ki smo jih videli. Bile so zvonci, žagarji, žvižgavke. Mi smo videli tudi dosti ribic v ribogojnici. Tam gojijo ribe in jih potem prodajajo. Jaz rada jem ribe. Nekoč so čuvaji našli mlado srnico, ki je imela zlomljeno tačko. Peljali so jo k živinozdravniku, ki ji je odrezal tačko. Ko je ozdravela, se je naučila hoditi s tremi tačkami. Vesna Devetak, 1. razred Delo čuvajev je zelo nevarno, zato nosijo tudi pištolo, a je ne smejo rabiti za streljanje, služi samo za obrambo. Nekega dne so čuvaji zasledovali divje lovce na Krasu, med Martinščino in Doberdobom. Divji lovci, to je lovci, ki nimajo dovoljenja za lov, so skočili v avto in zbežali. Čuvaji so jim sledili. Kar naenkrat so lovci vrgli skozi okence majhno bombico, ki pušča dim in tako so lahko zbežali. Neki čuvaj je pri delu izgubil oko, ker ga je palica ločja udarila. Oko se je zlilo in on je postal slep na to oko. Čuvaji so oblečeni v obleko zelene barve, imajo klobuk in nosijo pištolo. Anita Zotti, 3. razred Mauro Berlot, 3. razred Davorin Devetak, 3. razred mm Martina Černič, 5. razred Tri vrste rib v ribogojnici Zakaj se ptice selijo ostaja uganka V ribogojnici gojijo tri vrste rib: brancine, orade in jegulje. Ko so dovolj velike, jih lovijo z mrežo in jih drago prodajajo. ' Te ribe so morske, zato morajo živeti v slani vodi. Ko piha močna burja, je za ribe nevarno. Veter razburka morje, pesek se dviga z dna in gre ribam v škrge. Tako poginejo. Da bi zavarovali ribe, pokrijejo ribogojnico s trsjem. Morsko vodo ribam večkrat zamenjajo. Zato služijo zapornice, ki jih odpirajo in zapirajo. Davorin in Mauro, 3. razred Čuvaj Dominik nas je peljal v opazovalnico iz slame in ločja. Bila je majhna, ne prav visoka in skrita med trsjem. Skozi okna smo z daljnogledi opazovali race, čaplje, galebe, ki so leteli mimo. Tako skriti, živali nismo Prestrašili. Čuvaji že zgodaj zjutraj večkrat če-Pijo v slamnati baraki in opazujejo ter kontrolirajo živali, ki prezimujejo v oazi. Davorin je s seboj prinesel daljnogled. Čuvaj Dominik je tudi prinesel tri daljnoglede in jih posojal, da smo živali bolj natančno opazovali. Videli smo tudi vodno kokoško tukali-co, ki je zelo majhna. Ona splete gnezdece na vodi. Tam greje jajčka. Morska voda se viša in niža zaradi plime ‘n oseke; tako se tudi gnezdece guga. Samički tukalici ni treba zibati mladičev, ki se izvalijo iz jajčk. Ziba jih morska voda. Gotovo jim je v gnezde-ou prav prijetno! Mauro Berlot, 3. razred Štorklja je priletela v bolnišnico Čuvaj je povedal zelo zanimivo, a tndi smešno zgodbo. Iz bolnišnice so telefonirali, da je k njim priletela štorklja. Mogoče je hotela v bolnico, a ker Je bilo okno zaprto, je trčila v šipo in zlomila nogo. Čuvaj je najprej miški, da se bolničarji šalijo, saj pravijo, da štorklje nosijo dojenčke in kam, če de v bolnico! Končno^ so ga le prepri-C®11, da je vse res. Šli so v bolnico, fjeli štorkljo in jo nesli k živinozdrav- niku. Tam so ji obvezali nogo, jo nahranili in izpustili. Štorklja je odletela. Morda je prišla celo do Tunizije. To zgodbo mi je povedala učiteljica, ko sem se vrnila v šolo, saj izleta se nisem udeležila, ker sem bila bolna zaradi mumpsa. Martina Černič, 5. razred Danes se s svojimi prispevki in risbicami (so zelo lepe) oglašajo učenci osnovne šole na Vrhu. Na pustni torek so se odpravili na ekskurzijo v naravni rezervat Val Cavannata v Gra-deški laguni. Šli so s šolskim avtobusom, spremljal pa jih je lovski čuvaj Dominik Humar. Škoda le, da je prav tiste dni na šoli razsajala nalezljiva bolezen in da marsikdo ni mogel na izlet. Je pa kasneje od sošolcev izvedel, kako lepo je bilo in navsezadnje bo ostalo tudi zapisano na tej strani. Gradivo je zbral in uredil VLADO KLEMŠE Selitev ptic je še vedno velika uganka, ki jo ornitologi še zmeraj raziskujejo. Pred mnogimi stoletji so ljudje mislili, da so ptice, ko so izginile, šle v zimsko spanje, kakor druge živali. Šele ornitologi so pozneje ugotovili, da se ptice selijo v tople kraje zaradi mraza in hrane. Pri nas ne bi našle dovolj žuželk. To je sicer res le deloma. Zakaj se.torej ena vrsta ptic seli s severnega tečaja na južni, če je tu še bolj mrzlo? Zakaj se hudournica seli že v drugi polovici julija, ko je še toplo in ima dovolj hrane? Zakaj ptice selivke ne ostanejo za stalno v Afriki in drugih toplih krajih? Te in še druge uganke morajo razvozlati ornitologi. Serena Pellegrin, 5. razred V šoli smo se učili o pticah. Vedno smo govorili, da se selijo zaradi pomanjkanja hrane in zaradi mraza. Ko je prišel čuvaj na šolo, nam je povedal, da selitev ptic odvisi tudi od vremena in dolžine dneva. Jeseni se dnevi krajšajo in sončni žarki postajajo vedno šibkejši. To vpliva na ptice selivke. Ko njihovo telo sprejme manj sončnih žarkov, se v njih prebudi nagon, ki jih vleče v top- Anlta Zotti, 3. razred le kraje. Nekatere ptice se selijo ponoči, druge pa podnevi. Ksenija Devetak, 5. razred Jaz nisem šel s šolo v Val Cavannata, ker sem imel mumps, zato sem bil žalosten. Zelo rad imam naravo. Rad opazujem živali, cvetice. Prav zato sem tudi član WWF. Ko je prišel čuvaj v šolo, nam je spet pojasnil, zakaj se ptice selijo. Skoraj ves razred ni šel v Fossalon in zato takrat ni slišal njegove razlage. Čuvaj je tudi povedal, da se ptice selijo zaradi notranje temperature. Njihova temperatura znaša od 42 do 43 stopinj. Samo kukavica nima visoke temperature in ne more greti jajc. Zato jih izleže v tuje gnezdo. Andrej Nanut, 5. razred Labodi so zelo lepi Peljali smo se po asfaltirani cesti in smo zagledali skupino labodov, ki so leteli. Ustavili smo se in tudi labodi so se ustavili blizu nas, v morju. Z brega smo jim metali kruh. Nataša je imela piškote za malico in jih je vse dala labodom. Priplavali so prav blizu nas in se niso nič bali. S kljunom so vzeli kruh kar iz roke. Jaz sem se bal jim ga dati z roko, ker so kljuni močni in piknejo. Labodi imajo tanek dolg vrat, so prav lepi. Ko so mladi, je njihovo perje tudi malo sivo. Stari labodi so beli kot sneg. Pri kljunu imajo majhno luknjico, kot eno pikico. To je nos. Stari labodi imajo rumen kljun, mladi pa sivo-črn. Odrasli samci in samice ostanejo vedno v oazi, mladi labodi pa se tudi selijo. Živijo skupaj, v jati. Mlad labod je imel na nogi obroček. Čuvaj je povedal, da je to kot njegova osebna izkaznica. Ko labod odleti v druge kraje, lahko na obročku preberejo, odkod je prišel. Čuvaji so našli nekoč mrtvega laboda. Nekdo ga je ustrelil. Zato so kupili drugega v Furlaniji. Med vožnjo ob nasipih smo videli tudi druge vrste rac. Z izleta smo prišli zelo veseli, a trudni. Davorin Devetak, 3. razred. Vesna Devetak, 1. razred Atletika: danes in jutri v Budimpešti Košarka: v 23. kolu B-2 lige naše moštvo jutri v Imoli Dvoransko EP Jadran: pogumno in oprezno hkrati BUDIMPEŠTA Danes in jutri bo v Budimpešti 19. dvoransko evropsko atletsko prvenstvo, na katerem naj bi nastopilo kar 539 atletov in atletinj iz 27 držav. Letošnja izvedba, vsaj glede udeležbe, naj bi torej bila rekordna, čeprav še dan pred tekmovanjem ni povsem jasno, če se bodo dejansko vsi atleti in atletinje tudi predstavili na startu Kaže, da bodo tudi na tem prvenstvu predstavniki in predstavnice NDR imeli glavno besedo. Italija je na Madžarsko dopotovala s precej skromnim predstavništvom (19 atletov in 7 atletinj), še skromnejša bo udeležba Jugoslavije (osem predstavnikov, deveti, Ismail Mačev, je v zadnjem trenutku izpadel). DANAŠNJI SPORED FINALOV: 10.30: daljina ženske; 11.30: krogla moški; 15.50: 60 m ovire ženske; 16.00: 60 m moški in daljina moški; 16.20: višina moški. Tri lancia v vodstvu VISEU (Portugalska) Na koncu 3. etape avtomobilskega rallyja po Portugalski, tretji preizkušnji za svetovno prvenstvo, so vozila lancia solidno v vodstvu. Vrstni red je naslednji: 1. Biasion 4.33'24"; 2. Fiorio po 5"03"; 3. Loubet (vsi lancia) po 5'24"; 4. Mikkola (mazda 323) 6'28"; 5. Blomquist (ford sierra) 9 08"; 8. Alen (lancia) 12'33". Nogomet: pestro na Obali V Izoli bo danes zanimiva nogometna tekma, saj ob 16. uri gostuje Rudar iz Trbovelj, ki bo čez 14 dni, ko se prične spomladanski del prvenstva, prvi nasprotnik Koprčanov v borbi za končnega zmagovalca v slovenski nogometni ligi. Na Škofijah pa bo ob 12. uri ženski rokometni turnir, ki ga domača Burja-Centrocoop organizira že devetič v počastitev dneva žena. Ob gostiteljicah bodo nastopili še Turnič Reka, Novo Mesto in Lisca Sevnica. (Kreft) Polegel se je odmev na »spopad leta«, ki je v vseh pogledih, razen v rezultatskem, zadovoljil reko ljudi, ki si je tekmo ogledala. Razmerja moči in ravnovesja sil na lestvici so po tem kolu ostala praktično nespremenjena, čeprav se je Jadranu na drugem mestu pridružil Petrarca, ki je zmagovito sklenil svoj pohod v Mestre. Do prave senzacije pa je nenapovedano in docela nepričakovano prišlo v San Donaju, kjer je vesela vojska iz Imole odvzela prapor domači postavi in jo potisnila na šesto mesto razpredelnice. Ferrara ima sedaj šest točk prednosti nad drugouvrščenim parom Petrarca - Jadran, od drugega do osmega mesta pa znaša razpon same štiri točke, tako da je do konca lige tudi praktično prav vse mogoče. Virtus Imola zaseda enajsto mesto, kar mu zaenkrat zadošča za obstanek v ligi, ki je primarni cilj emilijskega kluba v letošnji »prehodni« sezoni. Jutrišnji Jadranovi nasprotniki so Jadranov tehnični vodja Jure Krečič prav čedna ekipa, ki uvršča nekaj izvrstnih posameznikov (v prvi vrsti visokega beka Pastorellija) in ki razpolaga tudi s solidno višino pod košema. Jadranovci imajo doslej več kot pozitiven obračun iz vseh srečanj z Imol-čani in glede na to, da so tudi prejšnjo nedeljo, kljub nekaterim, morebiti odločilnim ponesrečenim potezam, pokazali prav zadovoljivo formo, lahko pričakujemo, da bodo v ustreznem stanju stopili na parket tudi jutri. Znano je, da je najhujši »sovražnik« Jadrana prav Jadran sam, zato verjetno ni odveč, če »modre bojevnike« opozorimo, naj k tekmi z Imolo pristopijo z istim duhom kot s Ferraro. Kajti tudi upoštevajoč dejstvo, da je med tekmecema celih osem točk razlike, ne gre pozabiti, da si je Imola prejšnji teden privoščila v San Donaju, kar si bo letos lahko privoščila le malokate-ra ekipa. Brumnova vrsta je ob normalnem režimu treniranja odigrala tudi trening tekmo z mestnim tretjeligašem Don Boscom. Jutrišnje srečanje med Imolo in Jadranom, ki bo v imolski športni palači (Ul. Graziadei), se bo pričelo ob 18. uri. (Cancia) Nogomet: 1. jugoslovanska liga Danes dve tekmi Po daljšem zimskem premoru bo z današnjima anticipiranima tekmama 1. povratnega kola Rad - Sutjeska in Že-ljezničar - Osijek spet startala tudi 1. jugoslovanska nogometna liga, v kateri vodi Velež s 24 točkami. Jutri bodo igrali: C. zvezda - Hajduk, Vojvodina -Partizan, Budučnost - Rijeka, Sarajevo - Sloboda, Vardar - Priština, Čelik -Radnički in Velež - Dinamo. Košarka: 1. jugoslovanska liga Ljubljančani v gosteh V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bodo danes in jutri odigrali tekme 19. kola, v katerem bo ljubljanska Smelt Olimpija gostovala pri IMT. Ostali današnji spored: Budučnost - Crvena zvezda, MZT Skopje - Cibona, Zadar -Borac, Šibenka - Jugoplastika. Jutri: Bosna - Partizan. Danes moški smuk Nogomet: italijanski pokal Žreb polfinalnih parov MILAN — Včeraj so na sedežu italijanske nogometne profesionalne lige izžrebali polfinalna para italijanskega nogometnega pokala. Para pa sta naslednja: Torino - Juventus in Inter - Sampdoria. Ni še znano, kdaj bodo igrali ta srečanja, gostitelja prvih tekem pa sta Torino in Inter. Kandidati za italijansko olimpijsko reprezentanco RIM — Carlo Ancelotti in Angelo Alessio nista bila sklicana za italijansko olimpijsko reprezentanco, ki bo v sredo v Groningu igrala proti Nizozemski. Namesto njiju je trener Dino Zoff sklical Alessandra Bianchija (Cesena) in Stefana Desiderija (Roma). Popoln seznam nogometašev pa je: VRATARJA: Tacconi (Juventus) in Giuliani (Verona); BRANILCI: Brio (Juventus), Cravero (Torino), Galia (Verona), F. Galli (Milan), Pellegrini (Sampdoria), Tassotti (Milan); VEZNI IGRALCI: Colombo (Milan), Comi (Torino), De Agostini (Juventus), Desideri (Roma), Romano (Napoli), Bianchi (Cesena); NAPADALCI: Carnevale (Napoli), Mauro (Juventus), Pacione (Verona), Virdis (Milan). Košarka: v D ligi pomembno gostovanje naših Borovci odločno za zmago Časa za veseljačenje res ni. Po pomembni zmagi proti Roncadam je za Borove košarkarje že napočil čas novega dvoboja. Na vrsti je tokrat postava Carità iz Viliorbe, v okolici Trevisa, ki ima točki več od Vatovčevih varovancev. Na dlani je, da si bodo »košarkarji s tremi srci« priborili pravico do obstanka prav v podobnih spopadih, ko bodo moči merili z ekipami iz spodnjega dela_ lestvice. Drevi bodo borovci stopili na igrišče brez Petra Žerjala, ki je šel na operacijo kolena. Po zadnjih vesteh kaže, da tudi Andrej Pieri .ne bo mogel letos več dati svojega doprinosa moštvu, saj bo v kratkem romal kar v Taranto, kjer bo na razpolago italijanski mornarici. Tekme se bo pa udeležil David Pregare, ki je v Trst dospel že v četrtek in je lahko opravil dva treninga s soigralci. V dvomu je še nastop mladega Aleksa Smotlaka, ki je med tednom zbolel za gripo. Menimo, da se naši fantje tudi v Viliorbi lahko dokopljejo do novih točk, čeprav bodo v primerjavi s prejšnjo nedeljo še bolj okrnjeni. Srečanje Carità Villorba - Bor Radenska bo v Villorbi (občinska telovadnica v Ul. Galvani) s pričetkom ob 20.30. (Cancia) Košarka: deželno mladinsko prvenstvo Kontovelova peterka povsem zadovoljila KONTOVEL ES - ARDITA 101:76 (54:37) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Kocman 14 (2:2), Rupel, Pahor 12 (0:5), Škerk 16, Gruden 2 (0:1), Sterni 28 (0:1), Gregori, Civardl 15 (1:1), Stanissa 4, Cingerla 10. TRI TOČKE: Kocman 2, Sterni 2, Cingerla 2. Kontovelci so se solidni Arditi iz Gorice oddolžili za pekoč poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva (82:97). Gostje so nudili našim močan odpor le do 10. minute, nakar so »beli« z dobro obrambo in učinkovitimi protinapadi odločno povedli (31:20). V 2. polčasu so gostje povsem popustili in Kontovelci so neovirano zadevali koš iz vseh pozicij. Tokrat je bil najučinkovitejši kapetan Peter Sterni. Pohvale vreden je tudi Pahor, ki je bil neustavljiv pod košema. (R. M.) Košarka: v promocijskem prvenstvu Polet proti vodilnemu Pokal prijateljstva v II. Bistrico ASPEN (ZDA) —- Medtem ko so zaradi slabe vidljivosti morali odložiti včerajšnji ženski smuk za svetovni pokal v Aspenu, so moški imeli nekaj več sreče. Kljub temu, da sta jih ovirala dež in megla, so izpeljali poskusne vožnje pred današnjim smukom za svetovni pokal. Najboljši čas je dosegel Belczyk (Kan.) pred rojakom Ste-vensom. Sbardellotto je bil šesti, Zur-briggen pa sedmi. Boks: drevi Kalambay - Cook PESARO — V Pesaru bo drevi boksarski dvoboj za svetovni naslov v srednji’ kategoriji (WBA) med Italijanom zairskega porekla Kalambayem in Jamajčanom Mac Callunom. Dvoboj bo neposredno prenašala italijanska TV po 2. sporedu. Dirka tris MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je 15-13-18. Dobitnikov je 492, prejeli pa bodo po 2.037.524 lir. Medtem ko bodo v 1. in 2. amaterski ligi igrali tekme 23. kola, bo prvenstvo v 3. AL, skupina L, prekinjeno za dve nedelji, ker morajo igrati štiri zaostale tekme. Redno pa bodo nadaljevali na Goriškem (skupina I) s pari 23. kola, na Tržaškem (skupina M) pa 20. kola. 1. AMATERSKA LIGA Palmanova - Primorje Primorje čaka res naporno gostovanje, saj Palmanova sodi med favorite za končno zmago predvsem zaradi zanesljivih domačih nastopov: v 11 tekmah je zgubila le proti Pierisu in prejela samo 4 gole (2 iz 11-metrovk). Ti podatki zgovorno pričajo, da jo je doma res težko presenetiti. Tega se zavedajo tudi pri Primorju, ki bo tokrat verjetno ubralo obrambno taktiko v upanju, da iztrži točko. 2. AMATERSKA LIGA S. Sergio - Kras Tudi Kras bo proti vodilnemu S. Sergiu imel težko nalogo. Priznati je treba, da so Tržačani v tem prvenstvu pokazali očitno premoč nad ostalimi. Doživeli so en sam poraz (Zarja, 1:0) ter imajo za seboj serijo 19 pozitivnih nastopov. Res pa je tudi, da v zadnjih treh nastopih niso igrali več tako prepričljivo. To in pa dejstvo, da bodo brez izključenih Sorrentina in Pozzec-ca, daje nekaj upanja Krasu. Zarja - S. Luigi Za Bazovce je po treh zaporednih porazih, s katerimi so si precej poslabšali položaj, zmaga tokrat obvezna, ker jim v goste pride direktni nasprotnik za obstanek v ligi. S. Luigi je letos poznan kot ekipa remijev, saj jih je v 19 nastopih iztržil kar 13, kar pomeni, V 17. kolu pokrajinskega košarkarskega promocijskega prvenstva bo na sporedu več zanimivih srečanj. Zanimivo bo, kajpak, tudi v repenski telovadnici, kjer bo openski Polet sprejel v goste prvouvrščeno postavo Santosa, ki ima že štiri točke naskoka nad zasledovalci. Meneghelova ekipa je doslej igrala daleč najbolj ustaljeno in uspešno, tudi v smislu prikazane igre in številčnih razmerij. Za Poletove fante, ki so nanizali dve zaporedni zmagi, bo posel drevi težaven, toda ne nemogoč. Košarkarji Brega Adriat-herm bodo tudi igrali med domačimi stenami. Čokovi fantje bodo v goste sprejeli Ferroviario. Pričakovati je, da bodo Brežani pregnali strahove in ne- da zna marsikateremu nasprotniku pripraviti past. Zato Bazovci ne smejo Tržačanom prepustiti pobude, ker s svojim posebnim ritmom igre lahko postanejo zelo nevarni. Na žalost pa bodo zarjani zaradi številnih poškodb spet v precej okrnjeni postavi. Buttrio - Vesna Tudi za Vesno bo to gostovanje vse prej kot lahko. Dobro namreč vemo, da furlanske ekipe doma igrajo zelo zagrizeno. Buttrio, ki ima le točki manj od Vesne, še vedno računa na visoko uvrstitev, saj je krizo, v katero je zašel ob polovici prvega dela prvenstva, že prebrodil. V nadaljevanju (8 tekem) se je kljub velikemu trudu moral kar 4-krat zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, doživel pa je en sam poraz (CGS). Tak rezultat bi verjetno tokrat šel po godu tudi Križanom, ki bodo morali precej paziti na napadalca Cancellija, ki je doslej dal že 14 golov in je najboljši strelec prvenstva. 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Chiarbola V zaostali tekmi gajevci (po 4 remijih) ne smejo zamuditi verjetno zadnje priložnosti, če računajo na 2. mesto na lestvici. Chiarbola preživlja hudo krizo (štirje zaporedni porazi) in to bi morali gajevci izkoristiti, čeprav so na zmago skoraj že »pozabili« (v zadnjih 8 nastopih so izbojevali eno samo). Exner - Primorec Čeprav igrajo v gosteh, Trebenci tokrat ne bi smeli odpovedati. Res pa je, da nogometaši Primorca, ko so zgubili stik z ekipami zgornjega dela lestvice, ne igrajo več tako zanesljivo in zagrizeno. Prvenstva vsekakor še ni konec in zato položaj lahko še popravijo. razpoloženje iz dveh zadnjih nastopov s solidno igro. Kontovel Electronic Shop bo tokrat prost. (Cancia) NA GORIŠKEM Drevi bodo domovci igrali na domačih tleh proti solidnemu Senatorsu. Po tesnem izidu v preteklem kolu, ko so Semoličevi varovanci na tujem proti Goriziani slavili zmago s košem prav v zadnji sekundi, želijo »belo-rdeči« ohraniti domačo nepremagljivost. Naši bodo nastopili v popolni postavi, toda drevišnji trdoživi nasprotnik bi lahko prekrižal račune marsikateri ekipi. Tekma Dom Gometal - Senators bo v telovadnici Kulturnega doma ob 20.30. (mč) Audax - Juventina Štandrežci so na najboljši način izkoristili nedeljski domači spodrsljaj Pro Farre in Mariana in so sedaj sami na vrhu lestvice. Na gostovanju v Gorici bodo belo-rdeči skušali potrditi dobro formo in bodo prav gotovo odločno štartali na četrti zaporedni uspeh. Sovodnje - Moraro Marsonovi varovanci so v nedeljo presenetljivo iztržili točko v gosteh. Tokrat se bodo doma pomerili z nasprotnikom, ki se bori za prestop, tako da jih čaka zelo težka naloga. Fossalon - Mladost Mladost bo odigrala zaostalo srečanje proti solidni enajsterici iz Fossalo-na. Kraševci računajo na pozitiven rezultat, s katerim bi sami ostali na 2. mestu lestvice. Trener Peršolja tokrat ne bo mogel računati na Černigoja, ki je v četrtek oblekel vojaško suknjo. Na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu za 3. prehodni pokal prijateljstva treh dežel, ki sta ga v Podkloštru v Avstriji priredila SK Devin in SK Snežnik Ilirska Bistrica, je startalo kar 259 tekmovalcev z obeh strani meje. Kot smo že poročali, je prvo mesto na društveni lestvici zasedel SK Snežnik, rezultati po kategorijah pa so naslednji: MLAJŠE CICIBANKE: 1. K. Štrukelj (Port) 32"66; 2. I. Batistič (Port) 39"07; 3. N. Sancin (Breg) 49'83. MLAJŠI CICIBANI: 1. R. Vogrič (Port) 33 08; 2. Ž. Iglič (Port) 34""42; 3. U. Vojtkovski (Sež) 34"90. CICIBANKE: 1. N. Frank (Snž) 32"'03; 2. M. Rozman (Snž) 34"29; 3. P. Čeligoj (Snž) 34 "39. CICIBANI: 1. A. Širca (Sež) 29"53; 2. U. Rozman (Kop) 30"92; 3. A. Bizjak (Port) 31"04; 5. D. Cotič (Dev) 32""54; 6. E. Bogateč (Dev) 32"82; 7. D. Kante (Dev) 33 "05; 10. K. Legiša (Dev) 34" 11; 11. D. Lovrečič (Dev) 34 '71; 12. I. Pahor (Dev) 39""21. MLAJŠE PIONIRKE: 1. J. France (Kop) 29 "95; 2. M. Vičič (Snž) 30'58; 3. N. Trebeč (Snž) 30"63; 7. N. Paulina (Dev) 34"83; 12. K. Golemac (Dev) 40'04. MLAJŠI PIONIRJI: 1. M. Čuš (Sež) 54' 38; 2. D. Kocijan (Snž) 54"73; 3. B. Klun (Sež) 56"24; 11. M. Sandri (Dev) r04"18; 15. A. Purič (Dev) 1'22"87. DAME: 1. D. Potočnik (Snž) 58"77; 2. I. Mikuletič (Snž) 59 "48; 3. A. Šepec (Snž) 59 "53; 8. D. Tomasini (Dev) 108 "74; 17. M. Vodopivec (Dev) 1T5'94. VETERANI: 1. F. Vergan (Snž) 5T’59; 2. Š. Močnik (Sež) 53"19; 3. D. Prosen (Snž) 53"24; 8. R. Pieri (Dev) 58"70; 10. J. Purič (Dev) 1'00"30; 11. S. Paulina (Dev) 1'00""45; 14. D. Bensi (Dev) 102"07; 18. J. Guštin (Dev) 1'15"88. PIONIRKE: 1. G. Pieri (Dev) 54"71; 2. T. Purič (Dev) 55"01; 3. M. Rozman (Snž) 56"03; 4. S. Sossi (Dev) 56 "65; 5. A. Škabar (Dev) 58"05; 9. V. Paulina (Dev) T07"05. PIONIRJI: 1. P. Čuš (Sež) 49 "43; 2. V. Zadnik (Snž) 50 "74; 3. P. Mikuletič (Snž) 51 "24; 7. D. Toscano (Dev) 56"51; 9. A. Zacchigna (Dev) 57 "69; 11. A. Ber-gnach (Dev) 58'73. STAREJŠI ČLANI: 1. M. Loparič (Sež) 50"04; 2. B. Rebec (Sež) 51 "85; 3. J. Selan (Sež) 52"01; 8. S. Sossi (Dev) 55"40; 10. P. Gašperini (Dev) 55 "66; 20. B. Kosmač (Breg) 59"96; 27. D. Legiša (Dev) 1'07"30. MLAJŠE MLADINKE: 1. T. Pogačnik (Port) 53"37; 2. J. Černe (Sež) 54 "23; 3. V. Tavčar (Sež) 56'22; 5. S. Kralj (Dev) 1"02'"73. MLAJŠI MLADINCI: 1. R. Pogačnik (Port) 50 "03; 2. R. Paulina (Dev) 50"72; 3. M. Volčič (Port) 50""81; 9. D. Sossi (Dev) 51 '88; 11. S. Škerk (Dev) 53"51; 17. R. Briščak (Dev) 1"02 "90. MLADINKE: 1. S. Bensi (Dev) 55"65; 2. V. Purič (Dev) 56' 05; 3. P. Wiegele (Zahomc) 58 '96. MLADINCI: 1. V. Bangijev (Kop) 50 "72; 2. T. Lednik (Sež) 50""90; 3. M. Franza (Dev) 52T5; 5. K. Zidarič (Dev) 52"53; 6. M. Zobec (Breg) 54' 02; 8. P-Kralj (Dev) 55'08; 9. D. Zidarič (Dev) 55"23. ČLANICE: 1. A. Wiegele (Zahomc) 53 "49; 2. M. Forza (Sež) 55 "72; 3. T. Pieri (Dev) 56 "63; 9. K. Franceschini (Dev) ITI'30. ČLANI: 1. M. Ribnikar (Sež) 44"94; 2. A. Kostanjšek (Post) 49""62; 3. R. Podgoršek (Sež) 49"75; 5. D. Vodopivec (Breg) 51"58; 13. D. Gomizelj (Dev) 100"81; 14. A. Zenič (Dev) 101 "27; 16. D. Milič (Dev) 101 "63; 19. L. Zacchigna (Dev) 1'08"40; 20. R. Santini (Dev) 1’09'"63; 21. I. Colja (Dev) 1'10'"27; 23. S. Legiša (Dev) 1'14'T0. SKUPNO VPISANIH: 338; niso startali 79; odstopili 20; diskvalificirani 14. DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Snežnik 504 točke; 2. SK Portorož 497; 3. SK Sežana 437; 4. SK Devin 355; 5. SK Koper 147; 6. SK Postojna 42; 7. SK Zahomc 40; 8. ŠD Breg 36. 1RIESE GIR NJDIO CrD PIONEER* T R S T — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 Ul. della Geppa 12/A, tel. 69358 OBVEŠČA, da bo od danes, 5. marca, dalje promocijska prodaja s popusti od 10 % do 50 % na vseh artiklih in na vseh znamkah Nogomet: v amaterskih prvenstvih vse bolj odločilno Kras Globtrade v ženski namiznoteniški A ligi Z Recoarom za novi točki Branka Batinič v dvoboju z Rizzovo (Maratea) V namiznoteniških ligah se ta konec tedna začenja povratni del. Prvoligaši-ce Krasa Globtrade bodo po porazu v Coccagliu spet igrale doma. Tokrat bodo gostile bocenski Recoaro, ki so ga v prvem delu suvereno premagale z gladkim 4:0. Na dlani je, da so kra-sovke tudi drevi nesporne favoritinje za osvojitev četrtega para točk, vendar jim verjetno ne bo tako lahko kot v Bocnu, kjer je gladkemu končnemu rezultatu v dobršni meri botroval tudi sila ugoden žreb pri določevanju vrstnega reda dvobojev. Edini pravi adut bocenske ekipe je prvokategornica Donda, ki lahko zagotovi svoji ekipi točko, a ne more ogroziti Batiniče-ve. Santifallerjeva in Fasoltova sta v dometu vseh ostalih Krasovih igralk. Slovenska ekipa bo nastopila v popolni postavi. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da se bodo krasovke le stežka lahko še povzpele do vodilne trojice, povsem dosegljivo pa je četrto mesto, s katerim bi Kras Globtrade nekako uresničil minimalen cilj sezone, v kateri je bilo sicer iz znanih razlogov objektivno težko računati na sam vrh. V ženski B ligi bo jutri zjutraj na sporedu derbi med A in B postavo. Obe potrebujeta zmago. A ekipa, če želi ohraniti stik z vrhom, B ekipa, zato, da se izogne dnu. Favoritinje so izkušenejše igralke A ekipe. V moški C ligi bo Kras Globtrade na gostovanju v Pordenonu pri Ederi naposled le nastopil v popolni postavi, s Šercerjem, Boletom in Štoko, zato lahko pričakujemo, da bo ponovil uspeh iz prvega dela. Postavo D-l lige bodo tokrat sestavljali samo najmlajši, zato jim v srečanju s tržaškim CMM ne bo lahko. DANES SOBOTA, 5. MARCA 1988 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Recoaro MOŠKA C LIGA 16.00 v Pordenonu, Ul. Prasecco: Edera - Kras Globtrade ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Raveni, Ul. Marconi: Torrione -Farco Meblo MOŠKA C-l LIGA 20.00 v Cessaltu: Cessalto - Val MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - San Sergio: 20.30 v Pordenonu, Ul. Prasecco: Montalba - Olympia ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Pierisu, Ul. Frank: Pieris - Sloga Koimpex; 20.30 v Spilimbergu, Ul. Mazzini: Spilimberghese - Agorest MOŠKA D LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - Porcia; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Prata: 20.30 v Ločniku, Ul. Venier: Lucinico - Sloga ŽENSKA D LIGA 18.00 v Dolini: Breg Agrar - Nuova Pallavolo; 18.00 v Martignaccu, Ul. S. Biagio: Lavoratori Fiera - Sokol Indules; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Tarcento Pomembno gostovanje Farca Mebla v Raveni Da bi se položaj ne zapletel Biti ali ne biti Val potrebuje uspeh Združeno žensko odbojkarsko ekipo Farco Meblo čaka danes v Raveni zelo pomembno srečanje v boju za obstanek v B ligi. Treba je reči, da srečanje nikakor ni odločilno, saj so možne kombinacije v preostalih petih kolih številčne, vendar pa je na dlani, da bo prav od današnjega gostovanja marsikaj odvisno, saj ni več nobenih dvomov: ali Farco Meblo ali Torrione, ena od teh ekip bo izpadla, druga pa se lahko še izogne drami preko kvalifikacij. Če bo Farco Meblo zmagal, bo Torrioneja dohitel na desetem mestu, v primeru poraza pa bi imel štiri točke zaostanka. Do konca prvenstva bo Farco Meblo zaporedoma gostoval v Fiessu, gostil Gaierhof, gostoval v Padovi pri CUS, gostil Nerveso in gostoval v Mantovi pri Adamoliju. Gaierhof in Adamoli se še izogibata kvalifikacijam, ostali tekmeci pa nimajo več pravih motivacij, zato bi lahko bili z našo ekipo nekoliko bolj radodarni. Torrione ima sledeč spored: nastop v Trentu z Gaierhofom, doma z Adamolijem, v Ferrari, doma s Sangiorgino, končno pa še nastop v Coneglianu. Skratka, možnih razpletov je še in še. Seveda pogled na spored ne upošteva zdajšnjega razpoloženja ekip. S tega vidika je položaj Farca Mebla vse prej kot rožnat. Po poškodbah Žer-jalove in Kraljeve ima trener Dolinške velike težave z igralskim kadrom. Vrh tega bo Nacinovijeva nastopila praktično brez treninga, saj jo je med tednom pestila mrzlica. O izidu današnjega srečanja bodo bolj kot znanje odločali živci, zato je lahko borbenost pomemben adut, zdaj pa je pravzaprav lahko tudi edino orožje zdesetkanega Farca Mebla. Precej skrbi vnašajo tudi govorice o tem, da uživa Torrione v zadnjih kolih posebno »podporo« pri sodnikih in da je treba zadnje uspehe ravenskega moštva pripisati tudi temu faktorju. Ne smemo pozabiti, da je Ravenna zdaj po zaslugi Teodore prestolnica evropske ženske odbojke. DANAŠNJI SPORED: Mogliano Veneto - CUS Padova; Conegliano - Gaierhof; Capellari - Volpe; Ferrara -Adamoli; Torrione - Farco Meblo; Sangiorgina - Nervesa. Če bi odbojkarji Vala v prejšnjem kolu premagali tržaški Inter, bi se lahko na današnje gostovanje v Cessalto odpravili z lažjim srcem, tako pa je to srečanje naenkrat zelo pomembno v boju za obstanek. Cessalto ima namreč le točki manj od valovcev (namreč 10), zdaj pa zaseda deseto mesto, po katerem bi izpadel iz lige, če bi se prvenstvo končalo prejšnjo soboto. Ker ima danes v domačem srečanju s Ferroalluminiom tudi Mogliano Veneto lepo priložnost, da pride do šeste zmage, je jasno, da bi se na dnu položaj sila zapletel, če bi Val tudi tokrat doživel poraz. Po odličnem prvem delu prvenstva niso valovci v petih tekmah povratnega dela osvojili niti točke, zato je zaskrbljenost več kot umestna. Poškodba Allescha ima seveda svojo težo, vendar ne more biti edino opravičilo za tako bledo igro, kakršno so Štandrežci prikazali v zadnjih kolih. Strniti vrste je zdaj osrednje geslo v Valovem taboru. Vložen trud in obetaven podmladek, ki se vse bolj širi in uveljavlja, zahtevata maksimalni na- Mladi up Damjan Lutman por vseh, da se najde izhod iz kočljivega položaja in reši težko pridobljeni status državnega tretjeligaša. DANAŠNJI SPORED: Rangers -Maniago; Povoletto - ASFJR Čedad; CUS Trst - Volpato; Cesalto - Val; Mogliano - Ferroalluminio; Inter -Elettronica. Minikošavkavice Senožeč Cimosovi ekipi uspešni v Trstu Petič zapored so se mlade košarkarice CIMOS udeležile tekmovanja v minikošarki za pokal Dino Conti. Zaradi večjega števila igralk letnika 1976, je ŽKK Cimos Senožeče letos Prijavil dve ekipi. Obe sta uspešno Prestali polfinalne spopade in se uvrstili v finalno skupino, kjer se bosta Potegovali za čim višjo uvrstitev. Nekoliko uspešnejša je bila ekipa Cimos Electronic shop A, ki je zmagala vse tekme in v svoji skupini osvojila prvo mesto. Za ekipo so nastopale: Opatič, S. in — Todorovič, Mingot, Kuharič, *Gali-?)ec, Radman, Janjilovič, Rolič, Šajne. Trenerja: Gorazd Gabrič in Vera Šavli. Ekipa Cimos Electronic shop B je zasedla v predtekmovalni skupini tretje mesto. (M. S.) V ospredju pozornosti tudi Breg Agrar Marec odločilen za Olympio Ta teden je v deželnih odbojkarskih ligah spet na sporedu nekaj zelo pomembnih srečanj, med vsemi pa se zdita najbolj zanimivi tekmi moške C-2 lige med pordenonsko Montalbo in Olympio ter pokrajinski derbi ženske D lige med Bregom Agrar in Nuovo Pallavolo Trieste. Goričani po slabem začetku nizajo zmage kot za stavo. Po seriji šestih uspehov, ki jo je prekinil le poraz z vodilnim Vivilom, so spet dosegli štiri zaporedne zmage, zdaj pa bomo preverili njihovo trdnost v Pordenonu proti Montalbi, s katero delijo tretje mesto. Sploh je marec odločilen za Olympio, saj bodo Špacapan in tovariši v prihodnjem kolu .gostovali še pri drugouvrščenem Fincantieriju, po lahkem domačem srečanju z DLFAC-om pa bodo 26. igrali še v Sacileju. Od štirih tekmecev Brežank v boju za obstanek v D ligi zgleda Nuova Pallavolo Trieste najmočnejši, zato je na dlani, da bi z zmago Dolinčanke krepko zadihale. Po polomu v Centi (sedem točk v treh nizih!) se morajo naše igralke še posebej oddolžiti. Poleg Olympie bo v moški C-2 ligi nastopil seveda tudi Bor Cunja Avtoprevoz. Gostil bo zadnjeuvrščeni San Sergio, ki ima le dve točki in je praktično že izpadel iz lige. Borovci so »specialisti« za darila potrebnim: premagali so tri člane vodilne peterice, a izgubili z dvema ekipama z dna lestvice. V ženski C-2 ligi čaka Agorest in Slogo Koimpex dokaj nehvaležna naloga. Naši šesterki ta čas nista kdove kako briljantni, drevi pa gostujeta pri ekipah, ki se borita za obstanek. Agorest bo nastopil v Spilimbergu, slogašice pa v Pierisu. V moški D ligi ima Naš prapor IMSA možnost, da v srečanju s Porcio (brez točk) doseže svojo četrto zmago, kar bi Goričanom menda omogočilo, da na 11. mestu dohitijo najmanj dva tekmeca za obstanek. Slogaši bi kljub težavam z igralskim kadrom lahko zmagali v Ločniku, s tem bi pomagali tudi obema slovenskima ekipama z Goriškega. Soča Sobema bo gostila močno Prato, ki pa ima vse manj možnosti, da se poteguje za napredovanje in je mogoče že upehala. V ženski D ligi bi moral Sokol Indules na gostovanju v Martignaccu priti do zmage. Na lestvici bi se tako znebil družbe videmskega CUS, ki počiva, mogoče pa tudi ekipe CSI Tarcento, ki bo gostovala na Proseku pri Kontovelu Electronic Shop. Kontovelke so se otresle dna lestvice, s kako lepo afirmacijo pa se zdaj lahko oddolžijo za neravno uspešen potek sezone, v kateri so si na začetku vsekakor obetale boljšo uvrstitev. 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Volta: DLF - Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 16.15 na Opčinah: Sloga Koimpex -Killjoy; 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: NPT - Bor Friulexport 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Sloga - ASSDI, 19.00 v Trstu, licej Petrarca: Blitz Vivai Busà -Sokol Indules KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Villorbi, Ul. Galvani: Carità Pronel - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Repnu: Polet - Santos; 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gome-tal - Isonzo Senatores DRŽAVNI KADETI 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Jadran Farco DEŽELNI KADETI 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Indules NARAŠČAJNIKI 15.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori; 16.00 v Trstu, šola Ad-dobati: Saba - Bor Indules; 16.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana - Polet DEČKI Ì8.00 v Gorici, UGG: Segafredo - Dom PROPAGANDA 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ferroviario NOGOMET UNDER 18 15.00 v Ribiškem naselju: San Marco Sis-tiana - Vesna; 17.00 v Žavljah: San Vito -Breg NAJMLAJŠI 15.30 v Gradišču: Itala San Marco - Ju-ventina Ass. Carnica CICIBANI 15.30 v Domju: Domio - Breg; 15.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - CGS A; 15.30 v Trstu, igrišče Costalunga: Costalunga - Primorje MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, Ul. Conti: Esperia - Zarja Adriaimpex ROKOMET MLADINCI 21.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Cam-poformido JUTRI NEDELJA, 6. MARCA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Imoli, Ul. Graziadei: Virtus Imola - Jadran PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Ferroviario MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Motonavale - Kontovel Electronic Shop DRŽAVNI KADETI 11.00 v Pordenonu, Ul. Rosselli: Castor - Bor Adriaimpex NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Sokol; 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg DEČKI 12.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana - Bor Indules NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Palmanovi: Palmanova - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - San Luigi Vivai Busà; 15.00 v Buttriu: Buttrio - Vesna; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Kras 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Stražicah: Audax - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Moraro; 15.00 na Padričah: Gaja - Chiarbola; 15.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Exner - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - S. Sergio; 10.30 v Dolini: Breg Best - Olimpia; 10.30 v Križu: Montebello - Vesna NAJMLAJŠI 9.00 v Ribiškem naselju: S. Andrea -Primorje; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco - Breg ZAČETNIKI 9.30 v Sovodnjah: Juventina Edil Casa - Azzurra; 9.30 na Proseku: Primorje -Ponziana; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Kontovel Electronic Shop UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Breg UNDER 16 ŽENSKE 10.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Virtus; 10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex - Sloga Sklad Mitja Čuk 34- redno občni zbor SPDT SPDT sklicuje 25. marca ob 19. uri v Prvem in ob 20. uri v drugem sklica-PJU v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) 34. redni °t>čni zbor s sledečim dnevnim re-Oorn: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Iz-yolitev delovnega predsedstva; 3. Izvolitev volilne komisije; 4. Poročila Predsednika, tajnika, blagajnika ter načelnikov smučarskega, alpinistič-^e9a in jamarskega odseka; 5. Poz-oravi gostov in razprava; 6. Poročilo odzornega odbora in razrešnica sta-emu odboru; 7. Volitve novega odbo- ][° nedeljo zimski vzpon na Nanos Jensko društvo Podnanos prirej z V'' kot že peto leto zaporedoma Qceiitu marca, zimski vzpon na Nc ,°s- Število udeležencev narašča i jo ? v teto, tako da jih letos pričakuje dotv-ne^ai sto' Vs‘ uc^ele^etlcl vzpon j . Posebno izkaznico, v kateri pc 'u/e/o vsakoletne vzpone ter si tak »služijo« spominsko značko. Vzpon se odvija po južnem pobočju Nanosa, mimo spomenika Nanoške bitke, Strgarjeve domačije, lovske koče ter nazaj v Podnanos. Tudi SPDT organizira ob tej priliki izlet z osebnimi avtomobili, ki ga vodi odbornik društva Mario Milič in pri katerem dobite vse informacije (tel. 229258). Zbirališče je ob 7. uri na Opčinah pred Prosvetnim domom. Pohod na Snežnik Planinsko društvo »Snežnik« iz Ilirske Bistrice in soorganizatorji v odboru za zimski vzpon prirejajo v dneh 12. in 13. t. m. XIV. tradicionalni priljubljeni zimski vzpon na Snežnik. Osrednja proslava bo na Sviščakih v nedeljo, 13., ob 13. uri pred spomenikom padlih borcev, ko bodo smučarji in planinci prinesli spominski venec z vrha Snežnika. Izhodišča vzpona so Sviščaki (1242 m), do koder bo oba dni urejen enosmerni promet iz Ilirske Bistrice. Lani se je pohoda udeležilo več kot 4 tisoč pohodnikov, tako da organizatorji pričakujejo letos še večji obisk. SPDT prireja ob tej priliki, kot že prejšnja leta, izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče izletnikov bo ob 6.45 pred cerkvijo v Bazovici. Lani 47 odprav v Karakorumu Sezona 1986 je v pakistanskih gorah minila v znamenju velikih alpinističnih dosežkov, vendar pa je bilo tudi veliko število mrtvih, posebno na drugem najvišjem vrhu na svetu (K2, kar 13), kar je pristojnim organom v Pakistanu dalo misliti. Do takrat so posamezne odprave z lahkoto dobivale dovoljenja za več vrhov nad 8000 metri, že lani pa je bilo čisto drugače. Pakistansko ministrstvo za turizem je namreč za leto 1981 izdalo 49 dovoljenj za 47 odprav. Vse te odprave so praktično pomenile obisk 321 alpinistov in zopet je bil največji naval na K2. Šest odprav oz. 59 ljudi je bilo v baznem taboru pod Goro gora, toda na vrh ni splezal nihče. Poleg K2 je bilo po šest odprav še na Gašerbrumu I, Broad Peaku in Nanga Parbatu. Ugotovitev potrjujejo še tri odprave na Gašerbrum II in dve na centralni vrh Broad Peaka, ki je edini stranski osemtisočak v Pakistanu. Lani so bili »le« trije mrtvi (K2, Gašerbrum II in Kunjang Kish), čeprav so bile vremenske razmere še slabše kot leto poprej. Temu je treba pripisati tudi izredno malo število tistih, ki so svoje želje in cilje izpeljali povsem do konca in jih kronali z vrhom. Samo tretjina vseh se je vrnila zadovoljnih. Seznam uspešnih vzponov je tak: na Istor Onalu (7403 m) je bila uspešna ena odprava, na Nanga Parbatu (8125 m) tri, štiri na Gašerbrumu II ((8035 m) in dve na Trango Towerju (6250 m). Po enkrat pa so bili uspešni še na Spanticu (7027 m), Tlipiopoanu (6106 m), Broad Peaku (8047 m), Cho-golisi (7665 m) in centralnem vrhu Broad Peaka (8016 m). Med temi vzponi najbolj izstopata jugoslovanski in francosko-švicarski podvig na Trango Towerju in angleški v strmih stenah »nizkega« Spantika. NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Kras Globtrade B MOŠKA D-l LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -CMM KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 13.00 v Lonjerju: neuradni start obvestila SPDT prireja v nedeljo, 6. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Nanos ob priliki tradicionalnega zimskeqa vzpona na Nanos. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse potrebne informacije (tel. 229258). Zbirališče bo ob 7. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca. TPK SIRENA sklicuje danes, 5. t. m., ob 20. uri na pomorskem sedežu 11. redni občni zbor. Vabljeni! Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 5. marca 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0461) 83382 - 85723 ČEDAD ■ Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska Pr- član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Zanimiva anketa ustanove ISPES Razstava bo odprta do začetka novembra Italijani precej slabo poznajo ureditev EGS Danes bodo v Palačo Grassi pripluli pozabljeni Feničani RIM — Italijanska javnost zelo slabo pozna Evropsko gospodarsko skupnost, čeprav velja povprečni Italijan za dokaj vnetega pristaša politične in gospodarske solidarnosti med evropskimi državami. Inštitut za gospodarske, družbene in politične študije (ISPES) je pred kratkim izvedel zanimivo anketo, iz katere izhaja, da Italijani po eni strani slabo poznajo ustroj in konkretne probleme EGS, po drugi strani pa si želijo večje sodelovanje z vso Evropo, ne samo z njenim zahodnim delom, ampak tudi z državami Varšavskega pakta. 32 odst, anketirancev vsekakor ne ve, koliko je pravzaprav članic EGS. Nekateri (6,5 odst.) so celo prepričani, da sta članici skupnosti tudi Madžarska in Turčija, še več (17,3 odst.J pa jih je mnenja, da je v EGS tudi Švedska. Skoraj tretjina intervjuvancev pa je prepričana, da sta tudi Švica in Avstrija članici tega političnega in gospodarskega združenja. Malokdo pa je vedel, da je v EGS Irska. V drugih državah pa je evropski čut, če ga lahko tako imenujemo, še manj razširjen med ljudmi, kot v Italiji. To velja posebno za Francijo in za Veliko Britanijo. Francozi hočejo biti predvsem Francozi in nimajo zgodovinsko gledano velikega občutka za združeno Evropo. Anglija pa je v vseh smislih otok in gleda od vedno z velikim nezaupanjem onkraj Rokavskega zaliva. To nezaupanje je moč opaziti tudi pri vidnih britanskih politikih in tudi pri sami »železni dami« Margaret Thatcher, ki je večkrat javno izjavila, da je EGS dobra le za trošenje denarja. Če se povrnemo na anketo rimske ustanove ISPES, lahko ugotovimo, da mimo precej slabih informacij, Italijani zaupajo v združeno Evropo. 68,2 odst. anketirancev je mnenja, da je EGS nenadomestljivo telo, ki ga bo treba v bližnji bodočnosti vsestransko okrepiti in ovrednotiti. Velika večina intervjuvancev bi vsekakor raje živela v Združenih državah Evrope kot pa v ZDA, ki očitno ne privlačujejo več, kot pred leti, prebivalce stare celine. Velik bazen, v katerem plavajo modeli slavnega feničanskega brodovja Spolni maraton buri duhove LONDON — Angleži imajo od vedno zelo bogato domišljijo. To je tudi značilnost študentskega krožka na univerzi v Bristolu, ki je dal pobudo za svojevrstni spolni maraton, seveda v dobrodelne namene. Prireditve, če naj jo tako imenujemo, se bo lahko udeležilo največ petdeset ljudi (polovica fantov in polovica deklet), ki bodo morali tekmovati v spolni vzdržljivosti. Organizatorji bodo dali na razpolago sedem sob in bodo »tekmovalcem« razdeljevali kondome (zoper AIDS), redno potekanje maratona pa bo nadzorovala skupina »izvedencev«. Prireditelji so izkupiček maratona (vsak udeleženec bo moral prispevati določeno vsoto denarja) hoteli nameniti britanski zvezi slepcev, ki pa je darilo prijazno, a odločno odklonila. Nočemo na noben način pristati na to farso, ki se bo gotovo prelevila v nespodobno orgijo, pravijo na zvezi slepcev. Po volitvah neredi v Daki DAKA — Na parlamentarnih volitvah v Bangladešu je slavil predsednik Husein Mohamad Eršad, toda udeležba na volitvah je bila izredno nizka, potekale pa so tudi v znamenju krvavih spopadov in obtožb zaradij goljufij. Stranka »jativo«, ki je na oblasti, je dobila absolutno večino, kar pa je bilo tudi pričakovati, saj je volitve bojkotiralo kar 21 opozicijskih strank, ki jih vodi Šejk Hasina, predsednik zveze »awami«. Predsednik Eršad je že 27. novembra lani v Bangladešu proglasil izredno stanje, 6. decembra pa je tudi razpustil parlament in razpisal nove volitve. Opozicija se je tem volitvam stalno upirala in poudarjala, da sedanja bangladeška vlada ne more zagotoviti pravičnih volitev in preprečiti goljufij. Nasprotniki režima so tudi oklicali splošno stavko za sredo in četrtek, da bi tako preprečili normalen potek volitev. Vse to je povzročilo veliko napetost in spopade med pristaši Eršadovega režima in njegovimi nasprotniki. V bojih so uporabili nože, bombe in pištole, obračun dvodnevnih spopadov pa je približno deset mrtvih in najmanj 300 ranjenih. Izid četrtkovih volitev seveda ni zadovoljil opozicije, ki še naprej glasno zahteva odstop predsednika Eršada in kot prvo politično akcijo je za danes v Daki pripravila veliko manifestacijo. Na Bližnjem vzhodu z islamom proti aidsu KUVAJT - Tudi v arabskih državah na Bližnjem vzhodu in severni Afriki se je začel boj proti kugi sodobne družbe aidsu. Svetovni zdravstveni organizaciji so iz teh držav prijavili 110 primerov bolezni, kar je dokaj nizko število v primerjavi z ostalim svetom, kjer so skupno prijavili 78 tisoč primerov te bolezni. Vzporedno z odkrivanjem posameznih primerov pa se je začel tudi boj proti aidsu. Zdravstvene oblasti v posameznih državah seznanjajo ljudi s to nevarno boleznijo, istočasno pa jim tudi svetujejo, da živijo po načelih islama, če nočejo zboleti za aidsom. Odvetniki in prostitutke na prvem mestu po zaslužku SYDNEY — Na podlagi raziskave tednika Times on Sunday v Sydneyu in Melbournu največ zaslužijo odvetniki in prostitutke. Tako na primer najbolj iskane prostitutke zaslužijo približno 500 avstralskih dolarjev na uro (450 tisoč lir), medtem ko se zaslužek odvetnikov giblje med 350 in 700 dolarji na uro. To je mnogo več kot zasluži avstralski premier ali na primer znani kirurg. Na zadnjih mestih po zaslužku so učiteljice, bolničarke in gospodinjske pomočnice. BENETKE — Danes bo v Palači Grassi vse živo, saj bodo odprli impozantno arheološko razstavo, posvečeno Feničanom, antičnim veletrgovcem in enkratnim mornarjem, o katerih obstaja veliko bajnih pripovedi in sorazmerno malo arheoloških najdb. Ko bo Laguno in Palačo Grassi zapustilo na tisoče uglednih gostov (od Aga Kana do Agnellijev), ki se bodo v večernih urah lotili velevečerje »na feničanski način«, bo razstava na voljo ukaželjnim gledalcem. V velikem bazenu bodo na ogled modeli feničanskega ladjevja, peščene dune bodo razkrivale sarkofage in okrasne predmete, v neki dvorani bo na ogled trgovski kotiček, vsepovsod pa bodo viseli lepaki z zgodovinsko obnovo časa. V zgodovini naroda, ki so mu Rimljani pravili Punci, je namreč še veliko neraziskanega. Največ krivde imajo pri tem prav stari Rimljani, ki so o Feničanih širili vesti, da so krvoločne zverine, ker jim pač niso mogli drugače do živega. »Tisti, ki pridobivajo škrlat« — izraz Feničan izhaja namreč iz besede »phoinix«-škrIat — so bili zelo nevarni sovražniki, saj so si priborili enkraten ugled, ne da bi morali zaradi tega napadati svoje sosede oziroma ropati na tujem. S svojimi ladjami so obkrožili Afriko, bili so izvrstni obrtniki in trgovci, negovali so svojo in tujo kulturo, skratka, bili so »napredni«, v času, ko so kraljevali barbari. Stari Rimljani so se zato lotili feničanskega vprašanja s posebno ihto, še zlasti potem, ko so Feničani v Afriki ustanovili vrsto kolonij, najpo-membnjša od katerih je bila vsekakor Kartagina. Hanibala so premagali in vzklikali »Carthago delenda est«, češ da je vsega feničanskega konec. Svojim sovražnikom so odvzeli celo pravico do zgodovinskega spomina, saj so uničili vse, kar je nosilo njihov pečat, zgodovinopisci in pisatelji pa so blatili poražence in trdili, da načrtno pobijajo prvorojence in podobno. Proti takemu pisanju zgodovine se je postavila uprava muzeja FIAT, predvsem pa Sabatino Moscati, ki je bil zadolžen za ureditev celotne razstave. Izhodišče razstave je namreč prav v poljudnoznanstveni rdeči niti, ki nas bo spremljala (od 6. maraca do 6. novembra) od prve dvorane do izhoda. Ko mestni avtobus »sede« v luknjo V Norwicku je prišlo do neprijetne, a izredno slikovite nesreče: avtobus se je pogreznil v luknjo, ki se je nenadoma odprla na cesti (Telefoto AP) Jugoslovan streljal na nemške policaje BONN 37-letni Jugoslovan, Slobodan Stefanovič iz Varvarina je včeraj v bavarskem mestu Dorfnu ubil tri policiste, enega pa ranil. V spopadu je bil morilec težko ranjen in je v kritičnem stanju v miinchenski bolnišnice Do ognjenega obračuna je prišlo potem ko Stefanoviču policija ni hotela podaljšati dovoljenja za nošenje orožja. V morilčevi lasti je bilo že prej več pištol in drugega orožja. Razjarjeni Jugoslovan je odšel na dom, vzel pištolo, se vrnil na policijsko postajo in umoril tri policiste. Med begom, je naletel na patruljo in takoj začel streljati. Tedaj je enega policista hudo ranil, nato pa se je zgrudil pod streli njegovih tovarišev. Generalni konzul SFRJ v Munchnu dr. Miodrag Mitič je izrazil sožalje predstavnikom policijske postaje, kjer se je zločin zgodil in bavarskemu ministrstvu za notranje zadeve.(dd) Več brezcarinskega uvoza v Jugoslavijo BEOGRAD — Pri vsakem prihodu iz tujine bodo Jugoslovani lahko, kot je določil zvezni izvršni svet, brez carine uvozili predmete do vrednosti 20.000 dinarjev (doslej do 6.000 dinarjev). Ta sprememba bo, kot pričakujejo, objavljena v uradnem listu SFRJ v drugi polovici marca, veljala pa bo dan po objavi. Zgornja meja za brezcarinski uvoz se je torej povečala za 250 odstotkov, kar naj bi nevtraliziralo učinek zaradi razvrednotenja dinarja. Nazadnje so zgornjo mejo zvišali oktobra leta 1986. (dd) Lani v Jugoslavijo 54,5 milijona potnikov BEOGRAD — Čez mejne prehode je lani v Jugoslavijo prišlo okoli 16,4 milijona vozil z več kot 54,5 milijona potniki. Število vozil se je po podatkih zveznega zavoda za statistiko povečalo glede na leto 1986 za šest odstotkov, število potnikov pa za pet odstotkov. Največ je bilo osebnih avtomobilov - 16,1 milijona, našteli so 163.000 avtobusov, to pa je dva odstotka manj kot leta 1986. Čez mejo je šlo tudi okoli 123.000 motociklov, kar je za en odstotek več. Največ je bilo italijanskih voznikov, nato avstrijskih in zahodno-nemških. Več je bilo tudi vozil z registrskimi tablicami Madžarske, Švice, Francije in Turčije, (dd) UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 GRADNJE POPRAVILA VZDRŽEVANJA POŽARNA VARNOST Hftu TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE SSK -vooovoohe PROJEKTIRANJE