167. številka. Ljubljana, soboto 25. julija. Vil. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. 2.1 Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za tneaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri« atopne potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trutikirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa4*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Francosko.
So ljudje na svetu, katerih nikoli nij mogoče prav izpoznati. Denes se kažejo v tej luči, jutri imajo uže drug videz in poju-tršnji dan nam sodbo prvega in druzega dne ovrže. Ena teh natur je francoski oblastnik Mac-Mahon. Živ krst za gotovo ne ve, kaj je : ali velik egoist, zvita lisica, čestilakom-než in politični samopašnik, ali pa morda celi) tako velik patrijot, da premaga v sebi vse politične simpatije in nij niti za bona-partiste, niti za legitimiste, niti republikance, ali da iz same ljubezni do Francoske političnih simpatij in načel sploh nema. Ko je izpodrinovši Tbiersa nastopil vlado, vzkliknili so bonapartisti: naš je, in res je bilo tako videti. A komaj se je sedež pod njim ngrel, uže so menili grof Chambord in njegova četa, da njim pot gladi ; in ko je le-tem ob pravem času zobe pokazal, rekel je marsikdo, da je ta mož morda Še vendar politično pošten Človek; posebno ko je bil potem Perierov predlog, mereč na ustanovljenje republike, v zbornici z veČino glasov izročen odboru, pripravni smo skoro bili Mac-Mahonu prisoditi obzirov in spoštovanja narodove volje, da bode tudi republiko enkrat za vselej postavno uvel. Te dni je prišel pa Perierov nasvet v zbornico in Mac-Mahon pokazuje uže zopet novo lice; telegraf poroča, da se je nekim poslancem nasproti izrazil naravnost proti Perierovemu predlogu, t. j. proti definitivni republiki, ker hoče s konservativci vladati.
Ker tedaj nij niti za to, ni za ono, niti za tisto politično stranko, mogoče je dvojno : ali da je Mac-Mahon sebičuež, ki hoče sladkemu poželenju po vladanji tako dolgo ustrezati, dokler se le da, ali pa je ono me-nčuje pravo, katero je svet najuaprvo imel, namreč da je Mac-Mahon vse skozi privržeuik bonapartistov. Prvi vtis je, kakor pravijo, navadno najresničuejši, če prav ne zmirom. S tem da Mac-Mahon za nos vodi en čas eno en Čas drugo stranko, poleg tega pa mnogo molči, utegne zemljišče pripravljati za Lulu, sina svojega bivšega gospodarja in poveljnika. Mac-Mahon je v prvi vrsti vojak. In vojak despotov strelja na ukaz svojega poveljnika na svojega brata; zakaj ne bi vojak, ki zdaj na čelu Francoske stoji, iz soldatske hvaležnosti zadavil svobodo, euvarico Fran coske, da preda potem Francosko siuu svojega bivšega gospodarja, sedauskega junaka V Jasen ta namen se ve da nij še, ali baš ker se cela situvacija v tako dolgem času nij zjasnila, zdeti se mora vsacemu sumljiva.
Gotovo, vesela in izpodbiidna podoba nij, ki smo jo tu s površnimi črtami narisali. Nego je prej le zopeten dokaz, kako truda-polna je borba za svobodo narodov, kako
vztrajne duševne moči, kako neomahljive trdne vere v možnost boljše bodočnosti narodov je treba, da boljši in blažji možje ne otrpnejo v nesebični borbi za narodovo srečo! Ko bi francoski narod mogel za dalje časa zopet zapasti v gospodarstvo one rodovine Bonapartov, ki je toliko krvave nesreče v deželo prinesla, pač bi to sramotno bilo in za razvitek svobodnostnih načel in zdravejših državnih oblik tudi po drugem svetu škodljivo ; potrlo bi upanje in pogum marsikateremu slabodušnemu možu, a onemu, ki razgleda kako visoko je vendar uže nek genius pripeljal človeštvo, ne more izginiti zaupanje v končno, če prav zdaj še zavirano in odlašano zmago naprednih načel in pravice !
Ljubljanska učiteljska pripravnica.
(Poslapo.) (Da\je.)
Učitelji pripravnice štejejo se mej pedagoge. Ali njih metode v podučevanji so take, da bi vsak lehko dvomil, da-li zaslužijo ime pedagogov, ali ne. Tako n. pr. razlaga učitelj svetovno zgodovino na takov način, da se pripravniki ne morejo dosti naučiti, in prepričati se nij teško, da v tem predmetu malo napredujo in so slabo podkovani.
On razlaga namreč — kakor na univerzi — vse leto, a mej letom nikdar ne izprašuje. Vsak pa dobro ve, da mlad dijak ostane dijak, naj bode na spodnji gimnaziji ali pa v pripravnici. Najrajši in naj lažje se navadi predmeta, če učitelj to, kar je e u k rat v šoli podučeval, kmalu pozneje tudi zahteva, izpraša. To ostane tudi bolj v mladem spominu, ker učenec trikrat eno in isto stvar sliši. Nij se torej čuditi, da se pri zrelostnih izpitih taki odgovori slišijo, da bi se učenec IV. normalnega razreda mogel sramovati, ko bi na vprašanje boljši ne odgovoril. Ce pomislimo nasledke te metode, vidimo, da so prav žalostni. Pripravnik se je zgodovine le takrat učil, ko je vedel, da hode profesor izpraševal. To je pa bilo prav prav na redke čase; dijak se je malo učil, in Čisto naravni nasledek je, da izpita zrelosti ne dostane, ali pa če jo bil toliko iz slučaja n8re5ena, da nij „pal", zgodovine iz pripravnice prav malo odnese. Zgodovina, najtežji, pa tudi najbolj zanimivi, za občno omiko toliko potrebni predmet, zasluži baš več pozornosti, kakor pa naš učitelj misli. Ali more pripravnik potem kot učitelj mladini o kateri zgodovinski osobi z globokim razumljenjem praviti, če ima sam premal duševni krog, v katerem se gibati more V Ker se profesor nikdar v šoli ne prepriča, ali pripravniki kaj napredujo ali ne,  kaže, da
ne ljubi predmeta, katerega uči, da mu nij mar za napredek pripravnikov, logično torej tudi ne za napredek šole, da je „ najemnik" v vinogradu izobraževanja! Ce pravi, da je učitelj z dušo in s tel oni, z vsem srcem, in da se mnogo trudi za povzdigo pripravnice, — kdo mu bo li to verjel? Naj bi torej za zgodovino več ur v tednu namenili, kakor jih je sedaj in učitelj naj svojo metodo popusti, s tem bi se mnogo mnogo za pripravnico storilo.
Vsak trezen in fanatizma prost človek, vsak 8vobodomisljenec mi bode potrdil, da je krščanski nauku v pripravnici, kakor sploh v višjih šolab, prav nepotreben. Saj prihodnji učitelj z vero in krščanskim naukom nema nič opraviti, to je katehetova stvar. One ure, ki so v to porabljene, v pravem pomenu besede so izgubljene. Gotovo bi bilo pa dijakom in učitelju ustreženo, ko bi se ta predmet odpravil, in one ure so za predavanje zgodovine porabile. Tega ne rečem iz kacega sovraštva, nego iz prepričanja in izkustva.
Mimo telovadbe je v pripravnici najbolj žalosten predmet — mila naša slovenščina. V tretjem letu se uče tudi slovenske literature. Tu bi imel učitelj prosto polje za vzbujevanje duha, vcepljenje blažega iu dobrega. Z navdušenostjo moral bi mladim možem slikati vrline in zasluge onih slovenskih mož, ki so uže takrat, ko je drug narod še spal in je nemščina hotela vse našo narodno utopiti, upal si s svojim domačim, maternim jezikom pred svoje rojake stopiti, kak r prorok, ne oziraje ae na to, ali se mu bodo lastni bratje smijali tujci ga preganjali, ali pa ga butci pomilovali.
Ali učitelj slovenščine v pripravnici!! Ah! On podučuje tako mrzlo tako površno, da bi človek nikdar ne mislil, daje sin slovenske matere, uego da muza svoje toliko zaslužne pradede niti mar nij. Kaj pomaga dijaku, bodočemu učitelju, če mora vse pisatelje v eni vrsti našteti, kakor kak avtomat, in n. pr. gotovo prej Pohliua, potem še le Gutsmana imenovati. Glavna stvar je vendar, da zna pripravnik, kaj je oni ali ta pisatelj dobrega spisal. Ce se tako podučuje, da se v pregrešek šteje, Če enega pisatelja, ki je v knjigi na prvem mestu tiskan, pozneje imenuješ, — to karakterizuje! Kaj boste na pr. rekli, ako je na pripravnici tak učitelj slovcnšČiue, ki razlaga učencem, da se pravi „fllrbass einbersobreiten" = bos hoditi" ; da je Prešireu deloma J;iimazanw (!!), ki ne ve povedati prav, kdaj je Vodnik živel, ki dijakom pravilno pisaue besede briše ; jia napake vanje „korigira", itd. Kako bodo pred tako avtoriteto odrasli učeuci, posebno oni, ki so sami uže kaj brali, potreben rešpekt imeli?
L. 1871 j« ukazalo visoko ministarstvo, za nauk da se morm v pripravnici veronauk, naravoslovje, zemljepisje in telovadba v slovenskem jeziku nSiti. Tako se je tudi zgodilo, akopram se je le zgodovina slovenski predavala. Ker se pa nemškim gospodom gotovo nal domaČi jezik „preokoren" dozdeva za podučevanje, izposlovali so zopet drug nkaz, kateri nemški jezik nazaj vpeljuje. Menda zato, ker so v pripravnici le slovenski dijaki in imajo biti učitelji za slovensko ljudstvo! S časom bo de postava vpeljana, da bo vsak kazaovan, kdor bo v goli slovenski govoril? Vse možno, posebno „narodnjakom."
(Daljo prih.)
tem
Politični razgled.
HTotr»nJ<> «lt»žele
V Ljubljani 24. julija. Vvnškn trgovinska zbornica je sklenila peticijo do trgovinskega ministerstva, naj se obrne do kompetentne oblasti, da se večji del praznikov preloži na nedelje. Naj-pripravnejši pot se zdi zbornici dogovor s papežem.
V ftfmtlci zaprti delavski vodje se bodo kmalu pustili iz ječe ter se preiskava proti njim nadaljuje na prostem, ker se je pokazalo, da nijso zakrivili tacih zločiustev, da bi morali ostati v preiskovalnem zaporu.
V of/ctvfccin državnem zboru je bila živahna debata o odločbi volilne postave, da nema volilne pravice, kdor nij plačal davka. Zlasti levica ostro govori proti tej točki. No seveda na Ogerskem, kjer je več ko tri Četrtine davkoplačevalcev na dolgu s svojimi davki, bi taka določba vzela tisočim volil-ccin volilno pravJco. A na drugi strani bi se saj pred volitvaui zaostali davki vplačevali, kar bi silno koristno bilo za vedne prazne ogerske državne kase. Debata se nadaljuje.
VnitiiJ«' diijtvc.
ttit.vktt oficijozua „St. Pet. Z." govori o srednji A zij i ter pravi: Naš civiliza-torični upliv v srednji Aziji je vedno večji in lehko smo pred Evropo ponosni na svoje uspehe. Razumeva se, da zahteva taka za dača dosti žrtev, zlasti denarnih. A ne bi prav bilo, hraniti, kjer gre za to, da se divjaku, kateri lehko prej ali slej dosti sadja donaša, vcepi žlabna mladica. General Oernajev je uže 7. julija 1865 vladi pisal: Dežela ima vsa sredstva k samostalni eksistenci ji in druzega ne potrebuje od Kusije nego kanonov in strelnega praha — No ta izrek pride iz ust vojaka ; samo s strelnim prahom in orodjem se ne širi civilizacija. K temu treba šol in boljših komunikacij.
fVhmc«,iJsa   narodna  skupščina je nadaljevala posvetovanje  o državnem proračunu.   Vojvoda Decazes je  odgovarjal na vprašanje  Rouvierja  glede  Egiptskega, da razprave z drugimi oblasti o egiptovski pra vosodni reformi  še nijso dokončane. Fran cosko zahteva poroštva, da se interesi Francozov ne žalijo.   Na vprašanje Bruneta za rad  bruseljske   konferencije odgovarja Decazes, da bode francoska vlada, ne da bi se pregrešila  proti  dvorljivosti in obzirom, kateri pristujo  ruskemu carju, svojim dela-gatom dala take instrukcije, katere bodo pri sklepanji o gotovih vojniških odločbah fran coske  pravice varovale.   On konstatuje, da je vprašanje imetka na morji izključeno od kongresovih posvetovanj.
Levica hoče, če se Pcrierjev predlog zavrže, precej staviti nasvet, da se naj na rodna skupščina razpusti in nova voli. V ta namen se uže zbirajo podpisi pri poslan cih. Če levica res ima voljo, za razpust glasovati, potem ima s skrajno levico in mnogimi privrženci v centru gotovo večino
za svoj nasvet. Kakor smo uže dostikrat izrekli, je razpust sedanje narodne skupščine edini pot, da pride Francosko iz sedanjih polititiČnih homatij in do stalne vlade.
Iz fi*ttti'ift«t se poroča o padu mesta Cuence, da je 13. t. m. 8000 Karlistov mesto napalo. Trije naskoki so bili od republikancev hrabro odbiti, a naposled bo republikanci pred veliko silo morali do srede mesta nazaj iti, kjer so se vstavilj. Komandant Vglesias se nij hotel udati. Se Štirikrat so prihodnji dan morali Karlisti naskočiti mesto, predno so do trga prodrli. V tem trenotku je primarširalo Še 4000 Karlistov. Po premaganji republikancev so Karlisti začeli ropati in hiše podžigati. Dosti poslopij je pogorelo, koliko ljudij je bilo umorjenih, nij še znano. In kdo je stal na čelu tem razdivjanim hudobnežem ? — častivredni (?) fajmošter Feliks in častivredni (?) kor ar Vilalain. Ta dva duhovna stas križem v roci divje čete vodila k umoru, podžiganju, skrunjenju žen in devic in klanji nedolžnih otrok. — Končno je moralo mesto plačati še tri miljone realov kontri-bucije.
Brigadir Lopez je 700 v Cuenci ujetih republikanskih vojakov osvobodil, sedem kar-lističnih oficirjev z njihovim komandantom vred ujel in dosti orožja in municije zadobit.
Dopisi.
Jz OrKiilce 21. julija. [Izv. dop.j Se vselej,  kadar sem šel v Planino ogledat si   „pod gradom" velikansko obokano jamo, iz katere po dolgem prestanku in podzemeljsko   pritaka  voda iz Cerkniškega jezera tu na svitlo,  ter žene 12 mlinskih kamenov in 4 žage,  vrivale  so  se mi nehote misli na preteklost in vedno sem se krog sebe oziral, da bi kje pri podrtini grada zapazil stezo, po kateri   je  korenjafiki  Luegar   z narobe podkovanim vrancem dražil ces. stotnika Kav barja.   A vsega tega se ve da nijsem našel, ker  zob   časa  pregloda   vse   nekdanje in ostaje  nam  le sedanjost, katero si moremo ogledati.   Kraj „pod gradom" zares zasluži, da ga tujec, v Planino prišedši, ogleda; kajti iz čudovito okokane jame, mej visokimi pe činami obdanimi z zelenim gozdom, bruha voda z vso silo,   da   stopi  potem v odločeno po-točje.   Mogoče je pa tudi v poletnem času, kadar je naše sloveče jezero popolnem suho, dalje v jamo iti, da se ogledajo lepi in velikanski kapniki, ter se lahko nalovijo pre-Čudne človeške ribice.
Ta divje romantični kraj, ki si je človeška roka uže mnogo prizadejala tudi umetno ga okinčati, izvolili so si planin-s k i gospodje za kraj veselja in zabave. — Po neutrudljivi delavnosti gosp. pl. Rutkovv-skega, gosp. oskrbnika haasberške graščine Reismllllcrja in gosp. nadlogarja Renca, do bil je kraj svojo zasluženo čestenje. Usta novili so namreč ravno imenovani gospodje strelno društvo v Planini ter izvolili si v ta namen krasni kraj za strelišče. A ne samo strelno društvo ima tu zabavo. Kratkočasiti se more tu tudi oni, kdor kegljati more, ali sploh kdor veselo in pošteno družbo išče in želi.
Želimo torej, da se mlado društvo utrdi in si svoj obstanek zagotovi; kakor tudi želimo, da se mnogo udov v društvo vpiše ker tu ne vlada nikako straukarstvo in daleč proč so politična protivja.
G. pl. Rutkovvski daroval je okrajni učiteljski bukvami v Cerknici nad 100 zvezkov  nemških  klasikov   za  kar  se mu
moramo tu spodobno zahvaliti, kajti zares lepa zbirka je in za veliko je obogatela okrajna učiteljska bukvama.
Naj bi le še plemeniti gosp. veliko posnemovalcev našel, ter hvaležno bi se njih spominjali.
Naše jezero zelo odteka. Še 14 dni in kosili bodemo. Vabimo vas torej vse, kateri imate veselje opazovati naravna čuda, pridite in ogledajte si naše jezero, podzemeljske jame in otline, kakor tudi bodete videli znamenito in originalno ribštvo.
Iz tržaške oKoli<*«» 22. julija Izv. dop. I Kakor so nekdaj slovenski pa-ganje, naši prastari očetje, slavili svoje bogove pod milim nebom z veselicami, jedjo in pijačo in z raznim radovanjem, tako še dandenes naše Blovensko ljudstvo časti praznike in svetnike s plesom in zabavami pod milim nebom. Posebno mladi čvrsti fantje v naši slovenski tržački okolici se odlikujejo v tej zadevi. Ako nijsi še imel prilike videti narodni ples pod milim nebom, potrudi se enkrat semkaj v našo okolico in gotovo ti ne bode žal ko bodeš videl kar ti moje pero ne moro popisati. Ali čuditi se moramo, da fantje ki blizu mesta bivajo, ae nekako užo bolj surovo vedejo, in le bolj oddaljeni od mesta so stari korenjaki. Posebno kar kinč zndeva, žalostno je videli, da, sicer le v nekaterih krajih, tam kjer so pred nekaj leti še ponosno slovenske zastave vihrale, zdaj na plesiščih vidiš mešanico, angleške, amerikanske, laške in celo turške zastave obešene 1 To je našemu narodu in naši krvi na kvar in v sramoto! Kaj delate vi narodni možje po okolici, da ne podučite vaših mladih ljudij, tudi v tej stvari varovati slovensko čast! Ali nij sramota, da se vaši sinovi in vaše hčerke pod tujimi prapori ra-dujejo, namesto pod svojo domačo zastavo, ki je najlepša mej vsemi? Storite dragi rojaki tudi v tej zadevi svojo dolžnoBt, tam kjer treba.
A skoraj sem predaleč zabredel. Mislil sem samo popisati ples v Prošeku, ki je bil v nedeljo 19. dan t. m. na dan sv. Mohorja. Za take plese je treba tržaško-magistratovega privoljenja, in zdaj,  od kar bo komisarji v okolici, tudi komisarskega.   Zarad tega ae navadno fantje uže kakih 14 dni prej ogla-Bijo pri omejenih oblastništvih. — Tako so storili tudi zdaj 4 narodni slovenski fantje iz Prošeka.   Ko  se pa potem še neki dvo stari k usti mevži oglasiti pri sloveno - žitnem komisarju Lukša-tu, da hočejo tudi oni imeti ples in ker magistrat navadno ne dovoli na dveh krajih plesa ob istem dnevi baje zarad tepeža — dalje ta Lukša dovoljenje omejenim mevžam, ker so se mu zdeli, da so reve, te da, če jim bode prepovedal imeti slovenske zastave, da ga bodo gotovo ubogali. Omejeni štirje narodni fantje bi se takim pogojem ne udali  po nobeni  ceni.   In  res se je tako zgodilo.   Videli nijemo nobene zastave slovenske na rečenem plesišči. Drugače pak je bilo na drugem plesišči kjer so omenjeni narodni fantje plesali, — kajti kljub u vsem lakonskim in bedastim Lukševim zaviram in natolcevanjem   so  omejeni   SMrjo slovenski fantje dobili dovoljenje za ples od magistrata, in sicer na zahtevauje nekega tukajšnjega gospoda,  če ravno še le zadnji dan, to je v soboto pred nedelj". Ker šo tudi štiri hiše v Prošeku, ki ne spadaj i pod magistrat nego pod županijo zgoniško, so si fantje omislil,
dovoljenje tudi pri župana zgoniškem in tako jse odtegnili Lukševemu nezaslišanemu terorizmu in so šli celo rajši črez mejo na bolj »vobodne tla plesat. Uže v soboto večer je na visokem mlaji vihrala ponosno slovenska (ali kakor je Lukša v svoji blazni gluposti y „Triester Ztg." pravil, „panslavistična") -zastava, in v nedeljo je zraven cesarske še pet druzih slovenskih zastav naznanjalo narodno veselico. Uže ob eni popoludne so fantje z narodno godbo iu narodno zastavo na javnem prostoru uprav pred Lukševo hišo se ustavili in tam najprej cesarsko himno potem pa našo marseilleso „Naprej zastava slave" zagoli. Misliti si morete, kako je to grizlo po črevah tega dušmana. — Cesarska pesen in potem še slovenska mar-Bcillesa — ena hujša od druge za njegovo la-hon*ko oho!
Ob treh se je začel ples na obejih krajih. A tudi pri tej priliki se je pokazalo, da tam, kjer so bili narodna godba, narodna zastava in narodni fantje, tam jo bila tudi vsa masa ljudstva in gromadno plesal cev, tujih in domačih za njimi, da se je vse trlo. Oni pa od Lukše protežirani, se svojo furlansko godbo in laškimi zastavami, ostali so osamljeni in osramoteni na cedilu. Zdaj pa vi reve mevžaste in tudi vi, gnsp Lukša ste se lehko prepričali, da v Prošeku nij tal za laške zastave, ne za laško godbo ne za laške plese. To si zapomnite za drugi pot. Vi pa nurodni fantje in vsa slovenska mladina, ki ste se tako pošteno obnašali: slava vam!
Iz C^ljl* 23. julija. I Izv. dopis]. C. kr. namestništvo v Gradci je volitve občinskega odbora Celjske okolice popolnem potrdilo. Kakor znano so bili pri teh volitvah Slovenci prvikrat zmagali.
Zoper te volitve je namreč župan Celjskega mesta v zvezi s6 Bvojimi nemškoval-nimi pristaši vložil protest zato, ker voljeni odborniki nečejo trobiti v nemškutarski rog. Spominjam se, da ste v nekej številki cenjenega vašega lista navedli besede doktorja Nckermana: „Moja beseda pri namestništvu več velja nego vse govorjenje vaše." Evo! gospod Nekerman, lastnik Francjožefovega reda! sedaj vidite da Vam nov križec nikakor nij prinesel še pravice, zahtevati kako krivično razsodbo. „Ošabnost vedno hodi pred padom" — to si zapomnite za bodočne čase, kadar Vam zopet veselje pride do protestov zoper pravico! Ta slučaj je gotovo vreden, da se itak razoznani po nemških časnikih, ki so le količkaj pravicoljnbni.
Občina bode tedaj imela narodne svetovalce in narodnega župana.
Iz X»8rr«k1»lt 2:1. jul. [Izv. dopis.] Kakor se Čuje bode naš sabor na 5. avgusta sklican. Zadnji čas je res uže za to. Naj važnejša zakonska osnova, ki se bode v predatoječem zasedanji saboru predložila, je osnova o preustrojstvu naše deželne politične in sodnijske uprave. Vlada je o njej dosta dolgo premišljevala. Magjari nas baje za vidajo, da se bode pri nas deželna uprava preje preustrojila, in kakor je upati in želeti, preje na bolje preobrnila, nego pri njih. To zavidanje je celo govorici povod dalo, da bode ogersko ministerstvo kroni odsvetovalo, to zakonsko osnovo saboru kot kraljevo predstavko predložiti. „Obzor" je pa to govorico odločno dementoval. Plemenito res ne bi bilo, če nam ogerska vlada iz zgoljnega
zavida to zakonsko osnovo ne bi privoščila, češ, pri njih je slaba uprava, naj bode tudi še pri nas.
Zidine vseučilišč ne zgrade rastejo naglo v vis. Odbor za slavnostno dvorjenje vseučilišča je povabil vsa evropska vseučilišča na dan otvorjenja, kateri pa še nij ustanovljen, v Zagreb. Več vseučilišč, moj njimi najstarejše celega sveta v Bologoji, je odpoRlanje svojih zastopnikov tudi uže prijavilo. Čudno je pa, da naša vlada tretjega profesorja za filozoflČno fakulteto še zmirom nij kralju na imenovanje predložila. Naš vseučiliščni senat zavoljo tega še zmirom nij popolen, in zato tudi svoje delovanje še zmirom započeti ne more. Ce je vse res, kar se o tem izza kulis čuje, in kar zavoljo deli katuosti predmeta priobčiti no morem, po-kazujejo se neke osobo v čudnem svitu.
Vest, da se na graškem vseučilišči slovenski dijaki s Srbi proti Hrvatom (ne, naš dopisnik jo govoril le o Starčcvičjancih, ne o Hrvatih Ur.) vežejo,  je nas  tukaj ž'vcčo Slovence,  zlasti  pa Hrvate zelo neugodno zadela. („Obzor" je bil stvar krivo iu nepravedno za8uknil Ur.) Vaš dopisnik je moral, ne kriv iu ne dolžan, marsikatero žuhko čuti in  požreti.   V žalostnem bratskem razponi mej Srbi in Hrvati ne bi smeli Slovenci uiti z ovimi niti z onimi držati. Očitno pristanje na eno ali na  drugo   stran,   bi razpora že bolj v žive plamene razpihalo,  nego je uže Slovencem po  mojem skromnem mnenji ne pristoji razRojevati   kdo mej Hrvati  in Srbi je pravičen in kdo krivičen, kdo je mej njima Kaju iu kdo Abel. Slovenski dijaki na gra škem vseučilišči bi morali prevzeti plemenito in hvaležno nalogo pomirljivega posredovanja mej Srbi in Hrvati, katero je bolniško vprašanje enega proti   drugemu   tako   po nepo trebnem po konci vzdignilo.   Ča je uže ze leno latovje tako,   kakovšno   bode stoprv klasje.  Mej Srbi iu Hrvati bije se še denes boj mej starim Rimom   in starim Bizanccm. In ta boj nahaja  še denes  v modernem in kulturnem   devetnajstem   stoletji bojevnike Ce razpor res ne bi bil tako očiten kakor je, človek ne bi mogel verjeti,  da je sploh mogoč. Naj bolji lek za odpravljenje te po gubne, rak-rane na našem jugoslovanskem telesu je, da se cel razpor smešen naredi, kar je tudi res „in ultima linea."
— (Odpravljenje Šolnine na Kranjskem.) Deželni odbor je baje sklenil postavo o odpravljenji šolnine deželnemu zboru predložiti. To je enkrat pameten korak, Če se obistini, ker ta naredba bode naše ljudsko šolstvo le pospešila.
— (G. Widnuan), vodja kranjske deželne vlade, je sprejemal to dni razne osobnosti. Kakor Be čujc bode, komaj prevzevši poslove, uže zopet odšel, ker vzame za nekaj tednov odpust.
— (Spodnji K o/ni k) hočejo baje lastnice prodati če se dober kupec najde, novica, ki bode ljubljanske stare kofetarske sestrico vznemirila.
— (V 1 j ub I j a u s ki kazini) jc krčmar krido naredil.
— (15 aro u P in o,) novi cesarski namestnik za Trst in Primorje prida 25. ali 20. t. m. v Trat. Bivši namestnik Ceschi ae je uže poslovil.
— (V Gorico) pride v garnizono peš-polk št. 22 baron \Yebcr, ki jo bil dozdaj v Dobrovniku.
— (Iz Središča) na Slov. Štajerskem so nam piše: ,.S1. Nar." št. 1G1 je prinesel iz Ptuja novico, da ima ptnjski „fortschritts-verein" shod v Ormuži in res smo dobili „zelena" vabila tudi mi, baje 81 iz — Or-niuža. Ali ti nemški 00. so se omenjeni dan prepričali, da Središčani ncm:\jo simpatij za njih neruškovalno društvo, ker se je od povabljenih le eden, kateri je tamkaj po opravilih hodil shoda le iz radovednosti na točko „Cis- in Translajtanlja leta 1876u, udeležil. Pa up mu je sel po vodi, ker referent te točke — ali „profet" kakor se je on sam imenoval nij prišel — torej je ta točka izostala. Brž ko ne jo bil sbod slabo obiskan ker je ta dan več 00. iz Ormuža v Središči do pozne noči bilo.
— (Cerkvena tatvina.) V Brusnici pri Novem mestu so 20. t. m. tatovje ukrali v cerkvi monštraco, ciborij in drugo posodo za 251 gld. vrednosti.
Domače stvari.
— (Odbor pisateljskega društva) je imel predvčeranjem sejo. Predlog, naj se došli razni rokopisi (za okolo 40 tiskanil pol) porabijo v izdajanje posameznih zvezkov namesto za „Preširnov album", ostal je v manjšini, in se je sklenilo vsakako omenjeni album izdati ter čakati na Levstikov obšir nejši spis o Preširnu še do septembra, do katerega časa je g. Levstik rečeni spis prav za gotovo izvršiti obljubil. — Občni zbor bode 15. avgusta.
— (Osnovalni odbor „narodne g a društva") je imel v Četrtek sejo, v kater se je sklenilo, da se društvo,  ako ne bode zaprek, določno konstituira 15. avgusta, na kateri dan bode občni zbor.
— (Ljubljanski „S o k o 1") bode letos 16. avgusta praznoval svojo lOletnico. Naj bi odbor gledal, da zopet kaj več življenja spravi v to društvo, katero ima vedno še mnogo udov.
Kazne vesti.
* (Tržaško raeflto glavni dedič.) Neki g. Marenzi , brat znanega c. k. fini. Marencija, kateri jo nedavno umrl, je vse svoje premoženje volil tržaškemu mestu. Zapustil je 200.000 gld. Lep dobitek za Trst.
* (M a g j ar s k a o h o 1 o s t.) Ogorek! minister notranjih zadov je v posebnem ukazu municipije opozoril, da se pri volitvah poslancev samo mapjarake narodno zastave smejo rabiti. Kdo izobesi ali nosi kako drugo narodno zastavo, ima so kaznovati. Neki romunski list dobro pcrsiflnjc magiarske državnike in nasvetujc sledečo postavo : Vsak, kdor v prihodnje ne dobi pri krstu magjar-skega imena, ne sme biti ogerski državljan in se mora črez mejo spraviti.
* (Pogrezneua vas.) Po nočii 8. jul. se je pogreznila vas Dejoin v Bumuniji. Hiše so za tri Režnje v zemljo zlezle, a nobena se nij še podrla. Ljudje, ki BO prej ta dan čuli veliko bobnenje pod zemljo, so bili iz vasi izbežali, tako da nij nobenega nesreča na življenji zadela.
* (Os ep nioe.) Ruski časnik „Golos" piš*, da osepnice nikjer tako hudo ne razsajajo, kakor mej Kalmuki. Bolezen tam nikoli ne preneha, prikaže se zdaj v tem, zdaj v drugem ulusi (okrogu) iu napada ljudi po leti in po zimi. Zato se je Kalmuki strašno bojo iu jo imajo za božjo kazen. Ce kdo zboli, zapuste ga najbližji sorodniki ; ?c umrje, nikdo trupla ne pokoplje. Včasi cele rodb;ne izumrjo. Za zdravilo jim služi toplo mleko. Če je Kalmuk videl ali se iz neprevidnosti
celo dotaknil na kožuh bolnega Človeka, mu njegovi znanci tuko dolgo žganje vlivajo, da je popolnem pijan. Potem vzamejo vsi svoje korobače iu ga pretepajo, češ, da tako bolezen iz njega izbijo. Zdravnikov ali bolnišnic nij mej Kalmuki. Le v mestu astrakanskem je nastavljen zdravnik, ki ima za zdravilstvo po Btepah skrbeti, eden IMD M tisoče kva dratnib milj. Iu li ta doktor dobiva samo 14 rubljev na mesec za svoja uradna opravila. Kozč so pretečeno zimo skoraj deset del Kalmukov pokončale. Zato opozoruje „Golosu rusko vlado, naj se bolj zanima za nesrečne Kaimuke.
* (Lov na arenke.) Na Škotskem je 1. 1873 na lov na arenke odjadralo 15.005 čolnov 8 45.594 ribiči. Vrednost čolnov iu vseh priprav je znašala Črez 10 miljonov goldinarjev. Lov je bil srečen in dosti izdatnejši od prejšnjih let, a arenki so bili manjši. Za vsem je 989.288 sodov soljenih arenkov bilo razposlanih.
* (Krvožejna babura.) Karlistični komandant Doreguiav je po bitki pri Abar-zuzi ukazal, da se naj postrele vsi ujeti republikanski (ficirji, od prostih vojakov pa vsak deseti mož. A da ne bi imel sam vse odgovornosti za to krvoločno dejanje, pošlje adjutanta k pretendentu don Karlosu, naj ga on posebno pooblasčuje k tej razsodbi. Don Karlos se je iz početka branil Dore-garavu pritrditi, ker se je vendar bal pred javnim mnenjem ; a njegova ljubeznjiva soproga stisnila mu je pero v roko ter ga silila, naj precej podpiše. In taka ženska hoče zasesti špaujski prestol!
Zalivala.
Predsedništvo „Sloy. Matico" mi je raz-nolične knjige kakor: Štirje letni Časi, Vojvodstvo Krajnsko in Koroško, Rudninoslovje, Zgodovina slov. naroda, Olikani Slovenec, Letopis za 1871 in Schodler knjiga prirode I., II., III. del brez plačuo za šolo poslati blagovolilo, za kar se mu v imenu učeče se mladine najtoplejša zahvala ja*no izreka.
Marija v Puščavi na slov. Štajerskem dne 21. julija 1874.
Tone Brezovnik, učitelj.
Pripis. To bi bil začetek tukajšnje šolske knjižnice. Obračam se do vseh č. g. rodoljubov b presrčno prošnjo, naj nam knjige, ki morebiti pozabljene v kakem koti prašne leže, poslati blagovolč, saj kur se za šolo izda, nij izgubljeno.
Po« lan o.
/■eni bolnim moč in zdravje brci leka
in h rez stroškov po izvrstni
Revalesciere iu Barry
V   //o»e r/*»>.
Izvrstno zdravilo Kevaleacii-re du Harry odstrani vse bolezni, ki se leku zoperstavljajo, nainreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico, in bljevanje krvi tudi ob času nosećosti, scalno silo, otožnost, sušenje,, revniatizctn, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lckoui kljubovala:
Spričevalo At. fiS.471.
P r u n e 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1SG9.
Moj gospod! Moreni vas zagotoviti, da odkar čudovito Kevalesciere du Bariy rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet Šibke postale, moj pogled je tako dober, da no potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil JiO let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvraten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe I'eter C a s t e 11 i, . Bach-es-Theol. in župnik v Pruncttu,
okrog Mondovi. Spričevalo št. 75.705.
Dunaj, Pratcrstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo.
L. Grosmann.
Tečnoj Si kot meso, prihrani Rovalosciero pn 'drasčenih in pri otrocih 50krat dvojo ceuu za zdravila.
V plehoatih puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr.. l runt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 run-.(iv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— KevHlesciero-Bitcuitou v pušicah a 2 gold. 50 kr.
•j < ^,'old. 50 kr. — Kovalodcicre-t'hoeolatSe v pralur a ■ ploščicah za 12 taa 1 gold. BO kr., 24 tas s gold. >0 kr., 48 t,,b 1 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 888 ta* 20 gold., — za 57(J tas 36 gold.
- Prodaje: BarryduBarry -i Comp. na Du» ■ ■>      Wnl)fiMoUgf*HJEie št. 8,  v  LJublji&ui Ed.
Mabr, v <Urn<l<it bratje Ob o r an z n o y r, v ISMN >»ftiU.a Dieohtl & Frank, v 1'elovol P, liirn-'..•■ii.-r, v JLou41 Ludvig Mtillor, v Maribora r\ Koletnik & M. Morič, v Jleranu J. B. ^tookhaasen, kakor v vBoh mestih pri dobrih lesarjih in apecerijakih trgovcih; tudi razpošilja du imf-dka hiša na vte kraje po poštnih nakaznicah ali po/zjtjih.
Dunajska bori x 24. julija.
(Izvirno tolegrahčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 20 Enotni drž. dolg v srebru    .   .   75   „ 10
1860 drž. posojilo.....108   „ 75
Akcije narodne banko . . 976 „ — Kreditne akcijo    ....     231   „ 25
London........110   „ 80
Napol..........8 „85
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro.........104 »15
kr.
Tržne «a«»ii«»
v Ljubljani 22. julija t. 1.
Pšenica 6 gl. 20 kr.; — rež 3 gl. 60 kr.; — ,očnien V gld. 90 kr.; — oves 3 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 30 kr.; — proso 4 gl. 50 kr.; — koruza 4 gl. 80 kr.; — krompir — gl. — kr.; — fižol 7 gl. — kr.
— masla funt — gl. 51 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— špeh frišon — gl. 44 kr.; — špeh povojon — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mioka bokal 10 kr.; go /edine funt 30 kr.; — toletino fuut 24 kr.; — svinjsko meso, funt 36 kr.; — sena cent 1 gld. 20 kr.; — alame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld„ 30 kr.; — mehka 4 gl. 50 kr.
Naturne mineralne vode i
hišno natočene v vseh sortah \
se dobivajo v <
špecerijski, materijalni, barvni, vinski, deli- ; katesni in semenski prodajalnici <
Petra Lassnika. i
■ mili v JLJulslJniil
od 21. do 23. jul i j a.
Vcnc^Goršio, delavec, 58 1. st. v bolnici; R. Suiajd, sladkarnikarjeva hči, 24 1. na srčni organiSni napaki; Zanota Javornik pl. Abraliaiusberg, vdova, 78 bat, št potersko predmestje št. 80; Mar. Sot, 23 let stara, v mestu št. 15 na jetiki; Janez Kalan, U I. star; Teodora Filma, 13 let stara; Adelhajd Slabnicar, 3 leta, — obo na vnotici grla; Janez Jančar, 49 let star, v prisilni delavnici.
Tujci.
24. j u 1 i j a:
tu ; n Grofica Jonlino s sinom, Nasopulo z ženo iz Trsta. — iJunau iz Dunaja. — Perko, posestnik, Kletscb iz Maribora.
Pri Slonu : (liaser, Putcroik, Majer iz Trsta. — Prethter iz Lima. — Gtarm h hčerjo i/. Novega mesta. — Scliuller iz Krope. — baron TaulVer i/. Višnje goro.—gospa Hren i/ Leguiij. — So\vi iz Dunaja.
Pri lij.ii* i. Detelbaeh iz Gradca.
— deli Oott iz Brežic. — Haas iz lira-slave. — Ki'iinisch. llartman i/. Dunaja.
— Bartoniizek, Hehleptor, llauztkr iz Trsta.
Pii /n.....n i : Jauoinik, Kocijančič iz Kranja. — Milinovič z ženo iz Kozjega
Pri em-jii avstrijskem: Kalan iz Loko. — Oblak, Habn z ženo, Pelnelt iz Poljan.
Pri Viiuiilu : Kovač Pr. z ženo iz /.atično. — Grmu iz Postojne.
Izprašan gozdar
(iz Moravskoga) 29 let star, neoženjen, voč jozikov zmožen, ki ima najboljša spričala in jo užu več časa na spodnjem Štajerskem kot samostojen gozdar v službi, želi svojo mesto s 1. septembrom ali 1. oktobrom spremeniti. — Blagovoljna vprašanja naj so stavljajo pri administraciji „Slov. Naroda". (199—1)
Patentirana
roćna mašina za mlatiti
ležeče in vozne vlečke.
Vlačiliia mlatilna masiua
s snaženjem in brez
za :L, S, 3, <t Iscnje ponuja z garancijo
fabriku za inlalilne mašine
Umrath & Comp.
Katalogi s podobami, cenami itd.
se pusljejo, ako kdo želi.
(167— 4
(!lavno mtopstvo /it Kranjsko |>ri gosp.
Jos. Ee"bevec v Ljubljani.
UdattJj iu za uredniatvo odgovoren: Ivan Semen.
8
g g
o o
g
o o
g
a o
Dne 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12, 13., 14., 17., 19., 20., 21., 22., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 31. avgusta, dalje 1., 2., 3., 4. in 5. septembra t. 1., vnelej od zjutraj ob petih do dveh popeludne se bo v Ljubljani stoječi c. k. topniški polk vadil v streljanju na ostro (s kuglanu) na vadilisču pri \ i/.marJili. na prostoru pod kantonsko ceato   mej  Spodnjimi  4-aiiM'ljni in i eriiuikini
mostom.
Zavoljo nevarnosti za življenje je v gori imenovanih d neb in urah ljudem prepovedano, stopiti na vadi-lisče mej prostor jeni gori imenovanim, katero prostorja b.-, dokler «e bo streljalo, zaznamovano po naznauiluili stratab; tako je tudi ob tem času prepovedano, stopiti ua kantonsko cesto med Spodnjimi Gameljui in Cernuškim mostom, kjer bodo ua obeli kouceh te ceste tudi nazuanilue straže stale.
Strelivo, kar se ga najde, se mora koj izročiti vodniku pri c. k. topniških depositorjih na ljubljanskem polju postavljenemu, ter se bode dobilo za-uj plačilo, katero je za to odločeno od cesarskega zaklada.
Vsakatcri se pa resno svari, da naj previdno ravna z najdenimi nabasauimi strclivi, katera se se nijso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drugim stiaŠuo ucvarna biti.
V Ljubljani 13. julija 1874. (189—2)
Od c. k. deželne vlade za Kranjsko.
Jožef vitez Roth pl. Rothenhorst.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.