IZ CELJA IN ZALEDJA PISMO UREDNIŠTVU Vec človeškega čuta do sočloveka Od Jožeta Konkoliča iz Košnice št. 4 smo prejeli pismo naslednje vsebine: »Sem delavec in stanujem v Košnici št. 4 z ženo in otrokom. V času kata- strofalne poplave sem se vselil po odobritvi tedanjega lastnika hiše in stanovanjske uprave. Med tem časom sta hišo kupila Slav- ko in Frančiška P. Zahtevala sta naj se iz hiše izselim. Tega nisem mogel storiti, ker nisem imel drugega stano- vanja. Lastnika pa sta uvedla proti meni sodni postopek. Dobil sem od- ločbo, da se moram izseliti v roku dveh mesecev. Toda že čez nekaj dni, zjutraj, ko sem še spal, je vdrl v stanovanje lastnik z osmimi ljudmi, ki so začeli deloži- rati pohištvo in ga odnašati v bivše prostore mlina. Pred nadležneži, ki so mi tudi grozili, sem se brez oblek z družino zatekel k znancem. V stiski sem si pri njih izposodil tudi oblačila in pri njih nekaj časa prenočeval, do- kler niso merodajni forumi ta brutalni postopek onemogočili.« Vsak komentar o tem »humanem« odnosu do sočloveka je odveč! POPRAVEK V našem listu smo dne 10. januarja objavili za 60-letnico pisatelja Frana Roša članek, kjer je med drugim re- čeno, da Roševo dramatsko prizadev- nost dopolnjujeta tudi dva libreta za celovečerne operne predstave, kakor Gosposvetski sen in Matija Gubec, ki ju je uglasbil Risto Savin. Ker ta navedba ne odgovarja resnici in bi utegnila zavesti našo glasbeno- literarno javnost v zmoto, popravljamo gornjo navedbo v omenjenem članku v tem smislu, da je avtor dotičnih oper skladatelj Risto Savin in avtor libret ter oper tudi Risto Savin, dn sicer v nemškem jeziku, pisatelj Fran Roš pa je ta libreta prevedel iz nemščine na slovenski jezik. Ta popravek smo izvršili na podlagi pojasnil, ki smo jih dobili od Kurato- rija Risto Savinove glasbene zapuščine. Uredništvo « IZ TRNOVELJ Pred dnevi je bil občni zbor terenske organizacije Rdečega križa v Tmovljah. Med drugim so največ govorili o prvi pomoči in preventivni zdravstveni služ- bi. Za doseganje še večjih uspehov, zla- sti v reševalni službi, je tej organiza- ciji potreben telefon, ki bo tudi mon- tiran, čim bodo tehnične možnosti do- puščale. Zastopnik občinskega odbora Rdečega križa tov. Anton Matjaž je navzočim zelo nazorno prikazal pomen krvoda- jalske akcije ter je pričakovati, da bo odslej za to humano delo tudi v Tmov- ljah večji odziv. O. I. OSNOVNO ŠOLO V KOMPOLAH BODO MODERNIZIRALI Pravzaprav so dela že v teku od ju- lija meseca lanskega leta in bodo ver- jetno v letošnjem letu v glavnem za- ključena. Obnovitvene načrte je pri- pravil Projektivni biro iz Celja. Seveda je težko govoriti o kakšni »super mo- dernizaciji«, ker je pač kompolska šola stara že osemdeset let. Obnovili jo bo- do tako, da bo primerna današnjemu času. Parketirali bodo učilnice, uredili higienska stranišča, kopalnice, mlečno restavracijo in drugo. Poleg tega so s preureditvijo pridobili še prostor za garderobo in sobo za ročna dela, ki v slabem vremenu služi kot telovadnica. Prav tako so poskrbeli za primemo okolico z lepo urejenim dvoriščem, ki bo v letnih časih služilo za športne igre. In še nekaj. V preurejeni šoli bo možno prirejati razne tečaje, preda- vanja in drugo. Kompolska šola bo ta- ko postala kulturno izobraževalno sre- dišče, kjer bodo stari in mladi prido- bivali na svojem znanju. POZDRAVE POŠILJAJO Fantje, ki služijo vojaški rok v Sme- derevski Palanki, pošiljajo vsem svojim znancem in domačim najlepše pozdrave in jim kličejo na skorajšnje svidenje! Ignac Tomažič iz Loč, Stanko Ran- čan iz Slov. Konjic, Pavel Hren iz Zreč, Anton Polšak in Maks Regor- šek iz Šmarja pri Jelšah ter Ivan Gobec iz Roginske Gorice. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU! Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor: Krompir 13—14 (15—16), čebula 44 do 70 (70—80), česen 160—200 (160—200), fi- žol v. 90 (70—95), fižol n. — (50—70). solata 60—70 <60—90), cvetača 40 (—), špinača — (200—250), motovileč — (200 do 250), radič 130—146 (200). regrat — (250), zelje gl. 14 (16—30), zelje rib. 40 (35—45), repa sv. — (12—18), repa rib. — (30—35), pesa 30 (25—40), ohrovt 34 (30^0), peteršilj 40 (70—100), zelena 40 (80—100), korenjček 40—50 (20—60), hren — (150), koleraba — (25—35), kis — (30 do 40), por 40 (50—70), redkev 16—18 (20—35), redkvica 100 (—), sadje suho — (100), slive suhe 280 (—), fige suhe 180 do 220 (—), gobe suhe — (1300), orehi celi 220 (200—240), orehi luš. 700 (650 do 700), rozine 400 (—), med v stekl. 100 do 150 (—), limone 300 (—), pomaranče 210 (—), mandeljni 1400 (—), orašidi 340—350 (—), ribe — (160), jabolka 40—80 (40 do 100), mleko — (36), maslo — (480—520), skuta — (160), smetana — (240), kure — (400—650), piščanci — (280—320), jajca 16—18 (15—20), zajci — (160—500), pu- rani — (1000—1400), koruza — (50), pše- nica — (50), oves — (45—50), ječmen — (40—50), ajdova moka — (65), ješprenj — (80), kumare kisle — (60—80). v času od 18. do 25. januarja 1958 je bilo rojenih: 18 dečkov in 16 deklic Poročili so se: Zijad Salakovič, ključavničar in Dragica-Ka- rolina Korošec, gospod, pomočnica, oba iz Celja. Alojzij-Slavko Gaber, kmetovalec iz Cerovca in Ana Aužner, polj. delavka iz Žepine. Janez Ko- vač, čuvaj in Terezija Zohar, polj. delavka, oba iz Šentjanža nad Štorami. Umrli so: Zdenka Lorger, otrok Iz Podčetrtka, stara 2 leti. Josip Suligoj, upokojenec iz Celja star 87 let. Jože Poaergajs, otrok iz Dobrove, star 11 dni. Jurij Paj, upokojenec iz Zagrada, star 85 let. Franc Leskovšek, trgovec iz Celja, star^ 78 let. Marko Markič, invalid, upokojenec iz^ Celja, star 77 let. Ana Kostajnšek, upokojenka^ iz Celja, stara 75 let. Boža S^ver, uslužbenka^ iz Celja, stara 53 let. gj Rajko Rus, železničar iz Maribora, je na žel. postaji Zidani most padel pri premikanju vagonov zaradi poledice pod kolo vagona. Dobil je težko poškod- bo na nogi. Alojzija Zagoričnik iz Trbovelj je v Celju na Ljubljanski cesti padla in si zlomila desno nogo. Erih Lešnik iz Maribora si je pri smu- čanju na Mozirski koči zlomil nogo. Triletni Branko Savič iz Celja, Ceste na grad, je padel z zaboja na tla in si poškodoval ^avo. Pri padcu je dobila poškodbo v kolku Urška Kolenc iz Juvanja pri Radmirju. Osemletna Milka Breznikar iz Marije Reke pri Preboldu je padla s kmečke peči in si zlomila desno roko. Nogo si je zlomila pri padcu gospodi- nja Apolonija Košič iz Creta. V Cretu se je zaletel osebni avto v avtobus. V osebnem avtomobilu, sta se vozila Rudi Celar in Justina Breznik iz Ljubljane. Breznikova je dobila poškod- bo na glavi in pretres možganov, Celar je tudi dobil pretres možganov ter so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Na osebnem avtomobilu je precejšnja ma- terialna škoda. Vlado Kustrin iz Polul si je pri smu- čanju poškodoval nogo. Pri smučanju si je zlomil nogo Bogo- mir Grein iz Creta, v Zabukovci pa sd je pri smučanju zlomil nogo Milan Trat- nik iz Ljubljane. Marija Anders iz Celja, Pot na Lavo, se je poparila z vrelo vodo. Pri delu v Cinkarni je delavcu Pavlu Dečmanu padlo težko železo na nogo in mu jo močno poškodovalo. Iz Konjiške občine TOKRAT JE SNEG KORISTIL Ce je kje zapadli sneg koristil, je bilo to v sredo zvečer ob požaru na žagi les- nega obrata v Slov. Konjicah. Iskre go- rečega ostrešja so švigale visoko v zrak in padale na okoliške zgradbe. K sreči pa so te bile pod snežno odejo in v njej je vsaka iskra takoj ugasnila. Ce bi to bilo nekaj dni prej, ko je divjal močan veter in še ni bilo snega, bi bila nevar- nost požara zelo velika za ostale delav- nice tega obrata (mizarske, skladišča, sušilnice), pa seveda tudi za ostala po- slopja v bližini. Brez dvoma pa so svoj delež pri omejitvi požara doprinesli še gasilci, ki so v nekaj minutah po znaku sirene že bili na mestu s svojimi motor- kami. Gasilcem je voda od mokrih cevi v rokah zmrzovala, prav tako tudi ob- leka, toda kljub temu so delali pri ga- šenju več ur. Ob tako naglem požaru, ki je v nekaj minutah zajel celotno leseno ostrešje, bi kaj več rešiti kot so dejansko rešili, bilo skoraj nemogoče. Delavci podjetja so iz- pred žage odvažali hlodovino, ki jo je že zajemal ogenj, čeravno je bila pokri- ta s snegom. V gasilni akcij-i so sodelo- vali vsi, ki so bili v popoldanski izmeni px-i donašanju vode, odvažanju hlodovi- ne in gašenju ter čuvanju sosednjih de- lavnic, v katerih so stroji, zaloge lesa in drugi material v vrednosti nekaj de- set m;ilijonov. V žagi pa razen polnojer- menika in krožne žage ter par električ- nih motorjev ni bilo drugih večjih stro- jev. Kljub temu pa računajo, da bo za 6 do 7 milijonov dinarjev škode. SVET ZA DELO PRI OBCINI V SLOV. KONJICAH je na svoji prvi seji razen sprejetja po- slovnika razpravljal še o drugih nalo- gah. Predlagal je tX)sebno komisijo za vajence, ki jo bo še potrdil LO. Člani sveta so prav tako menili, da bi sklicali na skupni seminar predstavnike podjetij, ki opravljajo i>ersonalno služ- bo ali pa delajo v komisijah za spreje- manje in odpuščanje delavcev. Z njimi bi skupaj predelali novi zakon o delov- nih razmerjih, posebno tista določila, ki se tičejo odijosov podjetja do sveta za delo in njegovih organov. Na seji so ra- zen tega predlagali še nekatere spre- membe v upravnem odboru posredoval- nici za delo, ki jih bo potrdil še ljudski odbor. POGOVOR Z OTROKI PADLIH BORCEV Občinski odbor ZB v Slov. Konjicah je te dni pripo-avil več sestankov z otro- ki padlih borcev, ki so po raznih šolah. Člani ZB so se z njimi ^pogovorili o delu in šolskih uspehih dn seveda tudi o osta- lih vprašanjih. S tistimi, ki bodo letos končali šolanje, so se pomenili že o na- daljni izobrazbi oziroma o poklicu. Sredi prihodnjega mesca bo v Slov. Konjicah občinska konferenca ZKS za konjiško občino. V večini organizacij so delegate že izvolili, prav tako pa so go- vorili že o kandidatih, ki jih bodo pred- lagali za novo vodistvo občinskega komi- teja ZKS. Sneg je letošnjo zimo padel res ob pravem času. Ravno so se pričele šolske počitnice, otroci so se že bali, da bodo prikrajšani za zimsko Veselje, ko ga je nametalo kar dovolj za smučanje in sankanje. Kjer je količkaj možno, je podnevi polno mladine, ki izkorišča svoj prosti čas v tem zimskem športu. Seve- da ne manjka tudi odraslih, posebno smučarjev. * V konjiški okolici, posebno v bližini Tepanja, je letošnjo zimo kar precej lisic, ki se klatijo po gozdovih. Lovci iz tega področja so že stopili v akcijo, ker drugače bi lahko napravile te živali pre- cejšno škodo okoliškim prebivalcem. ¥ Občinski odbor ZB v Slov. Konjicah je pripravil pred kratkim razgovore s otroki padlih borcev. Pomenili so se o vseh tekočih vprašanjih, posebno še o učnih uspehih na šolah. * Gradbeno ^djetje v Slov. Konjicah je pred nekaj meseci pričelo z gradnjo zadružnega doma v Tepanju. Delo je precej naglo napredovalo, tako da so pred kratkim že lahko postavili ostrešje ter pričeli s pokrivanjem. Isto ipodjetje preurejuje tudi nekatere prostore v to- varni usnja KONUS, v katerih so pred tem bile delavnice pomožnih obratov. Poleg tega pa ima konjiško gradbeno podjetje še svoje gradbišče v Ljubečni pri Celju. * Delavski svet novega trgovskega pod- jetja »Dravinja« v Slov. Konjicah je na svojem drugem zasedanju potrdil tarifni pravilnik podjetja. Soglasje o ravni ta- rifnih postavk bo moral dati še ljudski odibor, nato pa ga bosta obravnavali še oblastna in sindikalna komisija za po- trjevanje tarifnih pravilnikov. Ob tej priliki so člani sveta sprožili še vprašanje notranje ureditve nekate- rih trgovskih lokalov tega ix)djetja. Ve- čina izmed njih so v precej slabem sta- nju. Samo preureditev bi precej stala, za kar pa podjetje nima sredstev. PISMO IZ SEDRAŽA PRI LAŠKEM Malokdaj je kaj slišati o tej vasici, ki leži ob cesti Rimske Toplice—Hrast- nik in meji na trboveljski okraj. S tem pa ni rečeno, da tam ne delajo. Tokrat smo prejeli iz Sedraža (prej Št. Jedert) kar obširno pismo o delu množičnih organizacij in društev v tej vasi. Hkra- ti, nas veseli, da sta se za poročanje ponudila kar dva dopisnika in so iz- gledi, da bodo naši bralci o dogodkih v tej vasi odslej bolj na tekočem. Ker je pismo, ki so nam ga poslali preveč obširno, povzemamo iz njega le naj- važnejše. Pa poglejmo kaj med dru- gim pišejo v pismu: Osnovna organizacija SZDL v Se- draži je dokaj delavna. Člani, ki jih je 460, se redno udeležujejo sestankov in tudi zadnjih volitev so se polnošte- vilno udeležili. Organizacija Zveze bor- cev je lani priredila več proslav in njeno glavno delo je skrb za otroke padlih borcev. Tudi organizacija Rde- čega križa je zelo aktivna. Lani je or- ganizirala oddajo krvi. Uspeh je bil dober, saj je od 56 prijavljenih ljudi oddalo kri kar 50 oseb. Priredili so tudi več koristnih zdravstvenih akcij ter podelili najpotrebnejšim večje šte- vilo starih oblek. Sedraški gasilci pa letos proslavljajo 25-letnico obstoja društva. To društvo velja za najboljše v občini. Gasilci so lani napravili 37 prostovoljnih ur v vrednosti nad 11.000 din pri obnovi gasilskega doma. Tudi upokojenci se redno sestajajo, da se pogovorijo o svojih problemih. Prosvet- no društvo prireja igre in pevske na- stope, ker pa nima primernega pro- stora za vaje in nastope, gostujejo za- enkrat v šolskih prostorih. Lani so ustanovili tudi aktiv mladih zadružnikov, ki ga uspešno vodi tov. Franc Napret iz Govc. Člani aktiva že pridno delajo, saj so v Sedražu pre- orali z buldožerjem 1 ha zemlje, kjer bodo spomladi nasadili čmi ribez. Ra- zen tega bodo pravočasno začeli s či- ščenjem in škropljenjem sadnega drevja. Tudi strelska družina, ki šteje 54 članov, je dosegla lepe uspehe na tek- movanjih, katerih se redno udeležuje. Lani so se izkazali kot najboljši strelci tov. Vinko Knez Iz Trnovega hriba, Franc Selič iz Breznega ter Avgust Seidl iz Sedraža. G. R. MLADI ZADRUŽNIKI V VOJNIKU DOBRO DELAJO Aktiv mladih zadružnikov v Vojniku šteje 36 članov. Lani so uredili sa- dovnjak, ki jim ga je dal na razpolago občinski ljudski odbor, očistili so sad- no drevje pri partizanski družini Bla- gotinšek, razen tega pa so sodelovali na vseh tekmah koscev in skoraj po- vsod odnesli prva mesta. Tudi na kul- turnoprosvetno dejavnost niso poza- bili, saj so sodelovali na raznih pro- slavah, ob zaključku šolskega leta kme- tijsko gospodarske šole pa so uprizorili veseloigro. Tudi letos imajo lep načrt. Uredili bodo žični nasad hmelja na 40 arih zemlje, dekleta pa bodo na šolskem vrtu gojiila zelenjavo, ki jo bodo ra- bile v kiiharskem tečaju. Spomladi si bodo ogledali plantažne nasade v Črnem Kalu in vzorna posestva v raznih kra- jih. RAZGIBANA PROSVETNA DEJAV- NOST V SMARTNEM OB PAKI Letošnjo zimo je v Smartnem ob Paki precej razgibana prosvetna dejavnost. Že od novembra deluje kmetijsko go- spodarska šola, katero obiskuje 18 učen- cev. Razen tega imajo tečaj za šoferje amaterje, ki ga obiskujejo predvsem pripadniki predvojaške vzgoje, dalje te- čaj za traktoriste, v katerega se vklju- čujejo kmetje iz kmetijskih zadrug v Smartnem ob Paki, Letuša in Ljubije. V dvomesečnem tečaju se bodo usposo- bili za upravljanje s traktorji, katere bodo kmetijske zadruge v kratkem do- bile. Končno imajo še tečaj za člane Zveze borcev, ki so se vpisali kot redni učenci v Dopisne ekonomsko šolo v Ljubljani. »KRALJ NA BETAJNOVI« V VIRŠTANJU Člani Prosvetnega društva v Viršta- nju so se kljub težavam odločili upri- zoriti zahtevno Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Prejšnjo nedeljo so po trudapolnih vajah nastopili v ga- silski dvorani v Selah. Njihov trud ni bil zaman. Dvorana je bila polna in proti pričakovanju so gledalci z nav- dušenjem in globokim razumevanjem sprejeli igro. Odmaknjen je Virštanj, toda igralci najraje prebijejo zimske večere na vajah, saj so že kar v pone- deljek po predstavi začeli z vajami ve- seloigre, ki jo bodo uprizarjali za Pust. Njihova želja pa je, da bi nekoč imeli lasten prosvetni domek prav na Vir- štanj u. Ce bodo tudi pri delu vsaj tako pridni kot pri vajah, jim bo to prav gotovo uspelo. IZ BUC Pri nas imamo kmetijsko gospodar- sko šolo s 23 udeleženci, kar je z ozi- rom na majhno razsežnost še kar dosti. Sadjarjem in čebelarjem smo močno ustregli, da smo v šolo uvedli tudi 40 ur pouka iz čebelarstva, ki nam ga po- sreduje strokovnjak iz Ješovca pri Ko- zjem. Ta drobna, vsekakor zelo koristna kmetijska panoga je na Kozjanskem še vse premalo razvita in izkoriščena. ŽIVAHNA DEJAVNOST ORGANI- ZACIJE ZB V KOZJEM Pred dnevi je bila v Kozjem občin- ska konferenca Zveze borcev. Največjo skrb je organizacija v lanskem letu po- svetila otrokom padlih borcev, saj je bilo za podpore in štipendije teh otrok izdano preko milijon din. Otroci so bili obdarovani tudi z obleko in obut- vijo. V razpravi je med ostalimi spregovoril tudi predsednik kozjanske občine tov. Joško Lojen in nakazal nekatere na- loge članov Zveze borcev, ki so zlasti na Kozjanskem življenjskega pomena. Med drugim je dejal, da se bodo mo- rali bivši borci zalagati predvsem za realizacijo petletnega perspektivnega plana za dvig kmetijstva na Kozjan- skem. NA OBČNEM ZBORU ORGANIZA- CIJE ZB V DRAMLJAH ki je bil pred dnevi in katerega sta se udeležila tudi zastopnik Okrajnega od- bora ZB v Celju tov. Mavrič in občin- skega odbora ZB v Šentjurju tov. No- vak, so največ razpravljali o skrbi za bivše borce ter o otrocih padlih borcev. Organizacija ZB v Drami j ah je lani odkrila spomenik padlim borcem, okrog katerega so v pozni jeseni i)osadiIi živo mejo iz sadik, ki jih je daroval drevesničar in vrtnar tov. Franjo Vre- čar, za kar so mu na občnem zboru izreku zahvalo. F. M. KRAJEVNI ODBOR V LJUBNEM IMA OBILO NALOG... Ko so na nedavnem zboru volivcev v Ljubnem govorili o predstoječih volit- vah in izvolili delegate za kandidacijsko konferenco, se je razprava občanov raz- vila tudi o gospodarskih in komunalnih problemih. Tako so razpravljali o pro- blemih kmetijstva, gozdarstva in turiz- ma. Predsednik krajevnega odbora je podal poročilo, iz katerega se vidi, da so lani imeli največ uspehov pri komunal- ni dejavnosti, predvsem pa pri ureditvi ceste skozii trg, pri obnovi občinskih in krajevnih cest in ureditvi vodovoda. Letos pa bodo v tem kraju obnovili gozdne ceste. V to svrho je namenjenih poldrug milijon dinarjev sredstev, veli- ko pa bodo prispevali domačini s prosfto- voljnim delom in vožnjami. Volivci niso mogli razumeti, da edino obrtno podjetje v Ljubnem — mizarstvo ne more dobiti lesa za svojo proizvod- njo, čeravno je od podjetja ,prva žaga, ki letno daje nad 300 kubičnih metrov rezanega lesa, oddaljena komaj 50 me- trov. Obrat pa zaposluje 45 delavcev in ima galanterijski oddelek, katerega pro- izvode pošiljajo tudi v zamejstvo. Prometne nesreče VOŽNJA PO SREDINI CESTE — REZULTAT KARAMBOL Pred dnevi se je na cesti v Verpe- tah pri Frankolovem dogodila promet- na nesreča. Voznik tovornega avtomo- bila iz Zagreba je privozil iz smeri Celja po sredini ceste, in to celo na zavoju. Nasf)roti je pripeljal tudi po sredini ceste drugi avtomobil. Rezultat take vožnje je bila seveda prometna nesreča. K sreči ni bilo telesnih po- škodb, škoda pa je ocenjena na 100 tisoč din. PREDNOST DESNEGA VOZNIKA JE TREBA UPOŠTEVATI Dne 24. januarja je prišlo v Ipavčevi ulici v Celju do lažje prometne nesreče. Trčila sta dva tovornjaka, ker voznik, ki je pripeljal po Ipavčevi ulici, ni upo- števal prednosti desnega voznika. K sreči ni bilo večjih posledic. Istega dne je na križišču pri pošti v Celju prišlo do podobnega trčenja osebnega avtomobila z avtobusom, zato ker voznik osebnega avtomobila ni upošteval prednosti avtobusa, ki je pri- peljal z desne strani. Materialna škoda je precejšnja, poškodovan pa ni bil nihče. VOŽNJA BREZ LUCI PONOCI JE NEVARNA Pred dnevi se je na cesti Celje—Ro- gatec v vasi Vrbno pripetila prometna nezgoda, ker je voznik konjske vprege vozil ponoči in v gosti megli brez luči. Vanj sta se zadela osebni avtomobil in hkrati še poltovorni avto, ker voznika nista pravočasno videla konjske vpre- ge, zaviranje avtomobilov pa je bilo zaradi spolzke ceste neuspešno. K sre- či ni bil nihče poškodovan, škoda pa je ocenjena okoli 100.000 din. VRH NAD LAŠKIM — TO JE ZA SANKAČE Vrh nad Laškim je prijazna vasica, lepa poleti, še lepša pozimi, saj je ta vrh s svojimi 564 metri za Laščane znan po izredno ugodnih sankaških »tirih«. Tu je mnogo veselja in seveda tudi »prometnih nezgod« zaradi pre- velike hitrosti ali pa nerodnosti. Na Vrhu najdete pri vsaki hiši sanke, ki jim je v zimskem času postalo edino prometno sredstvo. Prav zanimivo je videti stare in mlade, kako se spušča- jo po »službeni dolžnosti« Proti Laškem ali Jurkloštru. Lep in zanimiv je ta Vrh nad La- škim, ki privablja marsikaterega v svo- jo sredino. S svojo šolo, trgovino in se- veda tudi gostilno, nudi človeku vtis pristnega slovenskega naselja. Kadar boste imeli čas, ne zamudite prilike in oglejte si Vrh nad Laškim. KOMISIJA za imenovanje direktorjev pri Obč. LO Celje RAZPISUJE mesto poslovodje obratne delavnice Foto »Ideal« Celje, Cankarjeva ul. 11. Pogoji: fotografski mojster z večletno prakso v stroki, prednost ima- jo ponudniki s prakso v vodstvu podjetja. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter po- trdilom o nekaznovanju in ustreznimi dokumenti je poslati na tajništvo Obč. LO Celje do 15. II. 1958. OPOZORILO! Naročnike, ki nam še dolgujejo naročnino z« lansko leto, opozarjamo, da jim bomo list uki- nili z 10. februarjem (to je prihodnja številka), če do tej?a roka ne bodo poravnali zaostale naročnine. Naročnino lahko plačate po položni- ci ali v upravi lista vsak dan razen ob četrtkih in sobotah. Uprava Celjskega tednika CELJSKI TEDNIK V VSAKO HIŠO