(kodni vestnik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 -otto] Leto: XXI Ptuj, dne II. oktobra 1984 Številka: 2J, ----------------------------; t : 2{ VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ nega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož 223. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 224. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Ptuj 225. Statut Kulturne skupnosti občine Ptuj 226. Sklep o spremembi Pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Ptuj 227. Zaključki, sklepi in predlogi o problematiki mladoletniškega prestopništva 222. Po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in 3. odstavku 171. člena poslovnika skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13 142/77) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1984 enakopravno s skupščino Občinske zdravstvene skupnosti Ormož na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 2. oktobra 1984 sprejela 223. Po 1. odstavku 73. člena in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35—1575/82) in 7. ter 12. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4—38/74) je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. 9. 1984, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28/9—1984 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH 224. Na podlagi 22. člena Zakona o svobodni, menjavi dela na področju kulturne dejavnosti (Uradni Ust SRS št. 1/81) sklenejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) sklenejo odlok o spremembah odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož 1. člen V 3. odstavku 1. člena odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/83 in 19/84) se stopnja 10,58 nadomesti s stopnjo 13,02 in stopnja 9,87 s stopnjo 12,31. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 15. oktobra 1984 dalje. StevUka: 190—2/84 Ormož, dne 28. septembra 1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKO VIČ 1. r. 1. člen Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2—3/84) se v 22. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi: ,,Zavezanci iz prvega odstavka tega člena plačujejo v letu 1984 prispevek za zaklonišča po stopnji, 0,051 °Io.” 2. člen V 23. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: ..Zavezanci iz prvega odstavka tega člena plačujejo v letu 1984 prispevek za zaklonišča po stopnji, 0,051 °/o.” 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in se uporablja za leto 1984. Številka: 8—5/84 Datum: 28/9—1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE OPMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci ustanavljajo občinsko kulturno skupnost (v nadaljevanju: skupnost), z namenom, da bodo na podlagi svobodne menjave dela v njej zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju kulture. 2. člen Občinska kulturna skupnost se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost na območju občine Ptuj. II. NALOGE SKUPNOSTI 3. Člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) organizirani v skupnosti, uresničujejo zlasti naslednje naloge: — skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev v področja skupnosti, — usklajujejo merila za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih storitev, — zagotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev oziroma dejavnosti posameznih planskih obdobij in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta sredstva niso udeležena v ceni storitev, £ — spodbujajo kulturno dejavnost slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini, — spodbujajo medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje, — določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejemajo plan skupnosti, — se sporazumevajo o drugih zadevah določenih z zakonom in s samoupravnim: splošnimi akti skupnosti. Skupnost pri izvajanju skupnih nalog sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi v regiji ter z ostalimi interesnimi skupnostmi v občini. Za uresničevanje skupnih nalog sklepa skupnost samoupravne sporazume in oblikuje skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini in kulturnimi skupnostmi iz prvega odstavka. III. DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI 1. Osnove svobodne menjave dela. 4. člen Uresničevanje svobodne menjave dela med udeleženci v skupnosti temelji na skupnem planiranju potreb in interesov po kulturni dejavnosti tet ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli na podlagi samoupravnega sporazumevanja. Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela ufejajo udeleženci š samoupravnim sporazumom o temeljih planov, drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. 5. člen Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so: — posamične kulturne storitve — program kulturnih storitev, — posamezna kulturna dejavnost. 6. člen Udeleženci v skupnosti vrednótijo rezultate dela izvajalcev ter samoupravno dogovorjeno: — ceno posamične stóritve, ‘ — povračilo za izvajanje programa storitev, . — povračilo za izvajanje kulturne dejavnosti. Pri določanju cene storitev udeleženci upoštevajo družbeno ugotovljene pogoje za pridobivanje dohodka in delovanje tržnih zakonitosti. Povračilo za izvajanje programa storitev se določa tako, da se cena za posamezno storitev upošteva kot instrument družbenega vrednotenja programa. Povračilo za izvajanje dejavnosti se določa v primerih, ko zaradi same narave dejavnosti ter potreb in interesov, ki se z njo zadovoljujejo, dejavnosti ni mogoče vrednotiti s ceno posamezne storitve ali kadar je dejavnost potrebna ne glede na število posameznih storitev. 7. člen Udeleženci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ali s posebnim sporazumom določijo normative in standarde kulturnih storitev, programov storitev ali izvrševanje dejavnosti, ki predstavljajo osnovo za določanje cen in povračil iz prejšnjega člena ter ugotavljanje rezultatov dela izvajalcev. 8. člen Pri dogovarjanju o ceni oz. povračilu udeleženci upoštevajo naslednje elemente: — materialne stroške, — amortizacijo. — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge izdatke in obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, sredstva rezerv. 9. člen Merila za ugotavljanje cene oz. povračila so dogovorjena vrednost dela po vrstah in,zahtevnosti ter tržna vrednost materiala in storitev oseb, ki ne sodelujejo v svobodni menjavi dela, uporabljenih za določeno storitev, peegram storitev ali za dejavnost v mejah, določenih z normativi in standardi. 10. člen V ceno ali povračilo se lahko vključi tudi del sredstev, namenjenih za modernizacijo in razvoj materialne osnove dela izvajalcev, če se udeleženci v samoupravnem sporazumu o temeljih plana tako dogovore. 11. člen Osnova za planiranje višine sredstev za povračilo izvajalcem, ki jih uporabniki združujejo v skupnosti, je planirani obseg in planirana kvalite-. ta zadovoljevanje potreb po storitvah v okviru kulturne skupnosti. Dejansko višino povračil, ki se priznajo izvajalcem za opravljanje storitev na področju kulturne dejavnosti, programa teh storitev ali izvajanje določene kulturne dejavnosti, pa udeleženci določijo tako, da enkrat letno ugotavljajo dejanske rezultate dela izvajalcev v primerjavi s planiranimi ter planirano višino povračil temu ustrezno spremenijo. Pri ugotavljanju doseženih rezultatov dela izvajalcev udeleženci upoštevajo tudi objektivne dejavnike, ki vplivajo na izvršitev plana. Kriterije in postopek za ugotavljanje doseženih rezultatov dela izvajalcev ter način spremembe planirane višine povračil, udeleženci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ali posebnim samoupravnim sporazumom. 12. člen Udeleženci svobode menjave dela v skupnosti so medsebojno odgovorni za redno in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki so jih sprejeli v samoupravnih sporazumih. Če izvajalci na področju kulturne dejavnosti ne dosegajo planiranih rezultatov dela in ne -morejo izpolnjevati prevzetih obveznosti, so dolžni ukrepati za odpravo vzrokov. Če se s temt uktepi ne ' zagotovi izpolnjevanje obveznosti, so dolžni sporožiti postopek za ugotovitev vzrokov in sprejetje ustreznih ukrepov v skupščini kulturne skupnosti. 2. Planiranje 13. člen Udeleženci v skupnosti uresničujejo pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela s tem, da: — sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, — sodelujejo pri sklepanju dogovorov o temeljih družbenega plana občine, — sprejemajo plane skupnosti in ukrepe za njihovo izvrševanje. 14. člen Temeljna medsebojna razmerja pri uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti udeleženci v skupnosti uredijo s samoupravnim sporazu-mom o temeljih plana. Samoupravni sporazum o temeijjih plana obsega zlasti: — program, obseg, vrsto in kvaliteto kulturnih storitev, — program drugih nalog, s katerimi se zagotavljajo možnosti za kulturno dejavnost delovnih ljudi in občanov, — program nalog, ki se bodo uresničevale skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi, — program naložb v modernizaciji in razširitev materialne osnove kulturnih dejavnosti, — pogoje, pod katerimi bodo kulturne storitve dostopne uporabnikom, — obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega programa kulturnih storitev in drugih nalog skupnosti, — merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma kulturne dejavnosti in cene posamičnih kulturnih storitev, — osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog kulturne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti, — način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta planskega obdobja, — posebne pogoje pri opravljanju kulturnih dejavnosti, — merila za ocenjevanje kakovosti storitev. — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb, — normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti, — skupna merila za določanje obsega in višine vstopnin, naročnin, članarine, izposojavalnine in drugih prispevkov uporabnikov. Plan skupnosti vsebuje zlasti: — politiko in srednjeročne cilje razvoja kulturne dejavnosti v občini, — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — naloge, ki jih prevzema kulturna skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. 16. člen Natančnejše določbe o postopku planiranja in izvrševanja planov vsebuje statut skupnosti. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SKUPNOSTI 17. člen Organa skupnosti sta: — Skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjim besedilu: skupščina) — odbor samoupravne kontrole. 1. Skupščina 18. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnem besedilu skupščina), ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 19. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost. Podrobnejša določila o delegiranju in številu delegatov v skupščini skupnosti v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev določa statut skupnosti. 20. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine (v njegovi odstotnosti namestnik), delo posameznega zbora pa predsednik zbora (v njegovi odsotnosti namestnik). 21. člen Člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino volijo samoupravne organizacije in skupnosti za dobo, štirih let. Mandatno dobo funkcionarjev skupnosti določa statut skupnosti. 22. člen V skupščini delegati članic odločajo: — na skupni seji, — enakopravno v obeh zborih ali — samostojno v posameznem zboru. 23. člen Odločitve i»-sklepi skupščine e-eadevab, o katerih odločajo delegati na skupni seji skupščine so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v skupščini. Odločitve in sklepi, o katerih odločata zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov zbora. 24. člen Glasovanje v skupščini je javno. Skupščina lahko v skladu s poslovnikom določi, da se o posameznih vprašanjih glasuje tajno. 2. Skupni organi skupščine . 25. člen Za izvrševanje sklepov skupščine in opravljanje drugih skupnih zadev ter proučevanje posameznih vprašanj udeleženci v skupnosti oblikujejo skupne organe. 26. člen Skupni organi skupščine skupnosti, ki delujejo kot stalni organi izvajalcev, člani teh organov pa so lahko samo delegati, ki so člani delegacij članic skupnosti. ~ 27. člen Število, sestav, pristojnost, volitve, mandatno dobo in način dela skupnih organov natančneje določa statut skupnosti. V. ODNOSI MED SKUPNOSTJO IN SKUPNIMI SLUŽBAMI 28. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti, skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini oblikuje skupne službe. Skupne službe iz prvega odstavka se ustanovijo s samoupravnim sporazumom med zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 29. člen Delavci delovne skupnosti skupnih služb pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Celotni prihbdek delovne skupnosti je odvisen od vrste, obsega in kakovosti njenega dela. 30. člen Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela uredijo delavci delovne skupnosti skupne službe in uporabniki njihovih storitev s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, s katerim določajo zlasti: — vrsto del z opredelitvijo obsega in zahtevnosti, — temeljne pogoje o številu in strokovnosti delavcev za opravljanje dogovorjenih del, — osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka oz. dohodka delovne skupnosti, — pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o uporabi sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del, — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del, — način reševanja medsebojnih sporov, — druga vprašanja skupnega pomena. V osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti je treba opredeliti kazalce, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti prispevek delavcev delovne skupnosti k uspehu pri izvrševanju skupnih ciljev udeležencev sporazuma. 31. člen K določbam statuta skupne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je delovna skupnost ustanovljena, programu njenega dela ter-k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupnosti in drugih skupnosti — ustanoviteljic. 32. člen Na delovno skupnost skupnih služb ni mogoče prenašati pristojnosti za odločanje o zadevah, o katerih odločajo organi skupnosti ustanoviteljic. VI. RAZMERJE MED SKUPNOSTJO IN KULTURNO SKUPNOSTJO SLOVENIJE 33. člen Udeleženci se po skupnosti združujejo v Kulturno skupnost Slovenije, da bi v njej uresničevali določene skupne in splošne interese ter soodločali o vprašanjih, za katera je na področju kulturne dejavnosti pristojna Skupščina socialistične republike Slovenije. 34. člen Za zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije v skladu s 6. členom Statuta Kulturne skupnosti Slovenije delegira delegate zbor uporabnikov skupščine skupnosti in jim oblikuje stališča in smernice za delo v zboru uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Za delegiranje delegatov za seje zbora uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, ko predhodno ni mogoče sklicati zbora skupščine skupnosti oblikuje zbor svojo skupino delegatov, število in mandat skupine delegatov ter naloge določa statut skupnosti. svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in urediti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 39. člen Skupnost sprejema obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitične skupnosti. Za usklajeno načrtovanje dela v primeru izrednih razmer se skupnost povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in organizacijami združenega dela. 40. člen Za načrtne in učinkovite obrambne priprave v skupnosti je odgovorna skupščina skupnosti. Skupščina skupnosti ima za neposredno izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 41. člen Skupnost s samoupravnim sporazumom o^temeljih plana in drugimi planskimi akti zagotoVi sredstva, potrebna za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. XI. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOVANJEM SKUPNOSTI 42. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnost imajo pravico in dolžnost uresničevati samoupravni nadzor nad delovanjem skupnosti: — neposredno, — po skupščini skupnosti, — po organu za samoupravni nadzor. 43. člen Statut skupnosti v skladu ^ zakonom ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti članov odbora samoupravne delavske kontrole, sestavo, volitve mandatno dobo in odpoklic. 35. člen , Število delegatskih mest, ki jih ima skupnost v zboru uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije določa statut Kulturne skupnosti Slovenije na podlagi zakona. VIL SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI TER SKUPŠČINO OBČINE IN NJENIMI ORGANI 36. člen Skupščina in njeni organi pri svojem delu sodelujejo z družbeno političnimi in drugimi organizacijami v občini ter skupščino občine in njenimi organi. Sodelovanje z organizacijami in organi iz prvega odstavka se uresničuje zlasti: — z usklajevanjem programov dela, — s skupnimi sejami organov pri obravnavanju skupne problematike, — z vsestranskim medsebojnim informiranjem in izmenjavo stališč in mnenj, — s sodelovanjem predstavnikov organizacij in organov iz prvega odstavka na sejah skupščine in drugih organov skupnosti, — prek družbenih svetov, — z drugimi oblikami sodelovanja. « 37. člen Skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati stališča, mnenja in priporočila družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki se nanašajo na delovanje skupnosti. X. DELOVANJE SKUPNOSTI V IZREDNIH RAZMERAH SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI 44. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana — plan skupnosti, — poslovnik o delu skupščine in njenih skupnih organov, — poslovnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — poslovnik o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, , . — druge samoupravne akte, sporazume in pravilnike, ki so potrebni za delovanje skupnosti; XII. REŠEVANJE SPOROV . 45. člen Za reševanje sporov iz medsebojnih razmerij med udeležnci svobodne menjave dela v skupnosti so pristojna sodišča združenega dela, če s posebnim sporazumom oziroma pogodbo med udeleženci ni določena pristojnost drugega, samoupravnega sodišča ali drugačen način reševanja spornih vprašanj. XIII. KONČNE DOLOČBE 46. člen- Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v ikladu z določbami, svojih samoupravnih splošnih aktov sprejme večina ustanoviteljic, občinska skupščipa pa poda svoje soglasje, veljati pa začne po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 38. člen 47. člen V primeru izrednih razmer (neposredna vojna Spremembe in dopolnitve tega sporazuma še nevarnost, vojna, naravne in druge nesreče ali srejemajo po postopku, ki je določen za sklenitev druge izredne razmere) mora skupnost prilagoditi sporazuma. 48. člen S sprejemom tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi, delovnem področju, organizacij in načinu dela Kulturne skupnosti občine Ptuj, ki ga je sprejela skupščina na svojem zasedanju 7. 4. 1971. 49. člen Vsi ostali samoupravni splošni akti skupnosti bodo usklajeni z določbami tega samoupravnega sporazuma najkasneje v šestih mesecih od dneva njegove veljavnosti. Štev.: 022-4/82-4 225. Na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti (Uradni list SRS. 1/81) in 48. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Ptuj, je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj v obeh zborih, na seji dne 24. marca 1982 sprejela STATUT KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kulturna skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost in so jo ustanovili delavci po svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani po krajevnih skupnostih zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja, uresničevanja kulturnih dejavnosti kot dejavnosti pprfebnega družbenega pomena. 2. člen Skupnost deluje v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z zakoni, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s svojimi akti. Delo skupnosti je javno. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in tem statutu. Skupnost sme sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle samo v okviru svoje dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. Za obveznosti v pravnem prometu z drugimi, skupnost odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 4. člen Dejavnost skupnosti je izvajanje nalog, s katerimi se zagotavlja uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci na področju kulturnih dejavnosti. 5. člen Ime skupnosti je: Kulturna skupnost občine Ptuj. Sedež skupnosti je v Ptuju, Raičeva 6. 6. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Kulturna skupnost občine Ptuj, v sredini pa grb mesta Ptuja. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti (v njegovi odsotnosti namestnik) neomejeno v okviru pravic in obveznosti, ki jih ima skupnost kot pravna oseba. Zastopnik je upravičen, da na podlagi sklepov organov skupščine in v mejah svojih pooblastil v imenu skupnosti sklepa pravne posle in opravlja druga pravna dejanja ter podpisuje akte skupnosti. Pri poslovanju z banko in s službo družbenega knjigovodstva podpisujejo skupnost predsednik skupščine skupnosti ali njegov namestnik oziroma pooblaščeni delavec in računovodja strokovne službe skupnosti. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 8. člen 1. Sestava skupščine skupnosti Skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 9. člen Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest. V zbor delegirajo delegate delovni ljudje in občani, ki so uporabniki kulturnih storitev in sicer: Zap. ŠL del. Število dele- ■t’ Organizacija združenega oz- ko. tini.za galskih mest za - m».«ua» a., v,*»., 12 3 v 4 1. IGA Kidričevo TOZD Tov. glinice 2. TGA Kidričevo DS Skupnih služb 3. TGA Kidričevo TOZD Proiz. aluminija 4. TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje 5. TGA Kidričevo TOZD Predelava 6. TGA Kidričevo TOZD Promet 7. TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete 1 1 8. AGIS Ptuj TOZD Orodjarna 9. AGIS Ptuj TOZD Vzmetarna Formin 10. AGIS Ptuj TOZD Precizna mehanika 11. AGIS Ptuj TOZD Kovinska obdelava 12. AGIS Ptuj DS Skupnih služb 13. AGIS Ptuj TOZD Avtooprema 14. AGIS Ptuj TOZD Velika oprema 15. AGIS Ptuj TOZD Gumama 18. AGIS Ptuj TOZD Servis motornih vozil 17. AGIS Ptuj TOZD Vzdrževanje 18. AGIS Ptuj TOZD Komerciala 2 1 a ELK0M-HIK0 OlgaMeglič Ptuj OS Skupnih služil “ 20. ELKOM-HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD ASPO Dolane 21. ' ELKOM-HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD HIDO Dolane 3 1 22. TGO Gorenje Velenje 23. Elektrokovina Maribor TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev Ptuj 24. TAM Maribor, TOZD Karosernica Maribor PROIZVODNJA zavor Ptuj 4 1 25. ŽG OCD Ljubljana. TOZD za vzdržev. vzo Ptuj 26. ŽTO Celje TOZD za vzdrževanje SV in TK naprav Celje — Nadzorništvo Ptuj 27. ŽTO Maribor TOZD za promet Pragersko Postaje: Kidričevo, Ptuj, Moškajnci 28. ŽTO Maribor, TOZD za upravljanje In vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj 29. ŽAP Maribor — Poslovna enota Ptuj 5 . 1 30. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna 31. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil 32. Kmetijski kombinat Phij TOZD Farma prašičev Draženci 1 '3 4 33. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo TOZD Veterinarstvo Ptuj 34. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, TOZD Živinoreja Ptuj 35. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo OS Skupnih služb 36. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Oosojnik 37. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Ptujsko polja Dornava 38. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Dravsko polje Kidričevo 39. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Vinogradništvo Haloze Podlehnik 40. Kmetijski kombinat Ptuj DS Skupnih služb 41. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Petovia 42. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice 43. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gradbeni remont 44. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Trgovina 45. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tehnoservis 46. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mizarstvo in žaga 47. Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Mesna industrija 48. Mesokombinat Perutnina Ptuj DS Skupnih služb 49. Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Perutninske farme 50. Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Tovarna krmil 51. Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Commerce 52. Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Ptujska tiskarna 53. Mesokombinat Porutnina Ptuj TOZD Servis 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj Dravske elektrarna Maribor-TOZD Elektrarna Formin Slovenijales UK Savinja Celje TOZD Usua industrija Ptuj GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj Komunalno gradbeno podjetja Ptuj OS Sk. služb Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Vodovod in kanalizacija Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Nizke gradnje in hidrogradnje Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Avtopark Komunalno gradbeno podjetje Ptuj TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo Dimnikarsko podjetje Ptuj »? 6 T 7 1 I 1 I / t Organizacija združenega dela in skupnosti v Zap. št. del. oz. ko. del. za del. v zbor uporab. SIS Število delegatskih mest za zbor uporabnikov SIS i 2 3 4 64. 65. GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj Opekarna Ptuj 10 1 66. 67. 68. Gradbeno podjotje Drava Ptuj Stanovanjski servis Ptuj Projekta Inženiring Ptuj ' 11 1 69. IMP Ljubljana. TOZD Ehktrokovinar 12 1 70. Pleskar Ptuj 13 1 71. 72. 73. 74. Podjetje za PTT Promet Maribor TOZD za PTT promet Ptuj Vodnogospodarsko podjetje Maribor TOZD Hidrogradnje, Mehanizacija Ptuj Vodno gospodarsko podjetje Maribor, TOZD Vodno gospodarska enota Drava Ptuj Cestno podjetje Maribor, TOZD Vzdržovanje Ptuj 14 1 75. 76. Agrotransport Ptuj Certus Maribor TOZD Potniški promat Ptuj 15 1 77. 78. Marinka Maribor TOZD Volneni izdelki Majšperk Konus Slovonsko Konjice, TOZD Lahka obutav Majšperk 18 1- 79. 90. Labod Novo Musto TOZD Delta Ptuj Labod Novo Mesto Industrijska prodajalna Ptuj 17 1 81. 82. 83. 84. Mercator Izbira Panonija Ptuj TOZD Maloprodaja Mercator Izbira Panonija Ptuj TOZD Veleprodaja Mercator Izbira Panonija Ptuj DS Skupnih služb Mercator Izbira Panonija Ptuj TOZD Zaščita 18 1 85. Emona Markur Rtu] 88. Konus Slovensko Konjiča TOZD Blagovna hlia Ptuj 87. Mladinska knjiga lj., Knjigarna in papirnica Ptuj 88. Tobačna tovarna Lj., TOZD Tobak Prodajalne v Ptuju 89. Tobačna tovarna l]., TOZD Veleprodaja skladiiče Ptuj 1 126. 127. 1. 2. 3. 4. 5. G. 7. 8. 9. 10. ÌT 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. ST 21. 22. 23. 24. 25. 28. 27. 1. 2. 90. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. TIM* Maribor, TOZD Sadei Prodajalne v občini Ptuj: Zagrebška c., Cirkulane, Formin, Gerečja vas, Hajdoie, Mala vas, Podlehnik, Kidričevo, Ptuj, Zagojički, Turški vrh, Zamušani, Kungota TIM* Maribor, TOZD Klas, Prodajalna v občini Ptuj: Drenovec, Polenšek Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica, Prodajalna mesa Kidričevo Košaki Maribor, TOZD Maloprodaja, Prodajalne v občini Ptuj: Murkova ul., Destrnik, Majšperk-Brog, Dolane, Zg. Hajdina, Lovrenc, RO Bade) Zagreb, OOUR Trgovina na malo, Prodajalna šl 1 Ptuj Varteks Varaždin, Prodajalna Ptuj NIK Zagreb, Prodajalna Ptuj Kraš cipele Karlovac, Prodajalna Ptuj Borovo OOUR Sava, prodajalna Ptuj Astra cipele Zagreb, Prodajalna Ptuj Planika Kranj, Prodajalna Ptuj Peko Tržič, prodajalna Ptuj Alpina Žiri, Prodajalna Ptuj Agrariacoop Zagreb, prodajalna Ptuj 111. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Haloški biser 112. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Ptujska toplice 113. Petrol g., TOZD Motel Podlehnik 114. ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj 4. 5. G. 7. 8. 9. 1. 2. 3. 104. Uk Savinja Celje, TOZD Trgovina Les Ptuj 3. 105. Metalka Ljubljana, prodajno skladišče Ptuj 4. 106. Elektrotehna Ljubljana, Prodajalna Ptuj 5. 107. Petrol Lj., TOZD Trgovina na drobno Maribzr, Boncinski servisi: Hajdoše, Podlehnik L, Podlehnik II., Ptuj: Potrčeva c., Ormoška c., Ob novi cesti 1. 108. Petrol Ljubljana, Poslovna enota Maribor, 2. Skladišče Ptuj 3. 109. Dinos Ljubljana, Skladišče Ptuj 4. 110. Slovenija avto Celje, Poslovalnica Ptuj 20 ’ 5. 115. 116. 117. 118. 119. 12U. 121. 122. 123. 124. 125. Intes Maribor TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj Inles Maribor TOZD Pokatin Obrat Mlin IV. Ptuj Semenarna Ljubljana, selekcija Ptuj Koteks tobus Ljubljana, odkupna postaja Ptuj Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj Hmezad Žalec, Odkupna postaja Markovci Košaki Maribor, Hladilnica Slovenja vas Vinojug Gevgelija, Bile šl 11 Ptuj Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor Prodajalna Ptuj Birostroj Maribor. Servis Ptuj Brivsko frizersko podjetje Maribor, Brivnica in česalnica Kidričevo 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 1L 18. 19. 20. 21. 2 Kemična čistilnica Maribor, Poslovalnica Ptuj Loterijski zavod Slovenijo, Zastopstvo Ptuj B. PROSVETA Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj Osnovna šola Bratje Reš Destrnik Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Bratov Strafela Markovci Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj Osnovna šola Olga Meglič Ptuj Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj Vzgojno varstvena organizacija Ptuj Osnovna šola Ivan Spolenjak Ptuj Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Martin Kores Podlehnik Osnovna šola Videm pri Ptuju Osnovna šola Leskovec Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Gospodarsko upravne šola Jože Lacko Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Kovinarska in kmetijska šola Veljko Vlahovič Center srednjega usmerjenega izobražavanja, O Skupnih služh Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Gimnazija splošna in pedagoške smeri Dušan Kveder Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Dom učencev Dijaki srednjih šol Glasbena šola Karol Pahor Ptuj Delavska univerza Ptuj C. SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Bolnica Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Služba splošne medicine Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstveni center Ptuj Ormož DS Skupnih služb Združene lekarne Ptuj Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava Dom upokojencev Ptuj—Muretinci Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Higiensko epidemiološki oddelek, Teritorialne enote Ptuj Železniški zdravstveni dom Maribor, Železniška ambulanta Ptuj Center za socialno delo, Ptuj 0. DELOVNI LJUDJE - KMETJE Kmetijska zadruga Ptuj GG Maribor TOK za kooperacijo gozdarstva Mesokombinat Pertunina Ptuj TOK Kooperacija Hajdina — kmetje Kmetijska zadruga Dravsko Polje Lovrenc — kmeti E. OBRTNIKI IN DELAVCI Obrtno nabavna in prodajna zadruga Panorama Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo Obrtniki Delavci zaposleni pri obrtnikih Gospodinjske pomočnice in gospodarski pomočniki TDRŽAVNI ORGANI Skupščina občine Ptuj. Oddelek za občo upravo in proračun Skupščina občine Ptuj. Oddelek za notranje zadeve Skupščina občine Ptuj, Oddelek za ljudsko obrambo Skupščina občino Ptuj, Strokovna služba skupščine in IS Skupščina občine Ptuj, Urava za družbene prihodke Skupščina občine Ptuj, Geodetska uprava Skupščina občine Ptuj. Občinski komite za družbeno ekonomski razvoj in planiranje Skupščina občine Ptuj, Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščina občine Ptuj, Uprava za inšpekcije občine Ormož in Ptuj Delavci zaposleni v krajevnih skupnostih DS Skupne službe krajevnih skupnosti Ptuj Občinsko javno pravobranilstvo Ptuj SDK Podružnica Ptuj Družbeni pravobranilec samoupravljanja Postaja milice Ptuj Občinski štab za TO SO Ptuj Občinsko javno tožilstvo Ptuj Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj Jugobanka Ljubljana, ekspozitura Ptuj Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju Temeljno javno tožilstvo Maribor, anota v Ptuju 3 22 23 24 25 '28 27 28 29 4 1 1 t 1 1 1 t J sl Organizacija združenega £ dela in skupnosti 1 2 22. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj 23. Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj 24. Skupne službe SIS materialne proizvodnje Ptuj 25. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Ptuj 26. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj 27. Lokalna skupnost za ceste 28. Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj 29. Občinska zdravstvena skupnost 30. Skupne službe SIS družbenih dejavnosti 31. Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj 32. Zavarovalna skupnost Triglav, Predstavništvo Ptuj 33. Občinski komite ZKS Ptuj 34. Občinska konferenca SZDL Ptuj * 35. Zveza sindikatov Občinski svet Ptuj 36.. Občinska konferenca ZSMS Ptuj 37. Občinski odbor RK Ptuj 38. AMD Franc Galun Kidričevo 39. AMO Ptuj 40. Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj 41. Občinska zveza DPM Ptuj 42. Zveza lovskilnlružin Ptuj 43. Ribiška družina Ptuj 44. Društvo upokojencev Ptuj 45. Občinski odbor ZZO Ptuj 46. Občinska gasilska zveza 47. Odvetniki in pri njih zaposleni delavci 48. Zveza telesnokultumih organizacij Ptuj 49. Aeroklub Ptuj 50. Certus Maribor, Turistična agencija Ptuj 51. Turistično društvo Ptuj 52. Aktivne vojaške in civilne osebe v JLA G. KRAJEVNE SKUPNOSTI I. konferenca delegacij 1. Krajevna skupnost Stoperce 2. Krajevna skupnost Majšperk 3. Krajevna skupnost Dolena 4. Krajevna skupnost Ptujska gora II. konferenca delegacij 1. Krajevna skupnost Cirkovce 10. člen Zbor izvajalcev ima 6 delegatskih mest. V zbor delegirajo delegate delovne organizacije s področja kulturnih organizacij, društva organizirana v Zvezi kulturnih organizacij ter strokovna društva, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo program kulturnih dejavnosti in sicèr: 1. Pokrajinski muzej Ptuj 2. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 3. Zgodovinski arhiv Ptuj 4. Zavod ža spomeniško varstvo Maribor 5. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj 6. Zavod Radio-Tednik Ptuj Kino Ptuj Slikarska kolonija Poetovio Ptuj Zgodovinsko društvo Ormož—Ptuj 11. člen V skupščino je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom izvoljen v posebno, združeno ali splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti. Kjer funkcijo delegacije v skladu z zakonom opravljajo vsi delavci je v skupščino lahko delegiran vsakdo, ki po zakonu sme biti izvoljen v delegacijo. Ne glede na prejšnje določbe tega člena ne more biti delegiran v skupščino delegat, ki je izvoljen za samoupravno kontrolo ali na funkcije skupščine skupnosti dokler mu traja mandat v tem organu o*z. funkciji. 2. Funkcije v skupščini skupnosti • 12. člen Funkcije v skupščino so predsedniki in namestniki predsednikov skupščine in zborov ter predsedniki in člani skupnih organov skupščine. Na funkcijo v skupščino je lahko izvoljen kdor je v skladu z določbami tega Zap. št. del. Število dele-oz. ko. del. za galskih mest za del. v zbor zbor uporabnikov uporab. SIS $1$ 3 4 30 1 31 1 1 2 3 2. 3. Krajevna skupnost Lovrenc Krajevne sliupnost Kidričevo 32 1. 2. 3. lil. konlorenca delegacij Krajevna skupnost Hajdina Krajevna skupnost Ivan Spolenjak Krajevna skupnost Turnišče 33 1. 2. 3. IV. konferenca delegacij Krajevna skupnost Cirkulane Krajevna skupnost Zavrč Krajevna skupnost Markovci * 34 1. 2. 3. V. konferenca delegacij Krajevna skupnost Polenšak Krajevna skupnost Dornava Krajevna skupnost Gorišnica 35 1. 2. IV. konferenca delegacij Krajevna skupnost Vitomarci Krajevna skupnost Trnovska vas 36 1. 2. 3. VIL konferenca delegacij Krajevna skupnost Destrnik Krajevna skupnost Rogoznica Krajevna skupnost Juršinci 37 1. 2. Vlil. konferenca delegacij Krajevna skupnost Videm Krajevna skupnost Leskovec 38 1. 2.. IX. konferenca delegacij Krajevna skupnost Žetale Krajevna skupnost Podlehnik 39 1. 2. 3. 4. X. konferenca delegacij Krajevna skupnost Grajena Krajevna skupnost Bratje Reš Krajevna skupnost Olga Meglič Krajevna skupnost Dušan Kveder 40 1. 2. 3. XI. konferenca delegacij Krajevna skupnost Franc Osojnik Krajevna skupnost Jože Potrč Krajevna skupnost Boris Ziherl 41 XII. konferenca delegacij 1. Krajevna skupnost Spuhlja 2. Krajevna skupnost Budina-Brstje 3. Krajevna skupnost Tone Žnidarič 42 • statuta lahko delegiran v ustrezni zbor skupščine. Delegati za predsednike namestnike predsednikov skupščine in zborov se voljeni za dobo dveh let, na druge funkcije v skupščini pa za dobo, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina lahko razreši tudi prej. če: — prej preneha veljati mandat delegacije oz. organa, ki gaje delegiral v skupščino, — na podlagi zakona ali tega statuta ne morejo biti več delegirani v skupščino, — na osebno zahtevo delegatov. V primeru, da delegatu s funkcijo preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandata. Delegat je lahko izvoljen na isto funkcijo največ dvakrat zapored. V čas opravljanja funkcije se ne šteje čas, ki je bl^Tcrajši od polovice dobe iz tretjega odstavka tega člena. 13. člen Nosilci kandidacijskih postopkov za izbor delegatov na stalne funkcije v skupščini so delovni ljudje in občani, organizirani v socialistični zvezi delovnega ljudstva. 14. člen Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in predsedniki skupnih organov skupščine skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in sklicem sej zborov skupščine ter usklajuje delo njenih organov. Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odstotnosti pa namestnik predsednika skupščine v skladu s poslovnikom skupščine. 15. člen Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti ter nalog po tem statutu, predsednik skupščine zlasti: — koordinira in uskljajuje delo zborov skupščine, — skrbi, da poteka delo skupščine v skladu z njegovi odstotnosti pa — skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in društvi, — spremlja delo organov skupnosti, opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 3. Sklicevanje sej skupščine skupnosti 16. člen Sejo skupščine skupnosti sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sejo skupščine skliče predsednik na lastno pobudo ali na pobudo delegatov skupščine. Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva eden od zborov, ena tretjina delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole. Vabilo z gradivom za sejo skuščine morajo delegati prejeti najmanj 14 dni pred sejo. 17. člen Sejo zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev sklicuje in vodi predsednik zbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sejo zbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na pobudo delegatov zbora. Predsednik mora sklicati sejo zbora, če to zahteva ena tretjina delegatov zbora ali Odbor samoupravne delavske kontrole. 18. Člen Predlagatelji sklica seje skupščine oziroma zborov morajo zahtevi za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so predlagali sklic seje. 19. člen Delo skupščine skupnosti in njenih zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik o delu skupščine skupnosti. 4. Odločanje v skupščini 20. člen Skupščina skupnosti odloča v mejah pristojnosti. kijih ima po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, statutu, po drugem samoupravnem aktu skupnosti ali po zakonu. Skupščina lahko sklene, da o posamezni zadevi. o kateri je pristojna odločati, odločijo uporabniki in izvajalci z neposrednem izjavljanjem ali v organih upravljanja svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 21. člen Na skupni seji skupščine delegati zlasti: — sprejemajo samoupravne splošne akte skupnosti, ki so v pristojnosti skupščine, — sprejemajo program dela skupščine, — odločajo o zadevah, glede katerih nastopajo kot enakopravni zbor Skupščine Občine Ptuj. — obravnavajo pripombe, mnenja, stališča in priporočila organov družbenopolitičnih skupnosti. družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se nanašajo na delo skupnosti in izvajanje kulturne dejavnosti. —' odločajo o zadevah ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti, — sprejemajo sklepe v zvezi z postopkom sprejemanja planskih aktov skupnosti. — sprejemajo dogovor o temeljih družbenega plana občine. — dajejo soglasja k določbam statuta in drugim samoupravnim splošnim aktom strokovne službe. — volijo in razrešujejo člane organov skupščine ter delegate skupnosti v skupščini republiške kulturne skupnosti in vodijo skupne službe, — odločajo o zadevah, ki po zakonu, sporazumu. statutu in drugih aktih skupnosti v pristojnosti skupščine in zanje ni posebej določeno, da o njih odločata oba zbora enakopravno ali posamezni zbor samostojno. 22. člen Delegati obeh zborov enakopravno: — oblikujejo politiko kulturnih dejavnosti v občini, — po predhodnem usklajevanju določajo elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti, — določajo osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih aktov skupnosti, ki jih sprejemajo udeleženci neposredno, — določajo standarde in normative na področju kulturnih dejavnosti, — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti, — sprejemajo srednjeročni plan in letne plane skupnosti, — sprejemajo vse sklepe in druge akte, s katerimi skupnost prevzema materialne obveznosti. 23. člen Delegati v vsakem zboru samostojno: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika, — obravnavajo in sprejemajo sklepe o vprašanjih. ki zadevajo izključno uporabnike oz. iz- vajalce (način izvajanja dejavnosti, združevanje sredstev amortizacije in rezerv, itd.). 24. člen Skupščina odloča na svojih sejah. Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov vsakega zbora. Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. v Odločitve o zadevah, o katerih odločata zbora -enakopravno so sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve o zadevah, o katerih odločata zbora samostojno, so sprejete če je zanje glasovala večina delegatov zbora. 25. člen Če o zadevi, o kateri odločata zbora enakopravno ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek. 26. člen Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate iz vsakega zbora. Komisijo in njenega predsednika imenuje skupščina. Izvedbo usklajevalnega postopka določa poslovnik^) delu skupščine skupnosti. 27. člen Če tudi po izvedenem usklajevalnem postopku zbora ne uskladita stališč, odločitev pa je pomembna za opravljanje kulturnih dejavnosti, se zadeva umakne z dnevnega reda seje skupščine, predsednik skupščine pa je dolžan o tem obvestiti Skupščino občine Ptuj. 5. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti 28. člen Delegati v skupščini odločajo v skladu s stališči delegacij oziroma konferenc delegacij, ki sojih delegirale kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 29. člen Delegat ima pravice: — odločati o zadevah v pristojnosti skupščine, — predlagati zboru stališča in ukrepe, — predlagati v obravnavo skupščini oz. njenima zboroma o delu skupščine oz. njenih zborov, o delu drugih organov skupščine, o izvajanju zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetim programom, — biti voljen v organe skupnosti in skupščine skupnosti. 30. člen Delegat je dolžan: — sodelovati v delu skupščine oz. njenih zborov in organov, — zastopati dogovorjena stališča in mnenja delegacije oz. konference delegacij, — poročati delegacijam oz. konferencam delegacij o sprejetih sklepih in stališčih v skupščini oz. njenih odborov ter o svojem delu. 6. Skupni organi in druga delovna telesa skupščine 31. člen Za uresničevanja skupnih zadev in izpolnjevanja nalog ter odločitev skupščine imenuje skupščina izmed članov delegacij skupnosti skupne organe (v nadaljevanju: organi). Organi skupščine sprejemajo tudi posamezne akte. ukrepe in odločitve izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine. 32. člen Organi skupščine so: — odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve. — odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela. — odbor za splošne in tekoče naloge. 33. člen Za opravljanje nalog in izpolnjevanje odločitev skupščine skupnosti lahko skupščina imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine. Sestav, naloge in trajanje mandata članov delovnih teles iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju posameznega delovnega telesa. 34. člen Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve: — pripravlja samoupravne splošne akte skupnosti. — rešuje kadrovska vprašanja skupnosti, — skrbi za urejanje medsebojnih odnosov in obveznosti med skupnostjo in strokovno službo, ki opravlja za skupnost strokovna, upravno -pravna, finančna, administrativno tehnična in druga opravila, — opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti. 35. člen Odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela: — spremlja in proučuje problematiko kul- turnih dejavnosti v občini ter predlaga razvojne usmeritve, . — pripravlja delovne programe za temelje planov in za plan skupnosti. — pripravlja strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana. — pripravlja osnove in merila za določanje cene oz. povračil za posamezne storitve in programe. — predlaga^osnove in merila za združevanje sredstev. — spremlja ter predlaga načine in postopke za ugotavljanje rezultatov dela izvajalcev, — pripravlja druge ukrepe, pomembne za svobodno menjavo dela. 36. člen Odbor za splošne in tekoče zadeve: — izvršuje sklepe skupščine, ki ne sodijo na področje dela drugih skupnih organov po tem statutu, — pripravlja predloge za priznanja in nagrade za posebne zasluge na področju kulture, — obravnava in rešuje druge tekoče in splošne zadeve, pomembne za nemoteno delo skupnosti, — skrbi za javnost dela skupnosti in za obveščanje. 37. člen Komisijo za delegatski sistem ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti občine Ptuj, v katero vsaka ustanoviteljica delegira dva delegata. Komisija za delegatski sistem: — proučuje postopke odločanj a v skupščini in skupnih organih. — spremlja in analizira delovanje delegacij in konferenc delegacij ter predlaga ustrezne ukrepe. — skrbi za javnost dela skupščine in njenih organov ter ustrezno obveščanje, — opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem delegatskega sistema. 38. člen Vsak organ ima osem članov. Vsak organ mora biti oblikovan tako, da so v njem enako zastopani uporabniki in izvajalci. Predsednika in člane organov imenuje skupščina skupnosti. 39. člen Organi organizirajo svoje delo tako. da posa- mezni njegovi člani posebej spremljajo in proučujejo določena vprašanja z delovnega področja organa, vendar pri odločanju enakopravno sodelujejo vsi njegovi člani. Predsednik in vsak član organa je osebno odgovoren za svoje delo v organu v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, pa tudi zadelo in odločitve organa. Predsednik in člani posameznega organa so skupščini skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog organa kot tudi za smotrnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini. Če skupščina skupnosti odpokliče posameznega ali vse člane skupnega organa ali jih razreši na njihovo prošnjcr. so dolžni opravljati funkcijo, dokler skupščina na njihovo mesto ne izvoli drugih delegatov. 40. člen Seje organa skupščine sklicuje in vodi njegov predsednik v njegovi odsotnosti od njega pooblaščeni član organa. Predsednik organa je dolžan sklicati sejo na zahtevo vsaj treh njegovih članov kot tudi na zahtevo skupščine skupnosti, predsednika skupščine ali odbora samoupravne delavske kontrole. 41. člen Na sejo posameznega organa so lahko poleg članov predsedstva skupščine vabljeni še predstavniki drugih organov skupščine in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj lahko koristno. 42. člen Organi skupščine skupnosti sprejemajo odločitve z usklajevanjem stališč med člani. Če člani ne> morejo uskladiti svojih stališč, s sprejemom odločitve pa ni mogoče odlašati, je. t sprejeta odločitev za katero se izrečeta dve tretjini članov organa. Na zahtevo člana, ki se v primeru iz prejšnjega odstayka tega člena ne strinja s sprejeto odločitvijo, je organ dolžan seznaniti skupščino tudi z njegovim stališčem. . , 43. člen Organi skupščine skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj s svojega delovnega področja oblikujejo stalne ali občasne strokovne - komisije oz. delovne skupine, ki jih vodijo posamezni člani organa. Komisija in delovne skupine proučujejo in predlagajo možne rešitve v zvezi s posameznimi vprašanji, ne morejo pa o njih odločati. 6. Delegiranje delegatov v skupščino Kulturne skupnosti Slovenije 44. člen Zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegira svojega delegata v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije ter mu zagotavlja oblikovana stališča in smernice za delo na seji zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije. 45. člen Za delegiranje delegatov za seje zborov uporabnikov Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, ko predhodno ni mogoče sklicati seje zbora uporabnikov skupščine skupnosti, oblikuje zbor uporabnikov svojo skupino delegatov. Skupina delegatov šteje 7 članov. Člani skupine delegatov izvolijo izmed sebe vodjo skupine. Skupina se voli za dobo največ enega leta. 46. člen Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije: — obravnava gradiva za seje skupščine Kulturne skupnosti Slovenije ter oblikuje stališča in predloge v skladu s politiko skupnosti, . — delegira delegate v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije oz. v konferenco delegacij. — poroča redno o svojem delu in o delu skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Če skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije ugotovi, da ne more oblikovati stališč in smernic za določeno vprašanje, lahko zahteva pomoč organov skupnosti in predsedstva. 47. člen Delo skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Kulturne skupnosti Slovenije podrobneje ureja poslovnik o delu skupščine skupnosti. 48. člen V zbor izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Slovenije delegirajo delegate delegacije izvajalcev, ki so njeni člani. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR 49. člen Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov združenih v skupnosti, nad uresničevanjem odločitev, nad porabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupščine opravlja Odbor samoupravne delavske kontrole. 50. člen Odbor samoupravne delavske kontrole: — skrbi za uresničevanje samoupravnega nadzora v skupnosti; — spremlja uresničevanje sprejete politike skupnosti: — spremlja izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti; samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost; — spremlja izvajanje sklepov skupščine in njenih organov; — spremlja uresničevanje samoupravljalskih fimkcij delegatov in članov organov skupnosti in skupščine; — spremlja uveljavljanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov v skupnosti; — spremlja uporabo družbenin sreastev v skupnosti; — spremlja delovanje sistema obveščanja v skupnosti. 51. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom skupnosti in skupščini za sprejem ustreznih ukrepov. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora preverijo poslovanje skupnosti, o tej zahtevi mora odbor seznaniti skupščino skupnosti. 52. člen Organi skupnosti skupščine in delavci skupnih služb skupnosti so dolžni dajati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole. Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev so dolžni dati odboru samoupravne delavske kontrole zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejetih s, samoupravnim sporazumom. , 53: člen Odbor šteje 5. članov in sicer 3 člane izmed uporabnikov in 2 člana izmed izvajalcev. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo članice skupnosti na 'podlagi kandidacijske liste, ki se sestavi po izvedenem kandidacij- skem postopku. Rezultat volitev ugotovi skupščina skupnosti. 54. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsdtnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino skupnosti in njenini organi kot tudi v odnosih z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. Odbor dela v skladu s svojim poslovnikom. 55. člen Člani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora, kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. 56. člen Odbor samoupravne delavske kontrole najmanj enkrat letno poroča skupščini skupnosti o svojem delu. VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 57. člen Skupščina skupnosti je nosilka nalog, ki jih ima skupnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podlagi zakona ter po družbenem planu in planih občine Ptuj, organizira in izvaja priprave za dela v vojni, zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in opravlja druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. 58. člen Samoupravni sporazumi, kijih uporabniki in izvajalci sklepajo v skupnosti in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo temeljiti na krepitvi obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe, zlasti s tem, da se krepi pripravljenost in sposobnost delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov za obrambo države, za varovanje in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in za družbeno samozaščito. Vidiki ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo biti zastopani zlasti v programih kulturnih dejavnosti na spomeniško varstvenem področju in pri naložbah v materialno osnovo dela kulturnih organizacij. Finančna sredstva za izvajanje nalog skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se zagotavljajo s planskimi akti skupnosti. .*■ V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo višino povračil za opravljanje storitev na področju kulture oz. cene teh storitev, morajo biti upoštevane tudi pravice in obveznosti izvajalcev, da v svojih organizacijah združenega dela izvajajo določene obrambne priprave in priprave za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah. 59. člen Obrambni načrt skupnosti določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. 60. člen Naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite skupnosti opravlja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Seje od bòra sklicuje predsednik v njegovi odsotnosti pa i\jegov namestnik. Odbor dela v skladu s svojim poslovnikom. 61. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Po položaju so člani odbora: t — predsednik skupščine skupnosti, — namestnik predsednika skupščine skupnosti. — predsednik zbora izvajalcev skupščine skupnosti, — predsednik zbora uporabnikov skupščine skupnosti, — tajnik skupščine skupnosti. 62. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: — pripravlja obrambni načrt skupnosti; — usklajuje obrambne priprave skupnosti z drugimi obrambnimi pripravami v občini; — pripravlja načrt delovanja skupnosti ob naravnih, in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; — skrbi za uresničevanje nalog v skladu z obrambnim načrtom in načrtom za primer > drugih izrednih razmer; — sprejema sklepe iz pristojnosti skupščine skupnosti, kadar se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati; — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi občine, družbeno političnimi organizacijami ter drugimi organizacijami in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe. 63. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju družbene samozaščite zlast' naslednje naloge: — spremlja varnostne razmere in stanje v skupnosti, — pripravlja varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje, — predlaga pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite. — sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito drugih skupnosti in krajevno skupnostjo, — opravlja druge naloge, določene v splošnih samoupravnih aktih skupnosti s področja družbene samozaščite. VII. PLANIRANJE V SKUPNOSTI 64. člen Nosilci samoupravnega planiranja so delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti. Pravico, in dolžnost planiranja uresničujejo delaVci. delovni ljudje in občani v skupitosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana plane skupnosti ter ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje. 65. člen Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvojni plan. Dolgoročni plan sprejme skupnost za obdobje desetih ali več let, srednjeročni za obdobje petih let. Z letnim planom skupnost določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana skupnosti. 66. člen Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti. S sklepom določi skupščina skupnosti roke. do katerih morajo biti pripravljeni planski akti. 67. člen Pristojni organ za pripravo delovnega programa pripravljanja plana je odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, ki določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil. 68. člen Odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pripravi strokovne predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom, sprejemajo pa jih udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti. 69. člen Udeleženci, ki sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti kot uporabniki sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — obseg potrebnih storitev oz. programov storitev ali dejavnosti ter njihovo kvaliteto, — pogoje in kriterije zagotavljanja potreb iz prejšnje alineje tega člena; — sredstva, kijih bodo združevali za uresničitev svojih potreb v skupnosti. 70. člen Udeleženci, ki sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti kot izvajalci sprejemajo zlasti elemente, s katerimi opredeljujejo: — obseg storitev oz. programov storitev ali dejavnosti.' ki jih lahko zagotovijo ob danih zmogljivostih ter po veljavnih normativih in standardih; — predloge za morebitno spremembo veljavnih normativov in standardov; — merila za določitev cene oz. povračila za proizvodne ali storitve, ki naj bi jih zagotavljali po sporazumu. 71. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti: — obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oz. dejavnosti s področja kulture; — normative in standarde; — pogoje in kriterije, pod katerimi bodo storitve na razpolago upoštevajoč pri tem neposredni prispevek uporabnikov ob uporabi storitev; — obseg potrebnih sredstev za uresničevanje dogovorjenega programa kulturnih dejavnosti; — merila za zagotavljanje povračila za opravljene programe storitev oz. kulturne dejavnosti in cene posameznih kulturnih storitev; — način zagotavljanja sredstev za uresničevanje dogovorjenega programa in ukrepe za odpravo motenj pri uresničevanju le-tega; — postopek in vračila presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo dogovorjenega programa. 72. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev. če samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti ne določa drugače. 73. člen Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti. 74. člen Plan skupnosti vsebuje zlasti: — srednjeročne cilje razvoja s področja kulture v občini; — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti: — naloge, kijih skupnost prevzema po drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter predpisih, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev: — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. 75. člen Odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela trajno spremlja uresničevanje plana ter predlaga skupščini skupnosti ukrepa v zvezi z njeg,ovim uresničevanjem. yill. SREDSTVA SKUPNOSTI 76. člen S sredstvi skupnosti, ki jih v skupnosti združujejo uporabniki za dogovorjene naloge v skupnosti ali v druge, s samoupravnim sporazumom določene namene upravlja skupščina 'skupnosti. 77. člen Izplačila finančnih sredstev v skupnosti temeljijo na letnem planu skupnosti. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen, razen, če samoupravni sporazum ali pogodba določata drugačne pogoje. Ce je v letnem planu skupnristi namen določenih sredstev določen samo'okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina skupnosti, če ni za to pooblastila določenega organa. Kot namenska poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba za druge z letnim planom skupnosti določene namene, da bi s tem premostili začasno neuravnovešenost prihodkov in odhodkov skupnosti. »' 78. člen Finančno poslovanje skupnosti vodi skupna služba, ki izplačuje iz sredstev skupnosti po nalogu predsednika skupščine oz. predsednika organa skupščine ter po nalogu vodje ali delavca skupnih služb v mejah pooblastil, kijih je nanj prenesel predsednik skupščine oz. predsednik organa. Kdor izda nalog za izplačilo je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oz. posameznim aktom, kot za njegovo skladnost z zakonom oz. predpisom na podlagi zakona. IX. PRIZNANJA SKUPNOSTI 79. člen Skupnost podeljuje vsako leto ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika priznanja. 80. člen Priznanja so: 1. Velika Oljenka in 2. Oljenka. Oljenka kot luč simbolizira kulturo, kije človeštvu pokazala pot razvoja in napredka, reliefna podoba na njej pa delavca v samoupravni socialistični družbi. / 8 L člen Priznanje je v obliki statue iz bronaste litine in mu je priložena listina. 82. člen O podelitvi priznanja odloča skupščina skupnosti na predlog Odbora za splošne in tekoče zadeve v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj skupnosti. X. SKUPNE SLUŽBE 83. člen Skupnost oblikuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Ptuj skupne službe, ki opravljajo stro-, kovne, administrativne in druge naloge za njeno nemoteno delovanje. Sk u pščin a skupnosti daj e soglasje k določbam statuta skupnih služb, ki zadevajo uresničevanje ’FSpremcmbe in dòpólnitve statuta lahko predlaga vsak član slttipnosti, vsak delegat v skupščini skupnosti ali organ skupnosti. XIII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 94. ■člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Kulturne skupnosti občine Ptuj sprejet na seji skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj 28/7-1975. Statutarni sklep o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite Kulturne skupnosti občine Ptuj sprejel na seji skupščine 24/4-Ì978, Sklep o spremembi Statuta Kulturne skupnosti občine Ptuj sprejet na seji skupščine 28/2-1978 in.Sklep o ustanovitvi priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj. sprejet na seji skupščine 29.12.1977. 95. člen Ta statut začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina občine Ptuj. ter po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 022-4/82-4 k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, kijih opravljajo skupne službe. 84. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev skupne službe določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci skupnih služb s skupnostjo in drugimi ustanoviteljicami. Delavci skupnih služb pridobivajo dohodek svoje delovne skupnosti iz celotnega prihodka s svobodno menjavo dela. Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med skupno službo in skupnostjo na podlagi opravljenih storitev o sprejetem programu. 85. člen Dela delavcev skupnih služb vodi in usklajuje vodja skupnih služb, ki ga imenuje skupščina skupnosti. 86. člen Skupščina skupnosti imenuje izmed delavcev skupne službe delavca, tajnika skupščine, kije odgovoren za organizacijo dela skupščine in njenih organov, ter za tekoče poslovanje skupnosti. Skupščina skupnosti lahko imenovanega delavca pooblasti tudi za zastopanje skupnosti v pravnem prometu. XI. JAVNOST DELA 87. člen Skupnost zagotavlja redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje javnosti o delovanju skupnosti, o stanju in razvoju kulturne dejavnosti, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu skupnih služb, o porabi sredstev skupnosti in o drugih zadevah, pomembnih za obveščanje javnosti. 88. člen Predstavniki družbepo političnih skupnosti in organizacij, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. imajo pravico prisostvovati sejam skupščine skupnosti in njenih organov tersodelovati v razpravi in izražati svoja mnenja. Na seje skupščine in njenih organov so vabljeni tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja. 89. člen Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine skupnosti in Odbor za splošne in tekoče zadeve. 90. člen Skupščina in drugi organi skupnosti lahko iz utemeljenih razlogov sklenejo, da se ob obravnavanju določenih zadev javnost izključi. 91. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. njen statut ter drugi pomembni akti in sklepi skupnosti se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. XII. POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA 92. člen Osnutek statuta pripravi odbor za samoupravne. organizacijske in kadrovske zadeve, skupščina skupnosti pa ga posreduje v tridesetdnevno javno razpravo.1 Na podlagi razprave pripravljeni predlog statuta sprejme skupščina skupnosti. 93. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. 226. Na osnovi 13. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in 56. člena Statuta Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji dne 1. oktobra 1984 sprejela SKLEP o spremembi Pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj,'št. 13/81) I. Spremeni se drugi odstavek 23. člena navedenega pravilnika in glasi: V dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in' postrežbo, razen v primeru oskrbe v socialnem zavodu. H. Sprememba pravilnika začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Predsednik skupščine' Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj: Alojz CENC.l.r. 227. Skupščina občine Ptuj je na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnega zbora, dne 26. julija 1984, ob obravnavi gradiva: ,,POROČILO O PROBLEMATIKI MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNIŠTVA V OBČINI PTUJ”, sprejela naslednje ZAKLJUČKE, SKLEPE IN PREDLOGE Problem mladinskega prestopništva v občini Ptuj je večji kot v ostalih občinah Podravske regije ter je v primerjavi z letom 1982 skokovito porastel, v letu 1983 in je takšno stanje zaskrbljujoče ter zahteva širok program preventivne in kurativne dejavnosti in širšo obravnavo, tako v vseh družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih. Izdelati je potrebno operativni načrt preventivnega dela v, občini s ciljem preprečevanja j nastajanja in širjenja mladinskega prestopništva. Vključiti je potrebno vse strokovnjake, ki že delujejo na tem področju. Pomembno vlogo in nalogo pa morata na tem področju opraviti občinska konferenca ZSMS Ptuj in Občinska konferenca SZDL Ptuj, pri čemer pa ostane koordinator izdelave načrta in aktivnosti Center za socialno delo Ptuj. Izobraževalna skupnost Ptuj naj spremeni politiko zaposlovanja strokovnjakov v izobraževanju in kot prioritetno uvede za to področje dela tim strokovnjakov za celotno področje osnovnih šol in v Srednješolskem centru Ptuj. Izobraževalna skupnost Ptuj naj z drugimi dejavniki v občini Ptuj pristopi k aktivnostim za ustanovitev vzgojne svetovalnice za območje občine Ptuj. Do ustanovitve vzgojne svetovalnice pa j sklene z vzgojno svetovalnico iz Maribora , sporazum za sodelovanje in terapevtsko obravnavo otrok in mladine iz Ptujske občine. Občinska konferenca ZSMS Ptuj naj prevzame poleg ostalih aktivnosti tudi organizacijo uresničevanja vseh aktivnosti mladih pri razporeditvi njihovega prostega časa. Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj naj pripravi še program aktivnosti na področju vzgoje in organiziranih dejavnosti mladine. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj naj hitreje uvaja terapevtsko delo na področju mentalne higiene. Izobraževanje staršev in svetovanje pri vzgoji naj poteka preko šole, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, nosilec aktivnosti naj bo Delavska univerza, k sodelovanju pa naj pritegne strokovnjake Srednješolskega centra. Centra za socialno delo in drugih organov in skupnosti. Ob naraščanju pojava alkoholizma je potrebno večje osveščanje o posledicah alkoholizma pri mladini ter naj postane sestavni del vzgoje na ten)' področju tudi v osnovnih in srednjih šolah, za kar so odgovorni pedagoški delavci. V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pa naj vodi te aktivnosti koordinacijski odbor pri Predsedstvu OK SZDL Ptuj. Potrebno je izvajati razpravo o izdelanem občinskem programu boja proti : alkoholizmu na zborih občinske skupščine in skupščinah SIS. Zaradi preprečevanja pojava narkomanije, ki trenutno še ne predstavlja akutnega problema v občini, je potrebno stalno sodelovanje z organi UNZ Maribor, Postajo milice Ptuj, Centra za socialno delo Ptuj, šole in zdravstvenih ustanov, da bo možno pravočasno ukrepanje na preventivnem področju in tudi v posameznih konkretnih primerih. Skupnost za zaposlovanje naj v sodelovanju z delovnimi organizacijami pospešuje zaposlovanje mladih. Stanovanjska skupnost naj politiko gradnje | stanovanj usmerja tako, da ne bo le koncentrirala ' izgradnje stanovanj v mesto Ptuj, saj je iz poročila razvidno, da preselitev iz podeželja v mesto povzroča težave pri navajanju na novo okolje in ; povečuje potrebo po zaposlitvah. Center za socialno delo Ptuj zbere podatke o samomorih in poskusih samomorov, da bo lahko ugotovil velikost pojava in trend razvoja na tem področju. Borba zoper mladoletniško prestopništvo ni j samo kazensko pravni problem, vprašanje J kriminalne politike in njenih instrumentov, ampak tudi področje dela nerepresivnih organov, kot so službe socialnega skrbstva,, prosvete in zdravstva ter drugih organov in organizacij, saj je z dobro organiziranimi preventivnimi ukrepi možno preprečiti marsikateri prestopek. Zato je nujno potrebno, da se s to problematiko, zaključki, sklepi in predlogi zborov, seznanijo vse samoupravne organizacije, skupnosti in organi, ki s svojim delom lahko vplivajo na zmanjšanje mladoletniškega prestopništva. V prihodnjem letu pa bo potrebno ob obravnavi enakega poročila in o delu organov in organizacij primerjati dosežene rezultate in učinke njihovega delovanja pri preprečevanju mladinske kriminalitete. StevUka: 02-2/84-2 Datum: 26/6—1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. >y cki, '.'tl'! -i * '■'oaLo ij;npiprm ni/, rth 'ji.'::: flJiČ • '>n < PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO PTUJ ZA VI. TRIMESEČJE 1984 1. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM 1. Informacija o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine Ptuj v letu 1984 ! • Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 2. Predsanacijski in sanacijski programi in ukrepi Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 26/12-1984 3. Program dela zborov občinske skupščine za leto 1985 in periodični delovni program za I. tromesečje 1985 Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 26/12-1984 4. Uresničevanje družbene preobrazbe uprave Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 30/10-1984 5. Poročilo o stanju obrambnih priprav Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 6. Resolucija o družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v letu 1985 Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 26/12-1984 7. Izvajanje inšpekcijskega nadzora v občini Ptuj Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 ' 8. Odlok o delovnem času Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 30/10-1984 9. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti 10. Položaj telesne kulture Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 11. Odlok o šolskih okoliših Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 II. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ 1. Družbenoekonomski položaj gradbeništva Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 2. Odlok o zimski službi Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 30/10-1984 3. Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 4. Odlok o urbanističnih redih Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 5. Odlok o vzdrževanju melioracijskih sistemov Pristojna: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 27/11-1984 6. Spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Ptuj Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 27/11-1984 III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 1. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1984 Pristojna. Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 26/12-1984 2. Družbeni dogovor o vsklajevanju davčne politike v letu 1985 Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: 26/12-1984 3. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v prvem tromesečju 1985 Pristojna: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 26/12-1984 4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Pristojna: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 27/11-1984 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Pristojna: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 26/12-1984 IV. OSTALA PODROČJA 1. Spremembe cen geodetskih storitev Pristojna: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 27/11-1984 2. Odločba o dodelitvi zemljišč v upravljanje GG Maribor Pristojna: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 21-11-1984 3. Odločbe o komasacijah Pristojna: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti Predvidena obravnava: 27/11-1984 4. Volitve, imenovanja in razrešitve Pristojni: Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti, Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: na vsaki seji skupščine 5. Obravnava gradiv iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, Skupščine SFRJ in Sveta podravskih občin Pristojni: Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor Predvidena obravnava: na vsaki seji skupščine ) Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrto;. . . r .-.zcjmojo brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa le skupaj s Tednikom. IzdajateSj Radio-'iv Vošnjčiicova 5. UrajuJ« uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Sr^ -g 1/!. Tiska ^ssspisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.