Koper, petek 5. decemSira 1952
Gospodarska vprašanja postojnskega okraja v luči družbenega plana za leto 1953
LOJZE PERKO: MOTIV Z NOTRANJSKE
LETO L ŠTEV. 49
Razgovori, debate in diskusije o družbenem planu za leto 1953 so že v teku. Predvsem diskutirajo delovni kolektivi in delavski sveti, ki sestavljajo na svojem podjetju skupni brutto dohodek svojega podjetja, ki je sestavljen iz različnih elementov, in ga pošiljajo na okraje, kjer ga bodo temeljito prediskulirali še zbori proizvajalcev. Poslanci so pa še dobili družbeni plan zvezne države v študij in zalo, da dajo še svoje morebitne pripombe k njemu, f mesecu decembru bo pa dan družbeni plan v razpravo tudi okrajem, podjetjem, zadrugam, skratka vsemu delovnemu ljudstvu naše države. Razumljivo pa je, da se bo razgibala diskusija o družbenem planu posebno na okrajih, podjetjih iu vaseh, saj so kraji, občine in podjetja tiste enote, ki so dobile z decentralizacijo državne uprave in zakonom o ljudskih odborih široke kompetence uprave dela in ustvarjanja. Razumljivo je, da bodo tako komiteji Zveze komunistov, frontovci, sindikati in zadružniki na vasi z zanimanjem študirali in razpravljali o posameznih gospodarskih dejavnostih družbenega plana. Po različnih okrajih naše domovine bodo ob študiju družbenega plana seveda temeljito preštudirali vse tiste glavne gospodarske dejavnosti, ki so bistvene za posamezen okraj. Konkretno v našem postojnskem okraju spada gozdarstvo, kmetijstvo in lesna industrija med najbolj pomembne gospodarske dejavnosti v okraju, saj je okraj dal v prejšnjih planskih letih gradnje ključnih objektov nekaj milijonov kubičnih metrov lesa. Razumljivo pa je. da bomo srkali v letu 1953 kakor tudi poznejša leta bolj umno in gospodarsko smotrno. V okraju jc 41 parnih žag in nekaj desetin vene-cjank. Prejšnja leta so delale vse žage po dve. ali celo nekatere na tri izmene. Za leto 1953 se pa predvideva obratovanje žag v eni izmeni. Predvidena pa je ukinitev 10 manjših žag. V letu 1952 je bilo posekanih posebno v 11 mesecih okrog S0.000 kubičnih metrov jelove in bukove hlodovine državnega in družbenega sektorja in tudi večji del pripeljanega na žago.
Za vzgojo in nego gozdov so pa v 10 mesecih pogozdili delovni kolektivi v državnem in nedržavnem gozdu približno 500 ha površine, očistili so pa nad 600 ha.
Okraj Postojna ima ogromno gozdov potrebnih čiščenja, ki so zaraščeni s šikom. Do leta 1940 je dolga leta oglarilo v notranjskih gozdovih nekaj slo oglarjev, sedaj jih je pa samo nekaj. V tej dejavnosti bodo v bodoče našli delavci dosti dela in zaslužka. Poleg tega ima okraj velike kraške golčave, saj bomo sa.nc za kraška dela porabili nad 12 milijonov dinarjev. Pogozdovanje Krasa ne gre tako, kot bi bilo želeti V nedržavnem sektorju kakor tiuli pri kraških delih je razen nekaj izjem gozdarski kader strokovno in gospodarsko šibak ter tudi ne znajo tolmačiti ljudstvu po vaseh možnosti gozdarstva in ljubezni do vzgoje in nege naših gozdov. Nekater■ še vse prelahko jemljejo gozdarsko službo, ki pa je lepa, a težka in mora
imeti gozdar znanje, vestnost, pridnost in, kar je posebno važno, ljubezen do gozdarstva. Okrajni ljudski odbor bo moral ne glede na razne
predsodke izboljšali gozdarski kader: ti letu 1953. Glavni razlog, da so na Notranjskem gozdovi v glavnemy razen Krasa, še v primerno dobrem
stanju, je to, da i o i) zadnjih letih posebno v gozdovih državnega sektorja znali gozdarji pametno in smotrno uporabljati gozdove. Na drugi
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
strani pa imajo notranjski kmetje že tradicionalno dober odnos do gozda in to 90 odstotkov, ker se kmet-član KZ desetkrat obrne, preden poseka hojo. Pri tem pa je treba omeniti, da imajo notranjski kmetje še mnogo gmajn, kjer bi dobili še mnogo drv in hlodovine. Za leto 1953 je predviden posek približno 80.000 hlodov v državnem in nedržavnem sektorju.
Poleg obstoječih žag so v okraju trije glavni ključni objekti z modernimi stroji in to: Cerknica, Javor na Pivki in Falersa v Ilirski Bistrici, ki pa jo popravljajo in je potrebna izpopolnitev.
Drugo zelo važno vprašanje je vprašanje sadjarstva v Brkinih. V letu 1952 so investirali v Marijah štiri milijone 700.000 din za obnovo sadjarstva. Prepotrebno pa bo v bodoče v Brkinih napraviti cel. sistem cest in potov, ker sedaj se vse sadje ob-tolče pri prevozu po slabih, neurejenih gorskih poteh. Potem pa bo potrebno določiti sadni izbor, ker le tako bo brkinska pokrajina dala na leto na stotine vagonov prvovrstnega sadja na trg. Tako okusnih jabolk, kakor so v Brkinih, nisem videl ne v Italiji in ne v francoskih pokrajinah. Zato pa bodo potrebno dolgoročni krediti, ki bi jih vlagali v sadjarstvo po KZ. Prav tako je tudi potreben obnove, zanemarjeni sadjarski stari predel Notranjske, kot na primer Cerkniška dolina, Planinska kotlina. Bloška planota. Begunjski kot in Loška dolina. Pri tem je treba poudariti, da je v okraju Postojna orne zemlje 11.3 %, travnikov 23.1 %, košenic. 33.8 %, pašnikov 30,1 %, močvirja 7,1 %.
Med zelo važnimi vprašanji bo v bodoče tudi produkcija krompirja. V letu 1952 so kmetje po zadružni evidenci prodali 2,600.000 kg krompirja v skupni vrednosti za približno 39 milijonov dinarjev. Pri tem je treba računati, da so prodali 25 odstotkov krompirja, ki ni bil evidentiran, oziroma mi.mo KZ in to predvsem delno iz predela Ilirske Bi-'trice, ki je šel na Reko, pa tudi iz drugih raznih krajev notranjskih občin. ki so ga prodali neposredno posameznim. delovnim kolektivom ali Pa vojski. V okraju Postojna je primerna klima in zemlja za pridelovanje prvenstvenega krompirja. Na drugi strani pa bodo morali naši za-družni: kmetje uvideti, da Notranjska ni primerna za gojitev in setev žitaric, kajti žitarice za predel Notranjske so kakor stavitev na lote-njo. V deževnem letu \ jih zelo mala pridelajo, v sušnem letu pa prav tako malo. Najbolj siguren in donosen pridelek na ha je pač krompir. Če računamo vrednost pridelanega krompirja na ha na Notranjskem z vrednostjo povprečno pridelanega žita na ha, potem vidimo, da nam da dobro obdelan krompir na ha najmanj dvakratne dohodke. Razumljivo pa je, da bodo morali notranjski k m etje-zad ružnik i dati več za pridelovanje in zamenjavo boljšega semenskega raznovrstnega krompirja, kakor tudi na večjo uporabo umetnih gnojil in to predvsem kalijevih in fosfatnih.
(.Nadaljevanje na 2. strani)
■lili
SPIl®
""i/
K
ItÉÉÉf
Wmm
mm.
¡M
wmimmáím¡aí/A i» Msix**.-**
mi najširše socialistične
V nedeljo bodo v ljudski republiki Sloveniji in v jugoslovanski coni STO volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore. Na številnih predvolilnih sestankih so volivci že izbrali svoje kandidate iz vrst najbolj poštenih in socializmu predanih delovnih ljudi, ki so si njihovo zaupanje zaslužili ne morda z intenzivnim delom i> nekaj mesecih, temveč z dolgoletnim nesebičnim in požrtvovalnim delom: med borbo in v povojni izgradnji. Imena mož in žena, za katere bodo glasovali v nedeljo, niso prišla po naključju na kandidatne liste, saj so o njih razmišljali in govorili naši. delovni ljudje, že nekaj mesecev prej. Velika udeležba tia zborih volivcev in na vseh predvolilnih zborovanjih je bila nedvomno dokaz, da se naši ljudje dobro zave-clajo pomena volitev in da jim ni vseeno, kdo jih bo zastopal v prihodnjih letih v ljudski oblasti. Volivci so predlagali in. bodo v nedeljo volili, tisle ljudi, o katerih so prepričani, da bodo znali najbolje zastopali njihove, to se pravi, interese naše socialistične domovine.
Pomen volitev v ljudske odbore v Slovenskem Primorju in jugoslovanski coni. STO — to se pravi na ozemlju, kjer so ljudje toliko let ječali pod fašističnim jarmom, je seveda še širši. V dveh letih od prejšnjih volitev je ljudstvo teh krajev napravilo ogromen korak naprej v svojem razvoju, saj domala ni kraja, kjer ne bi ugotovili, da so v tem času naredili več kakor je Italija v vseh 25 letih svoje »kulture« in »civilizacije«. Vsi ti uspehi, ki so se manifestirali že v volilnih pripravah, so bili in so trn v peli ire-dentističnim hujskačem onstran meje. Stari praktiki v lažeh so si tudi to pot izmislili vsa mogoča »nasilstva«, »bojkote« volilnih sestankov, različna »preganjanja Italijanovct itd. Ni težko unotoviti, da je namen teh in podobnih klevet le zastraševanje volivcev in čim bolj zmanjšati njihovo udeležbo na volitvah 7. decembra.
Na volitvah v ljudske odbore ho noše ljudstvo dalo tem šovinističnim klevelnikom. ki jim je tako hitro zbledel spomin na dni, ko so med jokom m tarnanjem zapuščali nasilno okupirano zemljo, trden in jasen odgovor. Složno in enotno bo glasovalo za program Fronte, za najboljše borce za izgradnjo socializma, za lepšo in srečnejšo prihodnost svoje socialistične domovine.
Ua več sto zborovanjih so člani SIAU dokazali svojo privrženost ljudski oblasti
V torek je bila v Kopru seja izvršilnega odbora SIAU okraja Koper. Tajnik Albin Cot.ar je v svojem .pcročilu poudaril široko dejavnost osnovnih. organizacij Fronte pred občinskimi volitvami v okraju, Na več slo zibororvanjih, ki so jih priredile osnovne organizacije SIAU v vs&h vaseh in mestih okraja so člani organizacije, ki vključuje veliko večino volilcav, dokazali globoko iprivrženosit ljudski o-folasii in politični liniji ZKJ za izgraditev socializma, Delo v zvezi s postavljanjem kandidatur so pravočasno zaključili. Med delavci in demokratičnimi državljani so izbrali najboljše kandidate. ki so porok za izvedbo programa Frorute.
Na seji izvršilnega odbora so med drugim sklenili, naj vse onsovne organizacije SIAU in ostale množične organizacije podvojijo svojo dejavnost za čim boljši uspsh volitev. Izvršilni od,bor vabi vse člane SIAU, naj se strnjeno (udeleže volitev ter
naj s tem ponovno pokažejo svojo privrženost .svoji socialistični oblasti ter naj glasujejo za (liste kandidat«, ki so .najboljši porok, daJoodo ¡posvetili vse sivoje sile za nadalj-no uitrdiii ev ljudske obliaisiti.
Komično ie izvršilni odbor SIAU poizval osnovne organizacije, naj zastavijo svoje sile, da bodo njihovi člani prvi oidišli na volišča ter s tem dali vzgled tudi vsem drugim demokratičnim prebivalcem in tako dokaizali. da nobe.n vpliv sovražnikov ' socializma in naše oblasti ne more omajati navdušenje naših volivcev.
Okrajna volilna koimšlsija v Kopru je na predlog občinskih ljudskih odtoninov limetnovala volilne odbore, ki bodo vodili voliltve po posameznih 'voliščih 7, decembra. Volilna komisija je imenovala volilne odbore za vseh 134 volišč v koprskem okrajlu.
Gospodarska vprašanja postojnskega okraja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kmetje so polen tega prodali za
27 milijonov dinarjev sena in za 10 milijonov dinarjev lesa.
Med važno in potrebno spada brez dvoma živinoreja. Saj so kraški voli znano izvozno blago v Trst. Zadnje čase se je pokazal znaten dvig živinoreje in to predvsem plemenske, in sicer v občinah v Loški dolini. Bloški planoti in v bistriškem predelu. Še in še je potreben dvig plemenske živinoreje v vsem okraju, ker le z dobro živino bodo imeli zadružniki. veliko finančno korist, predvsem kot izvozno blago, drugič pa tudi od prvovrstnih plemenskih krav dobe več in boljšega mleka, za kar dobe mesečno lep denar.
Zaradi tega, ker bodo v bodoče sekali in predelovali manj lesne mase na žagah, so začele občine v okraju Postojna bolj predvidevali in planirati komunalna dela, predvsem za leto 1953—1957 in to vodo, ceste, kanalizacijo, napravo ali obnovo izvršenih šol, razsvetljavo, gimnazije, melioracije, javne stavbe ild.
Predvsem pa je posebno pereče vprašanje v okraju Postojna vprašanje vodovodov, saj od 15 občin ni niti ene občine, ki bi imela urejen vodovod. Vodovode nujno potrebujejo v Pivki, Cerknici, Loški dolini', Brkinih in po ostalih občinah. Med najbolj pereče pa spada brez dvoma izgraditev vodovoda v Postojni, ki. bi ga napeljali iz Planine in bi stal okrog 200. milijonov dinarjev. Predvsem je treba omenili, da Postojna ni več malo podeželsko mestece, temveč važen, jugoslovanski in evropski, turističen .kraj. Saj je pred kratkim štela ¡Postojnska jama že milijon obiskovalcev po osvoboditvi.
V zbor proizvajalcev koprskega okraja so izvolili 26 odbornikov
V	nedeljo in ponedeljek so hile v koprskem okraju volitve v zbor proizvajalcev, ki bo skupaj z okrajnim «borom sestavljal novi okrajni ljudska odbor. 26 izvoljenih odbornikov bo v novem okrajnem ljudskem odboru zastopalo vse gospodarske panoge okraja.
Za kmetijski sektor so [izvolili 11 odbornikov, in sicer so večje splošne kmetijske zadruge Koper, Sv. Lu-oija in Šmarje volile na sestankih vseli zadružnikov po enega odborai-kia, 'ostale manjše zadruge pa so volile ipo svojih idelegailiih, ki so jih že ipred&sno .izbrale. Skupaj s kmečkimi 'delovnimi zadruicami so 'izvolile 8 'odbornikov. Volilna udeležba je bila povprečno 90 odstotkov. Od izvoljenih odbornikov
V	ponedeljek zjutraj so volili dva odbornika deilegaili «bntinikov in .obrtniških delavcev. V Kopru, kjer je bilo volišče, so izvolili obrtnika Dušana Fnbiana in obrtniškega delavca Franca Turšiča. Istega dne popoldne so volili tri odbornike delegati (trgovskih in goatiiíniíki'h podjetij, delegati industrijskih-, komunalnih ter gradbenih podjetij in delega,ti gozdarstva in prometa pa so izvolili 5 odbornikov.
Letošnji praznik rojstva nove Jugoslavije je dobil še poseben poudarek z objavo predloga načrta novega ustavnega zakona, ki ga bodo v kratkem izročili v javno diskusijo. O predlogu so razpravljali že d olj časa, zlasti pa je o njem obširno govoril lov. Moša Pijado na VI. kongresu KPJ v Zagrebu.
V zvezi z objavo osnutka ustanovnega zakona jo predsednik sveta za zakonodajo Edvard Kardelj objavil v «Borbi« članek pod naslovom »Zmaga socializma nad državno kapitalističnim birokratizmomit. Tov. Kardelj (poudarja, da je glavna naloga novega načrta ustavnega zakona zaščita socialističnega ustroja pred njegovimi sovražniki in zagotovitev svobode za njegov nadaljnji razvoj. Zakon zastopa stališče, da je svoboden in neoviran .razvoj socializma nemogoč brez demokratičnih odnosov med ljudmi in brez demokratičnega upravljanja v vseli družbenih organih.
Ustavna ureditev v Jugoslaviji ruši hirokralične državne kanditalistič-ne ovire na -poli k svobodi socialističnega razvoja iim dane oblast v roke delovnih ljudi, hkrati pa 'tudi omogoča čim 'hitrejši razvoj socializma in materialne blaginje delovnih ljudi. V 'tem smislu so sklepi VI. kongresa KPJ odraz nove faze na po-lii socialističnega napredka, ki se lalrk o na kratko lormulira kot zmaga socializma med državno kapitalistično birokracijo.
Kardelj je nato poudaril, da je vloga države in državnih orzanov in
Razumljivo je, da se bo v postojnskem okraju zaradi zmanjšanja gozdarske in žagarske proizvodnje povečala komunalna dejavnost, ki bo pač zelo potrebna v tem okraju, ker je bilo v letih 1915—1952 zelo malo narejenega na področju komunalnega gospodarstva. Vendar bo moral na eni strani okrajni ljudski odbor, na drugi strani pa tudi celotno prebivalstvo razumeti, da se bodo komunalna dela v večjem obsegu izvrševala lahko vedno v skladu z gospodarsko sposobnostjo in kreditno močjo okrajnih investicij, kakor tudi gospodarsko zmogljivostjo republike same. Jasno in. razumljivo pa nam mora biti, da bo potrebno poiskati vse gospodarske vire in možnosti, da se bodo sposobne delovne moči zaposlile prvič v vzgoji in redni sečnji gozdov, drugič na kraških delih, tretjič na žagah, četrtič v prevozu in prometu na komunalnih delih, hi še in še bo potrebno poiskati potrebna dela v okraju ali pa izven okraja za razpoložljivo delovno silo. v ta namen pa bo potrebno čimprej poiskali vsa razna delovišča in delovne ter finančne vire. Pri tem je treba poudarili, da bo v letu 1953 rabila nova cesta Vrhnika—Logatec več slo novih delavcev. Skratka — okrajni ljudski odbor bo moral skrbeti, da bo zaposlena v ,"lavnem vsa delovna sila. pa četudi bi se gotove skupine mladih delavcev zaposlile izven okraja.
. V tem članku se nisem dotaknil obrtne dejavnosti v okraju, gostinstva in turizma, ki pa zalite-vajo posebno obdelavo v tisku. Iskati pa bo treba še nove. dejavnosti v produkciji, dri bi. bil okraj gospodarsko močnejši.
Zadružniki v Črnem Kalu rigolajo zemljo za nove vinograde
pmimko rofstv© Jugoslavije
Dan republike so jugoslovanski narodi proslavili s številnimi akademijami, kulturnimi prireditvami, z odkrivanjem raznih spomenikov, otvoritvami razstav, športni mi nastopi ild. Ob tem dnevu je jugoslovansko ljudstvo dogradilo tudi številne nove industrijske objekte, med njimi novo valjamo v Zenici, 60 ton.-ikio Sie-mens-M a rt inovo peč na Jesenicah, na Reki pa so izročili prometu 5 novih plovnih enoit.
Istrsko ljudstvo je proslavilo Dan republike s številnimi akademijami in zborovanji. V potek zvečer je bila slavnostna akademija o koprskem ljudskem gledališču, na kateri je govoril sekretar mestnega komiteja Karel Pnijon. V svojem govoru je med drugim poudaril, da skušajo prav- le dni CLN v Testu iln tisti, ki ga linaiieiirajo, tihotapiti v našo cono zavoje sovražnega propagandnega materiala', ki naj bi ga s pomočjo svojih agenotov iraatreaLi po naših mestih in vaseh. Razni reakcionarji hočejo s trošenjem letakov pred volitvami' in na dan samih volitev ustvariti videz neenotnisli naših delovnih ljudi, čeprav so ti demonali-
zirani elementi svoj bankrot že priznali in se sprijaznili z objektivnim stanjem >
Slavnostne akademije so bile itudi v- Izoli, Piranu, Bujah in številnih drugih krajih litre. V soboto dopoldne je bilo v Kopru veliko vo- -1'iilno zboravanje, na katerem sta govorila člana okrajnega odbora Zveze komunistov Jullij Beltram in Gino Gobbo o obletnici praznika ustanovitve nove Jugoslavije i® o pomenu bližnjih volitev.
njihova intervencija še vedno potrebna in da se mora zaradi tega odražati tudi v ustavni ureditvi Ju-?'j5ilaviije; vendar se z druge strani bistveno menja vloga države na področju socialističnega upravljanja na gospodarskem in družbenem področju sploh. Težišče je preneseno ma družbeno samoupravo, vloga državne uprave pa je le v tem, da se na tem področju zagotovi spoštovanje tistega pravnega sistema, ki nastaja na osnovi ukrepov organov samoupravljanja in zakonov zvezne 'ter .republiških skupščin.
Težišče upravnega poslovanja bo na Ljudskih odborih in na drugih osnovnih samoupravnih organih družbe. Zaradi sprememb osnovnih funkcij najvišjih organov oblasti se menja tudi njihova struktura. Namesto dosedanjega prezidija in vlade se pojavlja kot enoten izvršilni organ ljudske skupščine zvezni iz-vršni svet s predsednikom republike na čelu. Razen toga obstajajo zvezni organi državnega upravljanja, katerim stoje na čelu odgovorni 'nameščenci — državni tajniki, katerim zvezni izvršni svet dajo smer in je za njihovo delo politično odgovoren. Gospodarstvo Jugoslavije je prepuščeno svobodni iniciativi in aktivnosti proizvajalcev.
Skupni interes družbe se izraža v ljudskih odborih, v ljudskih skupščinah in v zvezni skupščini, ki so neposredno in organsko po ljudskih poslancih povezane ne le z volivci temveč neposredno tudi z osnovnimi samoupravnimi organi delovnega ljudstva. Ta neposredna povezanost z najvišjimi samoupravnimi organi se še pomembneje izraža v svetu proizvajalcev zvezne ljudske skupščine in v republiških skupščinah. Čeprav bodo poslanci svetov proizvajalcev izbrani z neposrednimi volitvami, bodo dejansko delegati delovnih kolektivov. kmečkih zadrug in drugih gospodarskih organizacij in bodo na ta način predstavljali vez med zvezno skupščino in republiškimi skupščinami ter osnovnimi OTgani samoti pravlj anja proii zvaj alcev.
Ob zaključku je lov. Kardelj .poudaril, da je naloga komunistov, da zagotovijo svojo vodilno vlogo ne s svojimi pozicijami v državni uprav.i temveč s politično akcijo med delovnimi množicami.
Idrija
Me stili /ljudski odbor je sprejel sklep, 'da bo 22. november praznik mesta Idrije. Ta sklep je popolnoma upravičen, saj je bil na dan 22. novembra 1912 širši sestanek takratnih aktivistov v gozdu iia Kovačevem rovtu, kjer je bili ustanovljen mestni odbor OF. Na tistem sestanku je bil izvoljen tudi mestni odboT iz petih članov. Sprejetih je bilo 9 sklepov Za zbiranje denarja in hrane, povečati politično delo med ljudstvom, zbirati munioijo in orožje, dobiti zveze z 'italijanskimi vojaki lin jih pridobivati za borbo proiti fašizmu, opremiti partizanske tehnike, .izvajati mobilizacijo iin še dragii. Na tistem sestanku so bili položeni temelji organizacijskemu delovanju ter osvobodilnemu gibanju v Idriji. Od takrat naprej se je borba zedo uagilo širila med rudarje, žene in mladino.
Prvtič smo letos 22. novembra praznovali ita dan kot praznik mesta Idrije. Slavnostni govor je imel tovariš Jože Jereb, ki je orisal ustanovitev OF v Idriji. Med 'ljudstvom ie to 'vzbudilo splošno zanimanje: Praznovali smo ga s svečano akademijo v rudniški dvorani. Nastopil jc tudi pevski zbor gimnazije, ki je pod vodstvom prof. Tavžl j a zelo presenetil poslušalce.	L. S.
¥ nedeljo izkazim-o
Z<
nle m,
z
■ v
v 1
u
ril
Koračnica Svete stolicc neutrudno kuje. Kuje orožje proti svobodnemu in miroljubnemu, človeštvu, proti posameznim državam in narodom ter celo proti posameznikom
Sveta inkvizicija ni umrla, tako menijo v Vatikanu, in bo zadela vse tiste, ki ne priznavajo papeža za vrhovnega gospodarja na tem svetu, /.adela bo vse tiste narode, ki si hočejo urediti svoje življenje na tej zenuji po svojem receptu in potrebah. Kajti recepta in potrebe tako narodom, kakor državam, ima pravico predpisovati samo l'alikan in nihč.e drugi Tako je bilo v preteklosti 1 pravijo v Vatikanu - - in tako more biti tudi v prihodnosti.
Ker so si jugoslovanski narodi v težki in krvavi borbi izbrali novo pot življenja in za to niso prosili Sveto stolico za odobritev, je v povojnih letih vatikanski srd usmerjen proti Jugoslaviji, in njenim narodom bolj kol proti kateremkoli narodu doslej v zgodovini. l\e mine dan. da ne bi iz papeževega Rima spustili v svet kakšno novo bojno orožje, ki naj bi prisililo jugoslovanske narode na kolena in jih podredilo vatikanski volji.
Najnovejše in najučinkovitejše orožje proti Jugosloviji bi imelo biti sedaj Stepinčcvo imenovanje za kardinala, kar je za papežem najvišja čast, katero lahko doseže vatikanski služabnik na zemlji. Stepinac pa je z vsem svojim delovanjem, odkar je poslal nadškof v Zagrebu, dokazal, ila je zares verni sluga Vatikana in njegove politike. To je dokazal zlasti za časa vojne, ko je bila vsa Jugoslavija v plamenu, ko so se vsi jugoslovanski narodi od Triglava pa tja do Egejskega morja z nadčloveško močjo borili za svojo svobodo in za svojo zemljo, ki jo je tujec pomandral in na kateri, leži grob do groba, kakor pravi narodna borbene. pesem.
Stepinac je dokazal svojo neizmerno vernost Vatikanu zlasti po vojni, ko je hotel spet po navodilih Vatikana — oropati skupno z drugimi zločinci jugoslovanske narode drago plačane svobode. Toda ni mu uspelo in ušttda sta se tako nadškof Stepinac: kakor tudi, Vatikan. Jugoslovanski narodi so pač preveč pretrpeli. da bi dovolili takšno krajo. Zločinca Stepinca so postavili pred sodišče in ga obsodili za njegova grozodejstva, ki jili je počenjal — ne brez znanja Vatikana —- najprej skupno z zločincem Paveličem. kasneje pa z drugimi, ko se je Pavelič po milosti in s pomočjo Vatikana preselil v Južno Ameriko.
In sedaj J alikan takšnega zločinca. ki je I;riv za Staline tisoč žrtev, nagrajuje in odlikuje, ga povišuje v kardinala, misleč pri tem. da bo s Stepinčevim kardinalskim klobukom kaj več dosegel. Pa se bo prav gotovo tudi tokrat uštel in opekel prste.
Poudarili pa moramo dejstvo, da l alikan ne deli rad in kar tako brez pomenu kardinalskc naslove. Stepinac je brez dvoma s svojim »delovanjem.< t o »čast« zaslužil, toda tega naslova je bil vreden tudi za časa Paveličeve strahovlade in še prej pod. diktatorskimi režim i beograjske čaršije. ki je bila v dobrih odnosih z Vatikanom. In vendar mu 1 alikan takrat ni podelil tako visoke časti. Takrat seveda to ni bilo potrebno, ker je bilo ljudstvo brez vsake muči, da bi svoje krvnike poklicalo na odgovornost in jih kaznovalo. Takrat, ko so bili jugoslovanski narodi brezpravna raja in ko so gospodovali Stepinčevi prijatelji v Beogradu. je bil Stepinac dober tudi kot nadškof.
Sedaj, ko so jugoslovanski narodi dokončno pomelli z izdajalci, in lz-rrzenci. ko so se učvrstili svojo oblast in pokazali ogromne uspehe pri graditvi boljšega življenja in ko je Vatikan uvidel. da v Jugoslaviji ni reč plodnega terena, kjer bi se jal svoje načrte, je poizkusil z zadnjim svojim adulom. s kardinalskim klobukom na zločincev i glavi, da bi prekrižal jugoslovanskim narodom račune in da bi jim preprečil nemoteno napredovanje, toda še enkrat moramo zatrdili, da mu ta poizkus ne bo uspel.
Med jugoslovanskimi narodi, je brez dvoma vest o imenovanju Stepinca za kardinala izzvala veliko ogorčenje. Ta vatikanska poteza bo prav gotovo prinesla škodo samo katoliški cerkvi, ker je izbrala za kar-
dinala človeka, ki ne uživa ne ugleda. ne simpatij katoliškega dela prebivalstva. Jugoslovanski, narodi so ne gleile na vero toliko politično zgrajeni, da se ne bodo dali zapeljali. Zavedajo se. da se Stepinac ne bo mogel oprali svojih, zločinov, pa čeprav bo nosil kardinalski nnslov in da mu jih tudi zgodovina ne bo mogla nikoli oprostili. Slepinčevo imenovanje za kardinala pa lahko ocenimo kol novo provokacijo in žalitev ljudstva, ki se je med najstrašnejšo vojno borilo prati sovražniku, s katerim je današnji kardinal Stepinac sodeloval,
Jugoslovani so to odlikovanje spre-
jeli kot najbolj sramotno potezo Vatikana. kar jih je mogel narediti v zadnji h ¡stolih jilu,f čeprav vedo, da jim je vatikanska politika prizadejala tudi v preteklosti veliko krivic in gorja.
Ob koncu moramo ugotoviti še eno žalostno dejstvo, in sicer, da je Vatikan z imenovanjem Stepinca za kardinalu pokazal vnovič solidarnost z vzemi umazanimi dejanji nadškofa Stepinca,■ kar predstavlja najgrše izzivanje ne samo vseh Jugoslovanov, temveč tudi vseh poštenih ljudi v svetu, katerim sla čast in človeško dostojanstvo prva in najvažnejša krepost.
o nqti31-
WlD-BiW-^
Na Stalinovem trgu r Varšavi:
Sigmund: Poglej, poglej, koliko igrački» ima la krošnjar! Jan: Kaj ne viiliš. da to niso igračke, ampak trebušna priznanja ruskim strokovnjakom, ki toliko skrbe za narodov blagor pri nas na Poljskem.
V	Združenih državah Amerike so še vedno pod vtisom predsedniških volitev, oziroma pod vtisom sestave hndoče Eisenh'owerjeve vlade, ki je Lliila te dni dokončno znana javnosti. Poudariti moramo, da bo zunanje ministrstvo vodil Foster Dulles, ki je igral zc-lo važno vlogo tudi za časa Trumanove vlade. -On je sestavil japonsko mirovno pogodbo in je Sip! o h veljal za najboljšega poznavalca vzlioilno-azi ¡škili vprašanj. Po Dulilesovem imenovanju sodeč, bo veliko važnost polagal prav vprašanjem Daljnega vzhoda, ki so važna ne samo za Ameriko, temveč za ves svet, saj je. že nekaj leit tam žarišče in nevarnost novega svetovnega konflikta.
Velika razburjenost pa .je (nastala med repulii'iikanci z imenovanjem Martina Burkina za ministra za delo. Durkiin je namreč sindikalist in pristaš demokratske stranke. Kot takšen se bn brez dvoma zavzemal za spremembo protidelavskega Taft-Harllc-vevega (zakona, kar je že obljubil. To pa ne gre v račun rcpnlilikanccm. ki zastopajo interese velekanitala. zlasti pa ne senatorju Taftu, ki je vodja najbolj ekiitrcm.nega krila stranke in goreč izotlacionisl. Postavitev Diinkima za ministra daje slutiti, da ho šel Eisenhower v notranji in tudi zunanji politiki svojo poit in da ne ho slepo poslušal republikancev. pa čeprav so ga oni kandidirali za predsednika.
V	Evropi ni bilo pretekli teden senzacionalnih dogodilo,v, če izvzamemo nedeljske volitve v Posarju. Okrorr teh volitev so se pletle čudne zakulisne borbe med Framiijo in Nemčijo. Nemci so dejali, da volitev ne bodo priznali, ker da niso demokratične in ker niso smele nastopiti tiste stranke, ki se zavzemajo za priključitev Posarja k Nemčiji. Istočasno so pozvali Posarce, naj se volitev ne udeležijo, oziroma naj oddajo prazne glasovnice. Končno so pa IV sarci kljub velikemu hrupu glasovali skoraj v i. t. j. 93%. Največ glasov so del)M i dc.mokrh'tjaiiu, ki- bodo tudi se- !:: v i'i izkljiučno svojo vlado. Videz jr. da jo v zadnjem trenutku
Belgijski Kongo-cvetoča dežela v Afriki
Iz afriške?a kontinenta prihajajo vznemirjajoči glasovi za vse one. ki gledajo na »črni kontinent« kot na ogromno ozemlje kolonij številnih evropskih d.žalv, Gibanja v Tunisu, Maroku, Egiplu, vedno bolj naraščajoča napetost med domačini in priseljenci v Južni Afriki, vedno strahotnejša podoba »terorizma«, ki ga nrganja daljna organizacija Mau-Mau v Keniji — kakršnokoli podobo zavzemajo vsa ta .gibanja, zagotovo lahko /Irdlnvj, da kažejo na prebujanje Af.ike, Črnemu ljudstvu afriškega kontinenta je dovolj neusmiljenega izrabljanja s strani belcev in rasno diskriminacije, ki so jo in jo j» mr.rsik.je izvajajo groztuno in brezobzirno,	'
Kakor da bi človek poglednl nekam iz te.ga vrenja in pregibanja se zdi opazovali;u, če pride v Belgijski Kongo. Poročila govorijo o nasluiietnem razvoju te belgijske kolonije prav v zadnjem obdobju.
Belgija si je priborila suverenost naa Kongom 1884 na berlinski konferenc i.
Razumljivo, da ni imela Belgija lahkega opravka v Kongu: O tej deželi je šel glas po Evropi, da je »pekel na zemlji,« Brezobzirno ropanje dežele, posebno pa kavčuka, in zapcisitav.Ljanje domačega .prebivalstva. je povzročalo v deželi neznosne razmere. Belgija je pretrgala dotedanjo prrkro in vključila Kongo v sestav svoje parlamentarne vladavine z vsemi pravicami, k,i jih imajo, ostale matične pokra j'ne. Dejane¡ico je bila s tem dejanjem čisto tVžaivncpra.v.ne'ga 'značaja zastavljena p.-.it v ureditvi razmer v n'■•vi belgijski! 'koloniji.
Gospodarska in strateška kapaciteta belgijskega Konga je vedno bolj (naraščala, posebno po prvi svetovni vojni, ku je bila Kongu priključena nekdanja nemifca kolonija Huanda-UiKuindi v Vzhodni Afriki. Dantis je belgijski guverner Konga is svoj,,'m go verne likam svelom
enako mogočna politična oie.b.iost, kakor predsednik vlade in vlada državo saim.
V belgijskem Kongu je danes o-koli 12 milijonov črncev, ki pripadajo skupini Bar.lu in okoli 60.000 belcev, od katerih je oikol.i 47.000 Belgijcev. Nacionalna in politična emancipacija dcmnčir.ov vkljub temu, daje ustavno onemogočeno vsako zapostavljanje zaradi bruve kože. sorazmerno počasi napreduje, čeprav se vodilni politik,i-domačini močno trudijo na tem področju.
Belgijski Kongo se ni razvil v cvetočo dežela v sicer silno zaostali Afriki zaradi kakšne posebne človekoljubnosti matične države in belcev, -temveč zaradi .tega, ker predstavlja pr.fcrajip.a s svojimi skoraj ^ neizčrpnimi viri surovin silovito gospodarsko o:,novo Belgiji To bogastvo aurov.in je igralo pomembno vlogo v drugi svetovni «> vojni posebno pa še v zadnjem času. Gospodarska moč in strateški pomen belgijskega Konga je bil za druge svetovne vojne tolikšen, daje ves svobodoljubni svet, pa tudi sovražnik moral priznati polnoveljav-nosit sklepa tedanjega guvernerja Rydkmansa, ki ni hotel priznati kapitulacije matične dežele junija 1940 ie,r se je bojeval na si ran i zaveznikov do zmage. Belgija se pomena svoje kolonije v Afriki v polni meri zaveda in .zaradi tega je bil 1950 leta sprejel desetletni načrt za Kongo, ki pradvideva za investicije v beiigijckem Kongu 500 milijonov dolarjev. Te investicije naj predvsem pridejo do izraza v gradnji modernih naselij, v borbi proti troplčnim nalezljivim telesnim, modernizaciji kime'!ij.stiva, d.vigu proizvodnje in geološkem razlikovanju dežele. O-stanek predvidenh i oves-', kij bodo porabili za gradnjo omrežja cest in ostalih prometnih žil.
Za izpolnitev «Jaseltelmega načrta je .Kongo isicer najel posojilo, toda dobičkanosno:-'. te kolonije je to-
likima, da zlahka odplačuje že danes obroke posojila.
Pravo podc/bo pomena Belgijskega Konga pa nam pokaže produkcija dežele same. Samo nekaj skrom-n.h podatkov. Lani je belgijski Kongo produciral 16.000 ton kobalta — torej 80% celotne svetovne proizvodnje. Samo pokrajina 'Kr^in daje letno okoli 15.000 ton urana, kar je zopet 02% celote svetovne produkcije. Samo lani je d°žris projicirala 184.000 tcin bakra ''in 17.000 cinove rude. Torej same surovine, ki jih danes .svet pozna pod imenom »strateške surovine«, ki so tolikega pomena za oboroževalno nndlus.lrijo. V zadnjem času so odkrili v okolici Stanl2yviilca b.vaia ležišča nafte.
Pole« teh surovim pa je belgijski Kongo bo.ga'1 še ma drugih dragocenih bogastvih. V pokrajini Kasai in v .rudnikih Bakvvamgo pridobijo letno 10 milijonov karate v industrijski!! dic.micitov, kar zopet znaša 700ij svetovne proizvodnje. Sele leta 195.1 .so začeli pridobivati magnezij in je prvo leto dosegla produkcija 100.000 ton. Podobno'je z litijem in kadmijem, ki sita oba ze'o redki rudi.
Poljedelstvo belgijskega Konga predvsem pridobiva in izvaža v velikih količinah palmovo olje, krmila. kaltunska vlakna, kavčuk, kavo, pa ii.udi les igra važno vlogo v celotnem izvozu.
2e naš bežen pregled nam dokazuje. da doživlja belgijski Kongo nesiuiten razvoj, obenem pa tudi, k:-ko bi se lahko c.b pametnem u-pravljc.nju razvijale tudi ostale afriške kolonije in dežele. .Razumljivo je. da ima od. lega hiuirga -razvoja velikansko korist tudi Belgija sama. Toda gotovo je Oudii resnica, da ob tolikšnem (razvoju dežela zori in se usposablja 'za samostojnost in need-visin.-.L.t. ki je ibo gotovo slej ko prej deležna v ¡smislu prizadevanj Združenih narodov.	—vinu
dobili klerikalni namig, naj glasujejo. Nemški kancler Ailcnauer jo tudi pO vol i t vali izjavi?, da ne prizna •po.-ar.-ikih volitev, toda MjnJj temu jc pripravljen razpravljati s Francu'-jo o ureditvi posa.i,kega vprašanja. «M pripravIjono-ii do sporazuma je pa se .dolga pot.
V Pragi se je ,,roees. o katerem smo zadnjič risali, končal ugod.no. za Me kvo. kar pomeni, da so bili. obsojeni vsi. Enajst so jih že obesili, trije bodo pa morali doživljenjsko dcfeiii v slavo 111 čast velikega Stalina. katerega so tako vneto" poslušali m mu služili, dokler niso prišli v »kcho«. Sedaj se bodo menda sodniki iz Prage preselili v Bukarešto, kjer bodo spet .proslavljali nezmotljivega ¡11 premodrega Stalina z obešanjem »buržuj škili« elementov, ki. bodo vendar priznali, da so se prodal; vsem mogočim kapitalistom od severa do juga in od zapada do »že-Ic.-ne zavese«, da so izdajali, vohunili. pripravljali preobrat itd., pra? I r.k o k r.k-c.r tisti v Pragi. Petem bodo sodniki 5 svojo »lajno« odrajžalii na olitik -v Sofijo, ker tudi tam šc niso: presegli »plana« v čistki.
Italija izrablja atlantski pakt
za svoje osvajalne cilje
Italija,neki obrambni minister Pac ciardi je v nedeljo na konferenci evropskih .federalisitov v Teramu v Južni Italiji imel dolg govor, v. katerem se je dotaknil liudi vprašanja, s katerim evropska federacija nima nobenega opravka, in sicer .tržaškega' vprašanja.
Prav gotovo je ho,tel ta vidni člani italijanske vlade iizlkoriisitiiti to — za sedaj še utopiisitično — ustanovo, da bi imperialistična Italija dobila vsaj moralno podporo drugih članic evropske federacije pri njenem izsiljevanju glede tržaškega vprašanja.
Gospod minister Pacciardi je povedal. da bi bilo (poiir.etono finančno :n vojsJko pomoč, ki jo dobiva Jugoslavija cd zapadnih vels.sOL podrediti jugosk>vansko-i talij smiskemu sporazumu glede tržaškega vprašanja. Pacciardi je tudi na nekakšen' nacm zagro.zil zapadmim silam, ko ie poudaril, da je Kalija .sicer pripravljena sprejeti poveljstvo evropskega komisariata nad svojimi o-boroženimi silami, toda ped oogo-i jem, da se obenem reši tržaško v-nra-i-ša.nje.
Kakor vidimo. gosi>od Pacciard--?rozi, se dela velikega, hoče zaoo-vedovali ne samo Jugoslaviji, tem-\-ec (tudi zapr.dnim velesilam. Skratka. postavlja pogoje kot kakšen' zmagovalec. In da bi vsaj oostav-IJal pogoje za .rešitev kakšnega v nebo vpijočega krivičnega vprašanja za i: ali j o ali pa rešitev voraša nja, cd katerega edvisi pomiritev v tem razburkanem svetni. O ne, to mu ne pade na pamet.
Pacciardi enostavno zahteva od sapsdnih sil. naj podprejo italijanske imperialistične zahteve na škodo Jugoslavije, predvsem pa na škodo slovenskega naroda. Zahteva o:l zaipsd.il,h velesil, razen lega naj r. glad j o p: ¡silijo Jugoslavijo, da popust: v svojih pravičnih in člove-čanskih zahiovah. Ali ni lo zločin? Brez dvema je tio zločin, s katerim se je lahko merila samo Mu-ssolini-jeva in Hitlerjeva za-vojevalna politika. ki je -šla za uničenjem in iztrebljenjem drugih narodov.
Tako izjavlja minister tiste vlade, ki hinavsko zatrjuje, da želi izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in utrditev imiru v Evropi in v sveitu sploh.
Po teh in številnih drugih izjavah italijanskih odgovornih .politikov De Gasperijeve vlade moramo 11 mjno sklepati, da je Italiji malo mar za A;la,nilski pakt, za utrditev minui v svetu, za utrditev pr«l¡agresivnih sil v svelu. Svoje članstvo v Atlantskem patotu izrablja današnja Italija le za to. da izsiljuje sedaj na levo, sedaj na desne-, kakor pač nanese mednarodni položaj, oziroma kakor veter piha.
Po vsej Primorki so delovni ljudje po vaseh, mestih, tovarnah, zadrugah in" šolah slavnostno praznovali obletnico proglasitve republike in rojstvo socialistične Jugoslavije. V naslednjem objavljamo nekaj dopisov iz vasi.
Sečovlje
Zvečer 28. novembra je bila rudniška dvorana poina ljudi, ki so prišli iz rudnika, s polja, iz šal in samotnih hiš, da počastijo svoj največji prazinik. Posebno š.evilni so bili pionirji slovenske in italijanske osin. vne. šole in osr^nletke. Pri sporedu proslave so sodelovali tudi or.i.
Slavnosft so olvorili pevci rudniškega moškega zbora, ki so. pod vodstvom rtov. Mahntča l-:po zapeli »Zdravo«. Med proslavo pa so zapel še Nismo se uk! i-.iili. Triglav, Pisemce in Delavski pozdrav.
Slavnostna govora v italijanšči-11 in slovenščini sta imela tovariša Sir. .tč in Draksler. Oba govornika bta posebno podčrtala pomen 29 novembra, velike uspehe p:i gradnji socializma in volitve, ki b .do 7 e^-cembra.
Pionirji italijanske o;n .vtic šole in osemletke so nastopili z več de-klamacijani in zapeli dve narodni pesmi. Slovenski pionirji pa so p >-dali več lepih deklamocij. Posebn i lepo so podali zborno deklamacil s petjem »Iz partizanskih dni.« Tov. J Ust i pa je reritirala pesem »Miti sanja.«
na'novem odru v rudniški dvorani.
v
Cezarji - Pobegi
i I-L
K'.';s::o uspela prireditev v počastitev 9. obletnice II. zasedanja AVNOJ v Jajcu in 7. obletnice proglasitve. FLRJ je bila na večer pred prasnit-: -.ni v dvorani zadružnega ci raa. P.. .!■ ve se je udeležili nad 300 Ijuri. ki so popolnoma napolnili dvorano. To je pokazalo, da bo treba militi čimprej na zgraditev večje dvorane.
Sp prireditve je bil zelo pester. Madinska godba na pihala je zčiurala nekaj partizanskih pesmi iii koračnic. Mladi godbeniki so Se zelo p,»trudili in tudi uspeli vzbuditi pe ljudeh slavnostno razpoloženje. Slavnostni govor je imel tov. Vala i i. predsednik Zveze borcev Cezarji - Pibegi.
To variš Vaitovec je nato govoril o pomenu volitev in priporočil navzočim naj obe. t;j > za delegate res «i;:j,bo!jše ljudi.
Dramska družina iz Cezarjev — Pobegov je nastopila z recitarijo-e.dlomk . in i : Zupančičeve »Dume«. F: nl-rji s > n:.:t;pali p:.sti.nfano z ie.ikaciji.mi. Najlepše je recitira'a Na-taša Pobega. Lepo sta zaigrala venček nasredn h pesmi tov. Stelijo Bootok aia hauiviniko in tov. Kav-š' k D. na violino. Pionoiji in pionirke 3. i n 4. razreda so podali še zbor-r. j rt : ¡¿arijo: »Iz partizanskih dni.« Vsi nas: pajoči so bili deležni močnega :<pk:.vza navzočih. Ob zakLju-čku je bilo prebrano in odobreno pozdravno pismo komandantu Vojaške uprave JLA polkovniku Milošu Stamatovicu.
Naslednji dan se je vel.lka večina vaščanov udrižila v.!.»nega zborovanja v Kopru.
Kav: i'k Dušan
Padna
\ Patini -ni:i r.i/novali ilan na-e republike v navdušenem razpoložc-nju. \ dvorani, kje i je bila prosla--e je zbralo nad 250 ljudi. Godba na |iihala je pro-lavo »tvorila, nakar je -ledi I govor in kulturni spored. Najbolj nas je presenetil pev-►ki z!e ki je bil šele .pred kratkim n-tano\Ijcii. Z mučilo Miljo tovariši-< e. učiteljice. ki /bor vodi. in dobro Miljo pevcev -o se naučili več narodnih in partizanskih pc-ani. Ko smo po-.hi:
si ni. K «1
■'i -iiin bili r.-.-nično navdn-bi ne l.ili. jc to prvi pev.-'\ i zl or i. 11 n \ ibodilvi v na*i vari. Želimo it-, da hi na- večkrat razvedril z. našn lepo ■ ¡oven-ko pcsniijo.
Ob /;'kI jocko prodave je predsednik Zveze buren izročil spomenice materam padlih borcev. Padle smo nalo r.o'r.tili eiiomionlniim mol-
ki
Karel 1-rank uri i
mu v Vanganelu, je bilo navzočih veliko št-vih) ljudi. Tovariš Miro Koradin, ki jc proslavo otvoril, jj poudaril, da ta dan .praznujejo tudi drugi naredi, prijatelji nove Jugoslavije, Referat je imela mlada učiteljica Jolan.da Mikac.
Pri kulturnem delu proslave s t nastopili naši pionirji z zbornimi recitacijami, p: vskimi točkami in posatme.znl.rni recitacijami. Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni nad nastopom malih, ki so .pokazali velik napredek, Posebno so bili veseli starši, ko so s-!išali, kako lepo hi pravilno ¿o njihovi otroci govorili svoj muterin jezik.
Anion B rajnik
*
Pivka na Krasu-
Na večer .pred dnevom republike ¡e bila v hinodvornni na Pivki slavnostna akademija ob veliki udeležbi ljudstva. Slavnostni govor je imel ljudski .poslance tovariš Smrckar. Pri akademiji -o sodelovali mešani ter moški pevski zbor, folklorna skupina so^podinjskerja tečaja, dva absolventa višje glasbene šole iz Ljubljane tov. Milek in tov. Žumrnjeva, ki -ta zaigrala venček partizanskih in narodnih pesmi ter uverturo »Pesnik in kmet«. .Nastopil jc tudi tam-buraški zbor KI 1) »Vrcmšeiea «. iz Košune pod vodstvom tovariša Fran-ea Hrišeka.
Dopoldne isti dan je imela pin--lavo v dvorani podjetja »Javor« »imuaz.ij-ka mladina s soilolovaiijeni telovadnega društva »Partizan«. Na--lopila je 7. deklamacijami, recitacijami in pevskimi točkami.
Na dan praznika 20. novembra pa je imel občinski ljudski odbor -slavnostno sejo.	ttergonja Majda
Vesti s Tržaškega
V preteklem tednu jc bilo v Frslu več stavk ekonomskega značaja. I pravno osebje sedežev plovnih družb »Italije« in »Tržaškega Lloy-da« v Trstu je stavkalo v četrtek in petek 18 ur in v ponedeljek pa 21 ur. Poleg tega pa so vseskozi stavkali pri nadurnem delu. Uradniki iu delavci dveh sedežev zahtevajo obnovo kolektivne pogodbe in razna izboljšanja pri dokladah. Delodajalci nočejo sprejeli teh zahtev iu postavljajo zahtevo, da se dnevni delovni urnik podaljša za eno uro in riee.r od 7 do 8 lir dnevno.
Tudi delavci petrolejsko stroke so \ preteklem tednn stavkali. Tudi oni zahtevajo obnovitev kolektivne pogodbe. ki je že dalj časa zapadla in ki jo delodajalci nočejo obnoviti. —o —
Podpredsednik italijanske, proti--Imenske šovinistične organizacije »Loge Nazionale« odvetnik Genin je podal ostavko. V italijanskih ireden-ti-lue.nih krogih poudarjajo, da je ostavka podpredsednika Gerina posledica dogodkov 3. novembra. Res je. da so vodstva italijanskih strank v Trstu napadla vodstvo Lege. ki je 'i. novembra- ob prazniku italijanske zmage lela 1''18, organiziralo fašistične. mani festauije v gledališču lbis.-c.lti iu po tržaških ulicah, katerih so je udeležil tudi vojni zločince V alerio Borghese, poveljnik zlogla-nih fašističnih edinic X. MAS. Toda li protesti, ki bi morali biti odraz ogorčenja tržaškega prebivalstva proti fašističnim provokac.i-jam. ne glede na strankarsko prepričanje posameznikov, so se na žalost spremenili v notranjo borbo med de-mok.ristjani in fašisti MSI, kdo bo na prihodnjih volitvah za vodstvo »l.ege Nacionalen zmagal, namesto da bi pred-iaviljuli podlago za široko protifašistično akeijo resničnih anti-fašistov.
Piran - ■ Obrežje je zavar orano z velikimi skalami
L
i leoor
cesta polna „vrtač", lije je razsvetljava?
Vanganel
.V'-' 'pros'C vi p.	a-
publike, ki je bila za Boni ne, Sv. Ubaid ::i Vanganel v z aid u.žnem do-
li i lo je zvečer, ko sem se s kolesom pripeljala v Lokev. Pravkar je zahajalo sonre in vas je z-jžarela v čudoviti zlati svetlobi. Na desni zadaj je na vzvišenem kraju mogočen »Tabor,« zgodovinska znamenitost kraja. Ko pride človek v bližino in vstopi v notranjost poslopja opazi, da se že ruši. Streha je slaba, podovi trohnijo, v oknih ni šip. Poslopje je danes d< «i ¡ranic številnih podgan.
Ko sem vprašalla ljudi, zakt.j tako, so mi povedali, da se za popravilo sp'oh nihče ne zsrnima. Obstaja mnenje, da ni treba pojavljati take starine! Zvedela s-m tu.li, da m;.-Jtjo v bližini »Tabora« p >sta-viti spomcinilp padi',m bere m. A t i naj bo spomeniku za ozadje tako razpadaj...če poslopje ?
Ositafa %em v vasi dn.z -n&flel.io, ker je tbila v zadružnem domu kulturna prireditev. Ves kulturni spored mi je bil zelo v.šlč. Bila jj že trda noč, ko som se na.vo.ila p >
ii rumtivM »tu iiii-»i«iiMiciM«tt4iriiiitfitiiiiritiii4iiiiifHiiiiriiiiiiii.itiiiiuiri(iiiiiiitiiiiiii)iiiiii[ii»iiiifiiiitiiiii(iETiriiit(iiiiiritiii[iiiiiiittiiiiiiirirrtitii
ctvsli k znancem. Stopala sc-m previdno in premišljevafa, zakaj ni v tako veliki vasi nobene električne žarnice na križiščih. Lahko se zgodi. da se. nehote zaletiš v kak zid. Prav ko sem .tako premišljevala, sem stopila v prazno . . .
Cof! Kaj pa jo :to? Komaj sem se ujela, da nisem padla v cestno bla to. Prižgala sem vžigalico i.n ugotovila, da sem stoipila v 15 cm globi iko in prav toliko široko jamo. Noga me ,ie skelela, ker sem si j.) prsteno odrgnila. Slabe volje sem narlai jivvala še bolj previdno in ugotavljala, da je na cesti še več takih »kraških vrtač« v katerih si lahko za šalo izvineš ali pa celo zlomiš nogo. Vprašala sem ljudi, zakaj cest p ne popravijo, pa sem do-b'1'i odgovor, da nimajo dsnairja. Prcrl p: Idrugim letom .so pripeljali v vas vse potrebno za .popravil > e t ste. putte.m pa se ji nekdo spomnil io so vsi» skupaj < dp"ljali v Sežano.
Zdi s<r. da je iskaro lahko malo sram odgovorne, da je cesta v takem stanju. Tod skozi pridejo večkrat tudi gostje, iz Trsta in okolice. P.rav bi bif.o, če bi čimprej nekaj ukrenili, da bi cesto temeljito popravili in poskrbeli za zunanjo razsvetljavo vasi. Napisala setii to na prošnjo mnogih prizadetih.
— a nja
Škofije - Zahvala invalida
Zveza vojaških invalidov je prejela od tovariša Justa Sekuliča, 40% invalida iz prve svetovne vojne, zahvalo, ki jo v izvlečku objavljamo:
»Zahvaljujem .se invalidski organizaciji in svetu za zdravstvo pri okrajnem LO v Kopru za 21 dinevno brezplačno zdravljenje v Rogaški Slatini.
Ponose,tu sem na našo ljudsko o-blast, ki tako skrbi za naše vojaške vojne invalide. Nisem si niti predstavljal, da bo)m deležen take po-stražbe od vseh: zdravnikov, bolniških strežnic, natakarjev in sobaric v Rogaški Slatini.
Med bivanjem v zdravilišču sem napravil več sprehodov v bližnjo okolico. Videl sem naravne lepote, ki jili ne bom ihlkoli več pozab i.
Kar sem videl in skrb. ki se n je bil deležen, so dokazi, kyko sfcrbi socialistična Jugoslavija za invalide. Jaz seni 40% invalid iz. prve svetovne vojne. Fašistična Italija ni nudila vojaškim invalidom nič drugega .kot nekaj lir mesečno in be-raško palico v roke.
V NOB se je boril vsak pošten človek, da si pribori ljudsko oblast. Sovražnik, čeprav močan, je bil premagan in je dobti to, kar je iskal.
Just Sekulič
Kov Ijnitti odbor v Sečovljah
Kulturna potreba po ljudskem o-diru v Setčovljah j;? zelo velika. Sečovlje postaja važno delavsko središče, kjer živijo strnjeno Slovenci in Italijani in v bližnjem sosodstvu tudi Hrvati,
Tega se ¡je posebno zavedal delovni kolekitiv (rudnika Sečovlje, ki je v kratkem času v počastitev VI. kongresa Zveze komunisitov Jugoslavije in do proslave Dneva republike sezidal oder pri ru briški dvorani. Da je bil otler zgrajen v tako kratkem času. je zasluga delovnih ljudi rudnika, občinskega odboira in ostalih, ki so s prostovoljnim delom ob pomoči rudnika žilvova i skoro ves svoj prosti čas. Zdaj i,mamo svoj kul.iujrni kotiček, kjer bomo lahko im_-'!i proslave, igre in druge nase pe. Posebno se je za zgiaditav odira zavzol tovariš Draksler, direktor rudnika. Največ udarniških ur pa je op o vil tov. Sn j, ki je prejel od upravnega odbora rudnika na proslavi 29. novembra pismeno pohvalo.	II- L.
SV, U3ALD - BONINi
Prebivalstvo teh dveh vasi se je posebno izkazalo pred volitvami z udeležbo na zborih volivcev in na proslavi Dneva republike. Prav tako so s,» i.zkazt le žene in mladina. Tudi za dan vol:lev 7. derembra ne bodo med zadnjimi. Napovedali so tekmovanje bližnjim volulnini enotam in sicer: Munža.niu, Kampel-Sa-lari, Bosamarinu, Triibanu, Skorja-nu in Sv. Tomažu. Tekmovanje bo v tem, kje bexlo najlepše pripravili in okrasili volilno dvorano, kje bodo piej in z večjo udeležbo zaključili volitve in kje z boljšimi uspehi.
Pri sprejetju tega tekmovanja so ljudje izjavili, da se zavedajo, da bodo volili — svojo obla.vt in so zato tako strnjeni okoli nje.
Volivci Sv. Ubahl Bom'ni
SV. ANTON
One 30. novembra je bilo odkritje spominske plošče trem padlim borcem, ki so dne 2. oktobra 1013 padli kol žrtve podivjanih naeifil-šistov. Rili so lo 'Nikolaj Valoveč ir. (Icžiirjev in brata Erncsi in Josip Ja-komin iz Pobegov. Tudi če je bilo deževno vreme, jc prišlo na mesto, kjer je postavljena spominska plošča nad 200 ljudi. Najprej je govori! predsednik Zveze borcev tov. Valen-
lic, ki je orisal delo tovarišev, ki so na tistem mestu dali svoja življenja za svobodo istrskega ljudstva. Vsi I rije so bili zavedni borci proti fašizmu, in preganjani in večkrat zaprti in konfinirani. Tovariš Ernest Jakomin je bil eden prvih organiziranih aktivnih komunistov v lom kraju.	ij
Po govoru je bilo več Tceitacij, godba na pihala pa je skupno s pevskim zborom zaigrala žal osti nko »Žrtvam«. Sledilo jc polaganje veneer.
Zveza borcev (ležarji-Pobeir.l ho poskrbela za postavitev spominskih plošč vsem padlim borcem bi borkam. ki jih do sedaj še nimajo.
Kavšek Dušan
MLADINA SV. TOMA Ž-SKOC. J AN JE USTANOVILA SVOJ AKTIV
Mladina v Skoeiijanu in pri Sv. Tomažu jc bila sedaj nekako .razkropljena v dveh volilnih enotah. Nekaj mladine je bilo v organizaciji. nekaj pa ne. Zdaj se jc za to zavzela Fronta in bo pomagala, da bo mladinski aktiv začel delati. Novi aktiv je v nedelja na volitvah -izbral delegate za okrajno konferenco in nov sekretariat, ki šteje 57 članov. Ta akliv jc sklenil, da tisti, ki še volitev ni udeležil, ne ho in nima uiti pravice bi.ti član ljudske mladine. Na volilnem sestanku so mladino! postavili geslo, da mora biti njihova organizacija kovačnica mladih i.n delavruih ljudi. Ne samo to. Skleniti so, da bodo priredili v tem mesten zabavo in dobiček uporabili za izlet v Slovenijo. Tam bodo prišli v siik z mladino in izmenjali izkušnje. Ustanovili bodo mladinsko kulturno društvo, strel-ko skupim-» i n še druge športne odseke. Aktiv pa se bo zavzel za člane, ki nimajo zaposlitve, a bi jo radi dobili.
c. n.
Občili zbor prosvetnega društva Otave
Prejšnjo soboto so se zbrali člani pnisvintga društva, da napravijo obračun dela v prvem letu obstoja.
Cciprav je bilo članstvo še malo-števino. je vendar že nekaj uspehov. Naštud.irali so Nušičevo igro »Navaden človek« in z njo z uspehom nastopili doma in v Rakitni. Imeli so izobraževalni .tečaj, katerega pa je prekinila debela zima. Prebrali so tudi precejšnje število k:tjiy društvene knjižnice. Pomagali so pri elektrifikaciji in popravljanju cest.
Za novega predsednika društva so izbralii tovariša Antona Purkar-ta. ki se je v pretek'em letu zelo. trudil za napredek društva in širjenje knjig med vaščatni.
Člani so sklenili, da bodo v prihodnjem letu uprizorili dve igri in organizirali gospodinjski tečaj za dekleta. Zanimanje za tečaj je zelo veliko, le kuharice ne morejo dobiti.
2eleti bi bilo, da bi se vsa otav-ska mladina in odrasli še bolj oklenili svojega društva, saj nudi predvajanje iger gledalcem in igralcem veliko užitka in koristi. Se z večjim veseljem naj bi posegli po knjigah. Pred elektrifikacijo tega niso mogli. sedaj pa je lahko, ker so vse hiše razsvetljene. Stanko SI ritih
POSTOJNA
Odbcsr okrajne gasilske zveze je na svoji šesti redni seji razpravlja! poleg tekočih organizacijskih vprašanjih tudi o volitvah. Sklenil! je, da bodo »Imela vsa elruš.tva volilne s£¡-,4anke. kjee- balo govorih člani okrajne gasiVke zve.r.e.
— bil
Zene! Posiužits se priborjenih pravic in glasujte za svoj nadaljnji napredek in razvoj
niiiuiniiiiitiiiiiMiiiiii!iiiiiiiiiiiiiHimi!imii!iniiiii!i!iMiiiMMtiminiiiiimm
Tis rise m m
imata Sepo
Na ladijskem sta gostinstvo in turizem glede na obstoječe dnlb.re pogoje, ¡bolj slabo razvila. Ve: ga je idanels v mestu in vsej veliki okolici Je okrog 00 obratov, medlem ko jih je bilo še leta 1940 nad sto. Današnje stanlje liudi daleč zaostaja za ¡predvojnim in to celo v sami Idriji, kjer je danes polovica manj obratov kot pred voj.no. Je pa še med temi nekaj takih, foi ne služ:jo svojimi namenu in je v njih postrežba vse drugo kot kulturna.
V zadnjem času pa je opazki, da mestna občina posveča vedno več skrbi tudi gostinstvu. V načrtu ima otvoritev vrste novih obratov in se prvi uspehi tega že opazijo.
Vzporedno z razvojem go.v.instva pa v Idriji ne smejo misliti samo na zadovoljitev mestnega prebivalstva. Kraj sam je namreč izrazito turi ¡stični .'in bo treba misliti na dotok turistov iz drugih krajev ne samo poleti temveč tudi pozimi. Oglejmo ¡si nekatere turistične toake.
iLepa in romantična je vsa dolina reke Bele. Ob tej reki je nadvse zanimivo »Divje jezero«, ki je pra-
gosfSnsSw© eia IcSryskeret
vi izvir Idrijce. V dolini Idrijce je več primernih prostorov za kopanje in je v poletni vročini vsa dolina polna kopaLcav. Pri vsetn takem prometu pa ne obsitaja v dolini nobena primerna okrepčevalnica.
Za krajše izlete se lahko dese-gljiva točka Utre med Hoitenjsko in lrijsko dolino. Tam je bil med narodnoosvobodilno borbo več mesecev sedež PNOO. Tudi tu ni nobenega gostišča. Za daljše izlete so primerni Porezen. Bevkov vrh, Se-brelije, Jelenk in Hlevniške planine.
Priljubljeni sta zimsko-šporlni točki Vojsko in Črni vrh nad Idrjio.
Mnenje tistih izletnikov in turistov, ki so že bili v teh krajih, je, da bi bilo treba misliti na zgraditev primernih gostišč in v večjem kraju tudi na hotel s prenočišči. Ko bodo v Idriji in dr.ugih krajih kmalu zaključili letne bilance in pripravili nove za prihodnje 1953. leto, naj bi v svojih proračunskih postavkah nikakor ne pozabili na to tako važno vprašanje. Saj bo le kraju samemu v korist, če bo prišli do 'Uresničenja želj turistov in izletnikov.	—- an
Jamska restavracija v Postojni
SEZONSKI OBRAT
P.red dnevi je v Postojni zasedal gospodarski svet LO občine, ki je kot najvažnejše vprašanje obravnaval poslovanje Jamske restavracije in njenih obratov, posebno hotela Javornik. 2e samo poročilo je v svojem zaključku predvidelo nekaj koristnih ukrepov, ki naj obvarujejo podjetje izgube v mnlvi zimski sezoni.
Poročilo samo pa ni zadelo «lavnega problema, ki se je pojavil s prehodom na novi gospodarski si-Etem pri nas. Govorilo je sicer o trenju med kolektivom Jamske restavracije in Javornika, oziroma med upravo in kolektivom, kakor bi se moralo pravilno glasiti. — kot vzroku zaviranja boljšega poslovanja, ne navaja pa nobenega predloga, kako naj bi se to rešilo.
Dejstvo je. da ima še danes združeno podjetje preveč uslužbencev. Tako ima na primer hotel Javornik svojega kletarja oziroma skladiščnika — posel, ki ga je prej vedno opravljal sam vodja obrata — upravnik hotela. V oči pade tudi. da so iz hoteila Javornik odstranili ■nd dneva fuzije skoraj vse stare uslužbence in jih nadomestili z o-nimi iz Jan.fike restavracije. In posledica tega? Prav gotovo bojazen p-.-i preostalih, da se bo tudi njim zgodilo tako. in zaradi tega zmanjšano zanimanje za delo, od česar ima seveda škodo samo podjetje. Razen tega pa je danes, ko gradimo novi, realni gospodarski sistem. že popolnoma nenormalen pojav. da lahko katerokoli podjetje trpi v svoji upravi deficiten obrat Se teže pa bi .našli primer, da je de-/icitnemu podjetju bilo dodeljeno pod upravo aktivno podjetje same zato. da ga potegne iz d Iga. Ce vzamemo še. da pri tem odpade zdrava konkurenca, tekmovalni duh pri uslužbencih in stremljenje z*i nepredkem podjetja, ki ga rej lahko. smatrajo, za sv.o'p, polom seveda dobimo stanje, ki ;c privedlo do obširnega razpravljanja v javnosti in končno do energičnega u-krepanja Sveta za komunalno gospodarstvo pri 1,0 mestne občine Postojna.
Po živahnem razpravljanju so sklenili, da se obe podjetji razdvojita in da se hotel Javornik osamosvoji kot samostojno podjetje s svojim upravnim odborom in delavskim svetom. Za Jamsko restavracijo .pa je bilo več predlogov. Najvažnejša pravita, naj bi se priključila kot obrat Upravi kraških yam oziroma kateremu drugemu gostinskemu podjetju. Imenovali so komisijo, ki naj prouči predloge m nato sklepa o izvršitvi najboljšega, ker bodo tudi v kratkem storili.
Vsekakor ,pa bo Jani "ka restavracija v mrtvi sezoni med zimo zaprta, oziroma bo nje-no poslovanje om:-jc-no na najnujnejše vzdrževa-
nje obrata. Tako se bo lahko brez izgube prebila do nove sezone, ko bo ob pametnem in dobrem poslovanju, ki samo sebe najbolj priporoča. spet lahko močno aktivna. S tem bo pa tudi dosežen naš g.'avni namen: slava in priljubljenost Postojne bo zlasti v zunanjem svetu še zrasla, kor je samo v korist vsej neiši skupnosti.
S tem bi bilo urejeno vprašanje prste, njskega gostinstva in zlasti .Umske restavracije, ki je bila nekaj mesecev predmet obširnega razpravljanja naših ljudi, zlasti Po-stojnčanov.
Gostinci bedo organizirali v mrtvi sezoni razne tečaje za dvig svoje strokovne sposobnosti. Prav pre-¡eklo sredo je že začel z delom praktični tečaj nemškega jezika. Sledil bn še tečaj anglenščine. utrjevali pa bodo tudi italijanščino in ponavljali stvari iz servisne s.'užbe in drugo. Tečaje, ki jih organizira o-kirajna gostinska zbornica, bodo i-meli tudi v Ilirski Bistrici.
Obilo uspeha in dobrih .rezultatov pr.i teh prizadevanjih!
KOBRA
PIVKA
S.danji občinski Ijudeiki odbor je p, kaze ! precejšnjo delavnost. Posebno delaven je gospodarski s.vct. ki ga vodi^ Rudi Završnik. Ta j? p./pravil vaško kanalizacijo, obnovil poslopje osnovne šole. popravil vodovod v Petelinjah in še več drugih potrebnih del.
Volivci se sedaj zelo zanimajo, k,do '00 prišel v novi odbor.
— bil
Šmihel pod Nanosom
Šolsko poslopje, ki je pogorelo v začetku tega leta. je bilo popolnoma obnovljeno. Šolski prostori so sedaj veliko lepši.
Mladinska organizacija je sklenila pripraviti za 40 — letnico obstoja šc,'e kulturno prireditev. Opaziti je. da je mladinska organizacija v tem kraju zelo živahna. Zanima se celo, kdo bo član novega občinskega odbora in je o tem razpravljala na svojih sestankih.
Ustanovljen je bil krožek za ročna dela in se je vpisalo precej mladink.
Člani Ljudske fronte se na seji razpravljali o komunalni dejavnosti.	— bil
v !L BiatB'Wo
V Jelianah pri Ilirski Bi-.',rici sta p.-cd dnevi slavila (JO letnico poroko zakonca Jo;;ip in Katarina St. m-berger, po domače imenovana »ln-dreva.« Pevski zbor domačega prosvetnega diruštva »Sloga«, ki je naslednik prosvetnega društva in. čitalnice. usitanovlje.ne leta 18G0, jima tje ob tej priložnosti zapel več pesmi, ki so ganile oba zakonca. Oel svoje zgodnje mladosti sta bila oba slavljenca člana imenovanega prosvetnega društva. Tovariš Sl m-bea-geu- pa je eden od še živečih članov-ustamovileljev društva v Jel-šanah.
Kljub življenjskim težavan ter dveletni internaciji, kamor so Stc.mberge.rja leta 1940 odgnali ita-ljanski oblastniki, se zakonca d bro počutila. Se zdai vidimo Stem-bergerja. kako se vezi z dvckole-sem od vasi do vasi in sklepa zavarovalne pogodbe za Državni zavarovalni zavod. Niso mu ovira visoka leta, sedaj jih ima že 82. Službo zavarovalnega nameščenca opravlja že nad 40 let.
Preteklo loto j,3 zakonca razveselila z obiskom hčerka Danica s svojo hčcirko Jelko, ki živ.i z družino v Clevelandu (Amerika), kje,- se v prostem ča.su udejriivuje tudi v prosvetnem in kut. urnem delu \ tamošnjih slovenskih prosvetnih društvih.
Srečnima zakoncema — tej trelni slovenski korenini — želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočak.i-la še . . . diamantno poroko!
Drcirjo Grl j

Prestranek - Matenja vas
V ok.viinu SKIJD »Ivan Vadnjal« dc-kije na Brcstranku pevski zbor, ki ga vodi mladi pevovodja Peter Gor up iz Materije vasi. Ta pevski zbor je še mlad, vendar je dosegel že lepe ruispehe. Njegovi člani so zelo zavedni, resni in požrtvovalni ljudje. K(. t skoraj povsod pa manjka v tem zboru m'adine. Upati je, da bo zaradi uspehov, ki jih je ta zbor dosegel, tudi mladina pristopila in začela sodelovati pri vajah.
Zbor je nastopil v Prestranku, v St.udenem, v Senožečah in v H ruševju s precej pestrim sporedom. Mešani zbor je zrpel: Premrlo vi: Zda-avica in Na lipiei, Adamičeve: Nocoj se mi je sanjalo. Njega ni, Triglav, Venilurinijev >: Mi vstajamo in Ocviiiikovo: Eni samo tiho rožo. Moški zbor pa j,e zapel: Vcirio-pivčevi: Pobratimija in Se na tu-
je/m. Pnhorjevo: Nov cvet, Vt.ndo-vo: V .slovo, Aljaževo: Triglav, Vo-clcpiročeve: Ob večerni u.-i, 2a.be. Na poljani in .Plovi, Minit o vo: Na t i -tu, Ventur jnijevo:. Bazoviška in \ ■•".:. ieevo: Lahko noč.
Zbor ima tudi s ¡liste, ž. ni ki rhiet ih moški kvintet. Lahko rečemo, da so vredni vse pohvale. iNaj jim bo v spodbudo to, da so jih poslušalci v krajih, kjer ,so gostov;.'!, sprejeli z navdušenjem in želeli, naj bi jih še obiskali, Njihova lepo za.peta pesem jih je .zbližala s poslušalci in se jim je priljubila.	•—bil
Šola v Matenji vasi
Prostori cenovne šole v Matenji vasi so v stavbi, ki je last tam š-nje fa.re. Na razpolago je samo c-na temna učilnica, ki nikakor ni primerna pa pouk. Nujno bi bilo treba poiskati prostore, ki bi res odgovarjali. To je bilo sicer že sklenjeno na zboru volivcev. Sklepa pa ni uresničil bivši KLO Prestranek in niti sedanji občinski odbor v Postojni, kamor spada sedaj šola.
Za rešitev tega vprašanja sta dve poti in sicer: v*zadružnem domu v PrcstrarJku je že nad pol leta praznih šest prostorov. Med temi sta dve vel ki srbi. ki bi bili zelo primerni za učilnici. Občinski LO naj bi z odborom zadružnega doma sklenil pogodbo, da dobi v najem ta dva prostora za 5 ali 6 mesecev, dokler ne bi obnovili bivše šole. Druga rešitev je la-lc: v Pirestranku je stavba, kjer je bil nekdaj sedež KLO. Včasih je bila v tej stavbi šola s
tremi učilnicami v pritličju, v prvem nadstropju pa je bilo stanovanje za učitelja in pisarna. Trenutno ti prostori niso uporabni 111 bi jih bilo treba obnoviti. To bi bil lahko napravil bivši KLO, kateremu smo to svetovali že pred štirimi leti, ki pa ni ničesar ukrenil.
Želimo, da se občinski odbor v Postojni resno loti tega deli. Pri tem mu lahko pomaga kmetijska •„adinga. kot je to v > :li K?, v Begunjah, ki je dala na razpolago kredite za obnovo iamosnje šole.
Grajati moram nepravilno gledanje nekaterih ljudi kmetijske zadruge v Prestranku, ki jim je ureditev .prostorov za gos,.i'¡m nujnej-še, kot pa potrebe šole. Upam, da bodo spremenili dosedanje «leda-nje. V nasprotnem primeru bom prihodnjič navedel njihova imena, da bed > ljudje spoznali tiste, ki ne znajo ccni'.i .pomena šele. ki bi bila velika pridobitev za vse kraj.
POGOVOR Z DOPISNIKI
V danošnj m p govoru moramo predvsem p dar lat i. da večina dopisnikov pošilja svoje dopise —• prekasno in z z-.jrriudo. Ne moremo namreč objjavljoti dopisov, ki so vezani' na datum šele čez dssc-t ali več dni, ko dogodek ni več aklua-. len. Prosimo vse dopisnike, da nam naslavljajo svoje dopise tako, da jih bomo prejeli najkasneje v ponedeljek, sicer za številko, ki izide v petek, ne pridejo več v peištev.
Druga prošnja, ki jo imamo do dopisnikov je, da bi bili v tekočih dopisih krajši. Večkrat je uredništvo v neprijetni zadregi, ker prejme več daljših dopisov iz posameznih vasi in ne more vseh objaviti. Vsem delovnim dopisnikom bi rado ustreglo i,n tega ne more napraviti. Uredništvo je mnenja, da se manj važni .vaški dogodki dajo opisati v nekaj vrstah. Dnugo pa je 7. dogodki večjega pomena, ki zanimajo širšo okolico. Te dopisniki lahi ko obdelajo tudi reportažno in jih bo uredništvo rado objavilo po njihovi važnosti in zanimivosti tudi na drugih straneh. Za večje politične dogodke je na razpolago druga stran, za večje kulturne dogodke osma stran, za zanimivosti in .reportaže pa 6. 'in 7. štren. Prav tako imajo svojo siran kmetovalci i,:i zadružniki, le da se vse premalo og'a-šajo.
Zaželeno je. da bi k važnejšim dogodkom priložili tudi kako fotografijo, ki pa mora biti zelo čista, jasna in (ko nt rastlin a, sicer ne pride v pošt sv .za objavo.
Vsem velja še to; naj vsak dopis ali članek podpišejo s polnim imenom in priimkom, ali .pa pripišejo psevdonim. V vsakem primeru pa .naj napišejo tudi točen naslov, pošto, kiraj in .ulito ter številko. To zaradi honoriranja.
Uredništvo je prejelo tudi več pesmi iz raznih krajev. Vsem, ki so pesmi poslali, je uredništvo že odgovorilo pismeno. Ce pa ni še odgovora, je ito [razumeti, da pesmi čakajo — na objavo,
Povedati moramo še nekaj. Bil je primer, da smo prejeli več dopisov in dva daljša e'anka, ki jih je »dopisnik« sestavil teko, da je iz z e, in jih šitevilk »Slovenskega poročevalca« in »Nove Gorice« pobral najvažnejše dopise in članke, »napisal« iz teli »svoje izvirne« »članke« in »dopise« 'ter jih poslal nam v objavo.
T-.ko ».pisanje« nikakor ni ne pošlem. 110 lepo .in niti ne tovariško. Ko smo brali, se nam je kar sama vsiljevala primerjava s srako in pavjim perjem.
Vsem še tate nasvet: bodite v dopisih in člankih čimbližje življenju in dogodkom ina vasi, v 'tovarni, v zadrugi. Ne frazirajte, temveč opišite r.'varno zadeve tako, kot je. Svetu;'.e tam, kjer vidite, da je potreba, 'kritizirajte, toda konstruktivno, vzpodbujajte, kjer veste, da bo vaša vzpodbuda pomagala. Ce imate »dobre oči in dobra 'ušesa«, kot pravimo, ste lahko že sami ugotovili, kaj bralci najrajši berejo. Po tem se lahko ravnate ii.i ne boste pogrešili.
S. C. Dijaški dom, Postojna. Poslal si nam dva članka, ki jih nismo objavili. Zakaj? Zalo ker prvi, ki govori o redu, ne sodi v naš tednik, temveč kvečjemu na kako notranjo konferenco, drugi pa rtič novega ne pove. K;..- si napisa.!, j-bilo že sto in .stokrat napisano, S tem ni rečeno, da odklanjamo Tvoje sodelovanje, naeprotm: radi bi, da postane-š naš dopisnik. Samo milo preberi, kaj objavljamo, pa ti ne bn težko postati nr>š sodelavec. Tvojega članka »Spoštujemo njihov heroizem« vseeno nismo vrgli v. koš. Ob kaki priložnosti bomo mogoče kaj porabili iz vsebine.
A. C. ■— Ležeče pri Divači. Upa-hie>, tla si bil zadovoljen z objavo Tvojih stvari. Radovedni smo, kakšen je bil odmev? Čakamo še na-d a In jih zanimivih dopisov,
Z. G. — Dol pri Hrastovi ju. Tvoj daljši dopis smo objavili šele v zadnji številki. Važni dogodki kot kongres KPJ in volitve, -so nam vzeli veliko ¡prostora na račun dopis-niških strani'. Čakamo še nadaljnjih Tvojih dopisov iz Dola in okolice.
Mladina! v naši socialistični stvarnosti imaš vse možnosti za razvoj in usposabljanje. Zato glasuj za svojo lepšo prihodnost, za socializem!
Pri Škrgatih so oljke dobro obroilile
n r:s y n m n K n rt n n n».
5;p«un«r=iU'c
fin;--1--------
i-r •.
I
""*"«...
«»"afiàiiïioMaflB' BUaB3a^S,JH3l3n»-P.fHD (¡jriMniiniíqCB.. UrmBKBUBBlHIinBU}»,
Kiiuo tusa&aCCH r.v.n»	tuiin
bobo
5253
m s.ina««rnr«m» netita iHaanunaunac ujmo cnoE a-jRii n:» p' iiu.ua BSUDflCtÜ

Co. proučimo gospodarske razmero Beneške Slovenije, vidimo, da so vsi [prebivalci istega stanu: kmetje, posestniki srednjih in manjših kmetij. Kolono v ni .tod, ker ni velikih posestev. Obdelovanje je težavno, po-¡¡eibno v -goratem delu, ker je treba delati vse z rokami in si ne moreš pomagati z živino. Na ravnem, v dolinah gre lahko izpod rok in oranje odpravi živina. Tudi prevažajo z živino. V hribih pa je treba vse znositi na lirbtu. .Njiv ni ali jih je treba napravili na obronkih .-trm i h travnikov. Treba je tudi podpreti s suhim zidom, da ne. bi odneslo deževje zemlje. ljudje so pridni. Radi imajo petje in prepevajo slovenske, pesmi. Deklice 'in dečki na paši, žene na polju, moški v vinogradu ali v gozdu, vsak ti ubira po svoje, Inez pevovodij, od roda do roda. (Glej zljtii ko Beneških narodnih popevk. Izdala Glasbena Matica v I.j. 1921).
Zemlja je rodovitna. Pridelek je: pšenica, koruza, ječmen, ajda, krompir. grah, liitd. Na južnih legah leže lepi vinogradi in sadno drevje. V >eirrietrški občini se dobi dobra re-hi!,*.i' kot v Goriških .brdili. To vino ie zttann kot dobra sorta še. izza časov beneške republike, ker so ga uvažali v Benetke. Zato so morali plačati carino, kar posnemamo iz listine 23. februarja 1338. kje.r piše, • da »ribollium est vin.iim quod conduct tur de parlibus Selavoniae«, (da ¡e rebula vino, ki se dovaža iz slo-veu-kih krajev). Besedu rebula nima svojega korc.na v laški besedi »ribol-larc«. ampak iz slovenskega debla re.b- (ruski rjab: nekaj pegastega). Isto deblo re.b ime rebce, pogost pri-imek na Primorskem, pomeni pegast človek. Rebula je grozdje pegastih jagod. Laško ribollire se malo zlaga, ker vino se ne prekuhava in Furlaui ne rabijo izraza ribula, ampak ra-buele. (Po dr. Tumi).
Sadje rodi dobro in obilo, če jo letina zato, to se pravi, da ni mrzla in deževna pomlad. Gojijo jabolke, hruške, še več pa črešnje in češplje. Znana je vrsta orešenj, »tarčentarec«. katerih domovina je v Tarčcntu. Trde so hrustavke, za Izvoz trpežne in zanje dosežejo lepe cene. ker je največ povpraševanja po takih vrstah. Čufarco so tudi dobra vrsta, trajne za izvoz in okusne. Obe vrsti sta tcninordeče ¡barve. Češplje izvažajo .olup'ljene, ker po lakih povprašujejo in jih bolje plačajo. Olupijo jih in zažvepljajo ter tako več vzdržijo. To je briška specialitcta, že od nekdaj u.veden način pripravljanja, ki se je obnese!. V goratem delu je doma vino, imenovano »cividin«, kiilalne vrste, bolj pripravno za poletje. Kmetijstvo je primitivno, ker manjka kmetijski po.uik. Toda v povojnem času se novi poskusi prenesejo iz bližnje Furlanijc. in napredni vinogradniki in sadjarji sc priučijo novim načinom sadjarstva in vinogradništva. Pred svetovno vojno so bile prodajno prilike ugodnejše in v dol.-ili letih je znašal izvoz kako
lc.to do 20.000 stolov jabolk, 70.000 * "
/ÎlfSKîSSSgSyS
t.-iuátiuautinanuiica Vtf'PM
Hi gfl
noua
OKO«
onnnorrnnn JI
r : i : ir: 11
|»i tiUflU
cBcncncBOBrT rrsüTO e «=n ti 11 : t n n : > i*, h t : ra rt/
Í1
I
ti ra
šenpelrskeni okraju so 14,000 lui vina. Vsekakor •nadiška
m
češpelj. V pridelali* do
stoje gmotno najbolje idrijska dolina ,ker je podnebje in lega zemljišč ugodna in Čedad za prodajo blizu.
V goratih krajih je živinoreja doma. Gozdov je bilo nekdaj mnogo, toda že v srednjem veku so sekali in sekali za Benetke. Mlekarn pred prvo svetovno vojno ni bilo dosti. Sedaj jih je več. Svilogojslvo je žc od prej bilo udomačeno, kjer raslc-
siovensko in s tem je žc. zapečatena usoda vsiljenemu jeziku. Ko dovršijo šolo pozabijo v nekaj letih vse, kar so sc navadili laškega. Ker jim ne nudi šola one izobrazbe kakor bi jim šola v materinskem jeziku, - je logično, da prosvetne razmere, niso najbolj sijajne. Tega pač niso krivi oni.
Pred svetovno vojno jc bilo med šemperlskimi Slovenci okoli 70% nepismenih, kar sicer v deželi, kot je Italija, ki je. povprečno fuuc.la
konča pod sedlom Krnica pri zaselku Njivica (1091 m).
V ostalem vzdržujejo zvezo med posameznimi vasmi, zaselki in planinami .poti ¡n .steze. Najglavnejša pot je od Ravenca po dolini Rezijanske. Bele do vasi iSlolbica, Korita In od tu čez Skutik (1719 m na Žago pri Bovcu. A ažna je zaradi tega, ker vasi Stolhiea, Korita in Učeja nimajo drugega prometnega oblačila, da bi ljudje prišli do občine, trgovine in v svet. .
Gesta, ki se konča v Njivici ima podaljšek v stezi od Njivice kraj potoka Učeja mimo staje Tana.ti meji. mimo sirarni«.' Tam pod Zornvi (Ga-sera Tapolzorni) do vasi Učeje. Ta pot nadaljnje proti. Žagi oh potoku Učeja.
Od Korit vodi pot čez vrata Pa-ravo (Sc.Ha Girubia) 2011 m) pod Kaninom in Belo Pet'jo (2119 ni) do 'Ne-
JMP8
Ml»
1¡|§I w t" wll i p II
jo murve (Brdo, Šempeter, Ažla). Velika opekarna je v Škrutovem, valjčni nrlin pri Sv. Krnu (Šempeter). V Ofijanu plete jo koše in čajne, v Trčmunu izdelujejo grablje. Krošnj arijo ne"; samo Režijami, ampak tud.i Beneški Slovenci. Ti gredo s isvoio krošnjo po celem svetu. po Kranjskem, po Štajerskem, Češkem, Ogrskem, Poljiskem.
Turislika bi dala obilo zaslužka domačinom, toda Lahi niso za to zavzeti. Beneške Alpe nudijo tako lepe razgledne točke, treba je planincem nuditi najpotrebnejše. Laška planinska društva niso imela smisla, da bi vzdrževala poti, markirala, gradila planinske koče in jih, če so tu oskrbovala. Tudi za letovišča bi bili ti kraji pripravni, kakor so v Karniji, kamor hodijo Tržačani tako radii.
Šole so vse italijanske. Prej so hodili 3 leta v šolo, toliko da so se naučili malo pisati, brati in računati. Jezika se po navadi niso naučili, to je bilo dobro. Učiteljstvo v šoli ne sme rabiti slovenščine za tolmačenje in saj je tudi ne zna. Tudi sedaj .pri razširjenem pouku miso uspehi boljši. Ta način raznarodovanja se ni obnese!. Doma govorijo otroci
Motiv iz Lesa
67% nepismenih, odgovarja iiormali. V Reziji je bilo še več nepismenih. Zanimivo je, da se ženske same učijo citati, da labko v nedeljo gredo z molitveniki v cerkev. Italijanska asimilacijska politika je imela pred svetovno vojno neuspehe. Niso mogli iz teh ljudi napraviti 100% Italijane. Prepovedan je bil' pouk vsake slovenske besede tudi privatno. Knjige Mohorjeve družbe so prihajale in tudi druge knjige, toda bilo je težko jih širiti, ker .več kot 70% prebivalstva ni znalo citati in so knjige oblasti plenile.
Beneški Slovenci-so stasiti, visoki, krepki. Povprečna mera znaša 1-69 visokosti. V vsej Italiji .pa je bilo ljudi visokih nad 1.70 m le 17%, v tarčentskem okraju je bilo 41%, v čedadskem pa 39%.
Prorne t
Rezija ima samo en dohod po cesti in sicer od železniško postaje trga Na Beli (Resiutta), železnicc Trbi ž—P on tebb a—Vi d cm ( U d i n c ). Iz Rezjule vozi avtobus do Ravence, kj je središče vse Rezije. Do sem pelje cesta. Druga cesta krene od vasi Sv. Jurij 1 /2km pred Ravenca . od glavne ceste k dolini B a rman rti
wá
¿ v Ilirsko-bistriškem okraju
WÊÈMêÊtêimmzmmm
Beneški motiv
veje v dolino Rakllaiiicr (Raccolana) in do Rabc.ljskcga jezera z odvojui-co pri .Ncveji na Višjo Goro ali Vil (2666 m) proti Trbižu.
Pot iz Rezije proti jugu so otlec-pit od ceste, ki prihaja od Sv. Jurja pri selu Liščani (Lisciazza) in se obrne preiti zapadu na prelaz La Forehia (1192 m. Tu se združi s stezo, ki • prihaja ob Črnem Potoku (Rio Ne.ro) iz Rezije, se pa na Polici (Forca Campidello, 1161 m), ■ razcepi tako, da. se 'lahko po gorenji kakor po. dolenji, stezi pride v Pušjo vas (Venzone). Gorenja steza gre pod M. Lavcrom (1907), dočim se dolenja .drži severnega pobočja Ka-dina (1820 m) in potem ob Venco-naški. dospe v Pušjo Vas.
Tz Na Beli. (Resiutta) je prehod v Pušjo vas prelaz Lanež (Forcclla Lanis, 1706 m) po dolini Resantico.
V ostali Beneški Sloveniji: 1. Edina državna cesta spaja Videm—Cc-dad— Št. Peter—Kobarid. Od Čedada do Kobarida znaša dolžina ceste 27,1 km. Gesta vodi v smeri proti severoavzhodu.
2.	Dmtga vzporednica (cesta II. reda) oroti severovzhodu je cesta iz Ta rčen t a—¡Nem.—Debel ež—'Te ipa n a— Pilat išče—(Breginj—Kred —Kobarid.
3.	Ostale ceste: a) iz Arline (Ar-tegna) pelje cesta samo do Bratinov (Firatiiris) Flipana;
Ib) iz Tarčcnta vodi cesta v vas Na Teru in do Muzca (vasi 611 m). Iz Tarčcnta. kolovozna pot v Fralič.
c)	Iz Nem gre cesta od dolini Ka.r-nalite • do Debcleža in od tu čez Viskoršo proti Brdu.
č) Iz Alilna pelje pe'ljo cesta do Subida, dalje čez Subidske Prevale pelje le pot v Prosnid in Platišče.
d)	Iz F.ojde vodi cesta samo do Grm.očice (Strcmiz), od tu pot do Čaneble, kjer sc cepi ena pot v zaselek Tamori in Macarojli, druga čez Prevale (La Bacolielta 790111) v vas Prosnid z odcepljciljem na Robc-dišec—Brcginj.
c) Iz Togliano (zapad.no od Čedada) gre cesta v Torjan (Toitireaiio) in do Maearolov (Mazzarolis), druga pa v Tareelo in do Podbonesca.
i) Od Humi 11 a gre pol na Predol (Sella Forador). Od tu čez Veliki Kannani proti severu v Pušjo vas, za-padno proli vasem Breg in Brdo,
■I. Kakor tečejo vse ceste v smeri sevc.r-j'U:g. kakor doline prej omenjenih voda, talko imamo cesto po-dolžnico, ki veže Čedad -Toljan— Fojdo—lAlitra iNanie—Tarčcnt' —Ar-lin- -llumiin—•Špitalič (Ospedalelito)
Naloge ite .grupe sr> ;bile, da se poveže z naprednimi organizacijami oitukraj 'Stare jugoslovanske meje, da se ¡pridobijo novi člani in sira-paitizenjii iz vrst patriotov in poveže vse stare člane iz organizacije KP in »TIGER«. Organizacija je obstajala iz trojk, s katerimi so .bili člani grupe povezani vsak na svojem sektorju.
Zaradi ponovne aretacije nekaterih članov iz grupe, v katerih so bili prejšnji ¡pripadniki KP in nacionalisti, je oganizBoiji uspelo šele v avgustu 1941 doibili vezo z Reko :in Sušaikom potom Brozina Vinka iz Jelšan. Ta je povezal Dolgana Antona iz Zidar s Perčič Vinkom iz Pprmani in Raclovan Josipom iz Reke in se ipotcm -njih takoj povezal
JOŽE ZIDAR — JADRAN
s partijskimi funkcionarji na Reki tov. Ccrnijc-im, od katerega so začasno e.prejerrnali nalo.ge in literaturo. Takrat smo dobili prvič pravilno linijo o pomoreu NOB, Iki so jo že takrat vodili jugoslovanski narodi. Naloga je bila itoidi, da se dela na nacionalni bazi, borba iza" izgon okupatorja in uničenje fašizma. Vsled tega sej pozneje ni delalo po partijski liniji, .pač pa je bila naloga pridobiti čim. več članst/va in poudarjati vedstvo KP Jugoslavije, iki vodi borbo proti okupatorju z vsemi naprednimi strankami in skupinami.
V začetku septembra leta 1941 so, biili (pridobljeni .nav.i člani budi na Pivki med mjimi Saansa Anton' iz Sembij, Cesnik Jože iz Zagorja in Guštin Saj rt iiz Bača. Ti so bili ¡pozneje odgovorni za organizacijo na Pivki, vodja pa je bil Samsa Anton, Id je Ibil povezan >z vodsitivom na ■Topoteiu. 2 njtai in nekaj drugimi je bil prvi sestanek v -razvalinah Vilhaibje.vega ©radiu pri. Baču. V i-Etem mesecu so ibili pridobljeni novi člani itudl v Brkinih, med kateri-1 mi so bili glavni Gustinčič Anton iz' BrjavčLaidvik .Rudolf iz Gaberka, :Maitne ;Ivan iz Prelož in Janez Mrš--niik ..iiz Hariij, ti.so bili povezani s Frank .Toneitom iz Kilovč ta pa s , Topolcom, Z imenovanimi in še nekaterimi drugimi iz Brkinov je bil ■ prvi'širši sestanek, v bližini Jane-
ževega Brda v vinogradski koči.
V sredini meseca iseiplembra smo jio Kale Rudolfu iz Vr.bice .dobili ¡prve stike s slovenskimi ilegalci v Loški dolini ,in sicer s .tov, Smeli-jeim, poznejšim kcmanidantom Zi-danškovega bataljona. Ta je prišel" ¡prvič na Topolsc konec meseca septembra 1941 m .prinesel s seboj slovensko literaturo, kar je bilo za našo organizacijo zelo važno, ker smo dotlej imeli le- hrvatsko literaturo. Z nji.ni sta bila ša dva draga partizana in smo imeli širši sestanek v razvalinah Jablanskaga gradu v Podgani. Tega sestanka so se udeležili: Dolgan Anton. Zidar Jo-• sip, Kale Rudolf, Prosen Josip, Ce-kada Ivan,. Broziina Vinko, Basa Franc, Celigoj Josip, Hrvat in Anion, Hrvat in.1 Franjo, Celin Alojz, Peterlin Josip in še nekaj kmetov iz Podgore. Za našo organizacijo je bil ta .sestanek velikega pomena, ker s.mo poleg drugega obravnavali program OF Slovenskega naroda, postavili redne veze, po katerih so ram pozneje (pošiljali literaturo in dobili smo natančna navodila za organiziranje terenskih odborov, zbiranje pcmoči partizanskim edini-cam in ptJido:bivanj.e čla.nov za NOV. Dobili smo tudi nalo.go, da še naprej sodelujemo z Reško ot-gani-2acijo.
Organizacija je v tem mesecu dobila tudi prvi pisalni stroj, ki smo «a uporabljali za radijska poročila in za pisanje cbveščejvalnih poročil. Ta smo dedensko pošiljali na Reko .po nsšem stalnem kurirju Oblak Leopoldu. Za tipkanje poročil je b.il takrat zadolžen Znidaršič Vo-jo. za obveščevalno službo pa je bil določen pok. Celigoj Josip iz To-polca, ki je doibival podalke od zaupnikov lin .siimpatizeirjev na terenu. Ob koncu meseca septembra 1941. sta prišla na naš teren po nalogu CK-KPS 'tov. France Bovčan, študent- iz Planine pri Rakeku, in Klemenčič Franc iz -Lijubljane kot. ¿legalna_i^3ctfcvilsia. Ostala sta na., ¡terenu ie imalo :časa, ker je Bcvčan pa enem meseiau odšel,-v S:t. Peter na Krasu, IClemenoič pa .nazaj v Slovenijo. Takrat smo postavili prvi terenski odbor v Iiilcrvčah, katerega predsednik je- bil pok. Kaiste-
i m 1 i* -111 il -1

Po zasneženi Primorski — za svobodo — z nasmehom na obrazu
T.ilnient in. vse izhodnice navedenih smer vzhod — scverozapad. Veže tedaj pod pobočjem odnosnega gorovja v. nižino sc odtekajoče ceste meti seboj in kot taka neobhodno potrebna za promet posameznih dolin med seboj in z raznimi mesti, trgi in vasmi.
5. Nadiško cestno omrežje je posebej :
a) Čedad - je spojen s premočrtno cesto s Kruninom proko Goirno di Rosazo (Rožac) in Bračana (Brazza-110), ki je 19 km doiLga in teče v isti smeri kot Nadiža.
h) Čedad ima druge cestne zveze s Krminoui črez vas Prmprolno in Dolenje.
e) Cesta iz P.raip.rotnega vzdolž Idrjice gre skoro do Sp. Trbilja.
č) Od državne ceste Čedad—Kobarid se odcepi cesta pri Mootu (Potite S. Qui.ri 11 o 1 v Ažlo. Tm se razdvaja cesta ena proti Sovodnjem,
druga v Škrutovo. Cesta v Sovod.njali ceip|i« ena do kraja J<irovnica, druga za Čeplešiščc. Cesta v Škrutovem se odvaja, ena v Hlodičc, druga v Srednje.
Železnice
J, Železnica (enotirna), kj ohkro-žtije Beneško Slovenijo prihaja iz Trbiža in leče ob reki Beli (Fella).
Postaje: Pontabelj (Pontcbba) — Dtuija (Dogna) — Skiluže (Chiiusa-forte) — Na Beli (Resiut.ta) Jlužae ali Možniea — (Mo.ggio) — Piani ali stazioie pcr la Carnia (Hudiče) — Pušja vas (Vcnzonc) — Videm (Udine). To so postaje, ki pridejo v poštev za Rezijanske in Tcrske Slovence.
I. Železnica (enotirna) Videm — Čedad.
Iz (iedada je vozila po nadiški dolini do Kobarida ozkotirna železnica, Iki so jo nekoliko let po vojni «pustili.
lic Franc, člani pa so -bili Dolgan Jože, Fatur Franc, Kocjančič Anton in Frank Tone, medtem ko so bili po ostalih vaseh -postavljeni zaupniki OF, in sicer v Sembiijah Sani-sa Anton in Dol.gan Karol; Samsa je bid obenem .tuli povezan z drugimi zaupniki na Pivki. V Kneža-ku so ibili Uinbančič Terezika in Tončka in ¡po pcisame-znih vaseh: Bač Saijr. Guštin, Zaigorje Cesnik Jože, Trnovo Stečaj Tome in Zida.t Milan, U. Bistrica Sajn Milan, Spe-tič in Pavšek Konrad, Jaseni Prime Anton, Viribica Kale Rudolf in Prosen Josip, Topole Celigoj Josip, Dolgan Vilko, Bitnje Grah-or Josip, Ja-neževo Bido Guistinčič An-lon, Pre-lože Mahne Ivan, Smrje Mišnik Janez in Marija in Boš.tjančič .Leopold, Dobropolje Znidaršič Vojo in Kovačič Milan, Ratcčevo Brdo Va-lenč-iič Marija in Ivanka Penko Josip, Gabsrk Ludvik Rudolf, Koseze Ujčič Avgust, S urin Siojan in No-vokračina Dekleva Anion. Omenjeni zaupniki OF so dobi-lii v kratkem času več drugih simpa-tizerjev na vasi in tako organizirali terenske odbore, ki pa so bili v začetku dokaj pasivni in -je bila večina članov takoj v začetku leta 1942 aretirana-.
2e v začetku meseca oktobra smo z organizacijo prodrli itiudi po br-vsitsikih 'vaseh do Matulj. Ze takrat je bilo istrniljenje za čim tesnejše sodelovanje s Hrvati zaradi gravitacije .tohvasipod II Bistrico. Prve dni mese-ca novembra 1941 smo imeli .prvi- koordinacijski sestanek s Hrvati v Brezi pri Klani zaradi ¡skupnega dela na terenu in za povezavo s prvo hrvatsko partizansko edinico iz Kastva, ki je v tistem času taborila na sektorju Girobnik. Našo organizacijo je .takrat zastopal Zidar Josip, od Hrvatov -pa je bil prisoten tov. Črni, Broczina Vinko, Turk Milan iiz Ka-.stva, ki je bil komisar tamkajšnje čete in še dva dnuga nepoznana .tovariša, Na tem sestanku smo določili tskrupno sodelovanje na terenu, pošiljanje sanitetnega in drugega materiala iz nasada teirena v njihovo četo 'in ofaenem je bilo določeno, da še nadalje .spadajo pod našo or-ganiizadijo n-ekateire hrvatske vasi, in sicer Klano, Lisac, Rups in Bi-gut. Od takrat dalje Lsmo se Hrvati redno sestajali.
•Podoben isestansk je bil v istem mesecu čudli v .Trnovem pri II. Bi-sirici pri- gosi:ilničarju U.rbančič Andr-eiju, kjer sta -bila dva zastop-niha hn-va.tske organizacije z Reke ter trije -zasitcpnikii naše organizacije. Sestanek je vodil tov. Bavčan Franc.
4. .oktobra- 1941. le.''.a je prišla v Brkine .piva -grtujpa 7 partizanov iz Slovenije, katere vodlja je bil Dolgan' Erv.in d:®a iiz Trnovega pri II. , Bistrici; Iz tega sa je v. kratkem času razvila br.kinsko-plvška četa, Ta .siijuipina je prišla ,iz Loške doline v Sffmbilje in od tam v Novo Su-ea-co, od koder so se ipo nekaj dneh pireanest.ili na sektor Ostrožnega Brda. V sredini oktoibra se je povezala naša organizacija iz .grupo v Kilovčah pri Frank Antonu in od lakira; dalje je organizacija imela z ,grupo, stalno veze in jo je seznanila z nskcierimi zaupniki in ■ siimipat.izerji na terenu. Na našem terenu je ta grupa pod vcidi:i'vcm Dolgan Envina začela izvajati akcije že v novembru 1941, ki so bile velikega političnega kot tiudi vojaškega pomena. Prva akcija je- bila v novembru 19411 na progi ¡med Kilov.čami in .Nerino.m na vlaku, iki jc vozil nemške letalce iz Ojpaiija, kjcir bo ,se nahajali na oddihu. Dcitiige s.kcijo je izvedla grupa, ki je bila politi/čneiga pomena n.a pasesi.vu italijanske družbe »ERA« v b.iliži-ni 'Prema na Tu.rnu. To pcsei;i';vo ijs Banca dilta-lia. odvzela, sloven-kim kmetom in postavila ilaljanske koloniste, likvidirano je bilo več .živine in živeža ter kolon is t cm je bila dana naloga, da takoj zEiptti.'. i jo pose sivo, ki je lasit Slovencev in .se vrnejo v Italijo, kar so tudi takoj storili. Januarja leta 1942 je. bila izvedena akcija v sredini .Trnovega ;p.ri IL. Bistrici, kjer je .grupo odvzela več glav goveje klavne živine, ki je bila narne-

■Mm
i^lspflSife
i-ikrS' :: iísríSiíSSS. Ss<
, .	.-.-'-SV 'V --
^ v	n
. i,;.-	f	i V c.: i-v :
■ ? . - .i" -' "::'■ <•'?<: .i '
i»!	¿s* -i«. .'^î -
ww i
¿mË' ■< "Ju
ogočni bukvi so fašisti spodkopali korenine, ker so spodaj zvrtali kavemo. Kol v protest se je bukva posušila
njena za italijanske vojake .in je bila odvzeta slovenskim kmetom. V istem času je bila akcija tudi na fašisiično letališko postojsirtko na P.i-eimu. Začele so se tudi. okcije na posamezne- izdajalce. Po 'teh akcijah so se začele od italijanskih oblasti .prve aretacije. V IL. Bistrico in Podgrad so prišla policijska pojačanja. Začeli so postavljati tu-nih in na Pivki. Zaradi nevarnosti di nove vojaške postojanke v Brki-aretacije sita se takirai! umaknila v ilegalo Dolgan Anton in Zidar Josip.
Vsto-p v NOV v našem okraju se je začel decembra 1941. leta, kot prva sta.šla Karlo Maslo iz Os-tro-žn-eiga ,brda i'n Gribec Jcsip iz Vrbi-ce. V januarju so se priključili giu-pi Groizina Stojan iz Jelšan in Samsa Ivan iz Sembij d-n še nekaj drugih, ki so pobegnili s pomočjo naše organizacije iz italijatilske vojske. Zaradi kompromitacije na terenu se je prridr.užil grupi tudi P.rime Anlion-Dušan iz Jasena, Ker je obstajala nevarnost ar-eilacije tudi drugih sodelavcev, so šli' v edinico prve dni marca teta 1942 Cefcada Ivan iz Male Bukoviice, Dolgan Viljem, Kreševič Ivan oba iz Topolca in Frank Franc in- Stanko oba iz Kilavo. Od teh so prvi š-tiirje. padli v prvi večja borbi z Italijani na Na-
nosu dne 17, aprila 1942, medtem ko je Frank Stanko padel meseca avgusta, 1942 na Pivki pri Baču. Gnupa, ki ji je poveljeval Dol.gan Eirvin sc je že v mesecu februarju 1.942 preimenovala v Brkinsko-Piv-sko četo ter je manca -meseca odšla preko. Volč na Nanos in se tam priključila četi, ki je prišla istega meseca -iz Slovenije pod vodstvom Greiif Maiitma-Rudeta, Takrat je Dolgan Ervin bil dodeljen na' tereni in je bil pri nas formiran pod njegovim vodstvom prve- dni -meseca aprila 1942 leta Okrožni- odbou-OF, katerega so .poleg njega sestav-Ijeli Doigsu Anton in Zidar Josip. Pritegniti bi, morali še druga dva člana, kar pa nam ni uspelo, ker sta bila predhodno aretirana. Po nekaj dneh js- bil na Topolcu, ranjen in tudi aretiran Dolgan Ervin. Obenem iso se začele minožičnet are'tacîje, pri čemer ,je bilo aretiranih večina naših aktivnih zaupnikov. obenetni iso ibili tudi aretirani vsi stari članii KP, ki pa je, bil le manj-ški del njik aktiveu. S temi aretacijami je organizacija izgubila vezo z Reko, kakor -tudi z organizacijo v Vipavski dolini in v zapad-r.Sh .Brkinih, s katero je imel ne-poso-edns stike sam osebno. Zaradi aretacij se je s-tanje na terenu zelo posila-bšalo.
SLOVENSKA BESEDA
49.
Saj se še spominjate pogovora, ki se je pleite-1 med Edo in Doro iin k-i s-mo ig.a avekovečili v zadnji 6't-evii'ki? V njelm smo odkrili ie-le napake: pena, sadmeh in pu, znaš, duigo cajita, ne viidem ure, na šalo, morcižo, lepu fennana, permaineniie, cnde, se špendala. kara imija, špalin, roš-sto, čiprija in virihtaaia.
Ze ob p n vi besedi se domiiilinn italijanske sorodnice appena. Podobno je z oEital.imi: debrii smo ijib na posodo od -zahodnih ali severnih sosedov. Nezaželeno spk-čenko pena bomo nadomestili s itam ali onim časovnim prislovom: šele, pravkar, ravno, ravnokar, komaj.
Sicer smo o »času« kramljali že v 41. in 42, številki Slovemrke-ga Jadrana, toda nekaj stvari ja še, ki jih -tedaj nismo razčisčili — in aiepsititio ei31 mate/.- stivdi-ccrum -zaio sc ustavimo kar ob iz.racu dugo cajta. Ce vemo. da j s caji-iz nemšega die Zcit. bi na prvi ipog.Ied bilo pravilno reči dolgo časa. In vendar ni tako. Slovenščina ljubi kratek iin jasen izraz! V ticj zvezi besedo čas mirne duše izpustimo in rečemo: že dolgo niugni plesala, kot pravi narodna pesem: žc dolgo nismo pili ga...
Kaj pu me vidim ure? Je tudi •to napoi.no? Da..
Rtu, uro lahko vidim, tudi na uro vidim. In še mnogo različ-
nih ur lahko giedamo, cpazuje.mo, občudujemo: 'sončne, cerkvene, stenske, žepne.. zapsisilne iin na-p.r.sitne. Toda inaša znanka ni mislila na to, ko je rekla prijateljici: »Nisem plesala dugo cajta, zato ne videm ure, kada bom pršla na šalo.« Dc.ra je uporabila izraz, ki je na 'Primanskem precej v rabi, a je žal činto- tuj, izoit^iikovan kot dobeiiladen prevod -itaKjansfttlga non vedo Vora di . . . Po domače -bi se .reklo: težko čakam, nestrpno pričakujem itd.
Eda js dejala tudi ob sedm\?h in pu, kei: sliši govoriti ljudi okrog sebe: in če".rt, .sedem in pol, sedem in i-ji četni, oziroma sstte e u.n qua.vto, se,ite e mezza, sisV.e e tre guair-ti. iKc.r pa je večina Slovencev s-prejtela dnugančno (ncnvVco?) do'QČanje časa, na bi toiio- cdvci. ko bi sa '.t;di mi np:,t-nali z njim in ga začeli apr-rsblja-ti. Za sed ibnega človeka, ki nxi jc IvVirica bog, je rcvdkcoavanj-e uire na šifri dele res nezadostno.
saj je v
••nju več krt
o:¡ lo-
čilen že deli i 5 s£jl:..m.de, vendar too za vsakdanijo .rabo še stoletja zadostovala s'.aira razdelitev. Zato si bomo zrp:;m;nili, da moramo najprej napovedati dal celote (če-itnt, pol, tri í'c'.it), nato pa liro, ki jo začenjamo a'.i ko.ičujemo (kaj-li ofo sa.dmiti se-:.cma mra začne; -Konča se, ko bij.1 csem.k.vat). torej: ob četrt, na osem . (7.15). cb pol osmih t7,30), ob tri iert na osem (7,40),
I E
3 § m
1 y
1. s.
Turgenjcv (1S1S—1883). *-'¡ epskega pomena in slovesa. V •topU s pesmimi, vendar se !:oraj izključno samo
Ruski pisatelj književnost je
la odlikuje i:i idealize'ru.
1 je pozneje posvetil pros.-'. Zaslovel je z zbirko
1	povesti »Lovčevi zapiski.« Njegova dele
g	široka svobpdoljubnost, humanost
Bd ie mojster ruskega jezika in nedosežen slikar
I	pejsaža. V svojih delih je naslikal socialno-psiho-
I	loško zgodovino ruske družbe od iS40-lS70.~Glr,;>-
|	na dela: Lovčevi zapiski, Rud in, Plemiško gnezdo,
i	Oiptje in sinovi, Na predvečer, Dim, Novina.
I	njvokič sva se z očetom odpravila na lov — bilo . je
g	na Petiro.v dan. Sla sva v neko hrastovo grmičevje, p:r
|	ls,g polja, posejanega, z ,ržj-o. kjer so vedno pedpedikale
I	prepelice. Tirava je bila' vils-oika; med njo je rasti» veliko
I	rož: žerjavov grašek. spominčice, poljski nageljni, zvon.č-
|	ki in rman. Ko sem hodil tu s sestro ali s sobarico, sem
I	jnabral za cel naročaj; toda ko sem bil tu z očetom-.
I	nisem trgal :rcž: zdelo se «mi' je. da se lovcu to ne suo-
1	d-c.bi.
g	Naenkrat je -Trezar nekaj zavohal: oče je kliknil:
1	»Primi!« in ,pra.v izipod Trezorcve.ga gobca je skočila
I	p-epelica — in vzletela. Njen le.: je bil neroden: preku-
|	covala se jc, o.bračala in padla na zemljo — oči-vidno je
1	bila -ranjena, ali pa imela lialomljeno iperui. Trez-or -e
1	je pognal za njo. Oče si ni upal .izprožiti; bal se je. da
I	ne bi zadel doSSega psa. Tedaj sem videl: Trezor je sko-
|	čil in — cop! Pobral jo je an QT'-iniesel očeiu. Oče jo jc
§	vzel in položil na dlsa. s itirebuščkom naiviz.grr,-.
I	»Kaj je to,« sem vprašal. »Je bila rarijena?«
š	»Ne.« je odvrnil cče« -ni ;b:'a' rsi.ijena; nekje v blicii-
|	ni imcira i.miiti gnezldo .z .mladiči. Naredila se je ranje..!o,
H	d? ibi na r.a način pt-evarila psa.«
f	»Zakaj je naredila tako?«
1	.»Zato, da fcn edvrnila psa od svojih mladičev. Ampak š • danes se je zmotila, komaj se je potuhnila, že ¡jo je Tre—
M	zor zgrabil.
h	»Pciem ni a-a-njbna?« sem e-ope,;. .viprašal.	N
1	»Ne . . . ampak dolgo ne bo živela . . . Trezor jo jc-'
s	premočno ugriznil.«
I	Približal sem .se prepelici. Na očetovi dlani je ležala =	nepremično; glavico je imela povešeno in me gledate s I	svojimi .'Jemr.oiTjjavlrn-i očmi. Zasmilila se mi je. Zdelo L'e 1	mi je, da ana gleda in premišijjja: »Zakaj moram uEOje-1	U? Zakaj? Izpolnila sem svojo materinsko dolžnost; bolj	tela sem rešM isva'je anladičike — pa sem jo skupila. OH i	revica! Revi-ca, Ne, to ni pravično!«
§	»Papa« sem rekel »Kaj bo še živela?« in -jo pobotat
=	po glavici.
=	Tr.da oče je odgovoril:
i	»Ne! Poglej: .tačice so ise ji že iztegnila, vsak čas bo
I	vzdrihtela -in izaprla oči.«
=	Tako se ije tiudi zgodilo. Ko so se ji zaprle oči, Sijnrt
=	zajokal,
1	»Kaj ti .pa je?«
s	»Stoli se mi« sem odvrnil očeiu. »Naredila' je to, k-o;r
§	je morala, pa je bila umorjena! To tri pravično 1«
§	jiHciL'ela je \zvijačiiti,xt je adigdvoriil oče »ampak Tresetr
h	j? 'bil bo.lvj prebrisan.-«
'J	»Girdi ffireear!« sem pomislil . . . iiudi oče se mi je-
g	danes -zatzd-el- hudoben . . . kakšna zvijača? Samo Ijiube-
§	zeti do otrok je bila, pa n'e zv.iijača. Ce je hotela tako ic-
|	siti otroke — zakaj jo je potem Trezor ujel!
I	Oče jo- je hcitel vireči v iuoivsEco tocibo, teda prepror'U'
I	sem ga, da jo je skrbno polcail :ia dlan in dihril n-o.-
=	njo . . . me bo li odprla oči? Toda ni se premaknila-.
5	»Vse zasi'.cnj,« , je rekel oče »n-e prebudiš je. Mr: v a
I	je.«
I	Rahlo- t'eni jo p.-.ijel .za kljun hi ko sem od.rnakr.i-r
1	r;fvo. je g.lava nemčiiiao qjnahnila,
I	j>Sa ii še vedno smili?« je MprEŠal oče.
i	»Kdo bo pa sedaj mladiče hranil?«
g	Oče me je pozorno pogledal.
g	.»Nič ie ne boj,« je govor»1..« Samec, oče jih bo branil.
I	Ampak, kaj ni Trezor spat nekaj zavohal. Da ni to
s	gnezdo? Seveda, ka-j pa naj bi bilo drugega!«
;;	to res, v .travi, dva (koraka od T-rezorovega gobca.
g	so druga poleg druge ležale štiri ipre-psličke; .prižete ena
g	k drugi so iztegnile v,relieve — in- isitamkoma dihale —:
1	cravzEjcrav dr.ihtcle. Puha še nliso iaii-cle, imeie so pa že
g	-krotke, porjacile ,repke.
1	»Papa, papa!« sem ivzdihnil proseče, »Prkliči Tre:;o-
1	ra. saj jih bo ¡pcdavil,«
1	Oče j-a poklical Treizara, ga odvedel s'.,ran, naito pa
I	sedel pod iginm, da bi malical; jsa scfn catal poleg gnezda.,
i	Iz žepa sem -poiie-gnil čiis.1 robec iin manj položil prepelico:
1	»Poglejita, sirotke: ito je vaša mamica, ki ves je rešila s-
g	svojim življenjem, P/,-epeličlce so dihale kakor preje:
1	sunkrnia in 7. vsem telesom. Sel sem k cčetu,
i	»Papa, mi podariš to prepelico?
1	»Vz:-:ni. »Kaj li pa bo?«
g	»P,kopa' ¡jo bom.«
j	»Pt.kopal?!«
=	»Da, zraven njenega gnezda. Mi daš prosim nož, d<1
g	ji i.'Jkrtp!jem gircib,«
g	Oče se je zafluidil.
I	»Da bodo" cilirc:! hodili na njen gr.-ofo?« je vprašal,
g	»Ne.'« sam odvrnil »kar tako. . , . zahotelo &s nti jc.
I	Tukaj -poleg iivojaga gnezda bo dobro ležala.«
g	Oče n i -rekel niiti -bes sida. iavleke.l je nož in mi ga p-y
I	dal. Izkrpr.l sem jaanieo; poljubil sem prepelico na psnri,
g	jo položil v grofe - an ga «zasu-1. Nafio sem odrezal dve
I.	veji. ,iu olupil, nareijil križ, ki sem ga i.vozal is Iravasilo
I	bi.llco in: zasadil v igonnilo. Kmalu sva z očeotm krenila
I	dalje; ve-n.-.mf,:- sem sc oziral . . , k-"ž jc bil bel in : 0-
I	leč viden.
Pon .-č i sr.njal, da sim bil 11:1 cebú;
videl? Na majhnem o'c'atk.'.i j? ce.ieh m bela. kakor list: križ! Na ghvi. ja ínula r • '	(nadaljevanj
k-a j srm a ,ri-fp3-i:a, vsa zlo i vere-.
r.a 10. sira»;'.).
Leios je zabeležila slovenska literarna zgodovina dve stoletnici. ■Stoletnici roj si c v ¡pisateljev Janka Kersnika (roj. 4. 9. 1832 na Brdu Lukovici) in Frar.ja Masi ja-Podlinv bairskega (roj. 23. 11. Iti S 2 v Spodnjih Lokvah pol Limbaoko goro). Mediem ko se je prvega, ki je bil znana in spoštovana os.-bn st kot pisatelj realist in p'-ec duhovitih in ostrili podlistkov in soustanovitelj »Ljiutoljamsesa Zvona«, spomnila- slovenska javnost v časopisja in s proslavo na -njeg vi domačiji, je stoletnica dirugoga, po svojem privatnem in literarnem življenju skromnejšega, žal res preveč beležka literarne zgodovine. Fran j o Ma-selj spada kneid one slovenske piisa-te'jev kii so bii.i im so v čast- naši literaturi in čeprav niso predrli njegovi spisi .tako našir kakor Jurčičevi ali Kersnikovi, so zagotovo prav tako umetniški če ne do neke mere iojnienejšii, saj so Masljevi spisi odlomki njegove avtobiografi-"ne. In prav zato se moramo danes semtolj spominjati velikega Jugoslovana. >ki- ni štel za .svojo domovino samo Slovenije, temveč ves jutgosl .vanski jug ¡in se .je zanj boril z besedo in dejanjem.
Masljeve spise podčrtuje- močna nacionalna nota. močnejša kakor pri kai.erem koli ¡pisatelju sodobniku. Več je okoliščin, ki so vplivale na razvoj njegove domovinske čustvenosti-. Prva in najmočnejša je brez dvoma ljubezen -do vsega domačega, bodisi rezalnega kraja (po domači Linrbarski gori je vzel tudi psevdonim Podlimbarski) bodisi slovenske literature. Gotovo ni bil v listih časih vsnkdanji pojav, da se je mladenič, ki je živel v tesnih' raiamerah, sprehajal kot gimnazijec po ljubljanski okolici in -tako preganjal dnevno .skrb in lakoto, in ni; .da so pred njim samo nekaite-• ri poznejši vrhovi naše literature tako dodobra poznali slovensko liie-ra'juiro, da so prečitali vse izdaje tedanjih založnic Giontinija in Mohorjeve diuu-žbe. da so natanko prebirali Janežieev »Slovenski glasnik« in »Cvjfjf«. Maselj je na primer tako cenil literaturo pretekle d be, da je izbrskal iz aihivo-v in prebiral tedaj že pozabljeni literarni časopis »Vedež«. (Izhajal 1848—1850.) V sodobnih časapisih in knjižnih izdajah je spoznaval naše klasike. Lev Jtika, Jenka. Jurčiča- itd. in ni slučaj, da je prav Jurčič tako vplival s svojimi romantičnimi zgodbami -na gimnazijca z burno fantazij'). da je znal »Jurija Kozjaka« sk-.ia-j na izuot. 2e po prvi gimnaziji je Mas lj .z dtjoojem pottdil svojo doimtjvinako zavest, ko se je k. ¡t štirinajstleten deček javi) k prostovoljcem v vojno protii Italiji, i;i ga je po odklonitvi našla roka pravico nekje nu Gorenjskem, kamor 'o p'ibfgnil zaradi sramote.
m
Močno je vplivala na dojemljivega dijaka tudi doba taborov, zborovanj na prostem, kjer so nastopali kot govorniki vodilni predstavniki .slovenske javnosti in zrh-teva i s! .ven-tlko pravice. Marsikateri Slovenec' je dcot poslušalec zbo-rovr. izkri-V.aliziral svoj značaj in z;.vcd:v :•:. pura v 'tako tudi Mas&lij.
Vsa ta zaljubljeno-sl v slovensko bilje ni mc-g'a mimo njegovega nacionalnega cu'äkv.-vanju. ki ga je pciglobil in dokončno izp.be koval v let'h. ko j: -hi' voj.u i:i c.fi.ir. Ce je o merila plstu'o'.u Mas'j.i v.ja->;..<.. -:,ul; oja obilno z. .'..t m v v: ga in ugtij-.jočega slainu. ko je zlez.l vanjo (po 1 ■ -1 'pu iz gi.m.iazijc zaradi ):'ev. te i razmeiiju z neko dijakinj i), m i je pomenila kasneje le še s'už.-nj.:ki ovna.-'nI'-: birokracije in ne,ti in p -dio-.ii.no; i. Kajti p -šte.ij. k je moral po pivih veselih dog iciiv-ščinah po Maiižaruki, po ljubimkanju i:n pesni.kovanju iz.gu.bKi vsake il/uzije. ko se je znašel po odsluženem roku brez kruha in doma in je nnral poln vvn-o obleči vojaško uniformo i-n poz vej,- oficirsko, ker je bi'a topla i o je imela v žepu nt kaj b-¿jate. v. In če k vsemu do-nilidino služb..vanje po vseh štirih pls-teh Avo-irlje, kjer je 'resnicoljubnem na -svoje oči videl prakso dra-ßon-vev in i.uzarjev in G-pozna-l. ka-ko težak je ,nji:!r v šk .renj za tuje na.nde, poittm ¡je jo?no. kaj je vleklo Maslja k domov'.:-/. C_ suv n,i znro.gel .v praksi je storil v spi-
sih. Najctoriiilnejše življenje pod Avstroogisiko je .spoznal v Bosni, o kateri je mogel zapisati samo: »Vsa Bosna .je velika gannnizija, povsod sre.čaivaš avstrijskega vojaka, ki tukaj lenobo pase.« Spregledal je lažno vpija,d, ki je razglašala, da .prinaša Avstrija kulturo in civilizacijo okupiranim narodom. Zalo ni. čudno, če avstrijska -policija mi bila kdove kako navdušena ob izidu romaaia »Gospcdin Franjo«. v kaite-rem je. Maselj opisal razmere v Bosni. Vise -doslej našteto pa je nujno povezalo privatno življenje z literarnim.
■rK-
f Ä^Ä b -m / Ni,-.
- »r ^ •
: fr,.
sPI ■j,;
Maselj je napisal v .svoji petinšestdeset le,t ni življenjski dobi razmeroma malo. Morda je bila -le-Jiui kriva vojaška služba, ki ga je vsega vpregala zase, .morda tudi
apatija, ki se ga je polotila, ko je poslal nezadovoljen z vojaškim stanom, nekaj ..pa je bila kriva (tudi. njegova narava, ki (je mnogo razmišljala in nabirala vase. Največji tekst je ulst,varil šele proti koncu življenja kot upokojen stotnik v romanu 'Gospo,dim Franjo«. (Izšel 1913 pri »Slovenski Matici«), Roman je niz Maisljevih doživetij in dogodkov iz osemdesetih let, ko je služboval v Bosni, Roman je živa slika tedanjih razmer, pisan je odkritosrčno in pošteno in prikazuje poleg občutenih opisov narave «n ljubezenske zgodbe, predvsem politično stanje okupirane Bosne, ki je počasi stiskala pesti in dvigala glavo. Delo je bilo sprejeto 7. navdušenjem slovenske- kritike, le klerikalno zagrizeni »Dom in sveti; ga je zavrnil, ker ni poveHčevaio ka-•toličamstva in ker je prikazovalo avstrijske oficirje kot lenuhe. Posledic tedaj Maselj še nii občutil. Nesrečo mu je prinesel sarajevski atenta't -in začetek prve svetovne vojne. Šele tedaj je spoznala avstrijska policija, da prikazuje pisatelj avstrijsko armado kot .rušitelji-co civilizacije in roman je zaplenila. Pisatelj je bil obcloližen veleiz-daje in interniran v Pulkavi. kjer je umrl 1917. leta.
To so torej glavna nripajališča Masljeve literarne osebnosti, ki je zaman hrepenela -po domačem o-gnjišču, a v svojem hrepenenju nii ostala potuhnjena ali resignirana nekje v ozadju. Brez kakršnega koli preklicevanija je ginevai degradirani stotnik v tujini in doživel ironijo usode, da so mu ob smrti položili venec ob kinsto pregnani Italijani. prav tisti, ki jih je hotel v svoji mladosti napasti golorok.
Jaro Komac
low zagon kulturno-prosvetnega dela m Tolminskem
Razen tega pa en režiser od gledališča pomaga Prosvot:. env.i društvu v Za-tolminu. ki pripravlja Finžgarjevo »Razvalina življenja.«
Prav vsi pa se že zdaj pripravljajo na spomladanski mladinski festival, Ta bo borben pregled uspehov kulturno-prcsvo.ncga: jo liiz-'. kulturnega dela. Organizacija bo prepuščena Prosvetnemu drušlvu in TD »Partizan«; kar bo samo pripomoglo k njeni utrditvi in razširitvi.
BRKO
Ker so se v zadnjem času širili glasovi, da na Tolminskim snujejo nekakšno pcikli.no gledališče, sem se v želji, da naše bralce pravilno obvestim o zadevi, oglasil pri odgovornih ljudeh v Tolminu in jih naprosil za- pojasnilo v tej zadevi in za nekaj pcdal.kov o kulturno prosvetnem življenju na Tolminskem na splošno. Prav radi so mi ustregli.
Kulturno prosvetno društvo v Tolminu se enostavno imenuje Mestno gledališče. Njegovi čiant so s: m,i d cnačlni-cnisit-erji. V pimoč jim je samo tov. Tič Srečko z Jesenic. ki kot režisei-cimater pripravlja z n.jimi nekatere stvari.
V	T Iminu zdaj pripravljajo ustanovitev delavskega druš va »Svoboda«. Tudi sedanje Mestno gledališče bo prišlo v .njegov sestav. Zbrali so že 153 prijav za članstvo tn bodo prav v kratkem imeli ustanovi.o skupščino. S tem pa se najbrž ne to spremenilo pri gledališču prav itič m-,.da niti ime — i-n bodo i-s .-alt-i -sl ii ko prej os.tali amaterj-i. le režiserja bi radi dobili stalnega.
Pravkar snujejo tudi mladinski pevski zbor. ki bo štel okrog 60 članov. T > bo že tretji v Tolminu, -ker ;.e ¡mata učiteljišče in glasbena šolo vsak sivi. j: ga. ki prav pridno delata.
V	okraj;, so tri glasbene šole: v To I mii ti. C.f ikuem in Idriji. Pri njih zdaj ustanavljajo posebne dveletne' tečaje za pevovodje —- pri vsaki šoli: kakih 20 ljudi. Na .ta način bodo vasi po okraju čez dve liti imrle dobre pevovodje. T čaj bodo obiskovali enkrat ledeosk «. kar se jim -pri detlu ne bo lic p >-znalo. Na isti osnujvi nameravajo potem osnovati še režiš; >ski tečaj.
To sezono bi lahko nazvali »Sezono premier.« Glsdallščo pilpravlja ■in bo 13. decembra premii ro znane »Anna Chris.t-ie«. čez en t den pa ji bo sledilo Ca-kur.l.-vu »Pohujšanje v dolini šeitilorjanski.« llčii.e-Ijiščniki pripravljajo čisto- samostojno »Triglavsko bajko«, pa tudi glasberfa šola in gimnazija nekaj siiujeta.
/' i'ri morskem, dnevniku 23. A l. 1052 je izšlo kritiku li. II. o delu koprske založbe Lipa. ki smo jo pred kratkim preimenovali r Primorsko založbo. Kritika je gotovo napisana iz želje, da bi se ta založba dvignila rim hitreje na visok kulturni nivo in skriva v sebi nekaj lepili misli, s katerimi se bo oilbor založbe gotovo strinjal, saj kol vem iz mnogih razgovorov, le misli tudi doslej niso bile članom odboru neznane. Gotovo pa ne drži v kritiki trditev, ko očita o neki profesorski samo prosvetno-vzgojni črti in neki tendenci lokalnega značaja. Menim sicer, da ni mogoče deliti prosvetnega dela od kulturnega, ker je oboje tesno povezano, je pa res, da lajiko rasle kulturno ustvarjanje v ožjem smislu I brez »pros.vetarskih« tendenc. Tega se je odbor dobro zavedal. a se je zavedal tudi lega, da je treba poleg knjig umetniške vsebine, podajali našemu ljudstvu na Primorskem tudi knjige prosvetne vsebine, poljudno-znanstvene knjige. Res je, tla je Primorska poklicana, da da Svoj kulturni prispevek vsemu narodu in ne samo Primorski in da je to v tem okviru njen glavni cilj. toda H. II. bi vendarle zahteval preveč. če bi želel ,naj bi založba takoj vsadila odraslo, polnocvetočo jablano, ki bo takoj rodila obilni sad. Nihče bi si lega ne. želel toliko kot založba sama, toda materialne in druge prilike, ki jih avtor kritike sicer lepo oriše v uvodu članka, so take. da je \bilo ireba v saditi mlado drevesce. To drevesce je začelo kmalu cveleti in ljudstvo je z veseljem seglo po njegovih sadovih '» \ veliko upanje je, da se bo z leti '.rof.ui.ilo v veliko rodovitno drevo. Ne zdi se mi pravilna trditev, dn hodi založba deloma po že zoranih■ njivah s tem, ker je izdala nekaj knjig iz Jurčiča in Levstika. To bi držalo, če bi sedaj napravila kaka založba v Ljubljani, čeprav ni nikjer rečeno, da bi ne smela knjiga tega ali onega avtorja iziti ponovno in tudi na različnih krajih teritorija, če si ljudstvo želi takih knjig. Za Primorsko, zlasti za Istro pa je le moral veljati poseben vidik. Velike celotne izdaje naših klasikov na Primorsko niso mogle prodreti — poti fašizmom zaradi razumljivih razlogov, sedaj pa ne zaradi visokih cen 'takih izdaj, do katerih revnejši kmet na Primorskem ne more. Na-dolina ima vrsto vasi. a bi se zelo začudil, če je v vseli teli vaseh le eden. ki se je naročil na eno ah drugo izmed teh izdaj. Založba je vendarle hotela, tla bi se ljudstvu seznanilo vsaj z enim uli drugim delom
TRETJI ČLOVEK
Produikc i j a t London-f i lan.
Scenarij: Grahom Greene.
Režija: Carol Reed.
Igrajo: Orson Welles, Alida Val-li. Joseph Gotten, Trevor Howard in Paul Hoerblger.
Kriza, ik-i se j'e po dn-ugi sveifcovn-i vojni razvila, je dobila svoj najgloblji odira/, v poraženih državah, predvsem v Nemčiji in Avstriji. Države so bile okupirane od oborože-
nih sil r a zrnih držav, pod čigar o-kriljem so se predvsem v Avstrijo priselili razni -sumljivi elementi iz cjjugih držav in 'so se tam začeli ba-v it i z nedovoljenimi posli, kot so tihotaps/vo. črna borza in podobno.
Film »Tretji človek«, ki so ga na festivalih ocenili koli enega izmed najboljših povojne produkcije, obravnava problem neke č rno bor zija n-ske ki-ii' nalue skupine, ki se je pod imenom nekega dobrodelnega društva bav.iia s tihotapstvom pokvarjenega penicilina.
naših klasikov in je izdala nekaj knjig v preprosti obliki in z nizko ceno, tako da so bila ta tlela kmalu skoraj razprodana. Na tak način popravljamo In, kar je zavrlo fašistično nasilje. Obenem je bilo tako tiuli laže postaviti založbo, ki je. začela iz nič, na trdnejšo gospodarsko osnovo, kar jt> uspelo, dasi so se morali člani odbora kljub velikemu delu in skrbem povsem odpovedati kakim osebnim nagradam za lo in je tudi za prihodnje leto namenjen le za nekaj članov ožjega odboru lako malenkosten honorar, da bi bil večji že, če bi ti člani predavali samo enkrat na mesec na koprskem radiu. Teh stvari D. //. sicer ne. omenja, omenjam jih jaz le za lo, da bi kdo ne mislil, tla so igrali kaki sebični materialni razlogi kako vlogo s a ustanovitev založbe. V splošnem pa se namerava odbor držali smermi ki jih navaja B. II., zalo so se odborniki posvetovali že s leni ah onim kulturnim delavcem tiuli v Ljubljani, sklicali so konferenco kulturnih in prosvetnih aktivistov raznih pokrajin Primorske in imeli tiuli nekaj ožjih konferenc po teritoriju Primorske in jih še nameravajo imeti.
Program knjig, ki naj bi izšle a prihodnjem letu je veliko obširnejši, kot ga omenja B. II. Program še m bil dan v javnost zaradi tega. ker še ni točno fiksiran izid te ali one knjige iz plana za prihodnje leto, ker bo morebiti to ali ono izmed teh knjig natlomeslila kuka boljša, predvidenih pa je vsaj deset, če ne štirinajst knjig, razpravlja pa se se. n tem in onem. ki bo uresničeno, če bodo pogoji za lo.
Naj se B. II. tudi ne vznemirja zaradi skromne zbirke narodnih pesmi, ki jih je založba izdala. Te pesmi so bile takoj razprodane. Razprodaja sicer še ni merilo za kvaliteto, dokazuje pa. da je ljudstvo liitm sprejelo to. prav to. kar je hotel fašizem uničili z vso silo. lo. kar je ljudstvu najdražje, kar je zraslo iz njega samega v stoletjih od kmečkih uporov pa do borbenih spevoO naše velike osvobodilne borbe. Ta zbirka je skromna po obliki, ni p* skromna po vsebini in po zgodovini, ki je skrita v nji. Postopoma bo mogoče izdajali, upam. dn ne bo posebnih zavor zn In. tudi našo najmodernejšo. tudi zbirke mladih sodobnih pesnikov in pisateljev, toda poprej je treba pripraviti za to po vsem Primorskem ugodna tla. to je, vzbudili vsepovsod ljubezen do knji-ge.
Predsednik širšega odbora založbe Bogomir Magajna
A i'a Valli io Or- n Weiht! v lilnv.i »TRETJI ČLOVEK«
Stotine invalidov, otrok in mater je po strašnem trpljenju umiralo zaradi pokvarjenega penicilina, dočim so ti kriminalni .trgovci na račun tolikih žrtev služili ogromne vso-te denarja.
V	tem okviru se film razpleta in! privlačuje tudi še tako zahtevnega gledalca. Razen tega so slavna imena igralcev, med njimi zlasti Orso-na Wellesa, jamstvo za velik usprh.
Ameriški pisatelj Holly dospe na Dunaj na vabilo prijatelja Horryja, ki pa umre tik pred njegovim prihodom, Hollv se spozna z prijateljevo ljubico in se vanjo zaijubi. Na opozorilo policijskega inšpektorja, da je -bil Harry glavni vodja kriminalne tolpe, se Holly odloči, da sam prične raziskovati resnico. Ana, v katero se je zaljubil, še vedno ljubi pokojnega Harryja in je povezana s tihotapci. Med preiskavo ugotovi Holly, da so mrtvega Harryja nosili -trije, od katerih sta mu dva znana, tretjega pa išče. Skupaj s policijo zasledijo skrivališče tolpe. V borbi, ki nastane, ubije policija Harryja, ki ni bil prej žrtev nesreče, ampak je na i.nscen.iran način hotel zavrniti pozornost preiskovalnih organov od sebe. Po končani bitki -se Holly vrne k Ani. toda ona vidi v njem samo izdajalca svojega ljubimca in ga zavrne. Razočaran nad vsem, se pošteni Holly vrne domov.
V	teh nekaj vrsticah ne morem;» opisati velike umetniške vrednosti, ki jo -vsebuje film in ki prihaja do izraza v stoterih detajlih, priporočamo oa vsakemu, da si film ogleda.
ftva
2e več kot 70 let je, kar se je v Evropi pojavila trtna uš in uničila itirtae nasade. Ceptrav je bilo uničeno vsevprek, 30 vendar začeJi z obnovo 'vinogradov. Veliko je bilo obnovljenega, vendar je še marsikje videti znake nekdanjih vinogradov, kjer danes rase gozd ali analovredon -travnik.
S'.varen opazovalec bo vprašal: odkod toliko obnovljenih vinogradov, Iko ni nikjer sledov matičnja-kov večjega obsega? Trte, divjake so gojila v grajah, jih obrezovali in sadili, Tudi Kmetijska šola v Skorjama je imela do leta 19+8 podob?n matiftnjak. Te trie pa niso biLe negovane, zalo so dajale slab material. Na te podlage so pozneje cepili sorto, ki ni bila primerna, zato ni čudno, če so vinogradi slabi, trte pa ne rodijo. Nivi sort niso izbirali. Čopiče so prenašali iz kraja v kraj in niso gledali ne na zemljo, podlago in ne na lego, če odgovarjajo. -Ako 'je nekdo zadel pravo podlago z dobrimi cepiči, so mu trte dobro rodile. Naravno, da ¡je to začel praviti naprej, Oglasili so es interesenti za cepiče in širili naprej tisto sorto, čeprav lega ni odgovarjala.
Daniets imano na Koprskem nešteto torlnih vrst, od katerih pa je le ma.'o poznanih in nimamo od njih nikakih selekeijskih podatkov.
Tetmu pa so krivi vinogradniki sami, Iker so se premalo zanimali za strokovno izobrazbo. V pogledu vinarstva in kletarstva bi mogli vedeti več kot njihovi predniki. Sami bi se bili morali zanimati in u-gotavljati ne samo dobre soirte temveč Stuldi njihovo kakovostno in imnotžinsko vrednost. O obstoju kakih vinarskih zadrug sploh ni govora, iRrav tako ne o pokušnjah vin. Danes bi lahko imeli pregled sort v vsakem okolišu.
Naše že nad G0 let stare trte, in teli je veliko, bo treba .zamenjati' z novimi. Lahko .rečem, da bi jih bili morali zamenjati že pred 40 leti, Ko se sedaj govori o. obnovi vinogradov in se na tem tudi že dela, je prvo vprašanje .skrbna odbica podlage in dc>'očKev dplž.ine k;ju-
čey„ ....	, .
Do sedaj so sadili (50 cm dolge ključe in jih potem na mestu cepili. Ako -sta bili podlaga in cepič dobro .spojeni, so .se take trte potem dobro razvijale in rodile. Pri tem pa moramo v Istri računali s sušo. Ce gremo v poletni suši po vinogradih in to posebno tam, kjer je zemlja lahka in a-pnena, opazimo, da se listje na trtah zvija in to tudi če so sajene U0 c|.n globoko.
Ko je ¡Kmetijska šola v Skocjanu leta 1047 prodajala prve cepljene .trte na 42 cm dolgi podlagi, sem jih kupil in vsadii!. Le nekaj metrov niže pa sem eno leto pozneje na mestu cepil trte na podlago 00 cm rlol go. Trte cepljene na 60 cm dolgi podlagi se veliko bolje razvijajo in tudi rodijo, kakor pa sajene cepljenke 5 podlago 42 cm. Pripomniti moram, da je v Slovenskih goricah navada, da sadijo trte z 42 cm dolgo podlago. Okupator je leta 1942 dal cepiti 350.000 trt na 35 cm dolgi podlagi, ker so njegovi strokovnjaki tako predlagali, 2e po nekaj mesecih pa so prišli i do zaključka, da je podlaga prekratka in so v juliju vso zasajeno površino prehranah in vtsejali ajdo.
Letošnjo polmiad sem opazoval, kako so zadružniki sadili korenjake dolžine 35 cm in naprej. Čudno se mi zdi, da še danes ne vodijo o tem večje kontrole.
Poleg vsega že omenjenega je treba upoštevati tudi sorte za cepljenje. Pri črnini pride v pošitev re-fošk. Pri refošku pa moramo biti previdni v toliko, ker imamo dve vrati in sicer: eden z »rdečo drugi z zeleno petiiko. Reiošk z irdečo pet-liko nam daje pravo aromo in ima ,višjo gradacijo, ter se na dobro spojeni podlagi za časa cvetenja ne csipa in daje odlično barvo. Reiošk z zeleno petiiko pa ima vedno nižjo gradacijo, »več kiskne, .se bolj os lipa in da, če ga ¡takoj po trgatvi sproti prešamo, ce'o ibelo vino.
P.ri belili vrstah pridejo v poštev muškat, malvazija in bela bi-gcinja. Qmenil bi še, da se pri nas zelo dobro razvija dišeči tiramin. Zori zgodaj in, ima dolbro lastnost, da je odporen proti oidijiu, peronespori in se ne osi/pa. Daje močno vino z dobro aromo. Letos je že 7. septembra dosegel 20 stopinj sladkorja. Tudi zeleni silvaneu se dobro razvija. Skoda le, da niso že pred trgatvijo šli na teren in ugotovili so.tie. Tako bi imeli najbolj točen pregled za marsikatero sorto.
Pri sortah namiznega grozdja pirav za prav še nimamo prave vrste. Skoda, da že pred leti nismo nabavili cepljenke Gornje raJtigon-" ske fcramine. ki je že leta in leta preizkušena in daje ego.daj kvalitetno namizno grozdje.
Obnova vinogradov je povezana s stroški, zato sem mnenja, da bi iared; tzačetkcjrn cepljentja sklicali širše posvetovanje vinogradnikov. Trta je dolgoletna kultura, zato bi bilo ires škoda, če bi pogrešili pri podlagah in cepljenkah.
Ivan Prelog
Rad ibi v tem članku povedal nekaj več o siiraTStvu na Tolminskc-m in to iz .preteklosti, sedanjosti in o perspektivah za bodoče.
V drugi polovici prejšnjega stole,tja je prišel na Tolminsko iz Švice ndk mftekar po imenu Hitr, ki je pričel Toknince »prvi uvajati v napredno sirarstvo, Na njegovo pobudo ter ob podpori dr. Lavriča. ki se je v tistem času nahajal v Tolminu, in drugih je bila, če se ne motim, ustanovljena v Zatolminu prva mlekarska zadruga, Tej so potem sledile še druge »po vaseh. Te mlekarne so bile vse do priključitve Primorske nedvomno napredne in za našega kmeta potrebne ustanove. Kvaliteto svojih izdelkov so stalno izboljševale in uspevale na dokaj zahtevnem italijanskem trgu, čeprav jim je drobno gospodarstvo delalo številne preglavice.
Priključitev je te mlekarske zadruge našla popolnoma nepripravljene. Njihovi odbori niso niiti malo skrbeli za to. da bi jih reorganizirali. Se manj so se zanimali, da bi z razvojem splošnega zadružništva začeli tesneje sode lov rti s kmetijskimi zadrugami in da bi jih vključili vanje kot posebne odaeke. Tako so se spustile v protizakonito poslovanje in dobile neuradni naziv »divje mlekarne j« V svojem poslovanju so .pokazale tudi špekula-tivne težnje. Ni jih brigalo, kakšni bodo; njihovi proizvodi. Edini cilj jim je bil: čimveč proizvajati -in čimveč prodati. To jim je takrat
V decembru smo. Vse dni čakamo.. kdaj bo posijalo sonce, da se bo zrak izčistili in zemlja osušila. Čaka nas polno dela., ki bi m oralo biti že opravljeno. Ker ne bomo mogli takoj v njive, bomo izkoristili lepe dneve za čiščenje sadnega drevja.
Vedno več očitkov slišimo na "račun siabega ravnanja s sadnim drevjem. Kar priznajmo, da ti očitki niso brez podlage. Prisluhnimo ljudehi, ko govorijo, da je bilo nekdaj več boljšega sadja. Naša korist bo, če bomo sedaj v zimskem času odločno prijeli za žage, krtače in škropilnice ter bree usmiljenja operirali, rezali, čistili in nato umivali, ali kot pravimo škropili sadna drevesa.	, 1
Našel se bo kdo, ki bo na to, kar sem povedal, zmajal z glavo: Kaj
ker jih nismo preganja!»:. Ne bomo več odlašali in čakali, da bo že kako prešlo vse, kar je slabega iti se bodi povrniti nekdanji dobri časi. Sa?ni bomo z našim dfrlom priklicali — te nekdanje dobre čase. ,
Ne bom na dolgo opisoval, kaj je treba napraviti. Prvo bomo lepo ra»redčili kirošnje. O.bžagali bomo vse riatcimljene, od raka okužene in suhe veje. Drevesno krono bomo razredčili tako, da foo sonce lahko obsijalo vse veje tudi v notranjosti krone. Pri debelejših vejah bomo-pazili, da se pri deblu ne bodo zalomile, zato bomo najprvo odžagali vejo na širce'j, šele nato tiiik debla, vse rane .poltem dobro zamazali s cepilno smolo in tako preprečili gnitje lesa. Tudi se zamazane rane rajši obrasrtejo.
Odločno bomo prijeli tudi strgli-
pa -je pci'ireiba vsega tega, Nekdaj je sadno drevje raslo samo in tudi rodilo. Prav, saj je nekdaj, do pied 70 in več leti tudi vinska trta rasla sama in dobro rodila. Prišla pa je trtna uš in uničila vinograde. Ce b: bili od (takrat naprej vinogradniki držali roke križem, bi danes ne bilo vinogradov in ne vina.
Isto je s sadnim drevjem. Vedno več ima sovražnikov in zajedalcev,
.'jo in želeno krtačo ter brez usmiljenja osit.rga.li ves mah, hšaj in stari iub. Tam se nalmreč skrivajo vsi — »reakeionarji in sovražniki« naprednega sadjarja od zavijača., cvetožera, zimskega pedi.ua in drugih, ki živijo na račun dobrih in debelih sadov. Da se r.i »reakeiona-rji« ne bodo pobili, ko jih bomo spravili na beli dan, jim -bomo na tla pogrnili rjuhe ali kako platno.
Tam se bo zbrala vsa ta »lepa družina«, da jim bomo lahko povedali — iz oči v oči — kaj je. Kratek posvet pod drevesno krono in obsodba. Smrt- na grmadi! Zgoreli bodo tako vsi sovražniki in s svojim pepelom po gnojili zemljo. Pravi sadjar je danes — diktator in odločen gospodar v svojem sadovnjaku. Sdn 10 on mora imeli besedo v sadovnjaku in ne vsa številna družina zajedalcev.
Se nekaj bomo napravili. Vsa tisita drevesa, ki so nekako opešala, bomb — pomladili! Kako, pomladili? Odločno bomo obžagali na kratko skoro vse veje krone. V nekaj letih bo iz obžaganih vej zrasla inova krona, ki bo sposobna roditi lepo sadje. Za pomlajevanje pa so primerna samo drevesa ¡jablan. hnuišCc, sliv in češpelj. Koščičarji kol češnje in breskve manj, ker jih rada napade smolika.
Dobro bomo pregledali tudi stara že izrojema drevesa. Tu ne sme sadjar poznati ncbene'ga usmiljenja. Ven z njimi s koreninami vred. da bo sadovnjak lepši. Se tiste fn'adi-ke (vodenice), ki pri nekaterih drevesih poženejo iz vej in debla, bomo glaidiko odrezali tik veje ali debla. To so tako imenovani roparji. ki živijo na računi drevesnega soka.
Ko je sadjar opravil vsa ta de.la. ga čaka še »toaleta«. 2e vidim, da me nekated nekako po strani pogledujejo, če sem »pri čisti«. Ali niste nikoli opazovali, kako se mestne to-varišice rade poprašijo in nama-žejo, prej kot gredo na sprehad? Sadjarju ne sme biti vseeno, ali so njegova drevesa — grda ali lepa! Je tako ali ni? Ce bodo lepa, b. do rodila t.udi .lepo ¡pisano in dišeče sadje. Danes nismo v zadregi za razne »pudire« in »belila«. Sadna drevesa poškropimo z 0 .do 10»;; raztopino kairbolineja, koščičarje, ki so bolj občutljivi G do 8% karbdi-liejem, peškasto sadje pa z H do 10% karbolinejeni Breskve sir še •bolij občutljive, zato jih škropimo s 15 do 18% žvepleno-apneno brozgo, ali pa z 2 do 3r/r raztopino modre gali.ee. Brestove škropimo že ko se bliža pomlad.
Piprava teh škropil je zelo enostavna: V primerno posodo na ije-mo »vode. nato dodamo določeno količino škropiva. Med dodajanjem moramo ves čas dobro mešati.
POMENLJIVI STARI REKI
\ i nog rad noče molitve — hoče 1110-like.
Dežuje, kakor hi bika molzel. Cm a krava ima vsaj belo mleko.
ko smo imeli še zagotovljeno preskrbo, tudi uspelo. Padla pa je .kvaliteta izdelkov in so se poslabšale tudi higienske razmere. Sanitarna inšpekcija je morala nekaj takih mlekarn tudi zapreti.
Da je taka pot popolnoma napačna, so prve spoznale mlekarne v bivšem idrijskem okraju, ki so se v pretežni večini »vključile v kmetijske zadruge že leta 1948. V tolminskem okraju sta »to .napravili samo mlekarni v Idrijskem in Cezsoči, V vseh teli krajih so .danes kmetijske zadruge med najboljšimi. To je tudi razumljivo, kajti povsod lam, kjer ni prišlo do vključitve mlekarni, -so zadruge vse do danes ostale le gola trgovina, mlekarne pa prav tako niso dosegle nekakega napredka, ker niso imele za to nobene materialne conove.
Z vključitvijo mlekarn v kmetijske zadruge pa je položaj povsem drugačen. ,Iz članov mlekarn se >ah-ko uslanovivjo v kmatijsk/h zadrugah posebni živinorejski odbori, ki bi skrbeli za »splošna živinorejska vprašanja kot odkup ž:vine, zbolj-ševanje donosov travnikov, seno-žeii in pašnikov, izboljševali;,e planin. predelava .mleka in selekcija živine. S selekcijo se do sedaj ba-vita samo dve zadrugi. Ta odbor bi v svoji dejavnosti gotovo imel dobiček. (V bodoče ibo po zadnjih sklepih imela vsaka zadruga sam 1 pri prodaji živine letno okrog 200.000 din dobička). K (emu bi pa zadruge Še satne dodale kaj iz svo-
je dejavnosti in bi odbor denar ko-ris»tno .uporabil za dvig vseh omenjenih panog v svojem delokrogu. Odgovorni okrajni upravni organi so že večkrat poizkušali izvesti razne ukrepe proti »divjim mlekarnam« Ker .so ti ukrepi .vedno naleteli na precejšen odpor, so popustili, Kljub popuščanju pa se je stanje do danes precej izboljšalo, Na področju sedanjega tolminskega okraja je 94 mlekarn, od teh pa jih obratuje le 87, V splošne kmetijske zadiruge jih je vkl'uë.eoiii že nad 60. Ce odštejemo tiste, ki so zaprte zaradi slabih higienskih razmer, o-S'tame vsega le kakih 20 mlekarn, proti katerim je zadnje čase začel izvajati okrajni gospodarski svet ostre ukrepe. Te preostale »divje mlekarne« nimajo drugega izhoda kot likvidacijo ali pa vključitev v kmetijske zadruge. Koristno bi bilo, če bi na.jtrdovratnejše tudi kaznovali, saj predvidevajo uredbe kazen do 200.000 din.
Vje.lno se mi zrli na tem 'mestu grajati nepravilen odnos okrajnih finančnih organov do mlekarn. Ti so predpisali ds-vek na promet proizvodov samo v zadrugo vključenim mlekarnam, na »divji'« i)a so povsem pozabili! C: prav bodo tudi slednje prisiljen-.' plavati la davek, je omenjeni ukrep finančnih organov za nekaj časa ¡prav «o'ovo zavrl vključevanje »divjih mlekarn« v zadr.uge.
Danes lahko trdimo, da je življenjska »doba »divjih mlekarn« pri
kraj.u, S tem pa še ni rešeno vprašanje naprednega sirar&t.va na Tolminskem. Nekatere boljše sirarne danes še obratujejo, toda ne bodo mogle zadovoljivo dvigniti kakovosti svojih »proizvodov. Zato je zelo umestna težnja okrajnih organov da bi v okraju zgradili štiri mle-karsko-prddelovalne centre 111 to v Bovcu, Kobaridu, Tolminu in v Cerknem. V Tolminu že nekaj časa uspešno ideluje razširjen mlekarsko predelovalni obrat »Planika,« ki je s isvojimi kvalitetnimi izdelki zasloveli ¡po naši ožji domovini. Na letošnji okrajni gospodarski razstavi v Tolminu smo videli najmodernejše stroje za zadružno mlekarno v Cerknem ter načrt modernega mlekarskega obraita .v Kobaridu. Razumljivo je, da bo preteklo še nekaj časa preden bodo ti mlekarski o-brali dograjeni. Do tQda.i pa bodi še delovale mlekarno po vaseh, toda to v Sklopu kmetijskih zadrug. Pri tem pa bodo morale skrbno paziti na kvaliteto, kajti časi, ko se je lahko prodalo vse, so že daleč za nami. .Tng je vedno zahtevnejši.
Nikar naj se To.lmi.nci ne bojijo, da po dokončani izgradnji prej o-menjenih mlekarskih cenirov ne bodo imeli kaju z inventarjem sedanjih mlekarn. Vse mlekarne po p'aninah naravnost kričijo po vsaj takih napravah.
Poudarjam, da je edino taka pot pravilna, ker šele takrat, ko ¡bodo pričeli z izdelovanjem sira omenjeni večji obrati, bo tolminski sir lahko pridobil ceno tudi 11a inozemskem trgiu. Pridobil .pa bo tudi. na ceni, kar bo v korist samo tolminskemu »kmetu. Ta pa bo moral v
bodoče bolj skrbeli za izboljšanje in dvig živinoreje.
Hsnimivosii s Tolminifeaga
Tolminska ima vsega 37.270 hektarjev površine, od teh je 3.590 hektarjev njiv, 6418 travnikov, 20,741 hektarjev senožeti in 26.2-14 hektarjev pašnikov.
Na tej zemlji redijo Tolminci 0-kirog 13.700 glav goveje živine. 16.300 ovac in kakih 6000 prašičev.
Z obdelovanjem zemlje se bavi okrog 80% .prebivalstva.
Ce računamo, da je od omenjenega števila živine 8000 mlečnih krav (kar je vsekakor minimalno število), .'ki daljo na leto vsaka po 1500 litrov mleka povprečno, dobimo skupaj 12 milijonov litirov mleka na leto. Od Sega gre v potrošnjo največ 4 milijone litrov, vse ostalo, 10 je okrog 8 milijonov litrov, pa gre v predelavo. Teh osem .milijonov bi lahko dalo najmanj 700.000 a»g ptvov nsilne.ga sira.	—ari
Berite Kmetijski vestnik, ki prinaša zanimivosti in članke iz vseh kmetijskih panog
mer
iQire gosp-odarijo
napravili lako velik korak Kazalo je da oí laja!i ? a
Kdo l)i si 1 il nekdaj up:.! mi lili, da liodo naši ljudje v kratkem času i-iko velik k »rek naprej. i!-i bodo vedno linij
■':-mí .narodi. J'-i-.'l pa je dan- k» ;> rr.il "ii .-.brore in verigi- suženj,- Iva i" .-! začel: po í yo je urejali. zak-..:e in življenje. Sadovi ; "i;: že dane- 5 ponosom lahko p-ikažejo vsem. Iz današnjega življeija bi rad v naslednjem prikaz.! majhni, -'■ko razvoja.
Državno posestvo "Nova Gorica. Obsežna močv tji so spremenili v plodne njive iti vrtove. 7. akar.jo, trn jeni in soroboloni zaraščene parcele lodo uredili v nove sadovnjake in vinograde. Sej alr. i stroji božajo zemljo, ki sprejema zlato zrnje, da bo prihodnje poletje zavalovala od težkega zlatorumenega klasja.
Saj je tako, kot bi pravljico poslušal. bo dejal marsikateri bralec. \danes ne ¡poznamo vce takUi pravljic. Tou kar sem v kratkem omenil, je nova socialistična resnica, V vsakodnevno življenje na državnem posestvu Nova Gorica.
Nekdaj so tu sejali večinoma sanio žito. kar je bilo orne površine. Da-ues pa .-o se zavzeli za napredno <r;o-jenje v ino2ra<lov in sadovnjakov. Pravijo, da Lodo imeli oil tega več gospodarskih koristi. Seveda ne bo--do vsega dela opravili naenkrat, temveč no M oponía. Precej preglavic in ovir jim <lela razdrobljenost posestva. Samo ii.ni.gradi so na 1-15 parcelah. Vendar so tudi v tem dosegli ufipehe. še nek italijanski državljan, dvolastnik Nardin iz Gorice je zamenjal svoje parcele za enakovredno na italijanski strani.
Delavci na tem posestvu so le-
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Sporni n"j :t o >-,'}'•■ i h ntblr.j oil 6. decembra ti» 121 ih'ie.mbra 1952 SOBOTA t). 12.: 11.30 Jezikovni pogovori: 18.10 Nekaj samospevov vu: kili skhulrtel jev: 18.15 Chopino-ve poioneze: 21.00 Večerni koncert: 21.30 Od sobote do sobote: 2115 Spored plesne glasbe.
NEDELJA 7. 12.: 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Mladinska oddaja: 13.00 Promcnadni koncert: 13.15 Glasba po željah; 11.30 Pozimi pa .rožice ne cveto... pester spored slovenskih narodnih; 15.00 Z mikrofonom med našim Ijud-svom: Danes v Koprskem okraju; 16.30 Slušna igra: Matej Bor ..Raztrgane!« : 18.30 Slovenska pesem ob i ¡»venskem Jadranu.	PONE-
DELJEK 8. 12,: 11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža: 11.30 Žena in dem; 11.30 Iz športnega sveta: 11.10 Domači zvoki; 17.10 Pesmi jugoslovanskih narodov: 18.15 N. R. Kor-e::kov: Šeherezada.	TOREK «>.
12,: 11.30 Strani naše zgodovine: 11.40 Domači zv. ki: 17.10 Pesmi ju-goidoven.-ikih narodov: 18.15 J. S, Bach: Kromaličiia fantazija in foga: 18.30 Jezikovni p.raovoii: 18.10 Spored lahke gladie: 20.00 G. Bizel •Carnicn«. opera v 1. dejanjih: 22.00 Lahkih no- naokrog. SREDA 10. 12.: 11.30 Šolska ura: O železni kači: 1-1.20 Od Triglava d» Jadrana; 7 1.40 Domači zvoki; 17.15 Pesmi ju-goslovenskih narodov; 20.30 Poje komorni zbor radia Zagreb; 21.00 Radijski roman: Lukrerija Borgia: 21.40 Od revije do jazza sodelujejo znani ameriški orkestri: 22.00 7.a zidano voljo in ples. - (lETR-TEK 11. 12.: 11.30 Kulturni razde-di: 1-1,10 Domači zvoki: 17.30' A. Vivaldi: Koncert v A duru št. 5: 17.10 Pesmi jugo.lovan škili narodov; 18.15 Partizanske pesmi pojo zbori 18.31) Iz ljudske revolucije: 18.10 Nekaj revijske gla-be. -- PETEK 12. 12.: 11.00 Iz zakladnice znanih melodij; 11.30 Po svetu okrog; II.lil Domači zvoki: 17.00 Sol-ka ura (.ponovitev); 17.30 Valček - taivg;>. polka in še kaj: 17.10 Pesmi jugoslovanskih narodov: 18.35 S!: renske orkestralne skladbe: 21.00 Literarna oddaja: Smrt Ivana Cankar ja in njen odmev v naši literaturi; 21,30 Glasbe iz popularnih filmov.
h -nje jeseni začeli pripravljati zemljišče za 10 hektarjev obsežni plantažni na-ad breskev. Na Gtiču nad Ser.-'-vi'.rii'ni pri Grosarju brile hindi 7,t;.'. ki .-.> v kratkem čaeu spre-mer.:!! V:-e temu kraju. Pred prvo .«vit •.•;:■ > vojno sr> bili '.''. še lepi vi-:■. '.i: .:,':, i:'.v?i 1: 'uiki s» yct~:n po-¡. ni a zr..:: v m ::••"■'. t. zc::.Ob n.iilrih je v.la napir.-n .'.a !-','>..<.' jarke. O-tr.lo so opravili sore.bc.t, robida in -akacija, ki so .prerasli površino.
Danes je zemlja že splanirana in čaka na strojno obdelavo in napravo teras. Po,gnojili bodo z zelenim rastlinskim gnojem in prihodnjo jesen že nasadili breskve.
Na sloni Gori čistijo delavci 1 hektarje zaraščenega zemljišča. Tu bedo uredili vzoren vinograd, kjer bodo gojili predvsem namizno grozd je. V prihodnjih letih pa bodo uredi': na vipavskih gričih, ki se začenjajo uri Šempetru še 80 hektarjev vinogradov. Za .to bi nujno potrebovali laslen buldožer.
Na 'prej slabem pašniku na I.evi-■ru ,- > letos napravili s pomočjo r'.ro-iev 1 hektarje obsežen plantaža! -a-ilevnjak in ga zasadi.Vi z breskve ne':, keki, mnreMenn-.l in orehi. Na Par-kovščir.i .«•-> uredi'/H 3 hektarje no-n:etieniatka. V Levišču bodo gp-",'i v strnjenem nasadu .1 hektar češenj. Tam je že danes okrog 1500 češnjevih dreves, k,i na rastejo posamezne- r.'i v skupinah. To je olalo e:l nenačelnega kolonskeiga polovi-narskega sistema, ki so ga imeli prejšnji rroepodarji pod Italijo.
Težave povzročajo poselim zamočvirjene površine. Od 110 heklar-iev orne zemlje je okoli polovica za-nu: *v:i jer.ili. Samo leto? je bilo za meVierru-ij.-ka dela porab,1 jenih nad ë> mi'i.joe.i-.v dinarjev. Od priključitve ie 1''o izsušenih že 52 liektar-iev. Na bivšem letališču bo treba dreiuižirati še okoli 10 hektarjev površin. Pctrchno bo tudi napravili rro.nila-eijo zemljišč z zasebniki. Vendar pa v prvih letih lic bo uio-roče. .pričakovali večjih pridelkov dokler ne bo končan fizikalni, ke-
i:iiijii
sami. Te
in biološki proces v zemlji
le! je :o,lo
ri, ko je bilo vreme ugodno :•> trak: -.rji brnciVi ecilo do desete ure zvečer. SejiVi so tudi preteklo nc-Sedaj sejejo manj žitaric, da ic:š'i c! • p.ravcga soraznicrja i:: d... lioilo lahko začeli pravilno ko-!. 1:1. i3 rej hO i i m od r,gora j po-•:'.;;%!jeni r.k-ni v.iiijevali gojenje po-vrtuin in »knpinin za kar pa sestava zemlje ni e.dgovaijala. Tudi so imeli za to vse premr.ilo crgan-kega gnoja. Zemlja se je tako preveč izčrpala in ,-e jioslediec še danes poznajo.
Pomanjkanju organskega gnojila bodo i ilpomccli s povečanjem števila goveje živine od sedanjih 170 o-lav na 2.50 glav. Uredili bodo gnojišča, oddaljene in razdrobljene njive pa posejali s krmskimi rastlinami. Z detelj.) luee.rno bodo posoja!1.! nekatere njive, kar bo vplivalo na popravo ftrukture zemlje. Na ta način bodo dobili več krme in s ite.m tudi več anoja. letotako bodo poskrbeli za zeleno si lažno krmo.
Državno posestvo Nova Gorica meri 500 hektarjev. Ob osvoboditvi je i-M a tel «amo gola zemlja brez potrebnih »o-podarekih strojev in inventarja. Danes ima že -l traktorje, p, teua pa bedo v kratkem dobili.
Kaže pa se potreba no graditvi nr.vHi hlevov, senikov, kleti, .poe-lo-ii'i za slirivujevanje strojev in vozov. Tudi manjših strojev še ni in jih bo treba d«t-V.i. Tako med druiimi: ki-sihiiee, mctc.rne škropilnice, kompresorje in dr::jo.
O vsem tem so se pogovorili na zadnjem zasedanju delavskega sveta. Dosedanji uspehi jih bodrijo k nadaljevanju začetega dela. Ti uspehi ni-o majhni, če jih primerjamo s težavair.i. na katere so naleteli v začetku in jih še imajo danes. Delavski svet in i njim vsi delavci tega posestva ra dobro vedo. da brez težav ne rrrc nikjer. S pridnostjo, ki jim je laelna, bodo iz leta v leto do-sesali večje delovne uspehe, ki jim olajšanje in boljše
Just Porot
Negradna križanka
1 I2 1		3	■1	5	5 ]	
7						3 1 i
9			iiil-iii	10		1
ti			12		13	1
	¡ÍP|	M		15	-iiiii-i	II
to	17				13	s _
l?						21 i!
		2 0				1
— 22	23			:; :	2 i	!
25		20	liiii!!!	.7		•i 8 _^
23			29			j i
30						
Berite in širite „SLOVENSKI
JADRAN,,
VODORAVNO: L mestece ob Var-darju v LR Makedoniji!, 7. pesniti v ča-t. 9. del obraza. 10. zabava v naravi, 11. povratno osebni zaimek (obrnjeno). 13. predlog. 11. vojna (- rbolir.). 10. pravila o lepem vedenju. tudi li-tek za nale.pljen;/. 19. država v Afriki, 20. beseda, k! se uporablja v eopavauk .ih. 22. dva enaka šumnika, .25, izraz v višji matematiki. Mnreir.ljcveilei \ enere. ekras-ni k.ipi krila-tih dečkov, 30. matematične operacije.
NAV.PIrNO: L ime in priimek slovenskega mladin-ikega ¡'.'i.-atelja 2. pi-iem iiui::-ke. \-r-.bine, 3. reka v '.Mongoliji, ki ee izliva v jezero l lisa Nor, t. kratica za ».vitek, 5. gibanje 'morske vode, G. Ime pesnika /,;oa:i-eiea. 8, 'žensko iiuiCj 12. ¡rrmeivje. goščava, tudi organizacija francoskega odpora med nemško okupacijo. 1 I, vodna -žival, 15. žensko ime, 17. osebni zaimek, 18. kosal iti zaimek, 21. pripadniki Slovanov, 23, gozd. 21. .'lan družine, 26. gora v Sloveniji (v ok-tiri llujiaške Si'aii.ine).. 27. kemični mak za element »rutenij«.
OGLASI IN OBJAVE
PRISPEVEK ZA SOCIALNO ZA-\AROV\NJE
Z odredbo komandanta vojaške uprave JLA v Kopni, št. 63 z dne 6. 10. 1952. (Uradni lisi VUJLA. -t. 8 1952). sc razširja na jugoslovansko cono STO
Odločba o stopnji in osnovi zn obračun prispevka za socialno zavarovanje gospodinjskih pomočnic in vajencev pri. zasebni!: delodajalcih (i rudni list FLRJ, ~ster. 29 340-52).
\ ¿ulidn čl, 3. zgoraj navedene odredile k. n '.minuta VUJLA jc razširi na .jitgoj.lovansko cono STO
Odločba o stopnji prispevka za so-citdno zavarovanje vajencev (Uradni list ELRJ. štev. 18. 565-52).
^ zvezi k razširitvijo gornjih odločb dajemo naslednja pojasnila:
1.	Prisnevck za socialno zavarovanje pomočnic, zaposlenih v domačih gospodinjslndli, znaša 25°o od osnove za obračun prispevka.
2.	Osnova za obračun prispevka za socialno zavarovanje gospodinjskih pomoč-nio. v katero so vračunani tudi ,prejemki v naravi, znaša 5,600. -din arjeV.
3.	Stopnja prispevka za socialno zavarovanje za vse vajence, t. j. za vajence zasebnega in socialističnega sektorja, znaša 10? o od njihovih predpisanih nagrad.
•!. Kot vajenec se smatra oseba, ki <e v podjetju, obratu ali v delavnic! uči določenega .poklica oziroma obrti ter ima sklenjeno pismeno učno pogodbo pr> predpisih "odredbe ko-n::::;danla \»jaško uprave JLA v Kopru št. 62 z dne 6. 10 52., (Uradni li.-l VUJLA, št. 8/1952), s katero
Med .reševalce, ki so nam poslali pravilne rešitve nagradne križanke iz 46. številke, almo razdelili dve knjižni nagradi, ki ju prejmeta Vilma Bandi iz Ankarana in Anton Gornik, Prešini nek. Vse reševalca nrsiei križank naprošamo, da nam pošljejo rešitve najkasneje teden dni co iddiu len a.
MOTIV IZ SESLJANA
v Kopru
an
Naše naselje postaja za italijanske iredeiiitiste tako občutljiva točka, da 1:1 nam njihov zastavanoša Palutan skoro zapovedal:
»Scri.jančaui, roke proč od Sistia-ne!«
Preden pa seznami,mo bralce s primerom italijanskega kolonializ-ma. prenešenega na našo zemljo — kor se je italijanskemu imperializmu zaradi odpora Afričanov izeedila zadnja slina — navedemo sicer zgoščeno zgodovino naše vasi...
Tik pred našo vasjo je portič. ki ga je izdolbla samo priroda — portič. ki je zaradi svoje sončne lege, navipičnih divje romantičnih sten in neposredno obkroža j očega ozadja z pohotnim rastiinitvoni na peščeno-lapornem tlu, neverjetno očarljiv in privlačen Icr naravnost svojevrsten piirodni pojav na naši slovenski tržaški obali. Zato je razumljivo, če ga je devinska graščina, la nekdaj mogcena fevdalna trdnjava kot lastnik loga dragocenega jadranskega liisera. proti koncu prejšnjega stoletja izkoristila v tu jsko-prometac namene in v la namen zoirr.dila lelo-
ee razširi na jueto-ilovansko cono STO Uredba o vajencih (Uradni Ust FLRJ..štev. 39/478-52).
5. Gornji .predpisi so v veljavi od 1. novembra 1952. dalje.
Zavod Za socialno zavarovanje Koper
Filatelisticna razstava
Pretekli teden je bila v Kopru 1 tvoiiltov filatelistične razstave, hi jo ji; organiziralo koprsko filatclisl.ieno društvo ob četrti obletnici svojega obstoja. Razen fiilatelie,ličnih zbirk posameznih držav s» razstavili tudi specialne zbirke cone B .(pred uveljavi jen jem mirovne pogodbe), zbirko «Borba primorskih Slovencev za svobodo« ter dokazni material o Koširju. očetu poštne znamke.
PtfeüS«
(nadaljevanje s 7. strani)
Cez krikih pet dni sva .šla z očetom na ¿ato mesto. Grob sem našel po križtt, ki .ie potiumenel in še ■vedno stal. Gnezdeče je bilo prazno. o prrpeličkah n..i sleci",!. Oče mi je rekel, da jih. je s!.;ri, njihov oče", odnesel na dragi kraj: ko je nekaj koretke.v cd tod vzletel i?p:d .nclkega guma stnri pvrpe,ličar, ga 002 ni pctr.aril . . . Pomislil sem: »Ne moj oče ni hudeibein!«
In kar je najbolj čfiei.no: odslej sem izgu&il v=£iko veselje do leva in nič več ne scr.ijarim o tistem dnevu, ko mi bo r.5e ¡podrn-il i.bijub'jemo tni jiuško.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NASE BRALCE PROSIMO. DA NAM GPRGSTE, KER NISMO V ■TEJ ŠTEVILKI ZARADI TEHNIČNIH ZAPREK OBJAVILI OBIČAJNEGA NADALJEVANJA ROMANA »ZAKLAD SIERRA MADRE«,
višče za aristokracijo nemškega, francoskega in oslalcga porekla. V Mus-solinijevi »eri« je ta podjetnost usahnila. Sedaj služi sesljamsko kopališče na vzhoelni strani angleški, ua zahodni ameriški vojaki, vmes pa civilnemu prebivalstvu. Gostinsko podjetje »Caiiilelreggio« je priljubljeno gostišče tržaškim in tujim (ita-lijanl-kim, a.vsdrijsikiiim gostom celo do pozne jeseni.
Do prve svetovne vojne je naše naselje, ležeče ob glavni cesti šlelo le nekaj hiš in »kašlel«, baje svoje-čaiTm.o bolnica — izza Francozov. Zaradi rastočega števila delavstva (bližnji iiabrežinski kamnolomi, tržišča ladjcdoln.ica. Trii) in ugodnih prometnih zvez na vse i ¡rani (železnica, cesta, parr.i:k), se je naselje pred zadnjo svetovno vojno in po njej naglo množilo z gostinskimi obrati in trgovinami ter s stavbami za lastno potrebo in v pridobitne namene. Dvorci kar rasejo iz .tal! Skoro se bo Sesljan spojil z Vlžovljami. Tujec dobi vtis, da jc v tržaškem predmestju.
.Vil naj se po vsem tem čudimo, če je iredentistieno oko lako pozorno na ta obalni kos lepe slovenske zemlje''! Vsi politični ventili ležijo za čim prejšnjo ustvaritvijo etnične kontinuitete — pomeni umetno postavljenega, nepretrganega italijanskega narodnostnega pasu ob vsej tržaški obali. Takšen člen «pristnega« itailijanstva naj bi bil Sesljan. Torej raalašeevanje in hitro raznarodovanje i)o starem rimljanskem novem fašističnem — in najnovejšem. a tudi najbolj prilkancm klero-fiLŠi-tienem načelu z raznimi »villagi« to je njihov prvenetveni cilj. Vse ostalo bi liani navrali še v večji meri kot svojim lastnim (italijanskim) brezdomnim sirotam.
Enako bi radi osrečili tudi južne Tirnice, ki jim z vdorom svojega kapitala, izločanjem domačega (avtoh-t o nekega) šivilja in delovnega procesa. z raznimi upravami in finančnimi metodami - • torej kot pri nas — že nakazujejo »svetlo« bodočnost.
Svoje že dosežene uspehe hočejo ¡redentiis.tičnil zastavonoše že sedaj javno zaznamovati. Odtod Palutano-va živčnool ob pojavu slovensko-ita-lijanskegH napisa »Sesljan - Sistia-ua« pred vhodom v vas, ki ga je v smi.-iu sklepa bivše občinske uprave nedavno postavila devinsko-nabrežin--ka občina. Torej sloodslatiia sloven--ka zemlja, slovenska oheina. mirovna pogodba in — čujte! — italijan-tl'ta. pi.";ebno dKmokuisitjauiska ¡reden tisti ona velikodušnosl. objektiv-nioat, -krajna pravičnost, itd. a gospod eouski preseduik je z italijanskim Trstom vred smrtno užaljen, češ tla so mu Tiitovci s tem napisom omadeževali Trst. Nič mivnj?! Skoro bi bil zavipil nad domačine: «Sesljan-ei, roke proč od S isti a 1111.«
Kaj pa Slovenci v Trstu'? Ali nimajo po pojmih vaše popolne pravično;,!! pravice ¡11 to tudi v smislu mirovne pogodbe - do dvojezično-, t! ?!
Mi pravimo, da je za lako bolezen samo eno zdravilo takšno kot pri-tlee oiieinu, ki mu ne zaleže nobeno čl o večausiko sredstvo.
Nas njihova živčnost ne plaši, ker vem», da je njihova iluševnosit rakavo Irohnobna ¡ti se bodo ujemi kreiHplj'i prej ali stlej upekli.
Jadrančan
Poglejimo is i najprej kuhinjo. Po kuhinj i namreč /spoznaš gospodinjo, praivi pregovor. Na žalost pa je prav kuhinja eno izmed najbolj ¡klavrnih poglavij 'kmečkega doma.
V naših kmečkih hišah bo treba marsikaj preurediti, posebno pa bo ■treba misliti na kuhinjo, na štedilnik, ki naj nadomesti zastarelo in' nepripravno ognjišče. Z majhnim trudom in skromnimi ¡izdatki je mogoče postaviti dober štedilnik. Predvsem pa \nora: ibitd kuhinja prav tako svetla iin zračna, kakor so in (morajo biti vsi drugi iprostori v naših domovih. In iker preživimo v kuhinji navadno največji del svojega prositeiga časa, zajtrku jemo, o-bedujemo to večerjamo, zato je potrebno tem-bolj -mislilhi na kuhinjo, ki naj bo vedno snažna in prijazna, skrailka prostor, kjer s-e bomo dobro počutili. Prav tako poskrbimo, da se v (kuhinjah rešimo nujnega zla — prepiha. Iz kuhinje vodijo običajno „vrata na vse strani in ta so pogostoma (na kmetih) zbita diz starih desk iin v njih so velike reže. Nič koliko boleani, ki o nijih tožijo naše 'kmečke matere, gredo prav na račun teh prepihov, pa tudi na račun ¡betonskih ali opečnih tal v kuhinji. Hudi v (kuhinjo spada lesen pod* kakor v vise druge prostore vsakega tionna.
Potem pa -še nekaj! Drži- red in snago v kuhinji. C-e navadno stopiš v kmečko kuhinjo,- boš skoraj vedno zadel ob posodo, ki je brez reda razpostavljena po tleh naokoli. Posoda spada brezpogojno v omaro za posodo ali pa vsau na police, ki naj ¡bodo zastrte is primemo in čisto zaveso. Umito posodo postavljamo v omaro alji na police povez-nje-no, tako da se ne bo nabiral prah v notranjost poisode. Brezpogojno -moramo imeti tudi posodo za pitno vodo vselej pokrito. Z malo truda in. dobre« volje je mogoče narediti primeren lesen pokrov. Po vsaki ¡jedi tako-j pomij. Za pomivanje uporabljamo vročo 'vodo, splah-n-e.m>o pa posodo v mlačni vodi. Mokro din pomito posodo raje pustimo,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna
»Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave; Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, pustni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Koprru 657-y()9-171. Letna naročnina 500 din, poltema 250 in četrtletna 13u din.
da se posuši, kakor pa da jo brišemo (z umazano ,cunjo. Pomivalko vedno po umivanju dobro operemo in jo spravimo na snažen in čist prostor, ida se posuši. Ne smemo je uporabljati za brisanje razne nesnage iin umazanije in tudi posode, v kalteiri pomivatm-o, ne uporabljamo v druge namerne, Ce postavljamo posodo po tleh, je to lahko zelo škodljivo iza jzdravje, kajti pomislimo samo, da lima -skoraj vsaka kmečka hiša psa- ali mačko, ko o-biiefzetia vse kote in se kaj rada ismukata tudi po kuhinji. Koliko gli-SitavoSitt in drugih bolezni povzročil prav takšno ,-brezbrižno ravnanje z posodo!
Nase žene .imajo navado, da mečejo smeiti in pepel kar za hišo ali na gnojišče. •,Najbolj pravilno bi bilo smeti zažgati. Ce nam je to ne-¡mogoče, spravijajmo smeti in pepel v posebno jamo, ki nam jo -naj izkopljejo možje in naredijo zanjo primeren lesen pokrov, .Nikakor ne, da bi se po smeteh in pepelu pasle kokoši, psi in mačke ter jih razna-šali dkoli hiše. Ko poimetemo-, od-primo predvsem okna. Nalo šele smemo z vlažno metlo ali ounjo skirlbno pomesti tla. Tudi prah po poihiištiviu bnišimo isajtno z vlažno krpo.
Kadar začneš pripravljati hrano, si ne pozabi umiti rok, Tudi kašlja-¡tii, ne smeš v hrano, fci jo pripravljaš. S kašltjanjem širiš kužne bo-
leiani. Prav tako ne smeš nikoli dovolili, ida >bi hrano ovohali psi ali diruge žiivali. Zelo pogosili glistavo-■sti je pri nas v veliki meri vzrok predvsem pomanjkljiva osebna higiena in razvada, da sme domači pes ovohati vsak predmet, ki ga u-porabljamo.
Odvadimo se itudi grde razvade, da odlagamo na mizo, kjer jemo ali pripravljamo jedila, vse vrste stvari, predvsem pa umazano orodje, čevlje, kadar jih snažimo, umazane kipe, robce itd. Tudi otroci ne smejo posedati po mizi. Kadar jemo, pogirnimo vedno mizo s čistim prtom. To ni meščanska razvada, tudi ni nedeljski oibičaj, temveč je to nujno potrebno. Pred jedjo inaj si vsakdo umije roke. -Tudi to ni le' za »gospodo«, kakor še ponekod (mislijo, temveč je to abeceda vsake snage in higiene. Po njej v veliki meri tudi čemimo človekovo kulturo in vzgojo. Na vasi pa je treba odpraviti navado, da ■jedo vsi iiz eine sklede. Koliko bolezni se praiv na ta način prenaša med družino. Zato naj bo pravilo, da ima vsak svoj krožnik.
H kuhinji spada tudi shramba, kjer shranjujemo jedila, ki ostanejo. Shranjujemo pa tudi posodo, «nl-eko, moko i-n podobno. Prav zaradi i-ega mora biti shramba suha, zračna in nedostopna mrčesu, zla,-siti pa muham.	J. K. M.
Kako spoznamo fkanine
Pri nakupovanju Imora gospodi-tkanitine, ki smo jih navedli v prejšnja vedeti, da obstajajo razen tka-števnilki, še mnoge-, ki so izdelane iz kombinacije različnih vlaken. Teh vrst tkanin je v trgovini največ. Imamo na ipr. polplatno, fci je iz lanu ali koncplje in bombaža. Iz kakšnega prediva je Ukano blago, lahko določimo na več različnih .načinov. V inldiuisitniji to dosežejo z različnimi pripravahii, mikroskopom ali namakanjem v razni.h liu-gih ali ikiisliinaih. Gospodinje .pa delajo tako, da ievlečejo iz blaga nitko in jo izažgejo; vsaka nit bo gorela drugače. Bombažna, lanena ali koncpljiin-a nit bo zagorela z živim svetlim plamenom, ostalo bo -malo belega pepela, duha ni nobenega-. •Prava svila -in volna gorita zelo •tež/ko, počasi in samo toliko' časa,
Pravo mesto otroka je toplo družinsko gnezdeče, kjer so pravilno zasedeni vsi prostori in ne manjka ne matere, ne očeta. Nikakor ni naključje, da so starši ne saimo roditelji, temvieč že od narave določeni redniki in vzgojitelji lastnega naraščaja. Otroci brez očeta so brez dvoma v veliki meri prikrajšani za družinsko popolnost, brez matlere pa postanejo prave sirote. Mati je že po pravilih narave tista, ki posreduje človeioi življenje, bdi nad njim v najtežjih trenutkih, mu vaep!ja prve naukle in še mnogo drugega. Taka je seveda dobra mali in teh je o-gromna večina.
Potrebno pa je izreči tudi nekaj besed o tistih maloštevilnih materah, ki so svoje otroke zavrgle, in o prihodnosti teh otrok. Z veseljem lahko ugotovimo, da je teh premierov danes zelo malo, kajti socialistično gledanje na svet je pos avilo na glavo obsodbo spočetja otroka izven zakona. In vendar so še primeri, da je rodiielji-ca izpolnila le leno stran svoje materinske naloge: rodila je človeka, ne pa vzgojila.
Deško vzgajališče v Planini j?, sprejelo v , oskrbo 52 kandidatov ■— dečkov, ki so po večini eno ali celo dvostranske sirote, v bližnji preteklosti prepuščene samim sebi, slabi družbi in cesti. V mat č-nih listih bereš pretresljive zgo l-be teh dečkov, ki so tako zgodaj okusili grenki sad spoznanja, seveda v luči. ki jim ni mogla zapustiti svetlih sledov. Franček nima ne očeta, n\s matere. Ko ji! čisto m jhen stal ob materini smrtni postelji je kol obsmrtno posve-
tilo slišal tele besede: »Ne ubogaj nikogar in vzdmi vse, kar vidiš in ti je všeč!« Jože je eden izmed petih nezakonskih sinov matere, ki je za nizko stavo zažgala hišu, on sam pa je že sedaj ^vež. Kemal je bosanska sirota, o njegovem rojstvu in starših nihče ničesar ne ve. Dokler ni prišel v zave d. ju služil in garal Jccifc črna živina. Služili in garali so po večini vsi li jantje, ki so bili le prevečkrat predmet izkoriščanja. Dela niso spoznali kot nekaj častnega, am-loak so ga nujno ocenili za prisilnega.
Pri mnogih otrocih, ki so bili prepuščeni samim sebi, so prišla na dan slaba nagnjenja in pi va priložnost jih je zapeljala na sLran pola. Ce jih doilej ni nihče vodd, kdo jih bo zaščitil po slabem dejanju, popravil posledice? Običajno so jih organi socialnega skrbstva predlagali zi sprejem v vzgojni dom. Vzgaj ilišče je post v lo nadomestilo pravega družinskega ognjišča iztirjeničkom od 7. do 14. leta. Predolga bi bila povest o slehernem izmed njih, ki jim je v svetu grozil moralni propad, e-7io pa lahko ugotovimo: vsakdo od vzgojnega osebja skuša otrokom nadomestiti toploto doma, j m nuditi šolsko in moralno nzgejo in še marsikaj, za i car so vzg >jitieji normalne mladine pravzaprav prikrajšani. Kolikor težja naloga toliko bolj osrečujoče je zad ¿če-nje. Za vsakega poštenega, zavednega moža, Id bo nastal iz takega, danes še neznatnega dečlca, b m > ponosni kar vsi po vrsti, ki prispevamo in bomo prispeva, i k težavni vzgoji moralno og: oženili otrok.	S. D.
dokler ista direktno izpostavljeni plamenu. Pri ¿zgoiiev-an-ju puščata malo zoglenelega pepela, diši pa po gorečem rogiu ali kosti.
Bombažni material poznamo po ■mehkem in toplem idoliku, medtem ko ¡so lanene in fccinopljine tkanine bolj ibr-de in mrzle. Volneno blago je raztegljivo in prožno; če .ga zmečkamo, ise v kratkem času zravna in ostane -brez gub, Ce pa je v tkanini poleg volne tudi bombaž, bodo gube ostale. Umetna svila je ■v-časih ibolj bleščeča in lažja od naravne. Pravo svilo spoznamo po tem, da &e nam prijemlje (lepi) za prste, medtem ko je -umetna gladka.
Izkušena gospodinja bo izvlekla oiz blaga nit in jo med prsti odsu-kala, da bi lahko ugotovila iz kakšnega vlakna, j-e itkanina. Bombažno vlakno bo valovito in muckssto t-, j. ob straneh ima polno majhnih dlačic. Laneno in konopljino vlakno je popo noma gladko, volneno kodrasto, svileno pa gladko in bleščeče.	,
Ce blago trgamo, bc|no opazili, da se lanene tkanine (težko trgajo, robovi ostanejo koničasti iin so različne dolžine. Bombažaisto blago sç lažje trga, robovi ostanejo volna-siti in enako dolgi. Ali je blago laneno ali pa bomibažasto, lahko tudi ugotovimo, če krpico namočimo v olivnem olju. Ko olje iatisnemo, postane laneno blago prozorno in temnejše, bombažasto pa ostane ne-lizpremenjenoj.
Stalnost- barve lahko ugotovimo, če krpico blaga izl-ožimo soneu, ali če ga- močno drgnemo. Ce je blago slabo barvano, bo barvo izgubilo. . Prav tako lahko itikanini drgnemo z kupico belega plailina, na kateri ne sme ostati oič sledu, če je barva dobra. Se -en način nam ostane, krpico blaga namočimo skupaj s krpico belega plia^na v -malo močne milnice. Po nekaj urah namakanja mora platno ostati še vedno belo.
Ostane nam še ugotavljanja kvalitete sukanca za šivanje', k', mora biti močan in prazen. Ce nit tiukan-ca odtrgamo, mora biti cidtrgaihii kcnec mu.krslt, če je suka..«.: cijiber. Ce pa je konec ravem i-ri top je to znamenje slabega materiala.
MISLI
F. Nietsche: Nekega dne, ko jî človek, po mnenju sveta, že dolgo odrasel in vzgojen, odkritje samega s-e.be.
C, G. Ltchtenberg; O ničemer ne sotiimo ita-k-o lahkotno in hitro kot o č ovekov-em anačaju, iin vendar bi morali prav pri tem biti tako previdni in preudarni. Se vodno sem -opazil, da so tako im novani si bi ljudje, če ste dobro opazo-va i, zmagali in dobri izgubili.
Zimska obleka iz debelega volnenega blaga, enobarvnega ali pepi-ta. K obleki nosimo jopo iz istega blaga, ki nas dobro greje in spremeni obleko v kostum.
Vsie -delegatke pos-toijniskega okraja smo skuipno z delegatkami iz I-tirske Bistrice odšle prijetno razpoložene na kongres. Med potjo so nekatere obujale spomine na -kongres i'z leta 1945, droge pa smo z zanimanjem poslušale, V Ljubljani so nas lepo sprejele žene, ki so zastopale glavni odbo-r AFZ. 2e na vlaku in ob prihodu sem opazila, da so zastopani vsi sloji ;in poklici. Videla sem žene -doktorice, profesorice, -učiteljice, obrtntice, delavke, kmetice in zadr-užnice. Vse so bile ponosne, ida iso izbrane za delegatke za kongres, ki bo obravnaval - nasa ženska vprašanja in našo udeležbo v javnem, političnem, kulturnem in gospodarskem življenju.
Zdi se mi ze-lo umestno omeniti, da je glavni odbor poskrbel tudi za vstopnice >za Opero, ali Dramo. Žene iz dežele namreč nimajo priložnosti, d-a bi kaj takega obiskale v svojem kraju.
Na kongresu j'e prišlo do izraza, kako socialistična žena v nov-i Jugoslaviji čiuti, -da je res nov čas, vidi, kalko napredujemo, kako gradino. Delegatke iz Trsta in Gorice pa so pripovedovale le o 'težkih razmerah in težavah, ki jih imajo. Pripovedovale so, kako se morajo boriti — za vsako■ slovensko besedo, če jo hočejo izgovoriti! Poudarjale so, da se položaj idanes ne razlikuje od položaja pod fašizmom.
Ko je poročilu sledila razpirava, so se oglašale delegatke iz vseh o-krajev. Vsaka je imela polno povedati.
Iz govora iovardšice Ocepkove sem si posebno zapomnila -tisti del,
'ko je poudarjala -vprašanje vajenk in da je danes za žene zelo potrebna kvalifikacija. Zaposlena žena se mera danes posebno boriti za dvig svojega znanja in storilnolsti. Važne sibvari je povedala -tudi tovarišica Viida Tomšič. Ta je med drugim zelo poudarila, da čakajo žene izredno velike naloge, ki jih bodo morale reševati v delavskih svetih, zborih proizvajalcev in ljudskih skupščinah. Za to bodo potrebna sredsliva. »Ta sredstva pa bomo — le sami uBitv.airi-li z našim delom. Ustvarile jih bodo naše delavke, naše kmetice, naše delovne intelektualke,« je dejala tov. Topišičevva. Zene -bodo pri tem lahko veliko napravile. -Na vasi je vprašanje dviga produktivnosti z izboljšanjem načina gospodarjenja. To izboljšanje gospodarjenja nam omogočajo danes kmstijeke zadruge. Zadružništvo ibo omogočilo mehanizacijo kmetijstva.
Z veseljem smo vise delegatke pozdravile predlog •tovarišice Tomšičeve, da se naša organizacija preimenuje v Zvezo socialističnih žena. Ob koncu je tov. Tomšičeva pozvala vs'e delegatke in žene na večjo aktivnost. Ta kongres naj bi pomenil končno likvidacijo zaostale miselnosti, da žene niso za politiko, da ni naše mesto v javnem gospodarskem in političnem življenju.
Polne vtisov smo se vračale na svoje domove, kjer nas čakajo že-ne-člainiice naše organizacije, da jim bomo povedale, kaj vse je obravnaval kongres.
S. A.
Z 4 GOSPODINJE
NAVADNO ČAJNO PECIVO: 1 1/4 litra bele molke (cg), 2 idl smetane, 4 dl drobnega sladkorja, 2 veliki žlici imasti, 2 rumeimnjaka, 1 celo jajc, 1 mala žlička soide bikaiibone ali pol ¡zavitka peieiiln-ega praška in .1/ tkoščkai vanilifj-e
Na deski vse doibro izmešamo, ela je 't-etsto gladko. Pot.em ga raztegnemo na ideibelimo vžgalice, razreze-fno v ,razne oblike in položimo v pekačo, posuto -z -moko. Pečemo jih, da -postanejo svetlo rumeni.
BOLJŠE ČAJNO PECIVO: 4 velike žlice sladkorja, 4 velika žlice masla, 4 dl fine bele moke, 1 ja-jce in 1/4 pckeila peUlnega praška ali malo jedilne sode.
Maslo raam-esimo z moko, potem primešamo še ostalo, da- postane testo lepo gladko. Nato ga pustimo ©■tati 1 uro. Raztegnemo ga v debelosti noža dn razrežemo v najrazličnejših oblikah.
in sladkorju. Peci v pečici 3/4 ure pri dobrem ognju, Zireži- drugi dan.
VSE PO 7 AiLI KOLAČ IZ SNEGA: 7 beljakov (naredi zelo trd sneg), 7 velikih ¡zvrhanih žlic se-sefcljamilh orehov, 7 velikih zvrhanih žlic sladkorja-, 7 velikih zvrhanih žlic dobre bele moke, 7 velikih žlic 'raztopljenega masla iin 1/2 paketa pecilnega- praška. ,
Vse dobro zjm-sšaj, povaljaj v( sia-dfcorjiu, moki ali čokoladi pomešani s sladkorjem ter posuši v mlačni pečici.
KAO KOLAČI: 1/2 litra moke, ladkorja, 1 dl orehov ali zmle-
KAKAO 3 dl sls
tih rožičev, 3 ¿1 mleka, 3 vel ke ž dce m sla, 3 cela ja.j-ca in 1 omot pecilnega praška.
Mešaj maslo, da se zap ni, iin medtem dod.rj jajca In sladkor. Mo ko, k: k; o, orehe in p teti ln i praštik p--sob j dobro zm saj ter dodaj to mešanico in mleko maslu, jajcem
DROBNI NASVETI
Krtače je treba večkrat -oprati, drugače postanejo mastne in mažej-o obleko. Peremo jiili v vroči vodi, sodi in z milom ter posušimo na soncu. Pri pranju se pa ščetine rade zmehčajo. Zato je dobro pomočiti krtačo v mleko in ipotem dobro posušiti.
Žeblje včasih težko zabijenio. Da. gre žebelj hitreje v les, predrimo z njim kos mila. S tem se namaže, se ne krivd in ga lahko zabijenio, ne da bi les pokvarili.
Čopiče, s katerimi ikaj 'barvamo, očistimo s item, da jih oiperemo v, .petroleju, .torpeivlimi aLi bencinu, nato jih operemo še v mlačni milnici .in osušimo -s snknnni. Potom jih zavijemo v papir in spravimo.
Živka jo je še trikrat povedala. Ko je nato zadremala, je slišala v polspanju šepetanje starke, ki je ponavljala grozotno lepo pesem, da je ne pozabi.
Naslednje jutro sta Živka in Pavle vstala ob prvi zori, se zahvalila, stopila iz vasi, šla preko travnikov in dobrav do poti, preskočila plot in se trgala skozi grmovje do Bele vode, da se napijeta in umijeta.
Od vode, ki je grgrala in šumela, je vel svež zrak, ki je polnil prsi. Živka je pokleknila in se oprla na roke ter pila vodo a polnimi požirki. Pavle pa je iskal med prodnim kamenjem najlepših, da bi jib lučal čez vodo. Ko je hotel vreči prvi kamen, se je zavzel.
»Glej, glej!« je vzkliknil Živki. _
Ta se je dvignila. Na drugi strani reke je begal ob produ jezdec, rlanil skozi zadnje grmovje, ki ga je še ločilo od bele prodovine, in jbstal ob reki. Samo za hip. Kakor da je hkrati planila ista misel v moža in konja, se je jezdec vzpel in planil v vodo.
Voda je bila globoka, jezdecu je segala do pasu, konj je dvigal glavo iz nje. Žival je dvakrat poskusila, da bi plavala, obakrat jo je voda spodnesla. Nenadoma je konj za hip izginil pod vodo in jezdec tudi; prvo se je prikazala človeška glava in roke, nekaj korakov pod njim pa gonj, ki se je vzpel in napenjal zadnje sile, da bi se rešil. Tudi človeška glava, ki je bila vsa oplotena od mokrih las, se je skušala obdržati na površju, roke so bile po valovih in plavale, a so zopet izginile z glavo vred. Glava se je znova prikazala, bila je bliže konji;, ki se je tedaj zadnjikrat vzpel, izrigal strašen glas, ki je šel do srca, izginil v valovih in se ni več prikazal.
Roke pa so še nekaj trenutkov molele iz vode; še enkrat se je prikazala tudi glava, a potem tudi roke ne več. Vse je bilo mirno.
Bela voda pa je goltala in pela, pljuskala ob breg in plivkala med skale. Pavle in Živka sta zaman upirala pogled v valove. Tekla sta ob vodi navzdol. Bistre Pavletove oči so zagledale pri vrhu vode nekaj temnega, bežečega z valovi.
»Glej, tam, tam . . .« je klical in kazal Živki. Tekla sta po produ, da so jima noge krvavele.
Bilo je truplo. Reka ga je bila dvignila in počasi odnašala dalje, ga slednjič vrgla med veje grmovja, ki je rastlo ob vodi; voda ga je zapletla med veje, ga zibala in se z njim igrala.
»Tja pojdem,« je dejal Pavle.
»Pazi, da ne utoneš,« ga je zadrževala Živka.
Utopljenca sta za lase in za obleko izvlekla na breg. Voda je curljala od njega, edino oko mu je bilo ugaslo. Ko ga je Živka pogledala v obraz, je kriknila: »Moj oče!« in začela divje begati po produ. Pavle je komaj vedel, kaj se godi. Gledal je v mrtvi obraz in zaradi Živke ni mogel zadrževati solz. Ta pa je skočila k očetu, se sklonila nadenj in ga prosila:	s
»Oče, živite! Oče, živite! Živite! Jaz sem tu, Živka, Živka!«
Vpila je, kakor da ga hoče s klici znova obuditi v življenje. Oče pa ni oživel. Udje so nmi postajali trdi.
»Kaj so vam naredili?« je tožila Živka.
Mrlič ji ni mogel odgovoriti.
Živko je popadla brezumna žalost, da je znova begala po produ, dvigala roke y vzhajajoče sonce, si razpletla lase, si trgala obleko in vpila. Nato je sedla, položila očetovo mokro glavo na kolena, mu s prsti uravnavala in česala lase. Začela je peti:
»Bog je ukazal na nebeško stran tri velike ognje prižgati, tri črne jezdece poslati . . .«
Pritisnila je obraz na očetovo čelo, ustnice na njegove mrtve oči. Šteiana so močile solze, oživele ga niso, kakor ga ni mogla oživeti njena pesem.
»Prišlo bo hujše nego hudo, sonce in zrak bosta morila, le ena mati, Id bo nosila, bo ubežala na deveto goro . . .«
Utihnila je, kakor da je izpela vso žalost. Ozrla se je. Poleg nje je sedel Pavel z objokanimi očmi. In kakor da vidi v njem upanje novega življenja, ji je čudno prešinilo dušo in telo.
Tisti hip je vstalo sonce, nad hišami v Modrejcah pa je vstal dim. Svetla koprena je legla preko streh, se razpela čez hrib in legla v dolino. Vse enako je ogrevalo božje sonce, mrtve in žive, tolminski grad in koče podložnikov, Izbora v svoji svobodi in sužnja na beneški galeji, ki je tisti hip hrepenel po domu. Vse enako . . .
K
o n e c
...................................................................................................................................................................................................................................t>iiini ............................................................................................................n......umu.........................................................................................................
JANKO KERSNIK
Sredi pašnika so sedeli trije otroci, pastirčki. Mihec, najstarejši izmed njih, je rezal vrbovo piščalko' iu štiriletna sestra je pazno gledala nož in les, težko pričakovaje, da bo delo gotovo.
Zraven njiju pa je čepel petletni dečko; Matejka so ga klicali.
Ko bi imel pipec, urezal bi si tudi piščalko; a ubogi ga nima.
»E, vrag, spet se je strla,« vzklikne Mihec in vrže vrbov klin v stran.
»Daj meni nož, jaz jo bom naredil,« prosi Matejka.
»Daj mu, daj,« prigovarja Anička, ki bi rada imela piščalko.
»Kaj .boš ti! Kupi si ga,« odgovori jezno Mibec in vstane iskat si druge šibe.
Matejka je zopet pobesil glavo in jel s svojim bičem mlatiti po tleh.
Mihec ni mogel narediti piščalke; vsaka se mu je strla; vrbova koža še ni bila dovolj mežena.
Medtem je postalo mratlno in vsi trije so gnali živino domov.
Bili so Bujanovi otroci. Mihec in Anička sta bila »domača«, Matejka na tržaški najdenec, ki ga je vzel Bnjan, da bi imel pastirja.
Prišlo mu je to na misel, ko je šel nekoč s svojo ženo v cerkev k zgodnji maši.
»Veš kaj,«« je dejal tedaj, »jaz pojdem v Trst po otroka; denar bomo dobili zanj, ravno za mali davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.«
Kmet ne premišljuje dolgo in tudi Bujan ni premišljeval. Čez nekaj tednov je imel Matejko v hiši, gori za pečjo, od koder je stoprv prišel
na tlak, ko je začel po (malem kobacati okoli stolov.
Pravo njegovo ime, ki je stalo zapisano v bukvicah, s katerimi je šel gospodar vsako leto enkrat v komisijo po denar, je bilo »Matija Ma-rotti«, pa na vasi so mu rekli samo: Bujanov Matejka.
In kadar so je napotil hišni gospodar v omenjenem smislu h gosposki, takoj so napravili Matejko v praznično obleko, ki ni bila njegova, obuli so mu čevlje in dobil je velik kos pogače v žep, češ da vidijo gospodje, kako dobro se godi gojencu, Ko sta pa prišla zopet domov, oblekel je Matejka svoje raztrgane hlače, pogače tudi ni bilo več, namesto nje pa majhen kos črnega kruha.
To je bil najlepši dan v letu.
Godilo se mu ni slabo, stradal bal ni; pa belega kruha je dobil samo enkrat leto in dan.
Tako je bilo do dvanajstega leta. Do tedaj je dobival Matojkov oče plačo od gosposke. Potem pa si baje mora vsak tržaški gojenec sam prislužiti živež.
In tudi Matejka je šel .k sosedu za pastirja. Služil je na leto par prtenih hlač, par čevljev, ikaimižolo in suknjo in dva goldinarja kapitala.
Zadovoljen je bil; »doma« pri Bn-janovih ga niso več potrebovali; bilo je domačih dovolj; tukaj je pasel poleti; pozimi pa je za pečjo sedel, tursčico luščil in slamnate kite ,plel.
Kdo je bil njegov pravi oče, kdo mnti, to mu mi bilo mar. Slišal je, da so ga »iz Trsta« prinesli, in Trst je bil baje veliko, veliko večji nego
vas, kjer je bil sedaj; kdo bo torej tam očeta in mater iskal. In tega Matejka 'tudi nikdar ni premišljeval.
Ko je dopolnil osemnajst let, šel je k drugemu sosedu za hlapca služit. Tu je imel že več; čevlje do kolen, hlače na irh, dve koteniuasti srajci in dvajset goldinarjev »loaa«.
Sedaj pa je zahajal tudi že med »fante«; z zasluženimi denarji je plačal parkrat na leto nekaj bokalov in zato so ga domačini trpeli med seboj ; on je bil sicer »tržaški«, pa da je le — plačal.
In celo svojega dekleta je imel 'tudi kmalu; kaj bi ne, čvrst fant je }»"' in na kmetih, kakor povsod, ve-ija vrh' tega pesem:
Moj ljubček si bil, moj mož pa ne boš.
Prišel je k vojakom, čez par let pa nazaj, in njegovo dekle še ni imelo drugega fanta.
In zato sta se zopet »rada imela«.
Saj ona je bila Bujanova Aničkn, on pa Bujanov Matejka, .jru ljudje na vasi so celo govorili, da ga utegne stari Bujan vzeti za izeta.
Pa stari itega ni storil.
»Tržaškega mi za hudiča ne boš jemala,« dejal je in čez nekaj tednov je imel drugega ženina, v sledečem pustu je bila pa poroka in svatba.
Tn ko so na podu pri Bujanovih plesali, sedel je Matojka v gostilni «m in pil »žgano vino« iu hudo, oj, hudo mu je bilo pri srcu.
Drugega dne pa jo šol v sosednjo vas služit. Leto je teklo za letom. Matejka pa je služil. Ob nedeljah je ?edel pri »frailju« ali bokalu, v delavnikih pa je oral, sejal, vozil in drva sekal — za druge ljudi.
Saj to je navadna usoda — to je gorje.
Tako je postal star hlapec; —- hlapec. na stare dni. In ljudje so rekli : ia je pijanec.
In nekoč so sekali v gozdu veliko bukev. Drevo, posekano, se nagne, ter počasi pada.
Eden izmed sekačev zakliee: »Matejka, beži, beži!« Ta Matejka pa je bil star in ipoČasen.
Drevo ga je ujelo in pobilo.
Taka ja usoda na tem svetu: v
čevljih spočet, v čevljih umrl!
Čez tri dni so ga pokopali — brez joka, brez solz.
Njegov zadnji gospodar je dal staremu mežnarju sedem grošev, da je uredil grob in po vrhu iz belih kamenčkov sestavil črki B. M. in križ Kdo ve zanj ?
¡A M
nolni Muri
V	počastitev Dneva republike je šahovsko društvo v Kopru .priredilo brzopotezni šahovski turnir, ki se ga. je udeležilo 34 igralcev. Med temi je bilo tudi 10 dijakov slovenske in italijanske 'gimnazije, ki so igrali v posebni skupini.
Izid zaključnega tekmovanja je bil naslednji: 1. Petrinič 6 in pol točke, 2. Hribar S in pol toSk, 3. Kailčič S točk, 4. in 5. mesto eta si delila Srdoč in Kravanja s 4 točkami.
V	dijaški skupini pa so bili I. Marsič z 8 ia pol točkami od 9 dosegljivih, 2. in 3. mesto pa sta si delila Niikolj in Eler, ki so prejeli
lepe knjižne nagrade. Prav tako so bil,i nagrajeni tudi prvi štirje igralci zaključnega tekmovanja.
P.red začetkom tekmovanja je društveni tajnik tov. Majcen poudaril v svojem govoru pomen praznika, v katerega počastitev je bil prirejen tudi ta šahovski turnir.
Prireditve se je udeležilo številno občinstvo, ki je do konca spremljalo z zanimanjem potek igre. Opaziti je bilo, da je mnogo zanimanja za to lepo igro tudi med domačini, ki so jo še do pred kratkim le malo gojili.
W pEP*B BacocaEraJ nna SS. siiparaS trs \7 fotografij] alfo
5 fooinraii začeSi ©EbfairajafcS a Dns-Sa mraOadlEinisfca ^©mrasura

itracn Btra piomntpjaE Če se duds® pipo was dlomai iraatpiočeiniE na ,5,S[I®we[nisE«i Jadran?" = poEnatiteS