—     2     —
Gospodarstvo.
Narodnogospodarski promet letošnje vinske letine.
Pod zgorajšnjim naslovom razpravlja neki dopisnik iz Dolenjske v ^Slovencu" z dne 19. novembra t. 1. o težkočah, ki slonijo na valutarnih neprilikah in ki radi tega ovirajo gladko vnovčevanje letošnjega izbornega vinskega pridelka po primernih cenah. Ob zaključku svojih izvajanj stavi sledeči predlog v uvaževanje: „V Sloveniji naj ee osnuje po krajevnih razmerah cela vrsta delniških družb vsaka z glavnico 10—20 miljonov kron z namenom, da pokupijo najboljši del našega vinskega pridelka ter ga z umnim kletare-njem hranijo do tedaj, da se naša valuta dvigne. Namen te akcije je, da obdržimo v domovini ne le blago, ampak da vzdržimp njega ceno. S tam krepimo naš kmetski stan, od katerega bolj ali manj uspešnega gospodarjema, zavisi vseh drugih stanov dobro- in slabobit. V agrarni državi živimo; skrbimo v prvi vrsti za tisti stan, ki nas vzdržuje ; le na tej podlagi moremo napredovati ter si pomagati." — Tako dopisnik v „Slovencu."
V Ptuju se snuje delniška dražba vinogradnikov „Vinaria", ki zasleduje iste cilje, ki jih navaja predlog v „Slovencu" in vendar so se našli kritiki, ki so čutili potrebo se obregniti v „.Tugoslaviji" in v ,,Straži" nad to snujočo se delniško družbo vinogradnikov in sicer v taki obliki, ki izključuje vsak dvom, kakšen namen so imeli ti kritiki.
Tudi botrom „Vinarije" je znano, da bi bila zadružna pot združenja vinogradnikov v svrho vnovčevanja vinskega pridelka najide-alnejša ; saj se je pri prvem tozadevnem zborovanju pretresovala tudi v prvi vrsti ta stran. Ali dosedanje skušnje na tem polju so po vsestranskem razmotrivanju rodile soglasen sklep, da za sedaj še žalibože ne kaže staviti podjetje na zadružno podlago, ampak na delniško. Končni uspeh je itak edeninisti, ker je vinogradnikom prilika dana in sicer v prvi vrsti, da se udeležijo kot delničarji.
Kdor misli, da se naše gospodarske zadružne korporacije, ki se bavijo z vinsko kupčijo, držijo strogo zadružne smeri, se jako moti in ne pozna njih delovanja in če bi se držale, bi ne mogle pri sedanjih razmerah niti životariti, temmanj prospevati.
Gospodje kritiki imajo  priliko   se   infor-
mirati v svoji bližini pri drugih sličnih gospodarskih zadrugah, kako težavno je njihovo delovanje. Slišali bodo, da zadrugarji poznajo svojo organizacijo le tedaj, če jim ta plača neprimerno dražje njihove pridelke in če jim prodaje mnogo ceneje njihove potrebščine, kakor ta ali oni trgovec. Ako pa je kedaj zadruga primorana se držati istih cen bodisi pri prodaji ali nakupu, kakor tigovec, tedaj je zadrugarjem zadruga že odveč ali vsaj postranska stvar, posebno, če nima lokala tik pred nosom članov. Tako je žalibo-že več ali manj pri vseh zadrugah, ne le pri vinarskih. Tako zadrnžno delajo tudi člani, ki se rekrutir»jo iz inteligentnih slojev in če že pri teh ni najti zadružnega razumsvanja, kako se naj to zahteva od kmetskih slojev. Zadružna smisel je pri nas še v početnem gibanju in ni dvoma, da se bo sčasoma vglo-bila v najširše sloje. Ali ravno pri vinarkih zadrugah je treba takoj soočetka krepke, na trdni zadružni smisli sloneče podlage in pri sedanjih cenah mnogo kapitala, ki ga navadna zadruga z o. z. ne premore in tudi pridobiti ne more. >
Bivša „Weinbaugenossenschaft, katero nasleduje sedaj „Vinaria", je bila zadruga z neomejenim poroštvom in vendar ni tako cvetela, kakor bi bila lahko, ako bi bilo med njenimi člani malo več zadružne smisli. Ce bi se pa bila vrhtega še držala strogo zadružnega ideala, bi pa bila prišla bržčas že zdav-nej na kant. Ni pa bilo slišati, da bi ji bili interesirani vinski trgovci metali polena pod noge, ker jim je bila konkurentinja.
Vzlic snujoče se delniške družbe vinogradnikov pa imajo kritiki „Vinarije" še vendar prostora in prilike dovolj pokazati, kako se bolje dela. Hic Rhodus, hic salta ne-udeleženi opazovalec in konzument. Vsak pač po svoje dela, dragi opazovalec moj, eni bolj iz gnoja žito, drugi bolj iz žita gnoj.