TRST, sobota 16. novembra 1957
Leto XIII. . Št. 273 (3808)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. S, II. nad. — TELEFON 93-29» IN »4-63* — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 22 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 130U, polletna 3500, celolet..:. 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, m«ečno 210 din.
St. 37-338 - Pod rut. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “‘o20® 707’. Trsi
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-uoravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, teketi račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 • .^75 • izdaia Založništvo trzaš ega a
Resna razpoka v atlantski «solidarnosti»
Francoska vlada je ostro zaradi pošiljanja orožja
reagirala
rn •	•	•	•
luniziji
Izjave Nikite Hruščeva za «United Press>
Protest v Washingtonu in Londonu - Francoski delegati zapustili konferenco parlamentarcev NATO - Danes izredna seja sveta NATO Saharski petrolej pravi vzrok ameriške poteze ?
PARIZ, 15. — Francoska vlada je odločno protestirala pri ameriški in britanski vladi zaradi pošiljk orožja Tuniziji. Francoska delegacija pa je zapustila Parlamentarno konferenco NATO v znak protesta. Zaradi tega so st jutri nujno sklicali izredno sejo sveta
nato.
Medtem pa so v Tunizijo prišle prve pošiljke britanskega in ameriškega orožja. Dve britanski letali s tovorom orožja sta pristali v Tunisu danes zjutraj ob 4. Popoldne pa je prišlo v Tunis prvo ameriško letalo z orožjem.
Ostali tovor orožja pa je prišel pozneje z drugimi ameriškimi letali. Predstavnik Forefgn Officea je danes izjavil, da «za sedaj» Velika Britanija ne namerava poslati drugega orožja Tuniziji. Dodal je, da tunizijska vlada ni niti postavila takih zahtev. Predstavnik je dalje izjavil, da je tunizijska vlada zagotovila britanski vladi, da bo Skrbela, da °Nižje »ne pade v roke nepooblaščenih oseb». Na vprašanj^ ^aj rois' o umiku francoske delegacije s konference Parlamentarcev NATO, je Predstavnik izjavil, d:a v Lon-Ponu »obžalujejo« to dejanje. Dodal je, da je namen angleške in ameriške geste ((ščititi interese vsega Zahoda«, kar se tiče ponudbe Egipta 23 dobave orožja Tuniziji, je Predstavnik izjavil, da gre po njegovem mnenju za darilo Majhne količine orožja. Dejal še, da se Velika Britanija glede dobav orožja Tuniziji ravna enak0 kalkor glede ostalih držav na Srednjem Vzhodu, katerim dobavlja o-rpžje. N.a koncu je predstavnik izjavil, da za sedaj še ni P°trjena vest, da bo Mac Miljan prihodnji teden obiskal Pariz.
Francoski poslanik v Londo-nn. ki je protestiral pri britanskem zunanjem ministri'. “elwyinu Lloydu, je v svojem Protestu omenil, da je bila r ranči j a obveščena o dobavah ?am0 zadnji trenutek in »slučajno«. Poudaril je, da je lrancoslka vlada v zvezi s pripombami angleške in britan-vlade sklenila, da bo sa-dobavila potrebno orožje 1'Unizlji. Poslanik je tudi poudaril »neprijateljski značaj rkrepa« ter je opozoril britansko vlado «na posledice, ft bi jih ta korak utegnil bteti med francoskim javnim "jnenjem«. Dejal je še, da an-»leski in ameriški korak ruši atlantsko solidarnost. V enačen smislu je protestiral francoski poslanik v Washing-
nu pri Dullesu.
Predsednik tunizijske vlade »urgiba je danes po radiu v'ed drugim izjavil, da je tre-spodbujati ZDA pri »njih ‘edanji orientaciji, ki lahko *e*i alžirsko vprašanje«. Go-ž^rfl je zatem o krizi v od-Ppsih med Francijo in Tuni-’!o. v zvezi z dobavljanjem rozja ;n je povedal, da je u ameriški sklep za izročitev Ožja Tunizija sprejet 12. notnih ra in da je tudi Fran-■la_ pristala na dobavljanje rožja Tuniziji, da pa je pojavila pogoj, naj hi imela Pravico do teh dobav ona atna. Tega pogoja pa Tuni-, 1® ni mogla sprejeti, ker bi J*. Pomenilo napad na tuni->sko suverenost in tudi so-^azno dejanje nasproti Egip-
sprejel »ameriške sprejemljive pogoje« ter da ta ameriška gesta »služi potrditvi zaupanja Narodov v Zahod«. Na koncu je Burgiba izrekel željo, naj bi ((Francija končno razumela, da je tunizijska neodvisnost jasno določeno dejstvo, ki je potrebno za harmonijo zahodnega bloka, ker brez tega Francija ne bi mogla več računati na sporazumnost med njenima zavezniki«.
Pred umikom francoske delegacije s konference parlamentarcev NATO je bivši predsednik narodne skupščine Pierre Schneiter prebral izjavo, ki obsoja ((brutalni in neupravičeni sklep dveh vlad članic NATO«. «Francoska delegacija, pravi čalje izjava, je mnenja, da je razvoj zahodne solidarnosti, ki je bil smoter konference, postal brezpredmeten. Zato je sklenila, da ne bo več sodelovala pri delu konference. Francoska delegacija želi, da prihodnji svet ministrov NATO razpravlja o tem razbitju zahodne solidarnosti«. Takoj zatem so vsi člani francoske delegacije zapustili dvorano. Francoska delegacija je sklenila tudi, da ne bo sodelovala niti v komisijah konference. Kakor rečeno, bo o tej zadevi razpravljal jutri zjutraj svet stalnih predstavnikov NATO na svoji izredni seji.
Po odhodu francoske delegacije je poročevalec političnega odbora britanski delegat Geoffrey Freitas izjavil, da je politični ocbor na svoji sinočnji seji upal, da bodo danes sprejeli resolucijo o francoskem protestu, ki bi jo sprejele vse delegacije vštevši a-meriška in britanska, toda sedaj ni to več mogoče.
Ameriški senator Green je obžaloval francoski sklep, ki ga je označil za »prenagljenega«. Drugi člani ameriške delegacije pa so izrazili svojo »zaskrbljenost«. Ameriški senator Jackson je izjavil;
((Francozi bi se morali zavedati, da smo mi Američani v težavnem položaju, ker nastaja možnost, da bi drugo orožje prišlo v Tunizijo iz Rusije skozi Egipt«.
Glavni tajnik NATO, ki bo predsedoval jutrišnjemu zasedanju sveta ministrov, se je na hodnikih konference dolgo razgovarjal s francoskimi delegati. Baje je Spaak izrazil mnenje, da bi se morali ameriška in britanska vlada posvetovati z ostalimi zavezniki NATO, preden sta se odločili za pošiljanje orožja Tuniziji. Domnevajo, da bo H. Spaak zavzel jutri Franciji na. klonjeno stališče, kakor je že v svojem včerajšnjem govoru podprl francosko stališče glede Alžira.
Francoski minister za promet Bonnefous, voditelj francoske delegacije, je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, potem ko se je razgovarjal s predsednikom vlade
Gaillardom, ca je izključeno nadaljnje sodelovanje francoske delegacije na konferenci. Dodal je, da je vprašanje pošiljanja orožja Tuniziji ((ustvarilo prčpad med Francijo ter ZDA in Veliko Britanijo, ki
da bosta ameriška in angleška vlada ((napravili vse mogoče, ča najdeta prijateljsko rešitev s prijatelji Francozi«. Demokratični senator Kefau-ver, ki tudi ni podpisal izjave, je izjavil novinarjem, da
se bo še povečal, če se ne, je pošiljanje orožja Tuniziji bo čim prej začela akcija na i napaka, ter da obsoja, da je najvišji ravni, da se harmo-j ameriška vlada napravila tak nizira bodoča politika zavez- korak.
ništva«.
Skupina ameriških demokratičnih parlamentarcev, ki sodelujejo na konferenci- in med katerimi je tudi senator Hays, pa je izročila tisku izjavo, v kateri pravijo, ča pošiljanje ameriškega in britanskega o-rožja Tuniziji ((predstavlja nevarnost za enotnost atlantskega zavezništva«. Izjava pravi dalje; «Naj bo korist, ki bi jo od tega imeli kakršna koli, je ta korist bolj kakor razveljavljena z izgubo zaupanja, z bojaznijo in s sumom, ki jih je ta korak povzročil med člani NATO«. Na koncu pravi izjava, da so smotri, ki jih je navedel Eisenhower v svoji zadnji izjavi zadobili hud udarec po sporočilu o dobavi ameriškega in britanskega o-rožja Tuniziji«. Demokratični senator Jackson, ki ni podpisal izjave, je izrekel mnenje,
Takoj nato pa je tudi osem republikanskih delegatov na konferenci objavilo izjavo, v kateri izrekajo veliko zaupanje v Eisenhoiverja in Dulle-sa ter prepričanje, da bodo sedanja nasprotja v kratkem in dokončno rešena.
Politični odbor NATQ pa je na popoldanski seji zavrnil resolucijo ameriškega demokratičnega senatorja Haysa, ki so jo podprli tudi nekateri ameriški in britanski delegati in ki obsoja dejstvo, da so ((države članice NATO dobavile orožje neki državi nečlanici v nasprotju z interesi ene izmed držav članic«.
Odbor je zavrnil tuči resolucijo belgijskega delegata No-thomba, ki predlaga prekinitev dobav orožja Tuniziji v pričakovanju posvetovanj med državami NATO. Odbor je spre-
jel resolucijo, ki samo na splošno omenja to vprašanje. Francoski delegat je to resolucijo označil za ((nezadovoljivo« in izjavil, da jo bo francoska delegacija zavrnila.
Agencija Tass je oddajala v zvezi z ameriškimi in angleškimi pošiljkami orožja Tuniziji izjavo, ki pravi med drugim. da- se ZDA. »pripravljajo, da bi se polastile Severne A-frike«, ter dodaja, da je namen ameriškega sklepa ((podrediti Tunizijo ameriškemu
V nekaterih krogih pa zatrjujejo, da je vzrok ameriškega sklepa ne samo preprečiti, da bi se Tunizija bolj tesno povezala z Egiptom in Sirijo, pač pa tudi saharski petrolej. Kakor je znano, je že enkrat prej prišlo do napetosti med ZDA in Francijo, ko so ZDA ponudile gospodarsko pomoč Tuniziji. Tedaj se je Francija odločila na pogajanja s Tunizijo, a jih je stalno _ zavlačevala, tako da ni prišlo do nobenih sklepov. ZDA so sedaj izkoristile težavni položaj Flrancije bodisi doma kakor tudi v Al-žiru in upajo, da se bodo trdneje usidrale v Severni A-friki in si s tem zagotovile petrolejska bogastva v Sahari.
Perspektive za mir niso slabe in novi Kominform ni potreben
Ravnotežje se je spremenilo v korist sovjetskega bloka in nevtralnih držav - M ZDA nimajo medcelinskih raket, sicer bi že izstrelili satelit - Priznanje bandunških načel za sestanek na najvišji ravni - Hruščev ponavlja, da je bil Žukov «nasilen in diktatorski>
MOSKVA, 15. — V intervjuju, ki ga je dal dopisniku agencije «Unitel Press« v Moskvi Henryju Sha-piru, je Hruščev pozval ZDA na prijateljsko tekmovanje na področju medcelinskih balističnih izstrelkov, da se dokaže sovjetska prednost na tem področju.
Hruščev je med drugim izjavil, da ima Sovjetska zveza absolutno prednost na področju raket in izstrelkov, ter je opozoril, da bi se morebitna bodoča vojna bojevala na ameriškem ^^^7- je ustvaril Dui_
kontinentu, medtem ko bi «vsa Evropa lahko postala pravo pokopališče«. Vendar pa je dodal, da perspektive za mir niso slabe, če se' računa na nedavno spremembo ravnotežja sil v korist komunističnih in nevtralnih držav in na naraščajoče voljo po miru, ki jo izrekajo evropski narodi in tudi samo ameriško ljudstvo, ki noče vojne. Vendar
pa je Hruščev omenil možnost, da bi nekateri blazneži lahko sprožili tretjo vojno. V tem primeru na človeštvo ne bi poginilo, pač pa bi vojna pomenila »konec kapitalizma in svetovno zmago komunizma«.
če pa se bodo izvajali skupni napori nevtralnih in komunističnih držav ter držav NATO v smeri miru. bo mo goče preprečiti vojno.
«Ne verjamem, je dejal Hruščev, da smo sedaj v predvojnem položaju. Toda v tujini se
je ustvarila umetna vojna psi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Potem ko je Imela Italija «obzire»
Pella naj Franciji na ljubo posreduje za prekinitev dobav orožja Tuniziji?
Matteotti je pripravljen Saragatu popustiti - Razgovori Morgana Phifipa s predstavniki PSI in PSDI «Partizani imajo pravico priti v Rim in bodo prišli>
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — Ko se je danes zunanji minister Pella s predsednikom republike vrnil z obiska v Turčiji v Rim, je našel v palači Chigi neprijeten položaj. Dramatični razvoj v atlantskem zavezništvu po anglo-ameriškem sklepu, da dobavijo Tuniziji orožje, ima močan odmev tudi v Italiji. In to ne samo zaradi tega, ker danes Francija prote-
stira in ustvarja vznemirjenost v okviru atlantskega zavezništva, temveč tudi zato, ker je bila še pred kratkim Italija tista, o kateri se je govorilo kot o možni dobaviteljici orožja Tuniziji. Toda tedaj je hotela biti Italija obzirna do e svoje zaveznice v atlantskem " paktu in ko je Francija pokazala svojo nevoljo spričo možnosti, da bi Tunizija dobila orožje iz Italije, so na italijanski strani to možnost takoj spravili z dnevnega reda.
Cesar ni napravila Italija, pa so sedaj brez vsake sentimentalnosti napravili Američani in Angleži. Francija je ogorčena. V tej stiski se je obrnila na Italijo za posredovanje. Kot je ameriška navada v odnosih do atlantskih zaveznikov, je bila palača Chi-
italijansko posredovanje pri ZDA in Veliki Britaniji, da prenehata dobavljati orožje do izrednega zasedanja NATO, ki naj bi odločilo v sporu. Pella je baje prošnjo za posredovanje v načelu sprejel, vendar pa bi hotel prej ugotoviti, kake volje so kaj v Londonu in Washingtonu. Ni pa tudi izključeno, da se ne bi Pella še odrekel temu posredovanju, ki lahko Italijo dokončno skreditira tako pred Tunizijo kot pred arabskim svetom, obenem pa jo privede v nasprotstvo z ZDA. Položaj Pelle vsekakor ni lahek.
Govori se, da bo nadaljnja usoda vlade in tudi datum prihodnjih volitev določen na jutrišnjem sestanku Fanfanija z dežeinimi in pokrajinskimi tajniki KD. (O volitvah se se; daj navaja, da bi bile že konec februarja.) Fanfani ima sedanje stanje v parlamentu
od koder bo v kratkem Prisla prva pošiljka orožja, opornik je nato dejal, da je
    ........
Gaillard: Položaj je resen Ne bo ostalo samo pri protestu
Odložen obisk Mac Millana v Parizu . Gaillardovo pismo Eisenhowerju . V torek glasovanje o morebitni zaupnici v zvezi z gospodarskimi pooblastili
gi o položaju obveščena vče- za nevzdržno in Je mnenja raj, to se pravi, ko so Ame- ^s« nro« irnnf-em
ričani svoj sklep že začeli izvajati. Francoski veleposlanik Palevvski je zaprosil za
. Pariz.
15. — Predsednik sneoske vlade Gaillard, ki j 1* danes zjutraj dolgo ,l5govarjal s francoskim pomnikom v Tunisu in z euna-
(K1,1 ministrom, je na popol-izi	seji skupščine podal
roi V° v zveizi z dobavami o-. *la Tuniziji. Izjavil je med e bgitn; »Položaj, ki je nastal _u,r*^i angleško-ameriškega Hii®Pa 0 pošiljanju orožja Tu-1. ’h>	je resen. Francosko
Jbdstvo vidi v tej pobudi ne-Vl'^ateljsk° gesto. Francoska
*da nima namena omejiti se odločen protest, ki ga je v?*lala angleški in ameriški j., d*. Takoj se bo zavzela, d>»! k* čakala pariško zase-i le NATO, za rešitev vpra-Jjj*. ki naj bo v skladu s
™Vg	SdliHnmnklin mPfl a-
«1 O solidarnostjo med a-,. otškimi državami in z živ-n.lsk
‘‘>'U in v severni Afriki.« je, da če ne bo mo-
l|*0j«kimi interesi Francije v
________  a	«
Gotovo
pqa	aa	cr	»»c	mu-
r naiti jasne in nedvoum-
-"ju jasne in iicuvuu*«
j„_ fešitve. bodo rezultati kon-je etice NATO in upanje, ki v zvezi z njo nastalo, teh”1 '■ Tedaj bo moral o p . vprašanjih obravnavati ZuL nt ’n i*0 naoral spora-
šitvah, ki jih terja državni in-1 ostati na sedanji višini do leta 1961. 2. Gaillard bo moral preklicati grbžnjo, da bodo kaznovani z zaporom tisti trgovci, ki bodo neupraviče
teres.«
Gaillard je izjavil tudi, da je Francija leta 1956 dobavila vojaški material Tuniziji, da pa je pozneje dobave prekinila, ker Tunizija podpira Al-žirce. Dodal je, da se je tunizijska vlada obrnila na druge vlade, ter se je zahvalil Italiji in Belgiji, ki sta dobave zavrnili. Gaillard je tudi izjavil, da so angleško-ameriške dobave orožja v nasprotju s šestim členom atlantskega pakta, ki določa, da spada Alžir pod kritje atlantskega pakta.
Kakor poroča dopisnik An-se iiz Pariza, je francoska vlada sklenila danes tudi, da odloži na nedoločen čas sestanek Gaillarda z Mac Millanom ter da bo poslala osebno Gaillardovo pismo Eisenhowerju.
Skupščina je nato nadaljevala razpravo o načrtu zakona za posebna pooblastila vladi na finančnem področju. 108 zmernih poslancev od 596, ki jih šteje skupščina, je sporočilo Gaillardu, da ne bodo odobrili predloga vlade za posebna pooblastila, razen če se -«wii m 00 murai »pum-1 ne vnesejo sledeče spremem-ul»no * vlado odločati o re-lbe; I. javni izdatki morajo
no višali cene. 3. Dvajsetodstotno zvišanje davkov na predmete, ki se označujejo za ((luksuzne«, med katerimi so radioaparati, hladilniki in televizijski aparati, se mora nadomestiti z drugimi dohodki.
Skupščina je s 410 glasovi proti 149 na predlog predsednikov parlamentarnih skupin sklenila, da bo glasovala o zaupnici v zvozi z načrti vlade — bo to vprašanje postavljeno — v torek 19. novembra Sklenjeno je tudi bilo, da se bo diskusija o okvirnem zakonu o Alžiru začela v sredo 20. novembra. Diskusija o volilnem zakonu, ki je dodatek k okvirnemu zakonu, pa je določena za četrtek 28. novembra.
Medtem javljajo, da je francoski obrambni minister Cha-ban-Delmas prišel nocoj skupno z načelnikom glavnega štaba v Alžir, kjer se je sestal s tamkajšnjim poveljnikom gen. Solanom in z drugimi vojaškimi voditelji. Sestanek so označili za »važnega«,
da bi kriza še pred koncem parlamentarnega roka sedanje poslanske zbornice lahko privedla do razpusta obeh zbornic.
Potem ko se je Saragat povezal z desnico v stranki, bi sedaj rad pridobil zase še Matteottija in Zagarija. Za po. gajanja je bil določen Preti. Ta je že tudi dal optimistično izjavo, češ da ni objektivnih temveč samo subjektivne 0-vire. Subjektivne ovire pa bi bile baje v tem, ča zahteva Matteotti zase mesto namestnika tajnika namesto Simoni-nija. Matteotti je namreč že izjavil, da se strinja z vodstvom glede ocene PSI. Saragat baje nima niš proti Mat-teottiju, če bi le Simonini hotel svoje mesto prepustiti.
Članek v «Popolo» o reformi senata ni bil nič kaj dobro sprejet. Nihče namreč ne verjame, da pri tem večinska stranka nima kakih svojih interesov. Prav tako pa tudi ni res, da bi komunisti vodili fronto opozicije, kot bi izhajalo iz trditev demokristjan-skega glasila. Proti članku piše tudi «Voce Repubblicana«, ki tudi ostro protestira zaradi zadržanja spričo zbora odporniškega gibanja. »Zbor bo, zaključuje list, kakorkoli in bo v Rimu, pa če kdo hoče ali noče.«
Izvršni odbor ANPI, ki se je danes sestal v Rimu, je obžaloval ravnanje vlade ter poudaril, da se partizani ne bodo odrelkli pravici, da se zberejo v Rimu. Nadalje odbor v posebnem poročilu poziva vse pripadnike odporniškega gibanja, da posvare vlado, naj se umakne s pozicij popuščanja fašističnemu blatu. Predsednik ANPI je izjavil, da »se partizani ne odrekajo Rimu, V prestolnici republike, ki se je dvignila iz odporniškega gibanja, imajo italijanski partizani pravico, da se zberejo in govorijo z
vsem dostojanstvom in priznanjem. ki pripada odporniškemu gibanju; in to bodo storili.«
Izvršni odbor radikalne stranke je reagiral na papežev govor proti državni soli.
Tajnik laburistične stranke Morgan Philips se je sestal z Nennijem, s katerim se je razgovarjal o položaju v italijanskem socializmu. Jutri pa se bo sestal s Saragatom, Mat-teottijem in Žaganjem posebej.
A. P.
  «»-------
Še vedno težak položaj v Ca’ Tiepolo
ROVIGO, 15. — Danes je v Ca’ Tiepolo prispelo 1.700 delavcev in nadaljnjih 500 jih pričakujejo ponoči. Odhajajo na najbolj kritična mesta v obrambi pred poplavljenjem kraja Ca’ Tiepolo, Število e-vakuiranih oseb je danes naraslo na okrog tri tisoč.
Bitar o politiki ZDA
DAMASK, 15. — Sirski zunanji minister Bitar je danes
pripravljajo na spremembo svoje protisirske politike. Dodal je, da je močna tendenca za spremembo ameriške politike. toda je tudi nasprotna struja, ki poidpira bagdadski pakt.
Bitar je dalje izjavil, da je ameriško ljudstvo »dobrega srca« in da so sionisti to dejstvo izkoristili.
Neki vojaški predstavnik pa je izjavil, da so izraelski cbn. roženi oddelki v sredo prodrli na severni del demilitariziranega področja med Sinjo in Izraelom ter streljali na nekatere sirske straže, ki pa niso odgovorile.
 «*--------
Indonezijski protest zaradi britanskih poskusov z vodikovim orožjem
LONDON, 15. — Predstavnik indonezijskega veleposlaništva v Londonu je danes dopoldne sporočil, da je indonezijska vlada protestirala pri britanski vladi zaradi zadnjih poskusov z vodikovim orožjem v bližin i Božičnega otoka v
po radiu izjavil, da se ZDA | Centralnem Pacifiku.
llllllllllllltlIHMIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlIlflimilllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHHIl
Silna zagonetnost letalske nesreče
Včeraj strmoglavilo špansko letalo s štirimi osebami
HONOLULU, 15. — Nedavna nesreča letala »Stratocrui-ser« družbe Pan American Air-ways postaja sedaj še oolj zagonetna. Neko letalo, ki pripada ietalnosilki «Philnpme Sea« je namreč včeraj zapazilo nekaj trupel na področju, kjer se je domnevalo, da se je izgubilo omenjeno letalo. Letalonosilka je uspela najti 16 trupel žrtev nesieče, ki jih je bilo vseh skupaj 44. Na vseh truplih so sledovi ran in številni zlomi. Žrtve nesreče pa so vse imele rešilne pasove in bile so že tudi brez obutve, iz česar je mogoče jasno sklepati, da so se potniki letala zavedli nevarnosti in se nanjo kolikor mogoče pripravili.
Poveljstvo ameriške mornarice je dalo navodila, naj se trupla ohranijo v takem stanju, kot so bila najdena, zaradi komisijskega ogleda. Gre namreč za nadvse važno vpra sanje, kako pojasniti nesrečo ki predstavlja eno izmed najbolj dramatičnih in nerazumljivih skrivnosti civilnega letalstva: kako je bilo namreč mogoče, da je luksuzni štiri-motornik, opremljen z najmodernejšimi radijsikimi in varnostnimi napravami mogel v najbolj ugodnih Vremenskih razmerah treščiti v morje, ne da bi oddal kakršnokoli sporočilo.
Neki ameriški častnik je postavil tri domneve m sicer: ali je nastal na letalu požar, ali je odletel eden od propelerjev, ali pa je letalo trčilo s kakim meteorjem. Druga hipoteza se Zdi temu častniku najbolj verjetna: propeler bi mo gel tudi predreti oklep letala ter poškodovati radijske naprave. Poveljnik letalonosilke «Phillipine Sea« pa je mnenja, da je še najbolj verjetno na letalu izbruhnil požar, na kar je mogoče sklepati po nekaterih predipetih, ki so pripadali žrtvam in so jih našli blizu trupel.
MADRID. 15. — Transportno letalo španske družbe «A-viaco« je strmoglavilo ta večer blizu Esplorasa na otoku Majorca Stirimotorno letalo «Hebron» je vozilo na progi Madrid - Saragosa - Barcelona - Palma Majorca. Ko se je zgodila nesreča, so bile na letalu štiri osebe.
FRESWATER, 15. — Štiri-motorni nidroplan je danes zvečer na poletu iz Southhamp-tona v Lizbono treščit na tla in se vnel na nekem gozdnatem predelu otoka Wight. Na letalu je bilo 50 potnikov in 8 članov posadke. Ni znano število žrtev. Doslej so spravili v bolnišnico 21 ranjencev, katerih položaj je zelo resen.
les. Toda ti krogi ne bodo i-meli uspeha s svojini! vojnimi pripravami. Ravnotežje sil je proti njim. Tudi Duiies to ve in se boji svoje lastne politike. ki temelji na načelu, da je treba hoditi «po robu vojne«
Glede možnosti dvostranskega sporazuma med SZ m ZDA brez udeležbe drugih zaveznikov Amerike je Hruščev izjavil: ((Američani se zavedajo, da je *o mogoče. Ce se ZDA in SZ sporazumejo za zmanjšuje mednarodne napetosti, ne bi to škodovalo drugim. Sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo bi bil temeljni rezultat, ki bi pomenil začetek reševanja svetovnih vprašanj. Ameriško ljudstvo noče vojne in tamkajšnji voditelji to vedo. Ameriško ljudstvo pravzaprav ne ve, kaj pomeni vojna. Ker na njihovem ozemlju se ni nikoli bojevala nobena bitka. Prihodnja morebitna vojna bi bila najstrašnejša v zgodovini in bi se bojevala na ameriškem kontinentu, ki ga naše rakete lahko dosežejo.«
Na pripombo, da je SZ obkrožena z oporišči NATO, je Hruščev odgovoril, ča ima SZ medcelinske rakete in podmornice. Sovjetske podmornice lahko blokirajo ameriška pristanišča in lahko streljajo v notranjost ameriškega ozemlja, medtem ko sovjetske rakete lahko dosežejo vsak cilj in lahko eliminirajo ameriške baze v Evropi in Afriki. Življenjska središčg Amerike so prav tako ranjljiva kako.-, o-porišča NATO. «Ce nam Američani ne verjamejo, je nadaljeval Hruščev, bi lahko začeli mičoljuono tekmovanje z izstrelki, prav tako kakor se lahko tekmuje s streljanjem s karabino. Tedaj bodo Američani videli sami, kakšne so stvari«. Hruščev je izjavil, da je nedavna decentralizacija so. vjetske industrije v veliki meri izboljšala sovjetsko strategijo, toda to je bilo le slučajno in ni bilo glavni vzrok decentralizacije.
Ko je dopisnik omenil, da imajo tudi ZDA medcelinsko raketo, je Hruščev dejal, da je prepričan, da ZDA take rakete nimajo. Kajti, če bi jo imele, bi tudi tam že izstrelili svoj satelit. Hruščev je pripomnil, da so v SZ izstrelili satelit s pomočjo medcelinske rakete in da lahko izstrelijo toliko satelitov, kolikor hočejo. Prepričan je, da ZDA imajo balistične izstrelke, toda ne medcelinskih. Glejle možnosti konference na najvišii ravni je Hruščev izjavil: »Ne bo takih konferenc v bližnji prihodnosti. Noda govorim o njej, ker ni drugega izhoda. Cim več takih konferenc je, tem bolje je. Države morajo resno razmisliti to vprašanje in priznati, kje je ravnotežje sil. Priznati morajo obstoj socialističnih držav, ki ostanejo trdne kot granit kljub tuji intervenciji. Ne bomo sprejeli političnih pogojev. Te države imajo svoj socialistični sistem in bodo ostale socialistične«. Hruščev pa je dodal, da ne bi bilo vzroka sklicati konferenco na najvišji ravni, če vsakdo ne prizna načel, ki so bila sprejeta na bandunški konferenci.
V zvezi z OZN je Hruščev izjavil, da to organizacijo dejansko nadzorujejo ZDA, tako da države, ki so ameriške dolžnice, ne morejo nastopati nepristransko. Ponovil je nato tudi sovjetsko stališče v zveizi z razorožitvijo,
V zvezi z odnosi med Sovjetsko zvezo in ostalimi komunističnimi državami je Hruščev izjavil, da ni predvidena ustanovitev nove komunistične internacionale, kakor sta bila Kominterna in Kominform. »Cas ne terja nobene Kominterne in nobenega Ko-minforma, ki sta že izpolnila svojo zgodovinsko vlogo in svoje funkcije,# je dejal Hruščev. Dodal pa je, da se bodo organizirali periodični sestanki z voditelji komunistič^ nih strank, bodisi dvostranski ali večstranski. »Vse komunistične države, je nadaljeval, se skupno borijo proti kapitalizmu To je naša sveta dolžnost. Vse marksistične države imajo enotnost smotrov. Za nas je koristno imeti sestan-ke; Tudi kapitalisti organizirajmo take sestanke.« Nato je pripomnil; «Cudno je videti Spaaka, ki je socialist, braniti kapitalistične interese NATO.«
0 Molotovu in Žukovu
Govoril je nato o možnosti in nujnosti miroljubne koeksistence ter o nasprotjih med kapitalističnimi državami samimi. Pri tem je omenil konkurenco Japonske in Nemčije proti Angliji ter gospodarsko konkurenco med ZDA in Veliko Britanijo. O-menil je tudi, da je Egipt Veliki Britaniji skrajšal rep-
Na vprašanje ali izključitev
skupine Molotova in obrambnega ministra 2ukova iz centralnega komiteja odraža nestabilnost v sovjetskih visokih krogih, je Hruščev dejal, da bi kapitalisti želeli nestabilnost v Sovjetski zvezi in da ne razumejo, da lahko samo močna vlada napravi tako temeljite kirurgične posege, kakor je bila odstranitev Molotova, ki je toliko let bil takoj za Stalinom, Zatem je dejal, da sta pojav novega Starina in razvoj novega kulta osebnosti sedaj v Sovjetski zvezi nemogoča.
pri potrošnji kruha, krompirja in zelenjave, toda še vedno zaostaja pri proizvodnji »na osebo«. Dejal je, da je Sovjetska zveza pred ZDA tudi na področju zdravstva. Kar se tiče izobrazbe, je Hruščev izjavil; »Američani so tisti, ki so zaskrbljeni, ne mi«. Dejal je nato, da prihaja iz sovjetskih zavodov večje število e-konemistov in pravnikov, kakor je potrebno, in zaradi tega se srednje in višje šole v večji meri usmerjajo na čisto znanost. Izrekel je upanje, da bodo v 12 letih rešili vprašanje gradbeništva in da se materialna blaginja v SZ naglo boljša. Mladina z izobrazbo prevzema vodilne in odgovorne funkcije.
Nato je Hruščev dejal, da je zmanjšanje čržavne kontrole neizogibno in da se je število zločinov znatno zmanjšalo, posebno političnih. Bilo je samo malo aretacij in nobenega sabotažnega dejanja. Protikomunistični zločini so povečini delo tujih agentov.
Omenil je, da se v SZ o-paža še buržoazna prežive-lost, ki jo je treba eliminirati in da se bo borba proti antisovjetskim elementom nadaljevala še nekaj časa.
Kar se tlee svobode kulture, je Hruščev izjavil, da Sovjetska zveza »kot monolit.Čna družba ne more imeti raznovrstnih šol, misli in antagonističnih tendenc«. O Dudin-cevu, avtorju knjige »Ne živi se samo od kruha« je Hruščev izjavil; «Mislim, da sc bom sestal z Dudincevom. Njegova knjiga je zelo močna. Vene'ar pa je zgrešil v številnih stvareh. Se dalje bo pisal, toda o stvareh, zaradi kater.h ga kapitalistični svet ne bo hvalil«.
«Skriti kamen*
MOSKVA. 15. — Na sprejemu na belgijskem poslaništvu v Moskvi, ki je bil danes ob priliki praznika belgijskega kralja, so med drugimi udeleženci bili tudi Bulganin, zunanji minister Gromiko, finančni minister Zverev. in maršal Bragamjan,
Ko so novinarji omenili finančnemu ministru Zverevu, da je prva ameriška atomska bomba stala 20 milijonov dolarjev, je Zverev odgovoril, da je sputnik stal mnogo manj in da bi se uprl, če bi bilo treba toliko potrositi. Pripomnil je, da «serijSko delo« zmanjša proizvodne stroške.
Maršal Bragamjan pa je izjavil, da bi Eisenhovverja dobro siprejeli, če bi prišel y Moskvo. Potrebno je vzpostaviti zaupanje med SZ in ZDA. »Toda kako napraviti, če ena od dveh strani skriva kamen v roki?« Nekii ameriška novinar je oripomnil, da ni nikoli videl, da bi Eisenhoiver imel kamen. Bragamjan je dvignil roko in dejal: »Tudi jaz ne.»
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Za izvajanje posebnega statuta
Odbor sestavlja predloge
Hruščev ie nato dejal, da Vodi centralni komite sedaj akcijo. kakršne ni nikoli Drej vodil izvzemsi v času, ko je Lenin bil na vodstvu centrai-negi komiteja, in v prvih letih Stalinove oblasti. »Centralni komite, je dodal Hruščev, vodi partijo medtem ko je prezidij samo njegov izvršni organ. Sedaj so se člani spre-menili. Med drugim je ,zobrdz ba imela važno vlogo pri razvoju novih vodilnih skupin Nemogoč je povratek k starim sistemom« Zatem je Hruščev zanikal, da je pobuda, ki je dovedla do odstranitve Žuko-va, prišla od generalov. Dejal je. da je zadevo sprožil prezidij. ccntraini komite pa je sprejel zadevni sklep. »Vsekakor, je dodal Hruščev, so generali to pričakovali.« Dejal je. da je bil Žukov »zelo nasilen in diktatorski« ter zelo nepriljubljen med generali. ((Žukov, je nadaljeval Hruščev, je pogostoma delal na lastno pobudo, ne da bi se posvetoval s svchmi vojaškimi tovariši: to bi se lahko dopustile med vojno, toda je nedopustno v mirnem času.« Vendar pa je Hruščev dodal, da je ((žukov izvrsten vojak, ki je zaslužil podeljene mu časti«. »Vojaški ugled Žukova je velik. Toda partija je še večja in liudslvo sledi vodstvu partije « Hruščev je izrekel mnenje, da si je Žukbv mislil, da '01 lahko bil drugi Stalin, toda kot politični voditelj ni mogel tekmo vati s Stalinom. Žukov ni bil Stalin in niti poilstaiina.# Hruščev ie nato zamiikal, da je Žukov r.ajvečji sovjetski junak v zadnji vojni, in je dejal, da je samo eden od tolikih,med katerimi je omenil maršala Malinovskega in maršala Konjeva. Izrekel je mnenje, da Malincvski ni manj sposoben od Žukova kot organizator m da je kot vojaški voditelj morda tudi še nad njim. Kar 3e tiče bodočnosti Žukova, je Hruščev izjav.!, da ima sedaj 61 let in da je že dosti delal. «Lahko bi se umaknil ali pa še dalje de.al, To bo moral odločiti on sam, toda ostal bo vedno junak.«
Govoril je nato o notranjih sovjetskih zadevah. Ponovil je, da predvideva, da bo Sovjetska zveza čez 15 let presegla ZDA ne samo na industrijskem področju, pač pa bo dosegla tudi večjo življenjsko raven. SZ je že presegla ZDA
Uradno poročilo bo sestavljeno šele danes - Draškovič o odnosih z Zahodno Nemčijo - Plače v FLRJ bodo povišali za 35 do 50 odstotkov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Jugo-slovansko-italijanski mešani odbor je danes dopoldne proučeval pritožbe posameznikov in organizacij ter je s tem izčrpal dnevni red zasedanja. Zatem so člani odbora začeli sestavljati predloge in sklepe ter zapisnik, ki bo predložen vladama Jugoslavije in Italije ter uradno sporočilo, ki bo verjetno objavljeno jutri.
Odbor je na sedanjem zasedanju proučil vse pritožbe, ki jih je pravočasno dobil. O pritožbah, ki so prispele pozneje, bo odbor razpravljal na prihodnjem zasedanju. Na vse pritožbe, o katerih je odbor razpravljal, bo tajništvo odbora pismeno odgovorilo. Jutri zvečer bo vodja italijanske delegacije dr. Pasquinelli priredil v hotelu na Avali večerjo članom jugoslovanske deleg:acije.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Drašskovič je na tiskovni konferenci izjavil, da so trditve zahod non e m ških uradnih krogov, češ da je Jugoslavija pri podpisu gospodarskega sporazuma z Zahodno Nemčijo obljubila, da ne bo priznala Demokratične republike Nemčije, neresnične in da bo jugoslovanska vlada, kolikor bonnska vlada ne bo spoštovala gospodarskega sporazu-
ma, ki ga je podpisala, storila ustrezne ukrepe.
Na vprašanje, kakšne ukrepe bo jugoslovanska vlad« sprejela, je Drašikiovič odgovoril, da bodo to ukrepi, ki jih bo jugoslov. vlada imela za potrebne in ki bodo odvisni od tega, kaj bo storila zahod-nonemška vlada,
V zvezi z napori za razširitev razorožitvenega odbora OZN je Draškovič izjavil, da je za sporazum neobhodmo potrebno nadaljevati razgovore in doseči konkretne rezultate o razširitvi odbora. Japonsko - kanadski predlog za razširitev odbora ocenjuje jugoslovanska vlada pozitivno-Predlog perspektivnega petletnega načrta gospodarskega razvoja Jugoslavije, ki ga je dokončno sprejel danes zvezni izvršni svet in ga je predložil zvezni skupščini v odobritev, predvideva letno povečanje osebne potrošnje za 6 do 7 odstotkov. To se bo doseglo s povečanimi dohodki prebivalstva. Pri tem se bodo plače visoko dvalificiranega osebja povečale za okrog 50 odstotkov, nekvalificiranega o-sebja pa za 35 odstotkov. Na ta način se bo spodbujalo na spopolnjevanje strokovnega znanja in na produktivnost dela. V skladu s povečanjem plač se bodo povečale tudi pokojnine. Veporedno z dvigom osebne potrošnje se predvideva povečanje potrošnje hrane za 5,4 odstotke letno, industrijskega blaga za 9,4 odstotke letno
B. B,
Vrem« včeraj: Najvišja tem-pe-ratmra 13,5, najnižja 8,2, zračni tlak 1029,2, veteir severozahodnik 10 kan na uro, vlaga 63 odst., morje razburkano, temperatura morja 16,1.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 16. novembra
Ebmiund, Vamč Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 9.29. Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 13.29. Jutri, NEDELJA, 17. novembra Gregor, Zmaga
Sinoči se je pričel kongres Delavske zbornice CGIL
Kongres potrdil sklep vodstva Del. zbornice o proglasitvi splošne solidarnostne stavke
S tem so delegati odločno podprli borbo kovinarjev ■ Na kongresu sodeluje nad 400 delegatov * Izčrpno poročilo glavnega tajnika o opravljenem delu in o nalogah sindikatov
Sinoči se je začel v Rosset-tijevi dvorani prvi pokrajinski kongres Delavslke zbornice CGIL, na katerem sodeluje nad 400 delegatov iz vsega našega področja in ki bo trajal do nedelje. Kongresu prisostvuje v imenu osrednjega odbora CGIL dr. Piero Boni.
Ob določeni uri so delegati napolnili dvorano lepo okrašeno, z delavskimi zastavami, parolami in s črno obrobljeno sliko pokojnega glavnega tajnika CGIL Di Vittoria. Na glavni steni nad prostori, kjer sedijo predsedstvo kongresa, dosedanji izvršni odbor ter predstavniki raznih strok in krajevnih Delavskih zbornic, je dvojezični napis — napotilo velikega pokojnika Di Vittoria; »Borite se skupno; ostanite združeni! Sindikat pomeni enotnost, složnost! Združimo se z vsemi drugimi delavci! V tem je naša sila; to je naša vera!«
S temi besedami je v začetku svojega govora Bono-mo Tominez počastil spomin velikega borca za sindikalno enotnost in poudaril, da nam mora biti njegovo delo za vzgled, njegove besede pa v napotilo in vzpodbudo. Nato je podal dolgo in izčrpno poročilo izvršnega odbora o dosedanjem delovanju, o borbah tržaškega delavstva, nujnih gospodarskih in socialnih vprašanjih našega področja ter o nalogah, ki čakajo sindikalno organizacijo za njeno utrditev, dosego enotnosti, za izboljšanje življenjskih socialnih in ekonomskih razmer delavstva ter razvoj tržaškega gospodarstva v uveljavitvi in spoštovanju načel italijanske ustave.
Delegati so z zanimanjem sledili govorniku in si tu pa tam nekaj beležili. Ko pa je predlagal kongresu, naj potrdi resolucijo glavnega sindikalnega sveta od 31. oktobra glede splošne stavke v znak solidarnosti z delavci iz obratov CRDA in TržaAkega arzenala, sb vsi delegati z burnim ploskanjem odobrili njegov predlog. Ob koncu govora pa so na predlog nekega delegata soglasno odobrili vsebino solidarnostnega pisma, ki ga je kongres naslovil na delavce iz omenjenih obratov, ki se že več kot pet mesecev enotno, vztrajno in dosledno borijo za svoje pravice
nema odboru, naj se čimprej dogovori z vodstvom Delavske zbornice CISL glede napovedi in načina splošne stavke vseh produktivnih strok v znak solidarnosti z delavci obratov CRDA in Tržaškega arzenala.
Kakor je znano, je v tem smislu sklepal že 31. oktobra glavni sindikalni svet, nato pa izvršni odbor Delavske zbornice CGIL; predvčerajšnjim pa je o tem razpravljal in tako sklenil tudi glavni sindikalni svet Delavske zbornice CISL. Kakor je razvidno, so hoteli delegati na današnjem kongresu že na prvem zasedanju dati poudarka tej pereči zadevi in je najvišji farum povedal jasno in odločno besedo, tako v znak priznanja in solidarnosti s prizadetimi delavci kot v opomin trmoglavim delodajalcem in oblastem, ki še vedno čakajo križem rok ob strani, namesto da bi krepko posredovale za čimprejšnjo rešitev spora. Stališča so zdaj jasna; odgovornost za vse posledice bodo nosili tisti, ki se ne zavedajo svoje naloge in na škodo delavcev zagovarjajo interese Confindustrie.
Govor	tajnika Delavske
zbornice CGIL, kakor smo že rekli, je bil zelo izčrpen: analiza sindikalnih razmer in borb ter gospodarskegr stanja na našem področju. Na podlagi tega govora, iz katerega povzamemo le nekaj glavnih misli, se bo jutri in pojutrišnjem razvila diskusija; nato pa bodo	napravili potrebne
resolucije	ter'sprejeli sklepe
za nadaljnje delovanje in utrditev sindikalne organizacije.
Po kratkem uvodu je govornik najprej omenil, da je v Trstu še vedno komisarska uprava, kar brezdvomno ovira normalizacijo splošnih političnih, ekonomskih in socialnih razmer na našem področju. Pri tem je poudaril, da bi se stanje prav gotovo zboljšalo, če ne bi bilo več vladnega	generalnega komi-
sariata in bi prišlo do ustanovitve avtonomne deželne uprave.
Nato je govoril o ekonomski krizi, o vedno večjih dobičkih delodajalcev, o zvišanju produktivnosti dela. o večjih življenjskih stroških ter mezdah, ki ne ustrezajo današnjim potrebam in razmeram Glede vsega tega, je de-
obstoj največjih industrij-1 jal govornik, je nujno potreb-
skih obratov na našem področju. Kongres je naročil predsedstvu ter bodočemu izvrš-
na nova politika, to je posredovanje države, da se ohranijo in razvijejo domača in-
dustrija, promet, pristanišče, pomorske in železniške zveze itd K temu je treba še dodati ustanovitev proste cone in izdelavo organičnega načrta, ki naj bi vsa ta vprašanja koordiniral in bil podlaga za njihovo uresničitev.
Ko je omenil obrate IRI in borbo kovinarjev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala, število brezposelnih in izseljencev, je poudaril, da se delavci enotno borijo in da bo Delavska zbornica CGIL tudi vnaprej z vsemi svojimi silami podpirala in se borila za sindikalno enotnost. V zvezi s tem je podčrtal, da imajo veliko vlogo za dosego sindikalne enotnosti notranje komisije, katerim je treba posvečati vso skrb. Naštel je zahteve raznih kategorij ter
borbo za sorazmerno povišanje mezd in izboljšanje delovnih pogojev, za znižanje delovnega urnika ter enakopravnost delavk. Vse te pravice pa bodo delavci lahko dosegli le z odločno borbo in svojo enotnostjo.
V zadnjem delu svojega govora se je tajnik dotaknil organizacijskih vprašanj ter pridobivanja novih članov in gmotne podpore sindikalni or-ganizaciji, da bo lahko nadaljevala svojo borbo v korist delavstva.
Kongres bo nadaljeval svoje delo danes od Ifi, uri, jutri pa ob 830 v omenjeni dvorani, nakar bo ob 11. javno zborovanje, na katerem bo goVoril podtajnik osrednjega* izvršnega odbora CGIL dr, Piero Boni
Trgovinska zbornica za avtonomno deželo
Včeraj sta se sestala izvršni odbor trgovinske zbornice in komisija za proučevanje avtonomne dežele s posebnim statutom »Furlanija . Julijska krajina«. Skupni seji je predsedoval predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fe-giz. Proučili so osnutek posebnega statuta za ustanovitev avtonomne dežele, ki ga je sestavila pokrajinska uprava. Oba organa trgovinske zbornice sta zlasti proučila gospodarska in finančna vprašanja bodoče dežele. Glede tega so razpravljali o zakonodajni moči avtonomne dežele v zvezi z industrijskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter finančno vprašanje v zvezi 2 deželnim in pokrajinskimi proračuni. Na sestanku so tudi poudarili značilnosti tržaške gospod arske strukture in so soglasno ugotovili, da je treba podpreti načelo za ustrezno zakonodajno in proračunsko avtonomijo Trsta.
Azijska gripa
Včeraj so prijavili 140 novih obolenj za azijsko gripo. Zbolelo je 124 zasebnikov, 12 vojakov in 4 begunci.
iiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniii
Skupščina uslužbencev bivše ZVU
Za uresničenje svojih pravic
bodo začeli uslužbenci odločno akcijo
Na skupščini so ostro obsodili neobčutljivost vlade do tega vprašanja, ki se tiče na tisoče nameščencev
Vprašanje bivših uslužbencev ZVU se je v teh dneh poslabšalo. Iz Rima poročajo, da je poslanec Tozzi podal ostavko na mesto pooblaščenega poročevalca poslanske zbornice zakona za ureditev položaja bivših uslužbencev ZVU. Poslanec Tozzi je utemeljil ta svoj korak s tem, da mu ni bilo več mogoče obdržati svoje mesto zaradi sporov, ki jih je .imel z vladnimi predstavniki, kt nočejo ničesar popustiti in vztrajajo, da mora biti zakon sprejet v takšni obliki; v kakršni ga je predložila vlada. Znano pa je, da so sindikalni predstavniki bivših uslužbencev ZVU v Trstu predložili vrsto popravkov, ki naj bi bili vneseni v vladni zakonski osnutek.
Ostavka poslanca Tozzija je povzročila med omenjenim, u-službenci veliko razburjenje, saj bi se s to ostavko rešitev njihovega vprašanja še bolj zavlekla. Zato so' se sinoči sestali na skupščini in izglasovali dve resoluciji. V prvi resoluciji ostro obsojajo neob-
Se ena obsodba obnavljanja iašistične zakonodaje
  ....................................... čutljivost vlade do tega važ-
j nega vprašanja, ki zanima na tisoče oseb. Zato so sklenili začeti z odločno sindikalno akcijo, ki se bo spremenila v splošno stavko, če ne bodo dosegli svojih zahtev. V drugi resoluciji pa pouc arjajo. da mora vlada priznati tudi u-radnikom in ostalim stalnim u-službencem ustanove SELAD enake pravice kot bivšim u-službencem ZVU. Ti uslužbenci so v zelo hudem položaju, saj jim grozi,, da jih bodo prej ali slej odpustili, ne da bi imeli pravico niti do odpravnine, kaj še do kake druge državne službe.
Na skupščini so pooblastili svoje sinčikalne predstavnike, naj ne popustijo niti za las in naj zahtevajo od vlade, da sprejme zadnje zahteve sindikalne organizacije. Zato bodo prihodnji torek odpotovali v Rim nekateri sindikalni predstavniki. da se tam sestanejo z zadevno parlamentarno komisijo in vladnimi predstavniki. Kot smo sinoči zvedeli, je baje poslanec Tozzi na prošnjo sindikalnih predstavnikov bivših uslužbencev Zavezniške vojaške uprave pristal, da prekliče svojo ostav-
V zvezi z obnovitvijo fašističnega zakona iz leta 1938 o rojstnih imenih je voditelj tržaške sekcije «Unita Popo-lare« dr. Bruno Pincherle, znani dosledni antifašistični borec, v rubriki «Vprašanja svetovalcev« v Corriere di Trieste objavil naslednji članek, ki ga zaradi njegove aktualnosti ponatiskujemo v prevodu;
Takoj po imenovan ju vladnega generalnega komisarja v decembru 1954 je Unita Popo-lare predlagala ustanovitev mestne konzulte, ki bi pomagala komisarju pri njegovem delu. Unita Popolare se je namreč bala, da bo novi funkcionar, ki ni poznal resničnega razpoloženja mesta in njegovih. potreb, prišel pod vpliv določenih mestnih krogov, ki uživa jo spoštovanje pri vrhu, ki pa so vedno skušali uve-Ijaviti lastne interese v škodo interesov prebivalstva. Vlada seveda ni sprejela predloga o konzulti, ki ga je koalicija štirih strank sabotirala.
Nedavna razpustitev občinskega sveta je otežkočila komisarjevo funkcijo, ker je zmanjkal tudi ta neposredni izraz volje prebivalstva. Spričo tega preti dr. Pulamari še večja nevarnost, da zakrivi napake, ki morda niso namerne, ki pa niso zato manj pogubne.
Najnovejša izmed teh napak je odlok, s katerim je komisar 10. oktobra obnovil na našem ozemlju stari fašistični zakon iz leta 193S, ki prepoveduje staršem, da dajo lastnim otrokom tuja imena. Dejansko je ta zakon, ki ga je ZVU na našem področju ukinila že leta 1946, šel v pozabo na vsem ostalem ozemlju republike, ker je v odkritem nasprotju s pravicami, ki jih potrjuje ustava. Njegova obnovitev in zahteva (kako- se že uidi iz nekaterih prvih dejanj) da se ta zakon danes uveljavlja izključno v naši deželi, kjer živi prebivalstvo, ki utegne imeti upravičeno željo, da daje novorojencem neitalijanska imena, zadobi ta lahko nasproti Slovencem le značaj preganjanja. S takimi ukrepi se ne koristi naši republiki. Hkrati pa se spravlja le voda na mlin tistih, ki SO v preteklosti vedno skušali sejati razdor med tu živečima narodnostima (z žalostnimi sadovi, ki jih lahko danes vsi opažamo) in ki bi hoteli nadaljevati po tej poti.
Podpisani poziva dr. Pala-maro, naj ponovno prouči vprašanje, kajti, umetna u-stvaritev tega čemur desničarski tisk pravi »da te Slovenci hlinijo za žrtven, je kaj neumestna stvar, ki si je Tr-
žačani gotovo niso želeli.
Ce generalni komisar popravi storjeno napako, ne bo to dejanje znak šibkosti, marveč dejanje, politične modrosti in poštenosti v soglasju s tistimi načeli, ki so podlaga naše republikanske ustave.»
BRUNO PINCHERLE  «»---------
Samomor starčka
Zaradi bolezni in obupan nad življenjem je 82-letni Ore-ste Massarut iz Ul. Settefon-tane izvršil samomor s tem, da se je obesil v verandi stanovanja. Mrtvega Massaruta je našel njegov brat, ko mu je v jutranjih urah prinesel skodelico kave. Pokojni je bil na tleh, a vrv na vratih verande je dokazovala, da se je starec obesil in da se je vrv kasneje zaradi teže strgala.
iiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHtiiiiiitmitHiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmimiimitH,
Nesreče na delu
nebela železna cev liudo ranila delavca
Delavec iz Štramarja se je porezal po prstih v mehanični delavnici - Nesreča delavca v preučitvenem tečaju
Včeraj so morali zabeležiti kar precejšnje število nezgod na delu in med prvimi, ki je moral v bolnišnico je bil 21-letni Alfredo Balbi iz Stra-marja, ki se je porezal po prstih v neki mehanični delavnici. Ostal je na kirurškem ocdelku in če ne bo komplikacij, bo čez 1Q dni zopet sposoben za delo.
Skoraj istočasno se je s taksijem pripeljal v bolnišnico 24-letni mehanik Ezio Vi-skovič s Proseka, katerega so pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 7 dneh na okulističnem oddelku. Mladenič je imel poškodbo na očesu, ki mu jo je povzročil železen drobec.
Najhujša nesreča pa se je pripetila Erininiu Telianu iz Ul. Cancellier,, kateremu je padla na glavo precej debela železna cev in ga podrla na tla. Po mnenju zdravnikov je njegovo stanje zelo resno in ni-čudno če so si pridržali prognozo.
V trenutku ko je Jakob Poč-kar iz Vicolo Ospedale mili-tare zamenjaval žarnice nad izložbo bara »Vermuth di Torino* na Korzu, se je iz njemu neznanih razlogih zvrnil nanj okvir in ga podrl na tla.
ko. To bi sicer nekoliko izboljšalo položaj in je upati, da bo vlada v prihbdnosti bolj resno gledala na to vprašanje in sprejela predloge zainteresiranih uslužbencev.
 «»------
Obsodba vladne prepovedi partizanskega zborovanja
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške pokrajinske federacije PSDI jn razpravljal o stališču, ki ga je zavzela vlada do partizanskega zborovanja, ki bi moralo biti v Rimu.
Tržaški socialdemokrati menijo, da je to vladno stališče nezaslišano in krivično. Drugače ni mogoče tolmačiti tega početja vlade, ki s prepovedjo partizanskega zborovanja dokazuje, da je klonila pred pritiskom neofaŠistov in drugih desničarskih sil.
Aretacija tatu
Pred dnevi smo pisali o prijavi tatvine, ki jo je predstavnik »International Holz-apfel« Ricciotti Prester naslovil policiji. Neznani tat je namreč vdrl v nočnem času v njegovo pisarno in mu ukra-
Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Formularji za pokojnino kmetovalcem na razpolago
Vsi upravičenci naj se čimprej zglasijo na sedežu koordinacijskega odbora, s sabo pa naj prinesejo posestni list
Koordinacijski odbor Kmečke zverce in Zveze malih posestnikov je včeraj prejel u-radne formularje INPS za pokojnino 'kmetom. Vsi kmetovalci, ki so se že zglasili na sedežu omenjenih kmečkih organizacij in izpolnili začasne prošnje, naj pridejo ponovno v Ul. Geppa 9, kjer bodo podpisali nove prošnje. S seboj naj prinesejo posestni list, če pa tega nimajo, naj si poskrbijo točne podatke o površini posestva (koliko je vinograda, koliko pašnika, vrta, njiv itd.).
Zakon o pokojninah kmetom še ni bil razširjen na naše področje, vendar se pričakuje, da bo to storjeno v najkrajšem času. V kolikor bi se postopek zavlekel preko novega leta. bodo upravičencem priznali pokojnino z zaostanki. To pomeni, da če bodo začeli pokojnine izplačevati marca, bodo upravičenci takrat prejeli tudi pokojnino za januar in februar.
Kakšen je formular, ki ga bodo morali prosilci izpolniti? Najprej naj še omenimo, da morajo vsi prosilci priložiti prošnji družinski list. rojstni list, rojstni list otrok izpod 18 let starosti ter legalizirano zdravniško spričevalo, V prošnji oziroma formularju bodo najprej navedli običajne anagrafske podatke, nato pa odgovorili na vprašanja v rubriki A, ki pravijo:
Ali prosilec uživa pokojnino? ,
Ali je plačeval obvezno invalidsko in starostno zavarovanje?
Ali je vpisan v neobvezno invalidsko in starostno zavarovalnico?
Ali je bil zavarovan v času 1920—1924 kot spolovinar ali kolon na osnovi zakonskega dekreta št. 603 od 21. aprila 1919?
Ali je bil v vojaški službi
del 13.000 lir.
Policija, ki je takoj uvedla j od 25. maja 1915 do 1. juli-preiskavo, je sedaj identifici-i ja 1920?
rala tatu za 21-letnega Fabia Velicogno iz Ul. Carli, ki je dobro poznal pisarno in skladišče, ker je bil pred nečav-nim zaposlen pri Presterju. Mladenič je tatvino priznal  «»--—
V oktcbru 340 aretacij
Organi kvesture in komisariatov javne varnosti so v preteklem mesecu prijavili sodišču pod raznimi obtožbam' 340 oseb. Večji del teh se je omadeževalo s tatvinami, medtem ko je končalo za rešetkami in bo za svoje dejanje odgovarjala sodnikom tudi 70 ljubiteljev vinske kapljice.
Ali je vpisan v stalnem seznamu kmetijskih delavcev z redno plačo, kmetijskih težakov ali sodelavcev?
Ali ima otroke izpod 18. leta starosti, ki ne živijo z njim?
Ali prosilec dela za koga drugega.?
Ko bo odgovoril na ta vprašanja, bo prosilec obrnil stran in izpolnil vprašanja v rubriki B. Najprej bo spet navedel običajne anagrafske podatke, nato pa, če je kolon ali spolovinar, vpisal pod št. 1 koliko hektarov zemlje obdeluje in čigava last je zemlja.
Ce je prosilec sam lastnik
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimifiiiiiimiiiiiiHiiiiimiiimiiHimiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiinniiiHiiiiinmi,,,,!,
Iz sodnih dvoran
Pogojna obsodba Križanov Ki sta žalila policista
Potrjena obsodba trem tatovom - Oprostitev hišnega upravnika - Pomorščak bo plačal globo, toda dobil bo stanovanje
Na srečo se je delavec dvignil brez hujših poškodb, a vseeno je moral v bolnišnico, kjer so mu predpisali 5 dni počitka.
Končno je moral v bolnišnico tudi 22-letni Giacomo Am-brosi iz Ul. S. Sergio, ki je zaposlen v centru za prevzgojo delavcev na Jeričljevem trgu. Mladenič je padel z c'veh metrov visoke lestve in ker se je pri tem udaril po raznih delih telesa in predvsem v trebuh, je moral ostati pod nadzorstvom zdravnikov II. kirurškega oddelka, kjer se bo zdravil najmanj dva tedna.
 «» .
Padla je z lestve in se poškodovala
Marija Rauber por. Prinčič
iz Briščkov št. 28 se je morala včeraj zateči v bolnišnico zaradi precejšnjih poškodb na spodnjem delu trebuha, zaradi česar so jo zdravniki pridržali na ginekološkem oddelku.
Prinčičeva, ki se bo morala zdraviti 8 ali 10 dni, je izjavila, da je padla z lestve in v svojo smolo priletela na rob deske.
Januarja letos je Ivan Košuta- iz Križa 342 povabil dva policijska agenta, da bi legitimirala vse potnike dveh u-stavljenih avtov. Na vprašanje, zakaj bi morala to storiti, je Košuta odgovoril, da je pač potrebno pregledati tudi avte fašistov, ko že glecajo vozila komunistov.
Policista seveda pregleda nista izvršila in sta Košuto povabila, naj se oddalji. S tem sta moža, ki je bil vinjen, še bolj razdražila in iz njegovih ust je prišla žalitev, ki je prisilila agenta, da sta ga odpeljala na policijski komisariat. Med potjo je Košuta enega brcnil in si s tem še bolj poslabšal položaj. Policijski organi so ga namreč prijavili sodišču pod obto-žbo žalitve javnega funkcionarja, uporabe sile in pijanosti.
Deset mesecev kasneje pa je Košuta imel zopet opravka z javnimi funkcionarji. Tokrat sta bila dva agenta finančne straže, ki sta zaradi vpitja v notranjosti gostilne »Tenda rossa« vstopila, da bi pomirila prepirljivce. Meč temi je bil tudi Košuta, ki je agentoma zabrusil v obraz, naj ga pustita v miru in naj slečeta uniformo, ki jo mrzi.
Tudi tokrat se mož ni hotel pomiriti in je preklel republiko, predsednika, Bartolija in tudi Palamaro, češ da mu nočejo dati potnega lista. Ko sta ga agenta spremljala na poveljstvo, je enemu hotel strgati znake na uniformi, kar pa se mu ni posrečilo. S tem dejanjem si je Košuta naprtil na ramena novo obtožbo žalitve javnega funkcionarja .n včeraj se je moral zagovarjati pred sodiščem« Na srečo so oba procesa združili in tako se je Košuta rešil le s 4 meseci in 5 dnevi zapora ter s 1.000 lirami denarne kazni in to kljub temu, da je tožilec zahteval več kot polcrugo leto ječe. Sodišče je nadalje odredilo takojšnjo izpustitev moža na svobodo, s čimer mu je privolilo pogojnost kazni,
» • •
Zaradi skoraj enakih obtožb je prišel pred sodnike tudi Giovanni Puzzer, ravno tako iz Križa. Z njim pa so bili sodniki strožji in ga zašili na 9 mesecev zapora in na devet tisoč lir globe, a so ga vseeno izpustili na začasno svobodo.
Mož, ki je zidar po poklicu, se je zaradi likofa napil in
je na glavni postaji užalil nekega agenta javne varnosti.
• ♦ *
25-letni Vittorio Bubnich, 31. letni Bruno Soiat in 37-letni letni Gjno Scomparini, ki jih je porotno sodišče julija letos obsodilo zaradi tatvine v škodo starega upokojenca (spočetka so bili obtoženi ropa,, a sodišče je obtožbo spreme- hiše Paolo Nezzo Iz Ul. Bat-
posestva, bo pod- št. 2 vpisal koliko hektarov zemlje obdeluje in v katerih občinah. Pod št. 3 pa bodo številke o obdelovalni površini, navedli kmetovalci, ki imajo posestva v najemu.
Kot torej vidimo, je vsa zadeva zelo, enostavna. Kmetovalci, ki so v tem letu dosegli 65. leto starosti in ne uživajo drugih starostnih pokojnin, pa še niso poskrbeli za prošnjo oziroma priznanje starostne pokojnine, naj to čim prej storijo. To velja seveda tudi za vse druge kmetovalce, ki predpisane starostne dobe še niso dosegli, a jo bodo dosegli čez nekaj let. Vsi, ki so zainteresirani o pokojninah kmetovalcem,, naj se na vsak način zglasijo na sedežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
 «» , .
Prometne nesreče
Zaradi prehitevanja tovornika, ki ga je v bližini skladišča št. 72 novega pristanišča vozil Mario Lipec iz Ul. della Bora, sta morala Giovanni Pu. gliese iz Ul. čella Guardia in Ilarlo'Slejko iz Ul. Risorta v bolnišnico, ker sta se z lambreto zaletela v zadnje kolo večjega vozila. Pugliesa so pridržali na ortopedskem oddelku, Slejka pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
Med hojo po cesti za mestno palačo je napol slepemu Gior-giu Valleju iz Drevoreda C. Elisi zašlo zadnje kolo fiata 600, last Lina Sandrija iz Ul. sv. Marka, čez nogo, zaradi česar so morali ponesrečenca zaradi verjetnih kostnih poškodb sprejeti s prognozo o-krevanja v 4 ali 25 dneh na ortopedskem oddelku.
Podobna nezgoda, samo s to razliko, da je padel na tla, se je pripetila v večernih u-rah 74-letnemu upokojencu O-meru Svatoschu iz Ul. dei Vol. ta. Na srečo so bile upoko-jenčeve poškodbe le lažjega značaja in tako je lahko mož po nudeni zdravniški pomoči zapustil bolnišnico, a bo moral vseeno počivati nekaj dni.
Huje se je pripetilo Carme-li Pompierone iz Ul. Braman-te. Komaj je napravila nekaj korakov po Šentjakobskem trgu, katerega je hotela prekoračiti v bližini kina Marconi, se je zaletel vanjo s svojo vespo 22-letni Livio Orlini iz Ul. Ponzianin*- in jo podrl na tla.
Zaradi. globoke rane na glavi in drugih poškodb po rokah, so žensko poslali na II. kirurški oddelek, katerega bo lahko po 10 dneh zdravljenja zapustila in odšla domov.
( GLEDALIŠČA )
VERDI
Danes ob 21. uri in jutri ob 17. uri zadnji predstavi »Nadvojvode« G. A. Borge-seja.
TEATRO NUOVU
Drevi ob 20.30 bo svečana otvoritev nove sezone 1957-58 s predstavo Verdijeve opere «Trubačur». Sodelovali bodo Leyla G-ncer, Dora Minareh1.. Mario Filippeschi, Ettoie Ba-stianini in Antonio Massana. Poleg zbora gledališča Veri. bc sodeloval tudi tržaški f.l-
Vse tri, ki so	se več ali
manj poškodovali (Sergia so morali sprejeti s pridržano prognozo) so odpeljali v bolnišnico, medtem ki je policija takoj uvedla preiskavo. Tako so ugotovili,_	da je imel	] harmonični	orkesie.'. Pri	gie-
balkon zaradi dežja precej raz-i	.iški	blagajni	se nadalju.e
pok in ker se po	mnenju pre-	. 1
iskovalnih organov upravnik | ^ J vstopnic.
nilo), niso s prizivom dosegli ničesar.
Soiat je na včerajšnji prizivni razpravi zanikal vsakršno krivdo, medtem ko je Scomparini prevzel vso odgovornost za dejanje nase ter samo pojasnil, da je on staremu možu ukradel v stranišču gostilne v Ul. Vidali le 20Q lir, na stopnicah starčevega stanovanja pa 2.000 in ne 14.000 lir, kot so ga obtožili. Mož j? poslal sodišču tudi dolgo pismo, v katerem je opisal svoje življenje, polno težav in revščine:	je	namreč begunec
iz Pulja in ker ni mogel dobiti dela, je zašel na pot nepoštenosti in kriminala.
Tudi njihov zagovornik je skušal doseči Vsaj delno znižanje kazni, zaradi česar so vsi obtorenci vložili priziv iz pravnih vzrokov. To pa predvsem, ker porotno sodišče ni priznalo obsojencem olajševal, ne okolnosti minimalne škode.
Prizivno sodišče pa je sprejelo tožilčev predlog in vsem trem potrdilo prvotno kazen, zaradi česar bo moral Bubnich presedeti 3 leta in 3 mesece v ječi in plačati 21.000 lir, Solat 3 leta, medtem ko je denarna kazen nekoliko nižja kot za prvega, Scomparini pa, ki je dobil najhujšo kazen, bo ostal za rešetkami 4 leta in devet mesecev in bo moral plačati poleg sodnih stroškov, kar velja tudi za ostala dva, tudi 21.000 lir globe.
* * *
30. junija 1954. leta popoldne so številni Tržačani gledali sončni mrk in med temi so bili tuci 60-letna Giovanna Ulissi por. De Rosa, Marija Salve Gasparelli por. Zan-chetti in njen sin Sergia. Vsi trije so stali na balkonu stanovanja Zanchettijevih v četrtem nadstropju hiše v Ul. Kolonja 68. Nepričakovano pa se je pod njimi udrl balkon in medtem ko sta ženski odleteli samo 2 metra niže do balkona v spodnjem nadstropju, jp Sergio priletel po 20 metrih padca na dvoriščni tlak.
tisti, ni zanimal za popravilo, so Imoža prijavili sodišču pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb.
Nezzo, ki je upravljal hišo za brata Petracco, je pojasnil, da so mu bile znane o-kvare in da je v pričakovanju popravil obvestil stanovalce, da ne postavijo nobene teže na balkone in da je tudi priporočljivo, da zaprejo dohod.
To so sedaj stanovalci hiše potrdili in ker je upravnik tudi poravnal stroške, ki so jih trije ranjenci imeli z zdravljenjem, je sodnik Nezza oprostil s pripombo, da ni zakrivil dejanja.
• * •
Pred istim sodnikom se je moral zagovarjati tudi 27-let-ni pomorščak Carlo Manfe od Sv. M. M. sp., katerega je predsednik IACP odv. Gasser tožil zaradi vdora v stanovanje. Manfe je namreč novembra lani s ponarejenimi ključi stopil skupno z ženo in s hčerko v stanovanje v Ul. del Prato, o katerem je vecel, da je bilo prazno.
Toda nekaj časa kasneje je prišel v stanovanje neki občinski uslužbenec, ki bi moral pregledati stanovanje. Lahko si zamislimo, s kakšnim presenečenjem je občinski uradnik ugotovil, da je stanovanje, ki bi moralo biti prazno, zasedeno. Od tu tudi prijava sodišču.
Manfe je dejanje priznal, a se je izgovoril, da je to storil, ker ni mogel več živeti brez stanovanja. Poročen je bil štiri leta in ves ta čas je moral živeti pri starših v revnem stanovanju,
Ni izključeno, da je mož sedaj prišel do toliko zaželenega stanovanja (sicer ne istega katerega je nezakonito zasedel), vendar ga je vdor stal obsodbo na 20.000 lir globe pogojno in na povračilo IACP povzročene škode in na plačilo odvetnika, ki je pred sodiščem zastopal interese Avto-stanovanja.
nomnega zavoda za ljudska
^ I.jU DSHA prosveta j
Fev.ki ZDor piosvetncga društva algo Gruden* v Nabrežini
obvešča vse sodelujoče, da je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek in petek točno ob 21. uri v društveni dvorani. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali v zboru, da se prijavijo.
Načelništvo
» * •
Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katinara uprizori veselo vaško trodejanko »Ploha* v nedeljo 17. novembra t. I. ob 18. uri v prosvetni dvorani v Ric-maajih. Vabi k številni udeležbi! * * *
Prosvetno društvo »S. Škamperle* . Sv. Ivau obvešča, da društvena knjižnica posluje vsako sredo od 20.30 do 21.30.
^ DA HO Vi IN PltlSPliVHl)
Ub 16. obletmici smirti Edvarda Rustje, daruje družina Rustja in Foldiuzzi 2000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 15. novembra t. 1. se Je v Trotu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 7.
POROČILI SO SE: pomorščak Antonio Cugliani hi gospodinja Lina Paolom, uradnik Kodolio Romano in gospodinja Tommasi-na Sava, krojač Antonino Capo-rarello in gospodinja Carmela Romanlni, pomorščak Antonio Saintulin in gospodinja Maria Crlvici, uradnik Giovanni Dobi in gospodinja Claudla Hrobat, delavec Albino Lubtana in gospodinja Perich, uradnik Pelle-grino Amoroai in učiteljica Edda Sigtrioolifi.
UMRLI SO: 70-letna Romana Bravin por. Comin, 77-letni Emi-lio Oioccolanti, 66-letna Maria Globač ni eh por, Mlchel, 68-letni Giuseppe Di Martino, 66-letnt Krancesco Balestier, 73-letna Marija Kofol, 83-letni Andrea Sirca, Bl-lebni Oskar Heldar.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussl, Ui. cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Li-berta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
SNG
v TRSTU
DANES
16. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta I
III. javna produkcija igralske šole SNG
■> sodelovanjem Baletne šole SNG
SPORED:
1. II. letnik Igralske šole
Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI — II. dej. Pripravil JOŽKO LUKES
Osebe:	Kantor - Dušan
Jazbec; Francka - Marija Mislej, Nina - Miranda Cahaidja; Maks - Aleksij Pregare, 3 letnik.
2. B ALE T
Haendel: I.ARGO
Marino Štrajn LOLA - LOLA charleston
Majda Batič Mozart; TURŠKI MARŠ Cezar Možina Marino Štrajn Sibelius: OTOŽNI VALČEK . Danica Mavec Dvorak: HUMORESKA Marino Štrajn Cezar Možina Plesi in kostumi; ADRIJAN VILLES
3. III. letnik Igralske šole
I. A. Krilov: NAUK HČERAMA komedija v enem dejanju Prevedel prof. 1. ŠAVLI Pripravila ŠTEFANIJA DROLČEVA in MIHA BALOH Scenograf JOŽE CESAR
Osebe: Veljkarov, plemič - Dušan Jazbec, 2. letnik, Lukerija - Silva Razstre-senova; Fjokla - Nerina Drašič, Daša, njuna sobarica - Gabrijela Orel; Vasilisa, dojilja - Rafaela Petroni; Semijon, sluga Aleksij Pregare; Sidor-ka, vaški knjigovodja ■ Ivo Kuferzin; Liza, služkinja - Miranda Caharija, 2. letnik.
DANES 16. t. m. ob 20.30 v Frosvetnem domu «A. Sirk« v Križu, v nedeljo 17. t.m. ob 16.30 v Zadružni dvorani na Kontovelu
EUGENE GNEILL
Strast pod bresti
Igra v treh delih
JUTRI
17. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
JOSIP TAVČAR
drama v treh dejanjih Veljajo izkaznice «Z»
Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni. Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane na stadionu.
V torek, 19. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
NICOLA MANZAR1
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
Veljajo izkaznice »Zn
Prodaja vstopnic v po nedeljek in toiek v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11.
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi
15.25 Dalmatinske narodne pesmi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni variete; 19.10 Poje Be-niamino Gigli; 18.30 Lahka glasba; 19.00 Renato Carosone in Franco s svojimi «G 5»; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Lepe melodije — znanii napevi; 8.35 Matija Tomc: Dolenjsko že-m tavanje; 9.30 Internacionalne koračnice; 9.50 Klavir v ritmu: 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.15 Domači napevi; 12.00 Malii koncert operne glasbe; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Dušan Modic:	Tehnika v sadjarstvu;
12.40 Alpski zvoki; 13.15 Spored zabavne glasbe; 14.00 «Obisk jz Zagreba«; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00' Glasbene uganke; 17.30 »Sobotno popoldne«; 18.00 Okno v svet; 18.15 Spored slovenske domače glasbe; 18.45 Dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Segave im ve" sele viže za konec tedna.
■TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Foročila; 21.00 Antonio Fogazza-ro:	«Maii antični svet«; 22.15
Evrovizija; Boks matrh.
KINO
it A O 1 O
SOBOTA, 16. novembra 1957 ruši POSTAJ A A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Življenja in usode: »Dimkrij Šostakovič«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Karakter .stični ansambel «Espe-ria»; 13.30 Priljubljene melodije raznih skladateljev; 14.C0 Zbori in dueti iz oper; 14 45 Vesela harmonika; 15.00 Rossini - Respi-ghi:	»Fantastični	bazar«; 15.26
Samospevi slovenskih skladateljev; 15,45 Borodln: Ples iz i dejanja opere «Knez Igor«; 16.00 O adiravstvu in higieni dela: »Fiziologija dela«; 16,15 Ritmične popevke; 16 35 Kavarniški koncert, igra orkester Paccnioft;
17.00 Skladbe Škerjanca, Tomca i;i Ljadova, igra pianistka Silva Krašovec; 17.20 Plešite z nami;
18.00 Oddaja za najmlajšc: Mirče Sušmelj: «Pesnik in kuharfcek«;
19.00 Orkester Melachrino; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20,45 Veseli ritnv;
21.00 Avguštin Zelč: «Kraška legenda*, dramatizirana zgodba — igrajo člani Radijskega cdra;
22.00 Orkestri Avsenik, famše in Jankovič; 22.20 Mesečina na Sredozemlju; 22.(0 i.itopinovl valčki in mazurke; 23.00 Rodegrsove In Kernove melodije.
t n s t i.
11.30 Komorna glasba; 16.30 Glasba iz operet in revij; 17.45 VV. A. Mozart: »Impresarij«, opera v 1 dej.; 21.00 Nagradno tekmovanje; 22.00 Margherlta Caf-faneo; »Za Urško prepovedano«.
KUHE H
Poročila v ltaiijanSČ'nl:	6.30
12.JU. 16,30. 17.30, 19.15, 23.00.
Poročila v alovenlčlnl:	7.30,
1330. 15.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00.7.15 Spored iz Ljubljane; 7.(5 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijska univerza: Živinoreja in pašništvo na Krasu; 13.50 Popevke ijt ritmi od tu iti tam; 14.30 Kulturna oddaja: Mladi umetniki- 14,40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba;
Excelsior. 16.00; »Prekipevajoča
plavolaska«, J. Mansfield, T. Kandall. Cinemascope.
Fenice. 16.00:	«Hollywood ali
smer«. Vistavision. Dean Martin, Jerry Levvis, Anita Ekberg-Komične dogodivščine. Nazionale. 16.00: «Vražji», F. rier, M. Prešle. Mladoletnim prepovedano.
Supercinema. 15.30:	«Fantazl)a»i
Wai,t Disney. Superscope. Tech-nicolor.
FikJdrammatico, 16.00:	»Tragedi-
ja ob Rio Grande«, J. Chand-ler, Orson VVeltes, Colleen Miller] Earbara Lavvrence. Lokal je segret.
Grattacielo. 16.00: «Nevesta morja«, Joan Collins, G. Grant. Arcobaleno. 15.30:	«Interlud»J»-
Lepa ljubezenska zgodba. Jun* Allison, Rosano Brazzi. Cine-mascoipe, technicolor.
Astra Rojan. 16.00: «Zivahna fantazija M.G.M.«. Met rose <:<I>e tf techinicolor.
Capitoi. 16.00: «Babica Sabelia«. Tina Pica, R. Salvatori, S. K.0-ščina. Zadnji dan.
Cristallo. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabeta Taylor, Rock Hudson. Technicolor, predstave neprekinjene.
Normalne cene.
Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabeta Taylor, Rock Hudson. Tecltni-color, predstave neprekinjene. Normalne cene.
Aldebaran. 16.00:	»Aleksander
Veliki«, Richard Burton, Fre-drieh March in Claire Bloont-Ariston. 16.00: »Lepa mlinarica«. Cinemascope. technicolor. Veselje In dobra volja. Sofia Loren, V. De Sica, M. Mastroian-ni, Y. šanson, P. Stoppa, Artaonia. 15.00: »Bitka pri vodnjakih Apašev«, B. Cooper, M-Alberghelti. Nova revija D°-nato »Tako bo«.
Aurora. 16.00: «Pokvar}eno mesto«, D. 0’Keefe. P. 0’Brien. Garibaldi. 16.00; »Souvenir dTta' lie«, I. Corey, A. Cifariello, V. De Sica. Technirolor.
Ideale. 16.00: «Odongo», Rhonda Fleming, Mac Donald Carey. Impero. 16.30:	«Souventr djta-
lie«, I. Corey, A. Cifariello, V. De Sira. Terhnicolor.
Italia. 16.00: »Najlepši trenutek*, G. Rallt, M. Mastroiani. Moderno. 16 00: »Nasilneži«, CarL ton Heston, Gilbert Rolaind, A. Baxter. Jutri ob 10. in ll’u uri velika matlne. Enotna cena 60 lir.
San Marco.	16.00:	»Indijanski
bes«, Viktor Matur, Susan Bali. Ciniemascope	v barvah.
Savona. 16.C0: «Zaročenec za vse«, F. Sinatra,	D. Reynolds,	D-
Vayr.e.
Viale. 16 00:	«Preko Mombase*.
Comel Wilde, Dorina Reeo-Technicolor.	Jutri zjutraj	00
10. in 11.30 uri «Bajni Andersen«
Vitt. Veneto. 16.00; »Visoka1 družba«, Grace Kelly, Bing CroSbJO Frank Sinatra. Technicolor Metro vistavision.
Belvedcre. 15.30: «Ož«ana zem-
. lja«, J. Derek. Pustolovski
film.
Marconi. 16.00: «Tujec med angeli«, Hovvard Keel, Aon Blytn, Dolores Gray.
Massimo. 16.00: »Zemeljski raj*-Technicolor.
Novo cine. 16.00:	«Istambd>»i
Errol Flynn in Cornell Bor-chers.
Odeon. 16.00: «Lepa Otero«, Maria Felix.
Skedenj, 18.00: »Igralnica«, RO<*
Hudson.
Radio. 16.00: «Car», Rim Novak, Tyrone Pover Secolo. 16.00: «Zenske in arena*, Maria Felix, J. Mistral. Skedenj. 18.00: »Čudovite avanture«, Gary Cooper.
[ MALI OPLAŠI J
MOTOGUZZI lepa priložnost M' RONSPORT 250, popoln (co®-pleto) 275. GARDELLINO I5.»W' MATCLES «5.000, Cremaacoll ", MOTOGUZZI, F. Severo II, ‘*L 38-903.
NOVOSTI:
Pacek in Packa L 190.-Pravljica o Dravi
L 190,-
Crni tulipan L 210.—
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Tr«tl - Ul. (iv. Franilšks Telefon K7-8HN
t
Sprevideti z verskimi tolaih Je po kratki bolezni mirno i* dihnil nas preljubi oče
Andrej Širca
Žalostno vest sporočajo sin*?’ vi Viktor, Danilo, Vladnnir’ hčere Marija, Andrcina, ZoV»’ Mila, Draga, snahe, zeti, vnuk' in vsi sorodniki.
Pogreb pokojnika bo dan«8 16. t. m. ob 15.30 izpred žalosti pri Sv. Ani št. 33.
Trst, 16. novembra 1957.
///. JAVNA PRODUKCIJA
m I krilov mm
Igralska šola SNG je priredila do sedaj že tri javne produkcije svojih gojencev: prvo v aprilu 1956, drugo v januarju letos in tretjo sedaj, z uprizoritvijo IT dejanja Cankarjevega «Iwalja na Betajnovi«, z nastopom baleta (Haendel, Mozart, Si-belius in Dvorak) ter s komedijo enodejanko I. A. Krilova «Nauk hčerama«.
Vsak narod ima slavna t-tnena. To so imena rodoljubov, učenjakov, mislecev, piscev, umetnikov, ki so s svojim delom in ustvarjanjem povečali rlavo svojega naroda. Takim imenom pripada tudi ime velikega basnopisca — I. A. Krilova.
Slava tega odličnega ruske-90	b as"opisca je že	v času
njegovega življenja prekoračila meje Rusije. Krilova so poznali Francozi, Angleži. Nemci,	Italijani,	narodi	Skandi-
navskega, Balkanskega in Pirenejskega polotoka. Njegove basni so prevajali v Ameriki, Afriki in Aziji.
Ivan Andrejevič, Krilov se je	rodil leta	1768.	Za časa
njegovega življenja je cvetela slava Belinskega, Gogolja, Hercena. Njegovi sodobniki pa	so bili Nekrasov,	Turge-
njev, Dostojevski in Lev Tolstoj.
Ze v sedemnajstem letu svojega življenja je Krilov začel s književnim delom, ki je tra-jalo z majhnimi presledki več kot SO let. Prvi njegov knji-ievni poskus je bila komična op era «Kofeinica», ki pa ni bila tiskana. Kmalu zatem ga je zamikala tragedija. Napisal je «Kleopatro», ki pa jo je kasneje uničil. Po nasvetu svojih prijateljev se znova loti komičnega žanra in napiše veselo opero «Objestna obi-teljs ter komedijo «Pisec v predsobi», istočasno piše novo tragedijo eFilomela«.
Krilov dela vztrajno, čeprav ni prepričan, da je poklic dramatika njegov pravi poklic. Preizkuša se, piše gledališke 'Ore prevaja, piše verze, članke, epigrame.
Krilov je imel redek dar, da je znal voditi duhovit in zanimiv razgovor, imel je sposobnost, da je znal takoj odgovoriti na vsako šalo. Privlačil je vse, ki so znali pri človeku ceniti samostojnost in o-riginalnost misli. Razgovor s pametnimi in	izobraženimi
ljudmi so prepričali mladeniča, da obstoji veliko in široko polje deta. Začel je sodelovati pri časopisu ejutranje u-re«, pozneje pri uPošti duhov«, ki ni bil časopis, ampak posebna oblika satirične književnosti. Krilov je pisal izkušeno, razsodno, jasno in svobodno, zanemaril ni nobenega važnega problema svoje dobe. Njegova nadarjenost in razumnost sta	mu odpirala
vrata mnogih	aristokratskih
hiš. Ostro je opazoval in se boril proti brezdelju in razkošju, koristoljubju in podkupovanju, proti plemiški samovolji in neodgovornosti. Neprestano se je kazala uporna Krilovljeva misel: človek ni slaven po zaslugah prednikov, ampak po svojem lastnem delu in vrednosti.
Toda leto, ko je izhajala »Pošta duhov«, je bilo leto, ko se je v Franciji razplamtela revolucija. Položaj v Rusiji se je zaostril, cenzura je cse huje pritiskala . •. Ust je Prenehal izhajati. Tri leta kasneje je pričel z nekaterimi tovariši sam izdajati list «0-pazovalec«. Osnovna linija časopisa je bila ista kot v «Po-^ti duhov«, vendar srečamo Krilova zrelejšega, še zajed-Ijivejšega in jedkejšega pisatelja. Kot satirik ni meril samo v dvorsko aristokracijo, °mpak se je v imenu naroda obračal tudi na pisatelje, zahteval od njih resnico, jasnost in enostavnost, ravno to, kar je kasneje dobilo ime reali-zem. Krilov je v resnici bil eden prvih, če ne prvi osno-vatelj realizma v ruski književnosti, čeprav je pisal ale-Ooična dela, to se pravi, da jz svoje jurake predstavljal Pod drugo masko.
V določenem obdobju ruske *podovine se je pričelo naglo Posnemanje Zapada. Mnogi Plemiči so menili, da je nedostojno oblačiti se po rusko. Svoje otroke so že v zgodnji mladosti dajali v roke tujim vzgojiteljem. Zaslepil jih je eunanji sijaj zapadne kultu-r*. pozabljali so na občutek narodnega ponosa, V tej dobi je Krilov močno dvigal svoj til as v obrambo narodnih interesov. Toda njegov časopis Pfi publiki ni našel dovolj eanimanja, pričele so se sitnosti s policijo, denarna sredstva so primanjkovala, «Opa-eovalec« je nehal izhajati, namesto njega pa je pričel izha-jatt »Petrograjski Merkur«. In je Krilov zamenjal stil. ^‘še popolnoma resno o stva-reh, iz katerih se je še vče-rai norčeval. Toda spoznal je, do ga ne bodo dolg n prenašali Zapusti žumalistiko, ven-tjon se noče prodati. Iz bo-jozni, da ga ne bi zaprli, se °dloči za prostovoljno pregnanstvo Zapusti Petrogiad ter živi z družino kneza Goltoma, ki ga je car Pavel I. pregnal iz Petrograda. Pri tej Plemiški družini se preživlja kat domači učitelj, kot prireditelj domačih predstav in koncertov. Za eno takih pred-
V svojih basnih razgalja Krilov človeške napake, Kakršne žive v vseh slojih m v vseh časih, posebej pa je odkrival pomanjkljivosti, krivičnosti in napake ruske družbe. Bičal je laž in bahaštvo. sleparstvo in omejenost, krivičnost sodišč in samovoljo oblasti, izkriščanje malega človeka in podkupljivost urudniš-tva. Vse basni so pisane v tako pristnem ljudskem jeziku, da je mnogo krilatic iz njih prešlo v zakladnico ljudske modrosti. Zadnja leta svojega življenja je preživel v miru, obsut s častjo in slavo.
Umrl je 9. novembra 1844, ko mu je bilo 76 let.
B. M.
stav je Krilov napisal tragi-	speh njegovih basni	je	bil	iz-
komedijo uTriumf ali Potšti-	reden.	Ze l. 1811	postane	Han
pa«. Komedija je bila jedka j Ruske	akademije,
in duhovita parodija eklasič- 17 —*—-nih» tragedij — z vidnimi namigi na ponemčeni dvor carja Pavla I. Izredno barvit je v delu jezik glavnih oseb.
Krilov oživi; prične pisati komedijo «Pirog«, ki so jo pozneje z uspehom dajali v prestolnici.
Ko je prišel na vlado car Aleksander I., se Krilov vrne v Petrograd. V zadnjih letih prostovoljnega pregnanstva so se v njem nabrale sile. Začutil je moč, svežino in točnost narodne govorice. To je posebno močno občutil v narodnih pregovorih in rekih. Trudil se je, da bi dosegel ravno tako sočnost in širino svojega pesniškega stiha. Čuti! je, da je treba pisati tako «da se v malo besedah pove prava resnica ... da bi se globlje vtisnila v pamet«.
Krilov si je izbral pot. Nadel si je vlogo lenega modreca. Navdušen nad basnimi La Fontaina, jih je začel prevajati. Krilov je našel sebe, odprl je novo stran svojega življenja. Na poti skozi Moskvo je oddal svoje prve tri basni, ki jih je priredil po La Fon-tcinu. Uspeh teh basni je končno usmeril Krilova na pot basnopisja. Ta književna zvrst. je postala njegova edina. Toda, ko se je vrnil v prestolnico, ga je prevzela stara strast — gledališče. Letu 1806 in 1807 je dokončal obe deli, na katerih je delal že. prej: cModna trgovina« in »Naufc hčerama«. Krilov ni nikoli mogel skriti svojega prezira do pofrancozenih aristokratov. V obeh kbmedijan brani rusko kulturo. Pisec m brani Rusije samo pred Francozi, ampak tudi pred tujim vplivom in tujci, ki so mislili, da je njegova domovina divji barbarski kraj, primeren za kolonizacijo. Posmehu-je se lažnivemu in praznemu življenju oholih plemičev, ki so jih imeli za norce navihani in premeteni služabniki.
Kljub temu, da so ti dve komediji igrali v gledališčih in da sta imeli stanoviten u-speh, se Krilov ni več vračal k dramskemu delu.
V zadnjih 40 letih ie napisal nekaj nad 200 basni, od
? : , \
Tako morajo biti oblečeni tenniki in deiavci, ki so zaposleni v industrijski proizvodnji radioizotopov zaradi nevarnosti atomskega izžarevanja. Taka je perspektiva za vse delavce, ko se bo uporaba atomske energjje v miroljubne namene uresničila
NEKAJ BESED O SODOBNI ŽIVINOREJI
Intenzivno pitanje goveda in predvsem telet za zakol
V tej naši rubriki smo sicer nekaj krat omenili tudi živinorejo, vendar se z njo nismo dovolj ukvarjali. Znano je, da se je — zlasti po vojni — pri nas živinoreja sicer precej izboljšala in da se marsikateri kmet lahko pohvali s polnim hlevom lepe živine, vendar se vsa ta dejavnost po veliki večini usmerja le k temu, da nam hlev daje takojšnjo korist. Zato ni nič čudnega, da se v živinoreji posveča pozornost predvsem proizvodnji mleka. To je razumljivo, ker živi večina naših ljudi ob robu in v okolici mesta, kamor mleko oddaja, premalo pa se pri nas polaga važnosti na pitanje telet, na krmljenje živi-
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiitiiniiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiinii
ATOMSKA DOBA NAM OBETA SPREMEMBE TUDI V PRIRODI
Izsiljevanje koristnih mutacij s pomočjo	radioaktiv
Angleži so že vzgojili novo vrsto ječmena, ki je odporen za sušo in preveliko vlago, hkrati pa ima tako kratko stebelce, da nikoli ne poleže
Proces prirodne evolucije je skrajno počasen. Prehod iz nižje zvrsti v višjo, iz nižjega plemena v višje, tako pri ljudeh kot pri živalih ali rastlinah, traja stoletja, tisočletja, včasih celo milijone let. Ta pojav sprememb, ki jih u-stvarja priroda, se na prvi videz zdi 'kot bi bil brez vsakega sistema. Ce so spremembe povoljne, rezultirajo v tem, da se pojavi nova zvrst, če pa so nepovoljne, dovedejo do izumiranja zvesti, rodu, plemena. Prirodne mutacije se torej razvijajo počasi, skoraj neopazno.
S križanjem zvrsti ali ple-teh jih je okrog 70 priredil | men, rastlin oz, živali — ter po Ezopu in La Fontamu. U-1 ce'o ljudi — je človeku uspe-
lo prirodi priskočiti na pomoč. To se je dogajalo že skozi stoletja in tisočletja, toda šele v zadnjih nekaj letih je človek našel učinkovitejša — atomska sredstva, ki so mu pripomogla k izredno naglemu u-stvarjanjii sprememb v rastlinstvu, v njegovih kulturah. Ti uspehi so bili tolikšni, da mu je že v nekaj generacijah uspelo storiti toliko, kot bi bil brez njih storil v 600 ali celo 700 letih.
Ta sredstva so važni proizvodi atomske dobe. V nekaterih deželah, kjer atomska veda ni več le čista veda, ampak se je že spremenila v industrijsko panogo, se proizvajajo vedno nove in nove ter
Za 40-letmco oktobrske revolucije so ljudje v Moskvi rajali več dni noč in dan
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilliiiiiiiiiiiiillilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllltllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIII
ZA MAL« BRIGITO FANGL SE POTEGUJEJO TRI DRŽAVE
DRŽAVLJANSTVO ČLOVEKA KI SE RODI V LETALU
Primer se je sicer dogodil žc pred nekaj meseci, toda do danes ga še niso rešili. Poslovodja izraelskega letalskega podjetja na Dunaju je prejel 12. februarja letos naslednjo brzojavko, ki je prišla z letala, ki vrši službo med Londonom in Dunajem;
«V letalu potnica v drugem stanju. Pri pristajanju pripravite rešilni voz. Obvestite kliniko:#
Poslovodja je opravil vse formalnosti, toda še preden je letalo prispelo na Dunaj, je prišla nova brzojavka, v kateri je posadka javljala, da je porodnica Fritzi Fangl rodila deklico, ko je letalo letelo nad nemškim mestom Lim-burgom v višini 5000 m. Pri porodu sta pomagala pomožni pilot in spremljevalka.
Tri ure kasneje je Fritzi Fangl, žena nekega uradnika v avstrijski kulturni ustanovi v Londonu, zapustila letalo živa in v dobrem stanju skupno s svojim otrokom. Ameriška agencija «United Press« j« takoj razširila po svetu vest o nenavadnem porodu v letalu.
Medtem pa so nastale komplikacije. Najprej se je mestna uprava Limburga zanimala za novorojenčka pri izraelskem podjetju, zatrjujoč, da ga mora vpisati v svojo ma-
tično knjigo, ker se • je deklica rodila nad tem mestom, in da je treba izvršiti vse formalnosti, kakor se to dela z drugimi otroki, ki so rojeni na področju Limburga.
Avstrijske oblasti pa so takoj osporavale to pravico nemškemu mestu in odločno izjavile, da je mala Brigita (kakor so imenovali deklico) državljanka avstrijske republike. V ta spor so se nato vmešale še nizozemske oblast;, katerih predstavniki so prav tako zahtevali podrobne informacije od izraelskega letalskega podjetja. Nizozemske oblasti so namreč izrazile do-mnei o, da se mala Brigita m rodila nad n iškim mestom Limburgom, ampak nad nizozemsko pokrajino enakega i-mena, in da naj bi v tem primeru novorojenček postal avtomatsko podložnik nizozemske kraljice Julijane.
Avstrijski minister za notranje zadeve pa je medtem izdal odlok, da se mala Brigita vpiše v matične knjige kot Avstrijka.
Ali s tem še ni bilo konec komplikacij okrog male Brigite, v začetku tega meseca bi morali o tem vprašanju odločati na mednarodni konferenci za letalski promet, ki je zasedala v Mi:%tiju (Florida — ZDA).
Kako je prišlo do tega, da se mora s tem primerom pečati tudi taka mednarodna konferenca? Ko se je deklica rodila, je bil predstavnik izraelske letalske družbe nad tem tako navdušen, da je mali Brigiti podaril brezplačni vozni listek za vse proge, ki jih vzdržuje njegovo podjetje. S tem je izraelska letalska družba prišla v nasprotje z določbami mednarodnega kartela za letalski promet, katerega član je tudi ona. Ta kartel, tako imenovana «IATA», skrbi med drugim tudi za to, da vsi njegovi člani drže cene in usluge na isti ravni, da ne bi prišlo do nedopustne konkurence v letalskem prometu, Postopek izraelskega podjetja glede male Brigite so nekateri člani »IATA« označili za nedopusten, vsaj dokler kartel ne pristane in prizna veljavnosti tega brezplačnega voznega listka. Izraelska družba pa je morala pristati na to, da se vsa zadeva predloži na konferenci članov kartela, ket ve, da bi sicer morala plačati ogromno globo, ki more doseči tudi 25.000 dolarjev.
Kako se bo nekoč Brigita smejala na račun vseh teh komplikacij, ki so se sprožile ob 1^,'nem sicer nenavadnem prihodu na sveti
hkrati vedno učinkovitejše a-toniske substance, ki postajajo važen činitelj v hitrejšem razvoju, v hitrejšem tempu e-volueije. Ce izpostavimo rastline radioaktivnemu žarčenju, se brzina prirodnih mutacij poveča za nekaj stokrat. Toda kakor niso v normalnem prirodnem razvoju vse mutacije povoljne, še bolj redke so povoljne mutacije, ki jih izsilimo z atomskimi sredstvi, Te povoljne mutacije so torej redke, vendar se s pozornim laboratorijskim delom dado izbrati, se pravi izločiti od ne-povoljnih in v tem primeru se začenja vzgajanje nove vrste rastline.
Doslej smo vedno pisali o poraznih posledicah, ki jih i-ma žarčenje na mutacije, včasih pa se, kot vidimo, vendarle posreči pozitiven uspeh in dosedanji uspehi so glede tega prepričljivi. Cilj te vrste znanstvenega dela je ta,; da vzgojimo na primer rastline, k; bodo odpornejše proti boleznim, ki bodo pripravnejše za prilagajanje novim klimatskim razmeram in ki bodo dale vej|ji, obilnejši plod. Na Angleškem na primer vzgajajo nove vrste žita, ki bi bile sposobne živeti in razvijati se tako v izredno sušnih področjih, kakor tudi v skrajno vlažni zemlji. Učenjakom je uspelo vzgojiti vrsto ječmena, ki ima zelo kratko steblo. To bo zelo olajšalo žetev in, kar je najvažnejše, ga bodo lahko sejali tudi v tistih krajih, kjer nevihte tik pred žetvijo uniči-ju letino. Ob močnih vetrovih in nalivih ta ječmen ne bo polegel.
Istim znanstvenikom je u-spelo vzgojiti tudi neko izpopolnjeno vrsto industrijske rastline, iz katere semena pridelujejo olje. Mutacije, ki so jih povzročili z radioaktivnim žarčenjem, so privedle do tega, da so vzgojili rastline, ki cvetejo in dozorevajo pred ali pa tudi pozno po sezoni, v kateri normalno cvetejo, oziroma dozorevajo. Poskusi, ki so sicer šele v teku, napovedujejo gojenje tudi povsem novih rastlin.
V nekaterih predelih bolj razvitih dežel, kjer so puščavi iztrgali večje površine obdelovalne zemlje, ali kjer so me-hoiirali močvirja, kontrolirajo plodnost te zemlje z radioaktivnimi izotopi. Kemična analiza na novo pridobljenih obdelovalnih površin sicer ni težka, vendar pa je zamudna, včasih pa nam ne da popolne slike, ker ne moremo večjih površin dodobra analizirati. Fosfati, ki so bistveno važni za rast številnih posevkov in kultur nasploh, so sicer v zemlji, vendar pa so rastlini nedostopni, ker so »zaklenjeni« — kot pravijo določeni obliki povezave fosfata z nekaterimi anorganskimi spojinami. Ce pa damo v zemljo radioaktivne substance, moremo kar takoj odkriti, koliko fosfati rastlinstvo absorbira po prirodni poti in kako moramo zemljo kemično preparirati, da bi postala plodna, da bi fosfate torej «odklenili». Ker se radioaktivnost lahko odkrije kadarkoli in kjerkoli in njena intenzivnost tudi izmeri, bomo / enostavnim pregledom rastline takoj ugotovili, koliko procentov radioaktivne substance je rastlina vsrkala, to se pravi, da bomo lahko takoj odkrili, koliko te substance je v zemlji. Kmet, ki ne ra-polaga z radioaktivnimi i-zotopi, se pri obdelovanju zemlje opira le na izkušnje. To pa tudi brez njegove krivde sn tudi ob vseh njegovih naporih lahko privede do slabe letine ali celo do več zaporednih slabih letin, pa če-
prav so bili vsi klimatski in aktivnost žuželke sicer ne u-
vremenski pogoji dobri. Tistemu poljedelcu pa, ki bi imel na razpolago radioaktivne izotope, se kaj takega ne more zgoditi, ker že v nekaj dneh z analizo zemlje s pomočjo radioaktivnih izotopov zve, kaj je treba zemlji dodati, da bi postala plodna.
Seveda ne gre tu za naše
domače razmere, za naše njivice, pač pa za večje obdelovalne površine, ki so bile šele iztrgane močvirjem ali kakor koli na novo obdelane.	Pri
melioriranih površinah	je
namreč proučevanje kakovosti zemlje in »odklepanje« bistvenih mineralov v zemlji prav toliko važno, kakor njihovo namakanje oziroma odvajanje odvečne vode.
Pa še ena plat tovrstne znanosti; V ZDA uničijo na primer Insekti za 12 milijard dolarjev poljedelskih pridelkov na leto. Gre za to, kako te žuželke uničiti, da pa ne bi pri tem spravili iz ravnotežja normalnega oplajanja rastlinstva, pri čemer žuželke sodelujejo. Gre torej za uničenje škodljivih in ohranitev manj škodljivih, hkrati pa nujnih žuželk Vzemimo za primer katerokoli vrsto žuželk Radio-
mori, pač pa jo tako učinko-vito »zaznamuje«, da z lahkoto ugotovimo, od kod izhaja, kje so njena legla in drugo. In nato žuželke pomorimo že pri izvoru, v njihovih leglih. Radioaktivne odpadke reaktorjev pa že uporabljajo tudi kot sredstvo za uničevanje škodljivih žuželk.
Čeprav smo že tolikokrat pisali o skrajno škodljivih posledicah radioaktivnih žarčenj na mutacije, glede česar smo jemali za primer porazne podatke iz Japonske, moremo danes vendarle reči, da nam radioaktivnost more tudi koristit5. Gornji primer nam pove, da bp (domska,vedg lghk.o, zelo koristna, ce jo bo človek pravilno usmeril.
Nedavno so trije bostonski kirurgi presadili nekemu dekletu ledvico, ki ji jo je ((darovala« njena sestra. Dekle je imelo obe ledvici tako bolni, da je bila že zapisana smrti, njena sestra je zato pristala, da so ji odvzeli eno in jo presadili bolni sestri. Zaravniki pravijo, da je operacija uspela in da se dekleti počutita dobro.
ne za zakol. Tudi to je razumljivo, ker naš kmet ne razpolaga z odvisnimi količinami krme. Toda moderna živinoreja se čedalje bolj usmerja v tako imenovano industrijsko krmljenje, to se pravi, da začenja krmiti žival sistematično, ne le s klasično krmo, pač pa poklada živini tudi krmo, ki je še do pred kratkim govedu ni privoščil, mislimo pri tem na številne vrste močnih krmil.
Ce kmet ne mara mladega teleta čez kak mesec privezati k jaslim, da bi z njim povečal število goved v hlevu, tele proda, čim ga odstavi. To ni preveč gospodarno, pa čeprav ima telečje meso nekoliko višjo ceno. Mnogo koristneje je krmiti žival do večje teže in ga šele nato prodati, kakor je priporočljivo tudi «odrabljene-ga» vola dobro opitati preden ga prodamo za zaikol.
Seveda obstaja razlika med pitanjem stare živine in telet. Odraslo živino, na primer vole pitamo na mast, še rastočo živino —1 teleta, bikce in telice — pa pitamo na meso. Zato volom pokladamo škrob-nafo krmo, mladi živini pa krmo, ki vsebuje mnogo laže prebavljivih beljakovin. Glavna razlika je v tem.
Danes pa bomo spregovorili nekoliko več o pitanju še rastoče, to se pravi mlade živine. Preden začnemo pitati teleta oziroma bikce, moramo biti gotovi, če je žival popolnoma zdrava, nadalje moramo že po njeni zunanjosti videti, če je za pitanje pripravna. Izplača se namreč pitati le globoke, široke in krepke živali, ki so tudi mirne narave.
Za mlado živino poznamo dva načina pitanja. Po prvem jo začnemo pitati takoj po končanem sesanju in vse dokler ne doseže teže 400-500 kg. Drugi način pa je krmljenje teleta, ki bi šlo za to, da bo ostal v hlevu, kar traja do teže 300 kg, nato pa začnemo tele pitati do 400 ali celo 500 kg teže. Pivi način je seveda hitrejši in ga dosežemo že v enem letu, drugi pa je daljši, ker ob navadni krmi žival doseže 250 do 300 kg teže v enem letu in šele nato ga v, treh-štirih mesecih dopi-tamo na 450 ,kg.
Ker pri nas še ne moremo govoriti o intenzivnem naglem krmljenju, bomo podrobneje govorili o počasnejšem, cenejšem načinu pitanja mlade živine. Navadno pitamo rajši bikce kot teličke, ker dado
ro, mu lahko pokladamo že tudi majhne količine mešanice močnih krmil, ki pa jih ne smemo mešati z mlekom, pač pa mu jih pokladamo suha-Mešanico sestavimo takole: 80 odst. ovsenega zdroba, 15 odst. ječmenovega zdroba, 10 odst. pšeničnih otrobov, 20 odst. koruzne moke in lanenih tropin. Tej mešanici dodamo še 1 odstotek rudninske krme in 1 odst. živinske soli. Ni odveč, če včasih temu primešamo še prgišče drobno zmletega oglja.
Obroik močne krme teletu postopoma povečujemo tako da v tretjem mesecu pokladamo že po 1 kilogram in pol take krme na dan.
Tudi s senom začnemo tele krmiti že v drugem tednu starosti, da se mu zgodaj razvije vamp in tudi zato, da ne pobira izipod sebe slame in umazane stelje. Seveda ne bomo dajali teletu kakršnega koli sena, pač pa le najboljšo otavo in seno, ki smo ga pokosili pred cvetjem.
Kot smo teletu zmanjšali obrok posnetega mleka, mu začnemo pokladati z drobno narezanim korenjem. S tem mu dajemo tudi zadostno količino vitamina A. V sedanjem in posebno še v zimskem čast1 Je dobro, če teletu po krmljenju dodamo še 12-20 gramov ribjega olja.
Obrok polnomastnega mleka začnemo zmanjševati v 5 ali 6 tednu starosti. Nadomeščamo ga pa z enako količino svežega posnetega mleka. Posneto mleko naj bo toplo okoli 32 stopinj C in čisto. Lahko pa teletu pokladamo tudi dobro skisano mleko. To pride bolj poleti v poštev. Teletom ne smemo nikoli dati več kot 8 do 9 litrov mleka na dan, ker bodo sicer že s tem sita in ne bodo jedla drugega. Posneto mleko pokladamo vse do 4. meseca starosti, vendar vedno v manjših količinah. Sicer pa je to odvisno tudi od tega, kdaj se teliček navadi na močno krmo in seno. Važno je vedeti tudi to, da ne smemo teleta odstaviti takoj, pač pa postopoma.
V kratkem bomo navedli še sledeče: neposneto mleko tele jemlje vse do dveh mesecev in pol. Z drugim mesecem začenjamo polnomastno mleko postopoma nadoknaditi s posnetim, katerega količino stalno večamo do srede tretjega meseca, in nato količino spet manjšamo. Močna krmila in seno začenjamo poklajevati že
bikci do 10 odst. več teže. Do I v tretjem tednu, seveda v
6 meseca starosti pokrmimo teletu okoli 450 litrov polnega 350 litrov posnetega mleka. Nadalje pokrmimo še 200 kg močnih krmil, 180 kg sena in 250 kg korenja oziroma pese.
Ko je tele že dva tedna sta-
majhnih količinah, ki se postopoma večajo, dočim začenjamo s korenjem sredi drugega meseča.
Ce boirio tako ravnali, nam bo tele v 6 mesecih dalo že od 150 do 180 kg žive teže.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIUIIIIIinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIMIIIIin
go®®® asa® a®ss®® ® @®®®
[■I
FOTOGRAFSKI KOTIČEK E®ffiE®g®®®E®®EE®S®i!
| Reproduciranje z navadnim diletantskim aparatom j
®®®®®®S®®SfflS®IS®®®S®S®S®l®a®®®®®®®®®®aa®®B®aaEESBa®a®Sa®®®®a®BSH®®a®®S®g
Reproduciranje spada v tisto panogo fotografskega u-dejstvovanja, ki je fotoamaterjem najmanj znana, ker se z njo ukvarja le redek diletant. In vendar je ta vrsta udejstvovanja ne samo zanimiva, ampak v vsakem pogledu važna. Ce vzameš v roke ilustriran tednik in dandanes tudi vsak dnevnik, najdeš v njem nešteto slik, ki so šle vse skozi reprodukcijo. Iz navadne fotografske slike je bil produciran negativ, ki je služil cinkografu za podlago za izdelavo klišeja. Vse tiste slike v večjem formatu, ki jih srečaš skoraj v vsaki hiši, so sad reprodukcije, kakor so tudi vsi tisti dokumenti, ki jih večkrat vidiš v izložbenih oknih poklicnih fotografov. V dokaz, da je ta fotografska panoga ne samo potrebna, ampak tudi dpbičkanosna, naj služi dejstvo, da obstaja nešteto zavodov, ki se pečajo izključno z reproduciranjem.
Fotoamater, ki razpolaga z navadnim aparatom, ne bo prišel daleč, ker mu tak a-parat ne dovoljuje, da bi se približal objektu več kot na tisto razdaljo, ki je navedena na njegovem objektivu. Navadno je to samo en meter. Ko gre za reproduciranje večjega objekta na manjši format, bo razdalja, ki gre od enega metra naprej, zadostna, a ko bo objekt majhen in bo potrebna nastavitev pod enim metrom, bo aparat popolnoma odrekel. A tudi v tem primeru je rešitev pri rokah, kajti na razpolago so nam take dodatne leče, ki dovoljujejo, da približamo aparat k objektu celo na 30 cm. Fotoamater more opraviti z dvema takima lečama, od katerih mu ena dovoljuje približanje na 50 do 60 cm,
druga pa od 30 do 35 cm.
Bolje pride skozi tisti a-mater, ki razpolaga z aparatom, ki je opremljen z medlo šipo in z dvojno raztegnitvijo meha, kar mu dovoljuje reproduciranje do naravne velikosti. Ce bi želeli, da se objekt, ki ga reproduciramo, celo poveča, tedaj bi morali razpolagati s trojno raztegnitvijo, a taki aparati so v diletantskih rokah le redka prikazen. Ni pa težko priti do dobrega aparata za plošče z malenkostnim izdatkom, ker je mnogo takih amaterjev, ki so opremljeni z modernimi refleksnimi aparati z enim samim objektivom in ki dovoljujejo izmenjavo objektivov s krajšim ali daljšim žariščem. Taki aparati so posebno priporočljivi, ker je nastavitev celo lažja in bolj pregledna kakor pri aparatu, ki dela s ploščami Taki srečni posestniki se pri prvi priliki rešijo svojega starega aparata in ga prodajo za malenkostno ceno.
Za reproduciranje črnobe-lega objekta se mora fotoamater posluževati takega negativnega materiala, ki dela trdo. Tak material je navadno malo občutljiv in je v ploščah večja izbira kakor pri filmu. Diletant, ki dela izključno s filmom, naj si nabavi takega, ki je najmanj občutljiv. Reproduciranje v črnobelem ne zahteva ortokromatični in še manj pankromatični material, a v poštev pride le pankromatični material, ko gre za reprodukcijo barvnega objekta. V tem primeru ni potreben material, ki dela trdo in je pri reproduciranju objekta v mehkih barvah celo škodljiv.
Za osvetlitev objekta nam služi lahko dnevna svetlo-
ba, a je bolj priporočljiva električna, ker je stalna in ni podvržena spremembam,-kakor je dnevna. Tudi ni potrebna močna razsvetljava, kajti na stojalo ali na mizo postavljen aparat prenese osvetlitve, ki gredo v minute ali celo v ure. Navadna 25-watna žarnica nam zadostuje tudi za velik objekt, a mora biti postavljena v precejšnji razdalji, ki dovoljuje enako osvetlitev vse površine. Tudi pri o-svetljevanju manjšega objekta naj bo žarnica zadostno oddaljena, kajti če je ta postavljena blizu objekta, se bo na reproducirani sliki poznalo, da je dobila ena stran več luči kakor druga. Za čisto nastavitev je lahko žarnica oddaljena le nekaj centimetrov od objekta, a za posnetek naj se ta oddalji kolikor prostor dovoljuje. Z dolgo osvetlitvijo pridemo vedno do boljše reprodukcije kakor s kratko Težko je določiti čas o-svetlitve; a diletant, ki si
zna pomagati iz vsake zadrege, bo delal prve poskuse z občutljivim papirjem; le ko bo dognal potreben čas za predpisano osvetlitev, bo rabil za osvetlitev plošče približno toliko sekund, kolikor minut je potreboval s papirjem.
Negativni material, ki ni ne orto- ne pankromatičen, nam dovoljuje razvijanje pri svetli rdeči luči, katere se ortok-omatični že boji, a jo pankromatični naravnost sovraži, Ako nismo rabili fenosafranina ali pinokrip-tola kot desensibilizatorja, moramo razvijati ortokromatični material pri temnordeči luči, pankromatični pa pri temnozeleni, a še najbolje v popolni temi.
Razvijalec naj dela pri črnobelem snemanju trdo, kar opravimo z odstranitvijo metola, pri reproduciranju objekta v navadnih in mehkih barvah pa nam služi razvijalec, ki ga rabimo pri navadnem snemanju.
R. P. *
iiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimiliiNl
Obisk na Marsu
Marsovci; Saj so videti je kur inteligentni, kolikor ga lomijo na Zemlji.
Na Prevalu oddajajo zemljišča v najem
Koliko časa bo še trajala uprava komisarja
Konzorcij naj deluje na podlagi svojega statuta
Sprejet je bil načrt o koma-1 je občina dala na razpolago saciji zemljišč na Prevalu. Ka sredstva, da se meščani lahko
kor kaže, bodo dela opravili do konca tega leta. Tehniki bodo v bližnjih dneh zmerili parcele in jih izročili najemnikom. Najemniki, ki so parcele posejali z žitom, pa jun ne bo do več nakazane, bodo na podlagi ocenitve posebne komisije prejeli odškodnino od novega najemnika.
Izkoriščamo to priliko, da znova pokažemo na hudo rano ki povzroča najemnikom teh parcel izredno velike pregla vice že vsa povojna leta. Preval upravlja (odnosno bi moral upravljati) konzorcij na podlagi statuta, ki je bil sprejet in ki je priznan z zakonom. Od konca vojne sem pa pri stojne oblasti niso dale prilike članom konzorcija, da bi izvolili svoj upravni odbor m imeli letne občne zbore, na katerih bi poročali o izvršenem delu. Konzorciju so postavili komisarja prefekture, ki ne vodi konzorcija v skladu z zahtevami članov. Komisarska uprava je zaradi tega vse prej kot demokratična uprava.
Člani konzorcija in napred ne organizacije na Goriškem so ze večkrat poudarili, da se mora prenehati z režimom, ki ni demokratičen in ki škoduje interesom včlanjenih. Demo-kristjanska stranka je pred časom ob neki priliki sprejela te predloge in se zavzela za demokratično upravljanje konzorcija, toda do dejanj ni prišlo, ker so bile med tem časom volitve že mimo.
Ali ne bi bil morda sedaj ze čas, da bi se to vprašanje konti no rešilo?
21. novembra bodo šole proslavljale «Praznik dreves»
Kakor običajno se bodo tudi letos šoloobvezni otroci spomnili «Praznika dreves« in s pomočjo občinskih uprav in gozdnih inšpektoratov v raznih krajih naše pokrajine zasadili številne mlade drevesnice, ki bodo obogatile naše gozdne nasade.
V Gorici in v večini občin goriške pokrajine bodo proslavljali ta praznik 21. novembra, le v Tržiču in v Ron-kah 22. novembra. Skupno bodo otroci posadili nekaj nad 3.000 drevesc. V Gorici bodo odšli v Koren, ki postaja vedno lepši in prijetnejši kraj oddiha v našem mestu, in tam posadili predvsem o-krasna drevesa.
 «#-------
cepijo proti bolezni.
Prvič cepljeni bodi lahko vsi tisti, ki niso bili še nikoli cepljeni. Mec' te spadajo otroci, ki so bili rojeni prvi polovici 1956. leta in ki bodo cepljeni proti davici in kozam šele spomladi leta 1958. Cepijo se dalje lahko otroci, ki so bili rojeni po tem datumu, in vsi odrasli. Injekcije pa lahko dobijo tisti, ki so bili cepljeni najkasneje pred tremi leti in niso bili v tistem Času cepljeni še enkrat.
Predvsem pa naj se cepi o-troke, ki hodijo v prve razrede osnovne šole. Človeško le-lo postane odporno proti davici (v nobenem primeru cepljenje proti kozam ne more preprečiti dgvico!) šele po čveh injekcijah, ki sta bili dani v razdalji 20 dni.
Zainteresirani bodo lahko brezplačno cepljeni v zdravstvenem uradu v Ul. Mazzini ob delavnikih med 16. in 18. uro.
števcrjanskim
živinorejcem
Steverjanska občina sporoča, da bo odslej naprej živinozdravnic, ki je dodeljen občini, na razpolago domačim živinorejcem vsak petek ob 8. uri na občini. Ob določenem času se bodo zainteresirani lahko obrnili nanj za pomoč pri zdravljenju živine in za vse potrebne nasvete.
Brezplačno cepljenje ti davici
proti
Ker so v zadnjih tednih zabeležili na področju goriške občine nekaj primerov davice,
Ludvika Brešana so pokopali
Izredno veliko število pogrebcev iz mesta in okoliških vasi je včeraj popoldne pospremilo na zadnji poti nepozabnega Ludvika Brešana Iz Podgore, ki je po krajši bolezni preminil v sredo zvečer. Velika udeležba na pogrebu je najboljši dokaz, kolikšen ugled in koliko znanja je imel pokojnik med svoj.mi ožjimi rojaki.
Pogrebni sprevod je izpred pokopališke mrtvašnice krenil proti podgorski cerkvi, od koder se je vrnil na pokopališče. Pred krsto so nosili številne vence, med katerimi smo opazili vence najožjih sorodnikov ter venec Goriške zadruge, katere predsednik je bil dolga leta, venec Kmečke banke, pri- kateri- je bil-prav tako predsednik, venec podgorskih partizanov in Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Pogreba so se udeležili vsi vidni predstavniki slovenskih naprednih organizacij ter številnih gospodarskih ustanov, v katerih se je pokojnik z uspehom udejstvoval dolga leta.
Pevci iz Podgore in bližnjih vasi so pod vodstvom Dorija Klavčiča zapeli «Vigred se povrne« pri mrtvaški kapeli, «Blagor mu, ki se spočije« pa pri odprtem grobu.
Goriški Slovenci so z njim izgubili izredno požrtvovalnega in sposobnega gospodastve-nika, ki se je ves precal delu za napredek gospodarskih ustanov. Prav gotovo bo za njim ostala na delovnem mestu vrzel, ki je ne bo lahko dopoln.ti. V srcih vseh, ki so ga poznali, bo njegov lik živel še dolgo let. Naj mu bo lahka domača zemljica, ki jo je ljubil tako neizmerno.
omar povlečejo zimske površnike ter vsa topla oblačila, ki jih bodo lahko zaščitila pred pretečim mrazom.
Razstrelitev granate v gozdu pod Oslavjem
Pred dnevi so v goizdiču pod Oslavjem našli večjo granato kalibra 395. Goriška policija je poskrbela, da so včeraj prišli na kraj najdbe videmski strokovnjaki za uničenje eksplozivnega orožja, ki so granato razstrelili in tako odstranili nevarnost, ki jo je predstavljalo staro o-rcije iz prve svetovne vojne.
V tržiškem prekopu našli truplo utopljenke
35-letna ženska si je raje vzela življenje, kot da bi se vrnila v umobolnico
Ko je v četrtek zjutraj 518-letni upokojenec Vincenzo Letini, kot običajno lovil ribe v kanalu Valentinis v bližini tržiške ladjedelnice, je ne daleč od sebe opazil na vodni gladini plavajoče žensko truplo. Obvestil je takoj agente javne varnosti, ki so skupno z orožniki poskrbeli za prenos trupla na obrežje. Zenska je bila brez čevljev in oblečena v črni obleki, toda kmalu so našli v bližini tudi čevlje in temen površnik, v žepu katerega je bil zdravniški recept naslovljen na u-tcpljenko 35-letno Luigio Fantini, por. Vidon iz Starancana. Iz recepta je bilo razvidno, da je bila mlada žena že dalj časa duševno bolna in da bi morala kmalu oditi v umobolnico: to je bil verjetno tudi vzrok, zaradi katerega je Fantinijeva skočila v prekop. O tragični smrti matere treh otrok so agenti takoj obvestili moža, ki je zaposlen v CRDA.
Aretacija trgovca zaradi tihotapstva?
Policija v Solkanu je prejšnjo soboto priprla trgovca Gio-vannija Grafa iz Ul. Ciconi št. 7, ki ima trgovino na Travniku, in jugoslovansko držav-
V rodni kraj sc bo moral vrniti
Včeraj ob 7.30 je gor iška policija aretirala sodnim oblastem že znanega 19-letnega Benita Zucchiattija iz Mal-borghetta pri Vidmu, ki se je potikal po Gorici. Čeprav mu
je tržaška policija že 12. no-—.,-,	---------- -----
vembra izdala izgonski list ljanko uslužbenko Vando Vid-za vrnitev v rodni kraj. | mar. V soboto se je Graf z av-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii luni n milili i m milili imunimi mil lun mi iiiitiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiti
Morda bo sedaj le konec tatvin
Tolpa mladoletnikov okradla več podjetij
Mlade lopove, ki so pred časom okradli «Goriziano», predvčerajšnjim ponoči pa vdrli v podjetje Izidora Prinčiča in v mlekarno «Alto Isonzo» je policija že izsledila
tomobilom peljal v Solkan s propustnico, do koder se ni več vrnil. Tamkajšnja policija je uradno obvestila gorisko kvesturo, da so ga priprli.
Po mestu krožijo razne govorice na njun račun. Grafovi sorodniki zanikujejo možnost, da bi ga priprli zaradi tihotapstva. Govorice pa so prav tej verziji najbolj naklonjene.
Cena bencina naj se zniža
Rimskemu parlamentu je ■neki poslanec poslal zahtevo, naj vlada ukine dodatni davek na bencin v znesku 14 lir, ki ga je uvedla po sueski krizi novembra 1956. Poslanec pravi, da so italijanski davkoplačevalci plačali leta 1956 186 milijard lir davkov na bencin, ki je najdražji na svetu. Pri nas plačujemo na bencin 74 odstotkov davlka, ki predstavlja enega izmed največjih državnih dohodkov.
Športni dnevnik
Pred II. kolom nogometnega prvenstva
luventus v Bologni Triestina v Brescifi
Fiorentina na začaranem terenu v Veroni ■ Vroči derby Napoli-Roma
Včeraj 0,6 stopinj mraza
Na mirnskem letališču so včeraj prvič v letošnji jeseni zabeležili 0,6 stopinj mraza; v prvih dneh oktobra je bilo sicer precej hladno vreme, vendar takrat nismo dosegli taiko nizke temperature. Zdi se, da se nam zima kljub jasnemu in sončnemu vremenu bliža naglih korakov in opozarja vse tiste, ki se nanjo še niso pripravili, da si čimprej napolnijo drvarnice s potrebnim kurivom in iz
Včeraj ponoči je skupina tatov vdrla v prostore mlekarne «Alto Isonzo«, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli. Lopovi so razbili gornje okno vhodnih vrat in tako uspeli doseči tudi urad, v katerem so upali najti denar ali kakšno drugo vrednost. Prebrskali so vse predale omar. toda kmalu so se prepričali, da ne bodo našli niti denarja niti drugega blaga, ki bi prišel za njih v poštev, zato so jo hitro pobrisali.
V isti noči, med četrtkom in petkom, so tatovi, zdi se, da gre za vedno iste osebe, razbili okno podjetja za prodajo gradbenega materiala na Trgu Medaglie D’Oro 10, ki je last Izidorja Prinčiča, Tudi tu so nemoteno prišli do urada, kjer naj bi našli zamišljen »zaklad«. Zdi se da so se dolgo vrteli po prostoru in podrobno pregledali vse predale omar in miznic, toda končno so zbrali komaj 4.000 lir. ki, jih je verjetno lastnik podjetja, ali pa uradnik pozabil spraviti v železno blagajno.
Ko je bila goriška policija včeraj zjutraj obveščena o obeh tatvinah izvršenih v prejšnji noči, se je njen leteči oddelek takoj lotil dela in zaslišal več oseb. Sum je prav zaradi istega načina vlamljanja v obe podjetji, ki so se ga goriški tatovi poslužili tudi pred časom, ko so okradli avtoprevozno podjetje «Gori-ziano«, vodil policijo na sled skupini mladoletnikov starih od 15 do 17 let, ki so jih si-ier imeli že več časa na sumu. Mlade tatove so včeraj prvič zaslišali in kot smo izvedeli se preiskava vodi še dalje ter bodo imena ta-
ATLETIKA
tov znana šele ob njenem zaključku, verjetno pa v nekaj dneh
Vsekakor bi bil čas, da se vendar enkrat že obračuna z lopovsko skupinico, ki si skuša na lahek način služiti denar. Mlade izprijence družbe naj pošljejo v poboljševal-nico, kjer, jih bodo poučili kako je možno tudi pošteno živeti.
Neroden padec motociklista iz Števerjana
Ob 19.40 se je z motociklom prevrnil v Ul. Torriani 50-let-ni Giovanni Pascoleth iz Ul.
Cordaroli 35. Z rešilnim avtom ZK so ga odpeljali v bolniš nico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali razne rane, ki jih je dobil po rokah in telesu. Ozdra vel bo v nekaj dneh.
Nesreča pri sekanju drv
Ko se je v četrtek nekaj pc polnoči vračal 29-loni Josip Okroglic iz števerjana z motociklom po Ul. Orzoni proti domu, je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Pri padcu je prejel lažje poškodbe po telesu, tako, da ga je moral avtomobil ZK odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer pa je po prejeti pomoči lahko odšel domov.
 «»-------
Nesreča motociklista
Pri sekanju drv se je včeraj ob 13.30 lažje ponesrečil 29-let-ni Romano Perco iz Ul. Orzoni 16. S sekiro se je po ne rodnosti vsekal v dva prsta leve roke, nakar je moral po pomoč v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v nekaj dneh. Co SvedVke s 4:3 (1:0, 2:3, 1:0)
Juventina še vedno zadnja
Po šestih tekmah je standre-ška Juventina še vedno na zadnjem mestu, kot da bi se nanj prilepila že prvo nedeljo prvenstva diletantov. Doslej je izgubila vseh šest tekem m je zaenkrat najslabša enajsterica prvenstva, slabšo od Moše, ki je na predzadnjem mestu s petimi izgubljenimi tekmami in eno dobljeno. Kakšna bo nadaljnja pot enajstorice, ni mogoče predvidevati. V nedeljo bo zopet poskusila svojo srečo z moštvom Amoco na domačem igrišču. Se ji bo sreča tokrat nasmehnila?
- KINO -
CORSO. 17.00: «La legge del signore«, G. Cooper, v tech-nicolorju.
VERDI. 17.00: «Sonce bo zopet vzšlo«, Ava Gardner, T. Po-wer, Mel Ferrer, v cinema-scopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: »Zadnje nasilje«, Y. Šanson. CENTRALE. 17.00: «11 forte delle Amazzoni«, A. Murphy, v barvah.
MODERNO. 17.00:	»Šehereza-
da«. v barvah.
IlllllIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mihalič in Štritof na kros v Bruselj
BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska atleta Franjo Mihalič in Drago Štritof sta danes odpotovala iz Beograda v Bruselj, kjer se bosta 17. t. m. u-deležila velikega mednarodne ga krosa, ki ga vsako leto prireja list »Ce soir«. Tekla bosta na 9000 m dolgi progi.
HOKEJ NA LEDU
MILANO, 15. — Nocoj se je pričel v ledeni palači turnir v hokeju na ledu za pokal Pa-voni. V prvem srečanju je švicarska ekipa Zurcher premagala ekipo Stocikhoim s 5:3 (1:1, 1:0, 3:2).
V drugi tekmi sta se srečal ekipi Dinama iz Vzh. Berlina in domače Milaninter. V prvem delu je bil rezultat 4:2 za Dinamo, v drugem 3:1 za Milaninter.
* * *
MOSKVA. 15. — V prijateljskem srečanju je reprezentanca SZ premagala reprezentan-
Italijansko nogometno prvenstvo je vsako nedeljo a-trakcija zase. Skoraj vsa srečanja so iz enega ali drugega razloga zanimiva in pomembna. vendar pa je kljub temu mogoče med njimi izbrati najpomembnejše v absolutnem merilu. Za taka srečanja veljajo v 11. kolu A lige vsaj štiri in sicer: Bologna t Juventus, Verona t Fiorerihma, Lazio -Milan in Napoli - Roma.
Po spodrsljaju v Vicenzi se je Juventus že naslednjo nedeljo rehabilitiral z lepo zmago nad Laziom in z njo demantiral vse tiste, ki so mu že začeli odrekati pravico na vodilni položaj. Jutrišnja tekma v Bologni bi morala zaradi tega njegov demanti samo potrditi, kar pa seveda ne bo tako lahko. Zdi se namreč, da je Bologna preživela svojo krizo, na kar kaže njena nedeljska zmaga v Ferrari nad Spalom. Uspeh nad Juventusom bi jo iz nižin naenkrat dvignil na površje in kdo ve, kje bi se potem do konca prvenstva u-stavila njena pot? Ker se bosta torej srečala dva kvalitetna nasprotnika z jasnimi cilji, obeta biti to lepa tekma z povsem negotovim izidom.
Verona bo sprejela v goste tisto Fiorentino, ki je zopet postala ogrodje državne reprezentance. Ali pa je to tudi že sam po sebi dovolj veiik argument za njeno brezpogojno zmago? Na kakšnem drugerr igrišču in proti kakšnemu drugemu nasprotniku bi mogoče bil, toda za Verono to prav gotovo ne velja, saj so si doslej na njenem igrišču še vsi veliki polomili zobe in pustili tam obe ali v najboljšem primeru vsaj eno točko. Ce bo Fiorentini uspelo prekiniti to tradicijo, potem ji gre vsa čast in priznanje.
Večna ribarija med Rimom in Neapljem bo tokrat prišla do izraza v srečanju med Na-polijem rn Romo. Da bo na vročem neapeljskem stadionu vroče, o tem ni nobenega dvoma ne glede na to, če bo Napoli zmagoval ali pa izgublial. Vročekrvni napolitanci imajo vedno dovolj povodov za svoje izbruhe. Seveda je prednost igrišča v takem vzdušju velikega pomeha, toda Roma je nasprotnik, ki se tega ne straši kdove kaj.
Srečanje med Laziom in Milanom je prav gotovo srečanje dveh velikih enajstonc, čeprav njun trenutni položaj na lestvici ne kaže na to. V ooeti nastopajo igralci dovolj slavnih imen, da bo vsaj optični uspeh tekme zadovoljiv. Rezultat je seveda drugo vprašanje, na katerega je za sedaj še težko odgovoriti.
Seveda pa tudi preostale tekme niso brez privlačnosti. Ge-noa in Atalanta se pravzaprav borita že za obstoj in prav tako Torino in Spal. V obeh primerih sta favorita domačina. Tekma med Alessaindrio in La-nerossiiem bo Združila dva pretendenta na domovinsko pravico prav pod vrhom, med Interjem in Udinese pa se bo vodila borba za konsolidacijo položaja v zlasti sredini, kar velja tudi za Padovo m Samp-dorio.
Tudi v B ligi so na programu pomembna srečanja, ki u-tegnejo vsaj začasno spremeniti položaj na vrhu lestvice. V dveh tekmah se bodo srečali namreč kar trije vodilni klubi in sicer v Comu Como in Pra-to, v Bresciji pa Triestina in Brescia, medtem ko se bo četrti član vodilne četvorice, Bari, podal na težek teren v Ca-tamo.
Za te tri tekme velja naj-večie zanimanje, nas v Trstu pa zanima seveda še posebej nastop Triestine v Bresciji. Po visokih zmagah v začetku prvenstva se je produktivnost tržaške napadalne petorice v kratkem času zreducirala na rezultat 9:0 proti Messimi na lastnem igrišču. To dejstvo je vsekakor negativno in tudi ne daja nič kaj povoljnih perspektiv, posebno pa ne s stališča cilja, ki si ga je vodstvo tržaškega ligaša zadalo pred začetkom tekmovanja. Pot v
Brescio zaradi tega upravičeno zaskrblja, toliko bolj, ker zna biti z odsotnostjo Beiionija in negotovim nastopom Bandini-ja. tudi obramba znatno okrnjena.
Četrtkov trening v Gorici je pokazal v tem smislu še druge temne točke predvsem v napadu, kjer sta zadovoljila samo Szoke in Petris, medtem ko so Mazzero kljub dvema goloma še ni vrnil v formo. Kako bo trener Olivieri rešil problem napada je seveda zaenkrat še njegova tajnost, na vsak način pa nima posebne izbire, vsaj kvalitetne c e.
SKromnost kar se tiče rezultata je zato povsem na mestu in ena sama točka bi pravzaprav pomenila že cei uspeh.
NOGOMET
Milan - Rangers 27. nov. v Glasgowu
GLASGOW, 15. — škotski prvak Glasgow Rangers se oo v prvi tekmi za pokal evropskih prvakov srečal z Milanom 27. nov. v Glasgowu. Za povratno tekmo, ki bo v Milanu,
kluba še nista določila dneva. * * *
LEICESTER, 15. — V prija-
teljski nočni tekmi je Leice-ster City premagal beograjskega BSK s 3:2.
* * *
MANCHESTER, 15. — Tekmi za pokal evropskih prvakov med Manchestrom in Duklo iz Prage bosta odigrani 20. nov. v Manchestru in 4. dec. v Pragi.
AIessandria-L. R. Vi	
cenza	1
Bologna-J uventus	1X2
Genoa-Ataianta	X 1
Inter-Udinese	1
Lazio-Milan	1 X
Napoli-Roma	1
Padova-Sampdoria	1 X
Torino-Spal	1
Verona-Fiorentina	1 X 2
Brescia-Triestina	1 X
Catania-Bari	1
Legnano-Biellese	1
P. Vercelli-Carbosarda	1
Cagliari-Venezia	1 X
Catanzaro-Reggiana	1
BOKS
Nocoj po televiziji Marconi - Dussart
LIEGE, 15. — Jutri zvečer se bosta v Liegiu srečala evropski prvak welter kategorije Emilio Marconi m prvak Belgije Auguste «Dussart». Dvoboj, ki ne bo veljal za prvenstvo, bodo prenašali preko «Eurovisione» z začetkom ob 22,15.
« * *
2ENEVA, 15. — Francoski boksar welter kategorije Mau-rice Auzel je premagal s k. o. v 4. rundi Italijana Efisia Mel-lisa.
TENIS
Avstralsko moštvo za Davisov pokal
MELBOURNE, 15. — Avstralska teniška zveza je sporočila, da bodo avstralsko moštvo za Davisov pokal sestavljali Cooper, Fraser, Rose, Anderson in Emerson, ki bodo branili v Melbournu od 26. do 28. decembra.
Sovjetski tenisarji na turnirju v WimbIedonu
LONDON. 15. — Sovjetski tenisarji se bodo prihodnjo leto prvič v zgodovini udeležili turnirja v Wimbledonu. Ce bodo na tem turnirju zadovoljili bo Sovjetska zveza 1. 1959 verjetno nastopila tudi v tekmovanju za Davisov pokal.
IIIIIHIIillllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllimilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlinillHlllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIlM»
Zadnji trening jugoslovanske reprezentance
Tirnanič se je odločil za kompromisno rešitev
-V
Namesto Belina Sijakovič, namesto Spajiča Kaloperovič, namesto Pasica R. Ognjanovič - 8 golov proti novosadskim študentom
NOVI SAD, 15. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je imela danes svojo zadnjo trening tekmo pred važnim srečanjem z reprezentanco Romunije v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo. Reprezentanca je odigrala lahko kondicijsko tekmo 2 x 20’ proti novosadskim študentom in zmagala z rezultatom 8:0 (3:0;.
Po tekmi je zvezni kapetan Aleksander Timanič odredil za. srečanje z Romuni naslednjo postavo:
Beara; Sijakovič, Crnkovič; Kaloperovič, Krstič II., Bo škov; Petakovič. Mujič, Milutinovič, R. Ognjanovič, Zebec.
Rezerve: Krivokuča, Radovič. Belin, Rajlkov, Pašič.
B moštvo, ki bo igralo istega dne proti B ^jprezentanci Romunije v Bukarešti, pa bo sestavljeno takole:
Stojanovič, Tomič, Koščak: Režek, Milutinovič, Popovič; Lipošinovič, Veselinovič, Jerkovič, Prlinčevič, J. Ognjanovič.
Rezerve: Vidinič, Vidoševič.
Šikič.
V današnji trening tekmi je reprezentanca zaigrala dovolj dobro. Napad je razen Zebeca in Pašiča igral prodorno. Gole so dosegli: Pašič 3, Milutinovič in Zebec po 2, Mujič l. Pred koncem prvega polčasa je Sijakovič zamenjal Belina. * # *
Z dvema posebnima letaloma je danes prispela v Beograd romunska A reprezentanca in mladinsko moštvo. Ro-
munska reprezentanca bo nastopila v postavi: Toma; Zavoda II., Neakisu; Kalinoiu Panait, Bone; Sakoveanu, Pe-covski, Aleksandrescu, Zavoda I., Tataru.
Rezerve: Kozma, Plahonea-nu, Cikoša in Genet I.
Tehnični vodja romunske reprezentance je po prihodu izjavil, da je reprezentanca znatno handikapirana z odsotnostjo odličnega vratarja Voinesca, srednjega krilca Abolsana in Eneia, ki so poškodovani. Voi-nescu se je poškodoval na zadnji trening tekmi s švedskim klubom Halnastadtom. Panait, ki bo zamenjal Abolsana, je izkušen in odličen nogometaš.
Tekma se bo začeia ob 13.30 in vlada zanjo v Beogradu izredno zanimanje.
NOGOMET
«Charlton» prispe v ponedeljek v Milano
MILANO, 15. — Angleško moštvo druge lige Charlton. ki bo prihodnjo sredo sparing-partner italijanske reprezentance na njenem treningu, bo prispelo v Milano v ponedeljek. Tekma bc na stadionu San Siro ob 14.30.
* * *
DUNAJ, 15. — Avstrijsko moštvo «Wien» bo v zimskih mesecih izvedlo daljšo turnejo po državah Južne Amerike. Do
sedaj ima na programu že naslednje tekme: 27. dec. proti Independiente v Buenos Airesu; 2. jan. proti Penarolu m 5. jan. proti Nacionalu v Montevideu: 8. jan. proti Boca Ju-nior v Buenos Airesu; 13. jan. in 18. jan. v Asuncionu proti reprezentanci Paragvaja in še proti enemu moštvu; 21. jan. in 25. jan. v Santiagu v Cile, 5.. 8. in 11. februarja pa v Limi. «Wien» pa se pogaja še za dve ali tri tekme.
* # *
YSTAD. 15. — V trening tekmi je švedska A reprezentanca premagala B reprezentanco s 3:1. Najboljši v A reprezentanci, v kateri je igral tudi Gunnar Green, so bili mladi srednji napadalec Agne Si-monsson, leva zveza Jan Ek-stroem in branilec Drvar Berg-mark.
oneovorni uredent STANISLAV HENKO Tiska TisKarsV zavoa ZTT ■
Trst
afrTrTTHmtmi*
pričenja s svojimi rednimi predstavami v popolnoma obnovljenih prostorih.
Danes, 16. t. m. ob 18. uri s Cinemascope Techmcolor
« Osvajalec»
JOHN WAYNE in SUSAN HAYWARD
KINO SKEDENJ
predvaja danes jutri 17. t. m.
barvah
16. m film v
«
ROCK HUDSON
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 uri barvni film:
«Ljubezen
velike
kraljice»
Igra ROMY SCHNEIDER
LOJZ
KRAIGHER
Roman
kontrolor) ŠKR0BAR 1
Berta sloni na mizi z vso težo zgornjega života.
«Prekleta baba!... Vlačuga staral... Kdo ti je dovolil? Vlačuga, a?»
Bunke padajo po hrbtu...
Volčič prižge svetilko.
Berta se naslanja na komolce, obraz zaripljen, oči sovražno uprte v Belno:
»Koren je ženin!»
»Tu imaš Korena!« 8 pestjo jo udari po obrazu, da se ji prikaže kri iz nosa. »Sleparka ti! Vlačuga! Tu imaš!«
Sune jo z močjo, da se zvrne s stolom po tleh. Blazen je in razdivjan od srda.
Z Rupnikom ga zgrabiva in obdrživa.
»Koren je ženin tvoje hčere!« kriči njegova žena divje in hripavo. Prsi se ji dvigajo z naporom, skoraj črna je v obraz. «Ti pa še tega ne veš, če si njen oče. Cunja si, pre-Kleta, cunja! >
Belna se bori obupno z nama, da bi se oprostil. Ker se mu ne posreči, brcne z nogo ob mizo, da se prevrne in udari z robom Berto tik po ustih. Kri se ji ulije iznova.
«Cunj a si! Sleparska cunja! Tistega falota tam si ji hotel vsiliti za ženina. Tistega lopova tam...« S penečo se krvjo na ustih kaže name: «Tistega lopova — čeprav si vedel, da Je oče tega, ki ga nosim. Cunja ti — prekleta!«
Izpustil sem Belno. Ves prepaden sem odskočil k steni.
On pa plane besno proti nji:
»Vlačuga!. Molči, psica!* _
V tem trenutku udari Berta s tilnikom ob tla — v strahovitih krčih se ji zvije truplo — oči se ji obrnejo pod čelo
— obraz ji je kot oglje črn.
V blazni grozi se obrnem proti vratom in zbežim.
»Po zdravnika!« slišim za seboj.
Koren me prehiti in steče dalje.
Jaz pa se sesedem konec hiše, drgetajoč po udih, kakor da me stepa vročica...
Dr. Rupnik me je spravil v svoje stanovanje, še celo uro sem se tresel in šklepetal z zobmi. Ali si izbrišem iz spomina ta prizor? — podobo Berte, nesrečnice?... O bog!... Za lahkomiselno zablodo taka kazen! Za površen greh, za hip naslade, mimogredoč in plitek — ta strašna tragika! — Mel sem si oči in ril z obrazom po blazini, da bi ušel viziji — mrtvega telesa, spačenega v svojem stanju, s črnim obličjem, s penami na ustih...
A Berta ni umrla... Kako mi je odleglo! Ko da je prišlo pomiloščenje od obsodbe v dosmrtno ječo!... Zdravnika sta žrtvovala plod, da sta rešila mater...
Hvaležno sem pogledal Rupnika, ki me je bil obvestil.
A groza je ostala v meni. Kolena so se mi šibila, v prsih mi je bilo tesno in boleče — ko da sem prestal najmučnejšo bolezen...
Belna je baje zdivjal sam nad seboj. Lase si je pulil ir zmerjal svojo neusmiljenost; pa zopet jokal in se bil po prsih v blaznem kesu. Molil je in prosil za zdravje svoje žene.
»Ne sme umreti, ne sme umreti! Jaz se umorim...«
Ko je bila rešena, se je topil v solzah in ji poljubljal roke
Potem je zdirjal v mojo sobo in zmetal vso mojo ropotijo kar skozi okno ven na ulico.
O, ta škandal! Nisem si upal v trg. Ne mogel bi v urad
— za ves svet ne!
Filipina je prišla... Nič mi ni zamerila. Hotela me je vzeti k sebi — a jaz sem odklonil...
Dr. Njivar mi je napisal spričevalo, da sem takoj nastopil dvatedenski dopust. Naročil sem si voz... Prihodnjo noč sem se odpeljal..,
Namenil sem se domov.
Na vozu me je zeblo, da sem se stiskal v suknjo in gibal v čevljih s premrlimi nogami. Če sem zašklepetal z zobmi od mraza, me je objelo zopet čustvo groze — kakor pri škandalu z Berto...
Šele v mestu, v kolodvorski restavraciji, sem se ogrel. Ko sem sedel v kupeju in je začel sopihati stroj pred vlakom in sem po dolgem času zopet poslušal udarjanje koles, rožljanje oken in ves prijetno-ritmični ropot dirjajočih in lovečih se vagonov — sem si končno oddahnil. Čutil sem, da se mi vrača moč, da me zapuščata mrtvilo in obup.
Da je le za menoj to nesrečno gnezdo! Bog, da bi se ne bilo treba več vrniti!
Resnično sem se vozil ves čas z občutkom, da odhajam za vselej, če sem se le zamislil na vrnitev, me je stresla zona.
Mati me je sprejela z vriskom. Bila je srečno presenečena, ko da sem prišel s častjo in slavo kakega ministra.
A že s prvimi besedami sem se zopet priklenil. Po kaj sem prišel? — Vabit, kajpada!... Torej se hočeš res vrniti, Arnošt? Kaj pa boš? Ali pojdeš v vodo?...
Mati je živela skromno. Slabo gospodarstvo s pičlimi dohodki. Samo najmlajši sestri sta še pri njej. Zanju bi že ne bilo več potndne. — Ali si tak umazanec, moj ljubi? Obljubi hitro, da jima pošlješ! Nevesto imaš bogato... če pojdeš v vodo, obetaš brez skrbi...
V nedeljo srečam Pepco, ko gre od maše.
»Cilika vas pozdravlja, gospodična!«
Ali nisem nikdar videl, da ji je zrasel nos po strani? Brada ji je šilasta, čelo nizko in široko. Telo je mršavo, koža brez krvi. Oblečena še ni preslabo.
Na pragu je njen oče, star filister, sila kratkoviden.
»Ah — gospod škrobar? Pridite na kozarček!«
V obednici smrdi po prahu in zastarelosti. Tolpa mačk se zaleti na Pepco.
Slivovec je dober; a Pepca ga ne pije. Pri oknu se igr?, z mačkami. Od zadaj bi prizor ne bil napačen.
Stari stopi k nji in brone z vsako nogo po eno mačko; tretjo ji klofne z rame.
«Pusti te nesnage! Pridi k mizi!«
«Papa!» zavrešči deklina jezno.
Lica ji zarde; samo nos ostane bled, da se še bolj vidi, kako štrli na stran.
Roki uprti v bok se obrne proti vratom — tudi mene ne pogleda nič manj srdito.
«Brcajte rajši svojo slivovko! Mojim mačkam pa dajte mir!«
Pikra zlobnost zarjavele devičice ji gleda iz oči. V njenih letih — pa že zarjavelost?
«Pijanci!...»
Naravnost vame je zapičila pogled, mrzek in strupen; vrata so zašklompnila za njo...
Krokal in popival sem z nekdanjimi pajdaši...
Zjutraj se nenadoma spomnim — strah in sreča sta obenem v meni — grozovita vzburjenost me obide! — Zakaj ne obiščeš Tilike, nesrečnež?...
Odpeljem se na morje. Povprašujem. Končno le dobim naslov.
«Prav včeraj sta odpotovali.«
Tilika je že bila boljša. A kar čez noč se je poslabšala bolezen in jo neznansko hitro strla. Teta Verona je hotela, da doma umrje...
Nebo je vse megleno. Moker mraz mi reže v lica. Temno-sivo morje nemirno buta ob pečine in izplakuje breg. Dnevna luč se motno lomi in leskeče na valovih.
Tod je posedevala. Ali ni pustila kakega spomina? Ali ni ovekovečila svoje ljubezni? — Kakor petošolec iščem po klopeh in po drevesih in po skalah naokoli.., Tu je ograja brezovih količev. Na belem lubju:
«Arnošt!»
Brez njenega imena?...
Nesposoben sem za razmišljevanje. V glavi mi je prazno. Niti čustvo ni posebno močno.
Pod svoje ime zarežem: »Tilika!«
Kakor da sem z dušo in telesom v tem imenu! Kakor da mi je ujeto vse dejanje in nehanje, vse življenje v tem imenu:
Tilika... Tilika... Tilika...
(Nadaljevanje sledi).