26* d. številka. Ljubljana, v četrtek 21. novembra 1895. XXVIII. leto vsak dan nel«r, isimii nedelj« in pravnik«, ter valja po polti prejeman ca »vstro-ogenke deiele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, sa Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano »res pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec l gld. lOgjkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta — Za tnje deiele toliko vec, kolikor poštnina tnala. Za oznanila plsonja s« od Itirisiopns peti t-vrst« po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi saj sa isvols frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvo in npravniltvo je sa Kongresnem trgn It. 12. Upravniitvn naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. Rojaki ! V ponedeljek« dne t. m., bodo volila mesta In tr^I poslance v deželni zbor. — Kandidatje, katere Vam narodna stranka priporoča v soglasno izvolitev, so naslednji: L Za stolno mesto Ljubljano: gospod Poter GrFasselli, mestni župan in posestnik v Ljubljani, ter gospod Ivan HrlbaTi ravnatelj banke „Slavijo" in občinski svetnik v Ljubljani. II. Za mesto Idrijo: gospod di?B Danilo lYIaJax»on, odvetnik in občinski svetnik v Ljubljani. III. Za Kranj in Škof j o Loko: .gospod Viktor Crlobo6nils9 c. kr. notar, posestnik in občinski svetnik v Kranji. IV. Za Tržič, Radovljico in Kamnik: gospod Ivan IvTurnilSe cesarski svetnik in deželni odbornik ▼ Ljubljani. V. Za Postojino, Vrhniko in Lož: gospod Josip Lenarčič^ posestnik in tovarnar na Vrhniki. VI. Za Novo mesto, Višnjo goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško: gospod dri Ivan Tavcai?« odvetnik, posestnik in občinski svetnik v Ljubljani. Za zvrševalni odbor narodne stranke: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški. „Raji s tujci, nego z domačini". »Komur je količkaj pri srca blagor našega kmeta, on se gotovo lanima aa boj, katerega bijejo gorenjski kmetje s tujim, židovskim kapitalistom, kateri jih preganja z zvijačami, s pravdami in dragimi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi" — tako je začel „ Slovenec" sinočni svoj Članek .Raji a tajci, nego s domačini", v katerem strastno napada dr. Tavčarja, ker je v neki pravdi, kakor je pojasnjeno aa dragem mesta, skušal posredovati mej baronom Bornom in prizadetimi kmeti, a se lojalno umaknil, ker poravnave ni mogel doseči. Po »Slovence ve m" Članka bi utegnil Človek misliti, da je vsa klerikalna stranka odločno na strani gorenjskih kmetov in proti Borna, da si na vso moč prizadeva, varovati kmetske koristi. Tema pa ni tako. Tadi klerikalna ljubezen za gorenjske kmete, katere „taji židovski kapitalist preganja s zvijačami, s pravdami in drugimi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi" je samo 1 i c e -m e r s t v o , je zgolj hinavščina. Čujte, ljudje božji in strmite. Kar bodem o sedaj povedali, to Vam bo v bengalični loči pokazalo, kako značajni, dosledni prijatelji ljudstva so ne morda obskurni kaplančki, nego klerikalni kolovodje, ljudski zastopniki, možje, kateri zavzemajo najod-ličnejša mesta v stranki, v tisti stranki, katera skuša „po krajinskih narodnih načelih* udariti dr. Tavčarja pečat sebičnosti in vseh mogočih slabih lastnostih. Da, „ neverjetno, nemogoče, grozno in izdajalsko se nam je zdelo" kar smo izvedeli, in slovenski svet nam bo potrdil, da je to, kar uganjata dva klerikalna prvaka dosti bolj »neverjetno, nemogoče, grozno in izdajalsko" nego ono, kar je sporočil „ Slovenec" o dr. Tavčarju. Stvar je ta: Baron Born je tržiškim kmetom zaprl pota na planine. To je bilo za prizadete kmete hud udarec, to jim je provzročilo obilo Škode. „Slovence" ve za to stvar natanko, pisal je o njej kakor o borbi gorenjskih kmetov z baronom Bornom sploh jako mnogo, če tudi je z jako težkim srcem nadaljeval svoje članke, ker mu je bil tržiški župnik Spendal po prvem Članku zoper Borna sporočil svojo nevoljo in prosil, naj se boj ne nadaljuje. „Slovom c" ni mogel več nazaj, moral je torej naprej. Prizadeti kmetje so storili vse mogoče korake, da redijo pota na planine. Hodili so od Poncija do Pilata, pa nikjer niso nič opravili. Končno so prosili pomoči dež. odbor vojvodine kranjske misleč; zvonec nosi v tem dež. odboru naš poslanec, po* slanec ubogih kmetov, deželni glavar gospod Oton D e t e I a, on nam pojde gotovo na roko in to mu bo toliko laglje, ker je referent v deželnokulturnih rečeh kmetski poslanec dr. Papež. Prošnja se je vložila, a ker dolgo ni bilo od- Na tujem ognjišči. (Novela Sergeja Pronskega. Ia rnfičine prevel 1.1. Kogoj.) VI. (DaUe.) Hotela je govoriti strogo, a ni jej Slo. Glas se jej je tresel in vladati ni mogla ne i njim, ne s seboj. — Da, predrznem, predrznem! Jaz nisem več tak otrok kakor mislite! Zapazil sem, da ste se zaljubili v brata, da se vam je on začel nagibati, •n glejf sedaj se je prikazala ta anathema ter vse pokvarila 1 Tanja je sedla na zadnjo stopnico in zakrila obličje z rokami. — Ali ste vi vse to videli ? je dejala obupno. — Videli so oni, kateri vas ljubijo: — teta, Mar usja in jaz. — Moj Bog! Moj Bog! je kriknila. — Videli smo in veselili se sreče Sergeja! — Veselili se? Ona je vzdignila glavo in srpo pogledala name ■ svojimi bržunastimi, prekrasnimi očmi« — Radovali se? Čemu ste se radovali, sem mari jaz, uboga sirota, dostojna žena bodočega gospodarja vsega tega bogastva? (Pri tem je pokazala z razprostrto roko na zeleneče gozdove in zlata njive, okrožujoče grad). Mislite mari, da za sprejem na tujem ognjišči se jim zahvalim s tem, da zavladam njihovega sina in njegovo premoženje? Ne, zaklinjam ho vam, Saša, to ni bilo nikdar v mojih mislih . . . Niti sama nisem razumela, kako mi je on drag . . . Vedno sem smatrala to le prijateljstvom . . . Šele sedaj razumem, sedaj, koje prepozno! In zaplakala je nevzdržno histerično. Jaz sem bil ves zmešan. — Golobičica dobra! Za Boga, pomirite se, sem brbljal ne vede, kaj bi rekel, kako bi jo potolažil. Ona je pa dalje plakala. — A teta, kaj pa ona o meni misli? Ali tudi ona, tudi ona . . . In tresla se je, kakor da ima mrzlico. — Še danes mi je pravila Marusja, da je teta jako nezadovoljna s Sergejem in vedno ponavlja: Tako sem se nadejala, da prične ljubiti mojo Tanjo, a ne to brezdušno koketkol Ona se je nasmehnila skozi solze. j — Vi ne veste, Tatjana Grigorjevna, kako vas vsi ljubimo in cenimo! Pri teh besedah sem celo zamahal z rokami, želeč storiti s tem svoje besede bolj prepričevalne. — Hvala vam, Saša, vi ste dobri . . . — Rad bi se kaj potrudil! sem odgovoril in jo skušal razveseliti; toda ni se mi posrečilo. Ona si je zopet zakrila obličje. Samo lastavke so žvrgolele in letale nad nama, in veter je pihal okrog, igraje se z njenimi lasmi in puleč jih izpod širokega, slamnatega klobuka. — Treba samo pomisliti, da se to tudi lehko prigodi! sem rekel, glasno odgovarjajo lastnim mislim. — Kaj se more prigoditi? je vprašala Tanja. — Ta neumna svadba! Jaz že vidim, kam pes nogo moli. On kar tako za njo pohaja — radi raz-vedrenja! A ona se hoče omožiti. Podlost! In jaz sem nepremišljeno zagrozil s pestjo; obrnil sem se namreč proti njej, dasi sta že davno izginila izpred oči. — Pustite to, Saša. Svetov (njen glas se je močno stresel pri tem) je svoboden v svoji ženitbi, in midva se ne smeva mešati v to zadevo ali Hoditi ga . . . hki poslanec m morda razmer tako dobro t te pozna in ne ve, kako so nemški konservativci večArat že v narodnih vprašanjih cincali in cincali. Dokler „ Slovenec* ne more oporeči, da so nemški konservativci glasovali za resolucijo v štajerskem deželnem zboru, ki je bila naperjena proti slovenski gimnaziji v Calju, in da so štajerski nemški konservativci snedli besedo, katero so bili dali, da bodo volili Slovenca v deželni odbor, tako dolgo naj le malu piše o prijaznosti nemških konservativcev do Slovencev. Odločilna so tukaj dejanja, ne pa lepe besede tega ali onega poslanca. Za Celje. V Gradca se je osnoval neki odbor, kateri ima namen podpirati celjske Nemce, da bodo mogli sezidati nemški dom in osnovati nemško dijaško zavetišče. Minuli teden je bil v Gradcu osuovalni odbor tega odbora in se je pri tej priliki mnogo govorilo o nevarnosti, ki preti nemškemu Celja, Posebno zastopnik celjskega mesta \Vokaun je ganljivo govoril, kako hočejo Slovenci raznaro-diti nemške Celjane. Treba je torej, da celjskim Nemcem priteko drugi Nemci na pomoč. Govorilo se je, da je tudi v interesu Gradca, d a ne pade nemška predstraža v Celju, kajti potem bi se slovanska puvodenj razlila proti Gradcu. Ali pač ne vemo, Če so gospodje zares tako neumni, da verjamejo, da bi Slovenci mogli naposled Gradec posloveniti, ali se le tako ueunine delajo. Nemški kulturi s takim govorjenjem gotovo ne delajo časti. Nemški Cel j. m i se Upajo vsekako zahvaliti Slovencem, da dobe nemški dom in dijaško zavetišče. Da nismo Slovenci zahtevali dvojezične gimnazije, bi drugi Nemci jih gotovo ue podpirali. Na Tirolskem in pri nas. Klerikalci hočejo pri nas spraviti v deželni zbor skoro same duhov-uko. Vse zmožuejše posvetnjake hočejo odriniti. Dosidaj so v tirolskem deželnem zboru navadno sedeli duhovniki v velikem številu. T rolei, ki so gotovo pobožuo ljudstvo, so pa jeli spozuavati, da duhovni gospodj« ne zastopajo dobro kuaetskega prebivalstva. „Tiro'er Siainuon" tožijo namreč, da se na Tirolskem ka *:e že grozuo nezaupanja do duhovnikov. Volilci bo šli letos v več krajih volit z geslom: „Lo farja ne!" To pa ni bilo le na jednem kraju, ter več na mnogih. Duhovnikom se je očitalo, da se ne brigajo za potrebe ljudstva, da ne nosijo nobenih bremen. V jednem okraju kmetje niso hoteli voliti kmeta, katerega je priporočila konservativna stranka. Rekli so, da tacega ne volijo, ki v občinskih zadevah vedno posluša župnika. Neza-upuost se je kazala do duhovnikov, naj pripadajo k zmerni ali pa odločni katoliški stranki. Pri vo-1 Ivah volilnih mož pali so duhovniki, ki so najhuje agitovali. Ta list tudi pravi, da so baš neka-tezi duhovniki pri volitvah se posluževali zavijanja v gitaciji proti posvetnim kandidatom. Duhovščina je pala v nekak političen radikalizem in vidi svoj poki c v demagogični agitaciji in hujska proti vsem, ki mirno in stvarno politiko tirajo, in zahteva slepo opoz.cijo vsaki posvetni avtoriteti. Kmet se je od nje na vzel opozicijskega duh a in ga kaže proti župniku. — To smo posneli po dobrem katoliškem listu. Na Tirolskem se torej duhovščina poslužuje jednaoih sredstev, kakor pri nas. Ljudje so pa že ji It spoznavati, da duhovniki niso dobri zastopniki naroda in se obračajo od njih. Posledica hujskanj in agitacij je, da že priprosti kmetje, ne da bi jih hujskal kak liberalec, kajti liberalci na Tirolskem ne kandidujejo v kmetskih občinah, pravijo, le farja ne. Morda na bode dolgo, da tudi pride na Kranjskem do tega, če se bodo nadaljevala hujskanja, ki so se začela pod škofom Miasio. Čim bolj če te bode duhovščina pehala pri volitvah, tembolj se bode narod preveril, da pri tem išče le svojih koristi j, ne pa narodnih. Ce so tirolski kmetje prišli do tega prepričanja, tem prej bodo še kranjski, ki imajo še nekaj več razsodnosti. Tedaj bodo pa Še v škofiji obžalovali, da so zanetili ta prepir. Krščanski socijalisti in nemški nacijo-nalci. Dunajski klerikalni agitator je na nekem shodu v Brna govoril o krščanskih socijalisti!) in rekel, da se bodo ti že varovali, da jih nemški nacijonalci, katere sedaj še potrebujejo, ne spravijo na napačna pota. To so pač le lepe besede, v resnici pa krščanski socijalisti že sedaj več ne odločujejo na Duu.iji, temveč le nemški nacijonalci, ki so najmočnejša pratisemitska skupina. Boj proti Židom se ne bije več iz verskih, temveč iz gospodarskih in pa narodnih ozirov. Narodni Nemci namreč ne morejo trpeti Židov, ki niso nemške, temveč semitske krvi. Nekateri protisemitski listi že pišejo ne le proti talmudu, temveč tudi proti svetemu pismu stare zaveze, ker ho je pisali židje. Dr. Lueger sam je popolnoma v rokah nemških nacijonalcev, zato je pa tako nasprotoval celjski dvojezični gimnaziji. Tudi celo najbolj krščanski protisemitski listi že odrekajo Čehom vsake narodne pravice na Dunaju, kar je tudi le upliv nemških nacijoualcev. Krščanski socijalisti se že dolgo dajo tirati od nemških nacijonalcev. Ko bi se postavili na svoje nog«*, bi pa kmalu ne imeli na Dunaju skoro nobeni g.i privrženca. Pod klerikalno zastavo na Dunaju ne gre, temveč le pod nemško« narodno. Sprava mej Nemci in Oehi. Dr. Russ se letos poganja za mandat v Karlovih Varih, ker v Homotovu nima več upanja, da bi bil izvoljen. V nedeljo je v Karlovih Varih bil sklical shod volilce/. Pri tem shodu se je pa sklenila resolucija, v kateri se kandidat pozivlje, da naj v deželnem zboru deluje za spravo s češkim narodom, da ne bode narodno vprašanje vedno oviralo uspešnega delovanja češkega deželnega zbora. Nemški liberalci kažejo vedno bolj, da bi se radi spravili s Čehi. Se vela od besed do dejanj je šh daleč. Na podlagi dunajskih puuktacij sprava ni več mogoča. Privoliti bodo morali v popolno jeduakopravnost ue le na C škeni, temveč tudi na JMaravskern in v Šleziji. Tega pa sedaj še ne marajo in se najbrž tudi ne upajo, ker vedo, da bi potem nemški naeijoualei začeli proti njim hudo borbo. Kouca narodmga boja na češkem pač sedaj še ni pričakovati. Uspeli mladočeške politike se pa vender lepo kaže v tem, da Nemci sami prihajajo do prepričanja, da se bodo morali sporazumeti s Čehi. Dokler so imeli Staročehi prvo besedo, Nemci niso bili tako spravljivi. Armenija in Rusija. Težavna je rešitev armenskega vprašanja zaradi tega, ker Rusija ne mara, da se osnuje v Armeniji podobna avtonomna država, kakor je Bolgarija. V Rusiji je mnogo Armencev ia Dalje v prilogi. govora, so kmetje jeli obupavati, zlasti ker vse dreza n ju ni nič pomagalo, naposled pa je deželni odbor poslal vender uradnika na lice mesta, da natančno poizve, kaj in kako je s to stvarjo. Kmetje so do-tičnega uradnika z veseljem pozdravili in mu dali toliko podatkov in toliko dokazov za svoje pravice, da ni bilo več nikakega dvoma. Od takrat je minilo že precej časa, a deželni odbor gg. dež. glavar Detela in referent dr. Papež še vedno nista nič storila. Kmetje še do danes niso dobili pomoči, za katero so prosili dež. odbor, njih prošnja se še do danes ni rešila. In zakaj ne? Gospod poslanec gorenjskih kmetov in dež. glavar Oton D e t e 1 a in gospod referent o deželnokulturnih rečeh ter poslanec dolenjskih kmetov dr. Papež sta s svojimi simpatijami odločno na strani bar. Borna, onadva odločno nasprotujeta željan) in težnjam gorenjskih kmetov in ker ves'a, da je pravic< na strani kmetov, z:»to nečeta nič storiti, zato zavlačujeta vso stvar. Tako izpolnjuje gosp. Detela svoje poslanske dolžnosti, tako zastopa interese svojih volilce v in tako varuje kmetske interese zastopnik kmetskih voliće V ilr l\ip» ž. Naj Uoi.< amo s primerno prikrojenimi besedami, katere j j „Slovenac* zapisal proti dr. Tavčarju, katere pa zdaj obračamo proti njemu in njegovima generaloma Deteli iu Papežu. „Iz srca čestitamo onim gorenjskim in dolenj-ftk m km- se postavili na vladno stališče! Ne vemo, se li tem gospodom dunajski krščanski socijalisti «>■ zde dobri kriatijauje ali pa jim ni nič na krščanskem enačaju Dunaja. Najbrž pa v gospodarskem Ozicu niio za krščansko socijalno gibanje. 1) >kler je bilo to gibanja naperjeno lo proti židovskim kapitalistom, j bilo dobro, h sedaj sa pa že v neknterih krščansko socijalnih listih piše o bogatih škofih in preletih, iu tO pa seveda več ne sme biti. Hujskanje proti kapitalu je klerikalcem tako dolgo ugajalo, dokler zanj-* ni bilo neb ne n<-varnosti. Seve* niso premislili, da g banje proti židovskemu kapitalu so mora obrniti naposled proti kapitalu sploh. Klerikalno besed čem je o krščansko'socfjalni preos.iovi je le pesek v oči. Nemški konservativci in „Slovenac*. V ba lg- to. m odseku je gospod Viinikar pri razpravi o CASj UStU dunajskega mestnega zbora omenjal, da si nemški konservativci vedno zvesto podpiral: Slovence. S tem y> „Slovencu" seveda ji ko ustregel in naše klerikalno glasilo na to vprašuje, kaj mi k t mu pravimo. Po našem mnenju je pač gospod Vi o kar, kot privrženec grofa Hohenvvarta, hotel s te.ai besedami le malo uplivati na konservativce, da bi v klubu ostali. Višnikar je tudi najmlajši sloven- Njene besede me niso pomirile. Mučil sem se s čuvstvom lastne onemoglosti; z ničemer in ni-k;.kor jej nisem mogel pomagati, a rad bi bil na kak način očrnil zoprno mi Ljubavino! Tanja mi je podala roko. — Se jedenkrat as vam zahvalim za vaše so čutje. Toda zaradi mene pustite vse to . . . Sosebno pa ne pravite nikomur o najinem razgovoru. J.»z sama ne vem, kako ee je vse to iztrgalo v meni, gorje mi je zakipelo v s;ci . . . Pri teh besedah je silno zarudola. — Mi obljubite, da bodete znali molčati? In pioseč me je pogledala. — Ne z besedo, ne z migljajem! sem kriknil in uisem se mogel več vzdržavati: — Nerodno iu nevedno sem pritisnil njeno roko k svojim ustnicam. Ona se je nasmehljala in spustila ee po stop-njicah navzdol. Jaz sem ostal zopet sam na stolpu, sam, s kipečim v meni srdom in z morečim me čuvstvom lastne malovrednosti. Tako jasen mi je bil vea položaj te uesn čne zadeve: Brat 8e sedaj še Ša i, toda ona, Ljubaviua, ta prekanjena lisica, ga bi ie znala voditi za nos do oltarja« a tedaj je že prepozno, vse — končano! VII. Uprav isti dan, ko so že vsi šli spat, šel sem jaz v vrt. Ni spati, ni sedeti se mi ni dalo doma. Moj srd se ni samu kar nič polegel, temveč celo povekšal. Ves večer se je Sergšj sladkal Ljubavini, a ona je začela celo Tanjo dražiti. — Kaj ne da, Tatjana Grigorjuvna, j^j je de jala, — vi ste mi zelo hvaležni, da sum vam napravila počitnice, sedaj vas menda S.čtov ne muči %eč s prepisa vanj eui svojih potnih črtic? Tu teta ni več vzdržala. — Mone to zelo veseli, ker jo Tanja že prej priznala, da se zelo utrudi pri tem delu. Sedaj si je odahnila in po vasem odhodu pojde pri nos vse zopet po starem drnžin-tkem tiru. Kaj no da, otroci? SergČj je močno zarudel; njemu, kakor se je videlo, je bil ves ta razgovor ekrajuo neprijeten. Aglaja se je vgriznila v jeziček. Pod težkim utisom vsega tega šuma šel sem iz gradu. Noč je b.la topla, blagodišeča, doslej še brez lune. Črni oblaki so prepregali nebo; bilo je soparno kakor pred nevihto Sel sem počusi, korak za korakom, hotel sem se že vrniti v grad — a ni mi šlo, kakor tudi spati in jesti nisem mogel danes . . . Nakrat slišim v jednem iz drevoredov glasove. Kdo bi se mogel neki sprehajati tako pozno zvečer, ko so že pred pol ure vse luči ugasile? Zmuznil sem se mej drevje in začel čakati, da bi govoreči šli mimo mene. To je bil zopet isti moj 0 ljubeznj i viu parček. „Čakajta, da slišim, o čem ee razgovarjata v nočni tišini pri svitu zvezd !u mi j« padlo v glavo, in začel sera se muzati paralelno ž njima, skrivajo 8e za drevjem, v gostem list ji smrek in brez. Vendar kakor ogleduh nisem tnval za njima mirnim srcem; notranji glas mi je šepetal: „to ni lepo, bratec 1" toda jaz ga nisem poslušal in ves spremenjen v po-osebljenje slnha sem se mučno trudil, da bi mi niti j* dna izgovorjena beseda ne ušla. — Zakaj hočete tako kmalu odpotovati ? vprašal je Sergčj, in njegov srčni, prijetni glas je donel nekako posebno nežno. — Vam je li dolg čas pri nas? — Verujte mi, Svetov, ako bi mi bilo dolgčas, bi ostala. A meni je predobro . . . Ogibljem se vsega tega. kar mi ponuja slast, kar me prijazni z življenjem ! — Bože, kako drakonovsko pravilo! Čemu pa to ? Saj ste pač tako mladi, tako krasni 1 (Dalje prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodn" št. 2fi9, dnć 2?.novemhra 1895. Rusi se boje, da bi ti potem težili po zjedinjetija z Armenijo. Nastala bi torej nekaka armenska iredenta, kar seveda Rusi ne morejo želeti. Armenija se mora prepustiti Rusom, ako Turčija sama ne more vzdržati rednih razmer. V Londonu so za Armenijo zaradi tega zastavili ves svoj upliv, ker so se nadejali, da se z osnovo avtonomne Armenije naredi jez ruskemu razširjenju v Prednji Aziji. Kako se ta stvar razvozlja, sedaj nihče ne ve. Turčija je zbrala 110.000 mož, da ž njimi naredi mir v Armeniji. Bati se je pa, da bodo ti vojaki sami se le odlikovali v klanju kristjanov. Ce se to zgodi, bodo velevlasti se morale vmešati. Občinske volitve v Belgiji, ki so se vršile po novem volilnem redu, so neugodno izpale za liberalce. Po kmetih so seveda povsod voljeni skoro sami klerikalci, v mestih in trgih je pa voljenih tudi mnogo socijalistov. Odločilno besedo v občinskih aastopih bodo imeli klerikalci in socijalisti. Po mestih bode hud boj mej klerikalci in socijal-nimi demokrati. Zastopani bodo pa v mestnih zastopih tudi liberalci, ker po novem zakonu ni ožjih volitev, temveč se vzame izmej vsake stranke nekaj zastopnikov po razmerju za njo oddanih glasov. Z novim občinskim volilnim redom se je še bolj utrdilo gospodstvo klerikalcev v Belgiji, liberalci so jo pa obvladali v tej deželi, ako se ne pre-osnujejo na socialističnem stališču. Maogo pa jim tudi to škoduje, ker mej seboj niso jedini. Zmernejši in naprednejši liberalci se še tedaj ne morejo sporazumeti, ko bi bila sloga neobhodno potrebna v boju proti klerikalcem. Volilno gibanje. Dostojna agitacija. Včerajšnji „Slovenec" pogreva že zdavnej prekuhano zadevo, ter pripoveduje svojim čitateljem, da je nekdaj dr. Ivan Tavčar barona Borna proti slovenskemu kmetu zastopal. Pri tem se z jezujitsko hudobijo resnica zavija, in vse je tako umetno skovano, da dr. Tavčar niti s popravkom tem pobožnim ohrekovalcem do kože ne more. Res se je baron Born radi lovske zadeve prepiral s kmeti, ko jli je bil nek semeniščar proti njemu nahujskal. Planina „Šije"—samostojen lov-ki revir — leži tako, da na njo vhajajo jeleni iz Bornovih gozdov. Lov na ti planini imel je prejšnje Čase baron Born, ali pozneje oddala ga je večina solastnikov v najem jeduemu izmej svoje srede za letno najemščino 20 ali 25 gld., dočim je Born 50 gld., ponujal. In sedaj se je začela gonja proti baronu. Če so se pasli jeleni na planini, zahtevala je večina solastnikov odškodnino pri politični ob-lastniji, dasi baron za svojih sedem deležev niti repa na planino ni gonil. Če je pa baron pošiljal čuvaje, da bi jelene s planine gonili, so ga pa zopet pri soduiji tožili radi motenja lovske pravice! Pri tacih razmerah pozval je oskrbnik baronov dr. Tavčarja, da bi prišel k prvi razpravi, koja je bda razpisana o zgorej omenjeni tožbi radi motenja lovske pravice, in sicer v namenu, da bi skušal poravuavo dognati. Prevzel je dr. Tavčar ta posel, pa le s pogojem, da zastopstvo takoj odloži, če bi se poravnava n* dosegla. Kmetje pa so bili tako nahnjskani, da se poravnava ni mogla doseči, da si so jim je mnogo ponujalo. Na to o d s t o p i 1 je dr. Tavčar takoj, in d a 1 j še zastopstvo je prevzel drugi odvetnik v Ljubljani. To zadnje pa naš pošteni „Slovenec" zamolči, prej kot ne radi tega, da ustrežo svojemu školu, ki jo zaukazal vsem pobožnim ohrekovalcem, da naj se pri agitacijah poslužujejo samo —■ spodobnega orožja! — Dr. I. T. * Iz Kranja se nam poroča, da jo gimnazijski ravnatelj Hubad strastno posegel v agitacijo proti narodnemu kandidatu g. GlohoČ-niku. Leta od hišo do hiše in posebno trdno nastopa pri tistih volil-cih, ki imajo na stanovanji njegove dijake. Tako daleč so ta uradnik pozablja, da govori o razpustu kranjsko gimnazijo, ako bode izvoljen g. Globočnik. Kaj takega si dosedaj šo noben ravnatelj ni upal in mi vprašamo: Je-li to učni oblasti znano in ali za kranjskega gimnazijskega ravnatelja no velja Kielmanseggov ukaz? * * Iz Kranja, 19. novembra. Kam dovede strast in osobna mržnja človeka, to spričuje nam najbolje dopis iz Kranja v sobotnem „Slovencu". Tako surovega, nesramnega in lažnjivega spisa še nismo brali v zadnjem času, odkar vihra po naš* deželi volilni boj. Daei se ne sprejemljejo nasprotniki ravno z ro-kovicami, dasi leto ostre pušice sem in tje — krono brezvestnega obrekovanja, pod lega 8umničenju in lažnjivega zavijanja priboril si je „Slovenčev" dopisnik iz Kranja. Dvojen namen hotel je doseči dopisnik: sramotiti in smešiti našega kandidata g. notarja Globočnik a in vpreči v svoj polomljeni in zavoženi politični voz našega župana gosp. K. Savni k a ter meščana g. O mer so. V koliko se mu je to posrečilo, ne vemo ravno, a kar se tiče g. župana Šavnika, naj se gosp. dopisnik ne trudi preveč; ž njim je naša stranka že zdavnaj na čistem v s led m e j s o h o j ne g a prijateljskega dogovora. O gosp. Omersi pa smo prepričani, da ne smatra gostilniške šale za resnico. Če pa misli g. dopisnik, da je dosegel glavni svoj namen, da namreč s svojim lažnjivim hujskanjem agituje zoper našega kandidata, potem se jako moti. Mož pač ne more pozabiti nekaterih osebnostij, pred vsem pa ne svojega poraza pri zadnjih občinskih volitvah On ve prav dobro, da je nastopila takrat naša stranka na čelu ji g. notar Globočnik ne zoper župana gosp. Šavnika — kakor laže v svojem dopisu —, temveč ravno zoper dopisnika. Od tod ta velika jeza, za to pa — kakor je že od nekdsj njegova navada — le brž z vsemi mogo čimi sredstvi nad Globočnika. Ker nedostaje pametnih in resničnih razlogov, dobra je tudi laž. — „Calnmniareaudacter!" Nakupičil je „Slovenčev" dopisnik v svojem dopisu toliko ostudnih in strupenih lažij, da se nehote vprašamo, je-li mogoče, da je vse to pisal človek ki hoče biti olikan! A kaj to njega briga, ako s takim nesramnim obrekovanjem razburja šo bolj vzbujene strasti, ravno on, ki predbaciva drugim, da prouzročujejo prepir — on hočo doseči svoj namen, češ, morda so mi pa venderle usede kak tepec, morda venderle koga vjamem — Bsemper aliquid haeret!" Dopisnik je imel zlobni namen posebno loškim gg. voldcem — v Kranji mu itak nihče ne verjame tega — slikati g. notarja kot nestrpne ž a. G. Glo bočnik dejal je namreč na škofjeloškem shodu, da hoče v deželnem zboru delovati pomirljivo. Hudo skele te besede, dopisnika ker ve, da so napravile na vo lilce najbolji utis. Da bi izbrisal in pokvaril ta utis, iz-varil je ta mojster spletkarij vse te laži in klice o našem kandidatu: In ta mož si hinavsko prisvaja krinko miroljubnosti!" . . . Farizej! Res je, da g. notar Globočnik ni tak, kakor kak drug. On ne deluje za hrbtom in zavratno, temveč mož je odkritosrčen, nastopa odločno, kadar je potrebno, a nikdar še ni bil prijatelj skrajnega nasprotstva. To presojamo najlažje mi, njegovi ožji, posebno mlajši somišljeniki. Kolikokrat preprečil je on kako nameravano in tudi opravičeno akcijo, ki bi bila nemilo dimila nasprotnika. Svaril nas je in poučeval, da je najbolje dosegi kolikor mogoče vse z lepa, mirnim potem s prepričevalno besedo. Kakor v Loki, v tem smislu govoril je tudi na volilnem shodu v Kranju. Poudarjal je, da je njegov program, opirajoč so na resolucije, sklenjene na shodu zaupnih mož od dne 2 9. nov. 18lJ4., lojalen nasproti cesarju, narodu in veri. Dejal je, da je njegova n a j i s k r e n e j š a želja, da biponehal ali se vsaj ublažil bratomorni boj v naši domovini. Poudarjal je, da moramo biti zmerni in pravični nasproti vsem prebivalcem naše dežele. Da se bo on ravnal po svojem programu, to nam jamči njegov značaj. Gosp. dopisnik se laže, da naše meščanstvo ničesar nečo slišati o Globočnik o vi kandidaturi, dasiravuo sam prav dobro ve, da je ogromna večina našega prebivalstva sama provzročila to kandidaturo in da vsi zavedni volilci, kojim je blagor našega mesta v resnici na srci žele izvolitev g. notarja deželnim poslancem. Škoda da niste slišali iziaza navdušenosti pri sobotnem volilnem shodu! Slednjič naj še omenjamo, da se je gosp. dopisnik blagohotno spominjal v svojem dopisu tudi dveh agitatorjev naše stranke, primerjajoč jednoga z „meli no" đrusega pa s »kobilico"! Te „na-ravoslovske" študije so nam jako ugajale, kajti vsak človek govori najraje o predmetu k a-t e r e g a se je učil. Oba agitatorja sta pa prepričana, da agitujeta lahko še deset let, pa skupaj ne bota strgala toliko podplatov, kakor jih je g. dopisnik, da jo postal to, kar je! Razloček mej našimi in vašimi agitatorji je le ta, da naši delaj ) Z naudušeuostjo in zastonj, vaši pa dobe — „o d štuka"! Kobilica. a Z Dolenjskega, 19. novembra. I) r. T a v č a r j a volilni shodi. — Da se naš.'mu škofa mi dolenjski meščaui dobro odzovemo, skušali smo pridobiti dr. Tavčarja za kandi dnturo za naš mandat v deželnem zboru. Pravo veselje je bilo, ko je ta mož našo ponudbo vzprejel. Jeden je tistih, ki so škofa in njegove gardo nič ne boje, ki je predobro prepričan, da škof naš s svojo politiko malemu slovenstvu neizmerno škoduje. Vemo tudi, da Tavčarja vse, kar v škofovi politični gardi stoji, na nož sovraži. — Dr. Tavčar je imel 16. novembra v Krškem, 17. v Novem mestu, 18. v Črnomlju ter v Metliki volilne shode. Dr. Tavčar je bil nam Dolenjcem po večjem po svojih spisih kot novelist in politik znan, nismo pa imeli do letos pri like, ž njim priti osebno v dotiko. Kakor Kr am pravijo, napravil je nanje dr. Tavčar dober utis in tako tudi na mnogobrojno zbrane Novomeščane. Prišlo je poslušat, kar je moglo k shodu priti. V Krškem in v Novem mestu niso farovški nikogar na interpeliranje poslali. Kriki župnik g. Knavs je sicer pretakten človek, da bi se s svojimi someščani, mej katerimi toliko let že Živi, spri; v Novem mesta imajo jednega petelina, ali ta se morebiti ni upal priti, ali so ga pa starejši duhovniki doma privezali, ker 80 vedeli, da ee mora ta, od sovraštva do nas prekipeči mladenič gotovo blamirati. V Črnomlju je bil shod 18. nov. ob 3. uri popoludne. V gostilni g. Laknerja je bilo vse polno Črnomaljskega meščanstva. Le malo meščanov ni prišlo. Dr. Tavčar je govoril lepo. Opisal je z lapi-darnimi besedami naš boj s kranjskim duhovništvom in težnje našega škofa, kot pol. voditelja duhovnikov. Burno se mu je pritrdilno odzivalo vse poslušate IjstvO. Na to se črnomaljski kapelan gosp. Prisfav k besedi oglasi. Dobi jo, akoravno občinstvo proti temu protestuje; poudarjalo se je, da se je to, kar bo kapelan povedal, že vse v cerkvi v pridigi slišalo. Dr. Tavčar prosi, naj se g Pristavu da beseda. Pri-digoval je g. Pristav; Črnomaljci so prav imeli, slišali so zopet to, kar jim je že večkrat v cerkvi iz lece povedal in kar so v „Slovencu" že večkrat brali. Nič ncvega. Legalizacija, lov, bolnišnica v Ljubljani — etc. —. G. Pristav je le bil v tem celo nov, originalen, da je dr. Tavčarju očital, da še nič ni za Slovenstvo storil. Ni veliko manjkalo in ta mladi pridigar bi se bil na zrak postavil, pa dr. Tavčar mu je odgovarjati začel, ter pozornost občinstva naso potegnil. Iz hude nevolje nad kapelanom nastala jo v občinstvu nepopisna veselost, dr. Tavčar je mojstersko tega mladega fanatika tako obdelava!, da ni nič od te „Slovenčevo" visoke politične učenosti cele ostalo in dobil je g. Pristav v Tavčarjevem odgovoru toliko, da se je dr. Slancu, ki je dr. Tavčarja v Belo krajino pprem-Ijal, smilil, ko ga je potem iz sobe spremljal in ga zunaj z mirno besedo tolažil. „Adio Janezu se je klicalo izmej občinstva tomu kapelanu za slovo. Mladi duhovnik se je tukaj z drznovitostjo postaviti hotel za nekakega voditelja našega mestjan-stva; — biamiral je sebe, blamiral pa tudi istega, ki ga je poslal. G. Pristav je imel sklican tisto popoludne shod škofovih pristašev in našel je v dotičnom lokalu le dva volilca. G. Pristav je bil kriv s svojimi dolgimi la-mentacijami iz „Slovenca", da se je dr. Tavčar šele po 6. uri mogel odpeljati v Metliko. Tam je bilo zbrano skoraj vse metliško meščanstvo. Tudi tam je bil dr. Tavčar srčno in lepo sprejet. Utrujen od potovanja, razvil jo program narodne stranke in to srčno aklamiran od volilcev. Čakala sla ga tudi ondotna kapelana g. Nadrah in Češarek in ga in-terpelovala. Vse tako, kakor je „Slovenec" pisaril. Torej nič novega. Ali vprašala sta tudi, če je on pisal satiro na dr. Mahniča „4000". Voliloem se je to neumno zdelo iu jeden vstane in reče, da ni vredno, da bi se na kaj tacega odgovarjalo. Ali dr. Tavčar jima je odgovarjal. Padalo je kakor po g. Pristovu in šo hujše. Dobili so, kar so iskali. Untli so ti kapelani nekaj svojih pristašev, ki so bili naprošeni, shod motiti, pa so jim ni posrečilo. Šli so s pobitimi kapelani ven na zrak in v svojo krčmo. Iz vsega se vidi, da naši nasprotniki uvide-vajo, da ne morejo tukaj in tudi ne z razpostavljenim Rešnjim Telesom in pridigami nič doseči, ali radi bi krušili lepo disciplino belokranjskih mostnih volilcev. To pa se jim nikakor ne posreči 1 Dopisi« Iz 4VI|Mlit'u;tt oltrnju 28. nov. Kaj je s pod pira Ino zalogo slovensko v Gradoi?) Veleučeni g. prof. dr. Krek objavil jo po raznih listih, da je nehal biti temu podpornemu društvu načelnik in blagajnik. Gospod profesor je vodil zalogo celih 23 let. Kdor je imel priliko ga opazovati pri delu, kakor pisec teh vrstic, ki je bil sam več let odbornik, priznal bode, da je opravljal svoj posel z živo vnemo in s vso gorečnostjo! Njemu na ljubo pomagal je nekaj let tudi pokojni prof. dr. Bidermann — Nemec! — Zatorej nikakor ni verjetno, da bi bil g. profesor le zaradi preobtlega dela pustil podpiralno zalogo, kojo potrebo in pomen za slovensko dijaštvo kot učitelj najbolje pozna; da bi bil brez vsacega uzroka odložil vodstvo zavoda, kojega je — vsled zaupanja do njega — slovenska inteligenca s svojo požrtvovalnostjo postavila na precej trden temelj, in koji zavod propade, če mu slovenska inteligenca odtegne v bodoče svojo podporo ! Zaloge, če bi ne izpolnjevala vestno svojega namena, ne bomo več podpirali, vedeti tedaj hočemo, kdo jo sedaj vodi! Ako sedanje vodstvo zaloge ni tako, da bi se mu lahko zaupalo, bomo podporniki takoj jedini, kaj nam jo storiti. Da tedaj ne trpi škodo podpiralna zaloga, kazalo bi, da bi g. prof. dr. Krek javno povedal, zakaj jo odtegnil svoje moči temu zavodu, da bi so imena tačasnih odbornikov objavila. Prosimo ! Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 21. novembra. V si nočni seji občinskega sveta ljubljanskega naznanil je župan Grasselli, da je presvetli cenar dne 11. t. m. vzprejel deputacijo občinskega sveta, katera se mu je prišla zahvalit za blagouuklonje-nost njegovo nasproti mestu ljubljanskemu, ter pri tej priliki milostno izrekel svojo posebno zadovolj-nost, da je mestni zbor sklenil, v spomin cesarjeve navzočnosti v Ljubljani povodom letošnje potresne katastrofe postaviti spomenik na javnem meatn. Občinski svet vzel je to poročilo s hvaležnostjo stoje na znanje ter Njega Veličanstvo trikrat navdušeno zaklical „Živio" in „Slava". Ista deputacija oglasila se je še na nekaterih drugih merodajnih mestih na Dunaju, o čemur ima poročati obč. svet. Hribar. Predno je v to svrho podelil besedo obč. svet. Hribarju, naznanil je župan še, da so se častni meščani, in sicer marki Bacque-hem, deželni predsednik baron Hein, grof Harrach, baron Schvvegel in dvorni svetnik Šuklje v posebnih pismih zahvalili za to odlikovanje, ter da je kranjska hranilnica povodom svoje 75letnice izdala spomenico ter jo priposlala tudi mestnemu magistratu; iz te spomenice je zazvidno, da se je kranjska hranilnica povodom svojega jubileja spomnila tndi mesta in njegovih dobrodelnih naprav ter jim naklonila znaten prispevek. Umestno je torej, končal je gosp. župan, da se hvaležno spominjamo tega darila in da iz rečemo kranjski hranilnici najtoplejšo zahvalo. Občinski svet pritrd 1 je soglasno temu predlogu. Potem poročal je obč. svet. Hribar o korakih, katere je storila deputacija, poslana po občinskem svetu na Dunaj. Poročevalec omeni z zadovoljstvom najprej, da vest, ki se je bila po Ljubljani razširila, da se namreč generalno ravnateljstvo državnih železnic pogaja z občino Breze na Koroškem zaradi name&čenja mehanične delavnice držav ni h železnic, ni resnična; deputacija dobila je zagotovilo, da se bode pri nameščenju mehanične delavnice v prvi vrsti oziralo na Ljubljano, to zagotovilo dal je deputaciji ne le predsednik generalnega ravnateljstva nego tudi finančni minister dr. pl. Bi-linski, pri katerem se je deputacija oglasila tudi zaradi novega loterijskega posojila in kjer je gosp. župan tudi sprožil vprašanje glede novega brezobrestnega in triprocentnega državnega posojila za mesto ljubljansko. Iz odgovora dobila je deputacija utis, da prošnja ne ostane brezuspešna. Nadalje podala se je deputacija k grofu Badeniju, kjer je bila zelo prijazno vzprejeta; ministerski predsednik js obljubil, da se bode jemal na Ljubljano vsak mogoč ozir. Glede vojaškega oskrbovališča in artilerijske vojašnice bila je deputacija pri dunajski stavbinski družbi „limon" in v vojnem ministerstvu; tudi tam dobili smo ugodna poročila in bode mestni zbor v kratkem imel priliko, razpravljati o teh vprašanjih. Tudi glede vrhniško železnice in nove justične palače dobili smo ugodi a izvestja, žal, da ne tudi glede kaznilnico na gradu; kaznilnica ne bode se več namestila na gradu, ker je grad vsled potresa preveč poškodovan in tudi v zdravstvenem oziru neprikladeu. Pač pa je justični minister obljubil, da se bode v prvi vrsti oziral na Ljubljano, ako bi se pokazala potreba, da se ustanovi nova kaznilnica. V obče sme torej občinski svet biti zadovoljen z uspehi, katere je dosegla deputacija na Dunaju. Občinski svet vzel je poročilo z Dobroklici na znanje. Obč. svet. dr. Stare vpraša gospoda župana, kako stoji zadeva glede novega stavbinskega reda za Ljubljano in je h deputacija morebiti tudi v tem oziru storila potrebne korake. Župan Grasselli odgovoril je na to vprašanje, da bodo po informacijah deputacije vlada predložila v prihodnjem za sedanju deželnega zbora načrt novega stavbinskega reda za Ljubljano. Obč. svet. Hribar stavil je potem nujni predlog o ustanovitvi fonda s posebnim statutom za mestno regulacijo in razširjavo. V zmislu državnega pomočuega zakona za Ljubljano in druge po potresu poškodovane okraje na Kranjskem in Štajerskem z dne 6. julija 1895, dri. zak. št. 91, dobiti ima Ljubljana od države brezobrestno po-napredščino 100.000 gld. v regulačne namene. Ker ta znesek nikakor zadostoval ne bode, primorau bo občinski svet, kateremu tekoči dohodki mestne ob čine ne dovoljujejo žrtvovati kaj izdatnega v regulačne namene, apelovati še nadalje na blagonaklo-njenost in dejansko pomoč države. V teh okolnostih pa je naravno, da si bode vlada — kakor je to v napominanem pomočnem zakonu tudi že izrečeno — hotela pridržati posebno ingerencijo na upravo mestnega regulačno-razširjevalnega fonda. Mestna občina, ki bode v vsakem slučaji nasproti vladi prevzela odgovornost za povračilo v regulačne namene izplačanih jej ponapredščin, bode pač v prvi vrsti interesovana po upravi tega fonda; s tem pa ni izrečeno, da bi ga moral upravljati občinski svet, resp. mestni magistrat sam. Vsaj je mogoče, da se za regulačno razširjevanjski fond dobe prispevki tudi še po drugi poti in da bode kazalo tndi na drugo stran še glede uprave istega koncedovati soingerencijo. Po govornikovem mnenji bilo bi torej najbolje, da se ustanovi regulačno-razširjevanjski fond s posebnim pravilnikom v katerem bi moralo izrečeno biti, iz česa se ta fond sklada, kako se upravlja in uporablja in v kakšni razmeri je nasproti mestni občini. Ker je regulačni načrt po večem že gotov, nujno je, da so pravilnik za ta fond takoj sestavi. Zato predloga: Slavni občinski svet skleni: /a sestavo pravilnika mestnemu regulačno-razširjevanjskemu fondu izbere se iz občinskega sveta odsek trojice, katera se naprosi, da svoj operat predloži kar najpreje mogoče občinskemu svetu v odobrenje. Predlog bil je brez debate so- glasno vzprajet, v odsek pa so bili per acclama-tionem izvoljeni občinski svetniki dr. Krisper, dr. Majaron in dr. Stare. Prestopi vši na dnevni red poročal je obč. svet. Hribar v imena finančnega odseka o izkazu daril, došlih mestnemu magistratu povodom potresa do konca septembra letos. Iz tega izkaza je razvidno, da je došlo v tej dobi skupaj 162.750 gld. 57 kr. Ako se temu zneska prišteje še 533 gld. 3 kr., katere je magistrat prejel za stavbeni les iz svoje zaloge in 553 gld. 39'/, kr., prejetih za prodani raznovrstni materijal in prihranjenih pri vozni ni od lesa vsled znižane tarife, imel je mestni magistrat do konca septembra na razpolaganje 1G3.856 gld. 991/« kr. Od tega izdalo se je: za barake 57.636 gld. 83 kr.; za podpore, in sicer a) ubožnemu prebivalstva sploh 7327 gld. 3 kr., b) meščanskemu odbora hišnih posestnikov za njegove efektivne troške 400 gld., c) pomožnemu odboru za trgovce in obrtnike 15 00O gld.; za dnine pomožnim stražnikom 6000 gld.; za podiranje hiš manje imovitim hišnim posestnikom 2542 gld. 19 Va kr.; za plače tehnikom in polirjem, dnine težakom in druge stvari 3710 gld. 25l/i kr. — skupaj torej 92 616 gld. 31 kr., tako da je ostalo de za razdelitev 71.240 gld. 68 kr. Po ročevalec omenja, da se je od tega zneska do današnjega dne porabilo za tekoče izdatke mestne blagajnice 41 240 gld. 68Va kr., dočim je preostalih 30 000 gld. naloženih v mestni hranilnici. Iz jako poučnega izkaza mestnega magistrata o došlih darovih razvidno je nadalje, da je nesreča, ki je zadela glavno mesto slovenskega naroda, vzbudila več ali manje sočutje po vsej državi, razvidno je pa tudi da nikjer toliko, ko v češkem in hrvatskem narodu. Ako kedaj, dokazalo se je svečano o tej žalostni priliki, kako globoko je ukoreninjena bra-tovska ljubezen, ki veže mali slovenski rod z brati Čehi in Hrvati. Ljubljana ne bode nikdar v stanu, da bi bratom Čehom in Hrvatom le deloma mogla povrniti to ljubeznipolno požrtvovalnost; zato bode pa nje prebivalstvo ohranilo jim v srcih najpopolnejšo hvaležnost. Pa tudi vsem ostalim milosrčnim ljudem vseh narodov in stanov zagotovljena je hvaležnost ljubljanskega prebivalstva; ako kedaj, po kazalo se je letos, da niso prazne pesnikove besede, ki pravi: „da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi." V kompeteneo občinskega sveta seveda ne spada, pečati se tudi s prispevki, ki so za uboge žrtve velikonočnega potresa došli c. kr. deželni vladi ter pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. Vender pa o tej priliki izpolnjuje le svojo dolžnost, ako se spomni požrtvovalnega delovanja teh dveh faktorjev, raerečega na to, da se olajša grozna beda ubožnejših slojev mestnega prebivalstva V imenu finančnega odseka predlaga torej poročevalec: 1 ) Predloženi račun o došlih darovih in dosedanji njihovi porabi jemlje se na znanje z dostav-kom, da se ima zanaprej voditi pod naslovom „potresne zaklade" in da se ima vsa gotovina te zaklade nalagati v mestno hranilnico ter obrestovati na korist zaklade same. 2. ) Mej dohodki zaračunjenih 533 gld. 3 kr. za prodani stavbeni les iz mestne zaloge in 553 gld. 391 ($ kr. za prodani ostali vsakovrstni materijal in za razliko pri vosnini od losa vsled znižane tarife južne železnice ima se sprejeti mej tekoče dohodke mestne blagajnice kot delno povračilo onih 10.000 gld , katere je občinski svet v svoji seji dne 16. aprila 1895 dovolil za gradnjo barak. 3. ) Mej podporami ubožnemu prebivalstvu zaračunjenih 2833 gld. 14 kr. za poslovne doklade uradnikom povodom komisijonelnega ogledovanja hiš ter za nagrade policijskim uradnikom in mestni straži za izredno poslovanje, dalje 6000 gld. za dnine pomožnim stražnikom in 3710 gld. 25 V« kr. za plače tehnikom in polirjem, dnine težakom, nakup tiskovin in podobne troške, vkup torej 12.543 gld. 39'/| kr. imajo se zakladi potresnih prispevkov vrniti svoječasno iz onih 50 000 gld., katere mestna občina prejme od države kot brezobrestno posojilo za izredne izdatke povodom potresa. 4. ) Za podiranje hiš manje imovitim hišnim posestnikom izdanih 2512 gld. 19Ya kr. ima se po mogočnosti iztirjati in vrniti v potresno zaklado. 5. ) Skupilo od svoječasno prodaje barak zaračunavati je mej tekoče dohodke mestne blagajnice tako dolgo dokler no bode pokrit zneBek 10 000 gld., ki ga jo občinski svet v svojej seji dne 16. aprila 1895 dovolil za gradnjo barak. Ako bi potom še kaj preostajalo, dodati je potresni zakladi. 6. ) Ves denar, kar ga je ostalo v potresni zakladi in kar ga v isto še pride, ima se porabiti v podporo onemu mestnemu prebivalstvu, ki je vsled potresa postalo podpore potrebno. Razdelitev se pa ima vršiti po organih, katere je v ta namen odločil občinski svet. 7. ) Vsem zavodom, društvom, korporncijam in posameznikom, ki so z darovi ali na kakoršen koli način sicer po potresu prihiteli Ljubljani in njenemu prebivalstvu v pomoč, izreka se z »hvala občinskega sveta; gospodu županu se pa naroča, da ta sklep tekom jednega tedna objavi uradno v vseh tr- h v Ljubljani izhajajočih dnevnikih in v uradni „Wiener Zeitung". 8 ) Z ozirom na izdatne darove, ki so mestnemu magistratu prihajali za žrtvo potresa od češkega in hrvatskega naroda, izreka občinsko sveto-I valstvo še posebno zahvalo tema dvema po iz- krenih bratovskih vezeh z slovenskim narodom zvezana naroda in gospodu žnpanu se naroča, da o tem sklepu v teku Štirinajstih dnij obvesti župana praških mest gospoda čenka Gregorja in zagrebškega župana gospoda pl. MoŠinskega. 9.) Vsa iz potresne zaklade za tekoče izdatke mestne blagajnice založena gotovina ima se tej zakladi vrniti takoj, ko prejme mesto brezobrestno državno, za izredne izdatke vsled potresa dovoljeno mu posojilo 50 000 gld.; dotle pa sa ima vsa založena gotovina pro rate temporia et quantt obrestovati potresuej zakladi s 4°/«. Glede na predlog ad 9.) ima finančni odsek dodati še sledeče poročilo: Občinski svet js v svojej seji dne 10. oktobra 1893 sprejel dopolnilno navodilo za mestno knjigovodstvo ljubljansko, ho-teč po izvršeni reorganizaciji blagajnice in knjigovodstva doseči pravilno denarno gospodarstvo na mestnem magistratu. Tako pravilno gospodarstvo pa veli, da ni dopustno, da bi mestna blagajnica izplačevala zneske, za katere v proračuna ui bilo poskrbljeno, ali za katere jo v to s posebnim sklepom ni pooblastil občinski svet Po drugi strani pa je dolžnost občinskega sveta, kateri jedini ima v smislu § 33. ad 3) občinskega reda skrbeti, kako je pokriti nedostatek, da preskrbi pokritje kreditov, ki bi potrebni bili preko proračunjenih svot in pa za nujne naprave, ni katere se pri sestavljanji proračuna ni misliti zamoglo. Iz teh razlogov speejela se je v omenjeno dopolnilno navodilo določba, da ima za vsako (tu je treba pač razumevati: za vsnko redno) sejo občinskega sveta napraviti knjigovodstvo o finančnem stanji v posameznih naslovih mestne uprave izkaz, ki ima „razjasniti denarno položje z ozirom na v proračunu dovoljeni kredit in njegovo uporabo". Dopolnilno navodilo določa, nadalje, daje „polog tega v izkazu napomniti, koliko približno preostaja kredita po odbitku rednih in poznanih potrebščin v pokritje onih troškov za nove naprave in predmete, o katerih utegne obravnavati m sklepati obči uski ztstop" in da je »zatorej obvestiti mestno knjigovodstvo vedno pravočasno, da se seja skliče. „Da so te določbe dopolnilnega navodila z ozirom na odgovornost, katera zadeva občinski svet glede občinskega denarnega gospodarstva, silno važna, vidno je na prvi pogled in je za to skrajno obžalovanja vredno, da se — dasi so veljavne že več ko dve leti — doslej niso še izpolnjevale. Mostno knjigovodstvo namreč doslej ni predložilo občinskemu svetu še niti jednega izkaza v smislu dopolnilnega navodila; ni pa od gospoda župana tudi uiti j-deokrat opozorjeno bilo na seje občinskega sveta, kakor tu predpisuje dopolnilno navodilo. Zato pa se je zgodilo, da je mestni magistrat kar iz lastne moči — torej brez vednosti in privoljenja občinskega sveta — ker mu ni dostajalo pokritje za tekoče izdatke, porabil do danes od denarja, ki ga je prejel do septembra t. 1., 41.240 gld. 68Va kr iz potresne zaklade. Ta okolnost ni pa, ker se omenjeno dopolnilno navodilo — kakor se je finančni odsek prepričal — tudi v ostalih točkah ne izpolnuje, daje misliti, če bi ne kazalo izbrati delegacijo trojice iz občinskega »veta, da preišče in mu poroča, kako izvršuje mestni magistrat njegove sklope in navodila. Za sedaj pa predlaga finančni odsek: 10) Gospod župan so pozivlje, da se v prihodnji seji opraviči, zakaj ni v smislu dopolnilnega navodila za mestno knjigovodstvo ljubljansko, sprejetega v seji občinskega sveta dne 10. oktobra 1893. skrbel, da bi se bili občinskemu svetu o vsaki redni seji predkladali izkazi o dovoljenih in porabljenih kreditih. Glede teh predlogov in osobito glede posebne zahvale bratom Čehom in Hrvatom povdarja obč. svet. Petričič, da so se tudi drugod nabrale lepe svote v korist nesrečni Ljubljane; zlasti se je v tem oziru odlikoval Dunaj in bi torej pač kazalo, da se izreče zahvala tudi mestu dunajskemu. Poročevalec Hribar naglasa, da se je županstvu dunajskemu že meseca maja izrekla zahvala, člani predsedstva dunajskega pomožnega odbora pa so nedavno bili izvoljeni Častnimi meščani ljubljanskimi v hvaležno priznanje zaslug omenjenega dunajskega odbora. Po teh opazkah bili ho predlogi finančnega odseka soglasno vzprejeti. Obč. h vrt. Hraskv poročal je v imenu finančnega in olepševalnega odseka o splošnem regulacijskem načrtu za Ljubljano. Po sklepu občinskega sveta bilo jo izgotovljenje regulacijskega načrta določeno tako, da se po organih c. kr. katastralne evidence izvrši novo, podrobno izmerjenje mesta in da se za izdelanje splošnega regulacijskega načrta na podlagi obstoječih katastralnih map povabi vladni svetnik Sitte. Oboje se je zgodilo. Poleg Sitteja pa sta še dva druga strokovnjaka arhitekta Fabiani in vVolf iz lastuega nagiba izdelala vsak svoj regulacijski načrt ter ju izročila mestni občini na razpolaganje. Mestni stavbinski urad in stavbinski odsek pregledala sta vse tri načrte in spoznala, da se sicer nahaja v njih precej dobrih idej — kar velja zlasti o Fab janijevem načrtu —, da pa navzlic temu ni bilo mogoče, predlagati kateri koli teh načrtov v odobrenjo, ker nijeden ni bil popolen in dovolj obsežen in ker se nijeden ni dovolj oziral na obstoječe razmere terena in prometa; slednjič pa so bile projektovane nove ceste v taki smeri in brez ozira na stavbene objekte, da bi jih v finančnih ozirov ne bilo mogoče izvršiti. Iz teh razlogov lotila sta se načelnik stavbinskega urada nadinžener Duffe in načelnik stavbinskega odseka obč. svet. Hraskv izdelave novega regulacijskega načrta, kateri obsega vse površje ležeče v onem krogu, s katerim objemajo nase mesto južna in državna železnica od Udmata in Šiške do .malega grabna" in do dolenjskega kolodvora, dalje čez železnico do delavskih biš in bolnice za silo. Ta načrt preeojevala sta stavbinski in olepševalni odsek v celi vrsti sej. Načela, po katerih je bil ta načrt izdelan, merijo na to, da se s primernimi sredstvi doseže za stanovanje in promet ugodna ureditev našega mesta in sicer tako, da bi se ureditev kolikor mogoče naslaujala na že doložene regulacijske črte in obstoječe posestne razmere. Značaj regulacije je sledeč in sicer v notranjem delu mesta 1.) razširjenje obstoječih ulic s Časom; 2) ureditev obojestranskega nabrežja Ljubljanice na podlagi načrta za osušen je barja kot voznih cest in občil prve vrste; 3.) zveze srednjega dela mesta z zunanjimi deli s primernimi kratkimi predori. Pri zunanjem delu mesta, poleg primernega razširjenja že obstoječih ulic, urejenje ravnih in prostornih prometnih prog (cest in trgov) po dejanski potrebi in sicer 1.) diagonalno čez mesto od Šiške k dolenjskemu kolodvoru, dolenjski cesti, v Trnovsko predmestje, k staremu trgu in na Št. Petersko predmestje k vojašnicam, k bolnici in klavnici; ravno tako analogne zveze od Dunajske ceste, nadalje prometne proge od Tržaške ceste (tobačne tovarne) v Trnovsko predmestje, k dolenjskemu kolodvoru, na Sv. Jakoba trg, Mestni trg, k deželni bolnici, vojašnicam in mestni klavnici; 2.) neposrednih in ravnih zvez iz sredine mesta h kolodvorom; 3) okrožna cesta ali pas (ring) okolo celega mesta od jnžnega kolodvora čez Tržaško cesto v Trnovsko predmestje, čez Prnle, poleg Gruberjevega prekopa k domobranski vojašnici, deželni bolnici in novi mestni vojašnici ter zopet k južnemu kolodvoru; ta pas je velikega pomena za tovorni promet, sejme, vojaške transporte i. t d.; 4 ) podružne cest', katere imajo namen, omogočiti parcelacijo posameznih delov ali olajšati promet na paralelnih, posebno živahnih cestah, kjer razširjenja zaradi previsoke odškodnine ni mogoče tako izvršiti, kakor bi bilo potrebno; 5.) novi trgi projektovani so le tam, kjer nastajajo novi deli mesta, ter na razpotjih, seveda tu le v manjšem razmerju. Podrobnejši popis načrta pridržava si poročevalec za drugo priliko ter poudarja, da bi kazalo zaslišati o načrtn še one faktorje, kateri so v tej zadevi posebno interesirani, in predlaga, naj se po mestnem stavbinskem uradu izdelani regulacijski načrt vzprejme za podlago nadaljnjemu posvetovanju in naj se v svrho koncčne presoje načrta skliče enketa, v katero naj se poleg članov mestnega sveta povabijo zastopniki c. kr. deželne vlade, deželnega odbora, kranjske hranilnice in stavbinske firme ljubljanske. Poročevalec konečno naznani, da sta stavbinski in olepševalni odsek s pomočjo stavbinskega urada izdelala seznam in cenitev vs«h onih hiš in posestev, katere mora mestna občina kupiti v bližnji prdiodnjosti v regulacijske namene. Vseh takih hiš in posestev, oziroma njih delov, je 118 v približni vrednosti 700.000 gld. Cenitev izvršila se je na podlagi GO kvadratnega letnega hišnega davka, oziroma po normalni vrednosti stavbinskega prostora. V omenjenem znesku pa niso obsežene one odkupnine, katerih treba za odkup uličnega sveta pri onih hišah, kjer bodo gospodarji iz lastnega nagiba gradili nova poslopja; v to svrho bo treba okolo 100.000 gld., za celokupno financiranje torej približno 800.000 goldinarjev. (Konec prih.) Dnevne vesti, V Ljubljani, 21. novembra. — (Konfiskacija) Sinočno številko našega lista je c. kr. drž. pravdništvo zaplenilo zaradi dopisa z dežele nUžaljena preuzvišenost", v katerem ee je govorilo o ljubljanskem knezoškofu. — (Gospode volilce v Ljubljani) dovoljujemo si še jedenkrat opozoriti na volilni shod, ki bode danes večer ob osmih v letnem salonu hotela pri Malici. Vstop je dovoljen samo volilce m. — (Imenovanja.) Pri deželni vladi kranjski eo imenovani: začasni okr. komisar dr. Robert Praxmarer definitivnim okr. komisarjem, konci-pist dr. Kari Mat h is začasnim okr. komisarjem, začasni koncipist Karol grof Khnigl definitivnim koncipistom in konceptni praktikant dr. Avgust vitez Danniza začasnim koncipistom. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V soboto se bo predstavljala veseloigra „Maske-rada", prva nova veseloigra v tej sezoni. — (Slovensko gledališče) Predsinočna predstava „Afričanke" je bila v vsakem oziru tako izborna in dovršena kakor vse prešnje in je občinstvo odlikovalo vse pevce in pevke, tudi pri odprti sceni. Gledališče je bilo slavnostno razsvetljeno in sta predstavi prisostvovala tudi dež. predsednik baron Hein in dež glavar Detela. Pred predstavo je godba svirala cesarsko pesem, katero je občinstvo stojo poslušalo. Gledališče je bilo jako dobro obiskano. — (Skupni izlet k slovenski gledališki predstavi,) kateri ee je snoval v Novem mestu, se je preložil na nedoločen čas. — (Za oškodovance po potresu) je daroval nemški cesar 6000 mark in sicer 4000 za evangeliško cerkveno občino, 2000 pa za prebivalstvo. Magistrat dunajski je poslal deželni vladi zbirko 18.932 gld. 88 kr. — (Klub slov. biciklistom „Ljubljana") imel bo dne 28. t. m. ob 8. nri zvečer v društvenih prostorih („Narodni dom") izvanredni občni zbor. — (Iz deželne bolnice.) V torek so se v stolp bolniške kapele obesili zvonovi, ki so bili prej v bolniški cerkvi na Dunajski cesti — (Električna razsvetljava v novi deželni bolnici) funkcijonira že nekaj dnij s prav povoljnim uspehom. — (Čuden slučaj.) Kakor smo že poročali, bili sta v nedeljo zvečer tudi v Šiški brez vsakega povoda ranjeni dve osebi, in sicer neki stavbinski delavec in neki polir. Storilec se je pridružil — hiteč proti L ubijani — dvema ženskama ter držeč nož v roki, rekel: „Trem sem ža posvetil, drugim pa še bom! Se nikogar ne bojim!" Areto-vani mizarski pomočnik Franc Gale, kateri je zlo-dejstva sumljiv, je bil včeraj z omenjenima ženskama v Šiški konfrontiran; obe sta določno izjavili, da je Gale tisti, kateri ju je ob polu 8. uri zvečer kakih 200 korakov spremljal ter izustil gori omenjene besede. Gale je bil včeraj popoludne izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču. — (Na ponedeljski semenj) se je prignalo 946 konj in volov, 645 krav in 57 telet skupaj 1648 glav. Kupčija je bila za govejo živino sploh prav živahna, ker so bili prišli kupci s Tirolskega in Koroškega. S konji je bila kupčija srednja. — (Talijo za rešitev življenja) je deželna vlada nakazala Francu Pogačniku iz Sube, ker je 1. maja L I. rešil iz vode Franca Kerna iz Gorenje. — (Iz Bohinja) se poroča, da je po zadnjem velikem deževju Bistrica močno narasla in je pod-plavila obrežje. Neka hišica se je podrla in voda jo je odnesla. Hšica je zadela ob neki most in ga precej poškodovala. — (Zdravstveno stanje.) V radovljiškem okraja je vratica, ki je bila precej razširjena, že skoro popolnoma ponehala. Bolni so samo še 3 otroci. Pojavila pa se je vratica v Postoj i ni ter se je moral ustaviti šolski pouk, za idaj do 25. t. m. — Griža v občini Št. Jarnej je ponehala popolnoma; v 23 vaseh je skup ij zbolel«) od 20 julija t. I. 276 osob in sicer 15 moških, 20 žensk in 241 otrok. Umrlo je 51 otrok in 2 ženski. — (Imenovanje) Deželni odbor štajerski je praktičnega zdravnika g. Ado fa Rozin o imenoval okrožnim zdravnikom v Ločah v konjiškem okraja. — (Slovensko šolstvo na Štajerskem) V prvem razredu stare celjske gimnazijo je 67 u kmetskih občinah propadla — kolikor se doslej ve — samo v dveh okrajih: V Budejovicah, kjer je mlado-češki posli Purghart propadel proti Btaroče-škemu kandidatu Zal k i iu v Piseku, kjer je propadel mladoceški kandidat MuPer in je bil voljen agrarec Ratej. Iz raznih okrajev še ni poročil. Sofija 20. marca. V celi Bolgarski se danes slovesno praznuje desetletnica zmage pri Slivnici. Koburžan in vsi civilni in vojaški dostojanstveniki so prisostvovali maši • zadušnici za takrat padle vojake. London 20. novembra. „Standard" javlja iz Carigrada, da je sultan vsled pritiska ino /črnskih poslanikov naroČil vladi, naj mobili-/u.je pol milijona vojakov. Ministri so ugovarjali, da ni denarja in ker sultan ni odnehal, podali demisijo, katera pa ni bila vzprejeta. London 20. novembra. Listom se javlja, da se je začelo revolucionarno gibanje v raznih takih maloazijskih krajih, kjer je doslej vladal mir, in da ondotna oblastva niso v stanu vzdržati reda. Narodno-gospodarsKe stvari. — „Centralna posojilnica slovenska". Na- čelstvo tega zavoda razpošilja naslednji oklic slovenskim posojilnicam : Načelstvo „Centralne posojilnice rilovensk«" je vsled občevanja z drugimi posojilnicami že v teku dveh mesecev svojega obstanka prišlo do prepričanja, da še veliko slovenskih po-Hojilnic ne razumeva namena in bistva našega zavoda. Radi tega si dovoljuje podati še nekoliko pojasnil: 1.) „Centralna posojilnica slovenska" ne namerava ntjednemu obstoječemu slovenskemu denarnemu zavodu konkurence delati, ker ji ni namen iskati hranilnih vlog pri posameznih osebah, niti teh vabiti, da bi se kot udje vpisale. 2.) „Centralna posojilnica slovenska" želi načeloma občevati le s slovenskimi posojiluicami. Od teh torej pričakuje, in sicer brez izjeme od vseh, od mladih in starih, od več ali manj imovitih, da k njej kot zadružnice pristopijo, ter jej pošljejo a) v ta namen potrebno izjavo (§ 4. naših pravil), b) 5 gld. pristopnine in vsaj 100 gld. deleža (§ 6. naših pravil), kateri delež ae bode obrestoval; pošilja naj se jej vse potom c. kr. poštne hranilnice. 3.) „Centralna posojilnica slovenska" pošilja posojilnicam, katere so se jej na ta način pridružile, hranilne vloge ali posojila. Poslane hrauilne vloge obrestuje vsaka posojilnica po svoji obrestni meri in ravna ž njimi po svojih pravilih; posojila pa pošiljamo proti menicam na daljše in krajše obroke proti 41/9°/0 obrestovanju. 4.) „Centralna posojilnica slovenska" se nadja, da jo bodo imovirejSe posojilnice (oziroma hranilnice) podpirale tudi s hranilnimi vlogami, katere obrestujemo s 4l/i% 14dnevno (§ 38. naših pravil.) Gledć odpovedi hranilnih vlog velja naš § 39., ki je za vlagatelja jako ugoden. Z ozirom na naša pravila, na naše prejšnjo okrožnice in na to, kar se je potom tiska objavilo od naše strani in od prijateljev slovenske vzajemnosti na denarnem polji, moramo še jedenkrat poudarjati, da je naš namen ta, združiti vse slovenske posojilnice v veliko skupno denarno zadrugo v to svrho, da bi ona podpirala zdaj jedno zdaj drugo pristopivšo posojilnico. To pa storiti ne more, ako se jej one ne pridružijo, ako jej niti moralne, niti materijalne podpore ne naklonijo Moralno podporo nam že s tem dajejo, ako pristopijo k „Centralni posojilnici slovenski" ; v matorijelno podporo nam pa bodo: pristopnina, del^ž, hranilne vloge. Kedar se bode naša .Centralna posojilnica slovenska" na ta način okrepčala, lehko bode stopila v zvezo v velikimi slovenskimi in slovanskimi zavodi in si od njih priskrbela cenejših denarnih s:edstev, ker bode mogoče taka dobiti. Kakor pravi domoljubi slovenski povspešujejo slovensko edinost na političnem in kulturnem polji, tako hočemo mi storiti po svojih skromnih močeh ni koliko za združenje na gospodarskem polji. Ker se jo naša ideja Htrinjala z zadružnim zakonom, zato srno prišli dejansko na dan ž njo. Zdaj pa ona ni več samo ideja, k.ijti naša „Centralna posojilnica slovenska" bode prej ali slej v resnici slovenski osrednji denarni zavod, čegar obsežnost, delokrog in moč bodo pa odvisne vsikdar od slovenskih posojilnic. . Umrli so v 1^jtibljaiil: 15. novembra: Franc Harrich, krojač, 76 let, Vožarsk i pot St. 10. 17. novembra: Ivo Leo Cepnder, učiteljev sin, 7 mesecev, Zvezdarske ulice st. 4. — Helena Bezek, gostija, 66 let, Poljunski nasip st. 44. — Franc Jančigaj, sprevodnikov sin, 14 mesecev, Kravja dolina St. 6. V otrofik i bolnici: 16. novembra: Pavla Čarman, kondukterjeva hci, 18 mesecev. Meteorologično poročilo. Novembra! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19. 9. zvečer 742 2 6 5° C brezvetr oblačno 20. 7. zjutraj 741 5 5-3° C bi*, zahod oblačno 0-0 n 2. popol. 74 ro 7-3» C sr.ssvzhod oblačno n lil. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7420 7425 742 2 6 0° C 3-4° C 3-6° C si. z nI mil si. zahod si. zahod oblačno oblačno oblačno 1-6 Srednja temperatura torka in srede 6-0° in 6"2\ za ,'!■"_" in 8*6* nad normaloin. XDia.rii=iJsl£Et borza dne 21. novembra 1895. Skupni državni dolg v uotah.....99 gld. 20 kr. Sknpni državni dolg v srebrn .... 99 „ 20 „ avstrijska zlata renta....... 120 , 40 m avstrijska kronska renta 4°/0.....100 „ — m Ogerska zlata renta 4" 0.......119 „ 70 „ Ogerska kronska n-nta 4"/0.....97 n 75 a Avsfro-ogerske bančne delnice .... 1012 „ — „ Kreditne delnice......... 367 „ — u London viBta...........121, — m Nemški drž. bankovci za i00 mark . , 59 „ 02'/« „ 20 mark............11 , 80 9 20 frankov........... 9 „ GO n [talijanski bankovci........44 „ 40 „ C. kr. cekini........... 6 . 70 „ Dne 20. novembra 1895. 4° 0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 146 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 197 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld. . . 130 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4V,70 zla*' z»st. listi . 118 , 60 „ Kreditne srečke po 100 gld......198 „ — „ Ljubljanske srečke.........23 , — „ Rudolfove srečke po 10 gld......23 „ — m Akcije anglo-avstr. banke DO 200 gld. . 165 „ — „ Trauiway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 505 „ 50 a Papirnati rubelj......... 1 , 30 „ lin p i nc m l pol pokrit koleselj pripraven in fit* v dobrem stanu, da se — ako treba — ko-čijažev sedež odvzame iu z drugim nadomesti. -^-ritoia. Tomšič, (1!S18-1) ra prt Vrhniki. pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva se v „Narodni Tiskarni". C. kr. glavno ravnateljstvo avstrJl železnic. Izvod h voznega reda c let ©Tor a. 1SBB Zahvala. Velezaslužnoimi g. vseuč. prof. dr. Grogoriju Kreku, ki jo kot predsednik in blagajnik „Podpirulne zaloge slovenski!) vseuelliAfnikov v Gradcu" '23 let neumorno deloval v proHjieh društva, izreka s tem odbor v imenu ubogih pod-pir.uiih dijakov najtoplejšo zahvalo. V Gradcu, dnć 19. novembra 1895. Za odbor: J. Tekavčič, M. Mencinger, t. č. predsednik. t, č. tajnik. 1% iir*tI*iiII»•»«» .l»e: Dr. A. Ilem-bo-ta (Jožefa B5hina) premičnino v Opatiji, cenjene 60 gld., dno 25. novembra in 9. decembra v Ljubljani. Ml Franca in Alojzija Potok posestvo v Dolenjih Luziih, cenjeno 2789 gld.) du6 26. novembra iu 21. decembra v Hibnici. Ai tona Praznika zemljišče v Metnaju, cenjeno 1260 gld , dnć 28. novembra in 19. decembra v Zaticini. Mihaela Hah}anu posestvo v Malem vrhu, cenjeno 3680 gld. in 2210 gld , dnu 30. novembra 189,r). 1. in 8. ja-nuvarja 1896. 1. v Ljubljani, /.!»«.o i':u on.enjitcl pribajiM-.l lu odhajalnl oanaueul »o 9 Odhod U LJubljane (jot. kol.) Vi uri 5 |io r*o-i oaol.nl vlak v TrM*, Poutaliel, ll.ilj u irrav. Tara, Prago, IdptkO, OunnJ Tla A-i.->t •• ..•» 00 O.Mfi tO Mlin njulriij uioaanl vlak v Kocivje, Novo moato. ■Ji T. **r* tO mit. m,h*tr\l otebnl vlak v Trota, Pontabel, n.>l)-.». Oa-lo««c, KraiiJtanatosta, lijufcao, Dunaj, oei Solattu.1 v Kolnograd, Dunuj -'y Amalcttac f;»n\*ttn* oiebul vlak v Trbla, 1'ouU' ■ 1 }l«ljak( «\\, T.lpako, IttttiaJ vla Amnlciton. Od 7. uri HO min. nr*>r~r moaani vluk v Kooavle, Novo moato. IU.-ui toga ob uoiloljnh la praznlkili ob O. uri HO minut popoludne uiubiti vlak v laoaco-lllod. Prihod v lajnbLJano fjol. kol.). Ob a. uri OH min O otahnl vlak a Dunaja vla Amatott«u, lalp- aVo^a Praga, Kranoovlli varov, Karlovih varov, llobu, Martjluln varov, fluija, Budojovlo, Soluograda, liluun, Starra, i »i i. i. Iaohla, Aui- acoa, IjJu. n... (Jalovca, ltoljaka, t^rhnaanifeiia, l'rbiaa tih M. uri IV min. eji*trt\l uiatani vlak la Kooavja, Novaga maata. Oo 11. uri Ittt mi*. doi>vi***tn« oaetmt vlak a Dunaja vla A.....i.unn, Upakoga Prag«, Krunoovlh varov, Karlovih varov, lloba, Marijinih virov, Planja, Uudojevlo, Bolnograda, Dlnca, Stajrra, Parisa, Oauova. Oarlha, Brag«nca, Inomoata, Zolla na Jaaeru, Leud-Oftatelna, lijatma, Onluvaa, Pontablr., Trblia. Vt> V. a«ri :i» min. }■<>,>"lu-if.'1 moeanl vlak la Kooavj«, Nov«g» nnl», C« al. Mri *B u .» . < r-;l%.<:. .< oasfcul vlak ■ Dunaja, Ljubaa, m i.Uiala, lifti.uka, Oelovca, Viaur.ncifaeta, PoutaMa, Trbiaa. y. Mri Hti min. mvr. r niaiaul vlak U Kouovja, Nuvaga Maata. t)6 ii. Mri * min. nrrrr oiebnl vlak ■ Dnnuiu preko Atnatettona Id iijiihi.oK'-. Baljaka, Ualovoa, Pontahla, Tzbli«. Odhod 1k Iajobijane (drt, kol > Oo r. »;.-•. M mita. ».. " - .' v Kamnik. , 9, a 06 , :■■ f»» '.'tuitn* „ k » 8. B BO , aw«>wr , B Prihod v jt.-)u!.::.wMO 'dr*, kol.). 0» o. »tri 00 m*<>«. x^*trt'j Is Kamnik* I 11. B tB n đV-j:olvt.tn* . ,, „ fl, „ HO „ mr^dvr „ (5-2G9) T7~ najem se d. sij o po jako ugodnih pogojih (1492—3) pritlični prostori pripravni za pekarijo, gostilno ali kak drugi obrt v jako obljudenem kraju v mestu Idriji, Ponudbe naj se blagovnic pos'ati: •,U. ii. post« riNiuute »«2, l«lr»|»". Vzame se \ najem večja ledenica. Več pove upravništvo „Slovenskegi Naroda". (1491-8) Strojarske kadi nove in stare, prodajo se na Vrlin I k I v hiši ni. 32, po domače „pri Bobku". Ponudbe naj se pošiljajo gosp. Ivanu (»re« curka v isti hiši. (ir>2i—i) Neka prva elektrotehnična firma išče v indu-strijelnih in tehniških krogih dobro uvedene, za reprezentacijo zmožne Samo na ponudbo k prima-refernnciimi se bode jemalo o/.ir. Ponudbe pod ,.Elnotrotechntk ' anončni ekspe-dlcijl Sohalok, Dunaj, I. (MH1-4) kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževalno in oJivajoč, če se kdo (teugodno, slabo in nevsečno počuti, pospešuje prcbavljc-nje in ho priporoča kot vsakdanja dijt t tićna pijaca. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati 7. nobenim likerjem, ker dobrodeno in zdravilno upliva ter vse druge p cknša. Ta J edini domači proizvod te vrste bi se moral povsodi popolno ceniti iu bi ne smel manjkati v nobeni hiši, v nobeni restavraciji in v nolieni kavarni. Pristnega prodaja (1870 —9) T- jKZlsivLer **r Hjj-a."blja.r^I- Zakouilo iHtarovHii. Sloven sko-nemški Wolfov slovar je izSel ves in velja broSiron 11 gld. 60 kr., vezan v pol-usnji 13 gld. BO kr. ! Fiii Laibacli ! (Ktinstler-Album) gld. 3, izdan v podporo po potresu prizadetim prebivalcem kranjske dežele. Mrak. Za glasovir, dvoročno 30 kr., s poštnino 33 kr. (lfiOl— 2) J. Giontinl, knjigarna v Ljubljani. Javna znianjsevalua dražba za zgradbo novega šolskega poslopja na Koprivniku se bode vršila 7. dan decembra 1895 dopoludne ob 10. uri v občinski pisarni v Bohinjski Bistrici. Načrti in proračuni so na raspolago pri županstvu v Srednji vasi. Zahtevnlo se bodo l0°/0 jamčevine. — Stroški so proračunjeni: Zidarsko delo........21 Ki gld. Ga kr. kamnoseško delo....... IGO tesarsko delo........1158 rnuarsko delo........ Si 30 ključavničarsko delo..... 511 kbparsko delo........ 1(10 barvarsko tlelo......., 88 steklarsko delo........ 77 slikarsko delo........ 20 lončarsko delo........ 17'J šolska uprava........ 196 Skupaj . . . 5021 gld. <)2 kr. Krajni šolski svet na Koprivniku v Bohinju dne 17. novembra 1896* (ir>i8—lj Predsedniki Tomaž Zufianc. £ Na najnovejši in najboljši način J * i* mo lu »s (1504—1) J t 41 13 70 56 bi 40 64 Polžaste stopnjice Iz lltefrn ži'lezn, skoro nove, *r*»rl je, — odstranjuje lobue bolečine z usmrtenjcin živca l zobozdravnik A. Paicliel j ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohltrjevi bili, 1. nadstr. ♦ *♦ >♦ >v S l- lir., zW^'* JI II N |) • * ii n..w IEN. Varstvo proti mrazu in mokroti dajo jedino in samo moje sve-tovno/.nane častniške konjske čabrake katere so uinofjo merodajne osebe, ekonomi, posestniki konj in rirknsni ravnatelji priznali za gorke, trajne in neu^onobne, torej brez dvnmbc najbolj'c koiijMk«* <•«-britUe. Moje Častniške konjske Žabr&ke s.) jako voljne, torej se labko rabijo za posteljno odelo. So jako veliko in imajo 2ivo proge in ukrajke in velja vrsta A gld. 1 60, vrsta B gld. 2'—. Rumenodlakaste fijakarske plahte b 0 različnimi progami in okraj ki, popolnoma dolgo in široke gld. IS'SO, dvojno nioene in jako debele, jako fine gld. It*— komad, 1'oS lja so z jamstvom proti povzetju. Za neugajajoče se znesek puviiic. .Tt-.liui on t*o«>i l ni Ki-ttj IVI. R u n d b a k i n , Dunaja (1410—3) Glockengasse 2. Uustrovani eeniki hc vstki posiljatvi zastonj prilože. Št. 33.8(15. Razi (1M1-1) V četrtek. <5iir A. flreeiiilii-a tMMA oil II. do 19. lii*e tl€»iiolutliie se bodo višilu. pri tukajšnjem uradu minnendo licitacija za preskrbovanje hrane in vožnje odgoijtcev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za leto 18%. K tej licitaciji se vabijo pudvzetmki s pristavkoin, da je udeležiteljem vlažiti DO jjld. varščine. Mestni magistrat kot odgonska-postajska občina v Iijnbljaiii dne 13. no\embra 189"). leta. Razpis. V zmislu g§. 7 in 12 postave z dne 23. junija 185)2, dež. zak. šl. 35, razpisuje podpisani urad službo občinskega zdravnika S sedežem v Loki ali i£il('tl ^^^M*1 nalioilii. osobito pri ol Sv\^rt"v7*- 11'1'0'1 aiiNlIsefiiiu« holr/uim v vratu, kc-•^^J^-^rjps loilru. Inlvicali m lllflliirju priporoča se ' " » najbolju koroški rimski vrelec. w vi Mm S^** IV ji jliii«fc j.-iai, uit m i^iijl > od.i. ""^PMI Zaloga v LJubljani pri M. "E. Supauu, v Kranju pri Fr. Dolencu, v Radovljici pn Otonu Homannu. (1834—6) 50° o se prihrani na plinu. , j Najcenejša^ najlepša^ najbolj prijetna luč. Cena svetilke 5 glđ. brez strešice in montaže. Dobiva 8e (H42—3j v plinovi tovarni. Domača tvrdka! Domača tvrdka! I V ^ IV ZAROTNIK tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, Nove ulice št. 5 se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. (1474—3) V Kranji, na Glavnem trgu št. 132 se (pilda z dnem 2. decrmbm t. I. (15IG-1) lepo stanovanje ■ H aobauil, kuhinjo la )c