Poštnina plačana v co'ovuii. Leto IX ttev. 69. I UuMimiL i nedeljo ». marca 1921 Ceno Din l tznafe vsak dao popoldne. Uvzemčl nedelje In praznike. — loseratl do 30 petit a 2.— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petft vrsta 4— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din, Popnst po dogovoru [nteratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Vedno nove politične Komnlnaclle Hada zakulisna borba med pašićevci in uzunovićevcL — Uzu-no vicevi načrti. — Politične avdijence. — Verzije o radikalno-demokratski vladi pod Balngdžićem. — Beograd, 26. marca. V političnem fivljenju ni zabeležiti včeraj nikakih važnejših dogodkov. Dopoldne se je vršila daljša konferenca radikalnih ministrov v predsedništvu vlade, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju. Vlada je še vedno, v velikih skrbeh radi pravočasnega sprejetja proračuna, dasi Narodna skupščina skorai neprestano zaseda ter je tekom zadnjih dni absorbirala celo vrsto najvažnejših proračunov. Na seji se je zlasti razpravljalo o tem, kako bi se pridobila opozicija za to, da bi se debata v Narodni skupščini kar najbolj skrajšala. Posvetovanja se bodo še nadaljevala in doslej še niso sprejeti nikaki sklepi. V radikalnih krogih se vedno živah-neiše razpravlja o spremembi na vladi po sprejetju proračuna. Opažati je, da se nasprotja med pašičevci in uzunovi-čevci vedno boli poglabljajo. V radikalnem klubu je vladala včeraj ves popoldan velika živahnost. Pri pašičevcih se pojavlja bojazen, da bi ostali izolirani. Stališče obeh demokratskih frakcij, ki dosledno odklanjata sodelovanje z eno samo skupino radikalne stranke. Je spravilo pašičevce, ki so računali s tem. da se Hm bo posrečilo brez uzuno-vtčevcev ustvariti zadostno večino za viado, v zelo mučen položaj. Ministrski predsednik Urunović je včeraj dalje časa konferiral s svojimi ožjimi prijatelji. Zatrjuje se, da so razpravljali o razširjenju sedanje vladne koalicije po sprejetju proračuna. Uzu-novič sam se zavzema za to, da bi stopile v vlado demokratska zajednica in HSS. Z ozirom na dosedanje neuspehe raznih Uzunovičevih emisarjev se v političnih krogih sodi. da je ta kombinacija malo verjetna ter da bo moral g Uzu-novič slej ali prej dati vladno krmilo iz rok. Včeraj popoldne sta bila v avdijenci na doru ministrski predsednik Uzu-novič in minister oravde dr. Srskic. Domneva se, da sta ti avdijenci, kakor tudi avdijenca predsednika radikalnega kluba [lije MihajloviĆa v zvezi z razvojem notranjepolitičnega položaja. Zvečer so se razširile v političnih krogih verzije, da naj bi sestavil vlado iz radikalov. SDS in DZ sedanji berlinski poslanik Zivojin Balugdžič. Iz te vlade bi izpadla Uzunovic in Maksimo-vič, pač pa bi vstopila v vlado Marko Trifkovič in dr. Marinković. Taka vlada bi imela v zbornici solidno večino in bi v potrebi izvedla tudi nove volitve. Vladni krogi sami uvedevajo, da je v sedanjem trenutku potrebna močna in avtoritativna vlada. Mehanično spreientanie proračunu Narodna skupščina Je v četrtek in včeraj sprejela proračune gradbenega, prometnega in poštnega ministrstva« — Nezadovoljivo stanje naših železnic. — Beograd, 26. marca. V četrtek je bil na popoldanski seji Narodne skupščine sprejet proračun ministrstva za javna dela. Skupščina je nato v večerni seji prešla v raapravo o proračunu prometnega ministrstva, ki se je nadaljevala tudi na včerajšnji sejt Prometni minister je podal obširen ekspoze, eličen onemu v finarič. odboru, naglasa joč potrebo štedenja in izboljšanja prometnih razmer. Naslednji govorniki zemljoradnik Vujić, radičevec Krajać, sam. dem. Vilder so ostro kritizirali sedanji sistem, ki se uvaja v prometnem ministrstvu. Železnice izkazujejo vsak mesec 100 milijonov Din deficita. Vojaško disciplino je mogoče uvajati Sele takrat, ko je tudi vse drugo tako urejeno, da lahko osobje izvršuje svoje dolžnosti. Tega pa pri nas ni. Železnice od dne do dne bolj propadajo. Razprava se je nadaljevala tudi na popoldanski seji in je bil pro- račun prometnega ministrstva ob 20.80 sprejet. Skupščina je nato pričela debato o proračunu poštnega ministrstva. Minister Vasa Jovanović je podal obširen ekspoze o stanju naših poštnih naprav, omenjajoč tudi uvedbo zračnega postnega prometa Razen v Srbiji, kjer obstojajo še občinske poš'e, so vse druge pošte v državni upravi. Poštna hranilnica je aktivna in douaša državi lepe dohodke. Brzojavno omrežje obsega 201.774 km. V prihodnjem letu se bodo začeli polagati kabli, kar bo brzojavni in telefonski promet zelo izboljšalo. Radiotelegrafija je pri nas še v razvoju in kaze v zadnjem letu lep napredek. Oovorili so poslanci Pera Marković, Superi-rina, Kokanović in dr. Peric, na kar je vladna veČina proračun sprejela. Seja je bila o polnoči zaključena in se nadaljuje danes ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za poljedelstvo. Sprememba volilnega reda za ljubljansko zbornico — Beograd, 26. marca. Včeral se je vr-5Ha plenarna seja finančnega odbora, ki je razpravlja o amandmanih finiaič. in trgovinskega ministrstva. Med drugim se zniža trošarina na žganje od 25 do 15.5%. Opozicija je zahtevala izenačenje trošarine za vso državo, ker se sedaj trošarina v nekaterih pokrajinah sploh ne plačuje. Klerikalci in radikali pa so to zahtevo odklonili. Pozornost je zbudil amandmaji ministra za trgovino, s katerim se izpreminia volilni red za zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Opozicija je ostro zavračala nakano vlade, ki hoče na ljubo klerikalcem spremeniti samo votflni red za ljubljansko zbornico* ter zahtevala izenačenje volilnega re zor, kj ježi lase: — Dne 22 t. m. dopoldne je privozll sanitetni avto na Sarajevsko železniško postajo. Dva bo'ničarja sta položila na peron živega mrtveca, sedla nazaj v avto in od-dirjatla, odkoder sta prišla. — 2iyi mrtvec je invalid Jezdinirovič. ki je pri obrambi Lovčena izgubil obe nogi. Do lani je prejemal od države celih 12 Din mesečne podpore, letos so mu — radi štednje — prikrajšali tudi to. Neki fantek ga je začel vozita od sela do sela. Toda od milostinje ni mogel živeti. Večkrat gladen kakor sit se je ta živi mrtvec vlekel po snegu in dežju, dokler se ga ni lotila jetika, a na nogah so se mu odprle rane. V takem najbed-neišem stanju ga je pred dnevi fantek pripeljal v sarajevske boitiico, odtod pa so ga ekspediraAi na postajo, ker v bolnici ni prostora... — Celih 32 ur je bedni invalid in heroj ležal na peronu, okrog njega se je Siril strašen vzduh. Ljudje so se zbirali, kleK, protestirali, telefonirali raznim organom, toda nikjer ni za živega mrtveca bilo kompeten-ce. Končno ga ie policija z vlakom o doru-vila v visegradsko občino. Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.955, Pariz 224, London 277.70, Milan 262, New yonk 56.85. Praga 168.75, Berbo 13.54. Dami 802. INOZEMSKE BORZE. — Čarih: Beograd 9.13, Pariz 20.37, London 25.25, Newyork 520, Milan 23.87, Praga 15.40, Berlin 123.40, Dunaj 73.15. — Trst. Beograd 38.30, London 105 PO, Pariz 85.50, NewyoTk 31.80, Praga 64.60, Ctnih 420. Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo? ^737 4F Po padcu Šanghaja Na Kitajskem so se favrSai v zadnjih dneh veliki dogodki. Šanghaj, največje kitajsko mesto, poglavitno pristanišče te ogromne države, ki stoji na ustju največje kitajske reke, glavne prometne žile najbogatejšega in najbolj obljudenega dela države, veliki bogati Sanghaj je ie nekaj dni v poseti kantonskih čet. Zavzetje mesta se je pripravljalo že dalje časa. Kantonci so prodirali jako hitro, aH vendar niso udarili naravnost proti mesto, marveč so svojo ofenzivo naperili proti Nankingu, odkoder bi mogli priti šanghaj ski armadi za hrbet Vse kaže, da so to storfli iz taktičnih razlogov; oči vi dno so hoteli prisiliti nasprotnike, da sami umaknejo svoje Čete Iz Šanghaja in se na ta način izognejo komplikacijam, ki bi pač bržkone nastale ako bi se morali tik pred mestom ali morda celo v mestu samem boriti z glavnimi nasprotnimi vojskami. Z zavzetjem Šanghaja obvladajo Kantonci vso dolino veievažne reke Jangtsekiang; sedaj imajo tedaj poleg južne v oblasti tudi glavni del srednje Kine in gospodujejo že nad ogromnim ozemljem z ne mnogo manj ko 200 milijoni prebivalci. Sicer Kantonci s tem še vedno niso dosegli odločilne zmage nad severnimi armadami ki se bodo lahko branile še dolgo in morda še mogle ostati na severu, kjer je jedro njihove moči. nezavisne od južne oblasti. Ali gotovo pa je, da se je z zavzetjem Šanghaja položaj za nasprotje med sovjetsko Rusijo In Anglijo Spremenil v precejšnji meri v korist prvi. Angleže je zadel s tem nov udarec m njihova pozicija v srednji Kini je s tem Še bolj ogrožena kakor je bila že sedaj. Nikakor ni pretirano veselje, ako so v Moskvi zavzetje Šanghaja proslavili z velikanskimi demonstracijami, ki so imele svojo ost obrnjeno zoper Angleže. Brž nato so Kantonci zavzeli tudi Nanking, ki ga sicer ni niti od daleč primerjati s Šanghajem po važnosti, ki pa pomeni vendarle dovolj va*no postojanko. V Nankingu so se zgodili dogodki izredne važnosti. Kantonci so se tu nakrat znašli v konfliktu z mednarod- nimi četami in naseljenci, osobito angleškimi in ameriškimi, in pri tem Je nekaj inozemcev izgubilo življenje, med ranjenci pa je celo sam angleški konzul TI dogodki so.poiožaj širno komplicirali in napetost med Kantonci in inozemci (osobito Angleži) se je s,tem zelo podčrtala. Kantonci na eni in Angleži ter Amerikanci že občulejo med seboj v obliki ultimat urno v, kar priča dovolj zgovorno, kako resna je postala stvar na Kitajskem. Angleži nastopajo na Kitajskem sicer dosti odločno, ali kljub temu se na vso moč izogibajo konfliktom in jasno se vidi, da bi radi s pogajanji in kompromisi poravnali spor s Kantonci. Zavedajo se očividno, kako težko bi jim bilo danes z oboroženo močjo prisiliti kan-tonsko vlado, da prizna zahteve angleškega stališča, zato skušajo rešiti svoje gospodarske interese v deželi z mirnejšimi sredstvi. Ce se jim bo to do kraja posrečilo, je veliko vprašanje, osobito sedaj po dogodkih v NanJcingu. Kantonska vlada se sicer trudi, da bi nastopala napram Angležem korektno, ah* množice so nanje tako razdražene, da jih oblast kroti le s težavo oziroma vsaj dela vtis, kakor da je tako. Dogodki se lahko vsak trenutek sami od sebe okre-nejo v smer, ki more povzročiti najhujše komplikacije. Pričakovati je tedaj, da se bo pozor« nos t sveta v prihodnjih dneh v vedno večji meri koncentrirala na dogodke na Kitajskem. Vpričo tega bodo ne* dvomno evropske zadeve stopile v ozadje. Angleži v prvi vrsti bodo imeli največji interes na tem, da se jim s komplikacijami v Evropi ne otežuje nastop v Kini, njim samim in onim, ki prihajajo kot pomočniki pri tem v po* štev. Zato teži sedaj angleška politika za tem, da se evropski spori čim prej in mirno likvidirajo. Tudi za nas je to važno, saj je mogoče, da je zavzetje Šanghaja vplivalo na angleško diplo* macijo, da je nastopila tako pomirje* valno v našem sporu z Italijo. Ni dvo* ma, da bodo storili Angleži v prihod* nji dobi raje ono, kar položaja v Evro* pi ne komplicira še bolj. Dogodki križem Juoosiaoiie Strašna najdba v sodnem poslopju« — Tihotapstvo dveh odličnih dam. — Stroga kazen za vzklik «Eljen Horthyl» — Ženi- nova smrt v poročni noči« V Veliki Kikindi, kjer prenavljajo sodno poslopje, so predvčerajšnjim zadeli na strašno najdbo. Čistilec kloze-tov je pri izpraznjevanju kanala vrgel na dan strohnelo odrezano človeško glavo. Komisija, ki ie takoj nato dospela na Mce mesta, je ugotovila, da gre za žensko glavo, ki je kakih 8 do 9 let ležala v smrdljivi jami. Meso je popolnoma strohnelo, le v lobanji je še nekaj možganskih preostankov. Iskanje ostalih delov trupla je zaenkrat ostalo brezuspešno. Domneva se, da so zločin zagrešili francoski kolonialni vojaki, zamorci, ki so po prevratu bili nekaj časa nastanjeni v sodnem poslopju. Oblasti proučujejo seznam vseh pogrešanih oseb, da ugotovijo identiteto ženske, ki je postala žrtev misterioznega zločina. Naslednja stvar izgleda na prvi mah nekoliko politična, a mi jo bomo vseeno uvrstili med zanimivosti iz naše države. Narodni poslanec Aleksander Mijovič je namreč stavil notranjemu ministru interesantno vprašanje, kjer v glavnem navaja: — Gospodu ministru mora biti znano, da je bila soproga velikega župana v Zaječaru. skupno s soprogo generala Petra Lazare viča zasačena pri tihotapstvu. Pri razkritju tihotapstva je bil navzoč sam veliki župan Krstić. Vojni minister je takoj odstranil generala Laza-reviča in s tem pokazal, da se take stvari ne smejo dogajati pri najvišjih vojaških funkcionarjih. Veliki župan, čigar položaj je mnogo občutnejši, pa je še vedno na svojem mestu. Prebivalstvo je revoltirano. Kot poslanec tega okraja prosim ministra za pojasnilo, ali mu je afera znana in ali smatra, da veliki župan v Zaječarju lahko še nadalje ostane na svojem mestu? * V Somboru se je predvčerajšnjim vršila izredno zanimiva sodna razprava. Na obtožni klopi ie sedel Franjo Malba-šič. ki je bil pri volitvah v oblastne skupščine nosilec radičevske liste za dardjanski srez. Obtožil ga je državni pravdnik, ker je lani v marcu javno na ulici pred večjo množico ljudstva vzklikal: »Eljen Horthy!« Zgodilo se je že drugič, da se je obtoženi Malbašič zagovarjal za sličen prestopek. Ni še namreč mesec dni, ko je sedel pred sodniki, ker je na ulici Z najgrŠimi besedami blatil Srbe, Srbijo in vse. kar je srbsko. Bil je takrat obsojen na 6 mesecev zapora. Kakor takrat se je Malbašič tudi sedaj branil, da je bil popolnoma pijan in da se absolutno ne spominja svojih izzivalnih vzklikov na čast madžarskemu državnemu upravitelju. Toda sodišče je njegovo obrambo zavrnilo, ker so priče potrdile, da je bil Malbašič v dovolj treznem stanju. Obtoženec je torej prejel novo kazen: mesec dni zapora in 500 dinarjev globe. Ker se pričakuje, da bo višja instanca obe sodbi potrdila, bo torej radičevskl kandidat Malbašič v kratkem nastopil sedemesečni zapor. * V Vukučevcih pri Jajcu se je mladi posetnik Brizo poročil z devojko Mando MaruŠikovo iz sosednjega sela. Svatba je bila prav vesela in okrog polnoči so se svatje zadovoljni razšli, ženin in nevesta pa sta v kamrici legla k počitku. Prej sta še dobro naložila v glinasto peč, da ju ne bo zeblo. Zjutraj so zenmovi domači doigo čakati z zajtrkom. Četudi Je bila poročna noč. se Je domačim le zdelo prečudno, da se rjovopoTočenca nista dvignila niti premaknMa v kamri. Vrata so bila zaklenjena. Iz špranje pa se je pojavljal dim. VdrH so v kamro in našli novopo-ročenca na postelji v globoki nezavesti. Onesvestil ju je smradljiv dim, ki se je tekom noči razvijal v peči in napolnil sobo. Hi'tro so oba onesveščenca prenesli na sveži zrak. Toda k zavesti so zbudili le nevesto, ženin pa je že bil mrtev. Sport Semifmale za pokal LNP Ilirija — Hermes 7 : 3 (3 : 1). Na igrišču Primorja na Dunajski cesti se je včeraj odigrala semi finalna tekma za pokal LNP za ljubljansko okrožje. V »e* ir.ifinale se je poleg Ilirije in Primorja pre* tclkel tudi šišenski Hermes, ki velja danes poleg Ilirije za eno najmočnejših moštev v Ljubljani. Včerajšnja tekma med Ilirijo in Henne* som je potrdila, da je renome Šiškarjev upravičen. Hermes je bil prvaku res trd oteh in razmeroma visoki poraz ne odgo* var j a poteku igre. Igra je bUa ves čas od* prta, mestoma je prevladovala Ilirija, a mestoma Hermes, škoda le, da njegov na« pad ni znal izkoristiti nekaj prav lepih šans, Ilirija, ki je nastopila z novimi močmi, ni zadovoljila. Igrala je preveč enolično, pa tudi kombinacijsko šibko. V napadu se je obnesla leva stran Kreč*Doberlet, desna ni bila zadostno vi grana. Krilci niso držali kontakta z napadom in obrambo. V obram* bi je ugajal energični Pleš, dočim je Mar* chiotti kazal precejšnjo nesigurnost. Mi« klavcič ima na vesti prvi gol. Jedro Hermesa je bilo v napadu, ki pa Je pred golom preveč okleval. — Krilci in obramba niso zadostili svoji nalogi in no* si jo glavno krivdo na porazu. Prvi polčas ie ob izmenjajočih napadih potolkel v razmerju 3 : 1 za Ilirijo. V dru* g em halftimu je Hermea nekoliko opešal, tfko da je Ilirija dosegla še štiri gole, Her* mes pa dva (1 enajstmetrovka). Sodil je g. Kramaršič. V prvenstveni predtekml drugega razre* d« je ambicijozno moštvo Reke odpravilo Krakovo s 4 • 3. Reka je bila boljša v pr* vem, Krakovo v drugem polčasu. Sodil je zadovoljivo g. Kemperle. MARIBOR: Pokalna tekma Rapid — Maribor 5 : 3. CELJE: Pokalna tekma Atletiki — Ce* Ije 4 : 2. Tekma je bila prekrniena v 32 mi* nuti drugega polčasa, ker so Atletiki prote* stirali proti golu Celja. Ilirija — Maribor 10 : 6 (3 : 1). Dasi je Ilirija v četrtek zvečer tekmo radi slabega vremena odpovedala, so se Ma« riborčanke, ki niso prejele brzojava, pripe« I;ale v Ljubljano. Mesto ob 11. se«je nato vršila tekma ob 14., a radi odpovedi žal ob slabi udeležbi. Tekma je -bil-a prav pestra in živahna ter je pokazala, da sta obe družini kljub začetku sezone še v dobri formi. Ili* rija je bila za nianso boljša in odločneiša pred golom in je zmago zaslužila. Levji de* lež nosi seveda zopet Bernikova, od katere ie sedem razan triih bomb obs--^d.>Io v mreži. E>obra je bila tudi Tratnikova v krilski vrsti, le da je morda preveč nesistematično letala po igrišču. Jermolova je bila v golu izvrstno razpoložena, imela pa je tudi čvr* sto oporo v branilki Brodarjevi. Maribor je imel svoje naiboljše moči v napadu, kjer sta paradirali Vugova in Vo* debova; vendar pa so napadalke preveč kombinirale in bile v streljanju na gol radi zimske pavze precej nesigurne. Ugajala je tudi branilka, krilki pa sta zaostajali za ilirskimi. Tekmo je zadovoljivo sodil g. Cizel iz Maribora. Občni zbor LHP Včeraj dopoldne se je vršil v kavarni Emona občni zbor Ljubljanskega hazenskega podeavesa. Udeležilo se ga je 8 klubov: Atena. Ilirija in Primorje iz Ljubljane, Maribor, Merkur in Rapid iz Maribora ter SK Ptuj in Mura. Manjkal je samo Hermes. Obfni zbor je potekel mirno in stvarno. Po odpravljenih tekočih zadevah in podelitvi absolutorija je razpravljal o hazen. savezu, ki že par let spi. Sklenil je pokreniti akcijo, da se že vendar enkrat sestane savezna glavna skupščina, ob enem pa da se prenese sedež saveza iz Zagreba v Ljubljano ali Beograd. Spremeni se način prvenstvenih tekem; in klubi Slovenije se razdele v I. (Atena, Ilirija, Primorje, Maribor in Mura) in TI. razred (vsi ostali klubi). Ob enem pa se vrže tekme tudi za prvenstvo ljubljanskega in mariborskega okrožja. Službeno glasilo LHP bo športna rubrika >Slov Naroda«. V novi oilhor 00 bili izvoljeni: predsednik dr. Maver, podpredsednik dr. Robid (Maribor), tajnik Pevalek (Ilirija), blagajni-čarka Mihelelčeva (IL), teta. referent Bal- teaar (Ilirija), odborniki: Vodeb (Maribor), Jan&gajeva, Pola kova (obe Atena), Vončina (Primorje); revizorji: Krof tova (Atena), Saplja (Jadran). — Prvo kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani Pokalno tekmovanje v LNP«u se prekine za nekoliko nedelj s pomladnimi prvenstvenimi tekmami. Jutri, v nedeljo, se odigra na športnem prostoru ASK Primorja prvo kolo L razreda, in sicer igrata ob 1430 Iiermea in Jadran, ob 16. uri pa Ilirija in Si ovan. Razen tega igra dopoldne ob 10JO drugorazredna dvojica Slavi j a in Krakovo, — Stanje prvenstva v Ljubljani izza jesen* ske sezone je sledeče: L razred: Ilirija 7 točk, Slovan in Hermes po 4 točke, Jadran 3 točke, Primorje 2 točki. II. razred (vključ* no včerajšnji rezultat Reka : Krakovo 4:2): Siavija 8, Reka 7, Panonija 4f Svoboda 2, Krakovo 1 točka. — Split — Zagreb 1 : 0. Včeraj bi s« imela v Zagrebu vršiti medmestna tekma Zagreb - • Split. Splitski podsavez ne je v zadnjem hipu odpovedal tekmo. V Zagreb so prispeli samo trije igrači, Poduje, Ben« čič in Bonačič. JNP je nato na hitro roko sestavil dva zagrebška tirna, od katerih je bil eden ojačen s tremi Splitčanimi. Publika je bila zelo ogorčena radi postopanja Split« skega in zagrebškega podsaveza m je glasno dala duška svojemu nezadovoljstvu. Tekma je končala z 1 : 0 za «Split». JNS je ure* del strogo preiskavo. — Širne Poduje, o katerem smo poročali, da se je prijavil za zagrebški klub Derbv, izjavlja, da bo i v nadalje zastopal barve Hajduka. Šah Zaključek šahovskega turnirja v Newyorku L Capablanca, IL Aljehin, HL Niemcović. V sredo je bil zaključen šahovski turnir v Newyorku, na katerem je sodelovala elita šahovskih mojstrov vsega sveta. Kakor je bilo pričakovati, je odnesel prvenstvo sloviti Kubanec in šahovski svetovni prvak Capablanca. Njegova zmaga je popolna, ker je znatno prekosil vse svoje nasprotnike. Od odigranih 20 partij Jih je 8 dobU, 12 re-miziral, izgubil pa nobene. Najnevarnejši je brl Capablanci genijalni taktik Aljehin, ki pa je slabo startai in se je šele v finishu povzpel do sijajne forme. Resen pretendent za svetovno prvenstvo je postal tudi Niemcović, ki }e s svojimi Šestimi zmagami dokazal, da je skrajno nevaren napadalec, škoda Ie, da ima šibke živce. Tekom turnirja je moral tudi štirikrat kapitulirati, dočim je Aljehin doživel samo dva poraza, enega od Capablance, drugega od Niemcovića. Tik za Niemeovlćem se Je plasiral naš prvak dr. Vidmar, ki je tudi slabo startal, a si je kasneje opomogel ter ie bil z Niemcovičem že na paralelni višini. V zadnjem turnusu pa mu sreča ni bila preveč naklonjena, kajti remiziral je vseh pet partij, kar je Niemooviću pripomoglo, da si je s pol točke pred Vidmarjem zasigu-ral tretje mesto in nagrado 1000 dolarjev. Razmeroma dobro je na turnirju odrezal se-merfnski prvak Spielmann, dočim je Mar-shall izbral precej podrejeno vlogo. Končni rezultat ve !e pomembne za Šahovskega turnirja le sledeči: Capablanca 14 točk. 2000 dolarjev nagrade; Aljehin 11H točke, 1500 dolarjev nagrade: Niemfcovfć 10H točke, 1000 dolarjev nagrade; dr. Vidmar 10, Spielmann 8, Marshall 6 točko. Vsi štirje si dele nagrado v znesku 1000 dolarjev. etikete SITAR & SVETEK) ^t LJubljana L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 13 fzdelovatell deinikov Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih pallo Stari daJniki <• aaoovo araoblataio. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 26. marca 1927; katoličani: Albert; pravoslavni: 13. marca, Nikifor. Jatri: Nedelja, 27. marca. 1927; katoličani: Ivan; pravoslavni 14. marca, Benedikt. PRIREDITVE V NEDELJO. Gledaligče: Drama: »Danes bomo tiči«. — Opera: Ob 15.: >Carmen<. Kinematografi: Matica: >Rinaldo Rinal-dini«. — Ob 9.30 Ln 11. v Matici: »Ekspedicija kapitana Seotta na Južni tečaj*. DE2URNB LEKARNE. Danes in jutri: Babovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. SiSkn. « ZA NASE NAROČNIKE. Danes in v ponedeljek so na vrsti iskaznice serij K in L s Kako se spoznavamo Dolgo smo že ujedinjeni, pa se vem dar Še ne poznamo. V tem pogledu je zanimiv prispevek k spoznavanju na* ših velmož povzročil nedavni .govor neugnanega Stipice, ki je dr. Ninčiču in še raznim drugim pripisal židovsko poreklo. — Ni mogoče/ je nato novinarjem Izjavil dr. Ninčič. Ves svet vč, da sem rojen v Šumadiji in da sta moj oče in mati bila pravoslavna Srba. In kolikor poznam svoje prednike za par genera* cij nazaj, ni v njih nikoli bilo druge krvi kakor srbska pravoslavna. V os/a* lem pa tega ne izjavljam, kakor da bi smatral za sramoto biti Zid, marveč zavoljo čiste resnice. Dr. Ninčiča torej zdaj poznamo po čisti srbski pravoslavni krvi, kar je vsekakor upoštevanja vredno dejstvo. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kakšnega porekla je Radič. Novinar Krakov, ki ga je Radič istotako proglasil za Žida, navaja v svojem odgovoru med dru* gim: — O g. RadiČu trdijo, da je cigan* skega rodu, kar ravno tako ni sramot* no. Čeprav med cigani ni tako velikih mož kakor med Židi, je pa mnogo go* slačev, tamburašev, kovačev, pa celo tudj tako zgovornih ljudi kakor gosp. Radič. A Novinar Krakov pristavlja, da vse* ga tega o Radiču nikoli ni trdih pač pa je pripravljen, da g. Radiču osebno dokaže, da on (Krakov) ni židovskega, marveč poljskega plemiškega rodu. De* mantiji prizadetih, ki jih je Radič prot glasil za Zide, se utegnejo nadaljevati. Prav, da jih spoznamo. O Radiču pa itak že ve" ves pametni sve/, da se v njem pretaka hrvatska, sel jaška, mlro* tvorna, katoliška kri. Faljen lsus!... Tržne cene v Ljubljani Kljub slabemu, deževnemu vrejnenu jfe bil danasnii sobotni trg izredno živahen. Na trgu je bilo mnogo blaga, zlasti zelenjave, jajc in krompirja. Cene so v splošnem neiz-premenjene. Le cene krompirju ee dvigajo. Na trg so kmetje pripeljali okoli 45 vozov krompirja, mnogo rožnika za seme. Cene 2—2.25 Min na debelo. Cele ostalim potrebščinam so neizpremenjene: L Meso in mesni izdelki. Goveje meso: v mesnicah 18, na trgu I 18, II 10—15, teletina I 20, II 17, prašičje meso I 22.50, II 19 do 20, slanina 20—22, slanina na debelo 21, prekajena slanina 25» gniat SO—33. prekaio-no meso I 80, II 26—27.50, nrekajen jezik 35, koštrunovo meso 13—14, jasnjetina 20, kozliček 20, konjsko me«»o I 8, II 6, sveže suhe kranjske klobase 25, polprekajene 32 do 3o, mitie 50. II. Perutnina in ribe: Kokoši 30—40, petelini 90—35, karpi 25—30, linj 25, ščuke 20 * do SO, postrvi 60, klini 15—20, mrene 20—25. Perutnine je na trgu malo. III. Mlečni izdelki in kruh. Mleko 2.50 do 3. surovo maslo 44, čajno maslo 55, maslo 44, bohinjski sir 36—40, sirček 10, jajca par 1.75—2, beli kruh 6. črni 5, rzeni 5. IV. Mlevski izdelki in poljski pridelki. Moka št. 0 5.50—o, št. 1 domaČa 5.25, št. 2 banaška 5.25, št. 3 domaČa 4.50, st. 4. banaSka 4.50, kasa 6—7, jesprenj 6—10, jeSprenjcek 12, koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 4 do 4.50, pSenični zdrob 7, ajdova moka I 9, TI 6—8. ržena moka 4.50—5. — Fižol ribničrin q 400, prepelicar 400, grah 430—500, leča 700—900. VI. Knrjara, Q premoga 42, m3 trdih drv 150, suhih 75. VIII. Zelenjava. Na trgu obilo zelenjave. Glavnata solata 3—4 glavica, ajserica 16, en-divja 16, berivkn 50 kg, motovivec 30, radič 16—20, kislo zelje 4, karfiiol 10—12. kole-rabce 10—12, spinača 16—19, strocji grah 18—20, čebula 4—5, češenj 8—10, krompir 2—2.25, kisla repa 3. zelenjava za juho 8 do 10, korenje 1.50—8. Ladislav Vladvka: 36 Skrivnost mrtvašnice XIL Dnrgi dan je Kovafik v opoldanskih tistih čital, da so ponoči psi raztrgali nekega Vaška, o katerem je bilo znano samo to, da je bil svoj čas v zvezi s Strahotnim odkritjem v Košifeh, kjer so našli nago Marijo Votypkovo, aretiran in da je služil kot pomočnik grobarja na Košifskem pokopališču. Pse, ki so ga raztrgali, je imel pri sebi v bajti blizu Bečkove opekarne v Košifeh. Popotdne mu je prinesla Milina služkinja pismo. Mila ga je prosila, naj izpolni svojo obljubo in pride drugi dan na obed. Pisala je: Sama bom, mož se danes frdpelje. Se nikoli nisem bila tako mirta kakor zdaj. Va5ka so raztrgali psi Pot mimo Vaškove bajte je bila Ko-vafiku zelo neprijetna. Zdaj ni bilo več dvoma, da je prišel prepozno. Bajto sta stražila dva redarja in okrog ograje so se zbirali radovedneži. KovaFik je šel kitro mimo, da bi ga domačini ne spo- fcBStlL Mila je že čakala v jedilnici. Sedela je v naslonjaču, naslonjena na blazinico. Podala mu je obe roki. — Kako me veseli, da si prišel. Zdaj vidim, da si res priden. Nagni! se je, da bi ji poljubil roko, toda Mila je roko umaknila in mu nastavila ustnice. — Lahko me poljubiš, zdaj sem zopet sama in sicer še bolj kot poprej. Za hip je okleval, potem jo je pa poljubil. — Nekam melanholični smo, pa se bova že razumela, kaj ne? — Ubogi Vašek! Smili se mi m škoda ga je. — Ali si čitala današnje opoldanske liste? — Saj še ni poldne. Liste dobivamo Šele po eni. Morda jih imaš pri sebi? Ali kaj poročajo o tem? Ne, čakaj, povej mi raje, kaj pišejo. V listih je gotovo dolgovezno in obširno poročilo. Ustregel je njeni želji in odložil novine. — Kakor želiš. Posrečilo se mi je ugotoviti, do je bil pravzaprav ta Va-Šek. Gotovo ne uganeš, na če bi še tako ugibala. Vašku je ime. al! bolfe rečeno, je bilo ima Vaclav Polavskv. Stanoval ie nekoč na Vinohradih. tam daleč pri pivovarni. Bil je eden najboljših, ako ne najboljši učenec Profesorja N., znanega biolgoa. čigar znanstvene raz-ptave o problemih staranja in pomlajevanja so vzbudile v vsem znanstvenem svetu splošno pozornost. Profesor N. je, kako bi dejal, več kot naš Steinach. PolaVsky - Vašek ie oosečal zadnje čase zavod v Kaulichovem domu na Karlovem trgu le redko. Izgovarjal se je, da ima mnogo dela. češ da se mora pripravljati za izpite. Potem ie vstopil v službo grobarja na košifskem pokopališču. Zdi se, da bo takozvana košarska senzacija zdaj po njegovi smrti končno pojasnjena. — Misliš, da je sprejel Vašek službo na pokopališču zato, da bi mogel — ah, to je grozno! — Najbolj imenitno Pri celi stvari je pa to. da sem Vaška osebno Doznal in da smo ga vsi tako nazivali. Zato se ml je zdel pri prvem srečaniu znan in zato se je obrnil vstran, ko sem £a srečal pri opekarni. Toda poprej ie bil vedno gladko obrit, zdaj je pa nosil dolge brke In to me je zmotilo. iBl ie drugače dober dečko in tudi v družbi dobrodošel, kadar ga ni prijelo. Večkrat je pa povešal glavo in hodil zamišlien okrog ali pa se po cele dneve in tedne ni pokazal. dKo ve. kje se je skrival in kaj vse je počenjal? Praška noiiciia si bo zdaj oddahnila. Rešitev zagonetke ji pade sama v roke. — Škoda, da naju tisto noč nad kamenolomom ni spoznal in da ga tudi midva nisva spoznala. — Da, aKb bi se bili soo znali, bi bil konec te senzacionalne skrivnosti drugačen. Nagnila se je h Kovaf iku. — Zdi se mi. da obžaluješ to, kar se je zgodilo. — Toda Kovarik ni odgovoril. Zamislil se je in stopil k oknu. — Nekdo se bliža vili. Več gospodov vidim. Najbrž bo zopet kaka komisija. Ali hočeš, da jih namesto tebe zlepa odpravim? — Cemu, morda na izveva od njih kaj noveira. Kmalu se ie oglasil zvonec in služkinja je šla odpirat. V vežo so stopili štirje gosoodje. KovaFik jim je šel naproti. — Saj to je doktor KovaFik. gospoda! Baš smo vam poslali vabilo, a vi ste kot nalašč tu. Res, prijetno iznenađenje. Komisar, ki je na košiFskem pokopališču aretiral Kovarika. se ie zdaj podvizal in mu prijateljsko stisnil roko. — Upam, da ste že Pozabili ono neprijetno zadevo in da niste več hudi name. Gotovo ste takrat razumeli, da sem storil samo svojo dolžnost KovaFik si je mislil nekai drugega, vendar pa ni hotel obujati spominov na prvo srečanje s komimariem. Zadnje dni se je zgodilo toliko novega, da na stare dogodke ni bilo časa misliti. Kovafik se je predstavil dvema pri-šlecema. Druga dva ie že poznal. Izvedel je, da bi gospodje radi govorili s Horalkom in se podrobno informirali o dogah, ki sta raztrgali Polavskega. 2al jim je bilo, da je Horalek odpotoval. Izjavili so, da bi bilo naibolje. da se takoj vrne. Potem so vprašali, da-li bi mogli govoriti z milostivo, ki je gotovo doma. To vmešavanje Horalka v Vaškovo zadevo Kovariku ni bilo 00 volji, dasi ga ni presenetilo, ker ie že vnaprei vedel, da se afero ne bo končala brez Horalka. Bal se je pa, da bi utegnilo to razburiti Milo, ki je komai za silo okrevala. Dani imo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Propadanje naših železnic K protestnemu shodu železničarjev v Ljubljani, — Nesposobnost železniške uprave. — Diletant&ko črtanje proračuna*_Škoda je neprimerno večja od prihrankov. Kakor poročamo na drugem mestu, fc$ Je vršil v četrtek zvečer v Mestnem domu protestni shod, ki ga je sklicalo Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev. Podatki, ki so jih iznesli na tem shodu posamezni govorniki, jasno dokazujejo, da je protest železniških uslužbencev povsem upravičen in da je dolžnost celokupne javnosti, da podpre železničarje v njihovem boju za izboljšanje našega prometa. Ne more se trditi, da bi bila naša država, kar se prometa tiče, na slabšem kakor so bile druge države v prvih letih po vojni. Prometne naprave so povsod mnogo trpele in bila bi prva dolžnost merodajnih činite-ljev, da bi se takoj prva leta pričelo s temeljitim popravljanjem, 1*akor so to storile druge države. Na to so opozarjale železni-čar&ke organizacije, to so ob vsaki priliki na glasali gospodarski krogi, a vse zaman. Posledica tega je bila, da so naše železnice od dne do dne propadale in danes stojimo skoro pred katastrofo. Pa tudi ob dvanajsti uri se nismo spametovali. O tem najbolje priča sedanji proračun ministrstva za promet. Kljub temu, da se je sedanja vlada pobahala, da je poklicala na to mesto strokovnjaka, ki naj napravi končno red, ni izgleda, da bi se to zgodilo. S sodelovanjem železničarskih organizacij se je sestavil točen proračun, ki je upošteval najnujnejše potrebe železnic Toda mesto da bi vlada storila vse, da stavi na razpolago potrebna sredstva, se je omejila na birokratično restringiranje proračuna. Finančno ministrstvo je posamezne postavke kratkomalo percentualno znižalo, ne da bi se vprašalo, ali je to v interesu prometne službe dopustno in sploh mogoče. Vladna glasovalna mašina ne bo ganila s prstom in tako bo proračun sprejet kaboršen je. In posledice? Poznavalci razmer se prijemajo za glavo! To, kar se počenja, je nekaj gorostastnega. Posebno hudo pa bo prizadeta Slovenija. Dokazano je, da je za ljnbljan-6ko direkcijo nakazanih nič manj kot 38 milijonov premalo kreditov! Generalna direkcija se je postavila na komodno stališče. Most o, da bi skušala potom zvišanja dohodkov 9 primerno tarifno politiko in pametnim ter poštenim gospodarstvom doseči kritje za izdatke, je kratkomalo razdelila nezadostne kredite na posamezne direkcije, češ, izhajajte kakor veste in znate. Če vam krediti ne zadostujejo, pa odpustite delavstvo. To aa-lišče se zlasti naglasa glede Slovenije. Ljubljanska direkcija je točno precizirala vse svoje potrebe in se omejila na minimum, pod katerega sploh ni mogoče iti, ako se noče, da bi promet tudi v Sloveniji popolnoma odpovedal. Toda vse zaman. Merodaj-ni krogi so na intervencije odgovorili, da ima ljubljanska direkcija itak preveč osebja, poleg tega pa da imajo slovenski delavci za 20 odstotkov višje plače kot drugod in da je torej redukcija mezd in osobja popolnoma umestna. To stališče je zastopal prometni minister v svojem ekspozeju v finančnem odboru, kjer je naglaftal, da stane popravilo lokomotiv in vozov v mariborski delavnici za 20 odstotkov več kakor pa n. pr. v Nišu. Vse to je deloma res, toda g. minister in drugi merodajni gospodje bi morali tudi povedati, kaj je temu vzrok. Zamolčali pa so, da so pri železnici v Sloveniji zaposleni v veliki večini ljudje, ki služijo pri železnici že po dvajset in več let in imajo na podlagi svoje službene dobe pravico do višjih prejemkov, d očim je delavstvo v ostalem delu države zaposleno največ po nekaj let in Še ni doseglo one višje stopnje, ki je predvidena v zakonu o prometnem osobju. Dokazano pa je na drugi strani tudi, da so železnice v Sloveniji kljub vsem težkočam v vsej državi v najlepšem redu in delavstvo strokovno na višku. s-Popravljene« lokomotive prihajajo iz drugih delavnic v Maribor, da jih tam še enkrat popravijo! Kaj namerava storiti železniška direkcija s 1. aprilom, ko bo morala razpolagati z znižanimi krediti po novem proračunu, še danes ni znano. Ugotovljeno je le toliko, da Guy de Maupassant: Izpoved Prosili ste me, dragi prijatelj, naj vam pripovedujem o najstrašnejšem dogodku iz mojega življenja. Zelo sta* ra sem že, nimam ne otrok, ne sorod* nikov. Lahko vam torej odkrijem svo* je srce. Obljubite mi samo, da mojega imena nikoli ne boste izdali. Pripovedovati vam hočem o strašni drami, pri kateri sem bila proti svoji volji navzoča. Ta drama me spominja na strašno osveto ljubosumnega zdrav, nika Dupecquea. Poročena sem bila z bogatim vele* posestnikom, grofom Hervejem, Bre* toncem starega plemiškega rodu. Moj mož je bil orjaške postave in original« ne zunanjosti. Po svojih navadah je bil res pravi plemič, ni se pa odlikoval po duševnih sposobnostih. Njegovi mož* gani so bili prepojeni z izvestnimi poj* mi. ki sta jih vtepla sinu v glavo oče in mati. V svojih nazorih je bil brez* obziren. Nikoli ni računal s tem, da so na svetu tudi ljudje z drugačnimi na* zori. Mislil je, da mora vedno in po* vsod obveljati njegova. Nedvomno je bila njegova glava zabarikadirana. Do njegovih možganov ni mogla nobena taka misel, ki bi jih osvežila in prezra* čila, kakor prezrači veter skozi odprta okna in vrata zakajeno sobo. Grad. v katerem sva živela, je stal sredi prostrane ravnine. To je bilo ogromno, mračno poslopje, obdano z visokimi drevesi. Park, pravi pragozd, je bil okrog in okrog obdan z globo« kim jarkom, V ozadju sta bila dva rib« manjka za delavce gradbene stroke 11 milijonov, za delavce strojne stroke 10 milijonov in za eksekutivno osobje 27 milijonov dinarjev kreditov, ako se hoče obdržati sedanji že itak do skrajnosti reducirani stalež. Poleg tega so zmanjšani krediti za mariborsko delavnico za celih osem milijonov, a Že sedaj je zastajalo delo, ker ni bilo niti materijala niti kreditov za plače. Ako hoče direkcija s temi krediti izhajati, mora odpustiti več tisoč delavcev in vpokojencev In vpokojiti vse, ki so dosegli predpisano službeno dobo. Kako bo izgledal potem naš promet, je drugo vprašanje. Merodajni činitelji vse premalo upoštevajo, da se razvija preko Slovenije ves mednarodni promet in da se stavijo radi tega na slovenske proge mnogo večje zahteve kakor pa drugod. 2e sedaj so proge v takem stanju, da morajo vsak teden zmanjševati brzino vlakov. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu ves mednarodni promet krenil drugam ali pa bomo radi železniških nesreč morali plačevati milijonske odškodnine tujcem, ker nočemo žrtvovati nekaj milijonov za redno vzdrževanje prometnih naprav. Koliko bo vsled tega trpelo naše gospodarstvo, o tem je nepotrebno izgubljati besede. Že lansko jesen se je v času glavne izvozne sezone izkazalo, da je morala železniška uprava radi pomanjkanja vozov in lokomotiv sabotirati tovorni promet. S tem so se seveda zmanjšali dohodki železniške uprave, gospodarski krogi pa so trpeli velikansko škodo. Letos pa bo, ako bo nameravana redukcija res izvedena, stanje še mnogo slabše. Od železniškega osobja se ne more zahtevati, da dela čudeže. Slovenski železničar]! so do danes vestno in požrtvovalno vršili svojo naporno in odgovorno službo. Bil bi naravnost zločin, ako bi se jih danes, v dobi najhujše gospodarske krize, postavilo na cesto. Vsa javnost je enodušna v tem. da se ta ne sme zgoditi. V železniški upravi naj se uvedeta red in čut odgovornosti; naj so preprečijo milijonske zlorabe in znižajo osebni izdatki tam, kjer se to lahko zgodi brez vsake škode Naj se znižajo tantijeme in razne doklade visokih funkcijonarjev in država bo prištedila milijone, ki jih bo lahko dala na razpolago za plačilo delavstva in vzdrževanje in izboljšanje naših železniških prog. Merodajni krogi pa naj tudi ne pozabijo, da je bil slovenski železničar oni, ki je v najkritičnejšem trenutku zastavil vse svoje sile, da Slovenija ni postala žrtev zahrbtnih nakan naših narodnih sovražnikov, ter da je slovenski železničar v najtežji dobi vestno vršil svojo službo. Slovenski železničarji pač niso zaslužili, da se jih predstavlja sedaj kot nekake izkoriščevalce države in to v času, ko sede v vladi ministri one stranke, ki si lasti patent na zastopstvo slovenskih interesov. Gospodje v Beogradu naj se zavedajo, da boj, ki ga bijejo železničarji proti nameravanim redukcijam, ni le boj železničarjev za 6voje interese, marveč boj cele Slovenije za ohranitev neokrnjenega prometa v Sloveniji, ki je doslej še vedno reševal uglel jugoslovenskih prometnih razmer pred inozemstvom I H. A. V, SCHlRTTOO PAUL MOKER 9 9 ? ? ? ? Križarka nika, okrog katerih je rastla visoka, gosta trava. Pri jarku, ki je spajal oba ribnika, je dal moj mož postaviti lese« no barako, iz katere je streljal divje race. Poleg običajne služinčadi smo imeli starega gozdarja, ki bi bil dal življenje za mojega moža in mlado komornico, ki je oboževala mene. Komornico sem pripeljala pet let pred poroko iz špa* nije. Bila je zapuščena sirota črnih oči, temne polti in črnih las, ki so ji padali v gostih kodrih na čelo. Stara je bila takrat 16 let, toda človek bi mislil, da jih ima že 20. Bližala se je jesen in raca za raco je padla pred lovsko puško. Pri nas in v okolici je bil lov na divje race v pol* nem razmahu. Nekega dne sem se seznanila na lo* vu z nekim mladim gospodom, baro* nom C... Začel je pogosto zahajati k nam. Potem so njegovi poseti naenkrat izostali in kmalu sem pozabila, da sem barona sploh poznala. Toda že prve dni sem opazila, da se je mož v obče« vanju z menoj zelo izpremenil. Postal je mračen in zamišljen, vsaka malen* kost ga je spravila v slabo voljo in za* čel se me je izogibati tudi kot ženske. V mojo spalnico sploh ni prihajal Če* sto sem slišala ponoči previdne korake, ki so se bližali vratom moje spalnice, potem so se pa izgubili v daljavi. Moje okno je bik> v pritličju in po* gosto se mi je zdelo, da se nekdo plazi okrog gradu. Končno sem opozorila moža na te Čudne nočne prikazni. Za* čudeno me je pogledal, rekoč: — Saj ni nič strašnega. Gozdar je star in ker ne more spati, kolovrati ponoči okrog gradu. Narodni železničarji v boju za svoje pravice V četrtek zvečer se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani dobro obiskan protestni ehod Udruženja jugoslovenskih železničarjev, ki pa ni bil le protest, marveč tudi lepa manifestacija. Zbrali so se železniški uslužbenci, da protestirajo zoper početje odgovornih činiteljev, da protestirajo proti ogro-ženju prometa in proti izigravanju lastnih in državnih interesov. Zbrali so 6e sestradani železniški delavci vseh kategorij da v zadnji uri dvignejo svoj svarilni glas in dopo-vedo merodajnim krogom, da tako ne gre dalje, ako nočejo, da bo v najusodnejšem trenutku odpovedal ves naš promet, da bodo propadli milijoni in milijoni državnega premoženja. Zborovanje je vodil g. Leopold J u g, ki je v svojem uvodnem nagovoru naglasil, da postaja položaj našega prometa od dne do dne obupnejsi. V markantnih besedah je orisal, kako vsled slabega gospodarstva naše železnice od leta do leta bolj propadajo, kako naš promet na vsej črti nazaduje. Proge se čimdalje manj popravljajo, vozovi in lokomotive propadajo, ker se ne popravljajo, toda mesto, da bi se železniška uprava zganila in vsaj v zadnjem trenutku vse te nedostatke odpravila in dvignila naš železniški promet zopet na ono višino, ki jo je zavzemal nekoč, znižuje kredite in odpušča osobje Tako početje je zločin nad državo in nad železniškim uslužbenstvom, ki v najtežjih razmerah vestno in požrtvovalno opravlja svojo naporno in odgovorno službo. Za njim je g. Ivan D e r ž ič v daljšem govoru orisal prizadevanje UJUZB, da zaščiti interese železničarjev in opozori mero-dajne kroge na dalekosežne posledice takega početja. Vsako leto je Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev pravočasno opozarjalo na to. da «*o krediti, odrejeni za osobje in vzdrževanje prog prenizki. Toda našli so vedno le gluha ušesa. 2e lansko leto se je izkazalo, da manjka v proračunu znesek 250 milijonov Din. Čez par mesecev je moralo železniško ministrstvo potom virmanov iskati kritja. Isto je letos. Prvotno je znašal proračun 4 milijarde Din. Ker pa so predvideni dohodki le z 2,2 milijarde, eo v finančnem ministrstvu kratkomalo percentualno znižali posamezne postavke in črtali proračun kar za polovico. Vsled tega so sedaj vsi predvideni krediti prenizki. Nikdo ne vpraša, kako naj direkcije izhajajo. Direkcije so dobile samo nalog, da kreditov ne smejo prekoračiti. Ce torej hočejo e temi krediti res izhajati, morafo odpustiti veliko število osobja v vseh panogah. V imenu trgovske zbornic« je spregovoril zbornični tajnik g. Mohorič, ki je naglasil, da so vsi gospodarski sloji solidarni z železničarji v boju za izboljšanje prometnih razmer. Slično izjavo je podal v imenu Zveze industrijcev g. iner. Suklje, ki je še posebej naglasil, da proti slovenskim železničarjem ni bilo nikdar nobenih pritožb in da se gospodarski krogi dobro zavedajo, da _sIoni ves promet v teh težkih in nevzdržnih razmerah na ramah slovenskega železničar-skega uslužbenstva. Nato je bila sprejeta soglasno resolucija, ki pravi med drugim: Dodeljeni krediti ljubljanski direkciji so za vzdrževanje prometa nezadosten. Redukcija osobja v direkciji in eksekutivi (prometu, gradbi itd.) ni na mestu, ako se hoče obdržati promet v dosedanji izmeri. Slovenski železničarji odločno protestirajo proti redukciji bodisi nastavljenega osobja bodisi delavstva, ker pomeni taka redukcija upro-paščenje železnic v Sloveniji in s tem v zvezi gospodarsko propadanje ne samo Slovenije, temveč cele države. Slovenski železničarji odločno vztrajajo na popolnem uveljavljenju Surnega delavnika, na odmeri plač in mezd na podlagi eksistenčnega minima za življenje. Zadnjič apelirajo na slovensko javnost, na vse politične stranke in gospodarske korporacijo, da solidarno povzdignejo svoj glas za obstoj železnic v Sloveniji. Železničarji so lahko prepričani, da jih bo v tem boju, ki ni samo boj zanjihove interese, marveč za interese celokupne javnosti in države same, podpirala vsa javnost brez razlike stranke in stanu. Kajti vsi se dobro zavedamo, kaj pomeni dober promet. (laznan flo. Kdor žsli imeti letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, naj naroči le pri rvrdki Ivan Martine, zobni slikar in Dleskar UUBLJ AN A, Po» ijtinska cesto 20 :—*: Konkurenčne solidne cenel :—: Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama: Sobota, 26. marca Gobsek. Delavska predstava pri znatno znižanih cenh. Izven- Nedelja, 27. marca ob 20. :. Danec bomo tiči«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 28. marca Macbeth. B. Opera: predstava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 26. marca Mrtve oči. E. Nedelja, 27. marca ob 15. Tajda. Izven. Ponedeljek, 28- marca. Zaprto. » Spominski dan Beethovnove smrti Pred 7 leti. na dan 16. decembra 1920, ie nemški narod proslavljal 150-letnico Beethovnovega roisrva. Danes, ob stoletnici Beethovnove smrti, oa se ves kulturni svet z najglobljo oiieteto klanja njegovemu spominu. V onih letih do prevratu je nemški narod v proslavljaniu enega svojih največjih mož oživljal svoje oonižno dostojanstvo, danes ves krog prosvi ti jenih narodov poveličuje ime in delo glasbenega velikana, ki je objemal svet. V izredno velikem obsegu ie tudi LJubljana kot predstavnica kulturnega Slovenstva proslavila Beethovnov spomin. V trikratni dovršeni izvedbi nam je bila Dodana grandiozna Deveta simfonija in z njo vred le bila naša iavnost že v tolikih prilikah poučena o Beethovnu uj, njegovem delu. da opuščamo vse suhoparne biografske podatke. Danes poteka sto let od Beethovnove smrti. Davno ie že strohnelo pevčevo srce, ki ie v življeniu prelivalo neizmerno trpljenje v čisto, visoko, vseobjemajočo radest. Sto let ie mrtev orjak Beethoven, a daije v večnost se kakor blesteča zvezda skozi vesoiistvo nosi duh in blesk njegovega ne-umrjočega dela. Slava velikanu Beethovnu! Šolski koncert Beethovnove IX. simfonije. Izvajanje Beethovnove IX. simfonije pod vodstvom ravnate'.U Poliča se še enkrat ponovi in sicer kot šolski koncert, namenjen izključno le šolski mladini. Prvotno le bil datum določen 26. marca, vsled tehničnih zaprek Da se Dreloži na april, kar bo ravnateljstvom iavljeno potom posebnih dopisov. Umetniška razstava orol. Fr. Kopača v Splitu. Dne 24. t. m. ie slovenski slikar Franfo Kopač v umet. salonu Ga 11 cevem na Marmontovi ulici v Solitu odori svojo razstavo slik. portretov krajin z dalmatinskega in benečanskega obrežja, z Gorenjske, iz Rima i. dr., skunai 120 del v olju. paštetu, akvarelu, par radirank in perorisb. Med portreti so zlasti zanimivi župana dr. Tarta-glien. dona Fr. Bul ća. dr. Li. Leontića. podpolkovnika Turudija. argent konzula Rosa-nija i. dr. Splitska »Nova Doba« poroča o Kopačevi razstavi jako priznalno P. HugoMn Sattner: »Tajda«. Jutri, v nedeljo Dopoldne ob treh se poje v ljubljanski operi Sattnerleva opera »Tajda« z go. Lovšetovo in Ribičevo ter gg Betet-tom. Kovačem in Zupanom v glavnih vlogah. Pri tel predstavi dirigira delo kapelnik dr. Svara. Vstopnice v oredprodaji pri dnevni blagajni v operi. Konec opere pred šest*? uro, tako da ie vsem zunanjim gostom omogočen odhod z večernimi vlaki Na delo, ki pomeni veliko obogatitev naše izvirne glasbene literature In k: ie pri premijerj y vsakem pogledu izvrstno uspelo, opozarjamo naše občinstvo. Režija je v rokah g. prof. Šesta. Tragikomično rušenje ciganske kolonije pri Beogradu V Beogradu so te dni porušili zloglasno Pištolj - Malo. To je bila nekaka ciganska in lenuharska kolonija na močvirnatem občinskem zemljišču med električno centralo in Dunavom. Sraradljive bajte, kakršne imajo svoj par le še med Culukatri, so tu zrastle po prevratu preko noči ter tvorile piavo zalego uesnage m epidemije- Beograjska ofrčina se je že dolgo pripravljala, da odpravi to sramoto. Parkrat ie že pozvala cigane, naj se izselijo. Zaman. V torek je občina po poslednjem brezuspešnem pozivu sklenila kolonijo brez pardona porušiti in odstraniti. To je bil špektakel, ko je na Pištolj-Malo prikorakala četa požarnikov s krampi in lopatami! Komaj so začeli izpraznjevati prvo bajto, je med cigani zadonel alarm: Vsi na krov!... Ciganke so se postavile v prvo fronto in vpile na vse pretege, cigani pa so splezali na strehe svojih bajt in protestirali prav po cigansko; — S sekirami vas bomo pobili! Drugi, pomirijivejši, so začeli s politiko: — Javili smo Boži Maksi-moviću. Zdajle pride milistar Boža!... — To ni nič! Treba javiti kralju. Naj pride kralj! — Sramota je, ljudje božji, da se to dogaja v Srbiji, v veliki carevini! je kričal najstarejši cigan, ki se je vsedel naravnost na dimnik svoje barake. — Streljajte, ubijte nas! so kričale ciganke, si razpletale lase in se s pestmi tolkle ob razgaljene grudi. — Ako samo za strašilo aretiramo par glavnih kričačev, se bodo vsi razbežali kakor miši, je tiho dejal policijski uradnik asistenci in takoj nato glasno zapovedal: — Orožniki, razženite to drhal!... V solncu so se zabliskali goli bajoneti na puškah. Nastala je panika. Čim so orožniki prijeli troje ciganov, so se ostali raztepli in se v divjem begu začeli skrivati po bajtah. Ena sama ciganka se ni umaknila z mesta. Popadla je bajonet, se nekoliko vrezala v roko in zakričala: — Uuu! Ubili so me, razbojniki! Na pomoč, narode!... Videč, da Ie ne more ničesar, se je vrgla na tla in začela z nogami suvati orožnika, dokler se ni sam pametno umaknil. Vsi ti prizori so trajali jedva deset minut in ciganska vojska je bila ugnana v kezji rog Zdaj so požarniki zavihteli krampe in lopate, bajte so se podirale kakor ob potresu. Cigani in ciganke so sami iznesli svoje stvari na varno ter si urejali prenočišča na prostem, čez dolgo uro je Pištolj-Mala predstavljala gomilo ruševin ter nudila tužno sliko kakega orijentalskega mesta po potresni katastrofi. Bilo je precej žalostnih prizorov, toda na drugi strani jc treba priznati, da je evakuacija Pištoij-Male v zdravstveni blagor vsem tamošnjim kolonistom. Cigani se zdaj nameščajo po drugih, kolikortoliko zdravejših zakotjih in odhajajo na deželo, ostale pa jc oblast dirigirala v domovinske občine. Veseli kotiček Glasba. Kavarna. Orkester igra larghetto II. Beethovnove simfonije, publika posluša mirno, skoro pobožno. — Lep komad, pravi gospod Janez in stopi h kapelniku: Kaj pa je bilo to? Kapelnik obrne zvezek svojih not, »pogleda na platnico in odvrne: — Številka 197. Svoboden poklic — Svoboden poklic je pač vendarle res svoboden. Človek je gospodar svojega časa. Lahko pride in gre, kadar hoče. — To lahko storim tudi jaz. — Prosim? Ti kot državni uradnik? — Naravno. Lahko pridem zjutraj pred 8. v pisarno, kadar hočem, in grem zvečer po 6. uri, kadarkoli se mi zljubi. Nekoč se mi je zdel mož pri večerji izredno ljubezniv, toda na obrazu in v glasu se mu je poznalo nekaj skriv* postnega. — Ali bi hoteli presedeti dve ali tri ure v zasedi m ustreliti lisjaka, ki vsako noč davi naše kure? — me je vprašal prijazno. Bila sem presenečena, ker me je pa tako čudno gledal, kakor da me hoče s tem vprašanjem ujeti v nastavljeno past, sem pomislila in odgovorila: — Hvala, Herve! Omeniti moram, da sem streljala divjad, pa tudi volkove kakor vsak lo» vec. V vabilu, naj se udeležim lova, torej ni bilo nič Čudnega. Potem je postal moj mož nekam čudno nemiren. Ves večer je bil ner* vozen in razburjen, vsak hip je planil pokonci in zopet sedel na svoje mesto. Okrog desetih me je naenkrat vprašal: — Ste*li pripravljeni? Vstala sem in ko mi je podal pu* ško, sem ga vprašala: — Ali naj vzamem naboj s kroglo, ali pa zadostujejo šibre? Zasmejal se je in odgovoril: — Ah, kar šibre vzemite, bodite brez skrbi, zadostujejo šibre. Za hip se je zamislil in spregovoril: — Bogme, lahko ste ponosni na svo» jo hladnokrvnost. Zamislila sem se nad temi beseda* mi in vprašala: — Jaz? Zakaj? Hladnokrvnost naj bo to. da se pripravljam ustreliti lisja« ka? Kaj vam pride na misel, dragi moj? Odšla sva v park. Služinčad je že spala. Polna luna je obsevala staro po« slopje in streha je odsevala v mesečini. Bila je tiha, jasna noč. Nobenega glas su ni bilo slišati. Grobna tišina je vla= dala nad vso okolico. Moj mož je stopal molče naprej. Dospela sva na breg ribnikov. Vodna trava je stala iiho, nepremično, samo voda v ribnikih je lahno valovila. Ko sva dospela do barake, mi je mož namignil, naj vstopim. Tiho je nabasal svojo puško. Zaškrtal je petelin in to me je čudno presunilo. Opazil je, da sem za* drhtela. Obrnil se je k meni, rekoč: — Ako vam ne ugaja nočni lov, se lahko vrnete. Odgovorila sem ogorčeno: — Niti na misel mi ne pride! Saj ni* sem prišla zato, da se takoj vrnem. Čudne misli vam roje po glavi, dragi moj. Zamrmral je: —Kakor vam drago. In ostala sva v baraki, kjer je za* vladala grobna tišina. Minilo je dobre pol ure in vse je bilo tiho. Zašepetala sem: — Ali veste točno, da hodi lisjak tu mimo? Kakor bi ga vščipnil, se je Hevre zdrznil, nagnil glavo in odgovoril tiho: — Jamčim vam, da pride. Slišite? Jamčim vam! In znova je zavladala tišina. Mislim, da sem začela že dremati, ko me je mož naenkrat prijel za ko* moleč in dejal razburjeno: — Tam, tam!... Vidite! Na levo pod drevjem! Ozrla sem se v tisto smer, toda opazila nisem ničesar. Herve me je ves čas opazoval. Dvignil je puško in pomeriL Tudi jaz sem se pripravila na strel, ko se je naenkrat pojavil kakih tride* set korakov pred nama v mesečini neznanec. Zdelo se mi je, da beži nag* njen naprej. Bila sem tako preseneče* na, da sem zamolklo vzkliknila. Toda predrto sem se obrnila, se mi je pred očmi zasvetilo in v noč je zadonel streL Neznanec se je zgrudil na tla. Vsa iz sebe od groze sem začela obupno kričati. Herve me je zgrabil z orjaško roko za grlo, potisnil k tlom in zopet dvig« nil. Zavihtel me je na rame in odšel k truplu, ki je ležalo v travi. Vrgel me je k mrtvaku s tako silo, kakor da bi mi hotel razbiti glavo. Mislila sem, da je odbila moja zad* nja ura. Hotel me je ubiti in že mi jc nastavil peto okovanega škornja na čelo, ko ga je nekdo od zadaj zgrabil m podrl na tla. Planila sem pokonci. Na mojem možu je klečala moja komornica Pa* quita in kakor divja mačka ga je ob« delovala po glavi in obrazu. Potem je naenkrat odskočila, se vrgla na truplo, ga krčevito objela ter začela poli.uh* ljati mrtvečeva usta in oči. Moi mož je ta čas vstal. Nekaj časa je gledal ves presenečen ginljivi prizor in ko se mu je končno posvetilo v glavi, mi je padel k nogam in zajecljal: — Oh, odpusti, duša draga ... Dvo* mil sem o tvoji zakonski zvestobi in ustrelil sem ljubcka te nesrečne mla* denke... Vsega je kriv moj gozdar, kj mi je lagal! e , Kakor v sanjah sem videla oni strašni objem žive "z mrtvecem in groz* no je bilo slišati krike najdražjega na svetu oropane mladenke. Stran 4. «5EO V E NSKI NAROD* dne 27, marca 1927. Stev. 09 Ljubljeni, dne 26. marca 1927. g* CDrtflJ ~v vdfrU afcađemUL V četrte*: ge kazni so predvidene tudi za osebe, ki dajejo takim ljudem potuho in podporo in prikrivajo njihovo delovanje. Minister notranjih zadev ee pooblašča, da razpusti vse komunistične organizacije. Vsi člani komunistične stranke, ki zavzemajo kakršnekoli funkcije, bodisi v občinski ali drugi javni upravi, izgube svoje mandate. Volilna komisija so pooblašča, da zavrne kandidate odnosno vse kandidatne liste, o katerih sumi, da so v zvezi z razpušcenimi organizacijami in bi jim služile le kot krinka za nadaljevanje svojega početja. O tem zakonskem predlogu se vrši v poljski javnosti živahna debata. V splošnem javno mnenje odobrava korak vlade ter obsoja početje komunistov, ki strem £ za državnim preobratom. Vsekakor pa je verjetno, da boj proti komunistom na Poljskem s tem še ne bo končan, ker bodo, kakor povsod drugod, tudi tukaj poskušali še nadaljo rovariti pod zemljo. Dav?nt vijak v sovjetski Knsiii. Domači komunistični agitatorji navadno slikajo sovjetsko Rusijo kot raj na zemlji. Da pa gospodarske in življenske prilike v Rusiji niso nič boljše in da tam v znamenju sv. Birokracija prav tako pritiska davčni vijak kakor pri nas in drugod, priča sledeči dogodek, o katerem poročajo tudi ruski listi: Seljak Dimitrijev v Kukelovu je dolgoval finančni upravi 80 kopejk (približno 20 Din) na davku. Ker ni mo^el plačati, je prišel v hišo ek?»ekutor in se prepričal, da dolžnik nima drugega premoženja kot eno kokoš. Kokos je prišla v protokol. Finančna uprava pa se s to ugotovitvijo ni zadovoljila, marveč je zahtevala, da 6e kokoš zarubi in na javni dražbi proda. Ker je selo Kukelovo oddaljeno od sedeža finančne unrave 18 km, je zaračunal eksekutor v smislu predpisov potne stroške, ki znašajo 2 rublja (50 Din). Toda kokoš je bila prodana za 50 kopejk in finančna uprava zadovoljna, ker je lahko izdala skoro 40 rubljev več, kakor je dobila za prodano kokoš, pole*? tega pa odvzela siromašnemu seljaku zadnje imetje. Ni vse zlato, kar se svoti... —s Zanimiva razstava v Moskvi. V Moskvi bo o tvor j ena dne 12. marca, to je na 10. obletnico izbruha ruske revolucije posebna razšlava, na kateri bodo razstavljeni vsi dokumenti, nanašajoči se na to revolucijo. Med razstavljenimi listinami bo tudi original abdikacije ruskega carja Nikolaja II. in velikega kneza Mihajla na ruski prestol. Izjava Tem potom naznanjamo našim cen j. od* jemalcem, da nas dosedanji zastopnik g. Franjo Berložnik od 22. t. m. ni več pri nas v službi ter kot tak v bodoče ni več upra* vičen sprejemati za nas naročila, temmanj denarna nakazila. Ljubljana, 26. m. 1927. «Spectrum» d. d. Ing. Kopista Dubsky in Krstić, tvornica ogledal in brušenega stekla, tvornica Ljubljana. 318/n t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri* jateljem in znancem tužno vest, da je naša ljuba mati, stara mati, babica, teta, tašča, gospa Marija Zajec roj. Pust vdova v 78. letu starosti, danes ponoči, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo, dne 27. marca, ob % 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica 19, na pokopa* lišče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. ' «*i' r' Ljubljana, 26. marca 1927. Žalujoči ostali. 54 ---Moda--- Okusni pariški modeli za pomladanske obleke vseh vrst« Še o popoldanski modi Nekam puritanska je letošnja moda kakor že dolgo ni bila. Zato pa je tudi kritika pohvalna kakor redko katero drugo sezono. Splošno diktirana enostavni it išče izraza \ tem, da favorizira d ve vrsti oblek: z žemperjem in jopico. 2emperjeve obiske so vse ljubke in nbdostne. Trikotni ruta ki se elegantno veže okrog vrata, jih poživlja s svojimi pestrimi bor vami. Obleke z jopicami, ki ugajajo moškim piav tako kakor damam, se letos izpopolnjujejo s telovnikom. Barve kcntrastirajo: k temnemu krilu dosledno izl eieš svetlo svileno ali platneno jopico. Dvobarvnost je ktos najbolj elegd :trt3. Popoldanske cbieke sc nosijo s poi visokimi ovraiiiKi. So temne, cesto črne z belimi garnitu-ami. Ljubko učinkuje cvetka, ki se nosi ob pasu ali na ramenu Pas se je letos dobro uveljavil. Podaja objeki lahno športno noto, ki je navzlic vezeninam in elegantnim materijalom ne moremo pogrešati. Žoržet, lahne fulardne svile in rumun-ski krep so blaga sezone. Popoldanska obleka pa se lahko posluži tudi raznih cvetličastih krepov, obenem pa tudi čipke zopet stopajo v ospredje. Zvečer gospodari vezenina. Zlati in srebrni veza ostanejo moderni kakor črne čipke na barvani podlagi ali kakor svetlobarvne čipke na isto barvni spodnji obleki * Stilne obleke še nadalje uživajo simpatijo onih dam, ki se ne marajo podvreči ominozni uniji vitkosti. Taft je najbolj priljubljen materijal teh stilnih oblek, istočasno pa se tudi tu uveljavljajo prav tanki tekstilni produkti, med katerimi je til posebno favoriziran. Da, cenjene dame, pri vsej letošnji skromnosti si lahko date po velikomestnem vzorcu izgotoviti večerno toaleto, ki bo kratkomalo požrla 20 do 30 metrov tila. Letošnji ogrinjači so nekoliko čudni, nekoliko originalni. Kep se drži (iz her-melina je posebno eleganten), šali z resami ostanejo prikladni za večerne prireditve, jopice in plašči so ravno krojeni. Posebnost pa so brezrokavni plašči, ki se enostavno ogrnejo preko ramen. Res, enostavno, kakor vse v letošnji pomladi... Vizitke Oblika družabnih stikov se vedno bolj otresa starih spon in često pretirana svoboda v občevanju z ljudmi je menda kriva, da se tudi etiketi, kakor je na pr. vizitka, v novejšem času ne pripisuje več tolike važnosti kakor svoj čas. V starih Časih ste našli v vsaki paradni sobi na steklenem podstavku ali v košarici polno vizitk. Zdaj so vizitke redka prikazen. Vizitka ima znamenito preteklost. Izvira iz Kitajske in še dandanašnji se odlikuje kitajska vizitka z originalno sestavljenimi barvami. Na rdečem ozadju je s črnimi črkami označeno ime in čim odličnejše mesto zavzema dotični Kitajec v javnosti, tem večja je vizitka. Bili so časi, ko so dali mogočni mandarini nositi za seboj več metrov dolgo vizitko. Na zapadu se je pojavila vizitka prvič v Benetkah za časa renesance. Museo Civico v Milanu ima bogato zbirko starih vizitk, med katerimi so beneške najstarejše. Te vizitke so okrašene s slikami, ki predstavljajo razne zanimivosti Benetk, lagune, doževo palačo. Ponte Rialto itd. Renesančne vizitke so iz pergamenta in so se oddajale kot izraz posebnega spoštovanja. Splošno so se vizitke razširile šele v 18. stoletju, ko je etiketa dobe predpisovala številne vizitke. V Parizu so rabili v ta namen najprej igralne karte, na katerih so bila označena imena. Kmalu so začeli izdelovati posebne listke in razvila se ie cela umetnost v izdelovanju vizitk. Okrog imen so umetniki slikali razne viniete, girlande, rože, pastirčke in pastarice. Pozneje so te vesele motive izpodrinili melanholični in na vizitkah so se pojavili porušeni stolpi, razvaline hramov, vrbe-ža-lujke itd. Litografija je začela pozneje izdelovati vizitke na debelo in namesto umetniško izdelanih vizitk so se pojavile vizitke v sedanji obliki. Kakšna naj bo vizitka? V današnjih časih se zahteva od vizitke v prvi vrsti, da je skromna. Stvar takta je, da ostane človek v družbi skromen. Naj-odličnejši predstavniki javnega življenja so navadno v družbi najskromnejšL Vizitka nekako zastopa človeka tam, kamor ne more priti osebno. Je torej nekaka slika nas samih. Zato vizitka ne sme biti kričeča. Dame, ki nimajo posebnega poklica, naj ne rabijo vizitk, na katerih je označen naslov njihovega stanovana. To je kategorična zahteva za vsako pošteno ženo. Ako je treba, se lahko naslov na vizitki pripiše, nikakor pa ne sme biti natisnjen. Da bo slika popolna, naj omenimo še nekaj o vporabi vizitk. Pri pose tih se oddaja vizitka osebi, ki odpre vrata in priglasi posetnika. Ako ne najdemo nikogar doma, pustimo vizitko v desnem robu zavihano. Ako gre dama v posete s svojim možem, oddasta vsak svojo vizitko. Na \izitkah, s katerimi hočemo svojim znancem Čestitati, napišemo v spodnjem kotu p. f. (pour feliciter). Ako gremo izrazit sožalje. napišemo na vizitko p. c. (pour condoleance) in zavihamo levi rob vizitke nazaj. Pri slovesu napišemo na vizitko p. p. c. (pour pren-dre conge). Ako hočemo z vizitko izraziti zahvalo, napišemo p. r. (pour re-mercier). Pogled v poletje Po prevratu si Dunaj še bolj prizadeva, kakor pred vojno, da bi se uveljavil poleg Pariza kot drugi rrerodajni centrum za žensko modo. Dunajski gospodarski krogi vidijo ogromne kapitale, ki se leto za letom stekajo v Par.z baš radi mode, in seveda streme za tem, da bi vsaj del tega zlatega vele-toka speljali na Dunaj, ki se je tekom let res že dobil precejšen renome, tako da se »dunajska« moda vedno navaja paralelno s pariško. Dunajske modne tvrdke skrbno porabijo vsako priliko, da se znova afirmirajo pred domačo in tujo publiko. Na dunajskih velesejmih je modi vsakokrat posvečen velik, skrbno izbran in sestavljen oddelek, večje tvrdke pa prirejajo še posebne modne razstave in revije. Tako je vzbudila splošno senzacijo modna revija, ki jo je povodom otvoritve sedanjega velesejma priredila v prostorih nekdanjega cesarskega dvora vodilna modna firma Krupnik. Pokazala je nad 200 modelov za poletne obleke vseh vrst. Kakor poročajo dunajski listi, je nudila revija o poletni modi to-le splošno sliko: Kombinacija krila in bluze bo poleti izginila, kar ie tudi umevno: obleka bo zopet celotna, do veljave bo prišel še enkrat komplet Toalete bodo iz žorže- ta, muselina ter zelo mnozo iz čipk, katerim se obeta v letošnjem poletju sploh velika sezona. Okusni so kompleti iz ioržeta in dragocene garniture iz čipk. Glavna barva je bela, največkrat sama, včasi pa kombinirana z drugimi barvami, zlasti s črno. Telečja koža se bo ohranila poleti v našivih, stilne obleke pa bodo kakor doslei še v bodoče konkurirale z ravno linijo. Poletje prinese rehabilitacijo kepa, s katerim bo konkurirala samo velika ruta z resami ali brez njih, v vseh možnih barvah in Iz najrazličnejšega blaga. To in ono o lepih Ljubljančankah Nekoliko epiloga k lepotni konkurenci «Slovenskega Naroda«« Humor v pripombah glasovalcev« se dandanes ves grešni svet tako rad izgovarja: Moj Bog. kdo pa je brez napak! Pri naši konkurenci pa ie nedo-statek bil samo v tem. da je omenjena izredna gospodična dobila premalo glasovnic. Istega neuspeha je deležna druga gospodična, o kateri je glasovalec pripomnil: Pripombe so odveč, oziroma jih je toliko, da ne vem, kje pričeti. Torej raje nič. Zanimive so pripombe, ki izvirajo iz šegave kolegijalnosti. Tako sta zapisala dva zobotehnika o svoji kolegici: — Glasu eva zanjo radi splošne lepote in sočutnega obraza ob dretju zob pri asistiraniu, kar jo dela res krasno. Najbolj vdano pa se ie odrezal neki zakonec, ki je edini odkrito glasoval za svojo boljšo polovico in zapisal: — Nartalepš* je moja ta stara. Stanuje pr' men*. Zakaj je nartalepš'? Zato k' ja fejst... Neki klub je kompaktno glasoval za Muzo dr. Prešerna, ki stanuje na Marijinem trgu in je dobila kar 12 glasov. Žirija je pri takih in sličnih glasovnicah imela svoj špas, upoštevaje Prešernovo besedo: Le pojte rakom žvižgat!... Beseda da besedo, pripomba pripombo — in tako bomo danes z malce dopustno indiskreonostjo nanizali nekaj originalnih mnenj, ki so jih cenjeni glasovalci zabeležili na pripombah glasovnic. Dovolite, saj je v interesu bistrenja pojmov in nazorov, zakaj ta ali oni notabene anonimni glasovalec smatra svojo kandidatinjo za najlepšo, poleg vsega pa so posamezne sodbe tako hudomušno vesele, da bi iih vsaka dama akceptirala s simpatičnim nasmeškom kakor posrečen, duhovit kompliment. Začnimo beležiti kar po vrsti: — Ima žive, črne oči, je prijazna in ljubka, za moj okus najlepša. — Trna krasno telo in nenavadno ljubek obraz. To spominja na ono popularno popevko: »Mara ima... šta ima?... crne oči... bele zube ...« Nekatere druge pripombe so še bolj lapidarne in konkretne: — Graciozna, zapeljiva, krasotna. — Obraz pravilen, oči temne, lasje črni, splošna postava lepo raščena. — Srčkana, sladka, ljubezniva, vedno dobre volje in se rada smejča. — Prirojena eleganca in finesa sta njen največji čar. — Ima dober okus družabnosti in resnosti! — Je prikupljiva in srčkana. Človek se že na prvi pogled zaljubi v njo... No, no, no. kaj pa na drugi pogled? Kako je že deial Gregorčič o pogledih? ... To so tako splošne sodbe, ki naj bi vsakogar spreobrnile k enakemu okusu. Prišlo pa ie tudi nekai Čisto individualnih, med katerimi je gotovo najbolj iskrena naslednja kratka: — Punček mojega srca! Par pripomb je prav poetičnih: — Tak je sladka, tak je mila, kot bi rožice dihala ... — In sicer zato, ker gleda lopo, zob-ke *ma bele, nog'ce ne predebele, in srce in dušico kakor zlato — — Je vitke postave, od nog pa do glave. Naslednja rima malo Šepa, toda kratki paradoks ni brez soli: — Čeravno ie stara, še vedno je mlada! Pripominjamo, da je prav lepo število glasov dobilo tudi več starejših dam, če se sploh smemo v današnji dobi izražati o starosti. Glasovali so oČi-vidno trezni ljudje, ki ne cenijo samo zunanje lepote, marveč dragoceni notranji zaklad. Družabnost, distingvira-nost, duhovitost, Dlemenita značajnost — to so neumrjoče vrline, ki gotovo vedno in povsod pridobijo dami ugled. — Je zelo luštna in vobče jako simpatična — se glasi tako boli domača sodba o dami, ki ie prijazna in družabna za deset mlajših. Neka mlajša dama pa je glasovala za dve odlični, starejši ljubljanski dami z respektnim mnenjem: — Dovoljujem si navesti dve dami, ker sta po svoji izredni reprezentativnosti in po mojem skromnem mnenju pravi reprezentantki ljubljanskega ženskega tipa. To se čita nekoliko drugače kakor občudovanje lepih rok, »izrazitega« o-braza in krasnih las v današnji dobi pristriženih frizur. Med glasovalci za mlade gospodične jih je bilo le malo, ki so takole presodili njih lepoto: — Krasi jo čist značaj in verno prijateljstvo. — Njena lepa zunanjost ie posoda miline, plemenitosti in redkega idealizma. Najbolj resolutna je sodba: — Brez napak!... Glasovali pa so za to gospodično na eni glasovnici dve dami in dva gospoda Torej prav objektivna mešana komisiia. To se prijetno sliši, ko INttiAVII *. * 4 najbolje, najtrpc£riq5ž, Tato nafcchfcfsc Modni plašeki Spomladanski plašči tvorijo prehod med zimskimi kožuhi in lahko obleko. Blago za spomladanske plašče se ravna po času. Ako rabimo plašč v zgodnji pomladi, mora biti narejen iz težjega blaga, bolj proti poletju pa zadostuje lahko blago. Letos je zelo moderen plašč, narejen v celoti iz telečje kože. tako na napravi vtis kožuha s kratko dlako. Ako ni ves plašč iz telečje kože. je vsaj na rokavih, ovratniku in okrog pasu obšit s to robo. Lahko rečemo, da je »telečja moda« po prvem nastopu lanske jeseni na celi črti zmagala. Toplejši plašči so narejeni iz homespuna, baržuna ali angleškega blaga. Dokler ni vročine, so lahko plašči obšiti s kožuhovino. Plašči, ki se nosijo koncem pomladi in poleti ob hladnih večerih, so narejeni iz svile, lamć. kashe aH iz koverkota. Podloga pride čez ves plašč in je enobarvna ali pa progasta, vendar pa barve ne smejo biti kričeče. Največkrat je podlaga iz krepdešina. svile ali pol-svilenega blaga. Kroj plaščev se ravna po blagu. Homespunovi plašči ohranijo tip športnih, trpežnih in praktičnih plaščev,. z ožjimi rokavi in z žepi. Baržu-nasti in svileni plašči se delajo v eksotičnih varijacijah. Tak plašč je ogledalo okusa dotične dame. ki ga nosi. Pri teh plaščih so rokavi spodaj razširjeni, tako da lahko rečemo, da se vrača moda kimonovih plaščev, ki so bili svoj čas zelo razširjeni. Splošno pa velja tudi glede spomladanskih plaščev. da je dana damam najširša možnost uveljaviti svoj okus in smisel za eleganco. Rene Tombelier: Nezakonska Spominjam se še, da mi je mati, ko sem bil še majhen, strogo prepovedala, zahajati k Fischerjevim. Fischerjevi so bili naši sosedi. Nj'ihova obitelj je obstojala iz gospoda in gospe Fischerjeve in male Violete, ki je bila dve leti mdaj-Ša od mene. Jaz sem jih štel takrat osem. Kljub strogi prepovedi pa sem — seveda skrivaj — vendarle često smuknil k sosedu ter se poigral z Violeto. Z Violeto sem se vedno najboljše zabava' in nikakor mi ni šlo v glavo, čemu mi mati brani zahajati k Fischerjevim. Tudi gospod in gospa Fischer sta me vedno lepo sprejela in poleg lepih besedi sem dobil skoraj vselej tudi Še po kak bonbonček ali kako drugo malenkost. Violeta in jaz sva kmalu izginila v najskrajnejši kot vrta. Tu je bil za naju popolnoma nov, ločen svet. Nikdo naju ni motil in popolnoma sva se udajala svoji otročji domišljiji. Storila in izvršila sva vse, kar se nama je zdelo lepo in pametno, vse, kar nama je padlo na um. Violeta je najraje jahala. Ker pa nisva imela na razpolago niti živega niti lesenega konja, sem ji moral jaz dati svoj hrbet na razpolago. V takih trenut- kih se je Violeta popolnoma spremenila. Prej ljubko in dobrodušno dekle se je v takih trenutkih spremenilo v pravo div-jakinjo. Včasih je kričala z zapovedujo-čim, često hripavim glasom, včasih pa me je zagrabila za lase in mi jih pulila, kot da ne čutim nobenih bolečin, me brezsrčno pretepala in me neprestano silila, naj hitreje tečem. Po meni je tekel znoj in Cesto sem se od utrujenosti zgrudil, V takih trenutkih se je oholo postavila pred me, se podbočila in s prezirljivim nasmehom zaničljivo pristavila: »O, ti s! prava 51 eva! Ti nisi niti za konja!« Toda že par trenutkov pozneje se je kesala svojih oholih besed. Pokleknila ie poleg mene in me objemala in božala In ko sem se odpočil, sva divjo igro nadaljevala. Drugič zopet sva se igrala očeta in mater. Njen« lutke so predstavljale našo deco. Ona je napravi jala otroke, jih kopala, oblačila in predevala, jaz pa sem prinašal vodo in skrbel za »kuhinjo«. Violeta je bila naravnost mojster v vodstvu »gospodinjstva«. Za vse se je brigala in marsikdaj me je oštela. če sem na kako reč pozabil. Nekega dne je baš opraviia otroke in spravljali smo se vsi za mizo k »obedu«, ko je nenadoma zadonel materin glas: »Žane!... Žane!« »Evo me,« sem se skoraj nevede javil. »Nikar ne hodi! Ostani še!« mi je prigovarjala Violeta. Rad, iz srca rad bi bil ostal, toda nisem smel svoje matere še bolj razsrditi. 1 *4 i »Kako si drzneš Hi k Fischerjevim? Ali ti nisem tega strogo zabranila?!« je bil prvi pozdrav matere. »Mamica, samo malo sem bfi tam ..« Noben izgovor ni pomagal. Kazen sem moral prestati. Nekega dne pa, ko je bila mati dobro razpoložena, sem se ojunačil in jo vprašal, čemu mi tako brani, da bi zaha:al k Fischerjevim in se poigral z Violeto. Mati je namrSila obrvi in po kratkem molku odgovorila: »Zane. ne smeš se več sestajati z Violeto. niti zahajati k Fischerjevim. Oni niso pošteni. Violeta je nezakonska.« Zadnjih besed nisem razumel, toda dozdevalo se mi je, da mora biti to nekaj strašnega, nekaj zelo hudega. Sklenil sem. da o prvi priliki vprašam Violeto. kaj je na tem. Toda par dni za tem je mat! pri obedu z radostnim glasom objavila novico, ki je mene zadela kot strela z jasnega neba: »Fischerjevi so se izgubili. Ne vem, ali so odpotovali ali pa so se preselili v kak drugi okraj.« »Mogoče so jih zaprli,« je pristavil oče. »Včeraj sem videl, da je stopil v hišo policijski agent.« * Čez štirinajst let sem se vpisal na juridično fakulteto. Cesto so mi uhajale misli nazaj v prvo mladost in ob ta\ih prilikah sem mnogo mislil na Violeto. Od tega me ni odvračalo niti dej-tvo, da sem že davno vedel, kaj je to: nezakonska. Zelo me je znnirralo. kako neki Violeta sedaj izgleda. Biti mora krasno dekle Da-li se me še spominja? Zdek) se mi je skoraj nemogoče, da bi me popolnoma pozabila. Preživela sva skupaj toliko lepih uric, da jih je nemogoče popolnoma zbrisati iz spomina. Nekega večera sem z več svojimi tovariš odšel v osmi okraj. Ko smo v noči Šetali po ulicah, nas je pritegnila kričeča in blesteča reklama nekega bara. Po kratkem oklevanju smo vstopili. V baru je bilo zelo veselo in živahno. Med natakaricami sem kmalu opazil znano postavo in znane poteze. Nisem se varal: Bila je Violeta. Komaj In komaj me je spoznala. »Zane, ti si se zelo izpremenil od takrat ...« mi je dejala na pol v zadregi. Na obrazu se ji je očitovala blazira-nost. duševna utrujenost. Okrog usten ji je ležal vulgaren posmeh. Težko bi bilo povedati, kako zelo sem bil razočaran. »Žane ali nočeš pozdraviti mojih starišev?« Neka starikava. debeluškasta ženska je sedela za blagajno. »Zane, kaj ste to res vi?« me je nagovorila. »Kdo bi to verjel.« Bila je Vio-letina mati. »Tudi jaz sem ga komaj spoznala,« je smeje pristavila Violeta. »Toda odslej bo redno prihajal k nam, kaj ne Zane,« se je zopet obrnila K meni »To se razume,« je nadaljevala gospa Fischer. »Vi kot naš star znanec se lahko pri nas prosto gibljete. kot da ste doma.< »Pijača zastonj!« se je glasil v tem trenutku tudi gospod Fischer. ki je skru-čen sedel pred prazno stek!en'co. »In tudi vse ostalo, vse osta'o!« je sme*e dodala Violeta in se frivolno nasmehnila ter z zadovoljnim pog:edo;ii ošvrknila Žana. »To je moja sestra,« je dejala v naslednjem trenutku, kazaje na drugo natakarico, ki je prišla iz zadnje sobe. da postreže novodošlim gostom. * ?an se ni spominjal več. kako in kdaj le prišel zopet na ulico. Kr je zadihal sveži zrak. je globoko vzdihuii, ooklical D'vega izvoščka ter se od3eJ.il domov. Nikoli več ni prišel v on bar, kier se n,egovi najlepši mladostni spoinini gazijo v blatu in valjajo po gnoju.«* To in ono Ruski car še žiri? V Berlinu izhajajoče glasilo ruskih emigrantov «RuU je priobčilo v torek vest, ki diši po neverjetni senzaciji. V Berlinu se mudi že delj čas pravoslavni škof Tihon, ki je vnet pristaš sovjetske vlade. Po navodilih iz Moskve širi Tihon med ruskimi emigranti verski razkol s tem, da jih vabi. naj se pridružijo tako zvani novi cerkvi. Minulo nedeljo je opravil Tihon v pravoslavni cerkvi v Berlinu običajno službo božjo. Naenkrat je izjavil, da hoče moliti za zdravje carja Nikolaja II., njegove soproge Aleksandre Feodorovne in carskih otrok. Presenečeni verniki spočetka niso razumeli, kaj hoče Tihon s tem reči. Toda Tihon je kategorično izjavil, da po zanesljivih informacijah ve, da car Nikolaj II. še živi in da so vse govorice o umoru carske rodbine izmišljene. Vsi člani carske rodbine so baje živi, iz-vzemši veliko knjeginjo Nikolajevno, ki je podlegla legarju. Carska rodbina je po Tihonovem zatrdilu na varnem tako, da se ji ne more zgoditi nič hudega. Po službi božji je Tihon govoril z nekaterimi emigranti in jim zatrjeval, da se car Nikolaj ne misli vrniti na ruski prestol, da je postal zelo pobožen, da po cele dneve moli in da postane najbrž pa-trijarhO). Ruski list sam pripominja, da je Tihonova izjava ruske emigrante silno presenetila in da gre naibrž za intrigo sovjetske vlade, ki rada bega emigrante z raznim izmišljotinami. Velika avtomobilska nesreča V sredo zjutraj se je pripetila med šlezkim kopališčem Chudovo in Nemško Cermno blizu češkoslovaške meje velika avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. S tovornim avtomobilom se je vozilo 68 oseb. Na blatni cesti je avtomobil na ovinku izgubil ravnotežje in se prevrnil v potok. Pokopal je pod seboj 38 oseb, od katerih je bilo 8 mrtvih, 16 težko, 15 pa lahko ranjenih. Vsi ponesrečenci so iz Čermne in Skružnova v Prusiji. Avtomobilski promet je bil o tvor j en na tej progi šele pred dobrim tednom. Vozili so se večinoma delavci neke tovarne. Nekateri potnik so pravočasno skočili iz avtomobila. 16 ponesrečencev so prepeljali v bolnico, kjer se dva borita s smrtjo. Šofer je po katastrofi brez sledu izginil. Oblasti domnevajo, da je iz strahu pred preiskavo pobegnil v Nemčijo. Šoferja zadene odgovornost za nesrečo v toliko, da je vzel 30 potnikov več kot je bilo dovolieno. Avtomobil je bil pre-obtežen in zato ie imela nesreča tako strašne posledice. Zagoneten samomor V sredo popoldne je skočil iz petega nadstropja neke hiše v Brnu František Khuen-Skene, ki se je pri padcu na dvorišče tako težko poškodoval, da je obležal na mestu mrtev. Poklicana rešilna postaja je ugotovila smrt. Truplo nesrečnega samomorilca so prepeljali v anatomiČni institut, kjer se je vršila v četrtek obdukcija. Vzrok samomora ni znan. Samomorilec ni zapus-til nobenega pisma in tudi znanci niso opazili na njem zadnje dni ničesar, kar bi kazalo, da namerava izvršiti samomor. Beda ga ni gnala v smrt, ker te bil njegov gmotni položaj zelo dober. Pokojni je bil nečak znanega moravskega veleposestnika dr Alfreda Skeneia. po katerem bi podedoval veleposestvo blizu Pferova. V zvezi s tem samomorom omenjajo češki listi dogodek, ki se je odigral v Olomucu v nedeljo 13. t. m. Na desnem bregu reke Morave so našli neznanega mladeniča v zelo bednem stanju. Vojaki v bližnjih barakah so slišali zvečer klice na pomoč. Hiteli so k reki in našli neznanega mladeniča, ki jim je pove- >*-- ==——— .....^aahig dal da ie šel po železniškem mostu v hipu, ko mu je pridrvel od nasprotne strani vlak. Začel je mahati z rokami, toda vlak se ni ustavil. Videč, da mu preti neizogibna smrt, je skočil v reko in se dolgo boril z valovi. Zanimivo je, da je bil ta mladenič ing. Khuen-Skene, ki je izvršil v sredo v Brnu samomor. Prvotno se je govorilo, da je mladi inženir kompromitiran pri vojaški špijo-naži. Oblasti dokazov o njegovi krivdi še nimajo, vendar pa ni izključeno, da je iz bojazni pred kaznijo že v nedeljo 13. t m. skušal izvršiti samomor. Človek, ki skrbi tudi za stenice Bogat indijski bankir Sigori je pred kratkim umrl in zapustil originalno oporoko. 400.000 dolarjev je namenil za postavitev raznih zavodov, ki naj nudijo streho in oskrbo potujočim beračem. Njegova velikodušnost pa je dobila nekoliko čuden povdarek s tem, da je Sigori testamentarično določil, da se v njegovih ustanovah ne smejo zatirati in uničevati stenice. Kdor bo prenočil v njegovem azilu, bo moral dati stenicam na razpolago svojo sladko kri in mirno in potrpežljivo zdeti, če ga bodo živalice grizle in pikale ter mu rušile nočno spanje. Vsak popotnik, ki bo prosil prenočišča v tem zavodu, dobi za vsako prespano noč še dva dolarja nagrade. Ce se mu pa dokaže, da je ubil kako stenico bo moral dolarje vrniti in bo takoj izgnan iz azila. Ta določba glede stenic je seveda naletela na kopo komentarjev, in nekateri jo tolmačijo tako, da je Sigori za svojega življenja pobil toliko stenic da si hoče sedaj odkupiti pokoro in odpuščanje za ubiti mrčes s svojim denarjem, katerega je razdelil med prosjake in stenice. Petrarca in socijalisti 6. aprila 1327 je znameniti italijanski pesnik Petrarca v avignonski cerkvi prvič srečal Lauro de Noves, ki je postala nesmrtna, kakor Leonardova Mona Lisa ali Dantejeva Beatrice. Laura je bila rodom iz tipičnega srednjeveškega mesta Vancluse, ki je ohranilo svoje starinsko lice do današnjih časov. Med Avignonom, Vanclusom in Charpentrasom je preživel veliki italijanski pesnik najsrečneiša in najplodnejša leta in zato ni Čuda, da so hotela ta mesta proslaviti Petrarkov jubilej. Francozi pa niso hoteli proslaviti Petrarkov rojstni dan ali obletnico smrti, marveč dan, ko se je pesnik seznanil z Lauro. To se zdi Francozom bolj poetično in originalno. Vse je šlo gladko od rok. Pripravljalnemu odboru je predsedoval duhoviti pisatelj Pierre de Nolhac, ki je povabil k proslavi znamenitega jubileia tudi zastopnike francoske in italijanske vlade. Svečanosti bi se moral udeležiti tudi Gabrielle dVAnnunzio z delegacijami italijanskega naroda. V Provenci je začetkom aprila nailepša pomlad, vse je v cvetju in zato je bilo pričakovati, da doseže proslava Petrarkovega spomina popoln uspeh. Toda pripravljalni odbor ni računal s tem, da imamo politične stranke, ki se skuša io mila goditi dnhu Č?«a. osobito pa razpoloženju volilcev. Petrarku gotovo niti na misel ni prišlo, da bo nekoč predmet strankarskih razprtij. In vendar se je to zgodilo. Petrarka je bil Itali'an. Italija ima zdaj vlado, ki socijalizem na vse načine zatira. Italijanski ministrski predsednik je zloglasni sovražnik komunistov in socijalistov Mussolini. Kaj čuda torej, da provan-salski socijalisti s proslavo Petrarkovega spomina niso bili zadovoljni. Sklenili so nastopiti v občinskem svetu proti proslavi, katere bi se morali udeležiti ofiriielno tudi zastopniki italijanske vlade. In ker imajo socijalisti v južnih pokra inah Fran^iif* večino, so dosegli svoj cilj Šef radikalne stranke je Her-riot. mož visoke kulture in naobrazbe. Ant. Adamič: Zobovje Kadarkoli, da je le samevala in če ji je dopuščal Čas ali ne, se je Polona zatopila v premišljevanje. Tedaj je kuhinja zanjo kakor izumrla; ogenj v peči je ugašal ali je pa krop prekipeval. Obupne misli so drevile Poloni po glavi; sesula se je na stol. Bradica, ki je po njej poganjal svilen, komaj viden mah, se ji je tresla in glava ji je lezla na prsa. Bi dejal, da se smeji sama sebi, toda Čudo — solza.ji je zdrknila na lice, ki si jo je utrla z žuljavo roko. Jezikavi hlapec Jernač je prikrev-sal v kuhinjo. »Se že zopet kremžiš? Rajši bi na mizo postavila, kar si spackala!« jo je pozdravit »Ježeš!« se je prebudila Polona. »Nikar ne vpij. Čakam, da pridete vsi.« Jernač se je godrnjale zavalil za mizo. Franca mu je, prišedši k mizi, spodnesla komolec Pastir Tinek je že obli z oval še suho žlico. Polona je postavila kadečo se latvico na mizo in sedla za vogal. Molče so pometali vase in se prekrižali. Poslednji je odhajal Jernač. »Kakor sem d rekel že včeraj, baba,« se ie poslavljal od Polone. »Na sejmu ti kupim ogledalo, da se boš v njem občudovala.« »Kako je dejal?« se je okreniJa Polona h gosrx>dinji, ki ie bila prišla v kuhinjo. »Jernač je zlobnega jezika,« se je nagnila gospodinja smehljaje k naglu-šerri Poloni. »Podražil te je, da ti kupi ogledalo.« »Oh, čemu? Nikdar mi ne privošči prrazne besede; vedno me zbada.« Obrisala si je s predpasnikom oči in šla pomivat kuhinjsko posodo. »Ne cmeri se vedno! Tvoj obraz je že kar razpotegnjen, da Človek ne ve, ali se smeješ ali iokaš.« Gospodinja si je odvezala predpasnik in odšla v sobo. Polona je pomivala in vzdihovala. Ko je počedila, pospravila in pomela, je sedla na stol in prekrižala roke. Glava ji je lezla na prsi, obraz se ii je spaČil. »Jaz, šavra sem se zmešala, da sem šla h tem konjačem, ki so. Mar bi bila šla z Jernačem na četrt vina... Dobre zobe so mi poščipali... novih ne morem nositi... uh.. ljubi Ježeš...« »Če se tebi ni zbledlo, Polona, pa tudi ničesar nočem,« se je ujezila gospodinja, ki jo je zopet zalotila, kako zdvaja. »Ti nesrečni zobje! Pozabi že vendar. Res. prismoda si. Zdaj na k detelji na dolgo njivo, le žurno!« Polona se je zdihuje odpravila. Ti nesrečni zobje, prav zares! Kolikšno razočaranje, kako globoka tuga! — Zakaj? Čemu? Če hočemo biti nepristranski moramo ugotoviti, da |e niso pregovorili ampak samo svetovali so ji. na) gre v mesto k zobozdravniku Vedno ie tožila, da bo kmalu vsa škrbasta. »Saj imajo tudi drugi nove sobe — Se zlate. Kljub temu se je radikalna stranka uklonila socijaUstičnemu terorju in zdaj sama deluje na to, da se proslava Petrarkovega jubileja odgodi na poznejši čas. VVilkinsova polama ekspedicija Iz Detroita poročajo, da namerava znani kapitan George Hubert VVilkinsv kratkem podvzetd svoj prvi letošnji polet v arktične kraje. Njegovo delo je samo znanstvenega pomena in hoče nadaljevati lani začeta poskusna poizvedovanja. V načrtu ima kapetan sedem poletov, akcijski radius ekspedicije pa bo znašal 2400 km. Poleti se bodo vršili vsakič v novi smeri seveda v ozemlju, katero pokriva večen led. Wilkins hoče vsekakor prodreti tudi v kraje, čez katere je doslej dospel samo Amundsen z zračno ladto »Norge*. Na arktičnem ozemlju namerava VVilkins pristati in se izkrcati ter meriti globino morja in sestaviti analizo vode jia podlagi katere bo skušal dognati in izračunati, če se nahaja na severni točki naše zemlje tudi kopno. VVilkinsova ekspedicija ima torej v glavnem namen ugotoviti, če se nahaja v arktičnem pasu tudi trdna zemlja, ne pa samo led. kakor sodi dosedanja znanost Letalcu bodo na razpolago zrakoplovi s Stinsonovimi motorji ter eno-krilniki Fockerievega tipa. Smer poletov natančno še ni fiksirana in zavisi vsekakor od uspehov, ki jih bo VVilkins dosegel v posameznih etapah. Napoleonov sin in njegova mati Italijanski zgodovinar Emilio Otto-lenchi je objavil doslej neznana pisma hčerke cesarja Franca in Napoleonove soproge Marije Louise. Ta pisma so zelo zanimiva, ker so ovrgla dosedanje trditve, da Marija Louisa ni ljubtila svojega in Napoleonovega sina. Iz Pia-cenze je pisala 1. 1832. svoji prijateljici grofici Colloredo pismo, v katerem pravi, da ji dela sinova bolezen velike skrbi in da je že sama misel,, da bi ga utegnila izgubiti, strašna. V drugem pismu piše, da bi bila zelo srečna, ako bi imela zdravega sina. V juliju istega leta je Napoleonov sin umrl. Marija Louisa je stala ob njegovi smrtni postelji. Takoj drugi dan je pisala svoji prijateljici, da bi rada umrla, ako bi ne imela otrok iz drugega zakona. Demon alkohol V Krupi na Slovaškem ie živel 49-letni premožni Ione t Maton Simončič. Žena mu je rodila 11 otrok. Vsi so bili krepki in zdravi. Toda oče obilnega naraščaja ni bil vesel. Kopačo otrok je smatral za božjo kazen. Mož je bil hud pijanec in y sovražil svojo rodbino češ, da mu odjeda denar za žganje. Pretepal je ženo in otroke, često se je dogajalo, da je morala nesrečna žena pozno ponoči bežati v otročiči iz hiše in iskati zavetja pri sosedih. Po cele tedne ni spala doma, ker je bila v strahu, da jo bo mož ubil. Prišla je svetovna vojna in Simončič je moral k vojakom. Rodbina si je oddahnila in žena ie vodila gospodarstvo zelo dobro. Poravnala je vse moževe dolgove in kmalu je začela celo nositi prihranke v hranilnico. Po moževem povratku pa je nastal v hiši zopet pekel. Mož je začel vnovič piti in delati dolgove, rodbina pa je zabredla v bedo. Končno je skipela v 23-letnem Si-mončičevem sinu Štefanu kri. Koncem septembra lanskega leta je prišel oče kot po navadi pijan domov. Štelan je bil že oženjen. Imel je v sosedni vasi. kamor se je bil priženil, skromno posestvo. Usodne noči je bil doma pri materi, ki jo je prišel prosit naj mu posodi malo rži Izvedel je, da ie oče zopet pretepal mater Odšel ie k niemu in ga prijel, naj neha s svojim divjanjem. Oče in sin sta se stepla in oče je bil tako težko ranien. da je naslednji dan umrl. Štefan Simončič je prišel te dni pred poroto. Vsi sosedje so mislili, da bo o- Ne, zlatih ne maram, ampak čisto navadne bi, take, da bi vsaj žvečila lažje.« Preprosto zvedavo ie nategnila vrat in se zaziiala v gospodinjina usta. nakar ji je ta vedno pokazala hrbet Obilo zaslug za Polonino nesrečo si je stekla domača hčerka Jetka, ki je učiteljevala tam nekje za gorami. O božiču ji ie modrovala za zapeČkom: »Dobri zobje — pol zdravja. Poglejte, tetka, ta moj zob; z zlatom je prevlečen, in ta je nov. Fei, če bi zijala luknja! — Boh? Nič. Denar imate, tetka; le pogum in nič se bati.« »In pomladila se boš za petdeset let baba.« je pljunil Jernač »Še možila se boš. hu.« je Čivkala Franca, kravja dekla. »In vi mati?« Kakor da ni slišala zbadljivk; Polona se je zagledala v go-spodinjina usta. Gospodinja se je okrenila in dejala: »Stara si že več ko dovolj. Kakor hočeš; tvoja glava, tvoi svet« Polona se je odloČila. Morali bi jo videti, kako je neko popoldne široko se režaje stopila v hišo! Kot repa beli, novi zobje, daljši in mlajši obraz, in oči so se Poloni iskrile kot nevesti. »Hitro so vam jih naredili,« se je čudila Jetka. Polona je tleskala z rokami in kričala vsa presrečna: »Pol klobase sem pojedla in staro žemljo: pa kako z lahkoto, kot pred štiridesetimi leti! Tudi mlajša se zazdim, za pet — za dvajset let!« Kot pav se je šopirila. Jernač je pritomasfcil v hišo, a se takoj zasukal na peti; odžMžgal je. proščen, ker je rešil svojo rodbino največjega zla. Toda porotniki so bili drugačnega mnenja. Spoznali so obtoženca krivim in senat ga je obsodil na 10 let težke ječe. Javnost je sprejela obsodbo z ogorčenjem, ker je Štefan znan kot miren, soliden mladenič, ki še nikomur ni storil zalega. Vsi pričakujejo, da mu bo prizfvno sodišče kazen vsaj znižalo, ako ga že ne bo docela oprostilo. Kitajski bog vojne Kuan-Ti Kitajci imajo cele litanije bogov. Ko so jim dodelili poedine funkcije, je djbd Kuan-Ti resor nebeškega vojnega ministra. Postaj je vrhovni inspektor vojne in mornarice. Kitajci si ga predstavljajo kot debeluhastega. komodnega gosooda z dolgimi, navzdol visečimi brki. Kdor vidi njegov kip, bi ne verjel, da predstavlja tako krvoločnega boga. ako bi ne stal za njim vojak z dolgo sulico. Kuan-Ti je res komoden gospod. Bojne kolesnice sploh ne pozna in konja zajaše zelo redko. Krvave bitke opazuje z vrha visoke gore, kjer leži iztegnjen na otomani, kakor kak moderni general. Tudi vojak za njegovim hrbtom ima dolgo sulico bolj za parado kot za boj. Kuan-Ti je bil v 3. stol. pred Kristusom navaden vojak. Pozneje je postal general. Vojaške vrline so mu pripomogle v armadi do splošnega ugleda. Zdaj je najznamenitejši kitajski bog. Njegovi kipi stoje v vsakem hramu in zdaj, ko divja na Kitajskem krvava državljanska vojna, je Kuan- Ti še bolj v časteh. V novejšem času se je prikazal ta bog baje sredi 19. stol. za časa velikega punta in je pomagal monarhistom do zmage nad uporniki V 20. stoL je pa njegov ugled nekoliko padel, ker je dovohi, da so re-volucijonarji strmoglavili cesarja in proglasili republiko. Ako bo nadaljeval svojo dvorezno politiko, se utegne zgoditi, da ga bodo častili samo razni obrtniki, ki so si ga v novejšem času izbrali za patrona. Kitajci z bogovi ne poznajo šale. Ako ne odgovarja njihovim potrebam in željam, ga enostavno reducirajo in si izvolijo drugega. Bivši avstrijski nadvojvoda toži poljsko državo Pred okrajnim sodiščem v Poljskem TeŠinu se je pričela v torek zanimiva, obravnava. Bivši nadvojvoda Friedrich Habsburški toži poljsko državo na povračilo veleposestev, ki so bila nekoč njegova last in ki jih je Poljska glasom mirovne pogodbe nacionalizirala. Nadvojvoda Friedrich je imel v tešln-ski Šlez;ji krasno veleposestvo in mnogo nepremičnin, ki iih je deloma kupil s privatnim denarjem, druga pa dobil kot fidejkomis, ki ga je ustanovil nadvojvoda Karel Ludvik s svojo poroko v juliju 1826. Mnogo zemljišč in gozdov je podedoval Friedrich tudi po nadvojvodi Albrehtu in drugih članih habsburške dinastije. Vse njegovo nepremično imetje je poljska vlada naci-jonalizirala. Bivši nadvojvoda Friedrich trdi,^ da je lastninsko vprašanje sporno, kajti na eni strani je tožitelj označen v zemljiških knjigah kot lastnik, na drugi strani je pa v istih knjigah označena kot lastnica poljska država in sicer glasom saintgermainske mirovne pogodbe. Pri tolmačenju dotičnega stavka saintgermainske pogodbe je merodajen francoski tekst,, ki se od angleškega razlikuje baš v oni točki, kjer gre za lastninsko pravico, X Katastrofalna avtomobilska nesreča. V Kudobi v Nemčiji se je te dni dogodila težka avtomobilska nesreča. Tovorni avto, ki je vozil okrog 30 delavcev z dela domov, je treščil med potjo v globok prepad in pokopal delavce pod seboj. Do sedaj so iz* pod avtomobila potegnili 7 mrtvih in 18 težko ranjenih oseb. X Sven Hedin težko obolel. Kakor jav* Ijajo iz Stockhohna, je sloviti švedski raz* iskovalec Sven Hedin, ki se nahaja na raz« iskovalni ekspedicji v notranji Kitajski resno oboleL Prepeljati so ga morali v bob rico v Peking. Franca je odšla za njim in mimo Polone, kot je ne bi živ dan poznala. Veselila se je ž njo samo Jetka, mati njena je pa kot modra starica molčala. Polona ni spala vso noč. In še teden dni je bila vsa hiša polna njenega prešernega smeha. Potem pa — kakor bi odsekal. Polona ie utihnila in se potikala po kotih. Jetka je bila že davno odšla tja nekam za hribe. Polona je pa še vedno molčala in lezla v dve gubi. Samo »ja« in »ne« ter solze v očeh... Prva je spazila gospodinja, da Polona nič več ne nosi umetnih zob. Večer za večerom je posedala Polona na svojem posteljišču in se pogre-zavala v turobna razmišljevanja. Večer za večerom je ihtcla v postelji V sanjah se je jokala. Jutro ji je priklicalo nove solze v oči, žalost ji je orala globoke brazde na lice, ki ga nI razvedril noben solnčni žarek, noben še tako velik praznik. Solze so ji drugovale tudi v kuhinj: ž njimi je grenila sok in mlince, z njimi je izplakovala Iatvice, kozice in žlice. Zatrdno je bila uverjena. da jo. je kaznoval Gospod za ničemurnost in za vsa skrita, nikdar razodeta kopmenja. Jedka bol in kes sta ji razjedala srce. »Šavra, sem se zmešala... Še dobre zobe so mi poščipali ti neumni konjaci .. Ki so .. Ježeš...!« Večer za večerom se je ob lojevi sveč! ogledovala v črepinji ubitega* stekla. Dvigala je ustni in ogledovala svoje bledikava dlesna. Brez zob... le tu pa tam še rajava sled kot snet* opilje- Ameriške zanimivosti Draga ponesrečena operacija. — Sport kot kšefL — Uničen alkohoL — Usodne sanje. — Zagonetni samomori Da je ponesrečena operacija drag špas. ie nedavno izkusil neki z nički po morju, vse to so prijetnosti, ki ti jih ne more nuditi noben drug iziet. Prav tako je udobno potovanje na* za j. Parnik odhaja popoldne in dospe proti večeru na Sušak, od koder od* haja vlak ob 21.43 in dospe v Ljublja* no ob 10. dopoldne. Po 1. maju, ko se uvedejo brzovlaki se potovanje z vla* kom skrajša skoraj za polovico. Marsikdo bo melanholično zmajal in si mislil: Saj bi bilo res lepo, ampak zato je treba denarja. Ni tako hudo, prijatelj! Računajmo: Vožnja iz Ljubljane do Sušaka za osebni vlak III. razreda velja 117.50 dinarje^ (II. razred 235 Din), parnik iz Sušaka do Crikvenice III. razred (za kratko potovanje, ki ga itak pre* biješ na krovu, se ne splača jemati dražjih razredov) 16 Din. do Selc 18. do Novega 22 Din. Torej vožnja tja in nazaj do Crikvenice n. pr. stane skupno 267 Din. Udobna soba v boljšem hotelu z vso oskrbo za 1 dan 60 do 70 Din. Će k temu priračunaš še razne malenkosti, vožnje s čolni, in druge manjše izdatke,, stane ves izlet skup* no 350 do 400 Din. To je seveda še bolj ugodno za državne in druge usluž* bence, ki imajo znižano vožnjo. Za te je to naravnost najcenejša zabava. Že ta račun kaže, da izleti na mor« je niso prav nič dražji, kakor pa če greš kam drugam. Vsekakor pa so mnogo cenejši, kakor izleti v Italijan* ska kopališča, ki ti ne nudijo prav nič drugega n boljšega od naših, kvečjemu še nasprotno. A vendar so najmanj trikrat tako drarfi, ne vpoštevajoč sit* nosti na meji, kjer te v novejšem ča* su slečejo do golega in ti ob najmanj* ši sumljivosti pripravljajo razne neprijetnosti in šikane. Zato pa: za praznike na naše morje! Vsakomur, ki hoče prirediti tak izlet, priporočamo da se obrne na »Put= nika«, Ljubljana, Aleksandrova cesta (palača Kreditne banke), kjer lahko dobi vozne listke, vse informacije in kjer mu v naprej preskrbe tudi hotel* sko sobo in vse drugo. Putnik daje vse informacije popolnoma brezplačno. Gospodarstvo Prisilna poravnava izven konkurza Poročali smo že, da se je vršila v sredo na inicijativo sarajevske trgovske zbornice v prostorih beogradske industrijske zbornice konferenca pozvanih zastopnikov gospodarskih zbornic in korporacij iz cele države. Na dnevnem redu je bilo vprašanje prisilne poravnave izven konkurza. Konferenco je otvoril podpredsednik sarajevske zbornice Stojkanovič, na kar so zastopniki gospodarskih zbornic in korporacij pojasnili svoje stališče napram prisilni poravnavi izven konkurza. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je preči taj zbornični konzulent g. Žagar brzojavko, ki je bila poslana nekaj dni pred konferenco ministrskemu predsedniku. Slovenske gospodarske organizacije zahtevajo uvedbo prisilne poravnave vsaj za dve leti in sicer za denarne zavode. Ako bi vlada na to ne pristala, naj bi se izdal glede na Slovenijo oz. na slučaj Slavenske banke lex specialis, ki bi se na- našal samo na Slavensko banko. Ljubljanska zbornica se priključuje akciji sarajevske zbornice. Stališču sarajevske zbornice so se pridružili tudi zastopnik zagrebških gospodarskih organizacij dr. Kovač, predaednik banatske zbornice Kosta Jankovič, v imenu saveza Zveze industrijcev ta Slovenijo g. Gregorič in splitska zbornica, ki je izrazila svojo solidarnost v posebni brzojavki. Po končani diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: Delegati gospodarskih zbornic in korporacij iz cele države, razun delegata beogradske trgovske zbornice in dubrovniške trgov-sko-obrtniike zbornice, se strinjajo v tem, da se da pravosodnemu ministru potom amandmana v finančnem zakonu za 1. 1927-28 pooblastilo, da z uredbo in po predhodnem posvetovanju z vsemi gospodarskimi zbornicami in važnejšimi gospodarskimi korporn-cijami čim prej uveljavi prisilno poravnavo izven konkurza. Popoldne so bili udeleženci konference v spremstvu mnogih narodnih poslancev pri predsedniku finančnega odbora dr. Radonji-ču, ki so ga prosili, naj posreduje pri pravosodnem ministru, da ponovno predloži amendman o uvedbi prisilne poravnave. skobca naj odžagajo, potem bi že...« »Tetka, ne bodite nespametni. Ta peresa vam tišče zobovje na svojem pravem mestu, saj veste kako, ker ste jih že nosili. Rekli so, da jih sedaj lahko nosite, ker so jih obrusili in popravili.« Polona je zmigavala z glavo. »Poizkusila bom, a šele za sejem, naj bode.« Sključena je odnesla zobovje v svojo čumnato in ga zaklenila v skrinjo. m Nedelja zjutraj. Vsi so bili že oprav-lieni za k prvi maši, le Polone ni bilo Še na spregled. -Kje je neki Polona? Je zaspala, kaili?« je spraševala gosrpodinja in si ravnala svileno ruto na glavo. »Natiče si nagobčnik, baba,« je menil Jernač. Odšel je po stopnicah, a si ie že sredi stopnic premislil; prišel je nazaj, se sezul in se potihoma podal na izbo,. Pri kliučavnici je lukal v Poloni-no čumnato ... Polono je bil prebudil že prvi kike-riki. Pomolila je, se trikrat prekrižala, se oblekla v sveže spodnje in gornje krilo, potem je smuknila po stopnicah v vežo ter se umila. Odšumela je v svojo sobico in se zaklenila z zapahom. — In zakaj bi čakala na sejem, ko Pa že danes lahko poizkusi? Včeraj jih je prinesla Jetka, in še preden ie legla, jo je izkušnjavec, a se je premagala. Polona je hotfela pričeti z Gospodom in Po Njegovi volji... Prekrižala se je Pred skrinjo... roke so se ji šibile, ko ie držala ziiajoče mrzlo zobovje v rokah... odpirala je usta... tlačila in mašila je oberoč v jroltanec... Slo je. Za nekaj minut je obstala In tleskala % Jezikom. Pa je že posegla v usta In kar izbljuvala je težko, novo drobovje. Potrta je sedla na skrinjo. Oolobje so grulili na strehi, hiša je oživela. Sonce je tipalo z zlato dlanjo po beli steni nizdol, orumenelo je bele podnice in se zaplelo s prsti v srebraste Polonine lase. Polonine oči so otopelo zrle na svetlikajoče se in zijajoče zobovje na mizici. Kot žrelo nagnusne kače — ne, kot smrt! In ves svoj prihranek za to strašilo ... O Jes, Jes ... Hiša se je oglašala boli šumno, k Poloni je prodrl Jernačev osorni glas. Polona se je stresla in se hitela opravljati. Ko si je zavezala ruto, je popadla še en pot za zobovje in si ga potisnila v usta. Poiskala je ubiti ščepec ogledala in stopila k oknu. — Lepo, nebeško bi bilo, da je ne bi golilo v sklepih ... — Ali ni nekaj zaškripalo pred vrat-ml?... Polona je prisluškovala. — Ne, ničesar ni, le zdelo se ji ie. Z bolestnim izrazom je zopet snela zobovje in ga obdržala v levici. Z drugo roko je dvignila zrcalo pred obraz in se ogledovala. — Kako neusmiljeno si, zrcalo! Popolnoma brez zob! Kdaj ste se pa ve naselile na lice, ve neštete gube ln gubice? Kdo je stkal srebrne niti na glavi? Ali bode res treba že v grob? Globoko je vzdihnila ln okrenila solzne oči proti stropu — tedaj je pa treščilo v vrata. Poloni je padlo zobovje in Cepinia iz rok. Zažvenketafo je ter zarožljalo po tleh kot bi se ubil zvonček, razsul rožni venec. — Jernač je opazoval Polonino početje, njeno zamaknjenost skozi ključavnico. Zgražal se je, mršil obrvi, stiskal pesti, naposled je ogorčen loputnil z vso silo po vratfh. Za dva meseca Je Polona odpovedala; morala Je v službo h Gospodu. Ljubljanski vetesejem V Parizu je sedež mednarodne zveze tovarn ca avtomobila in motorna vozila »Buretu Permanent Internationa] des construo teurs d' automobile*«. Zveza odloča tudi o udeležbi svojih Članov na posameznih vele-sejmih ter nekatere prireditve priporoča, druge pa odklanja. Imenovana zveza je priznala tudi letošnji ljubljanski mednarodni vzorčni vel esejem od 2. do 11. julija kot ugoden za udeležbo avtomobilskih tvomičarjev in vsem svojim Članom priporočila, da se kot razstavljalci udelefe našega velesejma. Na to dejstvo opozarjamo zlasti trgovce z avtomobili in motornimi vozili v naši državi, posebno ker je določeni termin velesejma za avtomobil no stroko letos zelo ugoden. Uprav velesejma deluje r vsemi močmi na to, da bo letos nudila svojim razstavljal-cem in obiskovalcem ugodna presenečenja in olajšala udeležbo in obisk. Dovoljena je že polovična vožnja po železnicah in parnikib za blago in v osebnem prometu. Pot, ki si jo je začrtala ttprava velesejma, vodi do uspeha, toda le tedaj, če jo podpirajo vsi naši industrijski, obrtni in trgovski krogi. Danes je vsak uspeh po največ posledica živega tekmovanja in razstavljanja vseca. kar posamezna pokrajina ali država proizvaja, a tudi posledica živahneera sistematičnega reklamnega in propagandnem udej-stvovanja. Velesejmi so najprimernejši forum za reklamo v velikem slogu *n obsegu, ki baš na teh prireditvah lahko računa na efektivni odziv. Posebno ljubljanski velesejem spada med one prireditve, ki vlečejo na.*e poaornost najširše domače javnosti in inozemstva. Življenje je vedno !ežje, razmere vedno bolj žalostne, borba za obstanek in napredek vedao ostrejša in mučnejša. Zato se v tej borbi ne smemo prepustiti slučaju, ampak se je treba pokazati ter je dolžnost vsakega producenta, da stopi pred javnost » svojimi proizvodi. Cene prostorom na vele-sejmu so tako nizke, da je že znak malodušnosti, če se kdo teh stroškov boji. Vsakdo naj se Čim prej prijavi oziroma obrne za informacije na Velesejemski urad v Ljubi iani. Važno za naše veleindustrijalce in trgovce Konsorcij znanega beogradskega trgovskega lista »Privredni Pregled« izda za pravoslavno veliko noč posebno izdajo pod naslovom: »Jugoslov. Privredni Život u reči i slici«. V tej posebni izdaji bodo priobčeni popisi in slike vseh večjih jugoslov. industrijskih in trgovskih podjetij in to s posebnim namenom, da se trgovcem v južnih pokrajinah naše države pokaže, kaj premore naša industrija in trgovina. Š tem se hoče osobito šrbpkim trgovcem dokazati, da v marsičem ne potrebujemo inozemstva. Ne bomo povdarjali važnosti, ki jo bo ta posebna izdaja »Privrednega Pregleda« imela tudi za slovensko industrijo in trgovino. Ker ta momentano žal ne more misliti na zavojevanje trgov v inozemstvu, je v njenem življenskem interesu, da pokaže svojo eks-panzivnosl v mejah Jugoslavije, O3obito na naš jug. To pa bo dosegla le s smotreno propagando. Gori omenjena posebna izdaja beogradskega »Pregleda« je zamišljena tako, da bo kot taka v polni meri služila spoznavanju naših pridobitnikov. Interes slovenskih industrijalcev in veletrgovcev je, da se za stvar resno zanimajo ter izrabijo ugodno priliko, kJ se jim nudi. Velike važnosti bo ta publikacija tudi za naša letovišča in hotele. Naša trgovina s Češkoslovaško Češkoslovaški državni statistični urad je objavil mesečni pregled zunanje trgovine za januar 1927, za katerega posnemamo podatke o našem izvozu na Češkoslovaško in Češkoslovaškem izvozu v Jugoslavijo. Celokupni uvoz iz Jugoslavije je znašal v januarju 23.787 ton in 3859 komadov v vrednosti 45.524.000 Kč. Od tega odpade največ na poljske pridelke, moko in druge mlinske proizvode in 6icer 15.221 ton v vrednosti 20.826.000 Kč. Tobaka smo izvozili v januarju na Češkoslovaško 743 ton v vrednosti 11,398.000 KČ. Vrednost izvožene živine je znašala 5.060.000, vrednost odpadkov 1,337.000. vrednost barvnih ln strojarskih snovi 1.281.000, sadja, zelenjave in rastlin 1,275.000, kemičnih pomožnih snovi in kemičnih proizvodov 1.275.000 Kč. itd. češkoslovaški uvoz v Jugoslavijo je znašal 8144 ton in 252.862 komadov v vrednosti 62,730.000 Kč. Od tega odpade največ na bombaževino in na bombaževinaste izdelke 25.596.(00. Na drugem mestu je volna in volneno blago (10.903.000, na tretjem sadje, zelenjava in rastline (3, 642.000) na četrtem železo in železni izdelki (3.254.000), na petem steklo in stekleni izdelki (2,212.000), na Šestem stroji, a pari ti in sestavni deli (2,683.000), na sedmem lan, konoplja, iuta in drugi izdelki (2.626.000) itd. Zanimivo je, da češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo v januarju ni tako visoko presegal našesa uvoza na češkoslovaško, kakor prejšnje mesece. Vse kaže, da se bo občutna diferenca v naših trgovinskih odnošajih • Češkoslovaško polagoma izravnala in da doseže naš izvoz Češkoslovaško ono višino, ki bi jo moral že davno doseči. * —g Ameriško posojilo za naša mesta. Naš poslanik v VVashingtonu g. TresiČ Pavi-čič je poslal koncem preteklega meseca novosadski mestni občini dopis, v katerem prosi, naj mu mestna občina pošlje podrobni izkaz o imovinskem stanju komunalnega gospodarstva. V izkazu naj se navede vsa mestna imovina in eventuelni dolgovi, kakor tudi drugi podatki, tičoči se komunalnega gospodarstva. Poslanik v pismu omenja, da bi mogel izposlovati pri ameriških bankah za naša mesta večja posojila. Novosadska občina je takoj odredila vse potrebno, da se izkaz o stanju komunalnega gospodarstva sestavi in' pošlje našemu poslaniku v Washington. Slične pozive so dobile od poslanika Tresič-Pavičiča baje tudi nekatera druga naša mesta. —g Posojila Hipotekam© banke v Dal maefjf. Državna Hipotekama banka Je dala Damaciii 16 milijonov Din hipotekarneg-i posojila. S tem so dosegla hipotekama pose jila svoto 40 milijonov Din. —g 2itni trg. Po poročilu novosadske blu govne borze je bil promet na litnem trgu pretekli teden slab. Dovoz je neznaten. Ko ruza beleži na vseh tržiščih Srednje Evrop labilno tedneco. Tudi pšenica je popustil.) Promet je znašal 182 vagonov Pšenice je b' 1 o prodano 57, koruze 65, moke 29, otrobov č ječmena 1, fižola 1 in masti 1 vagon. Cen so ostale večinoma neizpsemenjene. —g Seja tarifnega odbora. V nedeljo do poldne in popoldne seje vršila v Sarajevu seja tarifnega odbora. Tarifni odbor ie raz pravljal o zadevah lesnih Industrijcev m lastnikov cementnih tovarn is Dalmacije. V pone- i deljek se Je seja nadaljevala. Sklenjeno je bilo naprositi zastopnike lesne in cementne Industrije, naj sestavijo referate o svojih zahtevah in jih predlože tarifnemu odboru. —g Združene papirnice Vevč«. Gorttane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 24. marca 1927 bilančno sejo upravnega sveta, na kateri je bil Izvoljen predsednikom dnrisbe g. Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani. Sklenilo ee je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v četrtek, dne 21. aprila 1927 ob pol 12. uri dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da z Ofeirom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu Din 3,125.COS.23 izplača za leto 1926 enajst oi-stotna dividenda. Sll-n —g Dobave. Direkcija državnih železni« v Ljubljani sprejema do 26. marca ponudbe glede dobave 1400 komadov raznih lopat, 25.000 izvodov tiskovin ter glede nakupa £422 komadov starih električnih žarnic; do 29. marca glede dobave raznega kotnega železa, pločevine in zakovic. Predmetni posoii so na vpogled pri ekonomskem odelenju »e direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. aprila ponudbe glede dobave 1 vagona portland cementa. — Dne 19. aprila »e bo vršila pri Direkriji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija gleJe dobave 2500 komadov hrastovih prasov. — Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Par opazk k polemiki o zaščiti narodnih manjšin Diskusija o zaščiti narodnih manjšin, ki jo je pred nekaj leti započel dr. MorocuUi, se od Časa tlo časa nadaljuje, a do kakega vidnega uspeha doslej ni dovedla. Vzrok za to tiči po mojem mnenju vsaj deloma v tem, da na strani Ustih, ki so stvar sprožili, ni prave iskrenosti. Jaz sem že opetovano podvomil, da bi bilo dr. Morocuttiju re? ležeče na tem, da pridejo koroški SI> venci do svojih pravic, in se morem tega dvoma iznebiti zdaj tem manj, ko je dr. Morocutti jev ožji somislfenik, dr. Kraft, v Narodni skupščini s svojo polemiko proti Svetozarju Pribičeviču prav jasno pokazal, da si Nemci sicer na vse pretege prizadevajo, da bi okrepili vsepovsod svoje rojake, da pa jih vse druize narodne manjšine zanimajo samo toliko, kolikor jih smatrajo za dobro došlo sredstvo v dosego tega namena. Z dr. Morocuttijem se je bil podal pred kratkim v bese'dni boj g. A. Lajovic s priznanja vredno temperamentnost jo in bistroumnostjo. Toda meni se vidi, da dr. Morocuttiju na njegovo zahtevo, naj mu pove, kako naj zastopajo »z izgledom na realno-politični uspeh« slovanske manjšine na Koroškem in v Primorju svoje težnje, ako ne po načelih, ki jih smatra on /.a edino prave, ni dal povsem pravega odgovora. Ta odgovor je bil premalo pozitiven, premalo določen. Sploh mislim,, da so vsa teoretična razpravljanja o tem vprašanju odveč in brez hasni. Tudi to je po mojem mnenju napačno, ako spravljamo vprašanje zaščite narodnin manjšin v zvezo s katerim koli drugim vprašanjem, čakati na pr. na to, da prešine nemški narod pravi demokratični duh, bi se reklo, odložiti odločitev zadeve, ki je za nas Slovence gotovo nujna, ad calendas graecas. Zaščita narodnih manjšin je stvar za se! Tu treba noseči praktično takoj in medias res! Eno je gotovo: ako bi mi reševali naše koroške rojake po receptu dr. Morocuttija, bi zapadli ti kaj hitro narodni smrti. Dr. Morocutti pozna odnošaje na Koroškem tako dobro, da bi skoro sodil, da je sam Korošec. Vsekakor jih pozna mnogo bolje kot tisti naši ljudje, ki mu ploskajo in se na slepo navdušujejo za njegove ideje. Ti naši entuzijasti ali ne vedo, da je dr. Morocutti zapisal nekje stavek: rKulturna avtonomija jje motrofa samo tam, kjer se nahaja zavedna narodna manjšina«, ali pa dalekosežnosti tega stavka ne pojmijo. Dr. Morocutti je postavil to tezo, ker pač dobro ve, da bi njegovi somišljeniki že poskrbeli za to, da bi Slovenci na Koroškem ne mogli pokazati *n dokazati svoje narodne zavesti! To ve prav dobro pa tudi dr. Kraft, ki noče nič slišati o tem, da bi se določala narodnost šoloobveznega otroka po objektivnih vidikih! S kako tako splošno formulo, ki bi z njo rad dr. Morocutti ščitil narodne manjšine, se mi ne moremo in ne smemo sprijazniti. V našem interesu je, da rešujemo in ščitimo svoje narodne manjšine od slučaja do slučaja. Kakor smatram za umestno, da se pove dr. Morocutti iu povsem neprikrito, da se z njegovimi metodami ne strinjamo, bi pa jaz nikakor ne hotel vzbuditi v kom vere, da smo mi morda načelni nasprotniki narodnostnega sporazuma. Gospod A. Lajovic je tekom svojih izvajanj napram dr. Morocuttiju izrekel tudi te-le besede: »Vaša imperijalistiČna na-cijonalna orijentacija vede torej nujno do rezultata, da vam nikakor ne smemo dati nobenih pravic« Sicer hočejo biti te besede bolj nekak retoričen kot stvaren zaključek, a naši Nemci jih bodo morda nalašč krivo umeli ter kovali iz njih pred svetom kapital zase, kar bi bilo tem manj upravičeno, ker imajo pri nas Nemci precej že vse one pravice, ki jih želimo mi za koroške Slovence. Prepričan sem, da v Jugoslaviji ni človeka, ki ne bi bil vnet za to, da se napravi že enkrat konec vsem narodnostnim bojem in vsemu, kar Jih podžiga. Naše stališče v tem vprašanju je torej načeloma isto, kakor trdi dr. Morocutti, da je njegovo. Samo da hočemo doseči mi zaželjeno zaščito narodnih manjšin po krajši in sigurnejši poti kot on! Ako so Nemci res tako prožeti miroljubnega duha, kot nas hočejo prepričati, potem ni nobenega zadržka, da se zedinimo za trajen eporazuin. Podlago za to imamo v mirovnih pogodbah. Gre edino še za to, da se vse ono, kar določajo glede zaščite narodnih manjšin te pogodbe, v istini tudi izvede. O načinu izvedbe se je treba še dogovoriti! Da mora bili pri tem glavno načelo enakost, je več kol jasno I Na to ne bi mogli mi pač nikoli pristati, da bi bilo na pr za 80.000 koroških Slovencev v narodnostnem ožim manj poskrbljeno kot, recimo za 15.000 KoČevcev, ki žive med nami! Reciprociteta torej, kakor jo zahteva Pribičevič, reciprociteta v pravem pomenu besede! Vse mahinacije morajo biti pri tem izključene! Zato morajo biti na pr. šole za# narodne manjšine urejene po obče priznanih, namenom šole ustrezajočih pravilih in ne morda na podlagi izsiljenih glasov! Pri nas smo dosle pač mnogo jadikovali radi usode naših koroških bratov, storili pa nismo zanje takorekoČ nič- Tejra krivo je deloma to, da koroško vprašanje na merodajnih mestih v Beogradu doslej ni našlo pravega umeva- nja, ker pač ne poznajo dovolj koroških razmer. Slovenci imamo zdaj v vladi kar tri ministre; njihova dolžnost je, da zastavijo v pravem trenotku vse svoje moči v to, da se usoda naših koroških rojakov preokrene. Sicer pa je ta trenotek že tukaj! Nemci nam ponujajo spravo, podajmo se z njimi o tem v pod roben razgovor, pa če tudi z neko skepso! Pogajanja pa se morajo seveda vršiti od vlade do vlade. Naj bi tisti, ki so v to poklicani, ne odlašali predolgo! Vsekakor je v eminentnem interesu koroških Slovencev, da stopi v tej zadevi naša vlada v stik z avstrijsko še preden je ta predložila parlamentu načrt zakona o kulturni samoupravi manjšin, ki ga napoveduje dr Kraft! Dr. Fran Zbašnik. Nove knjige in revije LJUBLJANSKI ZVON Izšla je tre»ja številka letošnjega letnika s sledečo vsebino: Anton Lajovic: Zamišljeni pogledi na nase kulturno življenje (Ob motrenju program 3V Ljudske univerze v Mariboru). Pisec ne odobrava postopanja mariborske Ljudske univerze ki vabi inozemske umetnike in predavatelje, da nam tolmačijo snovi, ki bi nam jih znali domači strokovnjaki še boljše in iz naših vidikov še primernejše tolmačiti. Razprava je v vsakem oziru poučna in podaje gotove smernice, kako se mora in kako se ne sme širiti in trraditi slovenska kultura. — Joža Lavrenčič: Publius in Hispala. (Nadaljevanje). — Ferdo Kozak: Možje. (Pesem.) — V črni noči. (Pesem.) — Janko Lav-rin: Čehov in Maupassant (Konec.) — Janko Glaser: Zimska. (Pesem.) — VVilfrid Hin-dle: Angleško pismo. — Ferdo Kozak: Skrivnost naše hiše. (Konec.) — Vladimir Levstik: Hilarij Pernat (Nadaljevanje.) — Dora Grudnova: Nocoj. (Pesem.) — Pastuškin: Samosilniku. (Pesem.) — Karel Dobida: Jesenska razstava. — Književno poročilo. — Kronika. — Priloga: Slika pisatelja Antona Lajovica v bakrotisku. TRIGLAVSKA BAJKA. V založbi yJug< v Ljubljani je izšla pravljična igra Pavla Golia »Triglavska bajka«, ki je bila z velikim uspehom uprizorjena Še ponovno v ljubljanskem dramskem gledališču. Čedno opremljena knjiga, ki jo je natisnila v svoji znani solidni izvedbi Delniška tiskarna v Ljubljani, stane, mehko vezana 20, v platnu pa 28 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah. IZ VELIKOG DOBA. Pod tem naslovom je izdal dr. Hinković svoje spomine in svoje doživljaje v svetovni vojni. Knjiga je razdeljena na šest poglavij: Agonija Srbije, Austro-Hungaria delenda est — Jadranski spor — \Vilson in jadransko vprašanje — Banjaluški proce9 in Doživljaji in opazovanja. Kakor filmske slike, se razvijajo pred čitateljem najrazličnejše epehe velikih dogodkov izza svetovne vojne, ki so preobrazili vso Evropo. Knjiga zasluži, da jo spozna sleherni Jugosloven, ker tvori važen doprinos k zgodovini razvoja jugosl o venskega vprašanja in nastanka nase svobodne, samostojne države. Knjiga, ki obsega 434 strani v osmerki. stane mehko vezana 50 Din. »KNJIGA 0 DŽUNGLIc. Prejeli smo izvod pravkar izišlega prevoda Kiplin^ove >Knjige o džunglic. Slavno delo je preložil iz angleščine J. M., razpečava pa ga v komisijski nakladi ljubljanska Nova založba. Cena broširanemu izvodu je 20 Din, vezanemu 30 Din. Naslovna stran knjige je opremljena z lesorezom Mihe Maleša, papir in tisk veljata. CERKVENO PRAVO KATOLIŠKE CERKVE s posebnim ozirom na razmere v kraljevini SHS z dodatkom: Pregled virov, ustavnih in upravnih načel cerkvenega prar.i pravoslavne cerkve. Strani XVI in 693. Napisal univ. prof. dr. Kušej; II. izdaja. Založila juridična fakulteta v Ljubljani. Cena za broS. izvod 135 Din, za lično v polplatno vezan 150 Din. Dobi se od 21. marca dalje na dekanatu juridične fakultete in v vseh knjigarnah. Avtor ne podaja samo avtonomnega cerkvenega prava, ampak obravnava tudi vse aktualne probleme, ki čakajo na končno ureditev med cerkvijo in državo. Zato bo knjiga teoriji in praksi dobrodošla. Danes v sobote obi 4., pol 6., pol 8. in 9« Jutri v nedcTo ob t - 3M % 5., 6M Vi 8. in 9. Največja senzacija na polju kine« matograf'je Rinaldo Rinaldlni Prekra ni salonski j l;ub vno pustolovni veh film. - Razkoš e in sijaj! Elegamno! M)dctno! Idejno! Lepi na avn Dosn tk. — i^reskrblte s vravoč?*no vs opri cel - Grit Nald - C Pi-•i- ii- tlM tf^ii C3 Groilii Dieslou motor dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat Najvarčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — Zgrajen s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavlja točno o dr. na kratek rok. Grazer Waggon- and Intim-fislks- Iklingndlslifl vonnis Joti nttzu. zastopstvi za Jugoslavijo BEOGRAD: lat. 0. Meinlard, Knez Milalnia bi 49 184 i OGQEQGOQQQQI3[3GO[£0 Zahvala. V trenutkih najtežje bolesti, ki nas je zadela vsled nenadne in prerane izgube naše predobre soproge, mamice, stare mamice, sestre in tašče, gospe Minke Jelačin roj.Traun nam je došlo v tolažbo in uteho toliko dokazov resničnega sočutja, da nam ni mogoče za vsako tolažilo posebej izreči zahvalnih besed. Zato naj bo na tem mestu izražena naša prisrčna zahvala vsem, ki so se nas v teh grenkih urah spomnili in delili z nami našo neiz« merno bol. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so obsuli pokojnico s kras« nimi venci in cvetjem in onim, ki so počastili njen spomin z darovi v dobrodelne svrhe. Prisrčna zahvala pevskemu zboru slovenskega trgovskega društva «Merkur» za ganljive žalostinke, gg. predstavni« kom raznih uradov, korpo raci j, društev in zavodov ter vsem, ki so nepozabno pokojnico z nami spremili k večnemu počitku. Bog plačaj vsem! Svetel spomin na blago in plemenito pokojnico nas bo vodil na nadaljnem težkem potu zemskega življenja. Naj počiva v večnem minil LJubljana, 26. marca 1927. Ivan Jelačin. soprog. Ivo, Minka, Elca, Mirko, Milo, Clari Jelačin, otroci. sinaha. Hanuš Krof ta, Vlasta, Miloš, Tuši, Risto, Eva, zet. vnuki, in vsi ostali sorodniki JTRMPILJE Mlad gospod, vojaščine prost, vešč sloven* skega, nemškega in italijanske« ga jezik« — išče službo v pi* sami ali skladišču. — Ponudbe pod cTakojšnji nastop/713» na upravo *Slov. Naroda*. Najboljše in najcenejše čevlje kupite pri A. Gorie. Stari trg it 15 42 L Trgovski lokal s stanovanjem v mestu ali na deželi iščem v najem. — Po« nudbe pod cLokal 1/712» na upravo *Sk>v. Naroda*. Sadno drevje! Jablane, visokodebelne, Ia, 10.* dinarjev. Ha 8.— Din, lila 4.— dinarje; hruške 1.— Din draž« je, poludebla 1.— Din ceneje — oddaja Drevesnica Stopar, Vem lenje. 707 Šiviljo sprejmem na stanovanje in ev. tudi na hrano na prometnem kraju v Rožni dolini. Soba je lepa in zračna: električna raz« svetljava. — Ponudbe pod •Bodočnost/678» na upravo «S1 Naroda*. Sobo 15 minut od glavne pošte od« daljeno, zračno, električna raz* svetljava — takoj oddam gospodu ali gospodični: event. tudi s hrano. — Ponudbe pod «Zračna/695» na upravo «Slov. Naroda*. Enodružinsko hišico s lokalom na prometnem kraju v mestu ali na periferiji mesta kupim takoj. Cena do 70.000 dinarjev. Ponudbe pod «£no* družinska/696* na upravo «S1. Naroda*. Trgovski pomočnik, mlajša moč, vojaščine prost, išče mesta v trgovini ali slično. — Ponudbe pod «Vesten/692» na upravo «SIov. Naroda*. Zastopniki se sprejemajo za lu krati ven Eredmet. Prednost imajo taki, i so se že pečali s srečkami. — cMerkur*, Brno, Nov A. 672 V bližini Ljubljane se proda večje posestvo hiša in gospodarsko poslopje, v celoti 35 johov zemlje. Po* sestvo leži ob železnici — Na« slov pove uprava »Slovenskega Naroda*. 702 Sadno drevje! Več sto jablan, visokih is pri* tličnih po 4, 8, in 10 Din in nekaj češpelj ima naprodaj — Kmetijska družba ▼ Ljubljani, Turjašk* trg 3. 703 Opremljena soba v sredini mesta se odda takoj samo boljšemu gospodu, event tudi dvema — Naslov pove uprava cSIov. Naroda«. 706 Oglejte si svilene klobuke in slamnike od 100,— dinarjev naprej ▼ modnem salonu — Stuchly* Maske, LJubljana, Židovska ulica 3. — Popravila se spre* je m a j o. 718 Zastonj — spalno sobo novo, kompletno dobite pri tomboli cDom ubogih* na ve« likonočni ponedeljek. Srečke v trafikah ali zadružni pisarni cMojmir*. Maribor, Koroška oesta 10/1. 723 Pozor dekleta in mlade žene I Kaj morajo imeti mlada dekleta in mlade žene doma, da zadovolje moškega? Cena komad 50.— Din. Dr. Joh. S tim, Wien DL, Kolblgasse Nr. 214 Najstarejša slovenska pleskar* ska in Učarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta IS in Gospo* rvetsk čast a (dvorišče kav ar. ne cEvropa*.) Se pripo jča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 7&/T „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 proda: H ISO. pritlično, štiri sobe, dve kuhinji, v dobrem stanju, elektrika, vodovod, dvorišče, pet minut od Kongresnega trga. Din 65.000.— H ISO. visokopritlično, novo zidano, dve stanovanji po 3 sobe, vrt, pod Rožnikom, Din 115000.—. VILO, visokopritlično, novozi* dano, 6 sob, pritikline, elek* trika, parketi, vodovod, ve« lik vrt, blizu glavnega kolo« dvora. Din 190.000.—. VILO, enonadstropno, trista* no, dva lokala, dve stanova* nje razpoložljivo, velik vrt, Rožna dolina. Din 160.000.—. HIŠO, trgovsko, dvonadstrop* no, dva lokala, dva stanova* nji po štiri sobe. pritikline, stanovanje in lokal takoj raz« položi ji vo, prometna cesta, center Ljubljane, Din 250.000. HISO, visokopritlično, novozi« dano. 4 sobe. pritikline, vrt, Vodmat, Din 100.000.—. HISO, visokopritlično, štiri sta* novanja po dve sobi, priti« kline, vrt. Rožna dolina, 135 tisoč dinarjev. HISO, visokopritlično, tri par« ketirane sobe, pritikline, elektrika, vodovod, lep vrt, Trnovo, Din 125.000.—. HISO, novozi dano, 6 stano* vanjskih prostorov, velik vrt. Rožna dolina, Din 116.000.—. Poteg tega večje število sta* novanjskih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljub* IjanU na deželi kmetska poses stva, graščine, industrije, stavb t ne parcele itd 711 Travniki in vrt v Mestnem logu št. 15 — se oddajo v najem. P. n. reflektanti se vljudno vabijo dne 29. III. 1927 ob 11. uri dopoldne na označeno me* sto. 725 Lastnikom gramofonov naznanjamo, da zamenjujemo, czir. jemljemo rabljene plošče pri nakupu novih v račun samo še do 1. maqnika t. 1. Od tega dneva dalje bomo zamenjavali oziroma vzeli samo iste plošče v račun, katere so bile pri nas kupljene. — A. Rasberger, LJubljana, Tavčarjeva ulica 5. — Največja zaloga gramofo* nov in plošč v Jugoslaviji. 658 J. Sflepušin — Sisan — jraponitt •Mit tambura, tlet sartttura stfcM o> sva giaife€4a.0daV kovan oa oa-— Članki franka Itafaovajal spoaalaU satroltflajka oUngka * v etili k a, ,AIDA' i narovo žaroico 200-500 svec moći . trasa« bela \aL Neznatna poraba petroleja SveU kakof elektrika „aiaa« *e rabi za razsvetljavo piodaiaimc, aradov, gostil nic šol. cerkev, d vodič, vrtov >td. „AIDA" je prikladna za najmanjše >n največje prostore — Zahtevajte prospekte! liavno skladišče za SHS ima elektrotehnična >irnu» SVARC ■ drug cAGREtt. -»reradovlčevc ulica I — iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevaite tako« nrospekte' — Po znižaoi ceni* Ovokolesa. mctorii, vsakovstn Jt oski vozićk. na me >t ni de! n pneumatika H\sttvn odulckza p polno popravo tma>liiane in ponitclanje dvoko es, o'roških voz čkov, šivaln h strojem Hioda'8 na obroke. — Cemki tranko Jribnna* f. B- £., toiaroa IioiiolK in stroških vozičkov i JUBUANA K rlovska osta št 54 L "HI 4 volno, »vilo, stebrom m zlatom po na) oovejšib smernicah posestrinske pariško-tyon«ia!ice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje to brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika« Najnižje cene! Na veliko In malo. temu mozu vidi se da nosi Palma potpetnike. 45 t Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovani* vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirje?, deviz in valut, borzna naroČila, predujmi in krediti vsakt vrste, eskompt in inkaso menic te? nakazili v tn- in inozemstvo, saie-deposits itd. itd trtoiavka (redit Uobiiana. Telefon «0 45? »sf.ifj > i • Ufaioje* Josip Zupančič. — Za cNsrodno tiskarno*: Fran Jeaeriek. — Za inaoratnl del lista: Oton Christof. — Vai v LJubljani 8446