ANDREJ RAPE
I
Bogatin.
Tu sartja jezero lazurno,                             Hočemo Ijudem jih dati?«
skrivnostno pod menoj leži,                      »»Da bi znali s tem ravnati!««
zamišljeno v vekove daljne,                      se iz zbora oglasi.
ki sklad gora o njih mu govori.                 »Prerodili bi dolino,
Prekrasen svetl Gtej, Bogafin —                ki puščava zdaj se zdi,
čuvar zakladov na predgorju                      v vaj prel&p. Zato le dajmo,
friglavskih sten, ki pno se kvišku,             Ijudstvu v doiu pomagajmo!«
stoji zamaknjen v čudne tajne,                 pridno sfarec prigovarfa,
ki spe v osrčju  teh gora                          rarfosf mu v očeh žari.
v bližini sinjega neba,                               »»Glej ga, saj bogat je, rad daruje,
zamaknjen v dol in v sanje bajne.            Bogatin zato se imenuje,««
Zakladi v njih se dvigajo,                        glas iz zbora zagolči.
preteklosti jim lepi sni                              Drug za drugim se oglaša:
čaroben btesk prmgajo...                                        __„.^
*      '    *    '                  I                                 .-~'-r-^\
Zvonovi zvone                                                   •'       . _   *,        )
na praznik svečan,                           ~~LZŠ^~r-^Lsi^9l^i\ \/~N
in ves blesteč,                       '        ',''   '   ^f&^    t*L ftk\, \.   '
oko mameč                         '         J^^^^^^^C^^^S^
je v Bogatinu dan. —              ^-^-^^*^^^4   >$^f)lii,
Ves prostor prostran                  ^^MfflM%^ HB
od vsepovsod v dvorano vro:              -      ^ —*^J^Syl<N'^3^>'/" v" *
posvet tu danes velik bo.                     > -^c\."J"-"*"~E"^S M~y-.s*~ ' <-Tjr*-"?\
ki gorski svet v lasfi jih svoji ima.     V^Jl^^^ri-1 ^" \ n irnV^ nW^
Že sredi visokih dvoran                    sSci^I V\SdB )Wv\\s)^^^^  Mirtvv
k posvetu je resnemu zbran                \\^v.i"riwsV\\\^&r\   >''''iV"^yv
duhov tnogočnih naših gor                    k^  'L f*<f/ 11)    ')'y^m- *-   QL ¦^i^.
in vil dobrotnih jasni zbor,                 <*CVJh^v''l**^^***^^//$&?> -^CVa1
ki čelo pod kodri — granat jim           ^Vc1*'1! ^dŽ-—          ^ n         '''^nJs.1^^
in fraka sta usten — škrlat jim.          l*  '*        ----
Sladko vonjajo dvorane,                            >>x>Vse fo le P°<sest je našal
v zlatu vse po njih iskri se,                     Nič ne maramo deliti>
pefje vil po njih glasi se,                          nič ne sme se ^gibiti!««
množice postušajo jih zbrane.                    Vendar mnenja so deljena. —
Tiho vse. In starec Bogatin                      »Radosf nedelJena )e le ena>
po dvorani pesfri gleda,                             dvO^' če, df'sJ° z dw»"m/
v žaru mu ofeo kkrl,                                 Le delim°! L'udst™ neka' da'm0-
tako zbovu govori:                                     S SrCem> Z deli Pom*Š°Jmo>«
m                   ,,   ,.    ,       .                          starček toplo prigovarja,
»Mnogi so zakladi zbram,                                        r     r   &       i ,
, . ,           , .        . ...   ,       .                         Sreča lice mu ožarja.
ki ia gorski svet jih hram.                                                    '
Solnce videlo jih ni,                                  Polnoč. — Zbor duhov zboruje,
niso zrle jih oči. —                                   drug več drugega ne čuje.
Toda rmj zaman leže                                Bogafin, čuvar, smeji se,
nam zakladi v hramih naših?                    v mislih lice tnu zjasni se:
105
Sinov Triglav ima sedern,                           Vije se po dolu, raste,
sedem sinov, jezer sedem.                          sfrugo koplje, v dol hiti,
Ti mi bodo pomagali.                                 sred poijane pa živahna
Pa jim pošlje sporočilo:                              v kotlu se upokoji.
»V krilu matere Komarče                           Jezero blesti v dolini —
tiho spi, še v sen zavita                             Bogatinovo oko —
mlada, lepa, Ijubezniva                               razcvetč se tod potjane,
vila doiu dobrotljiva.                                  blagor gre, odhaja zlo.
Pojdite in jo zbudite,                                 Bistra po poljani vije
vrata v dol ji odklenite,                             se iz jezera naprej,
tja naj pošlje plodnost zemlje,                    kjer puščava bita, klije
ki naj sreče bo mu sel,                               žitje mtado zdaj po njej.
nam pogled pa v dol vesel.«
*    *   *
^^^^^^                   In ~se zbor d«hw zboruje,         -
^WP\^l§liL^7^"li            na °brazih sreča >asna'
"^fe^dlPllh^i^OI            sodba vseh je enoglasna,
Z    W^&%iŠ%^'/j    %¦ I                zbor zboruie in modruje:
''     fjl^pDJ^/ 'f^ -^M              »Bogatin,  ti prav ravnal si,
''      \ ^r^&m "  h$ ~~ŽŽ %                 kar s/ mo2el> dnrgim dal si.
'''     \%P>^aKKk (  Kp "^ W                  NaS za^ad Pa le ne i™"*'
\     §J|ISMw/     WmW%               prav ravnal si, Bogatine!«
''     \*%L&ffl'}ll*ffl$&^                Po dvorani starec &leda<
''     \ M^J/ffli /i' &%• —-^1                  solza mu na 'Ice kane'
/     \mmfflf Wm^     '%               množice  ob  starčku zbrane
\ wvumk\' 125 MI              pesem divno zapojo:
''      1» ' ^^H.-;!';   ^jgrSŽ^M                       To naš je dom. Tako je lep in svet,
i     1      ¦'^*-'     l^^fei^S         '               kot da je v raju bil spočet!
jj^     p                         ' ^l ž if                         Gjevgjelija in Triglav rtista mu mejnika,
^^fcJ^j^-t^^^MpŽ^                    Se preko njih mu gre sfoves. —
FLd^~       ^.^J^^                   ln kot se v jezeru razširja val,
O.O.^*^""^-^ ¦**-—-^r-^^^^^%,                          če vanje kamen z naših gor je pal,
tako razširja naših krajev se lepota
Sel odšel je. Bogatin razmišlja:                         vsevprek tja preko naših mej.
»Govonte, le zborujte,                                      pa mj oko objela bi slepofaj
in dvomljivo srečo kujtel                                  srce lepoto sluti fo>
Jaz pa sam koval bom srečo,                            srce lepofo eM to  _ o> ^
saj zakladov sem čuvarl«                                  kar nas Mglavskih }e duhw>
kar hrani jih domovja krov
Citali so sini sporočilo,                                     m jugu sJtra;-nem> severu obmejnem;
sreče jim je vsem v srce nalilo. -                   vse sile žive< čudesa prirode>
Smov eden ključe ztate vzame,                         dwhovi> vile vse dobrotne,
ki zaklepajo tajnostne hrame.                           ljudje vsi: bmtje in sesM>
Zavrti mu jih demica,                                      njih čuvstva, misli in ždj4 __
nastežaj odpro se  vrata,                                 vse v Mji eni je edino.
v bleskih jutranjega zlata                                 Ponos in delo dvigaj ^
¦   iz gore privre - Savica.                                   jmake vsak nas M/de &s/
*    *    *                                              Naj ena pesem  vsepovsod doni,
Pof po skalah si utira                                       naj ena misel vse nas prepoji,
in v giobok drvi prepad                                   <te kakor pesem bo ubrana
v barvah mavričnih izpira                                 ves fa naš svef, vse, kar je v rtjem,
gorskih se duhov zaklad.                                  da »Dom« bo bratovski objem!
1061
Zamrl je spev, jasni se dan,                      jih z bleskom solnca vžigajo.
svefli se t&mna nebna plan,                        A v dolu jezero mirno
skrivnostno v dolu jezero se zgane,           zlati z jutranjim sotncem vale,
stemne se bajne prej dvorane                    budi, da pesem jutranjo pojot
v osrčju gor, ki v jutra zor                        da z novim dnem mu ozive obale...
ponosno svoje glave dvigajo,                      Ej, Bcgatinovo oko!