■ * • LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DVANAJSTA KNJIGA mi A*. i * ■ i 7, h I.OS 11. A 5LOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJ HBLj AN I RAPPORT sur l'actmfé do 1« Bibliothèque de l'Académie slovène des Science* et des A M s ni l%l En 1%1, l'aclivittr déployée par mus les secteurs de la Bibliothèque était régulière et les résultats obtenus sont positifs. L'échange des publient ions (le l'Académie représente rôti activité In plus vive. Cet échange s'est effectué avec 954 institutions éparses dans le monde en lier. En échange de >%7 publications envoyées, nous en avons reçu +5Ï3, L'accroissement du fonds de livres comporte aussi l'acquisition (le 1)44 unités à litre (jrucieux et de !>t)TÛ par achat. L'accession totale, réalisée en 1%1. s'élève n 8S67 unités, dont 77K7 de livres ci années complètes de revues. 4^2 microfilms. 5 manuscrits, 490 cartes Scogrnphiques, 5 disques, I2fl reproductions et photographies, Les fj-ais d'achat.«'élèvent à 4,039,707 dinars, La Bibliothèque publiait régulièrement tous les mois 2 bulletins comportant les rapports concernant l'accession des livres et des périodiques, Outre à l'échange des publications de ] Académie, notre Bibliothèque effectue aussi l'échange des doublets ce qlii si donné dans l'année passée Un échange supplémentaire de 361 livres. A l'exception d'une partie minime des publications anciennes, le fonds de livres de la Bibliothèque de l'Académie est entièrement catalogué et classé. A la fin de l'année passée, il comprenait 000 volumes PtlV. L'emprunt des livres, effectué soit duns la salle de lecture même-soit en dehors d'elle! a atteint I2."tn volumes. Notre atelier de reliure a pu Compléter considérablement sim inventaire technique ainsi qu'il lui a été possible de relier un nombre important de revues et de livres et qu'il a réalisé la resta lirai ion de quelques éditions anciennes. De nouveaux locaux île dépôt otlt été mis à la disposition de ht Bibliothèque, mais le problème posé par l'aménagement de locaux convenables pour la Bibliothèque reste tout aussi aigu. L'érection d'un nouveau et spacieux bâti ment est prévu et sa construction sera mise en oeuvre probablement l'année prochaine. Le nombre trop restreint du personnel (1 direct..... de la Bibliothèque, f premier bibliothécaire, 4 bibliothécaires. I aide honoraire) pose lui aussi uti autre problème difficile, car malgré tous leurs efforts, les emplovés ne peuvent que difficilement accomplir le travail courant. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DVANAJSTA KNJIGA 1961 ZALOiM.A SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN L METK OSTI V LJ U ULJ AN I Sprejeto Da seji predsedstva akademija z dne i. junija l%3 [Jredil akademik Mi i k« Kos NTniisnilo CP Deto — (ibrnt Triglavska tiskaiha v Ijubljoni ORGANIZACIJA P R E D S E D S T V O (po stanju 31. dctembrn t%t) Predsednik: Josip Vidmar. Podpredsednik; Božidar Lav rit (do smrti 15, novembra leta 1961), od 22. decembra l%l Anton K uhelj. Glavni tajnik: Milko Kos. Razredni tajniki: i. v razreda za zgodovinske in družbene vede F r a 11 e o Štele, 2. v razreda filološke in literarne vede Ivan Grafenaiier, 3, v razredu za. matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar, v razredu za pri rod oslov ne in medicinske vede Anton M e l i k , 5. v razredu za umetnosti France Bevk. Nadzorni odbor Člani: Srečko Brodar. Josip P le me 1 j, Ivan Rakov e c ; namestnik: j o v a n H a d ž i. Delegati v Svetu ukademij F t B J Redni: Josip Vidmar, Milko Kos, France Štele; namestnika: Anton M e l i k . Lado V a v p e t i č. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1961) I. UPRAVNA PISARNA Upravnik — svetnik: dr. Leo Baebler. Tajnica predsedstva — referent: Nada Jesse. Šef odseka za finančno in materialno poslovanje — višji referent: Franjo Mik e 1 č i č. II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik — svetnik: dr. Vladimir Bartol. Vršilec dolžnosti tiskovnega tajnika — asistent: Primož Kozak. III. BIBLIOTEKA Upravnik — bibliotekar: Primož Ramovš. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ i. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akad. dr. Srečko Brodur, vršilec dolžnosti upravnika: višji znanstveni sodelavec dr. Roman S a v ti i k. Znanstveni Svei: akad, dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan Hadži. akad. dr. Anton Meti k, akad. dr. I vati Rakove e , višji znanstveni sodelavec dr. Roman Savn i k. Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asistenta: Franc L e b e il , Rudo Gospodaric. Strokovni sodelavec: Frane Hribar. Zunanji znanstveni sodelavec: dr, Valter Bohince. 2. INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton M e I i k. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Anton M e 1 i k. akad. dr. Ivan Rakovec. Znanstvena sodelavca: dr. Ivan Gams, dr. Milan 5 i f r e r. Asistent: Drago M e z e. \ okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf — strokovni sodelavec: Vilko F i n Ž g a r, 5. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad, dr. Ivan R a k o v e c. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan H a d ž i, akad. dr. Anion M e I i k , akad. dr. Ivan Reko-vec, univ.prof.dr. ing, Jože Duhovnik- Inštitut ima sekcije: a) gctdoško-paleoiuoloska sekcija,, načelnik akad. dr. Kan Rakov ec, asistent Rajko Pavlovec, strokovni sodelavec Dragica Tumšck; b) lili JI eraloško-petrugraf lika sekcija, načelnik zunanji znanstveni sodelavec nniv. prof. dr. ing. Jože Duhovnik: c) prazgodovinska sekcija, načelnik akad. dr. Srečko Brada r. 4. INŠTITUT ZA BIOLOGIJO * iJ pravnik: akad. dr. Jovan H a d ž L Znanstveni svet: akad, dr. Jovan H a d ž i , akad. dr. Ali ju Košir. uni v, prof. dr, Ernest Mayer, univ. prof. dr. Miroslav Zei, Znanstveni svetnik: dr. Maks \Y r a b e r, Znanstveni sodelavec: dr. Jože Bole. Asistent: Jan Carneiut/ti, Zunanji znanstveni sodelavec: nniv. prof. dr. Miroslav Z e i. Inštitut za biologijo ima še dva laboratorija: Sfieleobiološki laboratorij v Postojni, vodju dr. Jože Bole: Marin obiološki laboratorij v Rovinju, vodja akad. dr. Jovan Ha d ž i. 5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEjE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan Had ž i. Znanstveni svet; ukud. dr. Srečko Brodar. akad, dr. Jovan H a d ž i, akad, dr, Anton Melik, akad. dr, Ivan Rakov e e. 6. INSTITUT 7A MEDICINSKE VEDE Upravnik: akad. dr. Igor Ta vč a r. Znanstveni «vet: akad. dr. Bogdan Brecelj, ak ad. dr. Alija Kotil, akad. dr. Igor Tavčar. Zunanji znanstveni sodelavci: «niv. prof. dr. Stanko Bauič, primarij dr. Slavko R a k ovec, nniv-prof. dr. Andrej Zupančič. 7. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko K.os. Znanstveni svet: akad, dr, Srečko Brodar, akad. dr, Ivan Grafenauer, akad. dr. Milko Kos, akad. dr. France S t e 1 è , akad. dr. Fran Z w i 11 e r, a) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik: akad. dr. Milko Kos. Višji znanstveni sodelavec: dr. Pavle B I a z n i k. Zunanji znanstveni sodelavec; dr. MeHita P i v e c - S t e I è. b) Sekcija za zgodovino uineinOsti. Načelnik: akad.dr. France S t e 1 è. Znanstveni sodelavec: dr. Emilij an Ce ve. Strokovni sodelavec: Vera B a 1 o b. Strokovni svet; akad. dr. Francè S tele, uni v. profesor dr. Stane Miknž. znanstveni sodelavec dr. Emilijan C e v e. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik: akad. dr. Srečko Brodar. Znanstvena sodelavca: dr, ing, Mitja Brodar, dr. Alojzij š e r ce J j. Asistent: Stanislav Jesse. Strokovni svet: akad. dr. Srečko Brodar, nniv. prof. dr, Josip Klemene, upravnik Narodnega muzeja dr. Jože K a s t e 1 i c . asistent Stanislav Jesse. 8. ORJFNTAU5TICN1 INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad. dr. Viktor Korošec, ukad. dr. Francè S t e 1 c , dopisni člau dr. Milan Grošelj, nniv. profesor dr. Josip Korošec. 9. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravniki dopisni član dr, Milan Grošelj. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G r a f.e il a n e r , akad. Anton S o v r è, dop. člau dr. Milan Grošelj, un i v. proEesor dr. Anton Baje«, znanstveni svetnik dr. France Tomšič, nniv. doce-nt dr. Tine Logar, znanstveni svetnik Božo V od u š e k. — tO — aj Dialckioloska sekcija. Načelnik: nniv. docent dr. Tine I, o g a r. Znanstveni sodelavec dr. Jakob R i g 1 c r. Asistent: Sašo Sernec, b) Lek.sikološka sekcija, Načelnik: znanstveni svetnik Božo \ o d u š c k. Višja znanstvena sodelavca: dr. Lino Leg is a, prof. Ivan T o m i n e c. Asistenti: Marija Janežič. jejisava Jeačič, Joža Meze, Stane S n h a d o 1 n i k. Honorarni strokovni sodelavec: dr. Vaso S u y e r. e) Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Načelnik: nniv. prof, dr. Anton B a j e c. Člani; akad, Anton So vre. znanstveni svetnik dr, France Tomšič, bon. nniv. prof. dr. Mirko Rupel, višji znanstveni sodelavec dr. Lino I, e g i š a. 10. INSTITUT ZA LITERATURE upravnik: akad. Josip Vidmar. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akad. Anton S o v r e , akad. Josip V i d m a r. Znanstveni svetnik: Mile K l o p č i č. Višji znanstveni sodelavec: dr. Milena L! r š i č. Znanstveni sodelavec: dr. Dušan P i r j e v e c. Zunanji znanstveni sodelavci; profesor Akademije za igralsko umetnost dr, France K. ob 1 ar. univ. prof. dr. Anton O c v i r k , unv. prof. dr. Anton S 1 o d ujak. II INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. Ivan G rafcnaucr. Znanstveni svet: ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije profesor I1 ran jo Raš, nniv. docent dr. Vilko Novak, ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Boris Orel. Višja znanstvena sodelavca: dr. Nt ko K. a r e t . dr. Milko M a -t i č e t o v. Zunanji strokovni sodelavci: Univ. docent dr. Vilko Novak, upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani dr. Sergej Vilfan, prof. Alojzij B o 1 h a r . pTof. Petrina O c v i r k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Alija Košir, Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir. akad. dr. Viktor Korošec, univ. profesorja: ing. Albert Struna in dr. Fran Z a v r n i k , ginin. profesor v pokoj u Franc K a p u s. a) Pravna sekcija. Načelnik: akad. dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: univ. profesorji dr. Alojzij Finžgar, dr. Jože J a h a r t, dr. Avgust M u n d a , dr. Vladimir Murko in dr. Leonid Pitam i c. Višji znanstveni sodclavec: dr. \ ladimir K 11 k m a n. b) Tehniška sekcija. Načelnik: univ. prof. ing. Albert Stran a. Strokovni sodelavci: Silvester Černetič (za varilstvo), univ. prof. ing. Boris Cernigoj (za Strojništvo), ing. F"rane M1 a k n r (za elektrotehniko), ing. Lev Pipan (za raziskalo materiala), univ.prof. ing. Vinko Sadar (za agronomijo), ing. Srečko Saj ovit (za elektrotehniko), univ. prof.dr. ing. Srdjan Turk (za gradbeništvo), ing.Lojze Zumer (za gozdarstvo in lesno predelavo). Občasni strokovni sodelavec: akad. ing. Feliks L O b e (za fitrojniStvo). Jezikovni svetovavec: višji znanstveni sodelavec Ivan T o m i n e c. c) Medicinska sekcija. Načelnik: univ. prof, dr. Fran I. Za vrni k. Strokovni sodelavci: akad. dr. Alija Košir, san, major dr. Fran S m e r d u , primarij dr. .Mirko K a r 1 i n. Jezikovni sveiovavec: višji znanstveni sodelavec dr. Lino L e g i š a. S sekcijo tesno sodeluje terminološka komisija veterinarskega oddelka biotehniške fakultete v naslednji sestavi: Predsednik univ. prof. dr. Fran Zavrnile. Sodelavci: univ, docent dr. Janez 13 a t i s , univ. docent dr. Vlado Gre g O r o v i £ in veterinar j a v pok. dr. Fran V e h I c in dr. Marjan F c r j a n č i č. t) Prirodoslovna sekcija. Načelnik: Franc h. a p u s . gimnazijski profesor v pokoju. Pomocnik načelnika: dr. Vladimir K o k o 1 e , strokovni sodelavec l'rban ¡stičnega inštituta LRS. SKUPSeiNA I PREDSEDSTVO I I i Upornih pilsrhn /nulIHUL'Iltl pisanih Biblioteki I fÎBÎLI .riHVoJsiVïï I Kkuiluinut ItdLi.ri'lli RAZREDI I 1. KAZRED I I ItiñliliU Oriento- m t i* Iii ri ¡ /giido ï i il o înSUtut I. Mîkrija: Olifs iti an r ort na zirriduviiLji I ti. HAZHED I InSiiliit XA Movrnski jeíilt Ins Li rut iitrrfjttrií I II, sekcija: 1 Irnalnoítoa /pifdin i tiu I tuš i i tu t ¡tu ílortaiko narodoptija III. sekcijo; A rlteclugi ju IV. UAZHK1Í i_ V. HAZEILD I u š ti I n i za rft^iJtltdfri&Jl k runa IniliHut Í5 entip rufijij in Zaioij za ktttof 'fifijo I Institut fea trL'üLu£ÍjD I Inütitm iS bialvf¡i;ú inštitut bfllicihike ïpdç I UdbOr feu u raje vsa jig fuvjirH llore in jfeje SIlHCIUJC 11LnnitLf>lu£k ih komisija (hï-kriji:: u) piavtiB, h) inhniSka. t.'J tnt l! icit s k â. i) prirruiiH-lovJis) Preglednica organizacije Sluuenske akademije inatiotU in umetna»!i ii Clan i ČASTNA CI.ANA J o s i pi Braz-Ti to. predsednik FLRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 194b. Gl, Letopis 111. 79—115. Edvard Kardelja podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, izvoljen 6-decembra 194-9. Gl. Letopis 111, 119—132. 1. RAZRED 'Iti zgodovinske i» družbene Dede Redni člani Viktor tiuruštc, rojen 7. decembra ¡.H'J't, tir, inr.. rediti profesor za rimsko prava in splošno zgodovino države in prava v antiki na univerzi v Ljubljani; redni član od 20. oktobra 1956; upravnik Orientalisiičnega inštituta pri akademiji: načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji: član Inštituta za pruvrio zgodovino \ Zagrebu, Société d llisioire du Droit français ei étranger v Pnrizn, Société d'Histoire des Droits de F Antiquité v Bruslja, International Law Association v Londoiln. Comitato scientific*} ¡nlernazioiiuie re\ije lura v Cut« ni j i. ■ Glej Letopis VI H. 35_">6. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, dr. pilil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1998, načelnik fiinzofsko - filološko - historičnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. juniju 1941, od 19. maja (930 glavni tajnik akademije, upravnik Instituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugoslavcnake akademije znanosti i unij et nos ti \ Zagrebu, Srpske akademije nauka i umjetnosti \ Beogradu, Poljske akademije znanosti v K rakov n in Kia-tovske ceské společnosti nauk v Pragi, član Instituta Tiir os terre k-hisehe Geschichisfoirsebung na Dunaju. Glej Letopis L 53-62. 2 Lftopis — i: — G o r u z d Kušej, rojen 17. decembra 190", dr. iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni cían od 17. oktobra 1958; clan International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in član mednarodnega prezi-dija Fundado Grotiana internationalis iuri gentium propagando addicta v Miinclieuu, — Glej Letopis IX, "■>—54. France Stelè, rojen 21. februarja 18S6. dr. phil.. redni pro [eso r za umetnostno zgodovino nu trn i v er z i v L j ubi j a ni v pokoju; redni čtan od 16. maja 1940. načelnik filozofsko-tilo-loško-historičnepa razreda od 1. julija 1942 cío J. oktobra 1945, tajnik razreda za zgodovinske in tiružbeue vede od 24. julija 1948 dalje, načelnik sekcije za zgodovino tuueliiosti pri Inštitutu za zgodovino; dopisni član Jugos l a venske akademije ztlauOsti i um j et o ost i v Zagrebu. Člun Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, cian dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član AÏCA pri UNESCO, član Instituta für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju, častni član Društva jugoslovanskih konservatorjev, — Glej Letopis I, 115—123. Ma k so Snuderl. rojen 15. oktobru 1H95, dr. iur., redni profesor za ustavno pravo FLRJ, rektor univerze v Ljubljani; redni clan od 2. okiobra 1956; zvezni IjutLski poslanec, predsednik zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupsčine; član Internaiioual Law Association v Londonu, Član sveta Association de Science politique v Geuèvi in člatl Association du Droit comparé v Parizu. — Glej Letopis VIil, 57—58. Lado V a v p e t i t, rojen 26. junija 1902, dr. im., rediti profesor zn javno upravo z upravnim postopkom na univerzi v Ljubljani; redni član od i7. oktobra 1958; predstojnik Instituta. za javno Upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, član pravnega sveta FLRJ; clan Institut infernational du Droit comparé v Parizu in International Law Association v Londonu. — Glej Letopis IX. 35- 37. Boris Z i he rl, rojen 25. septembra 1910, redni profesor za teorijo družbenik ved na univerzi in direktor Inštituta za sociologijo pri univerzi v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član itd 17. oktobra 1958; zvezni ljudski poslanec, član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. — Glej Letopis III, 165—171 in IX, 36—40. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra i905, dr. phil., redni profesor za obča zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 2. junija 1955, redni clan t>d 17. oktobra 1958; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i unij et-uosti v Zagrebu; predsednik Zgodovinskega društva /a Slovenijo. - Glej Letopis V, 76-82 m IX. 41—42. L) o p i s n i člani Milan Bartoš. rojen 10. novembra 1901, dr. i nr., glavni pravni svetnik v položaju ambasadorja v Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu; honorarui redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen sekretar; predsednik Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo, redni elau Inštituta za družbene vede V Beogradu, predsednik Inštituta za primerjalno pravo V Beogradu, član pravnega Svela Zveznega izvršnega sveta FL1ÎJ; glavni urednik >Analov* pravne fakuliete V Beogradu; redili član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znnnosti v Filadelfiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v W ashingtonu. Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International Law Association v Londonu, dopisni član Helens koga inštituta za mednarodno pravo, stalni član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslja, član stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikacijo meti na rodnega prava. — Glej Letopis IX. 45—44. Jovan Djordjevič, rojen 10, marca 190H. dr. iur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni član od t7. oktobra 1958; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugos la venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino, član Mednarodnega inšiituta za politično filozofijo, prvi podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, predsednik pravnega sveta FLRJ, — Glej Letopis [X. 45—46. Leon Gerškovič, rojen 2. februarja 1910. dr. itir., državni podsekretar, predsednik sveta fakultete za politične vede v Zagrebu, zvezni ljudski poslanec; honorarni redni profesor na katedri za politične znanosti pravne fakultete v Beogradu; dopisni član od t7. oktobra 195S: član komiteja Med na rn d n eg a inštituta za javno pravo v Bruslju ill sveta Association des Sciences politiques v Parizu. Glej letopis IX, 94—50. Ljudmil Hauptmann, rojen 5. februarja 18ÎÎ4. dr. pilil.. Tedni profesor za občo zgodovino srednjega veka na 2' - 19 ■ vseučiliSču. v Zagrebu v pokoj H; dopisni član ud 16. maja 1940; dopisni člau Srpske akademije nauka i u met nos it v Beogradu in KraJovske češko společnosti nauk v Pragi. — Glej Letopis L Ifrfi—167. Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884. dr. i ur,, redni profesor za zgodovino države in prava narodov FLHJ do 19. stole i j a na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1933: pravi član Jug os La venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni čhni Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni doktor Karlove univerze \ Pragi. — Glej T .et t vpis 74—75, Ivo Krbek. rojen 23. avgusta ISTO. dr. iur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču * Zagrebu: dopisni član oil 17. oktobra 1038; prav.i član Jngoslaveuske akademije znanosti i liuijetnosti v Zagrebu, član pravnega sveta pri Zveznem izvrsueru svetu, člau Inštitut« za primerjalno pravo v Beogradu, Člun International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Glej Letopis IX, 51—52. Z d o n e k N e j ed I y , rojen 10. februarja 1878. profesor Karlove univerze v Pragi, president Akademije znanosti ČSK: dopisni član od 7- novembra 1947. Redni član Poljske akademije znanosti, častni član Akademije nauk ZSSR, Bolgarske akademije znanosti iu Madžarske akademije znanosti, dopisni član Nemške akademije znanosti, častni profesor univerze J.o-monosova v Moskvi,-častni doktor univerze v Jeni. II. RAZRED Za filolvike in Ji fera rue vede Redni člani lvao Grafenauer. rojen 7. marca JïSHO. dr. phil.. profesor v pokoju: dopisni član t>d 16. maja 1940, redni član od ¡¿i. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Institut« za slovensko narodopisje pri akademiji: častni elan Slavističnega društva in Slovenskega etnografskega društva. Glej Letopis L l6l—165, Anion So vrè. rojen 4. decembra 1885, rediti profesor za grški jezik na uni verzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 2- junija J953. — Glej Lelnpis V, Sf>—88. J o s i [j Vidmar, rojen 14. oktobru 1895: redni činu od 6. decembra 1949: od 27. oktobra 1952 predsednik akademije; upravnik Inštitutu za literature pri akademiji; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugosla-venske akademije znanosti i nmjetnoati v Zagreb«; zvezni ljudski poslanec. Glej Letopis lil, 172 184. Dopisna člana Milan Grošelj, rojen lfJ. septembra 1902, dr. pilil., redni profesor za klasično filologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 17. uktohra 1938: upravnik Inštituta /.a slovenski jezik pri akademiji. — Glej Letopis l\. Ti 54. Janko L a v r i n „ rojen 10. februarja J887, upokojeni redni profesor 7,a novejšo rusko literaturo na univerzi v Not-tinghantu; dopisni Član od J. oktobra 1956. - Glej Letopis \ I [L 59—42. 111. R A Z R L D Za rtt&lemaiične, fizikalne in tehnične oede R e di n i č I n n i Anton K uhelj, rojen 11. novembra IW2, dr. ing., rudni profesor za mehaniko ua univerzi v Ljubljani: redni clan (>d (j. decembra I1M9l od J J. decembra 1%1 podpredsednik akademije; dopisni član Slpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis IIL str. 185, Feliks L o b e , rojen 14. oktobra 1894. redni profesor za predmete ^mehanska tehnologija in »gradnja obdelovalnih strojev« na univerzi v Ljubljani; tedni član od 6, decembra redni član ( ollege iutcrnational potlT Fetude scinil ifique des techniques de produetion mécanique. — Glej Letopis III, 1%-lRT. Anton B e t e r 1 i n . rojen 25. septembra 1908, dr. sci. naL; dopisni član «1 21, decembru. 1946, redili član od 6. decembra I 949; član American A ss ocia t ion for llie Adv a n cement tif Science (\\ ashington), Ajneriean Physieal Society (M ¡ishing-ton). American Chemical Sociely (Washington), Kolloid Gesell-achaft (Kolu). Société mathématique de France (Faris), član makromolekuískc sekcije Mednarodne unije /,n čisto in uporabno kemijo, član liiternalional Commiitee of Rhcolugv (Amsterdam}, član izdajateljskega odbora Makromolekulare Chemie* (Frailturg, Br.), član uredniškega odbora Journal of Polimer Science« (Nc^v York). — Glej Letopis H. 45—4f>. Josip P i e ra c 1 j , rojen I I. decembra 1873, dr. phil., redni profesor zu matematiku na univerzi v Ljubljani: redili član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične. prirodoslovne. medicinske in teb nične, vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni élan |ugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti \ Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Bavarske akademije znanosti v Miinehenu. — Glej Letopis I, 93—94. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, dr, phil., redni profesor na uuiverzi v Ljubljani od 1919 do 1943. nato do 1939 predstojnik Kemičnega inštituta Boris Kidričt v Ljubljani in od 1959 11 j ego v znanstveni sodelavec; redni člau od 6. decembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zugrclju, clan Leopoldinsko-Karolinške akademije prirodoslovcev \ Halle u^d Suale, član znanstvenega sveta Société internationale pour la recherche sur l'Alimentation et les substances vitales, predsednik Slovenskega kemičnega društva. častni član Zveze inženirjev in tehnikov, avstrijskega kemičnega društva in Kolloid-Gesellsehaft. dopisni član Arbeit-gcmeinschaft fiir Getreideforschung Deirnold; Officier de rinstruelion publique Paris. Grand officier de l'ordre du Mérite pour la recherche et invention; ¡ponovna doktorska diploma univerze na Dunaju. — Glej Letopis III, 188—198. Milan \ i d m a r, rojen 22, juni ja 1885. dr. h. e.. dr. teehu., ing., honorarni redni profesor za elektrotehniko ua univerzi v Ljubljani: redni élan od lf>. maja 1940, načelnik matematično-prirodosloTnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942, predsednik akademije od 27. junija !942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede ml 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za clektrisko gospodarstvo od L junija 1948 do L maja 1939, konzul en t tega inštituta od 1. maja 1959 dalje; predsednik Nacionalnega komiteja CIGRE od njegove ustanovitve do 28. septembra leta i960. njegov dosmrtni častni predsednik od tega dne naprej; dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehniške zveze v Pragi, častni član Zveze inženirjev in tehnikov FLR Jugoslavije, častni Slan Zveze inženirjev in tehnikov Lil Slovenije, zlata inženirska diploma tehniške visoke šole na Dunaju (28. j uui j a 1937), zlata doktorska diploma tehniške visoke šole na Dunaju (1. juli ja i960), — Glej Letopis T. 139—142. Dopisna člana Vence Koželj, rojen iT. septembra 1901, dr. teclin., redni profesor za teoretično elektrotehniku na univerzi v Ljubljani; dopisni clan od 2. junija 1953, — Glej Letopis V, 05—97. Iva n Vida v, rojen 17. januarja 191S; dr. ph.il., redili profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 55—56. IV. RAZRED Za prirodosloone in medicinske vede R ed ni člani Iiogdan R reče I j. rojen 6. maja 190ti, dr. med., redni profesor za ortopedi jo in predstojnik Ortopedske klinike na univerzi v Ljubljaui, strokovni svetovavec Ortopedske bolnice v Valdoltri; predsednik Komisije za rehabilitacijo pri Sekretariatu za narodno zdravje zveznega izvršnega sveta v Beogradu; redu i član »d f), decembra 1949: dopisni Élan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju, častni član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, clan International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Torku. Glej Letopis III, 199—200. Srečko Rrodar, rojen f>. maja 1893. dr. phil., redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani: dopisni član od ¿.decembra 1949, redui član od 2. junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; dopisni član 11. Ober-maier Gesellschaft ftir die Erforschung des Eiszeitalters imd seiner Kulturen (Erlangen). — Glej Letopis Ï1I, 205—206 in Letopis V, 98—100. Jo van H a d ž i, m j en 22. novembra 1884, dr. pilil., redni profesor za zoologijo; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-prirodoslovncga razreda od 28. januarja 1939 do 10-oktobra 1940. tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za biologiji» pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Sîovenije, predsednik med-akademijskega Odhora za floro iu favno Jugoslavije; dupisnî član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetiiosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Leî opis L 29—30, Alija Košir, rojen b. aprilu 1891, dr,med., redni profesor za histologiju in embriologijo v pokoju, strokuvni in raziskovalni vodja Histološko-embrioloSkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani: predsednik Terminološke komisije pri akademiji; redni član od 24. juniju 1955. — Glej Letopis VI, 45—48, Anton VI e 1 i k . rojen I. januarja 1890. dr. phil. redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljaui: dopisni član od 16. maja 1940. redni élan od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne tu medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji, predsednik Slovenske Malice. — Glej Letopis L 170—171. Ivan Rakovec, rojen IW. septembra 1899. dr. phil.. redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni Clan od 21, decemhra 1946, redni član od 6. decembra 1949. upravnik Inštituta za geologijo pri akademiji; častni clan Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju. —-Glej Letopis II. 47—5". [gor Tavčar, rojen 2. novembra 1899. dr. med., redni profesor za. interno medicino in predstojnik Interne klinike medicinske fakultete v Ljubljani; redni član od 6.decembra leta 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji: član kongresnega odbora alergologov KLRJ. član Société internationale de Medicine interne — Râle, član Sneiety for Research on the Coagulation of Blood. Capillary Function a>nd practical Myology v Londonu. — Glej Letopis lil. 203—204. Dopisni člani I' ran ju Kogoj, rojen 13. oktobra 1894. dr. med., dr. SC. med. h. c., redni profesor za deimatovenerologijo iu predstojnik dermato-vciierološke klinike na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953: pra\i član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni Član oziroma dopisni član ameriškega, avstralskega, angleškega, berlinskega, bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega. francoskega, hanihurškega. iranskega, italijanskega, madžarskega, miinehenskega, nemškega, poljskega, švedskega in vcnezuelskoga dcrmatoioškega društva, francoskega alergo-loškega društva in nemškega društva za estetičiui medicino. — Glej Letopis V. 101 —102. S i n i š il S t a il k o v i c, rojen 2b. marca 1892. dr. phii., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član ikI 2. junija !953; predseduik Sveta akademij l i ft]: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član J ugosiavenske akademije znanosti t umjetnosti v Zagrebu, — Glej Letopis V. 103—I0i. Alojzij Tavčar, rojen 2". ni a rt a 1895. d tying., redili profesor za genetiko ¡ti žlahtnjenje rastlin ua vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 3. junija 1955: pravi čian Jtigo-slavonske akademije znanosti i umjciuosEi v Zagrebu, redni čian Masa r y ko ve a k ¿idem ie pracé v Pragi, častili član Scientific Society Sigma X, Cornell University, New York. - Glej Letopis V, 105—106. K os t a Todorovii, rojeu 5. julija 1887, dr. med,, redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogr adu v pokoju; dopisni član od 2, jnnija 1953: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član J ugosla vensko akademije znanosti i Umjetnosti v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekarskega društv a in častni član Saveza lekarakib d ras t a va FN H J. dopisni čian Nacionalne medicinske akademije v Parizu. — Glej Letopis \ , 107. Vale Vo-u k, rojen 21. februarja 1886. dr, phil,. redili profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu \ pokoju, dopisni Član od 2. jnnija 1933: pravi član j ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Krak o vu, Kralovske Češke společnosti nauk v Pragi, častni član sveta Biološkega inštituta v Rgrvinju, Zoološko-botaničnepa društva na Dunaju in Avstrijskega društva za bulneologijo in medicinsko klimatologijo. — Glej Letopis V. 108—109. V. RAZRED '¿a Umetnosti R e d n i člani France Bevk, rojen 17. septembru 1890. književnik, redni član od 2. junija 1955. tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra I960. — Glej Letopis V. 110 ll! Fran S a 1. F i u Ž g a r, rojen 9. februarja 1871. književnik: redni član od 7. oktobra 1958, od januarja 1939 do 30, septembra j949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23—25, Božidar Jakac, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju; redni Član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 207—3. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-inoj-ster: redni član od 2. juniju 1933. — Glej Letopis V. 121—122. Gojmir Anton Kos, rojen 24.januarja 18%. redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju; akad, slikar; redni član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III, 214—215. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani; redui član od 2. junija !953. — Glej Letopis V, 123—124. Miško Kranjec, rojen 15. septembra 19<)8, književnik; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 125—132. Lucij an Marija Škerjanc, rojen 17- decembra leta 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od b. decembra 1949, — Glej Letopis Hi. 216- 220. Dopisni Člani Ivo A ji d ric, rojen 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjeinosii v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Glej Letopis V, 1 >3- 134, Milan B o g d a n o v i č, rojen 4. januarja 1892, književnik in gledališki kritik ter esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, ih! 1949 do 1962 upravnik Narodnega gleda fišča v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1933: redili član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Glej Letopis A . 135—136, L o j i e Do I in ar, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za Umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 137- 138. Miroslav Krleža, rojen 7, jniija 1892. književnik; dopisni Član od 2. junija 1953; pravi član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 130 141. novi olani RAZRED ZA ZGODOVINARK iN DRUŽBENE VEDE V O J E S L A V MOLE Rojen 14. decembra iSS6 v Kanalu ob Soči. Redni profesor za srednjeveško umetnost na Jageloneki univerzi v Krakovn, od 1960 v pokoju, Dopisni član i razredu za zgodovinske in družbene vede od 22. decembra 1961. Osnovno šolo je obiskoval v Sežani in v Trstu, gimnazijo v Trstu in v Novem mestu. Univerzitetne študije je začel na Dunaju, nadaljeval v kra-kovu in v Rimu ier jih dovršil 1912 no Dunaju kot učenec M. Dvoiaka in J. Strzygow-skega /. doktoratom iz umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Nato -.e je se eno leto izpopolnjeval v Italiji. Letu 1915 je stopil k službo pri Centralni komisiji za varstvo K]K>niouiko\ na Dunaju in bil (hmeljen Deželnemu kouserva-torskemu uradu \ Splitu kol asistent msgr. Ft\ Bulica. V prvi vojni je bil od 1914 do 191H ujetnik \ Sibiriji, dokler ni I. 191R vstopil kot prosto\oljec. \ L jugoslovanski polk Matije Gubea v Tomskn, kjer je prevzel tudi mesto docenta umetnostne zgodovine na univerzi. Spomladi 1921) je postal docent za klasično arheologijo in bizantinsko umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani. Leta 1925 ga je pozvala Jagclonska univerza i krakovu. da prevzame na novoustanovljenem Slovanskem študiju stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov; orl leta 1936 je bil tudi direkior Slovanskega študija. Konec leta 1939 bc je preselil v Ljubljano, k jer je zasedel leta 1940 stolico, za bizfuitologijo. Jeseni 1945 ga je krakovska univerza ]»zvala, tla prevzame zopet s» oje staro mesto v Slovanskem študijo. Leta 1950 je zasedel stolieo za srednjeveško umetnost in vodstvo l mctnoatuozgodovinskega instituta [agelonske univerze. Obenem je postal \odja prafične zbirke pri knjiž- niei krakovskega oddelka Poljske akademije znanosti. V tridesetih letih je postal dopisni, leta 194" pa redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu. Pri novi Poljski akademiji znanosti v Varšavi je član Komiteja za Umetnostne vede in Komisije za umetnostno zgodovino: je tudi Član Komisije za slovanoznanstvo krakovskega oddelka Poljske akademije znanosti in Zapudnega inštituta v Poznanju. Jeseni 1%0 je bil kot univerzitetni profesor upokojen. Njegove zasluge za poljsko umetnostno zgodovino je nagradilo polj,-¡ko Društvo umetnostnih zgodovinarjev s častnim članstvom. Kot umetnostni zgodovinar predstavlja Mole svojevrsten tip široko razgledanega kulturnozgodovinsko fundiranega znanstvenika, ki obvladuje enako osnove umetno« t ne vede, sistem zahodnoevropske in bizantinske umetnosti, zgodovino umetnosti slovanskih narodov in antično klasično umetnost. Čeprav se ima veliko zahvaliti J.StrzygowBkemu je njegove pogosto tvegane teze sprejemal kritično in srečno povezal pobude te Šole z eksaktno usmerjeno Dvorakovo šolo. Prva dela je posvetil umetnostni zgodovini Dalmacije, kjer je glede ocene starohrvatske umetnosti odločno podprl stališče Lj, Karamana. Velik del njegovih prizadevanj je bil posvečen hizantiuski umetnostni zgodovini in vlogi bi/anli-nizma pri slovanski h narodih. Med prvimi je oeenil vlogo rusko-bizautinskega slikarstva na Poljskem. Leta 193i je izdal Zgodovino starokrseanske in zgodnjebizantinske umetnosti (H isto rta sztuki starochrzešcij aiiskiej i vvczesuobizantvuskiej, LwOw?ka Bi bi. Slavvislvezna. 13), ki pomeni izs rsten priročnik za to področje, Mnogo se je bavil s slavističnimi problemi Umetnostne Zgodovine in zasnovul vrsto knjig 0 umetnostni zgtjdovini pri Slovanih. Prva je izšla 1953 s Ruska umetnost do leta 1914« v poljščini (Sziiika rosvjska do roku 1914. \Vro-elaw — Krakov*'), 1957 pa v slovenščini. Dotiskuje se »Lmet-nosi j užn oslova tiskih narodov t. O posredovalni vlogi med jugoslovansko in poljsko umetnostjo priča študija o 1, MeŠtro-viču (Ivan MeštrOvič, Przeglad VVspoh?zsny 1933, in posebej v Krakovu leta 1930) in orisi umetnikov G. A. Ko*a, H. Debelijaka. Fr. Miheliea. M. Maleša. B. Jakca in V. Radauša. Sintezo svojih nazorov o umetnostni vedi je podal v knjigi »Z.o šwiata sztuki*, ki že do tiska na zaradi iabruha druge svetovne vojne ni mogla iziti v poljščini, izšla pa je leta 194! v slovenščini kol »Umetnost. Njeno obličje in izraza. ^ esejistični vrsii je posebno važna knjiga o Tiziann (Tvcjan, \Varszawa 1958). Za slovensko umetnostno zgodovino je pomenAno njegovo dvakratno delovanje na ljubljanski univerzi, vrsta slovensko napisanih raz- prav in dejstvo, da je s svojim širokim, na temeljilo znanje antične in bizantinske umetnosti oprtim znanjem srečno razširil nekoliko ozko zahodnoevropsko obzorje Cankarjeve sole na bizantinsko in slovansko področje in s tem odpiral pot naši znanosti v jugoslovansko skupnost, ko jo je osvobajal srednjeevropske ozkosti in ji omogočal, da se je enakovredno vključila v hizantologijo. Njegovi slovenski spisi pa pomenijo tudi važen prispevek k naši danes veljavni strokovni terminologiji. Bibliografij a Urkunden tiud Regesten zur Geschichte der dalmatinischen kil as t aus dem NotariatsEirchiv in Sebenico. Jahrb. des Künstln stör. Institutes der K. K. Zentralkommissitm f. Denkmalpflege. Wien 19i2. De t Dom von Se Ire ni Co und sein Baumeister Gi Orgie Orsini Urhivalni del — skupno z Dag. Frcyem), lstota.ni 1913. Miniature jednog srpskog rukopisa iz god. 1649 sa Sestoduevom bugarskog eksarha Joana i Topografij oui Kozme Indikoplova. Spomenik SAN XIV. Drug-i razred IS. Beograd 1922. Bizanc in Orient. Zbornik za umetnostno zgodovino, 1921. Bizantinska, figurativna umetnost VI. stoletja. Isfotam 1522. Študije o ra/.vo ju v antiki. Isiolam 1924. Z&padni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka. Istotam 1923. Umetnost in narava. Ljubljanski /.von, 1923, Vzhod in Znpnd v zgodnji antiki. Istütam 1924. Hclenizem v Aziji. Dom in svet. 1924. Umetnost situie i/ Vača, Stari naj", Beograd 1925. Podstnwy sztuki bizaDlvnskiej. Pr/.egltid Wspölczcsny. Krakow 1926. Miniatur y ewangeliarza Lawriszewskiegfl ar 2097 w M uze uni Czartoryskieh w Kralcpwie. Sprawoadania P. A. U. 1926. Historié sztnki w Bulgarii, Przegi^il Wspölcaesny 1926. Rola krajtvw pölnocnych W puwstaniu sztuki sredniovticL'znej. Istotam 1928. Gencin. stylu manumentatnego w malarstwic wczcsnobizantyii-skini, Sprawozdania P, A. U. Potrzcby uanki polsfciej w zakresie hintorii sztuki narodöw sîo-wiaiiskich. îïauka Priska, t X, Zum Stiibegriff in der älteren byzantinischen Malerei. Compte-rendu du deuxième Congrès Internat, des Etudes Byzantines, Beograd 1929. Ein Problem der byzantinischen Kunstgeschichte in Polen. Byzantinische Zeitschrift 1929/30 (Festschrift Heisenberg). Historia sztuki siarochrzešcijanskiej i vezesr>obizantyistiej, Wst(p do historii si tut i bizantvftskiej u Slowian. Lwowska Bibl. Sla-wistyczna, t. XIH. Lwöw 1931. Kilka tiwng o maloividtuch Seiennych w Wislîcv, Ochrona 7ji-bytk6w Sztuki 1931 W miešeie Dioklocjaiia — Splil, Przeglqd WspÄtczestiy 1931. Z jwgranicin Biznncjum. Ji]!. Przegfad J listorii 8/tuki, H. Krakow 1931. Les miniature? de L'Evangeliaire de Lawrysww. Lun byzantiu chez los Sla ves, i4™® purtic. Paris 1932. Wczesnosredniowieczna sztuka prowincjonaiM na Haiku nach. Przegl^d llistorii Sztuki. tL \\ spfawie problemu söcjologicznego W llistorii sztulti. Spra-wozdaniu P. A.U., t. XXXVII, nr.9. 193J. Iz poijskog slikarstva XIveku. Srpski književni Glasnik. Beograd 19". Poročilo o literaturi n starohrvatski umetnosti v Dalmaciji (v srbsko-hrvatskem jeziku). Slu v i u. Pragu 19V>. Na pagraniezu s*tuki portretowej. P race Polskiego Towarzystva dla budno Europy Wschodniej i Bliskiego Wsehodu, t. IT., Krakow 193S/1 934, O sociološkem problemu v umetnostni zgodovini. Zbornik za umetnostno zgodovino. Ljubljana !932, Nekaj člankov o umetnosti Jugoslavije. Enciclopedia I tu liana, t. XIX. Problem renesansa w dziejach szhiki Dulm&cii. Sprawozdailia P.A.U., 1. XXXIX. Slowuiuozuavvcze /udania i zngudnienia hi stori i sztuki. Referat 110 II. mednarodnem kongresu slavistov v Varšavi. Ksiega rcfcralow. t. III, Warszawa 1«4. Gibt es ein Problem der Renaissance in fier Kunstgeschichte dc-r slaviseli-hyz&ntim&ehen Lander? Actes du IV" Congres Internat, de-Et D des Bvzantincs. Bulletin de ITnstiiut ArcbcoL Bulgare. t. X. Sofia 193 b. Srcdniowieczna s/luka serbska. Storni i k Staroiytuosei Sloiv iau-skich. Zeszyt pröbny, Warszawa 1034. Slavistisehc Aufgaben und Fragen der Kunstgeschichte. SlaviSclie Rundschau, i93!>. Nu marginesie polskiej Iii stur i i Situki slarožvtaej, Przeglqd Wspölczesny 1915. Sztukft Ormion Iwnwskich, Warsr.awa, stvezen 1933. Nowy poglqd na genezt; rotundy sv. Feliksa i Adaukta na Wawela. Przeglad llistorii Sztuki. II. Ivuu Meštrovič. Przeglqd Wsp6Iczesny 19ter posebej kot XI11. r.v. publikacij PolskiegnTuwuriysiva diu Badari Europy Wschod-nie j i Rliskiego Wsehoda, Krakow 1936. Umetnostna Zgodovina in umetnost. Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 19ifr, Sztukn a spoleczcnstwo. Nike L Warszawa 193?. Z llistorii sztuki W Jugoslawü. I i 11. Biuletyn Historii Sztuki i Koltury 1937, 1938. Dalmatious Stellung in der Kunstgeschichte des Mittelalters und det Renaissance, Dawna Sfeiuka L Lwöu 1934. /. zugaduicit ituminatorsbia bizantyhskiego i ormiaiiskiego. Na marginesie prue. pani Sirarpio Der Nersessian. Istotam, t. If, I9j9. Umetnost, Njeno obličje in izruz. Ljubljana 1941, Tradicionalno črte zpodnjebizantinske umetnosti in njenn izvirnost. Zbornik zu umetnostno zgodovino, Ljubljana I94J. Umetnostna zgodovina in problem umetnikove osebnosti, SA/Ii, Filozof.-filoL-tlist. ruzred. Razprave II. Ljubljana 1944. Dialog w czasie wojny o s z tu ec. Nauka i Sztnka, Hf roclaw-jeleiiia Gora 1946. CzytuMc Homers- Me ander 1. Wurszawa 1946. W palacn Dioklecjana. Is to t am II. 1947. Poffstawy ti story CZüe kultury JugoslaViii, Wiedza L Zycic E<344>-Swia-tlo ze Wschodu, Istotam 1 fi4T. Založen ia i zagad»i*mia historii szluki ijlowian, Sprawozdauia P. A. U„ XLVIII, 1447. Situkn Btöroehrzeicijanska. Wiedza Pcnvszecbna. zesz. 138, 19+R Z dzicji'iw sztuki loayjskiej (Arcbit. starorofyjska. — Malarstwo Tosvjskie, — 7,e aziuki XVill i XIX w.). Jczyk Rosyjski I. 194H. 194fl. S^tuka i jej fiistoria. Wiedza i Zycie, 1949. O wielkiej sxtuec malych mistrzßw. Iftoiam 1949. Z problematyki slowianoziiawczej w historii sztuki. Pami^tnik Nlnwiariski. Krakow 1949. Pölwvsep Bafkafiski w dziejacb sztuki. Sprawozdanifl P.A.!.. 1949, nr. 6. Mitfdzy Wsclioderii a Zathodcm. Wzdluz vielkirgo szlaku jedwa-bniezego. Wiedza i Žvcie, 1950. 7. dzicjöv sztuki rosyjskiej; Z malarstwa XiX vr. — Riepin i Sürikow, Jtzyk Roayski 1950. Starozytnnsc grecko-rzymska w drugiej polowie ] tysiqclecia n. e. na pätwyspie Balkanskim. Sptawozdama. P. A. U. 1951. Isto razširjeno v francoščini - Byzaniinoslnvica, i. XI, Praha (951. Problem renesansu na pol wy spie Balkanskim i w Europie Wschodniej. BiaJetyn Historii Szluki, XIV, Waiszawa 1952. W piijcseina roczuiei; npadkii Konstant y rm pol a w r. 1+55, Pb-mä^tnik Slowianskt, (1!, 2, Naukowy dorobek iiistorii sztuki w okresie ii-ieeiu Polski I,n-dovrej w dziedzinie liistorii s/tnki pDwszecLnej. -- Referat na II Ogolnopolskiej Konferenci j i w spravite badan nad sztukij, 1055 (in v tiskani obliki v knjigi-zborniku}. Sztuka rosvjska d» roku 1914. Wroelaw-Krakow. Ossdineum. 1955. [kiuia ruska. Warszawa. (Arkady,) itnska umetnost od leta 19f4_ Ljubljani 1957. Ldzial sztuki polskiftj w Rcnesansie europejskim (skupaj s Ksaw, Piwockim). Referat na znanstveni sesiji Reitesanca na Poljskem« in v tiskani obliki v knjigi-zbornikti. Tycjan, Warszawa t95H (Arkady). Rotunde pred romanske dobe na jugu in na severu. Peristil 11. Zagreb «57. Rimska razmišljanja. Zbornik üb umetnostno zgodovino, n. s. V/VI, sLaurcae Fr. Stele oblatacs. Ljubljana 1959. Historia sztuki a humanizm, Sprawozdania Wydziain 1 P. A. N. Sloiviame potudniowi a. Bizancjum i Zachod w swietle historii sztuki. Tamie. Esej o pi<;ciu malarzach i grafikach sloweiiakich, Szluka Wspöl-ezesna I, Krakow 1959. Wawel a Dalmačja, — na marginesje pmblematyki historii izlnki polskiego tysitielecia. Rocznik Biblioteki P, A, N. w Krakowic, IV, 1958. Üeu.t problitues des relulions entre la France et le Sud—est european daüs le domainc de l'art prt-roman. Biuletyn Sztnki 1958. Freski ccrkwi Bogorodzicy Ljewjszkiej w Prizrenie /. r. 13Ö6/7. Wst^p do katalogu wystawy, Krakow 1961. Prolegomenn do estctvki sztuki naj wczeiniejszeffo sredniowiecza. Estetyka. t. IE Waiszawa 1961. Hi^toria sztuki jiilcn hiatorij humanizmu. Wyhrane iagadnienia. Roczntk Histüiii Sztuki. tom IE AVarszawa-VV r o elaw-Krakow, 196L Okr, äÜO Člankov iz področja jugoslovanske srednjeveške arheologije v Siowniku Starožvtuuiei Stowiafiskich, i in 1!, zvezek, G K G A NOVAK Ko j en 2. npr. 1S88 v Hvaru, Redni profesor za zgodovino starega \cka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Predsednik Jugoalavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Za dopisnega člana \ razredu za zgodovinske in družbene iv* vede je bil izvoljen 22. decembra 1961. Gimnazijo je obiskoval \ Hvaru in v Trav niku. Študiral je na univerzah \ Zagrebu, v Pragi in na Dunaju. \ Zagrebu je pridobit doktorat na Filozofski fakulteti (1931). Učil je najprej na realki in ženski realni gimnaziji v Splitu (1911 ilo 1920), Iii! nekaj časa tudi asistent \ ondolnem Arheološkem muzeju, nato nd 1920 do 1922 docent, a od 1922 do 1924 izredni profesor za občo zgodovino -rednjega \eka na Filozofski fakulteti \ Skopju. Od 1924 do upokojitve je bil redni profesor za občo /godo\ino starega veka na vseučilišču v Zagrebu, 1947 rektor vseučilišča. Od 1939 je bil dopisni član, od 1947 je pravi član, od 1937 do 1938 glavni tajnik, a od 1938 predsednik jtigoslavenske akademije znanosti i mnjetnosti. \ ospredju znanstvenega zanimanja Grge Novaka je preteklost Dalmacije, io pa od najstarejših časov do novejše dobe. Iz tega območja je objavil dolgo vrsto monografij in razprav, pa tudi obilo gradiva iz domačih in tujih arhivov. V starem veku zanima Novaka tako arheološka kot obče-zgodnvinska stran dalmatinske preteklosti. Iz najstarejše dobe je ¿lasti omeniti No-vakovo sistematično delo pri odkrivanju doslej neznane neolitskc kulture ob vzhodnem Jadranu, zlasti na otoku Hvaru, Mimo nekaterih predhodnih razprav je glasno zadevno Novakovo delo velika monografija Prethistorljski livar, Grapčeva špilja (v objavi Jugoslaveuske akademije, 1955). Iz zgodovine starega veka je omenili predvsem siarejše delo Topografija i etnografija rimske provinci je Dalmacije (Nastavni vjesnik. |<>lw/9). pa razprava Isejska i rimska Salona (Rad Jugoslavcnske akademije, knjiga 270, 1949), Pogled lia prilike radnili slojeva u rimskoj prosinci j i [Dalmaciji (HisIdrijski zbornik, 1948, 1949), Uprava i podjela stanovništva u kasnorimskim i ranorimskim gradov ima Dalmacije (Zbornik Filozofskog fakulteta. I, Zagreb 1931) in Issa i isej ska ilrzava (\ jesnik za arheologiji; i historiju dalmatinska, 1952. 1*133), lz zgodovine srednjega veka je razprava Slaven! i Vene-cija (v Iz vesta jih realke v Splita 1912/13 in 1914/15), ki zajema v širokem obsegu odnose predvsem meti Dalmacijo in Benetkami do ti. stoletja. Od številnih razprav in doneskov, ki se nanašajo zlasti na preteklost Hvara, Splita. Dubrovnika. Visa in Zadra je omeniti razprave: Ptički prevrat na livarn god, 1510 do 1514 (Split 1918), Borba Dubrovnika za slobodu 1683 1699 (Rad Jugoslavemske akademije, knjiga 253, 1935). Comes, pu-tesias, prior. rousiil. reclor. capitaneus i mi les grada Splita (Vjesnik za arheologija i. pn vi jest dalmatinski!, 1928/29), No-biles, populus i cives — komuna i liniversitas u Spliftl 1525 do ¡797 (Rad Jugoslavenske akademije, knjiga 236, 1952), llereza Agostina Capogrossa »protestanta- Sp!icauiim (Zgodovinski časopis, 6/7. 1952/"$), Split n Mamlieevo doba (Mam lice v zbornik» 1950). Razna časovna ohdobja obsega v rs t a monografij in razprav. od katerih ouiemjanio: Zidovi u Splitn (Split 1920). Split u svjetskom prometu (Split 1921), Prošlost Dalmacije ( v dveh delih. 1944), Povijest Splita, f (Split 19*57), Hvar (Beograd 1924) i u Hvar kroz stolje^a (Zagreb-Hvar 1'KiO). Od cdicij virov je predvsem navesti iJokumenti za povijest ribarstva na istočnoj obali Jadranskog mora, I (Otoci Vts i Hvai), izdala Jugosla-veitska akademija, 1952. Iz preteklosti Dalmacije v 19. stoletju naj navedemo razprave; Pokret za 8 jedin j en je Dalmacije s Hrvabkom, 1797—1814 (Rad Jugoslaveoske akademije, knjiga 269. 194i>). Pitanje s j edin jen ja Dalmacije s Hrvatskem IHfjO do i8f)l (Historijski zbornik, I'/53). Slotn federalističkih pokuša j u. Austriji god. 1867 i autouomuike denmicijacije u Zadri) i Dalmaciji (i Rado v i Instituta J A Zli u Zadrti, 2, 1955), Prvi dalmatinski sabor i dogadaji s njim n vezi (prav tatu, 5. (957). Poseben oddelek a- bibliografij i del prof. ISovaka gre publikacij am o našem morju. Od teh je najpomembnejša knjiga o razvoju našega pomorstva Naše more (1. izdaja 1927/8. 2, izdaja 1932), Za tisk je prof. Novak priredil objavo, napisal uvod i pripombe: Vinko Prihojevič, O podrijetln i zgodama Sla vena (izdala Jugoslavenska akademija 1951). — 3h - Za bogato in obsežno znanstveno tlelo prof. G. Novaka je značilno temeljito obvladanje zgodovinskih dejstev združeno s samostojnim arheološkim in arhivskim raziskovanjem, kar mu je omogočilo širše pomembne sintetične izsledke in obravnave. Bibliografijo tlel prof. G« Novaka do leta l%<) jc Óbjavil Vj. Mašita vič v Radovi Instituía Jugo sla venske akademije znanosti i umjetnosti u Zadru . 6/7, 1'ttitt. str. 60:5—635. RAZRED ZA PRIRODOS LOVNE LN MEDICINSJČŽT VEDE ROB EK T NEUBAUER Rojen 7. decembra IH95 trn Dunaj n. Realni profesor za fiziologijo na Medicinski fckuU leti v Ljubljani. Za rednega člana v razredu za prirudo-siovne in medicinske vede je bil izvoljen 22. decembra I%1, Medici ho je študiral na Dunaju, kjer je bi! leta 1922 promoviran /a doktorja medicine. Od L. septembra 1923 je bil šef-zdravnik zdravilišča za tuberkulozne na Golniku. vmes od konca lela 1930 dalje na daljšem študijskem pot o vanju po Nemčiji. I'ranči j i in ši iei. Že takrat je uvajal pri nas v tisi tli Časih še malo znane diagnostične in terapevtienc metode, med katerimi je omeniti zlasti kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze. in se z vnemo posvečal tudi delu pri preventivnih in organizfltoričnih ukrepih za zatiranje tuberkuloze. Za časa narodnoosvobodilne vojne je po odhodu v partizane ud julija 1944 \oriil \ Južni Italiji bolnišnico za tuberkulozne pari i za ne in bil zadnje mesece vojne prav tam načelnik sanitetske misije NOV in POJ. V letih 1945—1946 je prepotoval kot šef tričlanske delegacije Jugoslovanskega rdečega križa ZDA in Kanado. Po osvoboditvi je bil v več odgovornih službah našega zdravstva, deloma v Beogradu, deloma na Golniku. Leta 1948 je h M izvoljen za reduegu profesorju Medicinske fakultete v Ljubljani. Večkrat je bil v povojnih letih poslan kot zastopnik naše zdravstvene službe v inozemstvo in se tu tudi udeleževal raznih strokovnih sestankov in kongresov. Od oktobra 1932 je bil pomočnik šefa oddelka za tuberkulozo pri sedežu svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. V tej funkciji so mn biie poverjene razne strokovne naloge in misije v Ev ropi in Afriki. Od spomladi 1954 do konca 1955 pa je bil svctovavee svetovne zdravstvene organizacije pri vladi Cey-lona. S študijskim le ioni 1953/56 je začel dr. Neubauer z delom na. Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil od 1955/56 do 1957/58 tudi dekan Fakultete in predstojnik ftmološke klinike. Pa tudi po letu 1955 je bil dr. Neubauer večkrat v tujim na raznih kongresih in sestankih, oziroma v raznill misijah zdravstvene organizacije i¡] službe (ponovno na Gey Ionu, v Pakistanu, na Poljskem, v Grčiji, Angliji. Turčiji, Franciji). 1 Joniu pu je sodeloval pri * seli strokovnih kongresih o tuberkulozi in pri nekaterih, splošnih zdravniških kongresih ter opravljal razne odgovorne funkcije, zlasti na področju zdravstva, tako v LK-S kot v zveznem jugoslovanskem merilu. Dr. Neubauer j a so razen kliničnega dela in znanstvenih ter strokovnih problemov, ki so s tem nujno povezani, v prvi vrsti p r i v lačevali problemi organizacije zdravstvene službe in zdravstvenega varstva, med katerimi zavzema tuberkuloza še vedno zelo važno mesto. Uibliografijii Ho letu 1^56 je nuvedeua v knjigi Univerza v Ljubljani (195?), str.33¡ Srpske akademije nauka i umetnosti. Ode! jen jc medicinskih nauka, IiX>t. Značilno ¿a ves l)juričicei opus je tudi, da je znal teoretska spoznanja srečno povezovati s praktičnimi problemi, posebno še z vprašanji fiziologije dela. S tega področja naj omenimo iljegové raaprave in prispevke: Allergie chez les ouvriers dans l'industrie, Arhiv xa higteuru rada 4, 325, 1953: Značaj ¡spiti vanja fiziologije i patologije našeg radnog čoveka, Zbornik rado va Instituta za medicinska is Irai i van ja, Srp. akademija nauka. J, 1954: Vlikrohematurija kod radnika o rudniku i fabriei azbesta. Zbornik radova Instituía za medicinska ¡straži vanja, Srpska akademija nauka, 2. 191, 1954 (skupaj s S.Savicem); Belančevitie kr>uog seruma kod klinički zdruvih radnika fabrike traktora i mašina, Zbornik radova InsÜtUta xa medicinska istraživanja, Srpska akademija nattk¿i 2, 141 (skupaj 7. B, Nikolicem, V. Nikolicem in Y. Pavlov icem ) ; Goni rili nt ion a l'étude de la valeur diagnostique des tur plísenles de JIcinz. XI Congresso internazionale di medicina del lavoro, 2, Napol i 1954 (skupaj / \. Saviéem, tí. tíeroviéem in S. Puje-\icem); Značaj Íleinzovth íelasaca za odredjivanje stmpnja henioliličnog dejstva fcniíhidracina. Glas Srp. akademije nauka, 211. 9, 117. 1955 (skupaj z Y.Haviéeai, tí. Berovicem in .S, Pujevicem); Prilog poznavanju promena proteinograaia kod siliko/e i silikotuberkuloze, Zbornik radova II. kongresa lekara NB Srbije. 200, Niška Banja 1955 (skupaj z B. Nikolicem. V. Pa v lov icem. V, Nikolicem in D. J o va no vitem); Microhemu-iurie chez les ouvriers employés dans le mine et l'usine d'as- bcste. \li kongres za medicinu rada, Helsinki, Zbornik "5, ]'>" (skupaj s S. Smičem}; Telesni zamor i proizvodnost rada. Zbornik radova IJ kongresa lekara NR Srbije. 99. Niška Banja 1955 (skupaj z V. Savicem, J. Vačorn, V. Slavkovičcatt in D. kenterom): Principi pre venci je nulritivnog alergizovanja, predavanja na tretjem sestanku strokovnjakov /a higieno dela, Predavanja 58. Zagreb 1951? (skupaj z V. Savirein). J AN £ Z MÏLC1NSKI Rojen maja 1913 v LjubI jani. Redni profesor za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Za dopisnega člana v razredu za prirodo-slovne in medicinske »ede je bil izvoljen 22. decembra 1961. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani, medicinsko [ju v Zagrebu: na obeli je dosegel doktorsko Čast. Od 3. januarja leta 1941 do odhodu V narodnoosvobodilno vojsko 13. julija 1945 je Lil asistent-pripravnik na paiološko-ana-tomskem inštitutu t Ljubljani. V narodnoosvobodilni vojski je njegovo delo veljalo ¿lasti vojni kirurgiji, organizaciji vojnosnniteinc službe in pouku pomožno-zdravs 1 venih delavcev. Nazadnje je bil šef sani-teincga. odseka pri Stalm baze NO\ Slovenije v Dalmaciji. Je rezervni major naše vojske. Po osvoboditvi je bil 26. septembra 1945 izvoljen za izrednega profesorja sodne medicine in za predstojnika Inštituta za sodno medicino pri medicinski fakulteti v Ljubljani, Od 5. oktobra 1957 je redni profesor. Bil je v študijskem letu 1954-J955 dekan, v študijskih letih 1950-1951 in 1955-1956 pa .prodekuu, Od predavanj izven Ljubljane je omeniti /lasti lista v okviru medkatedrske izmenjave na medicinskih fakultetah v Beogradu in Zagrebu in na Pravni fakulteti v Zagrebu ter v zdraviliškem društvo v Wroclffwu (Poljska). Udeležil se je mnogih znanstvenih kongresov doma in v inozemstvu in se mudil v študijske namene v Belgiji, Franciji, Švici, Avstriji lil Zahodni Nemčiji ter konec leia l%! na Poljskem. Profesor Milčinski je inozemski dopisni član Société de Médicine Légale de 1 ranče, titularni član L'Académie Internationale de Médicale Légale et Sociale, častni član Société Italiana di Medicina legale c delle Assicuruzioni, dopisni član Deutsche GeselLschaft fiir gerichtliehe und soziale Mediziu. Je podpredsednik Udruženja za sudsku medicino FNRJ in clan Ldrnženja za medu na rodno pravo FMI J. Prof, Miičinski je napisal velik» sievilo del, razprav, učnih knjig i ji skript, ki se nanašajo ua organizacijska vprašanja sodnomediciitske službe, sodno medicino in kriminalistiko, ua problemi alkoholizma v prometa in na postopke pri določanju alkohola pri voznikih, na področja medicinske dcontologije in sodnomedicinske ekspertize in se na nekatera draga. Dela in razprave prof. Milčinskega so zelo pomemben prispevek za sodnomedicinsko vedo. Pri svojem znanstvenem delu je prišel do številnih originalnih izsledkov in sklepov, ki jih. je uporabil pri svojem delu in s tem dvignil raven sod nO medicinske stroke. V l.R Sloveniji je Ustanovil in organiziral sodnomediciusko službo. Bibliografija do leta 1956 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (1957), sir, 34S ->+9. Dodati je: Zdravniški) spričevalo v kazenskih zadevah, /drav, vestnik 11, 1956, 470. Nekatera sodnomcdieinska vprašanja pri detomoru. Zbornik kriminološkega inštituta, Ljubljana 1956. 25A-- 24", Kazenska odgovornost pomožnega zdravstvenega osebja. Medicinska sestra na terenu 5, 1957, 129 155. O nekaterih posebnih postopkih pri prepoznavanju razpadlega trupla. Kriminalistična sluiba 3, 1956. t34— 13'). ic o posebnih postopkih pri prcpoznavi razpadlega trupla, kriminalistična služba 3, 1958, 236—239. Prometna varnost in vprašanje alkohola. Strokovni list 5, 1958, 177 -183; 6, 1958, 241—246, Alcune espe-rienze praticlie nella dctcrminazionc delFalcool nel sanguc. Acta XIV nacionalnega kongresa italijanskega združenja za .sodno medicino (Napeli 19571. 569 -574. (Skupno z dr. F. Zvanatoni) Poškodbe v elektrogospodarstvu in prvu pomoč [38 strani). Ljubljana 1959. -- Ponatis ii.\ Varnostna pravila za dela na napravili v elektrogospodarstva. Elektrogospodarska sknjinOSt Slovenije. Ljubljana. 195S. Veštačenje telesnih poTieda, >a vezni zavod za narodno zdrs vi je. Beograd 1959 (26 strani). Izvedensko ocenjevanje telesnih poškodb (slovensko besedilo prejšnjega dela). Bevija r.a kriminalistiko in kriminologijo 10 (1959), 14—29. Kazenski zakonik s pojasnili [sodelavce). Založba >Uradni liste. Ljubljana 1960. Prilog kai.uistici rfiikih svnta k o-medicinski h slučajeva. Med. glasnik 14 j i 960!. 571, J72 [priloga tab. TI). \lkoholizem v industriji in prometu. Zbornik razprai o alkoholizmu, GORKLRS, Ljubljana 1960. str.1l!—JIH. Saobra čajne nesreče h i cl ki ima. Zbornik radova ITI. strufnog sastanka Udrnženja /.a. sudskn medicini!, Osijek 1960. str, 73—7P. Granitu 1,5%« i njeno pravo značenje. Priročnik. Zagreb 8 (1960), 596—606. Meja !,5'?im in njen jiravi pomen. (Slovensko besedilo prejšnjega delil.] Revija zu kriminulistiko in kriminologijo H (l%0), 270—2?7. Sodmimedicinska vprašanja v travmatologiji prometnih nesreč. Zbornik VIT. jnlersektijskega s «¿tanka, Kirurška ^ektiija SZD, Ljubljana l%tT sir. U 46. Japonska odločno ukrepa zoper alkohol v prometu. Strokovni list 10 fi%1}. 6M—63*. Sodnoineditiusks vprašanja v ginekologiji. Poglavje v učbeniku »Ginekologija«. Ljubljana 1%1. FRANC NOVAK Rojen 2. junij« 1908 v K.ranju. Redni profesor ¡ju ginekulogiju in porodništvo n« Medicinski fakulteti v Ljubljani. Za dopisnega člana v razrctlo za prirodoslovne in medicinske icde je bil izvoljen 22. decembra 1%K Po opravljeni maturi v Ljubljani jc študiral medicino v Ljubljani. Innsbrucku in Beogradu, kjer je bil 1931 promoviran za doktorja medicine, Specializira! se je v Parizu, {irenobiu in Ljubljani in opravil 1938 izpit za specialista i t ginekologije in porodništva. Od leta 1938 jc bil asistent na Zavoda za proučevanje novotvorb v Ljubljani, vmes pa je spopoln je val svoje znanje v Zagrebu in Beogradu. - Maja 1942 je odšel i partizane in tu ustanovil oziroma organiziral ter vodil sanitetno službo v raznih edinkah, bolnicah itd. Po osvoboditvi je bil asistent v bolnici oziroma kliniki za ženske bolezni v Ljubljani. Za docenta je bil izvoljen 10, oktobra 1945 in bil to do leta 1948. ko je odšel v Beograd, hi jc bil najprej zdravnik ginekološko-porodniške klinike, iS. februarju 1949 pa izvoljen za docenta. Ob koncu leta 1951 se je dr. Novak vrnil v Ljubljano, bil 2. decembra 1952 izvoljen za izrednega. 7. maja !9b? pa za rednega profesorja. Po smrti prof. P- Lunačka jc postal tudi upravnik klinike za ginekologijo in porodništvo. \ Studijskem letu 1959-196(1 je bil dekan fakultete za občo medicino in stomatologijo. Svoje znanje je prof. .Novak po vojni izpopolnjeval v Zagrebu. Londonu, hdinburgbn. Združenih državah Amerike in dmgod, udeleževal pa se je tudi aktivno številnih kongresov in strokovnih sestankov doma in v tujini. Povabljen, operiral je tudi v tujini (Moskva, Milan, Perugia. Torino. Gdansk). \elike zasluge gredo prof.Novaku pri izvajanju sodobne preventivne dejavnosti v giiickološko-porodniski stroki, zlasti na področju antenatalne in postnatalnc zaščite matere in otroka. sodobne kontracepcije in s sodobnimi metodami ¡z-medenega ranega odkrivanja raka ua maternici. ^ naše porodil ičarstvo je uvedol sodoben nuČin olajševanja porodnih bolečin. V številnih delih in razpravah je prof.No\ak obdelal vrsto najvažnejših sodobnih problemov iz ginekologije in porodničarji vu. Zlasti je omeniti originalna znanstvena tlela s področja kaiicerologije, objavl jena v domačih in tujih strokovnih časopisih. Posebna pažnja gre njegovim originalnim operativnim metodam pri karetnomu in situ in pri modifikaciji \\ ert-heimove operacije. S čimer se je v znatnem obsegu zmanjšalo število ureteralnib fistul po tej operaciji, To ujegovu Originalno operativno metodo su danes prevzeli in jo uporabljajo številni .strokovujaki-gincknlogi doma in v tujini. bibliografija do leta !'i56 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (1957), str. Š49—350. Dodati ji je; Incontinentia urinae (brez fistul). [S sodelovanjem F.Ptrnatove.l Zbornik rado v a III. kongresa pinekologa-opstetričaro Jugoslavije, I. IU7—119. Ljubljana 1956. Eksenteraeija i resekdja pelvien i h organa kod napredovalo^ kareimima grliča maternice. [Skupaj / H. šegedinovo.) Zbornik ra-dova III. kongresa ginekologa-opstetriSara Jugoslavije, IL 165—169, Ljubljana 195". Utemeljitev načina zdravljenja kaminoma nterusa. kakor go predvideva priložena brošura. [Skupaj z D, Vilfanom,1 Zbornik ra-dova 11L kongresa gin ekologa-opatetričara Jugoslavije, IÏ, 173— 182. Ljubljana 195?. Réduction nf Ure te rov a gin al Fistulas after Abdominal Radical Hysterectomy by Means of a Simple Modification of Technique. Atti del Simposio sulla terapia del cañero delPutero. Str. 251—Torino [958. Prevention of Ureterovaginál Fistulas in Wertheim Operation, Technique, Successes after Four Years and Significance of the Procedure, Modern Trends in Gynaecology and Obstetrics. Special Sessions. Communications, j'oine I. "f>h !9, Iji vagina artificíale da! colon sigmoideo. (Skupaj /. L. Lenartom.). Qnaderni di Clinica Osletrica e Ginccolopica. Í4. No I. Genova 1959. Prevención ib' las fistulas nreterovaginales en In operación do Wertheim. (Skupaj /. L, Lenartom.) Obstetricia y ginecología Latino-Am encanas, 1?. 1959. 43—i?. Sistematski, rutinski i kontrolni pregledi žena van gravídiicta i a graviditetu u vezi sa truženjem ranih oblika t'a. colli uteri. (Skupaj z S. Bontom. M. I biduličem. J. Kovačičem, S. Pentekovo in M. Stoeinovo.) Zbornik radova IV kongresa ginekologa-opstetričara Jugoslavije, I. 4J5—424. Skopje i960. Preventiva u rete rov aginalnil) ri.stula kod Wertteimove operacije. Zbornik radnva IV kongresa ginelcologa-opstetričar« Jugoslavije. III. tó—bb Skopje 1961, La vagiua artificíate dul colon sigmoideo. Riunioni Iuternazionali di Ostetriciu e Ginecología, Torino, =>—6 giugno ä^6:l. lías Verfahren zur Vcrhtiiung; der uretorovaginaleu Fisteln uacli der Weriheim'scten Operation. III. Weltlconpress fiir Gynäkologie und Geburtshilfe - Berichte, 59. Wien 1%1. Die Aliortsituation in Jugoslawien. Internationale Abortsituation, Abort bekämpf ung, Antikonzeptiiiii. VKB Georg Tlume. 76—SO. Leipzig 1961. RAZRED ZA UMETNOSTI CIRIL KOSMAČ Rojen 28. septembra 19tU na Slapu ob Idrijci. Književnik. Za rednega i lana v razredu za umetnosti je bil izvoljen 22. decembra 1961; Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. nato leto dni pripravnico Alojzevi&ča in dve leti nižjo irgo^ko so So * Go-ric-i. V šolskem letu 1927-1928 je privatno študiral 3. razred klasične gimnazije in opravil malo maturo. Zaradi sodelovanja pri tajni naTorlnorcvoln-cionarni organizaciji primorske mladine je bil novembra leta 1929 aretiran in zapri v Gorici, v Kopru in v Rimu do znanega tržaškega procesa leia 1930, Tedaj je hi I oproščen kol najmlajši obtoženec, a ga je fioriška kvestora obsodila na dve leti strogega policijskega nadzorstva. Leta 1931 je pobegnil čez mejo v Ljubljano, kjer je ostal več let in ob koncu leta 193N kot šiipeudist francoske vlade odpotoval v Pariz. On d i ga je ujela druga svetovna vojna ter je leta 1940 pred nemško okupacijo Pariza pobegnil v Murseille. Tu je ostal do leta 1942 in čez Španijo in Portugalsko odpotoval v London, kjer je Ostal do marca 1944, CM ondod je odšel čez Egipt v Bari, kjer se je pridružil NOV in še isto lelo pristal na osvobojenem ozemlju v Beli krajini; tu je bil dodeljen uredništvu Slovenskega poročevalca«. Po osvobojenju je bil do leta 1946 glavni urednik *Slovenskega poročevalea«, nato glavni urednik »Tovariša?. Bil je tudi dramaturg Triglav-filma . v Ljubljani, Literarno ustvarjati je začel v ljubljanskih letih pred vojno, ko je \ Ljubljanskem zvonu* in Sodobnosti* pri-obeeval črtice in novele iz primorskega življenja. Sodeloval je i ] rlopi* — 49 — tudi pri ahnauahu ^Slovenske novele« in za gledališče prevajal drame iz italijanščine in francoščine. Črtice in novele iz tiste dobe, pomnožene z nekaterimi iz povojnega časa. je pozneje zbral v knjigi jSrcča in kruh« (1946), ki mu je poleg povesti »Pomladni dan (1953) in daljše novele »Balada o trobenti in oblaku« (195h, 195") utrdila literaren sloves. Ciril Kosmač nt napisal mnogo, toda njegova skrb za umetniško izklesan jezik, njegovo prizadevanje za psihološko poglobljeno slikanje resničnega življenja primorskega l judstva z narodnostno in socialno problematiko, ga je naredilo za enega najvidnejših in najznačilnejših socialnih realistov. .Njegova ožja domovina med Spodnjo I rebusu iu Bučo je z njim dobila močnega oblikovavea. Za visoko ceno njegovega dela govortjo tudi številni prebodi zbirke »Sreča in k ruht in povesti »Pomladni dan& v tuje jezike, »Pomladni dan«, ki je 1959 izšel v angleščini, je doživel prodoren uspeli pri občinstvu in kritiki, BIBLIOGRAFIJA (Sestavi! Jaaez Logar) /. Knjige Sreča in kruh. Müvelß. Ljubljanii 1946, 208 str. Na svoji zemlji* Scenarij. Ljubljana im (VII) + 152 -i- (D str. Pomladni dan. Ljubljana 1951, 174 4- (II) str. Iz moje doline. Novele. (Uredil Bojan Stih.) Ljubljana 1958. 261 + (II) str. (Knjižnica Kondor 21.) PreDodi o slovenščino John Henry Mackay. Poslednja dolžnost, (/godba brez dejanja.) Kunec Alberta Schnella. (Nadaljevanje Poslednje dolžnosti.) Artar Schnitzlet. V jutranjem mraku. (Novela.) Ljubljana 1959. 305 + (I) str. Leon id Leonov, Vdor, Drama v štirih dejanjih. Ljubljana 19-Ui, 96 str. Ersktne Caldwell, Candymau heeehum. Ljubljanski dtievnik 1951, St. 105. joha Steinbeck. Pnlenturska polica. Ljubljana 1953, 22+ sir. Richard Wright. Otroci strica Toma, Ljubljana 1956, 2tH- + (Uli str. Oscar Wilde, Pravljice. Ljubljana 1959. 186 -f (II) str. (Knjižnica Kondor 27.) Za gledališče prevedena in igrana dela Edounrd Bourdei; Svedrovci, Slovenski narodno gledališče v Ljubljani SNG) («T. M. Ilernar: Firma. SNG 1937. Aldo dc Benedetti: Trideset sekund ljubezni. SNG lD^H. A Ido de Benedetli: Rdeče rože. SNG 1938, Emil Synek: Notna si niha, SNG iT*!, Ilella Wuolijoki; Zone na Niskavaorijn, SNG 1938. L. Pirandello: Kaj je resnica? SNG 1939. Claude Andrč Puget: Srečni dnevi. Mestno gledališče v Ljubljani 1952. Niccolo Maehiavelli, Mandragola. SNG ]ean Anouflh, Ornifle ali Sapica, SNG 1959. Albert Canras, K;digula, igra v štirih dejanjih, 196U PreDodi Komtačeoih knjig Gusjenica. (Jz knjige: Sreča in kruh. Preveo Hijaíint Pet ris J Zagreb 1949. 38 -j- (JI) str. (Biblioteka izabranih pripovijetki. kolo VI, sv. 6,| Na svoji zemlji. Filmski sccnarij. (Sa slovcnackog preveo Tone J3 uto k ar.) Beograd 1949, 233 -j- lil) str. Očka Orel. (Preveo sa slovenskog Ante Hoj nič.) Zagreb 1949, 49 (II) str. (Mala narodna knjižnica 9.) Sreča i hleb. Pri pa ve tke. (Preveli sa slovenačkog Uroš Džonič i Unza Radovié.) Beograd 1951, 172 + ÍÍII) sir, (Sa vremen i jugo-slavcnski pisci 15.) — Bojan Slih; Reč o Cirilu Kosmaču, Sreča i klnh. (Preveli L. Žimbrek i H. Petris.) Zagreb 1951. 19R str. Tone Potokar: O piscu, Jarnv deñ, (So slovi nského preložil Jan Siráckv.) Bratislava 195?, 1B7 + (111) str. Proleten dan. Skopje ¡998. 335 -+- (1) str, (Biblioteka Naši so-vremeni pisaleli. kolo ÍÍ, knj, 24.1 A Dav in Spring. Translatcd bv Fannv S. Copeland. London 1959, 205 str. Prolccni dan. (Preveía Koksanda Njepuš.l Beograd 1959, XVI + 232 str. (Srpsku književna zadruga, kolo lil. knj. 352). Novele. Beograd I9&0, 331 + (1) str. (Brazde. Biblioteka sa vremenih jugoslovanskih pisaca 22.) — Bojan Slih: Reč o Cirilu Kosmača. Sčasie i hleb. Prevod so sloveáskogo. Pe re vod I. Lemaí i D. Mans-tel'da. Moskva, Izd. inostr. lit. 1961. 194 str. Szép tavaszi n&|>. (Pomladni dan.) Szlovénból forditotta Bodri ts Tstván. Novi Sad 1961, 296 + (UD str, 8®. V reoijah in an trilogijah so izšla rmslethi ja prevedena dela Le Pain (Kruh) v reviji »Horizons«, Paris, janvicr 1957, No 68. (Revija izhaja v trinajst jezikih hi j t? bila novela Kruh tako prevedena v 13 jezikov 1: krati.) Lurk. Some yu gosi a v novelists. Beograd 1957. Sreča, v Antologiji jugoslovanskih |>isateljev, ki jc izšla v kitajščini v Pekingu 1957. La pre de Modriane, (Kstrait du roman Un jour de printemps .) Trad, V. jesenik. Le livro slovene 1959. št, J, Kruli. \ Antologiji jugoslovanskih pisateljev, v madžarščini, Budimpešta 1961. Očka Orel, v Pra^i, v zbirki Najboljše svetovne notelec. 2, Leposlovje in članki P revijtih in zbornikih Božična noč v ječi. Naš rod 1931-1932. sir, 84—86-Studenta Petra povest O materi, Val 1932-1933, str. 4—9, Cerkovnik Martin Ljubljanski Zvon 1935, sir. 201 —211. Hiša št. 14. .Sodobnost 1934, str. 465—4%. — Ponatis v: Slovenske novele, Ljubljana lili, str. 91—142. Ogorek. Jadranski kalendar 1935, str. 109 113. Zločin Bernarda Tula, Sodobnost 1935. sir, 104 111- Clovek na zemlji Sodobnost 1935. str. 402—410. 45" 516-- 532. Gosenico. Sodobnost 1956, str. 13- 22. Sreča. Sodobnost 1936, str.S3—63. Kruh. Sodobnost 1*>36. Str. 395—401. Življenje in delo Venca Poviškaja. Sodobnost 1^)37. str. 14—29, 121—129, 160—170, 223 -231. Tistega lepega dne. Sodobnost WS. str. 105—121. /.¡¡ho. Odlomek daljie zgodbe. Sodobnost lrJ4i, str,49—54, Očka Orel. Novi svet 1946. str. 526—344. DragiČevt smrt. Odlomek iz Domovine na vasi. Novi svet 1946. str. 765—791. Poletje. Razgledi 1947, str. 246—249, Težka, nedelja. (Odlomek iz romana.i Novi svet 1943, str. 253 do 269. Na svoji žemljic. (Odlomek iz filmskega stenarija,} Tovariš 194«, št. 43, sir. 101S. Hudo je, človek moj! (Odlomek.) Novi svet 1950. str. 4S2— V žag!, (Odlomek.) Novi svet 1950. str. 396—406. Pomladni dan. Novi svet L950, str. 603—639, 805—824, 922— 928, 1014—1030, 1098—1111. Smrt nedolžnega velikana. Novi svet 1952. str.421—430. Poletje, t ovariš ¡952, št. 31, str. 531. Pot v Tolmin, Izpuščeno poglavje iz »Pomladnega dne«. Naša sodobnost 1933, si r, 589—615. Mož. ki ai poznal obupa. Tovariš 1953. št, 16. str, 431. — Borec 1954. str. 130 131. Zuželjč in njegova krava. Tovariš 1953, št. 34, str. 944— 945. Prvi prizor, t Odlomek iz romana.} Tovariš 1953. it, 42. str, 1204 do 1205. Jugoslavija no bo izgubila svojo duše. Tovariš 1953 št. 44, str. 1241 -1242. Narod, ki se bije za življenje, ne umre. Borec 1955, str. 333- 234. Balada o trobenti in oblaku. Naša sodobnost 1956 str. 1—24. 134—148. 215-3"I, 301 325. 453—462. 497—510; 1957. str. 104—119, 208 --221. Beli konj. (Odlomek.) Na Si razgledi 1956. Str. 144. Naša povest. Rodna gruda 1957, str. 70—72. Kovat ivi budit. Koledar Prešernove družbe 1959, str. jI—39. J aalantadruj. Naša sodobnost 1959, str,S—45. Kiitgaraja. Naši razgledi 1959. str, 216—2J7. V gaju. Obzornik 1959, str-177—182, Klopotač. Slovenski izseljenski koledar 1960, str. 76—80. * Ciril Kosmač je prispele v časopisju in zbornikih podpisoval večinoma a celim imenom: le * medvojnem Slovenskem poročevalcu 1944 i■ ■ 1945 jc podpisoval članke s šiframi C.M. B.. c. m.b.; C. M. Bu- kovčer, j U S KOZAK. Rojen 2b. j unija. (892 v Ljubljani. Književnik. Za rednega člana v razredu za umetnosti jc bil izvoljen 22. decembra i%i. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. V lelih 1911—191+ je Študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis. Zaradi udeležbe pri preporodovskem gibanju je IdJ lela 1914 zaprt in obsojen na mesec dni ječe in bil nato do leta 1917 v vojski. Od leta J9iW je služboval kot profesor na ljubljanskih g i ni na zijali. Od leta 1935 je bil zadnji Urednik Ljubljanskega z votla . Med ilalijansku okupacijo Ljubljane je bi! politično preganjan, lela 1942 zaprt in nato interniran v raznih krajih Italije. Leta 1944 je prišel na osvobojeno ozemlje Slovenije in se pridružil NOV. Po osvohojenju je urejeval »Slovenski zbornike in »Novi sveti. Od lela 1948 dalje je bil več let do upokojitve upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kozakov i prvi spisi SO izhajali v »Preporodu^ (1915), kjer seje v političnih člankih in satiričnih ^Narodnih pripovedkah potegoval za uresničenje narodnostnih in političnih teženj slovenskega ljudstva. Prve novele in črtice je priobčevn! v »Slovanu« in »Ljubljanskem zvonu«. V teh se je sprva dotikal nravstvenih problemov kmetov in meščanov ter prešel k razkrivanju razkola med starim patriarhalnim in meščanski m življenjem. To posebno V obširnem romanu »»Šempeter: (1931), tej močni realistični podobi predvojne Ljubljane, s katerim se je uveljavil kot pripovednik. Z njim je dobila Ljubljana, njeni ljudje in njeno Življenje krepkega opisovavea, ki s srčno zavzetostjo in pisatcljskn vnemo riše njeno preteklost in sedanjost. Ma Jok tile ri pisateij je tako vkore nitij en v svoj čas kot Jaš Kozak; v večini .svojih del se opira na osebna doživetja in na svojo okolico, od romana iSentpeter* preko »Celičen (1952) in Mask« (i940) do spominske »Lesene žlice* (1947) in ¡»Balade o uliek (195f>). >Co!ieus je zrlo dovršeno in sodobno delo, popis pisateljevih doživetij v ječi s celo galerijo oseb in i vpletom iskrene podobe mladosti. »Maske«, ki SO nastale \ tesnobnih dneh preti drugo svetovno vojno, ko je vprašanje življenja ali smrti viselo v zraku, so svojevrstne zrele umetnine. na ¡x>l novel i stie ne, a na pol esejistične stvari! ve. Pisatelj sodi po svoji naravi med intimne, razmišljajoče pisatelje, ki rajši izpovedujejo svoja doživetja in misli, kot pa da bi segali po objektivni snovi. To velja posebno za njegovo novelistiko, s kalero je uvedel v naše slovstvo nov tip proze, v kateri se prepletajo pripovedne in esejistične prvine. Na Kozakovo literarno delo je poslal zgodaj pozoren tudi vnanji svet. Nekaj njegovih knjig je bilo prevedeno v tuje jezike. Leta 1958 je dobil od Zveze književnikov Jugoslavije za svoje življenjsko delo nagrado v obliki Povelja, nakar izhajajo njegovi spisi v vseh jugoslovanskih jezikih. BIBLIOGRAFIJA (Šesta til junc/ Logar) 1. Knjige t. Heli mecesen, Ljubljana 19^6. 116 str. — Ponatis: Koroški Slovenec 1937, SL21—52: 1938, st. 1—14. 2. Hoj za Mount livcrest. Ljubljana 192?, 75 + (III) str. 5. Lcctov grad, Ljubljana 1920. 111) str, Šempeter. Ljubljana 195i, (TU) + +25 str. 5 Celica. Ljubljana 1932. I0t> str. 6. /a prekmurskimi kolniki. Ljubljana 1954, 8S str. 7. Spiridon. Pravljica o požeruha in skopuhu. Ljubljana 1937, 101 str. 8. Maske. Ljubljana 1940. 368 str. 9. Illodnje, Eseji. Ljubljana 1946. 130 -(- (II) str, tO, Šentpeter. Roman. (2. izdaja,) Ljubljana 194?, >r0 str. 11. Lesena žlica. Roman iz časov fašistične okupacije. (Prvi dcl.l Ljubljana 1947. 394 str. J 2. Maske. Ljubi jana 1949, 384 str. 13. Gašper Osa t. Ljubljana 1949, 156 sir, 14. Lesena, iliea. Roman iz časov fašistične okupacije. Drugi del. Ljubljana 1952. +10 -+ (lih str. 15. Sieziee. Ljubljana 1952. f>12 4- (III) str. — Božidar Borkn: Spremila beseda. 16. .Aleš, Ptirtrel. Ljubljana 1955. 86 + (I) str, 17. Ljudje, mesta in kraji, k^iko: i i ve v spominu, Zagreb L934. str. (1IIJ 4- 1+3—I6S. — Poseben odtis iz 301. knjige Rada Jugoslavon-ske akademije znanosti i umjctimsti. Odjel z» suvremeuti književnost knj. 1. IS, Babida o ulici v neenakih kiticah. Ljubljana 1936. 128 str 19. Roduu mesto. Izbor novel. Ljubljana 195", 220 + lili) str. — Mitja Mejak: Spremna beseda in opombe. 20. Še ni peter. Roman. ([Tretja izdaja.:) Ljubljana 1959. 42b -)-(HI) str. (Izbrano delo l.) — Ponatis: Prosveta, 1961, 21. Maske. Novele- Ljubljana 1960. (I) + VII + [II) sir. (Izbrano delo 2.) 22. Izpovedi. Izbor esejev in potopisov. Ljubljana 1961, 512 -+-(lil) str. (izbrano delo 5.) — Mitja Mejak: Zapisek o esej i stiki Juša Kozaka. PrfDod o siooensčino (junnar Gunnarsson. Ljudje na Borgu. Ljubljana 1934, +47 str. Prepodi Kozakovih knjig Bili modrin. (Letaj iel andel.] Ze slovinitíny preložil Jan Karel Si rak aty. Praha 1956, 180 str. Hilv modrin. (Létajíeí andel,} Ze sloviušlinv preloi.il J mi Karel Strakalv. ¡2. vydáni.) V Praze 1938, 188 + (IV) str. Píedmestí Sraté)n> Petra. Romun. (Pfeložii jaroslav Za vatla.) (O Jas ¡ Josefcvij Kozakovi Oton Berkopet;.) Praha 194?. 309 str. Zemlja, t Preveía sa slovenačkog Roksanda Njegoš.) Beograd 1951, 49 -I- (II) str. Maske. Novele. iPreveli Ladislav Zimbrek, Hijacinl Pet ris, Ciro Culiá.l Zagreb 1952. "10 + (II! str, Aleš, Portret. Preveía Roksanda Njeguš. Beograd 195?, sir, Sentpeter. (Preveli sa slovenačkog Marijana Zander i Josip /idar.| Beograd 19352 + (D str. Rodno mesm i drage pripovetke. (Izbor, prevod i pogovor Dnze Radoviča.) Beograd 195?, + (III) str. — Baza Radovie: O Jušn Kozaku. Raskazi. (Prevel Slavko Tem kov.) Skopje 1960, 322 sir, Przedmiešeie SwiQtego Piotra. Ze sfowefiakiego tíumaezyta Ha-lina Kalita. Warszawa 1961. 342 + (H) str. 2. Leposlovje, članki, ocene, porodila d revijah in zbornikih Pierot, Ljubljanski zvon 1913, str. 91—97. Teoretična paralela. Preporod 19)3, S t. 5, sir. 4- 5. Odgovor na vprašanje. Preporod 1915, št. 8, str. 7—8. Stara in nova zaveza. Preporod 1913, št. 8, str. 2—3; št, 10. str. 1—2. Narodne pripovedke. Preporod 1913, št. 8. str, 4—6; št. 9, str. 4—6: št. 10, str. 5—7; št. I0(! = 11), str. "—9; it- 12, str 12—13 Dosiojc\>kij: Prelita kri vas bo Tešila, Preporod 1913, št. tO, str, 3- 4- Kako misli nas priprosti narod. Preporod 1913. št, 10, str.8, Iz Bakuninovega evangelija. (Njegovi govori in pisma Slovanom.) Preporod 1913, št. 1.1, ^tr. 10, Problem S! oven st v a. (Ob komu prvega letnika.) Preporod 1913. št. 12. str. 2—Si Vaze- (Indijska legenda.) .Slovan 1913. str. 51—53. Jedan slovenski roman. tDr. Alojz Kraigher: Kontrolor Škrobar. V Ljubljani 1914. Založil L. Sebwentner.) Književne novosti 1914-str 270—271. Literarno pismo. Podlimhariki: Gospodiu Fraajo. [Izdalu in založita Slovenska matica 1414. Ljubljaua.} Književne novosti 191+, sir, ^'-348. 3t4—365. Viajcla. Slovan 1917, str. 161—162. Življenje i a smrt. Slovan 1917, str, 163—165. Gostovanje članov Kraljevskega hrvatskega gledališča v dež. gledališču 2. jn 3, avgusta. Siuvan 191?, sir. 194—195. Kresna noč, Slovan IVI?, str202 -210. Impresija gledaliških večerov. Slovan l1)!?, str. 253. I Jitilcrg oh trelt povestih. Slovan 1917, str. 2+?—249, Vladi slav Peikovič-Dis. Slovan 191?, str. 354. /emlja, Slovan 1917, str.274^283. J. Ribiči^ Razvaline 1917, na korist goriškim bcguncem založil /dravko Kotnik. Slovan 1917, str. 326 Marin Begu: U očekivanju. iRomaa. Hrvatski pripor jedači, izdaje i ureduje dr. Branko Vodnik, knjiga V.) Književni jug 1918. str. 160—161. In če se zgodi... Ljubljanski zvon 1918, str, 36—37. Padlemu drugI!. Ljubljanski zvon 19(H, str. 38—39. Marki Groll. Ljuhljanski zvon 1918, str. 430^435. 446—475, 568—5~6, 608—616, 737—747. Kristan Etbiti; Pert i ličarjev« pomlajeuje. Sanjska povesi. Zabav na knjižnica XXV, zv. 1/daln SI ritenska malica. V Ljubljani 19U, Ljubljanski /ven 1918, str. 440. Razori. Knezova knjižnica 22/1918, str. t—38. NttSa drama 1? zrcalu dijaSkc predstava. Demokracijo 1919, št. 1-3, str. 34 36. Matija Giihec, Prvi maj 1919, sir. 3—5. — Objavlja tudi Ameriški družinski koledar 1922. str. 74^76, Ivan Zoreč: Poinenki. Samozaložba. Ljubljana 1921, Ljubljanski zvon 1921, str. 248—249, ftdefe lise, Ljubljanski zvon 1921, str. 663—672, 730—740. — Objavlja tudi Prosveta 1928. šl. 224^ 225, 217 23J. Tehtnica. Ljubljanski zvon t922. str. 34 42. 72—83, 135--145. 200 211. 269--278. 332 -343, 395—403. Drama. Ljubljanski zvon (922, str. 122—127, 378—382, SOS—509. Ivan Pregelj. O priliki njegovega dela Plehanns Joannes«, izdala in 7-aložila l^aša zaloiba. Trst t92l. Ljubljanski zvon 1923. Str. 182—185, 244 -247, Dota. Ljubljanski zvon 1923. str. 346- ^55. 422 -453, 504—512, 552 561,618 - 626. Stanko Majcen, Za novi rad. Izdala iti založila ?iaŠB založba Trst 1922. Ljubljanski zvoa 1923. str. 376. France Be^k: Faraon. Trst 1922. Ljubljanski zvon 1923. str,37& Šempeter. Ljubljanski zvon 1924. 1925, 1926. Matijn Malešič: Kruh, povest Slovenske krajine. Založila in izdala Družba sv, Mohorja. 1927, Ljubljanski zvon 1927, str. 629 -630. I loja po zemlji. Razpled 192", št, 2, str. 37—38. Tuja žena. Ljuhljanski zvon 1929. sir. 23—32. 88—100, 144—152, Pisatelju Milanu Puglju. Ljuhljanski zvon 1929, str, 193-194. I tka Vaštc-Burgerjeva: Vmirajoče duie. Zgodovinski roman iz baročne Ljubljane. Ljubljana 1929. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Ljubljanski zvon 1929, stT. 764—765. Filmska karavana v Jul, Alpnh. Vodnikova pratika 1929. str. 105—107. Leteči angel. Ljubljanski ¿von 1930. str. 321 -326. ~S2 596. Preporodoici 11M2—lf>!4, Napisal Kan Janez Kolar. /blažila tiskarna A. SI a ta ar. kamnik 1930. Ljubljanski ivim 1930. str. 691—h04. Prehodna doba. Ljubljanski zvon 1931, str. t—3. Vojtra. (Odlomek iz knjige Celicam) Književnost 1932-1933. str. tO—J6. Majska noč. književnost 1932-1933, str. 221-223, Manuni Mullatulija. Književnost 1932-1933, .str. 294—297. I>vajsct dni v Evropi. Ljubljanski zvon 1932, str 129— 217 -222, 273—280. Maske. Oče tov s posmrtna, Lj ubijati siti zvon 1933. str. 703—70". /it prekmurskimi kol ni ki, Modra piica 1953-1934. str. 63—72. 100—109. 136—145, (80—196. Dva razgleda. Planinski vestnrk 1933, str. 367 —368. Drofitijie li potopisa. Književnost 1934. str. 7 ti. Pogovor s kritikom-etikom. Ljubljanski zvon 1934, str. 19 -29. Dvojni obraz. Odlomek iz romana. Ljubljanski zvon 1934. str. 79—96, Mirko Jautraik; Črni brc£, Po\e*t. kreko\a knjižnica 1933. Izdala Delal sku /ain/ba \ Ljubljani. Ljubljanski /.ihti 1934, str. I lit do t i K. Francisrus kralj anathema sit. Ljubljanski /,von 1434, str.+69 do 471. Maski, Muni. Ljubljanski zvon 1934, str,481—495. katoliški odgovor brez dobrega okusu. Ljubljanski zvon 1934, str. 604-603. han Cankar. Književnost 1953, str. i— 6 Fragment i i eseju. ¡-.Svetovni nazor , (Iz knjige; Maske in " novel es.j Književnost 1935, str. 2"7—278. Plenice. Ljubljanski zvon 1935. str, 234—244. Kronika, ljubljanski zvon 1933, sir. 3SM-. Ob kjilni Sodi. Ljubljanski zvon 1933, SI r. ">53 -339. P-Z. ( = Prosvetna y.vena) in nove smernice. Ljubljanski zvon 1935. str.393— 394. Opomin J. A. Glonarju. Ljubljanski zvon t935. str. 516-517. Izpoved haitskega romarja. Ljubljanski zvon 1953, str, 318- -320, 42 let med Črkami. Ljubljanski zvon 1935. str. 538. Izzvan odgovor. Ljubljanski zvon 1933. str. 59?. Joka Žigmi: Veliko pismo slovenske duhovne združitven Izdala iel /hIožlJh. Slovenska matiea v Ljubljani 1935. Ljubljanski zvon 1933, str- bHI K tih ur na avtarkija. Ljubljanski zvon 1935. str. 394 Fvan Cankar, (Profil ob šestnajst letnici.) Savremeni pogledi 1933. št. 3. str. 94. Načrt za uvodnik. Ljubljanski zvon 1936. str. I —10. Neljuba pisma. Blodnje za neznanim. Ljubljanski zvon t()56. str. 210—225. Motivi in utrinki. Ljubljanski zvon [936 hI ran 507 512. 510—512. 616. Maska, GeOfgesoVa to in enostranska. Ljubljanski zvon t936. str. 443—+14. 333—547. (Popravek str. 316 ) Materialistično in idealistično pojmovanje sveta. Ljubljanski zvon 1936. platnice Št. 11-13. str. 3. Nekaj minut s Puškinom- Ljubljanski zvon 1937, str 1—5. Njegov testament. Ljubljanski zvon 1937, str, 201—202. Maska. Bohinjski pasloral. Ljubljanski zvon 1937 str.203 225. Bohinjski zemljevid, Ljubljanski zvon Î4Î7, str.279—280; Non adorantes, sed militantes. Ljubljanski zvon 1937, str. 29s do 5(M>. lo poi res samo na rob. Ljubljanski zvon 1937. str, :>S5—ïSt>. Urednikove dogodivščine. Ljubljanski ¡r.von 1937, platnice št. 11-12, str. 3. Župančičeva pesem. Ljubljanski /von 1938. sir I —6. Pred dejstvi. Ljubljanski /v (/a 1938. str. 97—98. Zimska fata morgana. Ljubljanski zvon I93S. str. 124—134. Sloviinslvo. Ljubljanski zvon 1959, str. 197—199. Stempiharji. Ljubljanski zvon 1938, str.287—2SN. Resolucije o svobodi. Ljubljanski ivoat 1938, str, 295 — 294. Maska. Passer domesticus. Ljubljanski zvon 1938. str, 113—3l>j, Slodnjukov roman Neiztrohnjeno srce. Ljubljanski zvon 1938. str. 385. Odgovor o ocenah in založnikih. Ljubljanski zvon 1938. str, 383 do 387. C emu pojasnilo? Ljubljanski zvon 1938, stri487—488. Slovenske drobnarije. J. Okoli Cankarja. II. G deauneiaeiji. Ljubljanski zvrni 1938, sir. U triu k i i/ dnevnika, Spomina Ivana Cankarja dvnjset let po njegovi smrii. Ljubljanski zvon 1938, sir. ">13—520, Dobrovoljci kladivu rji Jugoslavije, Ljubljana I93t>. Ljubljanski ivon 1938, s t t, W3 -60t>. Ivan Cankar. (Profil ob dvajsetletnici.) Zora 1938, št. 3—4. Str. 23 ■ 2& Mrličem ploskamo. Ljubljanski zvon 1939, str, 1—i. Gledališka garderoba. Ljubljanski zvon 1439. str. 110—114. V ateljeju. (Ob Jakopičevi sedemdesetletnici). Ljubljanski zvon J 939, Str. 137—159. Koledar Cankarjevo družbe za leio 1939. Ljubljanski zvon 1939, str. 199—202. E pur si ni a ovc. Ljubljanski zvon 1939, str. 242—247. Zapiski o bežnih vtisih. Ljubljanski zvon 1939. str. 363—3~i>. Kronika, Ljubljanski zvon 1959, sir.416 Maska, Plinska, Ljubljanski zvon 1939. str, 418—. Iz odloženega romana. Ljubljanski zvon 1939. str. 54(j—336. Ob petdesetletnici Franu Albrechta. Ljubljanski zvon 1939. str. 621—622. Naši urbarji. Ljubljanski zvon !940. str. 1—7. Pogovori na vasi. Ljubljanski zvon 1940. str. 138-146. Blodnje za Lepoto, Ljubljanski zvon 1940, str. 203 210. 53?- 344. 417—432, 537 -571. Iz odloženega romana. I'ri sestri Veroniki. Ljubljanski zvon 1940. str. 239—252. Slovenskemu izobražencu. Slovenski zbornik 1942 ft94i). str, 4—i. (6—11). Slovenski kulturi. Slovenski zbornik 1942 (1943). sir, 31—34, {i 5—38), Zopet siari svet. ali kii j ? Slovanski zbornik 1942 (19431. sir, 49—53, {56—601. Vpiaïam vas... Koîedar Osvobodilne fmnte 1946. str.115—116. Osvobodilna vojna -- vir nove tvornosti, Slovfiiski zbornik 1943, str. 13—26. Na Krasu. Slovenski zbornik 1943, str. 101. Mutasti so spregovorili- Slovenski zbornik 1945. str. 537—5J4. Tihe smrii. Slovenski zbornik 1945, >ir. 646 650. Pisatelj in znanstvenik o novem svetu. Novi svet 1946, str. 54-- 41. kraška bul uda, Novi svei 1946. str. 221. — Objavlja Judi Ameriški družinski koledar 1947, str, 70. Obiskal sem neznanca. Maska, Novi svet 1946, sir, 154 — 169. Objavlja tudi Ameriški družinski koledar 194>4, str. 1b6—208. Prvi maj. Novi svet 1946. str. 505—313, Na dnu. Novi svei 1946, str.494. — Objavlja tudi Ameriški družinski koledar 1948, str. 126. [z spominov na slikarja Ferda Vesela. Novi svet 1946, sir, 579 do 589. Marsa! Tito književnikom. Novi svet 1946. str. 775 781. Nekaj zapiskov ob zaključku leta. Novi svei 1940, str, 819—824. Za stotisoč duš ne bomo uiešetarili. Primorska borha 1946, št, J". Iz romana 'Lesena žlica«. (Poglavje »Prvifi v Sentpetrski .) Novi svet 1947, str, 52—6fl. ^ Od obiozlw v graditev. (Misli ob petletki). Novi svet 1947, str, 3«—347. V noči med 15. in 16, septembrom 1947. Novi svet 1947, str. 459 do 461, Agrarna refonha. Maska. Novi svet 1947, str. 501 531. Objavlja tudi Ameriški družinski koledar 1949, str.il—2S. Semena oktobrske revolucije. Slika s pota. Novi svet 1947. str. 608 614. Politična funkcija Zupančičevega dela. Novi svet t948, Str, 23—32. Pogovor o reviji Novi svet, Tovariš 1947. str,403—HJ4. Mojstru Juliju Bctettu. Gledališki list Opora 1947-1948, str. 153 do 155, 25 let. Gledaliških iist Hrama 1948-1949. str 122—124. Svečan dan naše drame. Gledališki list Drama 1948-1949, str. (62—163. Slavko Jan. Gledališki list Drama 1948-1949, str. 331—323 Govor upravnika tovarišu Juša Kozaka ob tridesetletnici Drame. Gledališki list Drama 1948-1949. str, 346-349. Slovo od Zupančiča. Gledališki list Opera 1948-1949, sir. 149—154. Graditelji novega sveta. Koledar Slovenske Koroške 1949, str. 60 -62. Oti tridesetletnici Dramskega gledališča. (Govorjeno 6. februarja 1949.) Novi svet 1949. str, 249—252 Zbrali smo se, da se poslovimo od Otona Zupančiča... No-vi svet 1949, str, 643— 647, Dva odlomka iz maske »Gašper Osat*. Novi svet 1949, str. S36—855. Gostovanje naših gledališč. Slovensko narodno gledal išče v Ljubljani. Gledališki lisi Opera 1949-1950, sir, 1—2, Govor upravnika tovariša Juša Kozaka ob odkritju poprsja O. Zupančiča v veži Drame dne II, junija 1950. Gledališki list Drama 1950-1991. str, 2i—27. Markov. (Poglavje iz drugega dela lesene žlice.) Novi svet 1950. str, 2—8, Osmrtnico za Ivanom Levarjem. Kakor vedno — občutimo šele oh smrti.., Novi svet 1950, str. 1057—1059. Spominu Ivana Levarja. Slovo upravnika SNG tovariša Juša Kozaka. Gledališki list Drama 1950-1951, str. 195—197, Intermezzo von Beck. Odlomek iz Lesene žlice II. Novi svet 1951. str. 978—986, Spominu Polonce Jnvunove. Covor upravnika SNC tovariš« Juša Kozaku. Gledališki list Drama 1951-1953, str. 151 152. Spominu 1" r, Lipaha. Govor upravnika SNG tovariša Juša Kozaka. Gledališki list Drama 1951-1952. str.2(H-205. Jubilantu Osipu Šestu. Gledališki list Opera 1951-1952. str. It» do Iti?. l>eio tu problemi našega gledališča. {Referat nu odprtem pur-tijskcm sestanku v SNG dne 20, septembra 1952.) Gledališki list Opera 1952-1953. str. t—7. Iz eseja Razmišljanje o umetnosti . Naši razgledi 1952. it-1, str. 26-- 27. Slovo od I.ipaha. Beseda ob krsii. Naši razgledi 1952. it. 6, str, 18. Komu zvoni? (Razmišljanja o umetnosti.] Noti svet 1952. str, 387- 4t6. Pruvljiea. (iz knjige »Aleši.) Naši razgledi 1953, št, 10 str. 13—14. Pohorski zapiski Naši razgledi 1955, 31, 20, str, ¡3—15. Prvi maj. (Odlomek iz knjige -Aleši.i Piunir 1952-1953, str. 2t>3 do 265. Balada >Petriee Kercmpuha* in še nekaj utrinkov. Socialistična misel 1952-1953, str 595 60i. Komenioraeija za pok. Marijo Vero, Slovo upravnika SNG Juša Kozaku. Gledališki lisi Drama 1953-1954. str. t32 153, Misli in zapiski po gostovanju OpeTe v Zagrebu. Gledališki list Opera 1953-1954, str. 213— 2i[>. Pogovor z resnico. Naši razgledi 1954. št. 5, str. 12—13. Izven bilance in za bilanco. Naši razgledi 1954, št. 24, str, 8, I.lička. Pionir 1954-1955, str. ¡0 13, S potovanja. Socialistična misel 1954. str, 45-1—V>7. Predgovor. V: Andrej Hieng, Franček Bohanec, Lojze Krakurj Novele, Ljubljana 1954. str.?—16, Balada o ulici v neenakih kiticah- Naša sodobnost 1955, str. 961—961, Spomini na >Preporod . Naši razgledi 1955. št. 2, str. 51 -32, O gostih in o našem gledališču, Po gostovanju Ii u rgtheatra in TN P in ob gostovanju naših gledališč v inozemstvu, Naši razgledi 1935, št. S, str. 190-191. Slovenska moderna, Naši razgledi 1955, sir. 270 271. Zapiski v/, predalu. Naši razgledi 1955 str. 602—605. Spominska beseda trem velikim slovenskim igralccm Gledališki list Drama 1955-1956. sir. 206 209. Srečanja na gozdni poti. Novela v dialogu. Naša sodobnost 1956. str. 962— 9S5. In memoria ni Mirana Jarcu. Govor ob odkritju spomenika v Novem mestu. Naäi razgledi 1956. st r. 250 -25 I. Zapiski iz predala. Naši razgledi 1956 str. 272—3~5. 5FH- 586. O gostili in o našem gledališču. (Milanski Piceolo teatro, Kitajsko klasično gledališče in moskovski MlIATi s Ljubljani.) Naši razgledi 1956. str. 29Ö. Prozu nekoliko praznega zatišja: Jubilej - Masku Naša sodobnost 1957, str. tOfi" I0?8, Zapiski iz predala- Naši razgledi 195". str, 5Oft "tt, 144 543, Dragi tovariš dramaturg... Gledališki list Mestnega gledališča v Ljubljani 1958-1939. str. 5. Humoreska o smolcncm človeku. Koledar Prešernove družbe I95S. str. Zapiski iz predalu. Nekaj misli ¡o položaju sodobne slovenske ¡iTo^e , Naša sodobnost 1958. str. (>32 -t>36. Zapiski iz predala. Boris Leonidovič Pasternak: Doktor Živago. Naii razgledi I95S, str, 366— >66. Kulturna sraoiota, (O slovenskem šolstvu na Koroškem.} Naši razgledi 1958, str. 445 446- Betleliemsko dete. (Pravljična maska.) Naši razgledi 1958, str. 586—589. Tri srečanja. Gledališki list Drama 1959-1960, str, 61 66, Ob deseti obletnici Zupančiče ve smrti. Naša sodobnost 1939. str. 5" 381. Slovo i hI starega Mercedesa. Naša sodobnost 1939. str. 8 77 -89ČS, Pavel Goba. Beseda ob krsti, ¡Maši razgledi 1939. str. 581. Odmevi na Silili. sodobnost 1960, str, 481 302. Stepceva vrnitev. (Maska.) Naša sodobnost 1 % I, str. 403—420. Jnš Kozak, je prispevke v časopisju in zbornikih večinoma pod-isovat s celim imenom; redko je uporabljal šifro svojega imena .K.. Šak. šak, -ak ali psevdonim (jelanov, Jakob Gržina, Kronist, Aleš Grozdi; v Preporodu 1912-1913, v Slovenskem narodu 1914 in v Narodnem dnevniku pa je tudi nekaj njegovih anonimnih prispevkov. BRATK O KREFT Rojen 11. februarja 1903 t Mariboru. Književnik. Redni profesor za rusko književnost na univerzi v Ljubljani. Za rodnega članu v razredu za umetnosti je bil izvoljen decembra 1961. Gimnazijo je obiskoval v Maribora. Slavist i ko (in dramaturgi; o) je študiral na Dunaju in v Ljubljani, kjer je doktoriral. Dalj časa se je mudil na študijah v Avstriji, linli j i, Franciji in Češkoslovaški. Pred zadnjo vojno je bil režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, a od novembra 1941 dalje zaradi ]>o]itiČ-nega preganjanja ni izvrševal gledališkega poklica. Po vojni je bil dramaturg in režiser Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Ijrojal je »Knjižnico slovenskega gledališča«, »Gledališki liet« in »Slovensko d ramo t, Kreft je /ačel pisali že kot gimnazijec in je prve socialne novele priobčeval v mariborske in iSocial is tu*. V letih 1924 do 1926 je skupaj s Srečkoin Kosovelom urejeval Mladino«, a v letih 19(52—1935 je izdajal in urejeval socialistično lite-ramo revijo »Književnosti. Svoje novele in črtice s socialno •vsebino je priobčeval v * Ljubljanskem zvonu in drugod, ier icr jih letn 1950 zbral v knjigi Povesti iz nekdanjih dni«. V romanu »Človek mrtvaških lobanj« (19291 je naslikal dokumentarno podobo razmer na srednji šoli po prvi vojni in orisal svoj razvoj do marksizma. Pisateljevo delo je zelo obširno in raznovrstno. Poleg pripovednih spisov je pisal potopise, eseje iu razprave z vseli področij kulturnega življenja, gledališke kritike, dramaturške uvode in literarne profile. Spada Jiied prve marksistične publiciste pri naa. Težišče Krcftovega literarnega dela je v dramatiki. Za Cankarjem je prvi, ki je s svojim štirimi dramami: ¿Celjski grofjec (1952), * Velika, puntarija (1937). .■kranjski komedij a nt k {194ii} in kreature (1948) zares osvojil občinstvo in uspešno prodrl tinti nn druge Jugoslovan, ske odre. Sem moramo prišteti šc njegovo dramaturško predelavo Jurčič-Levstikovega »Tugomerjat in *Balado o ¡hj-ročniku in Marjutki« (1960) po noveli sovjetskega pisatelja Borisa Lavrenjeva- Krefto ve drame pomcuijo napredek v slovenski dramatiki. V njih je pisatelj z naprednega, sodobnega stališča, v luči marksistične ideologije draniatsko oblikoval zgodovinsko snov in opozoril na dialektična nasprotja v dogodkih. Kol teoretik in praktik v gledaliških vprašanjih je nam prinesel mnoge novosti in se je uveljavljal kot naš najboljši gledališki strokovnjak. Prav tako obširno in pomembno je tudi njegovo esejistično delo. O tem priča že razprava »Puškin in Shakespeare« in ■knjigi esejev sPortreti* (19%) in »Poslanstvo gledališča t (l%0). Bibliografijo o delu Bralka Krefta do leta 1%1 je objavil Jože Mu uda v knjigi: Bratko Kreft, KaL arija za vasjo in druge povesti iz Prlekije (Pomurska založba. Murska Sobota 1961, str. 275—327). TI M H LI OLA NI K a d o Kušej, rojen 21. julija 1875, umr) 10. maja 194i. Dr. i ur», redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v l.jub-Ijani; rodni član pravnega razreda od 7. oktobra 193«. — Glej Letopis I, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umri 10. oktobra 1941. Dr. iur.. redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra leta 1938. načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrii: dopisni član Jugos lavinske akademije znanosti i umjenosii, častni doktor univerze v Bratislavi. — Glej Letopis 1. 159—197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl (.septembra 1942. Dr. iur., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1933; prvi glavni tajnik akademi je od 28. januarja leta 1939 do 11. julija 1942; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnoati. — Glej Lelopis I. 201—238. Alfonz P a v j i n , rojen 14. septembra 1S53. umrl 1. decembra 194-2. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko, Fitogcografijo in botanično sistematiko; dopisni član matematično-pri rodos lovnega Tazreda od 16. maja i 940. — Glej Letopis I, 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10. marea 1S56, umrl 1. decembra 1942. Realčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klinintologijo, seizinologijo in geologijo; dopisni član materna lično-iprirodoslo v nega razreda od Ib. maja J944); dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis I, 261—290. Riliard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila leta 1945. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis 1. 41-45; II, 75-89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca leta 1944. Dr, pbiL, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član filozofsko-filološkn-liistoričnega razreda od ¡6. maja 1940. — tile j Letopis I. 157—160: II, 61- 74, Matija Jama,, rojen 4. januarja 1872. umrl 4. aprila leta 1947. Akademski slikar: redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis 1. 47-49: II. 90- 105. Ivan Regen, rojen 9. decembra 1Ö68, umrl 27. julija leta 1917. Dr. pfiiJ., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matenia-tično-pririwloeiovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis h 175—176; IT. 104 -105, Milan S k e r l j , rojen 4. septembra 1875. umrl S. decembra 1947. Dr. i ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 127—130; 11. 106 do 125. Oton Zupančič, rojeil 23. januarja 1878, umrl 1 i, junija 1949. Književnik; rodni član razreda za umetnosti od 7. oklobra 1938; častni doktor uimcrze v Ljubljani, odlikuvau s častnim naslovom »ljudski umetnik« od Prezidija. Ljudske skupščine LRS, redni član Srpske akademije nauka t umetnosti, dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnuSli in Seliool of Slavotiic a ud Kast European Stadies v Londonu. — Glej Letopis I, 151—153, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 18S0, umrl 1 L aprila leta 1950, J>r. pliil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni ivelnik akademije; redni član filozofsko-filološku-hiStOliČuoga razreda od 7. oklobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti, dopisni Član Jugosla venske akademije znanosti i omjetnosti, Bolgarske akademije v Sofiji. K rä lovske češke společnosti nauik v Pragi, Častni član Slavističnega društva v Ljubljani. Glej Letopis I. 51*—6i*; II. 54- —44; III, 257—266; IV. 86—i 00. Sergej I v a n o v i Č V a v i 1 o v , rojen 24- marca 189t, umrl £5, januarja 195!. President Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne. medicinske in lehnične vede od 7. novembra 1947: član znanstvenih akademij v Beogradu, Zagrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti. Janko Slebinger, rojen t9. oktobra 1876, umrl 3. februarja 195 L Dr. phil., Upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski liibliograf: dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis ¡1. 54—58; IV 101-124. Matija Murko, rojen iO, februarja 186L umrl 11, februarja 1952. Dr. phil,. redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni član filozofska filološko-historienega razreda od 16. maja ¡.940: častni doktor univerze i Ljubljani in Karlove univerze v Pragi; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti. Srpske akademije nauka i umetnosti, Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, Poljske akademije znanosti v krakovu, Akademije nank SSSR v Moskvi, School of Slavonic and Past European Studies v Lomkmu. — Glej l.eiopis I. 172—174: V, 168—177. ! r ei n R amO ve, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. se ptembra 1952. Dr. pilil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni član filozofsko-filološko-bisto rič nega razreda od 7, okt. 1938; načelnik (epa razreda od 28. januarja 1939 do 31. jauuarja 1940; glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1930; predsednik akademije (m1 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik: dopisni član Jugoslavcnske akademije znanosti i umjetaosti, .Srpske akademije nauka i umetnosti, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Kralovske eeske společnofili nauk v Pragi, Scliool of Slavonic and East European Studies v Londonu; član Hie modem Laugu&ge Association of America (New York); Častni član Sluvističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis 1, 103-110; V, 148—160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila le in 1953. Predsednik Gospodarskega svetu FLRJ; redili član razredu za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis nT, 156—164; V. 161—167. Lucien Tesniere. rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954. Redni profesor ?,« primerjalno jezikoslovje na univerzi v .Montpellicrn: dopisni član razTedn za filoloske in literarne vede od 2. junija 1933. — Glej Leto-pis V, 92—94; \ U, 59 -f>5, Pavel L u n a e c k. rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila leta i955. Dr. med., redni profesor zu ginekologijo in porodništvo. predstojnik Ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni člnn razreda za pri-ntdoslovne in medicinske \ede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VL 61—65; VIL 55—58. Pelar Skok, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja leta 1956. Dr. pbiL, redni profesor za romansko filolopijo na vseučilišču \ Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953: pravi član Jugosla venske akademije znanosti i umjetaosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Romunske akademije znanosti v Bukarešti. Kralov- ske ceske spoletnosti nauk v Pragi in Academic ties Sciences ei Bellea-Lettres v Toidousu. — Glej Letopis 89—91; Mil. 77—8-2. J a n k o Polec, rojen 19. avgusta 1880. umrl 12. maja leta 1956, Dr. i tir., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pok,: redni član od 7, oktobra 1958; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30. septembra 1949. predsednik Terminološke komisijo pri akademiji. — Glej Letopis L 97—101; VIII, 48 60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, u_mri ".januarja 1957. Redni pro-fesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani. redni član od 7, okluhra 1938: častni doktor univerze v Ljubljani in lehniske visoke šole na Dunaju. — Glej Letopis I. ¡37 «9: VIII, 61—76. K a j k o N a h t i g a 1. rojen 14, aprila 1877. umrl 29, marca 1958. [)r. phi!,. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 19^8, prvi predsednik akademije od 4. januarja 193') do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1943 do 30, septembra 1949; predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede I92i 1939, predsednik Slavističnega društva 1935 in njegov častni član od 1937; dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Glej Letopis i. 71—75: IX. 63—67. I1 rane K s a v, Luk m a n . rojen 24. novembra 1880, umrl dne 12. junija 1958. Dr. theol., dr. phil.. redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju: dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, [68 do 169: IX. 78—81. A 11 d r i j a S t a In p a r . rojen 1, septembra 1888, umrl dne 26, junija 1938. Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 7. novembra 1947: predsednik Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu 1947 -1958; redili član Srp^ke akademije nauka i Umetnosti v Beogradu, častni Član Ameriškega društva za narodno zdrav je in Akademije za medicino v New Yorku- — Glej Letopis IX. 82—84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1S86. umrl 22. septembra 1958, Dr, pliiL. redni profesor sa zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 67—75: IX, 68—77. K. a z i m l e r z Nilseh, rojen 1. februarja 1874, ntrtrl rltie 26. seplcniJjrn 1958, Profesor poljskega jezika na univerzi v Krakom; dopisni član od 7. novembra 1947: dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Akademije nauk SSSR v Moskvi in Bolgarski' akademije znanosti v Sofiji. —Glej Letopis IX, 85—87. Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887. umri 15. avgusta leta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v- pokoju; redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 116 -12fl: X, 34—59. A I e k s a ii d a t Belic, rojen 2. avgusta i87b. umrl 26. februarja 1960. Dr, piti!., profesor v.a I ing visi ¡ko na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 7. novembra 1947: predsednik -Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji, Pragi (akademija in Kralnvska češka společnost nank), \arsavi. Moskvi, Kopen-liagiiu in Mutichnu: častni doktor univerz v Pragi in Glas-gowu, rastni profesor univerze LomunoSOva v Moskvi, — Glej Letopis XI, 36— 38. Anton Lajovic. rojen 19. decembra 1878, umrl 28. ai -glista 1960, Komponist in muztkolog. Redni č!an od 16, maja leta 1940. tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 tlalje. — Cdej l etopis 1, 63—()7 m XI. 54 51. BOŽIDAR LAVRIC Bogdan B re ce1 j Dne 15. novemhra 1%I je «mrl redni Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njen prvi podpredsednik in prvi načelnik medicinskega oddelka razreda za prirodoslovne ju medicinske vede — dr. Božidar Lavrič. L njegovo smrtjo se zaključuje še ne napisano poglavje zgodovine slovenske medicine, poglavje o naslanku in razvoju moderne slovenske kirurgije, ki jo je pokojni izpolnjeval s svojim življenjskim del oni. Prof. 1 .avtič je umrl v fi2. Jetu starosti, potem ko SO vsi napori prav njegove kirurške stroke, da bi mu rešili življenje, ostali zaman. Z njegovo preraiiu smrtjo je slovenska medicina i*gu-lula svojo osrednjo osebnost, slovenska in jugoslovanska kirurgija pa svojega najvidnejšega in najpomembnejšega predstavnika. Božidar Lavrie je bil rojen 10. novembra 1^99 v Novi vasi na Blokah, kjer je obiskoval ljudsko šolo in nato gimnazijo prva Štiri leta v Šentvidu nad Ljubljano. V času prve svetovne vojne je gimnazijski študij nadaljeval v Ljubljani na If. državni gimnaziji, kjer je !eta 1918 predčasno maturirol in odšel k vojakom, \ vojski je o.stal do konca vojne, t. j. do novembra leta 1918. Že na gimnaziji ga je močno zanimalo prirodoznan-stvo in v 6. razredu je v njem dozorel sklep, da se bo posvetil medicinskemu študiju. ko se je v decembru 19J8 vpisal na Medicinsko fakulteto v Zagrebu, je ¡bil to le še formalen zaključek že prej sklonjene odločitve. Zagrebu je ostal dva semestra in opravi! izpite iz fizike, kemije in biologije. Nato .se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Parizu, kjer je leta 1921 opravil prvi rigoroz. jeseni istega leta je prestopil tla Medicinsko fakulteto v Pragi, kjer je dovršil medicinske Študije in 22. marca 1924. leta promoviral za doktorja. Po zakonu predpisani staž je odslužil v bolnišnicah v Mariboru in Celju, Leta 1925 je dobil mesto seknudarnega zdravnika Zakladne bolnišnice v Zagrebu in to na kirurškem oddelku. ki ga je vodil primarij dr, A. Gottlieb. Tu se je pričel .skrbno in sistematično pripravljati, tu je dobil prve osnove kirurške stroke. Pri dr. Goltliebu so že tedaj razvijali laboratorijsko preiskovalne metode in gojili klinično diagnostiko, kar je Lavriču pomenilo šolnino pripravo za bodoči klinični študij, Operativna tehnika mu ni (povzročala nikakib težav in v relativno kratkem času je prišel do samostojnega dela. Lete 1925 j t- dobil Štipendijo FAMEL preko Zbora liječnika v Zagrebu, in bil tri mesece v Parizu na kliniki Salpetrièrc pri prof. Gossetu, v Hôpital Cocbiii pri prof, Delbetu in v Hôpital lénon pri prof. Grégoiru. Tu se je izpopolnjeval v splošni kirurgiji, istočasno pa navezal stike s prof.Dévéjem v Rouenu. ki je proučeval vprašanje ehinnkokoze. Lavriča je vprašanje zanimalo že v Zagretbu, kjer je obdelal nekatere primere, ki SO jili operirali na oddelku dr. Guttiieba in katere je pozneje objavil v Lijceničkem * jesniku. Ko je bil dr. Gotllieb za časa šcstojnnuarskega rcžtma nasilno upokojen, so vsi njegovi asistenti podali ostavke in demonstrativno zapustili državno službo. Med njimi je bil tudi dr. Lavrič. Da bi se mogel preživljati in nadaljevati kirurško specializacijo, je leta 1 ') i0 prevzel službo sekund arij a v bolnišnici \ Šibeniku, kjer je bil šef kirurškega oddelka primarij dr. PassinL šibenik je bil takrat center za študij ehinokokoze in dr. Passini je spričo obilne kuzutnlike na jiodročju Dalmacije postal vodilni specialist v državi. Izdelal je bil svojo iastno operativno metodo, ki sta jo tedaj z Lavričem izpopolnila in objavila v iSpomen knjigi bolnice šibenik s. leta 1933, Ko so se razmere uredile, se je vrnil v Zagreb in na povaf-bilo prof. dr. Rndisavl jeviéa je prevzel mesto asistenta na njegovi kliniki, fu se je poglobil v sistematičen študij in bil deležen prave klinične vzgoje. \ kij učen je bil v delo s študenti pri kliničnih vajah iu priprav I j al prva samostojna predavanja, ki j i li je imel v Liječničkem društvu. Iz te dobe datirajo prse klinične publikacije: »Slučaj parcijalne hondrodistrofijei in »Anestezija percuinom«. Ko je bilo razpisano mesto priuiarija v bolnišnici v Mariboru. se je prijavil dr. Lavrič in mesto tudi dobil. Februarja leta je nastopil novo službeno mesto in pričel z reorganizacijo kirurškega oddelka iu kirurškega dela v njem. Še istega leta decembra meseca pa je bil jioklican \ Ljubljano, kjer je prevzel \ Splošni bolnici vodstvo II. kirurškega oddelka. 1'uko je slopil dr. Lavrič v ljubljanski medicinski svet, ki ga je sprejel v svojo sredo odprtih, vendar praznili rok, z edino perspektivo vodstva slabo opremljenega kirurškega oddelka. Razmere so bile tedaj take, da je ljubljanska medicinska fakulteta že 15. leto životarila s svojimi 4 semestri iu bornimi inštituti - z eno samo častno izjemo pod tujo streho in prav nič In kazalo, da bi mladi kirurg mogel nadaljevati uspešno začeto delo. kaj šele misliti na morebitno habilitacijo na domaČih tleli. Roj za popolno medicinsko Fakulteto je kljub vztrajnim naporom naprednih sil slovenskega zdravništva vse bolj za- mirni, izgubljal na svoji ostrini iti privzemal manj nevarne, deklarativne ohlike. Božidar Lavrič je prav kmalu spregledal slepo ulico, v katero so zašla plemenita stremljenja in nbral je drugo pot. Ni se priključil onim. ki so sestavljali peticije in resolucije, marveč je začel z načrtnim in sistema ličnim delom tam, kjer so se odpirale realne perspektive in kjer je pričakovat iskreno pomoč. Kot predstojnik II. kirurškega oddelka je s peščico najožjih sodelavcev navezal stike S predstojnikom Anatomskega inštituta Janezom Plečnikom, ki mladega kirurga v njegovih načrtih ni le moralno podprl, marveč mu je v nadaljnjih letih postal najbližji svetovalec, pobudnik in mentor. Skupno sta kovala načrte in pripravljala tla za realizacijo kliničnega študija na slovenskih tleh. Ob pomoči predstavnika anatomije in patologije je Lavrič pričel graditi stavbo svoje stroke in tudi našel pobtldo in oporo v svojih stremljenjih po znanstvenem, in raziskovalnem delu. Velikopotezna zasnova lukšnega dela se je skeptikom v tistih Časih i«lcla nerealna, pot, ki jo je ubral, pa marsikomu prepogujiina, nierodajniiu faktorjem v takratnem zd ravstvu pa neosnovaiia in celo z&uesenjaška. Navzlic temu je prodorna siia Lavričcvega ustvarjalnega duha nezadržno privlačevala dorasčajočo generacijo mladih zdravnikov in medieiticev. ki so v osebi novo izvoljenega docenta za topografsko anatomijo odkrili tovariškega svetovavca, vnetega in pristopnega učitelja ter strokovnega vzornika. Kot kirurg je Lavrič kmalu zaslovel Sirom naše domovine. Na II. kongresu jugoslovanskega kirurškega društva leta 1937 v Ljubljani, katerega glavni pobudnik in glavni organizator je bil sam, je njegov referat zbudil pozornost ne le jugoslo\an-skih. marveč tudi številnih tujih kirurgov. Ta pomembni mejnik v razvoju slovenske kirurgije je bil izključna zasluga docenta Božidarja Lavriča. Prv ič v zgodovini je predstavil slovensko kirurgijo forumu mednarodnih strokovnjakov, ki mu niso dali le priznanja, marveč tudi odprli vrata svojih klinik in institutov ter mu nudili dragoceno izmenjavo strokovnih in znanstvenih izkušenj. 7. izvolitvijo za rednega profeaorja leta 1940 ni bilo uika-kega dvoma več. da je razvoj slovenske kirurgije v rokah Človeka, ki ni le dostojen naslednik njenih maloštevilnih pionirjev7 od Kerua preko Šlajmerja do Dergauca, ki ni le v stanju, da bi šel vštric z razvojem stroke ter zadostil nalogam in potrebam časa, marveč da je ta veja naše medicine dobila nbli-kovavca, ki jo bo s poglobljeno znanstveno metodiko, nadarjenostjo in naravno intuicijo prekvasil tri preobrazil po lastnem konceptu, jo bogatil z načrtnim raziskovalnim de¡11111 ter jo z dinamiko svojega temperamenta iztrgal i z, provincialnih spon ter jo dvignil na evropsko raven. Delo, ki je bilu opravljeno v komaj štiriletni dobi. je bilo obsežno in pomembno za ves nadaljnji razvoj slovenske kirurgije: ob starem kirurškem paviljonu je bila dokončana nova zgradba, v katero sta se vselili kirurška in interna klinika Z njunimi kliničnimi laboratoriji. Ljubljanski medicinski lak Hiteti se je priznal V. in VI, semester in prvič v zgodovini slovenske medicine študentje vpisujejo klinične predmete na domači fakulteti. Poleg intenzivnega dela doma se je Lavrič v tej dobi udeleževal .številnih inozemskih kongresov, na katerih je Sodeloval s svojimi referati. Kmalu po Vseslovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji, kjer je refeiiral o temi »zdravljenje plen rahlega empiema«, je postal član bolgarskega, za tem pa češkoslovaškega iu nemškega kirurškega društva. Njegova dola iz te dobe so ob jat I jena pretežno v Zdravniškem vestniku. Liječiiitkem vijesnikn in kongTesnib zbornikih, nekatera pa je objavil v inozemskih strokovnih revijah, kol n. pr. svoja opažanja o intraliepatalnih zolčnih kamnih (skupaj s T. Kobetovo) in raziskave na področju serumske terapije akutnega osteo-miel¡lisa in drugih etafilokoknib infekcij (skupaj z Linhartom — Gradeči, Druga svetovna vojna i 11 okupacija sta široko in velikopotezno zasnovano delo iznenada prekinili. Prenehalo je delo na izgradnji klinike in fakultete in slovenska medicina se jc priključila kulturnemu molku, ki ga je proglasila Osvobodilna fronta. Prof, LavriČ je globoko doumel zgodovinski trenutek in se od vsega začetka uvrsti) mod tiste napredno misleče slovenske inieligente, ki borbe proti okupatorju niso le v principu odobravali, marveč ki so se ji od jtrvega dne z vsemi svojimi silami priključili. Kirurška klinika je postala važen steber v organizaciji ilegalnega dela iu priprav za bodočo partizansko sanitelo. Pod njenim okriljem so se vršili prvi tečaji o osnovali vojne kirurgije za medicince, zbiral se je sanitetni material in zdravili so.se prvi ranjeni partizani. Pri reševanju odgovornih in nevarnih nalog je l.avriča odlikovala trezna presoja ter mirno odločanje. Ohranjal je vedro razpoloženje in ga Širil okrog sebe I udi takral, ko je marsikomu zmanjkalo smisla za šalo in dovtip. Bil je vztrajen in dosleden optimist, tovariš med tovariši, do skrajnih mer požrtvovalen ¡11 brez pridržkov predan. Njegovo aktivno delovanje okupatorju ni ostalo prikrito in v začetku leta 1942 je bil pod težkimi obdolžit vami1 sodelovanja v OF. o]>eriranja ranjenih partizanov in podohnega are- tirati in postavljen preti vojaško sodišče. Jeseni istega leta je bil zaradi pomanjkanja dokazov sicer oproščen, vendar odpeljan v internacijo v Italijo. Iz internacije je januarja 194-1-pobegnil v Rim, kjer je do junija živel ilegalno in nato uspel pobegniti na osvobojeno ozemlje ter se priključiti naši narodnoosvobodilni vojski. S prebegom na zavezniško stran in vstopom v NOV pričenja za Luvriča novo obdohje, doba njegovega delovanja v Jugoslovanski ljudski armadi. Takoj po vstopu v NOV je prevzel vodstvo bolnišnice v Andriji, nato pa postni pomočnik načelnika sanitetnega oddelka v Bariju. Decembra leto 1944 je bil poklican v Beograd, kjer mu je bila poverjena dolžnost glavnega kirurga JI.A. Postal je najožji sodelavec načelnika sanitetne uprave JI.A. generala dr. Gojka Vikoliča in njegov Strokovni svetovalec v pripravah velikih ofenzivnih operacij za dokončno osvoboditev domovine. Z izredno energijo in organizacijsko sposobnostjo je Lavričc uspelo dovršiti priprave tik pred začetkom velike ofenzive v ISrcmu. pri kateri je aktivno sodeloval v vodstvu sanilete. prav tako pa tudi pri operativnem delu na najtežjih ranjencih. S fronto se je pomikal od Sida, \ inkovcev, Djakova in Pakraca do Zagreba, I rsta in končno Ljubljane. Naloge, ki jih je v zadnjih ofenzivah morala reševati naša vojna saniteta. so bile izredno težke. Tako je bilo na primer v \inkovcih v 24 urah približno 300t) ranjencev, ki so ležali po šolah, hišah, lopah in tudi na prostem, ker ni bilo pod streho več dovolj prostora in je njihovo stnnje bilo videti brezupno. Z največjo prisotnostjo duha je i.uvrič vodil evakuacijo Ich ranjencev, razporejal kirurške ekipe in na posameznih etapah evakuacije sam operiral najtežje primere. V treh dneh je s svojim požrtvovalnim delom iu osebnim zgledom uspešno opravil svojo dolžnost. Po končani vojni je prof. Lav ric se nadalje sodeloval v JLA in organiziral I. kongres vojaških zdravnukov v Beogradu. Na tem kongresu je imel tudi glavni referat o izkušnjah naše vojne kirurgije, kar je predstavljalo drugoten prispevek k poglavju O vnjnokirnrški doktrini. Tudi po odltodu iz vojske je vzdrževal v vsej povojni dobi tesne stike z vojno sanitete. Postal je član redakcijskega odbora revije Vojno-sanitelui pregled, ki jo je bogatil s svojimi prispevki že od 1. številke, ki je izšla Še med vojno in nalo ves čas njenega nadaljnjega izhajanja. Zlasti upoštevana pa je bilo njegovo sodelovanje pri enem izmed najbolj pomembnih del naše vojne medicine, pri učbeniku Ratnu kirurgija. Pri tej je bil član redakcijskega kolegija ter avtor poglavja o poškodbah lobanje in m ožgan. Razen tega je bil stalni član Komisije za medicinsko-znaustvenn raziskovanja (KOMNIS) pri Sekretariatu narodne obrambe. Za njegovo delu se je JLA oddolžila prof. dr. Lavriču z najvišjimi odlikovanji ni po besedah Gojka Nikoliča so njegove zasluge za našo armado neprecenljive. Avgusta 1947. lcia je bila osnovana popolna Medicinska fakulteta % Ljubljani iu prof,Lavrič je bil izvoljen za njenega prvega dekana. Drugič v življenju iu z novimi silami, tokrat obogaten z ogromnimi organizacijskimi in stroknvnimi izkušnjami iz vojne in pa s svetlimi perspektivami vsestranskega razvoja in napredka v osvobojeni domovini, se Lavrič loti dela, ki kljub medvojni prekinitvi predstavlja v vsakem pogledu organsko celoto. Neposredne naloge, ki mu jih je nalagala novo sprejeta funkcija, so bile dvojne: organizacija nove fakultele, izpopolnjene z vsemi inštituti iu klinikami, sestava učnih programov in načrtov, reševanje neštetih administrativnih, kadrovskih in material nil) vprašanj in pa reorganizacija kirurške klinike, ki jo je našel v težkem stanju. Njegova zamisel iniegraeije kirurške službe s spajanjem posameznih kirurških specialnosti je zahtevala nove oblike notranje organizacije: skokovit napredek v času 2. svetovne vojne pa je bistveno spremenil prejšnje načine in metode dela tuko v kliniki kot pri pouku in še posebej pri ziiajistveno-razisitovalnem delu. Na poziv Rockefeller j eve institucije je Lavrič leta I'>47 obiskal Harwanlsko medicinsko visoko Šolo v Bostonu, Columbia univerzo v New Vorkti in Johns' Hopkins univerzo v Baltimoru, kjer se je seznanil z najnovejšimi dognanji ameriške kirurgije, kjer je proučeval sisteme medicinskega študija na posameznih fakultetah. primerjal njihove učne načrte in programe ter pob liže spoznaval organizacijo eksperimentalnega dela v klinični kirurgiji. Po povraLku v domovino je ubjavil svoje misli o organizaciji kirurške službe ter predloge v zvezi z načinom pouka na medicinskih fakultetah v dveh pomembnih člankih: Problemi organizacije naše kirurške službe in Medicinska nastava. staž i značaj medicinskog fakulteta u zdravstveno j službi. Njegove zamisli so slonele na globokem poznanju trenutnih potreih in dejanskih možnosti naše ožje in širše domovine. Zalo so ttrdi njegovi predlogi naleteli l)a polno razumevanje pri vodstvu naše zdravstvene službe, prav tako pa so bili tudi predmet najširših diskusij na zveznih ler interfakulfeiuih konferencah. Njegov oster kritični duh. povezan z dinamiko njegovega temperamenta, je premagoval številne ovire in težave povojno dobe in v dolgotrajnih razpravah sta njegov veder opti- lilizem in neomajna vera v pravilnost postavljenih nalog pu-mirila duhove in v spornih vprašanjih dosegala soglasje. Prof. Lavrič je postal prvi predsednik Sa vaz a iekarskifi društava Jugoslavije; leta 1949 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1950 pa za dopisnega člana Srpske akademije nauka, l eta 1955 je postal predsednik Jugoslovanskega kirurškega društva tn se istega le La dopisni član - Association of Surgeous uf Great Bi itn in and Irelandt Lu .Société de Chirurgie de Lyon< ter zunanji član Académie de Chirurgie v Parizu, medtem ko je že takoj po vojni postal član Société Internationale de Chirurgie. Prav tako je postal član redakcijskega odbora vodilnih domačih in tujih sirokoi nih revij kot: Acta Medica Jugoslavica, Acta hirurgica Jtigoslavica, Lxcerpta Medica ter dupisni član îBrilisb Journal of Clínica! Practice«. Aktivno se je udeležil številnih domačih in tujih kirurških kongresov, simpozijev in seminarjev in tako predaval leta 1951 v Parizu, leta 1954 v Leedsu. leta 1956 v lyonu, leta 1957 v New Casi lu. leta 1959 v Londonu in leia i960 v Binninghaniu. \ letih 1957/58 je bil rektor ljubljanske univerze, v letih 1959/60 pa njen prorektor. Navzlic, mnogoterim in raznolikim funkcijam in obveznostim na strokovnem, političnem in družbenem področju Lavrič niti za trenutek ni odstopil od svojega osnovnega življenjskega cilja: prispevnti k razvoju kirurške stroke tla osnovi izkušenj in eksperimentalnega, dela. Pod njegovim vodstvom .so na kirurški kliniki vznikli novi oddelki in zagotovljeni so bili osnovni pogoji za razvoj moderne kirurgije: sodobna anestezija, služba transfuzije krvi, biokemični laboratoriji in oddelek za eksperimentalno kirurgijo, Njegova klinika je v nekaj letih postala primer moderne kirurške ustntiove in je bila v naši državi med prvimi, ki je uvajala in izvajala najnovejše metode kirurškega zdravljenja, ustanova, v katero so prihajali na izpopolnjevanje kirurgi iz vse države. Na lem področju so Lavriievi povojni napori vsega občudovanja vredni. Pod njegovim vodstvom so se formirale in zaživele nove veje kirurgije: travmalologijft, to rak al na kirurgija, urologi ja, nevrokirurgija, plastična in reparatorna kirurgija ter kirurgija srca in ožilja. Bil je istočasno idejni pobudnik in dejanski začetnik vseh novih kirurških specialnosti, ki jih je zajel v svoj univerzalni koncept kirurgije in jih vodil tako dolgo, dokler niso dozoreli organizacijski in kadrovski pogoji za njihovo osamosvojitev. Odraz tega univerzalnega koncepta v kirurgi j i je Lavričeva obsežna publicistična dejavnost, ki zujema domala v sa področja kirurgije bodisi v obliki kritičnih analiz rezultatov kliničnega deia bodisi v obliki originalnih prispevkov k posameznim problemom ali metodam kirurškega zdravljenja. Med ie je posebej uvrstiti njegova dela o kirurgiji paukreasa, o kirurški terapiji karcinomu, o kirurgiji pljučne tuberkuloze s posebnim pogledom na resckcijo pljuč, o kirurgiji perifernih krvnih žil, o rekonstrukcij! arterialne cirkulacije, o problematiki travme in O kirurgiji srca, Meti najbolj pomembne uspehe na področju k a rdiovaskulame kirurgije je uvrstiti prvo operacijo na odprtem srcu, ki jo je izvedel prof. Lavrič leta 1958 na kirurški kliniki v Ljubljani, ko je prvič v naši državi uporabil ekstra-korporealno cirkulacijo s pomočjo aparature, ki so jo konstruirali njegovi ožji sodelavci in ki jo jc izdelala naša domača industrija. Za ta uspeh je njegova ekipa prejela Kidričevo nagrado. Ime Božidarja Jjii riča bo vedno ostalo zvezano ne le z razvojem moderne slovenske kirurgije, kateri je kot njen pobudnik in utemeljitelj vtisnil pečat svoje osebnosti, marveč prav tako z borbo za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani, kateri je posvetil od prvih začetkov dalje toliko nesebičnega truda, srčnosti in upornosti, borbo, ki jo je zmagovito zaključila šele osvoboditev. Besede, ki jih je izrekel v nagovoru ob priliki prve promocije na popolni medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1946, ga razodevajo kot strokovnjaka in učitelja, ki je v politi meri doumel zgodovinski pomen tega dogodka, pa tudi kot človeka iu svetovavca, ki je s toplimi in tovariškimi odnosi umel prikleniti nase doraščajočo gencracijo zdravstvenih delavcev; »___Zavedajte se. da ste prvi, ki ste dovršili študije na domači fakulteti. Bodite ponosni na to, toda vedite istočasno, da se bo po vašem delu, razumevanju ljudskih potreb in vašem vzponu vrednotila naša medicinska fakulteta. Mi smo vam dali vse, kar premoremo i~n znamo — naj vam to služi v oporo v vašem nadaljnjem življeitju.« Bibliografija do leta 1956 jc objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani {1957}, stt. 357—338. oziroma do leta 1946 tudi v Letopisu SA/.U, 5. knjiga (1950), str. 202, Dodati jc: Nrekaj misli in pripomb k razvoju kirurgije danes. Zdravn. vest-nik 26. 1957, 1—5. A propos d'un cas de fistule artério-veineuse dans le poumon [skupaj s Kosakom). Lyon Chirurgical 53, 1937. The Trend of Modem Sutgery in Yugoslavia (skupaj z Zdravi-čem). Tlie British Journal of Clinical Practice. 1957. Okluzija lîkvor fistula v fessi cranii anterior. Acta Chir. Jugosï. 5. 1956. Reconstruction of Arterial Circulation. The British Journal of Surgery, vol. XLV, 1958, No. 194 Neka uaša zapažanja iz kirurgije krvuih žila. Lijeenički vijes-uik I«8, št tt—iS, 635 -641. Rezultati hirtirškog lečenja plučne tuberkuloze s naroči tim os vrtom na resekciju pluča {skupaj s sodelavci). »Tuberkuloza* 1959, 5t. & 147—165. Kirurgija perifernega krvnega ožilja, Zdrav, vestuik 28. 1959, 383—366. Pomen in vloga anestezije v kirurgiji. Pro Mcdico (izd. Lek) 2, Št. i, I960, 1—3. De re publica traumatologiea. Vojno sauitetni pregled 17, i960, 523—524, EJNARDVCCVE Fiatici Štele [Jut- 6. avgusta 1961 je v kopenhagnu nenadoma Ullir! danski arhitekt in svetovno znani arheolog Ljuar Dyggve, dopisni član Slovenske akademije znanosti iti umetnosti v razredu za zgodovinske in družbene vede,izvoljen !7. oktobra 195S. S pokojnikom je zgubila arheološka znanost enega najuglednejših predstavnikov, nova Jugoslavija pa iskrenega prijatelja. Z njegovim življenjem in delom smo slovensko javnost seznanili ob njegovi izvolitvi v SAZU v Lclopistj SAZ1 IX, str. 47/8, lam smo pokazali, kako je najprej uspešni, umetniško nadahnjeni arhitekt postal arheološki r&ziskovavee mednarodnega formata od leta 1922 Hal je, ko mu je Rask-Ostcrledfond z E. WeiIbaehom in J. Brondstedom poveril nadaljevanje izkopavanj antične Salone pri Splitu. To delo. pri katerem se je prijateljsko povezal z R. Eggerjem, msgr. Er. Rnlicem in M. Abramičem, in kaiero je kasneje razširil na raziskovanje slarohrvatskih in drugih antičnih s|K>menikov Dalmacije, ga je vezalo odslej za vse življenje. Na to problematiko se nanašajo najdragocenejše strniti njegovega obsežnega arheološko-publicističnega dela v Rechercbes a Salone ftorschungeu in Salona), ki se tičejo ba/ilike petcrili mu-Cen cev pri Kapljucn, funkcionalnosti solinskega gledališča in antičnih mozaikov. Na solinskih študijah temelji pomembno delo Tiistory of Salouitan clLristiaiiity, kjer je zavzel zelo opaženo stališče do nekaterih osrednjih problemov krščanske arheologije ob jadranski obali, Zadnji čas sc je v zvezi z Dioklecijanovo palačo večkrat vračal na problem pozjioailtične palače, ko je tolmačil razvaline dvorca v Mogorilu v dolini Neretvo. razvaline palače v Luki Polačc na Mljetu in vile z ogelnimt rizaliti v Bilieah v severni Dalmaciji (Festschrift K. M, Swoboda zum 28. Januar 1959, XI. mednarodni kongres hizantologov v Hunchitu 1958 in Laureae Fr. Sfelč ob I a tac). Poti vplivom Dvggvcjcvih lrgotovitev o reprezentančni funkcionalnosti kasuoantične in bizantinske cesarske palače so malo pred njegovo smrtjo Izvršili v Splitu rekonstrukcijo peri-stila Dioklecijanove palače. V Makedoniji je Dyggve sodeloval pri raziskovanju in ohjavi (z B. Sario) gledališča v Stobih. Zelo pomembna so njegova raziskovanja antičnih spomenikov v Grčiji v Kalidonu in Lindosu na Rodu. Zadnje tiskano delo, ki ga je še doživel, je bilo leta 1960 Lindos lil.. Le sanetuaire d*Athana Lindia et l archilecture Lindienne- S Lr lepil - 81 - Nas zanimata posebej dve deli, ki se nanašata na našo italijansko soseščino, na »Tenipietioi v Čedadu in na posnetek Kristusovega groba v baziliki v Ogleju. Njegove ugotovitve glede stavbne zgodovine prvega pomenijo važen prispevek k rešitvi nastanka doslej časovno sc neopredeljenih Št likat ur in ostankov stenskih slik. Za oglejsko roiundo pa uveljavlja mnenje, da gre za posnetek jeruzalemske cerkve Gospodovega vstajenja, kakor jo je postavil cesar Konstantin. Pomemben je tudi njegov prispevek srednjeveški nordijski in slovanski arheologiji z religiozno kultnimi ugotovitvami v Jellinpu in revizijo problema mnogo disku tira ne slovanske stavbe na otoku Rügen. Na povabilo SAZL je zavzel stališče tudi glede domnevnega slovanskega Svetišča na Ptujskem gradu, kjer je idejo o svetišču odklonil; svoje mnenje je nameraval podrobneje utemeljiti prav z ugotovitvami iz danske in sevemoslovanske arheologije. Dvggve si' je razvil v eno najvidnejših znanstvenih oseh-uosti v stnrokršeanski ill zgodnjcsrcdnjevcski arheologiji prav iz študija dalmatinskih spomenikov. Njegova veličina pa 6e ni Opirala samo na drzne domisleke temveč na eksaktno metodo arhitekturno risarskega dokumentiranja arheoloških najdb in rekonstrukcij, za katerih nazornost .se je posluževal tudi sndrenih maket. Upoštevajoč vrednost točne arhitekturne risbe je visoko cenil Plečnika, čigar profile je Študiral v Pragi in v Ljubljani. Značilno je v tej zvezi, da je v zadnjih letih pritegnil k sodelovanju tudi Plečnikovega učenca arh. M. Mu.šiča. Svojo prijateljstvo do Jugoslavije je izpričal tudi s tem, da je obvlada! srbohrvatski jezik in leta 193M poklonil Splitu znanstveno gradivo, nanašajoče se na arheologijo Dalmacije. Oyggve ni bil samo do skrajnosti dognana znanstvena osebnost velikega formata, marveč predvsem tudi plemenit človek, čigar prijateljstvo se je pobtidno odražalo na vseh. ki so imeli srečo sodelovati ž njim aii ga spremljati na njegovih Številnih študijskih potovanjih. Umrl je sredi dela, saj so ga v ča^ii njegove smrti pričakovali kot referenia o aktualnih problemih na mednarodnem kongresu umetnostnih zgodovinarjev v New York a in tia mednarodnem bizantološkein kongresu v Ohridu. Kljub temu pa je svoje življenjsko delo v glavnem zaključil, tako da nam ga zapušča kot redko zaokroženo mnogostransko pobudno znanstveno dediščino. Nek rologa.: Tom.Marasovič v Urbs 1959—60 (Split), str. t2l t26 Z bibliografijo del, ki se nanašajo na duimalinsko arheologijo. — R. Egger, Alma nach der Oesterreicliischen Akademie der Wissenschaften, lit. letnik (1961). str. 582- 392. HT POEOeiLA O D E L IT AKADEMIJE DELO AKADEMIJE V LETU I9bi CM ii n i. f u q k c i o ii à r j i i n nameščenci a k a d e m i j e V letu 1%J je akademija izgubila H va svojih članov, (), avgusta je umrl dopisni član \ sklopu prvega razreda danski arheolog in arhitekt dr. Ejnar DYGGVE, 15. novembra pa podpredsednik akademije. redni član v sklopu četnega rit/.red a profesor dr. Hožidar LAVRIČ. Skupščina, zbrana Ba dan Ji. d^eembra, je izvolila nekatere nov t» red nt' it) dopisne člane. Izvoljeni so bi lir v prvem razredu za dopisna člana dr. y©jealav MOLE, profesor univerze ■n k.ra-kovu v pokoju in dr. Grga NOVAK, profesor univerze v Zagreba v pokoju in predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti; \ čet rte in razredu: ¿a rednega člana dr. Robert NEl BAI EU, profesor na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, za dopisne člane pa dr. ilija D JI RIČ1Č, profesor na Veterinarski lak ul let i univerze v Beogradu i" predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti, dr. Janez MILCÏNSKÏ, profesor na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in dr. Frane NOVAk. profesor na isti fakultel i : v petem razredu /.a redne čbuic književniki Ciril KOSMAČ. Juš KOZAK in dr. Braiko KREIT, Akademija je štela ob kontu leta I%1 2 častna člana, red n i h člano\ in 34 dopisnih članov. Po razredih porazdeljeni so biii: v prvem razredu 8 rednih in 8 dopisnih članov, v drugem razredu 1 redni in 2 dopisna člana, v tretjem razredu h rednih iti 2 dopisna člana, v četrtem razredu 8 rednih in 8 dopisnih članov, v petem razredu 11 rezilih in 4 dopisni člani. Skupščina, zbrana na dan 22. decembra, je po smrti podpredsednika dr. Božidarja 1 avriČa izvolila za podpredsednika dr. Antona Kuhtja, rednega Slana v sklopu tretjega razreda. I služb en ec v iti delavcev je imela akademija .s svojimi inštituti po stanju z dne . decembra I%1 83, ml teli 41 *iifin-fitvenega in strokovnega kadra. II bibliotekarjev, knjižničarjev in tehničnih sodelavcev, 14 upravnih, izvršilnih in pi- Snrniških uslužbencev, 17 pomožnih uslužbencev iII delavcev ter 19 honorarnih uslužbencev s skrajšanim delovnim časom. Redno honoriranih ztinunjih sodelavcev je biio 18. Inštituti Število inštitutov se v letu J%t ni spremenilo. Bilo jih je deset. Poleg inštitutov je omeniti še Terminološko komisijo s štirimi sekcijami. L Inštitutom za geografijo je povezan Kartografski zavod, z Inštitutom za biologijo pa so povezani Odbor /a urejevanje favne, flore in geje Slovenije, Speleoliio-loški laboratorij v Postojni in Marinobiološki laboratorij v Roviuju. Poleg inštitutov je omeniti še fotolaboratnrij. Trije inštituti, sedaj izven sklopa akademije, Kemijski inštitut Borisa Kidriču, Inštitut za elektriško gospodarstvo (sedaj Elektromštirut, inštitut za elektrišško gospodarstvo in elektroindustrijo) in Inštitut za turbinske stroje so z akademijo Še nadalje tako povezani, da je ta poleg Izvršnega sveta LRS in univerze eden njihovih ustanoviteljev, člani akademije pa so konznlenti v leh inštitutih. Novost v notranjem ustroju akademije so lako imenovuni kabineti. Akademiki naj v okviru akademije imajo svoje delovuo mestu: po pravilu naj jini bo dodeljen po en asistent in po ena upravna moč. Na tu način so bili doslej urejeni oziroma so v stadiju urejevanja kabineti za tri akademike. Publikacije Tudi v letu 1961 je bila ena prvenstvenih nalog akademije objava del njenih članov in drugih znanstvenih delavcev v tisku. Krediti za tisk in avtorske ter redukcijske honorarje so znesli v leiu l%i l5,i00.000 dinarjev (tisk 8,400,000 din, honorarji 7,000.000 din). Ce akademija v letu 1961 po uvidevnosti naših oblasti glede kritja stroškov za tisk ni imela večjih skrbi, ne moremo istega reči glede tehničnih možnosti natisa. Se se je morala akademija zatekati v tiskarne izven Ljubljane (Kranj. Koper, Zagreb}, kajti zmogljivost ljubljanskih tiskarn ni mogla zadovoljili vse potrebe. 2 letnico 1%1 na naslovni strani je akademija objavila 12 del. v skupnem obsegu okrog 164 tiskovnih pol, kar da okrog 2624 tiskanih strani. Rokopisov, ki so jih razredi oziroma jih je predsedstvo sprejelo v letu 1961 /a natis je bilo: 5 samostojnih de). iO razprav, 1 zvezek Arheološkega, vestnika, 3 muzikalije in ena knjiga letopisa, K.ot doslej j c bila akademija tudi v letu 1961 v zelo živ ah ni zamenjavi svojih ohjav za publikacije raznih tuzeniskih in inozemskih nstanov. Približno polovica naklade akademijskih publikacij gre z zamenjavo v svet. Po številčnem stanju je bila ob koncu leta 1961 akademija v zamenjavi z 954 naslovi znanstvenih in drugih institucij v vseh delih sveta: od teh jih je v Jugoslaviji 164. v inozemstvu 790, L zamenjavo se je v le-t.u 1961 obogatila biblioteka za 4553. z nakupom za 5670 in z darili za 644 bibiioteških enot. Znova gre poudariti veliko VTcdnost publikacij, po večini inozemskih, ki jih akademija pridobiva z zamenjavo. Uvrščene so ali v centralno biblioteko akademije, ali pa v biblioteke njenih inštitutov. Celotni knjižni fond biblioteke akademije jc štel ob koncu leta 196! okrog 88,000 zvezkov. S tem številom se uvršča bi-hlioteka akademije po svojem komaj 20-let nem obstanku med največje v Sloveniji. Glavna težava bibliuteke je pa se vedno: premajhni prostori, v katerih se stiskajo nameščenci in se stalno kopičijo knjige. Ni na primer tudi nobene čitalnice. Z zgradbo novega trakta na dvorišču, ki je v začetnem stadiju realizacije, bi btlu težko i prašanje prostorov za biblioteko rcšeao, Ron greši in študij V inozemstvu, predavanja in podobno Akademija podpira po možnosti in s sredstvi, ki so ji na razpolago, delo in študij, predvsem svojih članov in sodelavcev doirta in v inozemstvu, jih odreja kot delegate na razne kongrese, konference in podobno. Za pota v inozemstvo je akademija imela v leta 196f na razpolago za 589.000 deviznih dinarjev neblagovnih deviz, kar je za 287.000 več kot v letu I960, S sredstvi, ki jih je dala v celoti ali delno na razjwlago akademija, so se, navedeni po časovnem zaporedju udeležbe. a) udeležili raznih kongresov, konferenc in podobnega v inozemstvu: akademik Viktor Korošec (X. mednarodno asiriološko zborovanje V Parizu)t dr. Maki'Wraber (mednarodno zborovanje vzhodnoalpskih fitosociologov v Brixnu). akademik dr. I'ranee Stele (XX,mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev v New ^ orkllj. akademik dr. Ivan Grufenauer, tir, Nikti Kuret in dr. Milko Maiieetov (III. sestanek vzhodnoalpskih fulklorisiov — Alpes Orientalcs — v Disentisu), dr, Ivan Gams in dr. Jože Bole (111- medna rodni speleoloäki kongres na Dunaju), dr. ing. Mitja Brodur (simpozij za nomenklaturo paleo-litskega orodja v Kolnu), akademik dr. Milko Kos (glavna skupščina mednarodnega odbora za izdelavo repertorija srednjeveških virov v Rimu); b) mudili zaradi študija v inozemstvu: dr. Fran Bemik (ekseerpiranje avstrijskih časopisov za izdajo Levčeve korespondence, na Du naj u). akademik dr. Milan Vidmar (študij elektrotehničnih problemov v Avstriji. Zali, Nemčiji in Švici), akademik dr. Ivan Grafenauer (zapisovanje in proučevanje slovenskih dialektov na Koroškem), dr, Emilijan Ceve (študij umetnostnozgodovinskili spomenikov in strokovne literature v Avstriji in Zah. Nemčiji), Frane Leben {študij arheološkega gradiva in literature o krasu v Padovi). dr. Valentin Logar (zapisovanje in proučevanje koroških dialektov). Rajko Pa v lovec (diskusija z vodilnim strokovnjakom za numulite na univerzi Bernoulianuni v Bnslu), akademik Jo^ip Vidmar (obisk kulturnih ceni rov \ Italiji). Dr. Milan Šifrer, znanstveni sodelavec Inštituta za geografijo. je prejel od nemške ustanove »Aleksander von Humboldts v Bonnu 10-mesečno štipendijo za strokov no izpopolnjevanje v Geografskem inštitutu univerze v \\ iirzhurgu. Akademijo so obiskali nekateri znanstveniki iz tujine in na njej tudi predavali: prof. dr. Leopold Fseande. Toulouse (27. 1., tema: Sodobna organizacija znanstvenega raziskovanja v Franciji po državnem načrtni. prof. d r, C harles Hirsehfeld, Bologna (9.3., tema: Socialna struktura Amerike v historični perspektivi). Sir John Cockeroft. Velika Britanija (16.3., tema; Britanske izkušnje na področju nuklearne energije). prof- dr. Angval Endre. Debroecn (4.4., tema: Pomen Matije Murka za proučevanje baroku v jugovzhodni Evropi). prof. dr. Hans Bielfeldt. Berlin (10. 5„ tema: Slovanski elementi v nemščini), prof. dr. Otto Steinbock. Innsbruck (19. 3,, tema: Diskusija o filogenezi nižjih evmetazoov na simpoziju v Kaliforniji), prof. dr. Vv. Anke L, Giessen (27.5,. tema: Stanje biologije v »vetu s stališča Neiflčije), prof. dr. Iz klor Gersh, Chicago (t). tema: Citokemija v elektronski mikroskopiji), Ha na Mandl, podžupan mesta Dunaja (5. 10-, tema: O kulturni poliiiki Dunaja). prof. d r„ Zde nek Fcncl. Praga (10. II., tema: Organizacija mikrobiološkega znanstveno-razi«kovalnega dela v CSR). Od d o m a č i li znanstvenikov sta predavala : prof. dr. M. Pet ruše vski. Skopje (8.12., tema;: Aristoteloma poetika v luči najnovejših raz iska vanj), akademik proT, dr, M. Šnuderl (15. 12.. tema: Družbene osnove na novo ustavo). Svet akademij F LB J Mesto nekdanjega Akademijskega svetu FLRJ jc prevzel vlogo koordinacije dela med našimi akademijami — na drugačni podlagi sicer — Svet akademij FLKj. Ta skrbi tudi za obci potek dela pri meti akademijskih odiborih. Medlem ko je bilo delo leh odboroi zaradi poma.n j kan j a sredstev poprej le malo obsežno, se je v letu i%! moglo razmahniti, ko se je zanje, z doti elit v ¡jo posebnih sredstev, zavzel Zvezni svet za znanstveno delo. Med akademijski odbori, ki jih je 14. so porazdeljeni med naše znanstvene akademije tako, da se mora za pravilno funkcioniranje posameznih brigali ena ali druga naših znanstvenih akademij. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima na ta način skrb za tri odbore: 1. odbor za arheološko karto Jugoslavije. 2, odbor za izdelavo karte rimskega imperija, 5. odbor za invenlarizacijo favne in flore Jugoslavije. Za druge odbore skrbita akademiji v Beogradu in Zagrebu, ima pa naša v vsakem teh odborov svoje delegate Oziroma svoje znanstvene delavec. Vodstvo dela v odborih zn arheološko karto in za karto rimskega imperija jc pri arheološki sekciji našega Inštituta za zgodovino, vodstvo dela v odboru za favno in floro Jugoslavije pa je pri našem Institutu za biologijo. \ Svetu akademij ima. kot ostale akademije znanosti, tudi naša akademija svoje zastopnike: so 3 redni in 2 namestnika. Svet akademij 1 Idi J skrbi tudi za izdajanje Znanstvenega, biltena, za pozivanje znanstvenikov iz inozemstva, za naše zastopstvo v Mednarodni uniji akademij in zn razne znanstvene ter druge posle, ki mu jih sporazumno po ve rja jo naše akademije, Finančna sredstva V letu 1961 je imela Akademija iz republiškega proračuaa na razpolago rednega kredita 127,510.000 din, Blagovnih deviz je prejela akademija iz republiške devizne kvote v tem letu 100.000 deviznih dinarjev, neblagovnih pa 5S9.000 deviznih dinarjev, skupaj 689,000 deviznih, dinarjev. Za investicije je v letu 1%1 imela akademija na razpolago 4,000.000 din sredstev, odobrenih od sklada LKS za negospodarske investicije. Glavna dela. ki so bila opravljena Oziroma se še opravljajo, so: gradbena in obnovitvena dela pri obeh hišah na Novem trgu. nekaj del pri poslopju Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni in pri obeh počitniških domovih, pa Oprema za nekatere inštitute ia pisarne. Za redno poslovanje je poleg tega prejela akademija v letu 1%1 še naslednje dotacije in subvencije. Dotacije: a) Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za etimološki slovar slo- skega jestika din 250.000 b) Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za Slovenski biografski leksikon 1. obrok...... . . din 2,000.00(1 e) Sklad Borisa Kidriča — Inštitutu za geologijo ...........din 570 000 č) Sklad Borisa Kidriča Inštitutu za geografijo..........din 834.000 d) Sklad Borisa Kidriča — hištilulu za zgodovino, sekciji za občo in narodno zgodovino ........ din 650.000 e) Gozdni »klad LRS — Inšiilutu za biologijo...........din 99.000 f) Hidrometeorološki zavod LRS, Ljubljana — Inštituta za raziskovanje krasa............din 35.000 g) Okrajni ljudski odbor Novo mesto — Inštitutu za raziskovanje krasa din 70.000 h) Jugoslovanski komite za dialekto-loški atlas, Beograd — za dialekto-loško sekcijo Inštituta za slovenski jezik............din 50.000 i) Rudnik mrkog uglja, Miljevina — Inštitutu za raziskovanje krasa . . din 127.000 Subvencije, kn j i žene nu depozit nem računu: a) od Zveznega fonda za znanstveno delo — za arheološko karto Jugoslavije ............din 3,510.000 b) od istega fonda — za Tabula Imperii Humani...........din 1.400.000 c) od istega fonda — za odbor za favno Lil floro Jugoslavije din 8.000.000 INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Interno delo. Inštitut je prejel iz Italije med zadnjo vojno il Postojne odneseni jamski kataster in privatno strokovna Perkovo knjižnico, ki jo je nato akademija odkupita od dediča. Za dvajsetletnico ljudske vstaje proti okupatorju smo dopolnili razstavni material, ki se nanaša na sabotaž no akcijo partizanov v Postoj n*iki jami, Na željo občinskega ljudskega odbora v Cerknici .smo brezplačno izdelali kopijo reliefa C erk-niškega jezera za lokalni muzej \ bivši cerkvi v Zel šah. Razstavne zbirke si je ogledalo 2188 ljudi, med njimi množično italijanski geografi, ko so zborovali v Prstu. Ob tej priložnosti smo jih spremljali tudi po Postojnski jami iti po Škocjanskih jamah, ila^.en njih so obiskali naj inštitut še biologi iz Francije ni Nemčije, geologi iz Anglije in Nemčije, geograf i iz Anglije, Avstrije, Finske in Švedske ter več vodilnih speleologov iz Francije, Madžarske in Nemčije. Obiskalo nas je ludi celotno znanstveno osebje podzemeljskega hiospelcološkega laboratorija iz Mantisa v Pirenejih. i i obiskovavci so zanimali za delo inštituta, za publikacije o krasu v naši državi in za naš klasični kra.s, kjer smo jih več dni vodili po terenu. Kataster kraških objektov je konec leta dosegel 3395 številk: ohsega 2460 jam, 772kraških voda in 161 kraških morfoloških objektov na površju. Red i gi rano je bilo gradivo za III. zvezek Acta carsologica, ki je pripravljen za tisk. Teretltlco delti. \ ekipah je inštitut raziskoval predvsem kraško hidrografijo ¡ti podzemlje v območju Škocjanskega podolja med Grosupljem in Raščico. ponikalno področje Temenice in sosednjih voda pri Ponikvah ter kraški sektor med Kartcljevitn in Si ražberkom. kjer je več- kotlin s ponikalnica ni i. ^ ta namen nam je nakazal OLO Novo mesto 70 000 dill in Hidrometeorološki zavod LRS 35.000 dra, Po naročilu premogovnika v Milje vini v jugovzhodni Rosni je ekipa inštituta na n jegove -Stroške raziskala vodno jamo Skaka vac ill i/delala dokumentirani elaborat o z.ajciju vode za potrebe mil je vinskega vodovoda. Manjše speleološke raziskave smo opravili deloma sami, deloma v povezavi z jamarskimi ekipami v Divači, Idriji, Logatcu, Postojni in Sežani, okoli Divače, Grča- rev ca, Logatca. lomov pri Črnem vrhu nad Idrijo. v Pivški kotlini. pri Senožečah in v Toniaju. L enim članom sran sodelovali tudi pri ekspediciji v Triglavsko brezno, ki jo jo organiziralo Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Individualno študijsko delo in študijska potOD&tlja. \ išji znanstveni sodelavec dr. Romiau Savnik je nadal jeval z zbiranjem gradiva za zgodovino Postojnske jame. Kot soureduik in SO trudni k je v okviru Društva za raziskovanje jam Slovenije zaključil delo pri jamo slovitem priročniku. Kot so-urednik je v okvir» geografskega društva Slovenije pripravil za ti.sk Geografski zbornik Dolenjske. \ delu ima geografsko študijo o Škocjanskem podolju na Dolenjskem in študijo o dosedanjem deležu dolenjskih domačinov pri raziskovanju on-dotnegu kraškega podzemlja, Marta l%l se je udeležil plenoma Speleo loške zveze v Sarajevu, kjer so predvsem razpravljali o tretjem jugoslovanskem speleoloSkem kongresu, ki bo t%2 v LR Bosni in Hercegovini, \ Novem mestu jc imel dve javni speleuloški predavanji. Višji strokovni sodelavec F.gon Pretner je \ i! enodnevnih ekskurzijah biološko raziskal 35 jam v Sloveniji, večinoma skupaj z asistentom Inštituta za biologijo SAZU tir. J, Bolet o m. Na željo Speleo loškega društva Hrvatske je nabiral jamski biološki material v severni Liki in v Hrvatskem Pri mor ju. Po planu Zveznega sveta za znanstveno delo v Beogradu '-e je udeležil ekskurzije biologov v Hercegovino, kjer so raziskali vrsto jam na Popovem, Nevesinjskem in (rackem polju. Nabrani biološki material je deloma prepariral in določal Saili, deloma ga je izročil poedinim specialistom v obdelavo. Dela na reviziji rodov Batbyscjmorpluis, Aphaobius in Anophthal-miis, kjer ho opisal več novih vrst in podvrst. Pripravlja seznam jam v Bosni, Hercegovini in na Hrvatskem, kolikor jih doslej navaja biološko slovstvo ali Križni jami in bil tam glavai predstavnik jugoslovanskih udeležencev. Seznam večjih prispevkov članov inštituta in njegovih sodelavcev V. Bohince, Kiikii smo proslavili petdesetletnico Društva za raziskovanje jam Slovenije (l*>JO—1960). Naše jame II, Ljubljana 1961. R. Gospodarič, Belojača, kraška jama v Halozah, prav tam. U. Gospodaric, Kraška krpa v Hnluznh. Proteus XXIV, 1961ii96:>. S. Grom. Jamsko rastlinstvo. Vaše jame II. 1 jubljatia 1961. 13. Kiauta — F. Leben, Sistematski opis jam v okolici Škofje Loke, Loški razgledi Vil, 1960. F. Leben, Arheološka izkopavanja v Kevdercu in Lnbniški jami, prav tam. 1. Michler — F.Hribar, Sistem Postojnskih jam, Proieus XXII., (959)19960, E. Pretner, Spelcološka istraživanja u Craoi Gori i spisak ovdašnjih pečina i jama, Drugi j a gosi a sen ski speleološki kongres. Zagreb, 19ht. R. Savnik, Speleološki topografski zaakovi i speleološka nomenklatura, prav tam, R. Savnik, Hidroifrafsko zaledje Planinskega polja. Geografski vestuik XXXII. 1961. R. Savnik, Prvj raziskovalci našega kraškega podzemlja, Naše jame H. Ljubljana 1961. Delovni načrt za leto 1962 Ta obsega; celoten izpis dragocenega spelcološkega in kraškega gradiva, ki ga vsebuje odkupljena Perkova knjižnica; aktivna udeležba na 11 J. jugoslovanskem speleološkem kongresu v Bosni in Hercegovini; zaključek terenskih raziskav na področju Škocjanskega pndolja in ponikaluega pasu Temenice pri Ponikvah na Dolenjskem; topografska registracija jam ua Komenskem krasu na osnovi italijanskega katastra; organizacija in glavna pobuda za znanstveno monografijo o sistemu postojnskih jam. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Ob podpori Sklada Borisa Kidriča smo nadaljevali proučevanje sedimentov in njihove izrabe v Sloveniji. Naši sodelavci so to leto proučili ležišča proda v porečju Savinje med i . jabniru iti Sotesko, ilov ico in njeno izrabo na vzhodnem obrobju apodnje Savinjske doline ler na Ribniškem polju, kvartarne sedim ente v celoti pa v l'oiuurju. v Dravinjski h goricah, v Dravski dolini med Libeličanii in Radljami ter \ povirju Savinje med Celjem in Zidanim mostom. Raziskovanje glacialnega in periglac talnega preoblikovanja reliefa v kvartarni tlobi smo dopolnili z novimi ugotovitvami s področja Trnovskega gozda iu Pohorskega Podravja. Z delom na terenu smo dopolnili ter že predali v tisk elaborata o geoinorfološkem raziskovanju Voglajnske pokrajine z zgornjim Sotelskim ter Mi renske doline, Z njima smo izpolnili vrzeli v proučevanju suh panonskega obrobja Slovenije in zaled ja I ržaškega zaliva. Na ob javo v \ II. knjigi Geografskega zbornika čakajo tudi v tem letu dokončane razprave o slepih dolinah v Sloveniji, o visokogorskih jezerih in monografiji Gomilskega ter Vrhnike. \/ področja populacijske in naselbinske geografije smo v tem letu analizirali vzroke in posledice dcpopnlacije » predelu samotnih kmetij na Solčavskem ter proučili kolonizacijo Slovencev po osvoboditvi * Vojvodini. Kot prejšnja leta smo tudi to jesen proučili jesensko stan je na Triglavskem in Skutinem ledeniku. A okviru proučevanja elementarnih nezgod smo analiziral i posledice neurja med Peco iu Paškim Kozjakom ler pripravili rezultate za objavo. Delovni načrt za leto 1962 / namenom, da bi zaključili lerenska raziskovanja kvartarnih sedimentov. ki jih že tretje leto Opravljamo ob podpori Sklada Borisu Kidriča na ozemlju Poruurja. Podravja ia Savinjskega, nameravamo v letu 1962 izpopolniti vrzeli ter proučili ležišča proda na Dravskem iu Ptujskem polju, izrabo Novic v Dravinjskih goricah, kvartarne sedi nt ente v celoti ler njihovo izkoriščanje \ porečju Drave med Radi jami m Rušil mi. v šaleški kotlini, v Halozah, ob desnih pritokih Savinje v Celjski kotlini ter preosiali tlel porečju Hudinje ter Vogla j ne in Belo krajino. Po končanem terenskem delu liiiincravanu) priprni iti prvo objavo poglavitnih rezultatov proučevanja štujerske Slovenije. Študij pleistoeenskega glatialnega ter periglacialnega preoblikovanja burno v letu !%2 nadaljevali na visokih dinarskih planotah in na Pohorskem Podravju; v Julijskih ter Kamniških Alpah pa bomo raziskovali stadialne morene ter reeentne periglar jalne procese. Pri proučevanju dolenjske Krke ugotovljene vzroke za odlaganje lehnjaka nameravamo preizkusiti tia nekaterih drugih slovenskih oziroma jugoslovanskih vodah. Pri tem bomo evidentirali vsa nahajališča lehnjaka v Sloveniji. Proučiti nameravamo strukturo agrarnih, gospodarsko zaostalih predelov v Gornji Savinjski dolini, v porečju Meže in na Bovškem s poglavitnim ciljem analizirati posledice de-popnlacije. Proučili bomo nadalje poklicno strukturo nekaterih gospodarsko zaostalih krajev v luči dnevnega odhajanja na delo in dodeljevanja tuje delovne sile \ industrijsko razlite kraje. Pozornost bomo posvetili nekaterim historično geografsko pomembnim krajem ter njihovi preobrazbi v sedanjosti (Podkoren, Koprivna), Tudi v letu t962 bo v naši skrbi, da bomo izmerili jesensko stanje ledenikov pod Triglavom iti Skuto in proučili geografske posledice morebitnih elementarnih nesreč. KARTOGRAFSKI ZAVOD Glavno delo Kartografskega za votla v letu 1961 so bile elaboratne karte za Sklad Borisa Kidriča o raziskovan jih kvartarnih sediruentov v Sloveniji po karti ran j ih znanstvenih Sodelavcev Inštituta za geografijo SAZl v letu 1960 ter izdelava osnovnega fonda topografskih matric za nadaljevanje tega dela v prihodnjih letih. Elaborat o ilovica h smo oddali v originalu, o produ pa v treh fototehnično razmnoženih izvodih. Drugo večje delo je bila izdelava 14 kart za regionalno geografijo Novomeške kotline. Izdeblli in oddali smo v tisk tudi morfološke skice slepih dolin v Sloveniji. Planimetrično smo izračunali prostorske obsege teh dolin do prelivu ih nivojev. Izpopolnili smo načrte naših gorskih jezer in jih dopolnili s skicami Križkih jezer. Pripravili in oddali smo v tisk celoten opus kart in fotografij za Geografski zbornik "VTI, Pričeli smo z izdelavo kart za splošno geografijo Slovenije. V ta namen smo si fotografsko priredili za delo osnovne kaTtc Slovenije v merilih 1 :400.000, 1 :500-000 in i : 600.000, Izdelali smo tudi upravno karto Slovenije 1 : 200.000 po stanju 31. marca leta 1%(. merilu 1 : 50.000 je hila izdelana karta nivojev Voglajn-ske pokrajine in zgornjega Sotelskega. V fotolabom toriju smo izdelali 300 slik po posnetkih na terenu ter 275 velikih povečav, 500 raznih reprodukcij in 280 diapozitivov, Fotolaboratorij smo bolje opremili, vendar imamo čedalje večje težave zaradi premajhnega prostnra. Delovni načrt za leto 1962 Za sklad Borisa Kidriča bomo izdelali kartografski elaborat o kvartarnih sedimeutih po raziskovanjih Inštituta za geografijo v letu 1%t. Izvršili liomo skladnjo izdelanih topografskih matric in popravili nomenklaturo na njih. Nadaljevali bomo delo za splošno geografijo Slovenije. V merilu 1 : 250.000 bomo izdelali morfološko karto Gornje Savinjske doline- Dalje SO v programu karte O penglacialncm preoblikovanju, visokih Dinarskih planot, o kvariaroem preoblikovanju na Pohorskem Pod ra v j ti, o siudialnih morenah v Julijskih in Kamniških Alpah, skice o lehnjaku v slovenskih vodah in o ledenikih na Triglavu in Skuti. Foiografsku bomo zasledovali urbanistične spremembe na mestnem teritoriju Ljubljane, kakor smo to delali že doslej. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Inštitut za geologijo je i letu 1961 prevzel v obdelavo temo Geološke razmere v Goriških Brtlih s posebnim ozirom na gospodarske perspektive . To delo je v glavnem financiral Sklad Borisa Kidriča. Poleg članov inštituta sodelujejo pri preiskavah strokovnjaki iz različnih ustanov in podjetij. Delo bo končano do pomladi leta 1962. Poleg geološke karte bodo izdelane številne petrografske, paleontoloske, kemične iti hidrološke analize. Podani bodo podatki o možnosti razvoja opekarske industrije, o izkoriščanju cementnih laporjev, o izboljšavi sadjarstva in vinogradništva, o rekonstrukciji a I i graditvi cest in železnice. Nadaljevala se je obdelava pleistoeenske Favne iz Riso-vače. Med doslej ugotovljeno favno so zastopane take vrste, ki so značilne predvsem za mlajši pleistocen, to je riško-vn-iinnski interglacial in vviirmski glacial. Vse vr^te so bolj ali manj evritermne. Manjkajo izrazito topiodobni in mrzlodobni tipi, ki bi dopuščali podrobnejšo da taci j o. Pričakovati je. da br> z določitv i jo nadaljnjih Vrst možne jša natančnejša kronološka Opredelitev. Močno prevladovanje jamskega medveda in še nekateri drugi znaki kažejo, da je favna iz Risova če podobna drugi m doslej znanim mladopleistocenskim iz naših paleolit-skih najdišč. Za tisk je bila pripravljena razprava o mehkužcih iz jezerske krede na Ljubljanskem barju. Opisanih je 23 vrst. Izmerjene so variacijske širine posameznih vrst, poleg tega pa narejene številne primerjave z recentnimi oblikami. Po teli opazovanjih je bilo delno mogoče sklepali na značaj zadnjega jezeru na Barju. Asistent Rajko Pavlovec je vodil geološko kaniranje vzhodnega dela \ jpavske doline. To delo je bilo izvedeno \ gospodarske namene. Poleg geološkega zemljevida je bila izdelana še strukturna karta paleogenskih plasti. Pri leni delu kakor tudi pri proučevanju staroterciarnih plasti drugod v Sloveniji je bil Ugotovljen naslednji profil; libtl loijske plasti — operkulinski apnenci (spodnji i le rti ij) al v eolinsko-inimll- 3imi apnenci (srednji in morda se zgornji ilerdij) fliš (etiisij in luiecij). Zanimivo je zlasti dejstvo, da je fliš * [stri ali Dalmaciji mlajši od fliša \ Sloveniji. Predhodno poročilo o teh rezultatih je pripravljeno za tisk. medlem ko ho obširnejša razprava končana v Iclu I%2. Strokov tii sodelavec Dragica KerČntar-TurnSkova je sodelovala pri kartiranju /a novo geološko karto Slovenije. To delo vsako leto organizira Geološki zavod * Ljubljani, Obdelala je ozemlje med Grosupljem, Velikimi Laščami. Dobre-poljem lil ^ isnjo goro. I gotovila je celoten profil triadnih, jurskih in deloma spodnjek[ed.nili plasti. Posebno pozornost je posvečala plastem z algami, ki se pojavljajo v kasijanskem apnencu in glavnem dolomitu. Zr lo pogostne so v zgornjej urokih in spodn jek redn i h plasteh, kjer poleg alg najdemo še tintinrne in foraminifere. Omenjena mikroflora in mikrofavna je omogočila precej natančno siratigrafsko razčlenitev skladov. V spodnjetuaLmskih oolitnih apnencih je bila najdena ponekod izredno bogata hidrozojska favna, ki jo v inštitutu nameravamo podrobno obdelati. \ laboratoriju je bilo v ta namen izdelanih že precej obrnsov in orientiranih zb ros kov. Kot rezultat dosedanjega proučevanja jurskih skladov sta pripravljena za tisk dva članka; »Prve najdbe »gornjejurskih apnenih alg v Sloveniji in Kratek pregled geološke zgradbe okolice Turjaka«. Asistent Rajko Pav lovec je dobil za mesec september 1%1 štipendijo univerze 1111 Dunaju, kjer je proučeval paleogensko favno, preti vsem nuni ulite in asi 1 i lic. V decembra r96f pa je odpotoval nu 14-dnevuo studijsko potovanje v Rasel, kjer je pri prof. dr. Hattsu Schuuhu, direktorju prirorloslovuega muzeju, pregledal izredno bogato zbirko iiuiuulitov in a.silin ter težko dostopno literaturo. Prof. Schaiib um je podaril precej komparativnega materiala, ki mu ho pri nadaljujem raziskovanju zelu dobrodošel. Na poti skozi .Nemčijo in Italijo se je ustavil še v nekaterih drugih inštitutih in muzejih, kjer si ;e ogledal zbirke in navezal stike z raznimi strokovnjaki. V oktobru je obiskal inštitut prof. A. Papp z dunajske univerze. Z asistentom R. Pav lovcem je napravil večdnevno ekskurzijo v Goriška Brda, kjeT se je posebno zanimal za razvoj iliša, Kristali sauidinu iz ZJetovu so bili rentgensko preiskani. Pakšne analize omogočajo primerjavo struktur sanidiuov iz drugih jugoslovanskih iti tujih nahajališč, Delovni načrt za leto 1962 1. Nadaljevanje proučevanja numulitov in asi lin v Sloveniji in deloma v drugih krajih države. 2. Proučevanje nastanka fliša (predlog Sveta /.a znanost L RS za sodelovanje s poljskimi geologi J. Vrtanje na Ljubljanskem barju do podlage (tema je bila predložena Skladu Borisa Kidriča). 4. Paleontuloška obdelava hidrozojske favne zahodnega dela Dolenjske. 5. Nadaljnja obdelava pleisfoceuske favne iz Flisovače, INŠTITUT 7.A BIOLOGIJO L Spi o š u o stanje Spekter Zuatistveuo raziskovalnega dela i" Inštitutu za biologijo se je Sedaj znatno razširil: prvič s Letu, tla SO sodelavci inštituta prevzeli ob sodelovanju biologov i z drugih zavodov vodstvo medakadesnijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, o čemer poročamo v oddelku o dejavnosti našega Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, in drugič s prevzemom tistega dela nalog in teme za izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije, ki se nanaša na T.RS- S temi deli je inštitut v znatni meri obremenjen. Ra/en tega je inštitut udeležen pri temi zveznega značaja, ki se nanaša na raziskovanje našega krasa, medtem ko je vodstvo te teme prevzel novooenovani osrednji Biološki inštitut pri naši univerzi, ludi pri temi »raziskovanje podzemske favno« je predvideno sodelovanje našega inštituta. Znanstveno raziskovalni), strokovno in publicistično delo inštituta je potekalo v normalnem okvir«. \ področje splošne zoologije in filogeneiike sodijo obsežna dela upravnika inštituta: I. o j Problemu drobnosti in veli-kanstva v živalstvu«, ki je bilo medtem že objavljeno v VI. knjigi Razprav 1\. razreda SAZU, 2. Že končana in v ti*ku .Se liahujfljoča knjiga o filogeniji evnietazojev, ki jo je v angleščino prevedel docent dr. Ja,nez StallOnik: tlldi slovenska verzija te knjige je že pripravljena in bo najbrž izšla v lettt 1962. 3. Študija o filogenetskem pomenu neopiline. ki se (iska v Skopju v spomenici na čast umrlemu zaslužnemu jugoslovanskemu zoologu dr. Stanku Karnmanu. f.a II. kongres biologov Jugoslavije v Beogradu, ki je prvotno bil določen za je.sen 1%1, so trije sodelavci inštituta (M. Wraber, J. Bole in J. Carjielutti) pripravili referate. Kasneje je bil ta kongres preložen na začetek leta 1962. Vodja inštituta je sprejel pobudo prof. Jobna U. Corlissa (Universitj c»f Illinois), da obdela družino Follieulinidae za veliko ekipno delo o cilialib celega sveta. Na noio srno dobili okrog 700 zvezkov periodik in ukrog 200 knjig iz zamene ali nakupa. Kupili smo kol dopolnilo fotografske opreme širokokotjti objektiv. Na mesto prof.dr. Albina Seliškarja je bil v znanstveni svet inštituta izvoljen akademik prof.dr. Alija Košir. II, Terensko delo Terenskega dela je bilo opravljenega zelo veliko. Vodja inštituta je enako kakor že več let na Bledu po načrtu »hiral in zbral bogat eittoniološki materiul, ki bo, ko bo popolnoma obdelan, nudil koristne podatke o sezonskih in letnih spremembah entoniofavnc. Znanstveni svetnik dr. M. \V raber je prebil na pogostoma zelo napornih ekskurzijah 77 dni na terenu, Predmet proučevanja je bila v glavnem gozdna vegetacija \ filosocioinški sestavi, ekologiji, razvojni dinamiki ter melioracijski in proizvodni problematiki, v manjši meri tudi grmisčna in visokogorska \egetacija. dalje biološki problemi razmejitve med gozdnimi in pašniškimi površinami itd. Največji del teh raziskovanj na terenih je bil opravl jen na prošnjo in na stroške raznih gozdarskih organov, ki se stalno in Itaraičajo£i meri obračajo na naš inštitut za znanstveno pomoč pri biološkoekološki in fitoeenoluški problematiki gozdne vegetacije. tako du je njihovim prošnjam mogoče ustreči le v omejenem obsegu. Naši sodelavci zoologi so v povezavi z E, Protnerjem iz Inštituta za raziskovanje krasa SAZl in nekaterimi tovariši iz Biološkega inštituta univerze organizirali in uspešno končali večjo raziskovalno ekskurzijo v južno Hercegovino in Dalmacijo in so (zlasti dr. J. Bole) preiskali 25 jam. Poleg tega je dr. J. Pole opravil še 4-1 manjših ekskurzij v Sloveniji in obiskal i4 jam. v glavnem ob proučevanju malakofavne. Veliko število ekskurzij z namenom na terenu proučevali našo ento-mofavno ter zlasti ekološke razmere anofelizma v Slovenskem Pri morju ter favno Triglavskega narodnega parka je opravil Jan Camelutti, ki je tadi pomagal urejevati zapuščino bio^pe-icološke literature iz. biblioteke pokojnega Perka, sedaj v posesti Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, [IT. Laboratorijsko delo Kot poprej je bilo tudi v letu 1%] v laboratoriju opravljeno veliko delo predvsem pri sortiranju, prepariranju in konservj ran ju ter določanju bogatega rastlinskega in žival- skega materiala, nabranega na ekskurzijah, pa tudi za druge ustanove, ki so se na nas obračale. Dr. J. Bole je kot izvrsten risar izdelal ves ilustrativni material za knjigo vodje inštituta, poleg rish za lastne publikacije, pa t ml i za nekatere zunanje sodelavce. Nadaljujemo z rejo zlasti različnih jamskih živali (u. pr. kongerij) ob spremljajočem študiju njihove ekologije in biologije. J.Carnelutti je gojil različne škodljive žuželke, zlasti komarje, v zvezi z akcijo za «sanacijo Slovenskega Pri-morja. Dr. J. Bole je pomagal urejevati malakološko zbirko Narodnega muzeja v Ljubljani. I V. K o 11 g r e s i in posveti Dr. J. Bole sc je akti* no udeležil lil. mednarodnega speleo-loškega kongresa na Dunaju v jeseni leta l%1 in pri tej priložnosti imel referat: sOber Biologie umd Zoogeographie der uuterirdisehen Schneeken des Westbalkans«. Dr. M. \\ rnber se je udeležil gozdarskega študijskega zborovanja, ki ga je priredila Arbeilsgeniemsehaft fiir forstliche Vegetations k u nde< v Stralsundu. združenega z večdnevnimi ekskurzijami, in pa 2, zborovanja vzhudnoalpskih in dinarskih fitosoeiologov v Brixnu (Bressanone) ter je imel tamkaj referat »Das Luzalo-silvaticae Picetum \Vraber, eine Fichtenvvaldgesellschait aus d en slovvcnischen Ostal pen«.; en dan je dr- VVrahcr vodil zborovanje. K.ot član zvezne komisije za Fitosociološko proučevanje in kart i ran je vegetacije je dr. M. Wraber sodeloval pri posvetovanjih \ Zagrebu in Beogradu. V. Bivanje v inozemstvu Dr. M. \Vraber je bil v inozemstvu dvakrat, in sicer v Vzhodni Nemčiji in Italiji ob že omenjenih zborovanjih in le-tem priključenih ekskurzijah iu obiskih številnih znanstvenih centrov. Dr. J. Bole je bil v Avstriji v zvezi s lil. mednarodnim speleoloskim kongresom {Dunaj — Ohertrauu). VI. Sodelovanje z drugimi znanstvenimi ustanovami Kakor doslej je bilo sodelovanje sodelavcev inštituta z drugimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini i udi v letn 1%1 zelo obilno in različno, Razširili in poglobili smo stike naših sodelavcev z znanstveniki in ustanovami zunaj po svetu Ml doma. Posebno tesno j C bilo sodelovanje z Inštitutom za roz- iskovnnje krasa v Postojni preko biuloga-entomologa E. Pret-nerja, z Društvom za raziskovanje krasa v Ljubljani, Priro-doslovnim muzejem v Ljubljani in Biološkim inštitutom univerze \ Ljubljani ter z gozdarskimi ustanovami, zdravstvenimi ustauuvami v kopru. Farmacevtskim društvom (kjer je ime! J. Carnelutti dve predavanji). Geološkim inštitutom SAZL', Zavodom za meteorologijo LRS itd. Dr. M. Wraber je postal Člau Štirih inozemskih znanstvenih organizacij. VII. O b i s k i i ti gostovanja Dr. M. Wraber je bival v Vzhodni Nemčiji kot gost ?Deutsche Akadeinie der Laudwiri3chaftswisseuschaften zu Beri lik, v Berlin — Dahlemu ,pa je liti gost prof. dr. W, Domke j a. ravnatelja Botaničnega muzeja iti vrta. Pri nas je bil v gosteli nekaj dni ameriški specialist ku strupene živali prof. dr. HerberL L. Stahjike z univerze v Arizoni, ki se je posebej zanimal za naše vrste šeipavcev, Dali smo mu našo literaturo o tem predmetu iu pa lepo zbirko naših vrst škorpijonov, Krajše obiske so opravili našemu inštitutu iz tujine prof. dr, Otto S te in bije k (Innsbruck), prof. dr. ulf Anket (Giessetl). ki je imel tudi predavanje, prof. dr. llausjiirgeii Stammer (Friangcn), mr. Boiling, prof. dr. J. Vandel S številnimi sodelavci iz inštituta za speleologijo v Moulisu (Ariege, Francija) in dr. G. Wa-geuilz z dvema sodelavcema iz Botaničnega muzeja v Berlin-DahlemtL, ki je ob sodelovanju M. Wraiberja teden dni proučeval našo floro in nabira! berbarijski material. Obiskali so nas iu z nami koristno razpravljali številni tovariši iz domačih, zlasti še ljubljanskih znanstvenih ustanov; omenimo naj ie nekatere: prof. L Babic (akademik iz. Zagreba), Z, Lorkovič (akademik iz Zagreba), Trajan Pctkovski iz Skopju. Raj ko Radojčič iz Beograda, D. Zavod ni k. dr. M. Nikolič iz Ro-vinja itd. VIII, Elaborati, mnenja, ocene, poročila in p od 0 b d o Kakor doslej je dr. M. Wraber tudi v letu 1%1 po naročilih in na prošnje gozdarskih ustanov izdelal v zvezi z izvršenimi terenskimi deli enajst deloma zelo obširnih elaboratov, ki imnjo pol javni zrna Čaj, saj so dostopni tudi drugim interesentom, in so obenem že urejen material za znanstveno izkoriščanje. M. Wraber je objavil poročilo o prvem zborovanju vzhodnoalpskih in dinarskih fitosociologov v Celovcu v Biolo- škem vestniku IX. Dr. J. Bole je v poletnem senicsiru imel redna predavanji! iz agrohiologije za študente agronomije na Biotehniški fakulteli ljubljanske univerze. Sestavljali smo pripombe k različnim Statutom (na primer k statutu samostojnega zavoda za varstvo prirode). napisali ocene (u. pr. za Biološki vestnik in Proteusa), imeli nekaj javnih predavanj, napisali poljudnoznanstvene članke za Proteus itd. IX. Publikacije strogo znanstvenega značaja t, Hadži J.: Problem drobnosti (nanizma) in velikanstva (gigan-tizma) v živalstvu. Razprave IV, razreda SAZIJ, knjiga VI, str. 51 270. 2. 1 ¡¡¡d/i J.: Napredek poznavanja pečinske faune Dinarskog krasa. II. jugosl. spclcološki kongres, SplilL Zagreb 1961, str. —159. 3. Wrabor M.: Termofilna združba gabrovca in omelike v Bohinju (C^tisantho — Osirvetum \Yraber assoe. nova). Razprave IV. razreda SAZU, knjiga Vi. str. 5 50-j-asoc, tab, ■i. h raber M-: Gozdna vegetacija Slovenskih goric. Bioluški vest-nik IX. l%t. Str, 35—37. 5. Bole j.: O nekaterih problemih proučevanja subterane mala-kofavne. 11, jugosl. speleološki kongres. Split; Zagreb 1961, str. 161 do 165, 6, Bole J,: Nove vrste podzemeljskih polžev iz Črne gore. II. jugoslovanski speleoloski kongres, Split; Zagreb 1961, str, 205- -207 7. Bole ].: Nove hi d robide (Gastropoda) iz podzemeljskih voda zahodnega Balkana. Biološki vestnik IX, 1901, str. 59 -6y. 8, Čarnelutti J.: Problem varstva zdravilnih rastlin Zbornik III. Savetovanje za Ijekovito bilje. Zagreb ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE FLORE IN GEJE SLOVENIJE V letu i961 se je kartoteka za favno Slovenije (in celotne Jugoslavije) pomnožila za 4602 listka, tako da šteje sedaj vsega IjATO listkov, kar pa ne pomeni, da je popisano tolikšno število Živalskih vrat. Nekaj listkov se nanaša na zvrsti, za nekatere vrste pa je izpisanih več lis I kov. Od popolnega seznama naše favne pa smo še precej daleč, saj pričakujemo okrog 50,000 različnih vrst. Pač pa je kartoteka za nekatere manjše skupine živali malodane že popolna, tako n.pr. za neprave ščipavee, suhe jiižinc. kopenske enakonožce, metulje dnevnike, pajke, polže, stonoge, kobiliee itd. ^ preteklem letu so zlasti narasli oddelki za pajke. brez. L rilce, d v ok rilce in rake. Kakor do sodaj so listke izpisali člani inštituta v prostem času. zlasti sam vodja inštituta. Nil tem mestu jc treba poročati, da se je končno konstituiral medakademijski odbor za Floro in favno Jugoslavije po iniciativi Sveta akademij FLRJ in je vodstvo odbora poverjeno SAZU, Za vodjo je določen akad. prof. dr. J, lladži, za namestnika prof, lir. E. Mayer, za ta jnika pa Savo Hrelili. Pogodba S komisijo za znanstveno raziskovanje je bila podpisana in prvi del odobrenih sredstev razdeljen na vse pododbore v republiških centrih. Ljubljanski podwlbor je preteklo jesen že začel s prvimi terenskimi raziskovanji, in sicer na otokih severnega Jadrana. Pogodbe so tudi že podpisane Z veČino raziskovavccv. INŠTITI 1 ZA MEDICINSKE VEDE Interni oddelek I. K a rdioloika skupina. Na kliniki s rim v preteklem letu vpeljali rutinsko instrumentalno preiskavo srca. ki se jc od leta 1opravljala le nesistematično in pod težkimi pogoji (improvizirano zaradi pomanjkanja ustrezne aparature, ki tudi sedaj še ni kompletna), S tem * zv ezi se bo lahko nadaljevalo započeto raziskovalno delo v povezavi s specifičnimi razlikami med hepatalno venozno in periferno arterialuo krvjo, z razlikami v haktericulnnsti oziroma bakteriostoličnosti krvi in iskanjem dosiej še neznanih (publikacija leta 1959 v Cardiologv) in s strani te skupine dokazanimi substancami, pomembnimi in morda edinimi, ki opravljajo bumoralno zaščito desnega srca. II. Hematološka skupina jc v leiti 1%! obravnavala predvsem koagulaoijsko problema F i ko, Oh študiju koagulacije krvi pri iniok¿trdnem infarktu je uvedla metodiko S trombo-lestom (Ovvren), o katerem smo poročali tudi na znanstvenem sestanku hrvatskih in slovenskih internistov v Ankaranu. \ tekli je ocenjevanje detajlnih funkcij trombocita, kar bn dokončno realizirano le!a 1%2. Za zdaj je realizirana več kot polovica vseh preiskav, ki so nujne .za to področje dela. Dokončni cilj je predčasna ugotovitev trombotične diateze, t. j. nagnjenja k trombofičnini procesom pred klinično manifestacijo teh obolenj. Analize v zvezi z B 12 avitaminozo smo z raziskovalnih gledišč zaključili. Metodike dokazovanja latentne B 12 avitaminoze smo prenesli v rutinsko delo. III. Skupina, ki se ukvarja s proučevanjem encimatske diagnostike, je razširila spekte teh metod od transa nt i na z še na dc-liidi ngenazo in aldolazo v diagnostiki an i k ieričnega hepatitisa. ter uporabila transaininaze tudi za dokaz hepatalne tezijc pri deli rtu mu tremensu. študij metabolizma beljakovin je v preiskii-vah glede na uvedbo iulunoelekiroforeze beljakovin in ltpo- proteidov, IV. Skupina, ki se ukvarja s serologijo repmuti/.ma je v sodelovanju z Mikrobiološkim inštitutom (prof.dr. Banič) vršila številne seruloske preiskave za ugotavljanje prisotnosti revma-faktorja — predvsem s hitrejšimi in modificiranimi metodami na objektniku. V zadnjem letu so bila opravljena testiranja na pozitivnost C — reaktivnega protcina pri najrazličnejših revmatičnih in drugih vnetnih obolenjih. Postopoma se uvajajo testiranja z reagenti, ki so bili izdelani v Mikrobiološkem inštitutu. Sistematično preizkusa vajo nova anti revmatična sredstva pri hospitaliziTanih bolnikih Interne klinike in ambulantnih dispanzerjih za revmatike. V, Skupina v rtulioizotopnem laboratoriju je nadaljevala z delom opisanim v letu 1960. V letu 1%I je uvedla seintigrafijo ščitnice in študirala predvsem viplive tireotropina in tirala na akumulacijo J-131 v uodozni struini. Pričeli smo z markiranjem olivnega olja z J-131 in Študirali resorpeijo masti v normalnih pogojih in pri različnih stanjih slabe absorpcije. ^ diagnostiko hipersplenizma je skupina uvedla nov, še neopisan test: kontraktilnosti liena (študij s Cr-5( eritrociti) in o njem referirala na internacionalnem simpoziju v Beogradu. Skupina je nadalje osvojila tehniko Schillingovega testa-ttbsorpcije vitamina B-12 markiranega s Co-58. Poleg raziskovalne dejavnosti je kolektiv Interne klinike tudi v letu 1%I organiziral [II, petdnevni seminar za praktične zdravnike s 24 predavanji: nadaljnjih 9 predavanj pa so imeli posamezni zdravniki v okviru internistične sekcije. V letu 1%! je bilo objavljenih več del tako v zvezi s prej opisanim znanstveno raziskovalnim delom, kakor tudi s področja drugih dejavnosti. Izšla je knjiga: Dela interne klinike v Ljubljani, II. Ta včar jevi dnevi. ^ letu 1%2 bo v tisku knjiga s ciklusom predavanj na JIL seminarju za praktične zdravnike. Ortopedsko-travmatološki oddelek 1. Raziskave o spremembah r> sestavi sinooiatnih ek.sudatoo pri raznih sklepnih obolenjih so na podlagi do sedaj zbranega gradiva omogočile pripravo nekaterih zaključkov za objavo. V programu za leto 19bi je bila dokončna izdelava zaključkov večletnega eksperimentalnega dela. Pri njihovi izdelavi se je pokazala potreba po nekaterih dopolnilnih, eksperimentih, ki so bili opravljeni v letu 1961. 7 njihovimi rezultati je bilo izpopolnjeno dosedanje gradivo. V proprtuiiLL za leto L%2 je objava zaključkov dosedanjega c k spe r ¡111 en tal ne g a dela in priprava za nadaljnje raziskave, če bi dobljeni rezultati narekovali potrebo za eventualno nadaljevanje dela. Sodelavce: prof. ing. Dušan Stucin, predstojnik Inšiituta za kemijo medicinske fakultete v Ljubljani. 2. Uporaba konzerviranih kostnih homoioiransplantatoit. Konscrviraiie kostne homoioiransplaiitate smo v letu 1%! inpta utiral i skupno 45 bolnikom. V 34 primerih so bili trans-plantati konser* iraui v nizkih temperaturah, v 5 primerih s kemičnimi sredstvi (mertiosal) in v t> primerih je bilo konser-viranje transplan tatov fizikalno i ji kemično. \ tej seriji operacij ni bilo nikakih komplikacij, celjenje ran je bilo v vseh 45 primerih pp, renperacija je hi i a potrebna v enem primeru in razlik med trailspJanlati pri njihovem vrasčanju ni bilo opaziti, Sodelavci: prof. dr. Milica Valeminčič za serijsko bakteriološke preiskave; sr. Slavita Marinie za kartoteko, registracijo in tehnično vodstvo bone-banka. 5. Zdravljenje kroničnih sklepnih obolenj hrbtenice z izotopom Thorutm X je iz tehničnih razlogov v letu t%l zastalo in je bilo v tem letu zdravljenih samo 6 bolnikov. Celokupno število doslej s Ihorium X zdravljenih bolnikov je znašalo konee [%l. leta 255. V obdelavi je do sedaj zbrana dokumentacija, ki zajema klinična, rentgenska in laboratorijska zapažauja vseh do sedaj obsevanih bolnikov. Zdravljenje z izotopom Tli X (Ra3!j) se lx>do v letu t%2 nadaljevala in opazovanja dopolnila z nekaterimi dodatnimi preiskavami ob kontrolnih pregledih v prejšnjih serijah obsevanih bolnikov. Sodelavci: dr. ing. Lado Kosta. ing. P. Horvat, ing. Vlado Ravnik, asisi. dr. Franc Debevec. 4, V programu za leto 1962 je nadalje uvedba nove metode oateosintezc, ki ima naziv kompresiona ali stabilna o&ieosinteza in katere princip je v tem, da s specialno aparatUTO dosežemo tolikšno medsebojno fiksacijo kostnih fragmentov, da odpade potreba po zunanji imobilizaciji. Uvajanje nove metode je predvideno v dveh etapah: I. obvladanje specifične tehnike osteo.sinteze na kostnih preparatih in eventualno \ živalskem eksperimentu s posebnim eksperimentalnim instrumentarijem in 2. uvedba metode v ortoped-sko-traviuaiološko in kirur&ko-operativno prakso. Puto-fiziolo§ki inštitut A. kratek opis instituta Pato-fiziološki inštitut medicinske fakultete v Ljubljani zaposluje 55 ljudi, od lega 10 raziskovalnih delavcev, 0 zdravnikov, 5 kemike i it t farmakologa. Za raziskovalno delo ima inštitut 12 fizioloških in biokemičnih laboratorijem ter zadostno število pomožnih prostorov: poleg lega se ho v februarju 1%2 inštitut razširil v novo zgrajeno stavbo radioizotopnega oddelka. ki ima 4 laboratorije, merilne prostore iu vse potrebne stranske prostore. \ rednost najvažnejše aparature za raziskovalno delo v omenjenih 12 laboratorijih /naša 19,950.000 din in 15.600 dolar jev. B, Kratek opis dosedanjega dela in načrt za naslednjih [i e t let Po naši delavni hipotezi bi bili auionski centri holine-steraz identični z recepiorji za aeetilholin. Vsi raziskovalni delavci našega inštituta preverjajo to hipotezo, ki jih povezuje v enotno ekipo. Poleg tega je naše delo povezano z Biološkim inštitutom univerze v Ljubljani (elektronska mikroskopija). Inštitutom za fizikalno kemijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani, Fiziološkim inštitutom v eterinarskega oddelka biotehniške fakultete. Farmakološkim inštitutom medicinske fakultete in Nevrološko kliniko v Ljubljani. Pri preverjanju omenjene hipote/e smo tudi v lelu 1%t delali v osmili vzajemno povezanih smereh, oziroma podtemah: I, Dosedanje farmakološko in histokemično delo na dener-\ i rani mišici sesavca nas je pripeljalo do razširjene delovne hipoteze o vlogi holinesteraz v skeletni mišici: tudi delo na posameznih motoričnih ploščicah tonicnih iu teta ničnih mišičnih vlaken (doktorska disertacija M. Brziuaj kaze na možnost, da so at)ionski Centri butirolioliiiesteraz-receptor za iouičue reakcije mišic. Prt tem delti smo uporabljali mdkrovoltimetrično in mikrogazometrično metodo s knrteziiskim ponirkom. Tu metodo je eden naših sodelavcev izpopolnit v ultramikrouie-todo (Brzin. 1%1). 2. Ker je znano, da je kiuetika holinesteraz karakteristično odvisna od koncentracije substrata, smo zadnji dve leti delali ua živeno-mišičnem preparatu diafragme bele podgane z namenom, da točneje od klasičnih podatkov določimo koncentracijo fiziološko sproščenega acctilholina v motoričnih ploščicah. Začeli smo tudi s paralelnimi' elektronsko-mikroskopski ni i raziskavami motoričnih ploščic diafragme beie podgane {v sodelovanja 7. Biološkim inštitutom univerze v Ljubljani — dr. N. Pipan). Kot dopolnilo teb ruziskavanj odrejamo Turti-over number* posameznih tipov holinesteraz s pomočjo radioaktivnih (P"} organofosfornih inhibitorje v. 3. V zvezi z vlogo acetilholina p ti delovanju miokarda so bile naše raziskave zadnjih 6 let uperjene na identifikacijo receptorjev za muskarinski in pa nikotinski učinek acetilho-lina, pri čfamer smo uporabljali tudi organofosForne inhibitorje holinesteraz. Pri teh raziskavah se je pokazala važnost medsebojnih zvez holinergičnega in adrenergičnega sisLema ter holinesteraz v miokardu. 4. Delo pri po veza vanj a liziološkega učinka aceti Iholina s kinetiko holinesteraz kaze na važnost snovi, ki vplivajo na optimalno koncentracijo substrata za aktivoiost tega encima. Kinetične podatke smo dobivali z Warburgovo in pH-metrično metodo. V letu 1%1 smo s iega stališča raziskali več hiogeuih a m i no v, 5. Da bi preverili morebitno zvezo med delovanjem psiho-metričnih snovi 111 holinesterazanii v Centralnih sinapsah. smo v letu t%1 raziskavah vpliv dietihimida lisergične kisline na pogojne reflekse normalne bele podgane kakor tudi podgane, pri kateri smo bili inhibirali acctoholinestcrazo. Spremembe pogojenih refleksov smo primerjali s spremembami v aktivnosti holinesteraz možganov istih živali. Pred poldrugim letom smo prešli na merjenje aktivnosti holinesteraz v posameznih živčnih celicah retikularne formacije, in sicer s tehniko s kar-tezijskim pOnirkom. Ta merjenja so pokazala, da SO ustrezna merjenja na celih možganih samo rczultanra zelo različnih in celo nasprotnih komponent posameznih celic. b. Ker je izmenjavanje natrija in kalija osnova za električne pojave pri prenosu živčnega vzburjenja, so naše raziskave usmerjeiie tudi na transport teh kationov skozi biološke membrane in na vlogo holinesteraz pri tem procesu. T/ ta namen smo leta 1%1 uporabljali membrano človeških eritrocitov z normalnimi in pa inhihriranimi holinesterazami. Določali smo vrednosti za influks, efluks in Čisti fiuks natrija in kalija z rad ioizo topi it'll elementov. 7. Zadnjih 10 let smo raziskovali aktivno površino holine-steraze in mehanizem njenega katalitskega delovanja tako. da smo merili odvisnost kinetike tega encima od pH in temperaturo. kitk or tudi vplh različnih inhibitorjev na to kinetiko. Pri teh merjenjih so nam bili potrebni visoko koncentrirani preparati aceto- in huliro-holinesteruz, ki smo jih leta 1%1 priprav I j ali iz elekirienega organa ribe Torpedo marmorata in iz konjskega seruma. 8- Neposredem vpogled v vlogo holinesteraz kot eventualnih receptomib beljakovin za acelilholin bi dobili z raziskavami ravnotežnih stanj med anionskimi centri holinesteraz in njenimi substrati ter inhibitorji. Za to delo smo v letu 1%] pripravili metodo dialize do ravnotežja kakor tudi koncentrirane preparate hol i ne ste raz. C. Program dela za leto 1962 Na vabilo redakcije »International Review of Cytology« pripravljamo delo $> 1 he Mode of Action of Acetylcholine , 1. \ tem letu nameravamo raziskati holincsterazc tonienih in tetauičnih mišic tako v vlaknih samih kol v motoričnih ploščicah. Odrejali bi tako aktivnost kot lok«!izacij-e aceto- in hutiro-holinesteraze. Za kvalitetno določanje in lokalizacijo holinesteraz bi uporabljali histokemično metodo po Holtu, ki jo uvajamo v zameno za dosedanje histoketnične metode na osnovi tinholiiia, Metoda po Hottu nudi točnejšo lokalizacijo holinesteraz, S specifičnimi inhibitorji in ezerinoni pa bi poskusa li diferencirati aceto- in blilirO-holiuesieraze ali esleraze v tetaničnih in tonienih vlaknih normalne in deaervirane mišice. Dalje nameravamo določiti točno lokalizacijo holinesteraz v strukturi motorne ploščice: zalo bi v letu i%2 skušali dobiti eleklronsko-mikroskopsko sliko normalne motorične ploščice te lain i č neg a ill lomčnega vlakna. Za kvantitativno določanje aktivnosti holinesteraz bi uporabljali mikrogazoiuetričuo metodo z magnetnim ]>onirkom. Metoda s kartezijskim ponirkom, ki smo jo uporabljali v prejšnjih poskusih, ni zadosti občutljiva za merjenje aktivnosti holinesteraz v majhnih koščkih mišičnega vlakna, ki bi ga z mikromunipulatoijem preparirali v različni vendar znani razdalji od motorične ploščice. Metoda, ki smo jo uporabljali doslej, ni tako primerna Za določanje beljakovin ali celotne organske snovi vzorca, ki bi jo določali po mer jen ju aktivnosti encima. Prcliminirani poskusi z magnetuim ponirkom v sodelovanju z dr. Kovičem in ing. Omanom so pri določanju reducirane teže do pokazali, da je nova metoda občutljivejša in preprostejša od klasične. Po adaptacij ali. ki so potrebne za določanje aktivnosti encima, bi verjetno uspeli izmeriti zelo nizke aktivnosti bolinesteraz in to aktivnost bi lahko izrazili na osnovi celokupne organske snovi vzorca. Organsko snov bi določali z oksidacijo v mokrem in sicer mikrogazomeiričuo v magnetnem ponirku-ampuli. Halje bi v tem letu izdelali preparat, v katerem bi lahko sledili učinek draženja vlaken gatua na skeletni mišici žabe. Vlakna giima bi selektivno stimulirali z električnim tokom, izkoriščajoč različno hitrost pri širjenju vzburjenja v motoričnem živcu, tako da bi blokirali impulze hitrih živčnih vlaken in spustili v mišico samo impulze vlaken gama. 2. V tem letu bomo dosedanji živčno mišični preparat, diaFragme bele podgane izpolnili šc s perfuzijo skozi žile. Dalje bi ugotovili optimalni čas perfuzije in koncentracijo diizopru-pilfluorofosforata v perluzijski tekočini, ki kljub naknadnemu izpiranju in iadirektnemu draženju popolnoma blokira holi-nesterazc motoričnih ploščic, vendar pa še ne vpliva na sproščanje acetilholina. k_er smo prišli do meje občutljivosti bioloških testov, bi skušali koncentrirati acetilholiu, ki se sprošča pri draženju. V prvi fazi bi ta acetilholin vezali na visoko čiščeno preparate bolinesteraz z ireverzibilno blokiranim esterskim ceuLrom (v sodelovanju z doc. dr. S. Lapaajeni). Paralelno bi določali z radioaktivnimi organofosfuti lurn-over number* erilrocitne holinesteraze. 5. Na izoliranem srcu podgane in na izoliranem atrija podgane bi registrirali učinek iidrenelitika dikloroizoprotere-nola na inolropuo aktivnost. Hkrati bi liistnkemično določali lokalizacijo acelo- in bntiro-holincsterazc, posebej v atriju in v ventriklu, Raziskali bi učinek istega adrenuiitika na nikotinski in muskarinaki učinek acetilholina pri blokiranih holincsterazah. Pri tem bi anionski center inhibirali z metonijskimi spojinami, esterski center pa z organofosfomimi inhibitorji bolinesteraz lietraetilpirofosfat, eventualno tudi diizopiopilfluorofosfonat). 4. Adaptirali bi Cruicksbankov mikrorespirometer za seru imikro določanje aktivnosti bolinesteraz. To nam je potrebno pri določanju aktivnosti vzorcev, ki so količinsko nezadostni za \Varhurgovo metodiko- za niikrogazomctrično tehniko pa pre-voluminozll i. — L15 — Lna glavnih karakteristik kiaeiike aceiilholinesteraze je njeno optimalno delovanje pri določeni koncentraciji substrata. Zafo bi preiskali vpliv raznih snovi, kot so to: omegaaminoki-sline (preiskali bi vsaj dve kislini iz te vrste), adrenalin, nora-drenalin in kreatin za premik optimalne koncentraeije substrata. To bi preiskali tako pri raznih koncentracijah teh snovi kakor Indi pri raznih koncentracijah substrata, Proučevanje vpliva teh snovi bi razširili tudi na kiuetikn hutiroholineste-raze. 5. V letu J962 bi prešli od merjenja aktivnosti celokupnih hulinesteraz v posameznih živčnih celicah retikularne Formacije podgane na merjenje aktivnosti hutiroholitiesteraze iu nCetoholinesterazc posameznih živčnih celic različnih jeder retikularne formacije. Pri ¡stih celicah bi raziskavah vpliv dietilamida iisergične kisline na aktivnost buiiroholinesterazc. K.er smo pri pogojnih refleksih do zdaj raziskovali \ loge aceto-holinesieraze, bi v tem letu prešli tudi na raziskavanja bntiro-holincsteraze v tej zvezi. Pri tem bi uporabljali inhibitorje hulinesteraz in registrirali spremembe pogojnih refleksov bele podgane, nato pa bi analogne poskuse ponovili še pod vplivom dietilamida lisergične kisline. Po končanih poskusih s pogojnimi refleksi bi merili aktivnost butirohoHnesieraze v možganih iste živali. b. V tem letu bi proučevali permeahil nost eritrocitov človeka za natrij iti kalij. Po ugotovitvi normalnih vrednosti za influks iu efluks natrija in kalija skozi eritrocitno membrano in po določitvi aktivnih in pasivnih komponent omenjenih prehodov bi proučevali vpliv nekaterih inhibitorjev holiuesterazE za influks, efluks in čisii fHik* natrija in kalija skozi to membrano. Pri tem bi zaradi analogije S postsinaptičniin potencialom posebej obravnavali pasivne komponente, komponente flnksa in pa odvisnost učinka aktivnih snovi od koncentracije ionov in inkubneijskern mediju. Na istem modelu hi merili ra/iliko v delovanju tetraetila.monija in fetrametilamonija na vse komponente potovanja kalija in natrija skozi membrano. Končno bi merili učinek acetilholina na permeabilnoai eritro-citne membrane za iste katione in fo pri anionskih in estrskih centrih holinesteraze. Poskusi bi seveda potekali z radioizotopi natrija in kalija. 7. V letu J962 bi nadaljevali s čiščenjem liolinesteraz iz konjskega seruma, začeli pa bi čistiti tudi holine.slerazo iz električnega organa ribe Raia clavata. Pri obeh preparacijuh bi uporabljali metodo Frakcion i ranega preči piti ran j a z amono-fiulfnlom. Da bi se izognili dializiranju. ki * zadnjih fazah čiščenja traja po več dni. bi skušali preparate razsoljevati 5 sephando.voin (preparat de^trana z zrnasto Strukturo, ki omogoča separiranje molekul po velikosti). Za točno spremljanje posameznih frakcij čiščenja ni važno samo določanje beljakovinskega dušika v preparatih, ampak tudi določanje eelotne organske snovi. Zato bi uvedli Johnsonovo metodo za določanje celotne organske .snovi in primerjali Tezultate z Tezultati rnikrogazometrienc metode. Pri raziskavam ju aktivne površine holinesteraz bi napravili orientacijska merjenja kataliličue aktivnosti čiščenih preparatov holinesteraz na hidrolizo nekih eslrov nižjih maščobnih kislin, 'la merjenja bi napravili tudi na preparatih holinesteraz, katerim bi anionske centre blokirali z raznimi me to ni j-skimi spoj inajiii. S. Metodo, ki smo jo razvili za določanje ravnotežnih konstant med anionskimi centri holinesteraz in njenih substratov ter inhibitorjev, bi preverili na dveh snoveh, ki reagirata med sabo z zuano ravnotežno konstanto. Pri tem bi ena komponenta znanega sistema predstavijala analogijo Z anionskimi centri, druga pa s substratom oziroma inhibitorjem. Proučili bi točnost naše metode in ugotovili delovne pogoje, pri katerih bi dala metoda najtočnejše rezultate. Z našo metodo in Z metodo dialize do ravnotežja bi orientacijsko določili ravnotežne konstante za vezavo acetilhulina na anionske centre holinesteraz. kot encimski preparat bi uporabili visoko čiščene preparate holinesteraz. kot substrat pa acetilholin. markiran z radioizotoponi C". To spojino bi določali s pretočnim proporcionalnim števcem. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija za ol>čo in narodne zgodovino V le lu 1961 je odsek za Leksikon gospodarske in družbene zgodovine Slovencev nadaljevat s sistematično obdelavo agrarne skupine, ki naj izide kot prva publikacija v sklopu leksikona. Člani odseka so se sestajali na sejali, pri katerili so p redi sku tirali olxleJana gesla ter razpravljali o načinu iu poteku dela. \ obdelavi, predelavi in diskusiji je hila vrsta gesel (poljedelsko orodje dr. B. Grafenaner; kmelska zemljiška posest 7. gospodarskega vidika —dr. P. Blaznik; kmetska hiša iu kmet-ska gospodarska poslopja — Fr. Baš in preda la va teli gesel ^ leksikalno obliko — dr. P. Blaznik; zemljiško gospostvo, kinetsko prebivalstvo po osebnem položaju, agrarna imovinska razmerja — dr. S. Vilfan); Spričo dosedanjih skromnih finančnih Sredstev je za kritje stroškov v zaključni fazi velikega pomena pomoč upravnega odliora Sklada Borisa Kidriča, s katerim je bila decembra 1961 sklenjena ustrezna pogodba. Delo pri leksikonu je vodil višji znanstveni sodelavec doktor Pavle Blaznik. Delo za Historični atlas Slovenije in Hisiorično-topografski leksikon srednjeveške Slovenije je bilo vključeno v inedakade-mijski odbor pri Svetu akademij FLItJ za izdelavo historično geografskega ieksikoua in atlasa jugoslovanskih dežel v srednjem veku, ki ima svoj sedež pri Srpski akademiji nauka i umetnosti. Dodeljena so bila določena denarna sredstva, ki jih je dal Zvezni fond za znanstveno delo za delo doma in za zbiranje gradiva v inozemskih arhivih. Nadaljevalo se je delo za terito-riulna območja Kranjske in Slovenskega Primorja (dr. M. Kos), Slovenske Štajerske (dr,F. Haupimann) iti Prekmurja tLZelko), Edicije urbarjev. 1 isk edicije urbarjev za freishiško posest na Slovenskem, ki jo je pripravil višji znanstveni sodelavec dr. Pavle Blaznik. se je zaradi težav v liskarni zavlekel, tako da bo publikacija izšla šele v letu i962. Sekcija je še dalje sodelovala pri mednarodnem znanstvenem podjetju Ropertorij srednjeveških virov (tako imenovani novi Pottha^U). čigar delovno središče je v Istituto storico italiano pur i i medio evo v Rimu, Dokončno je bil rcdigiran naš delež za prvo knjigo rcpertorija. ki je \ tisku. Naš inštitut je s historičnimi inštituti obeh drugih jugoslovanskih akademij vključen v delo za repertorij preko med akademijskega odbora za repertorij srednjeveških virov, katerega sedež je pri Jugo-slaveiLski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Sestanku glavnega odbora zu repertorij v* Rimu se je oktobra 1961 za jugoslovanski odbor udeležil dr. M. kos. Odsek za gradove je v letu 1%1 nadaljeval s sistematičnim izpisovanjem zapuščinskih inventarjev Državnega arhiva I RS v Ljubljani. Pregledani in ekscerpirani so bili fascikli XXIV do vključno \X\ lil s črkami I, J in K.. Doslej je bilo pregledanih (vštevši tudi prejšnja leta) vsega skupaj 1291 inventarjev. To delo opravlja arhivarka Državnega arhiva Majda Smole. Vsak inventar dobi svoje kazalo, iz katerega je (z navedbo strani) razvidno popisano pohištvo, orožje, obleka, perilo, nakit, umetnine, knjige, arhiva lije in drage premičnine ter zemljiška posedi. Ce so v inventarju obseženi tudi izvlečki listin, se izpišejo tudi vsi podatki, ki zadevajo tisti grad in njegovo posest, kakor tudi podatki, ki omogočajo rekonstrukcijo genealo-gije rodbin, v katerih posesti je bil grad. Na ta način nastajata dve kartoteki. prvi kartoteki so razvrščeni gradovi po abecednem redu njihovih slovenskih imen. posebne kazavke pa opozarjajo tudi na njihova nemški) imena. V drugi, prav tako &l>cccdno urejeni kartoteki, so razporejene plemiške rodbine z navedbo g enea loških podatkov in podatkov o njihovi zemljiški posesti. Razen tega arhivskega dela so bili od Zavoda za sporne-niško varstvo LRS na novo posneti tlorisi starega gradu Smlednika, Gradu v Prekinurju (na stroške Okrajnega zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru), dvorca na Vngrskem in Grumlofa (domačije pokojnega slikarja Veseli). A Savinjski dolini pa je bila večina gradov lotografsko posneta. Za delo našega odseka se zanimajo in želijo sodelovati pri raziskovanju zadevnih problemov med drugimi Centro Studi sni C astelli. Citta d i Mon-tagnana (Padova) ter Steirischcr BnrgenveTein v Gradcu. Delo odseka za gradove je vodil upravnik Mestnega muzeja v Ljubljani dr. Josip Mal. Odsek za bibliografijo I. Knjižnica* Prirastek v letu 1%1 znaša b?7 zvezkov, ki so vpisani v inventami in signaturni katalog; kartotečni listi za avtorski in stvarni katalog so natipkani in vstavljeni. 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih de! v znanstvenih bibliotekah Slovenije, Pregledane so bile v ¡Narodni in univer/itetui knjižnici signatnrue štev. 140.000—14-5,00(1, Pregledana je Studijska knjižnica v Kopru. Neuradno je dr. M. Pivec-Stele pregledala prirastek Muzejske knjižnice v Ptuju, Studijske knjižnice v Mariboru in Naučile biblioteke v Pulju. Deloma so inkorporirani listi Studijske knjižniee v Celju. Jnkorporacijo listov Studijske knjižnice v Mariboru je nadaljevala sodelavka bibliotekarka Slavka Kajba. 3. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Za bibliografijo člankov so oddali sodelavci, arhivarji Peter Ribnikar, Jože Šorn in bma Uniek, 2.600 listov. S toni je pregledano: Arcbeografo Triestino (vsi letniki), Atti e Mentoric dellu Societa istriana di archeologia e storia patria (vsi letniki), Revne des Etudes Sla ves (vsi letniki). Le Monde Slave (vsi letniki), Dom in svet (vsi letniki), Ljubljanski zvon (večji del letnikov). Iz avtorske bibliografije knjig so /a stvarni katalog pretipkani listi knjig od 1931 do 194?. S tem je v glavnem zaključen stvarni katalog, z izjemo knjig, ki so v dosedanjih slovenskih bibliografij nit evidentirane^ nahajališča pa se še niso mogla ugotoviti, in z izjemo knjig v neslovenskih jezikih, ki še niso evideniirane, pa se brez dvoma nahajajo v še nepreglc-danem najstarejšem fondu Narodne in univerzitetne knjižnice in Mestne knjižnice v Ljubljani- Katalogizacijo knjižnice in tipkarsko delo za bibliografijo opravlja honorarni knjižničar Slava Pipp. Delo odseka za bibliografijo vodi zunanja znanstvena sodelavka dr. Melitta PiveC-Stele. Načrt delu za leta 1962 Prt Leksikonu gospodarske in družbene zgodovine Slopenceo naj bi bila izdelana, dopolnjena iu obravnavana še vsa ostala gesla, tekst za agrarno skupino v celoti zbran, izdelane nekatere karie in diagrami ter zbrane slike, tako da bi se mogla začeti ožja redakeija dela. S pomočjo sredstev, ki jih je dal na razpolago Zvezni fond za znanstveno delo, se bo moglo sedaj uspešneje nadaljevati delo pri Historično-topografskem leksikonu srednjeveške Slovenije (nadaljnje zbiranje gradiva v domačih in tujih arhivih ter iz literature^ končna obdelava zlasti ¿a območje nekduuje Kranjske in Primorja) in začeti delo pri Historičnem a t lasu Slonenije. V seriji urbarjev bo dotiskana P. Bluzniha objava urbarjev freisinške škofije. Od Repertorija srednjeveških oirou. pri katerem sodeluje in je v glavnem odboru za njegovo objavo zastopana sekcija našega inštituta, bo izšla pri Istituto storico italiano per il medio evo v Rimu prva knjiga. Skoraj i z got ovij ena je obdelava virov za Slovenijo, ki naj se uvrste v nadaljnje knjige Reper-torija. Pri odseku za gradove se bo v letu 1962 nadaljevalo sistematično izpisovanje zapuščinskih inventarjev v Državnem arhivu L RS v Ljubljani. .Vacri dela odseka za bibliografijo za leto 1962. 1. Za Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del: nadaljevanje pregleda Narodne in univerzitetne knjižnice, pregled Študijske knjižnice v Ravnah (t teden), iukorporacija listov študijskih knjižnic v Mariboru in Celju. 2. Za Retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo: nadaljevanje pregleda inozemskih zgodovinskih in splošnih slovenskih revij za bibliografijo člankov. Poiskanje še nepoznanih nahajališč že evidentiranih knjig v knjižnicah izven Narodne in univerzitetne knjižnice in poiskanje še neevidentirauih knjig v najstarejših fondih ter dragih bibliotekah za bibliografijo knjig. Sekcija za zgodovino umetnosti Kabinetno delo sekcije jc v glavnem dopolnjevalo dokumentarno gradivo (kartuteke slovenskih umetnostnih spomenikov in umetnikov, fototeko, bibliografijo, arhivalne vire itd,), ki pomeni že več let njen osrednji živec, Terensko raziskovanje je bilo v tem letu posvečeno predvsem problemu renesančne umetnosti na Slovenskem, posebno še poglavjema o slikarstvu in plastiki, od katerih je bilo zadnje doslej komaj načeto. Rezultati, zajeti v časovnem okviru od konca 15. stoletja pa nekako do leta (620 {v slikarstvu do konca iT, stoletja), so nam zarisali že dokaj jasen pregled tako najpomembnejšega spomeniškega gradiva kot glavnih razvojnih in uuietnustiiogeogrufskih tokov lega časa. omogočili pa so tudi njegovo prvo nadrobnejšo periodizacijo. Kar zadeva plastiko, .pomeni čas ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja beiterogeno simbiozo poznogotskih in renesančnih formalnih elementov brez celostnega zbija, po letu 1510 pa začno pronicali tudi k nam močnejši impulzi srednjeevropske, zlasti augsburške renesanse {vrhunec: nagrobniki v Gornjem gradu). S protest a n ti z ni om nastopi po letu 1540 stilna in produkcijska stugnacija (vidnejša je le neka ljubljanska kiparska delavnica sredi stoletja), v 70 letih 16. stoletja pa se uveljavi moftnejii delež priseljenih lombardskih mojstrov (pomemben njihov cen ter je bil Ptuj). Okoli leta 1630 se manieri-stičnt stilni značaj prelije že v baročnega. Nadrobnejši rezultati teh raziskav bodo objavljeni v zborniku referatov 11. simpozija umetnostnih zgodovinarjev v Slovenjem Gradcu, pri katerem je sodeloval načelnik se-keijc akad. dr. F. Stele z referatom o renesančnem slikarstvu na Slovenskem, znanstveni sodelavec dr. E. Cevc pa o renesančni plastiki. Ob simpoziju je bila v Slovenjem Gradcu poleg drugih tudi razstava gotske in renesančne plastike Misiiujske. Mežiške in Dravske doline, ki jo je po znanstveni strani uredil dr. E. Cevc; omogočila je temeljit študij in revizijo tega pomembnega gradiva. Pokazale so se nove delavniške skupnosti in osvetlile zveze s sodobno koroško piustiko. Rezultati bodo izšli v po-sebui monografiji. Ob teb glavnih nalogah je zorelo seveda tudi d rob ne j še delo. zajemajoče probleme naše starejše umetnosti. Raziskovanje podobarstva 19. stoletja je prevzela dipl. phil. \ era Baloh. ki je bila s 1.decembrom redno nastavljena kot stro-ko^ na sodelavka sekcije. Načelnik aknd. dr. F. Šteli- se je \ seplembru udeležil svetovnega kongresa umetnostnih zgodovinarjev v New Voiku z referatom o umetnostni problematiki karolinškega vozla. Dr. E. Cevc je v novembru obiskal Avstrijo in Zahodno Nemčijo zaradi študija strokovne literature in ogleda umetnostnih spomenikov v muzejih, galerijah in na terenu. S poljudnimi predavanji o umetnostni zgodovini smo sodelovali tudi v ljudskem kult urn op ros vetu era delu (na šolah, delavskih univerzah in pod.). Sekcija za arheologijo Sekcija je v letu 1961 nadaljevala z delom po navodilih strokovnega sveta oziroma v glavnem po načrtu iz prejšnjih let, Obilo truda je sekcija vložila v delo za organizacijo in izvedbo med akademijskih delovnih nalog, ki jih je Svet akademij Fl.RJ dokončno poveril naši akademiji, finančno pa prevzel v svoj program Zvezni fond za znanstveno delo \ Beogradu. to so Arheološka karta Jugoslavije {AK.J) in Tabula Imperii Romani (TTR). A' zvezi z nalogo Corpus inscription um Latinaruai prvotno naši akademiji poverjeno sodelovanje z berlinsko akademijo je prevzela Jugoslavenska akademija v Zagrebu. Plenarne seje medakademijskih odborov so bile na naši akademiji dne 2?. JI. in 24. IV. |%| za AKJ ter 24. TV. za 1IR. Predsedstvu in sekretariat obeli odborov sta bila pover-jeiia /a s (op Ili koma naše akademije akad. prof. dr. S. Brodarju in ravnatelju dr. j. Kaste licu, Za izdelavo AKJ so se formirale tudi republiške komisije in je bi! v vodstvo slovenske komisije določen znanstveni sodelavec sekcije dr. ing. M. Brodar. Vabilu za sodelovanje pri izdelavi karle so se odzvali skoro vsi arheologi, kar jamči, da bo vse delo načrtno izvedeno. Da bi posvetili i so pozornost mdi antiki, je strokovni svet sekcije predlagal, da se delovno mesto upokojenega laboranta nadomesti z mestom asistentu za klasično arheologijo. Na razpis je bil izvoljen univ. asistent J. ŠaŠel, Član strokovnega sveta rniiv.prof.dr-B-Škerlj je dne II. M. 1961 preminul; spomnili se ga bomo v prihodnjem Arheološkem ves trnku. Izhajanje Arheološkega vestnika je iz finančnih in tiskarskih razlogov Še zmerom V zaostanku. Med letom je izšel dvojni zvezek 3-4 dvojnega letnika IX-X. V tisk pa je bil oddan ponovno dvojni letnik XJ-X11 za fett l%0 in t%l. ki bo izšel spomladi 1.962. Tako jc upali. Ha bo s tem omogočen vsakoleten reden izid. Zaradi omejenih finančnih sredstev večja terenska raziskovanja niso prišla v pošte v, Znanstveni sodelavec dr. M. Bro-dar je izvedel dvoje sondiranj oziroma poskusnih izkopavanj v Sikančevi zijavki v Logarski dolini in v Folični jami nad Žurgami. kjer je ugotovil i višjih plasteh prazgodovinsko keramiko in takoj pod njimi kostne ostanke jamskega medveda, toda brez sledov kakšnih kul I urnih ostankov. Z namenom da bi ugotovil razna paleolitska najdišča je izvršil več rekogno-sciraiij v jamah, tako na primer 2eljnske jame pri Kočevju in več jam v okolici Zui"g. Sodeloval pa je tudi pri izkopavanjih dr. F. Osoleta v Ovčji jami. Dr. M- Brodar se je udeležil simpozija za paleolilsko nomenklaturo v Kolnu in po sklepu, sprejetem na tem simpoziju, začel proučevanje paleolitskih koščen i h konic. V zvezi s to nalogo je v Celjskem muzeju analiziral z.hirko koščenih konic, iz Potočke zijavke. Asistent S. Jesse je poleg rednega organizacijsko upravnega dela v sekci ji nadaljeval z raziskovanjem koliščar^kih naselij in tehnologije kovinskih izdelkui ; hkrati s tem pa nadaljeval s poskusi konservticije lesa. V veliki meri pa se je posvetil delu pri Arheološki karti Slovenije z ekscerpiranjcm, urejanjem, kontrolo ekscerptov ipd. Kot ieh nični urednik je sodeloval pri urejanju Arheološkega vestnika. Znanstveni sodelavec dr. A. Sercelj je raziskoval v Horjul-ski, Prečenski in Krški dolini ter v okolici Brežic pleistocemske sedimente. Determiniral je tudi oglje in les iz raznih urlieo- loških najdišč (Ovčja jama. Marof pri Novem mestu in Dr novo). Rezultate znanstvenih raziskovanj so člani sekcije objavljali v znanstvenih oziroma strokovnih revijah; tako je dr. M. Brodar oddal za tisk paleolitsko najdbo iz Jurkloštra, dr, A- Scrcclj pa več razprav o kvartarni vegetaciji. Delovni načrt za lelo .1962 Sekcija bo nadaljevala S tistimi deli. ki jih je Opravljala že v preteklem leiu, to su Arheološka karta in labula Impcrii Romani; tu mislimo predvsem na organizacijo in koordiniranje del s komisijami ostalih republik. V okviru republiške komisije za Arheološko karto pa nameravamo nadaljevali kontroliranje že izpisanih tiro* ill izpisovanje nove, predvsem povojne literature in gradiva iz raznih mazejskih arhivov. H krati s tem delom, pa bo potekalo tudi zbiranje in urejanje gradiva za labula Impcrii Romani in Corpus Inscriptiouum Latinarum. Znanstveni sodelavec dr. M,Brodar bo sondiral v Ciganski jami v Zcljnah pri Kočevju, v Ajdovski jami pri Šentjurju pri Mirni peči in pod skalno steno pri vasi Barje pri Pivki. Razen teh sondiranj pa ima predvidena tudi rekognosciranja na Dolenjskem in Gorenjskem, predvsem v Karavankah, Y okviru Kidričevega sklada ima v načrtu temo: »Stratigrafska in kulturna obdelava paleolitske postaje jame v Loži pri Orehku«. Asistent S. Jesse bo predvsem zadolžen za delo pri Arheološki karti, vendar ima tudi v načrtu nadaljevanje terenske topografije Ljubljanskega barja in okolice. Asistent za klasično arheologijo J. Sašel bo raziskoval rimske zaporne zidove in sodeloval pri evidentiranju antičnih napisov za potrebe AKJ in TIR. Laboratorij za palitiologijo pod vodstvom znanstvenega Sodelavca dr. A, Sercl ja ima v načrtu analiziranje lesnih ostankov in oglja iz arheoloških najdišč: Emona, Stična, Drnovo, paleolitska postaja Jama v Loži. Samostojno pa namerava raziskovati staropleistoeenske gline v Bukov i ci pri Ilirski Bistrici, holucen.ske sedimenie na Malem polju in sodelovati pri vrtanju na ljubljanskem barju. Člani sekcije pa bodo sitdelovali tudi pri raznih terenskih akcijah sorodnih arheoloških ustanov. ORIENTAL1 STIČNI INST1 ITT Orien tal i stični inštitut je še naprej gostoval v sobi pravne sekcije Terminološke komisije in uporabljal njen inventar. Prostornu stiska je tem bolj občutna, ker v isti sobi gostuje tudi naravoslovna sekcija Terminološke komisije. Knjižnica Orientalističnega inštituta ima skupno it>3 zvezkov (TO knjig in bb letnikov revij); naročenih ima 14 revij. Za nabavo znanstvene literature, edicij in revij, je inštitut leta l%0 porabil 140.058 dinarjev. S tem zneskom je bilo kajpak mogoče zajeti le del najvažnejših novosti. Popolnoma manjka v inštitutski knjižnici velikih standardnih del: edicij tekstov, slovarjev, slovnic, kulturnozgodovinskih publikacij. \ prihodnjih letih bi bil potreben večji izredni kredit za nabavo lake temeljne literature. Delo v mštitulu je omogočeno le tako, da si inštitut iz]XJSoja posamezne knjige in revije iz seminar ju za prava Starega vzhoda na pravni fakulteti, iz seminarja za primerjalno jezikoslovje in iz Inštituta za zgodovino 11 a filozofski fakulteti, v Narodni in univerzitetni knjižnici in v knjižnici Narodnega muzeja. Vkljub prostornim težavam in skromnim knjižničnim sredstvom je leta 1%1 delo v inštitutu razveseljivo napredovalo. Napredek je bil mogoč zlasti zato, ker ima inštitut od septembra 1960 naprej svnjega prvega rednega uslužbenca v osebi julij a ne Sušlcršič. knjižničarke II. vrste. Poleg samega knjižničarskega in administrativnega dela je opravljala naloge, ki bi jih drugače izpolnjeval asistent. Nadaljevala je z ekscerpiranjem pravnih izrazov v novih asiriološkib publikacijah in z evidentiranjem strokovnih člankov. V načrtu je tudi katalogiziranje vse nsiriološkc literature v raznih ljubljanskih knjižnicah. Hkrati je Ireba pregledati starejše transkripcije in prevode klinopisnih tekstov, ^ rh tega pripravlja tovarišica Šušteršičeva za asirioloika predavanja na filozofski fakulteti prepise klinopistiib tekstov in razmnožuje slovniŠko gradivo za vaje za akadijski (— babilonski in asirski) jezik. Na lastno pobudo je uvedla popoldansko knjižnično službo, da morejo slušatelji Študirati asiriološko literaturo, kolikor jo je v naši knjižnici ali pa proučevati slovniško gradivo. Predavanja o zgodovini Starega vzhoda za zgodovinarje so bila s koncem poletnega semestra 1%1 ukinjena v zvezi s splošnim skrčenjem antične zgodovine. Na željo katedre za arheologijo predava proL dr. Viktor Korošec od jeseni 1%1 naprej zgodovino Starega vzhoda po eno tedensko uro za arheologe. — Poleg lega se v študijskem letu l%l-i%2 v okviru seminarja za primerjal bo jezikoslovje vrše tedensko d veu ma neobvezna predavanja, pri katerih se slušatelji seznanjajo s klinopisno pisavo, se uvajajo i akadijsko slovnico in čitajo kitnopisne tekste, in sicer letos različne določbe Hammurabi-jevega zakonika. Misliti bo treba na to. da bi s sistemharanjcm asistent ure vsaj najboljšim kandidatom olajšali pot za poglobitev asiriološkega šiudija. da bi tako v doglcdnem času imeli prvega slovenskega in jugoslovanskega asiriološkegu filuioga in arheologa. Po povabilu profesorskega zbora ua Collège de I''ranče (Pariz), ki ima v svojem sestavu vodilno francosko asiriološko katedro (prof. René bahat), je prof, Viktor Korošec imel na Collège de France troje predavanj: dne 16. junija 1%l O hetit-skem pravu in njegovem razvoju (Les lois hittites ei leur évolution), dne 17. junija o hetitskih državnih pogodbah (Les traités hittites) in dne 24. junija 1961 o pogodbah iz novoasirske dobe kot odraz svoje dobe (Les traités de lepot]ae néoassyrienne, reflet de leur temps). Predavanja so bila simpatično sprejeta in dobro obiskana. Upravnik inštituta dr. Vik idr Korošec se je s finančno pomočjo akademije udeležil 10. mednarodnega svidenja asirio-logov (Rencontre Assyriologique Internationale), ki je bilo v I'ari Zli od 19, do junija 1961. Na njem je bilo obravnavano kot osrednje vprašanje: »Izžarevanje (rayonnement) luezo-potamake kulture na druge prednjeazijske k nI < ure . ProfosoT \. Korošec se je v svojem referatu ukvarjal z mezopotumsk ilui vplivi na hetîtski pravni razvoj. S Fina učno pomočjo Pravne fakultete v Ljubljani se je upravnik inštiiuta udeležil mednarodnega prav uozgodovin-skega zborovanja, ki ga je Société d'Historié des Droits de l'Antiquité «I 27. septembra do 1. oktobra l%1 organizirala v Splitu. Da bi inozemske goste vsaj nekoliko seznanil z jugoslovansko pravno zgodovino, je v svojem referatu obravnaval vprašanje o nekaterih paralelizmih med klinopisnimi pravi in srednjeveškim jugoslovanskim pravom, zlasti Dušanovim zakonikom (Quelques paiallélîsmes entre les droits cunéiformes et le droit serbe médiéval |l.e Code Douchan, 1"49. 1354]). Od zadnjega porocila \ Leiopisu XI, 76, je dr, \, K.orosee objavil: Qeeno o ï Johannes Friedrich, Die hethi tischen Gesetze, 1 eitlen 1959«: (v Zeitschrift der Savjgjiy-Sliftniig für Rcchts-géschichte, Romanis tische Abi., Weimar I960 414—42!); Le Code de Hammurabi et les droits antérieurs (Revue des Droits de l'Antiquité, />" série. (. YlJl, 1%!, 11—27). Quelques traites de l'époque néo-assyrienne (Romanilus JJL 5 4: In honorem Henri ei l.évv-Brohl, Rio de Janeiro. 1%1. 261—277). INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK. Dialektu) o« k a sekcija I. Slooeneki lingvistični atlas- Delo za Slovenski lingvistični atlas je v letu 1961 potekalo z že ustaljenim tempom in v običaj nem obsegu. Na novo je bilo zapisani L 23 krajevnih govorov. Nti Koroškem (Avstrija) je bilo zapisanih T govorov: i je zapisal dr. Tine l lOgar (Kostanje nad \rbskim jezerom. Podravije pri Beljaku. Djekše nad Velikoveeni, Belšak pri Pliberku), 2 dr. Ivan Grafenauer (Podklošier, S t. Lenart pri Sedmih studencih), 1, namreč svoj domači govor pa prof. Mojca Janežič (Si- Jakob v Rožn), katere zapis je v inštitutu preveril dr. Jakob Rigler. Vse druge razen enega (Mostec prt Brežicah), ki ga je zapisal lektor Jože Toporišič, namreč 3 na Primorskem (Klen i k na Pivki. Komen, Čezsoča. Kolonkovec. Dutov 1 je), 3 na Štajerskem (Podvinci pri Ptuju. 1 rje pri Rogaški Slatini. Zafošt pri Slovenski Bistrici), 3 na Gorenjskem (Šenčur, Breg pri Kranju, Okrog v Tuhinjski dolini}, 2 na Dolenjskem oziroma Notranjskem (Malo Lip je pri Žužemberku, Vrhnika pri Ložu) in po enega v Prekmurju in Beli krajini (Puoonci, P red grad ob Kolpi) pa so zapisali študentje-slavisti. ki zadevni govor še sami govore, zapisano gradivo pa sta z njimi p «kontrolirala dr. Jakob Rig-ier (9) in dr. Tine Logar (6). Njihovi zapisi so zato zanesljivi in znanstvena vrednost tega gradiva ni manjša od naših lastnih zapiso-v na terenu. Velik del to leto in že prej zapisanega gradiva sta v kartoteko prenesla asistenta Saša Sernec in deloma dr. Jakob Rigler. 2. Magnetofonski arhiD slovenskih govorov. Na magnetofon je bilo v 1961. letu posnetih 24 novih govorov, od tega JI na terenu (Bregiuj. 2ag a pri Bovcu, Drežnica pri Kobaridu. Kam no pri Tolminu, Zatolmin, AvČe, Kal nad Kanalom. I^ohka in Trus-tije na BanjŠki planoti, Orgar, Kojsko), 13 pa v inštitutu (Št. Jakob v Rožn. Štanjel, Gaber je pri Vipavi, Podhrdo. Vrhnika pri Ložu, Ilrastje pri Grosupljem, Malo Lipje pri Žužemberku. Pre-loka pri Vinici, Zg. Obrež pri ArtiČah, Polšina pri Trojanah. Zibika pri Šmarju pri Jelšah, Irje pri Rogaški Slatini, Gorica v Prekmurju). Skupna dolžiua posnetkov znaša ca. il ur. V in- štitutu je posnemal dr. Jakob Rigler, na terenu pa ob priliki poletne dialektološke ekskurzije na Primorsko skupno dr. Tine Logar in dr, Jakob Rigler. 3. Kartoteka ekscerptov ii sfare/še slovenske cliatektoloifce literature. Ekscerpiranje starejše slovenske dialektološke literature se je nadaljevalo. To delo je opravljala asistentka Saša Sernec, ki je izpisala knjigo: Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki rezjanskih govorov in napravila Ca. 7000 listkov. Razen tega je uredila in aifabetirala celotno do sedaj ek.scerpirano dialektološko gradivo. 4. Zapisovanje ledinskih imen. Honorarni sodelavec ing. Mi-Izn Mikuz je zapisoval ledinska imena v Kanalskem Lomu, Vol-čanskih Rutih in v zaselkih Prime, Vetemik» Črni Kras, Pangerci, Dolgi laz. To zapisovanje je nadaljevanje dela. začetega že pTed več leti. Vse dragoceno imensko gradivo je ing. Milan Mikuž natančno lokaliziral in opremil s potrebnimi mapami ixi skicami. 5. Drugo delo. Dr. Jakob Rigler je na osnovi doslej nabranega diaIcktološkega gradiva izdelal nekaj novih poskusnih kart za Slovenski lingvistični atlas (intonacije, skupina dl, izrazi za plug, kopico itd.). Pri tem se je pokazalo, kje je treba mrežo krajev izpopolniti z novimi točkami in kateri dosedanji zapisi so nezanesljivi. Nadalje je iz magnetofonskega dialektološkega fonda napravil kopijo kratkih posnetkov slovenskih narečij za poirebe pouka v šolah. Deloma jc predelal vprašalnieo Slov, lingvističnega atlasa in njen gramatični del izpopolnil z nekaterimi novimi pomožnimi vprašanji. Uredil je tudi kartoteko magnetofonskih posnetkov, napravil zemljevid že zapisanih krajev in karto krajev, iz katerih imamo magnetofonske posnetke. Dr. Tine Logar je sodeloval pri organizaciji kongresa jugoslovanskih slavistov v Ljubljani od 18.—23. septembra 1%1 in imel na njem tudi referat o znanstvenem delu dr. Frana Ra-aiovša. Razen tega je sodeloval v odboru za dialektološke atlase v Beogradu in pri pripravah za Slovenski lingvistični atlas. V juliju je imel 2 predavanji o slovenskih narečjih in o razvoju slovenskega jezika na seminarju za tuje slaviste v Splitu, v avguslu pa podobno predavanje na seminarju teksaške in jugoslovanskih univerz v Bohinju. Tudi v letu 1961 je dialektološko sekcijo obiskalo nekaj tujih znanstvenikov, med njimi prof. Taszvcki iz Krakova, in si ogledalo naše delo. Načrt dela za leto 1962 V leta 1%2 bomo nadaljevali z zapisov a njeni govorov za Slovenski lingvistični ai las v TR Sloveniji, če bodo na razpolago sredstva pa tudi na Koroškem. Nadaljevati bomo s pripravljanjem kari /a lingvistični atlas, ki bodo pokazale na morebitno potrebno dopolnilno zapisovanje govorov. V glavnem bodo te karte že définit i vne in bo vanje treba pred i/.dajo ie še vnesti do sedaj nezapisane točke. Razširili bomo zbirko magnetofonskih posnetkov slovenski Ii narečij. Nadaljevali bomo z ekscerpiranjem starejše dialektološkc literature (zlasti Baudouina). V okviru dialektološfce sekcije bo nadaljeval honorarni sodelavce ing. Milan Miku ž s topononiastičnim delom na terenu, Leksikološka sekcija Stanje sodelavcev. Sekcijo je vodil znanstveni svetnik Božo Vodušek, Vse leto so delali v sekciji stalni sodelavci; višja znanstvena sodelavca dr. l.ino Tegiša in prof.Ivan Tominec, asistenta joža Meze in prof. Stane Suhadolnik. One 1. lebru-arja je nastopila službo prof. Jelisava Jeiičič, (.septembra Marija Janežič. Tehniške posle je v sekciji opravljala ich nična sodelavka Marija Dolenc. V sekciji jc delal tudi dr. Vaso Suyer. honorarni sodelavec. Razen naštetih stalnih sodelavcev je zaposlovala sekcija tudi honorarne zunanje sodelavce. Delo. Vsi sodelavci so pripravljali gradivo za slovar slovenskega jezika, in sicer predvsem iz tekstov 20. stol,, nekaj tudi iz prejšnjih obdobij, iz ljudske literature (narodne pesmi) in i z strokovne književnosti. S podčrtavanjem besed V knjigah, ki SO ga opravljali stalni notranji sodelavci, je bilo določenih za prenos na kartotečne listke 136.743 gesel. Namen tega dopolnilnega izbiranja in določanja gesel za izpisovanje je bil pomnožiti bogato že zbrano slovarsko gradivo 19. stoletja z besedami in besednimi zvezami našega stoletja. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na omenjeni način izbrana f:esla niso mogla biti vsa prenesena na kartotečne listke. Tako je nastaln stanje, razvidno iz priloge: podčrtanih besed 136.743, od teh dokončno obdelanih 6877. Zunanji sodelavci so popravljali in dopolnjevali izpise avtorjev iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stolet ja in izdelovali popolne izpise iz krajših tekstov J. Broza-Tiia (pre- v od), E. Kardelja, C-Kosmača, J- Kozaka, M. Kranjca, L. Kuharja, 1. Preglja in J. \ idmarja. Skupaj so izdelali 63.079 listkov. Tako se je zbirka kartotečnih listkov pomnožila le za 74.9% novih listkov, upoštevati pa je treba, da je po gornji obrazložitvi glavno in najodgovornejše delo že opravljeno za nadaljnjih 129-866 listkov. Z upoštevanjem v letu 1%I izdelanih 74956 listkov, je stanje razdeljeno v časovne in stvarne skupine, ob koncu leta 1961 takole: KiralcIerlsliLn skupin r Narejen« v lelu tSftt I. Literatura 20. stoletja a) poezija .... b) proza .... podčrtano . . . stipkano . . . 4.604 31.412 Smujt ;!- lifcimlini 1961 50.500 156.743 18.874 obdelana gesla . . 13.573 »tipkana gesla . . 6.877 163,285 21",795 11. Literatura 19. stoletja a) poezija , . , . . 770 22.647 b) proza . , . . . 4.091 587.850 410.497 IIL Literatura !750—1850 a) poezija..... — 37.112 b} proza ..... "4% 100.731 137.K43 IV. Stara literatura a) poezija..... 515 b) proza . . . . , — 90.919 91.434 V, Ljudska literatura a) poezija..... 6,120 92.445 b) dialektično blago . 1.336 24.111 116.556 VT. Starejši slovarji . . — 131,738 ¡31,758 VTL Novejši slovarji . . — 350.042 350.042 VIII. Strokovno a) literatura . . . . 12.250 28.808 b) terminologija — 48.! tO 76,918 IX. Splošna zbirka 997.655 997.655 Skupaj . . . 74.956 2,526.476 2,526.476 K temu je treba pripomnili, da znaša šle p i sov 290.017, od tega v skupinah I-b, 11 b in da je dokončno pregledanih listkov 916.654. vilo popolnih izVIlI a 173.952, in To po no mas lična zbirka iz jožefinskega katastra za več ka-tastralnih občin v ljubljanski okolici ima 17.409 listkov. Višja /.lianstvena sodelavca sekcije prof. Ivan Tominec in dr. Lino Legiša sta nadaljevala svoje delo kot jezikovna svetova vea pri tebničui in medicinski sekciji Terminološke komisije, dr. Lino Legiša razeu tega tudi v redakcijskem odboru za novi Slovenski pravopis. Člani sekcije SO sodelovali v reviji Jezik in slovstvo, na zborovanju jugoslovanskih slavistov v Ljubljani jeseni 19bl in drugod. Delovni načrt za leto 1962 Glede na predvideno pogodbo s Skladom za pospeševanje kulturnih dejavnosti bomo pospešili pripravljanjt* slovarskega gradiva za slovar sodobnega knjižnega jezika. Glavno iu najodgovornejše delo, izbor in določanje gesel s podčrtavanjem besed v tekslih, bodo opravili stalni sodelavci v sekciji, vse drugo, tn je tipkanje tekstov na kartotečne liste, kontrolo natipkanega, pisanje gesel, alfabetiratlje in vlaganje v kartotečne škatle ter sestavo seznama gesel, vse to pod vodstvom in kontrolo stalnih delavcev sekcije, pa bomo poverili honorarnim zunanjim sodelavcem. Izdelali borno 210-000 z geslom in potrebnim tekstom opremljenih kartotečnih listkov. ^ tem letu se bo že začelo redakcijsko delo za projektirani slovar in priprava poskusnega zvezka. Komisija za slovensko gramatiko. Frlologijo in pravopis Komisija je vse leto dokončevala novo izdajo Slovenskega prav&pisa, tako da bo lahko izšel v aprilu 1962. Za leto 1962 ima komisija v načrtu začetna in pripravljalna dela za Slovenski krajevni leksikon. Seveda velja to le, če ne bodo posamezni člani pritegnjeni k intenzivnemu delu pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. INSTITUT ZA LITERATURE V letu 1961 je uredništvo Slovenskega biografskega leksikona (SBL) posvečalo skrit posebno naslednjim nalogam: ti zagotoviti gmotnih sredstev za izid 10. zvezka: 2. zbiranju gradiva za 10. In naslednje zvezke; 3. povečanju števila pri uredništvu Stalno zaposlenih delovnih moči. Ad I, Ker je bilo med pripravo rokopisa za 9. zvezek in ob njegovem izidn vprašanje pokritja stroškov vseskozi nerešeno in je bilo uredniško delo s tem otežkočeno. je uredmištvo dne 16. marca 1961 naslovilo nadrobno obrazloženo prošnjo za subvencijo na Sklad LR Slovenije za pospeševanje kulturnih ilejavnosti. Prošnji je bila naslednjega meseca v načelu ugodno rešena. Nato so tekli razgovori o besedilu pogodbe med predsedstvom SAZl in skladom, Sporazum je bil dosežen dne 9. decembra 1961 in ta dan pogodba podpisana, in sicer tako. da uredništvo pripravi do konca 1963 rokopis in da se stroški zanj pokrijejo z odobreno podporo. Ad 2. Gradiv» 10. zvezek se je zbiralo z nadaljnjim sistematičnim, ekseerpiranjem (Erbcrg; Pajkovo, Polčevo, Novakovo. Veselovo in Luk ma novo gradivo) in z naročanjem člankov pri sodelavcih. Za 10. zvezek ima uredništvo napisanih 117 člankov, izpolnjenih 33 vprašalnih pol in okoli 400 kuvert 7. več tisoč izpiski. Ad 3. Glede na to, da so bila letu 1%1 sredstva za nadaljevanje SBL zagotovljena in jc bila s tem dan a osnova za po-speše.no izhajanje, se je pripravljal načrt za reorganizacijo uredniškega dela. Akcija, sprožena lela 1959, da se poveča število poklicno zaposlenih strokovnjakov pri SBL od enega vsaj na tri. je napredovala toliko, da se je pokazala možnost v letu 1962 nastaviti dva člana uredništva. Komisija za bibliografijo pri inštiluiu je pripravila načrt za nadaljevanje de!a za retrospektivno bibliografijo knjig En časopisja; popis bo nadaljevala, ko bodo zagotovljena primerna sredstva. V tisku sta knjigi: Slovenska bibliografija. Cianki in leposlovni prispevki iz, časopisja in zbornikov 1-t1); Ko-dela-Munda-Rupel: Bibliografsko kazalo ljubljanskega zvona 188)—mi. INSTITUT ZA SJXJVENSKO NARODOPISJE Oddelek m ljudsko s/op«ioo, - prepisovanje proznega gradiva iz SirekljevB zapuščine — /a arhiv slovenskih ljudskih pripovedi — se nadaljuje po načrtu. Pravljice pri kolaciomranjU sproti razvrščamo po sistemu Aarne-Thompson* Izpisali smo tudi dva rokopisal spominsko knjigo ali kroniko, ki jo je od mladih let pisala Ncžka Reje iz polj oh inj a na Tolminskem (zgodnji zapiski so še izpred prve svetovne vojne in obsegajo med drugim, zraven pripovedk in pesmi, tudi opise raznih navad ipd,}: »Lokavsko kroniko« rajnega Virgila ŠČeka. Terensko zapisovanje. Sredi avgusta se je dr. Matičetov mudil nekaj dni na Dolenjskem okoli Sentruperta, kjer je delala tudi skupina L biografskega muzeja iz Ljubljane. Na magnetofon je snemala vesele zgodbice, ki jih je iz svoje neizčrpne zakladnice vsipal mlinar Franc Kregel j v Dragi. Na obisku pri svojih starih pravljičarjih iz Ostroznika in Gorenje vasi pri Mokronogu je zvočno posoel nekaj pravljic, ki jih je že od poprej imel zapisane nu roko. Najboljšega pravljičarja I.o j zeta Trata rja, ki je pred desetimi leti povedal nad 40 pravljic it) vsakovrstnih zgodbic, pa žal ti i našel več med živimi. Do novih pl*ipO\ edovavcev smo nepričakovano rprišli v okolici Svetine pri Celju, Zasluga za to gre prof. Petrini Ocvirk iz Celja, ki izkoristi vsak prosti čas. da s posluhom za jezikovne in etnografske posebnosti Svetincev pridno zapisuje, kar sliši. V arhiv slovenskih ljudskih pii|>o\edi je že prišla obsežna zbirka tekstov ljudskih pri[>ovedi iz Svetine v fonetični transkripciji. Prof. Ocvirkova, ki je bila v znamenje priznanja imenovana za honorarno strokovno sodelavko inštituta, bo začeto delo kajpada nadaljevala. Oddelek za ljudske običaje in igre. — Dopolnjevali smo arhiv slovenskih ljudskih običajev. Obdelali smo gradivo vpraša I niče št, 1. A (Božični čoki. Nadaljevali smo zbiranje komparativnega gradiva za raziskovanje ziljskega štehvanja (študijsko bivanje dr. N. Kureta v Trstu od 2b. februarja do 4. marca leta 1961: delo v Biblioteca Civica), Na povabilo graškega Steierisches Museum für Volkskunde si je ogledal dr, Niko K ure t dne 5. januarja 1961 božično in trikraljevsko igro v Steierisch Lassniizu nad Murauom; oskrbel sije magnetofonske posnetke glavnih delov igre za inštilutski arhiv, kar omogoča komparativni študij obeh podobnih slovenskih iger s Koroškega (Drabosnjak in Mežiška dolina), Inštitut je po dr. N. Kurein sodeloval v pripravljalnem odboru za ptujski kur en t ski festival (12. februarja I96i). Poročeoavska mreža. — Po vrnjenih odgovorih na naše dosedanje vprašalniee smo izdelali kartoteko poroČevavcev, razdeljeno na dva oddelka: 1. seznam poročevavcev po pokrajinah, abecedni seznam poročevavcev. Poro6evavce smo tudi ocenili po obširnosti njihovih poroči! in po štev i In vpraša I nie, k t je nanje kateri odgovoril. I ako je mogoče priličtio domnevati, kakšnega odziva se je nadejati ob morebitnem novem vprašanju. H kartoteki .smo izdelali tudi zemljevid naše jHrroce-vavske mreže, ki nazorno kaže gostoto in vrzeli ter s tem narekuje bodočo izpopolnitev. V kartoteko je zajeti!) 156 poročevavcev, Sistematično vrdrževanje stikov s poročevavci iu izpolnjevan je poročevavske mreže bi bila posebna naloga, ki pa je pri sedanjem številčnem stanju osebju v inštitutu ni mogoče redno opravljati. Etnografski film. — Za dokončno izdelavo arhivskih filmov tudi leta t%t ni bilo sredstev. Novih snemanj ni bilo. Dr. Niko K ure t je nadalje sodeloval kol član jugoslovanskega odboru za etnografski fiIm in kot tajnik pri Slovenskem odboru y.a etnografski film. Predavanja in kongresi. — Upravnik inštituta akademik dr. I v. Grafenauer in uba višja znanstvena sodelavca dr. Niko Kuret in dr. Milko Matičetov au se udeležili III. sestanka etnografske delovne skupnosti v Disentisu (Sviea) v dneh od 2". avgusta do 5. septembra 1%1. kjer so tudi predavali, in sicer: dr. Iv. Graf ena uer: Ein altpflailzerisch-ehthonischer Wurmsegon nt der Schweiz und in Slowenien; dr. N. Kuret: Der Weihnachts-bloek bei den Slowenen; dr. M. Matičetov: l.no SeongiurO älo-veno coütro la nebbia e i suoi corrispondenti svizzeri. ■ -Dr. N. Kuret je imel osrednji referat na II. posvetovanju slovenskih einografov. ki ga je priredilo 17. junija 1%t Slovensko etnografsko društvo v Ljubljani o temi: vPoia do narodopisnega gradiva. — Na III. kongresu Zveze slavističnih društev FLHJ v Ljubljani Sta 22. septembra predavala: dr. Iv. Grafe-uauer: iSlovensko-hrvaška pesem Marija in brodnike, dr. M, Matičetov pa: -Nekaj problemov iz starejšega slovenskega in juŽooslovanskega ljudskega pesništva*. — Dr. N. Kuret je predaval v okviru Slovenskega etnografskega društva v Ljubljani dne 15.decembra 1961 o temi: »Med Retoromanic z diapozitivi. — Isti je v slovenskem sporedu Radia Celovec imel tri predavanja: Čar in blagoslov ob prvem kmečkem delu; kramljanje o velikonočnih jedeh med Slovenci: Božični panj pri Slovencih (posnetki na trak). Mednarodno sodelovanje. — Inštitut vzdržuje znanstvene stike z znanstvenimi ustanovami in posameznimi znanstveniki iz 21 držav s skupno nad 50 naslovi. Sodelovanje z družbenimi organizacijami. — Na prošnjo turistične zveze Slovenije Y Ljubljani je zbral dr. N. Kure! etnografsko gradivo Slovenije za namene turistične propagande, razdeljeno na posamezna etnografska območja oziroma turistična področja. - Isti je bil imenovan za člana sekcije za domačo obrt pri Obrtno-koniuualni zbornici v Ljubljani. Obiifci. — Inštitut so obiskali naslednji inozemski znanstveniki: dr. Pavle Zablatnik (Celovec, 27.-29. marca 1961), dr. Robert Wildhaber (Rasel, 3,—6. aprila 1%1), dr. Maria Kuudegra-ber {Dunaj, i—12. maja 1%1), dr. 11. Bielfeldt (Berlin. 10. maja leta 1%t). Objave. — Akademik dr. I Dati Grafenauer: Abgerissene Zusammenhänge slowenischer erzählender Lieder mit dem europäischen Norden. Internationaler Kongress der Volkserzahlungs-forsclier in Kiel und Kopenhagen,.. Vorträge und Referate, Berlin 1%1. 98—104; — Der slowenisch-kroatisch-lfldinische Anteil an der Grenz Ja ufsage und dessen Bedeutung. Alpes orientales II, Graecii 1961, 41—47; — Ein altpflaiizeriscb-chthouiseher Wurmsegen in der Schweiz und in Slowenien. Alpes orientales (Iii), Basileae 1%1. 148—152: — Nekaj o spreminjanju besedila v slovenskih pripovednih pesmih. Slovenski etuograf 14, 185—187; — (Ocena) A- B. Lord. The Singer of Tales, Slovenski etnograf 14. 222—226. Višji znanstveni sodelavec dr. Niko Kuret: La Segavecchia con particolare riguardo ai suoi aspetti sloveni. Ce tastu? Udine i960 (izšlo 1961). 69-84; — Kadar Korant vlada, *Ko-rentovanje iII Karneval v Ptuju 1961=, Ptuj 196t, 5—7; — Die Adonisgärilein Sloweniens. Alpes orientales II, Graecii 1961. 49—62; — Der Weihnachtsblock bei den'Slowenen. Alpes orieii-iales (111), Basileae 1961, 153—163; — Vprašanje etnografskih informatorjev. Glasnik Slovenskega etnografskega društva III/ 5 4, 15 16; — Po poteh stare Recijc ... Glasnik Slovenskega etnografskega društva ITI/3—4, 25; — »Slikarji laiki*. Naši razgledi 10 (Ljubljana. 18. nov. 1961), 521: - (Ocene): C. Seignolle. Le Folklore du Languedoc; A. M, Eusiacchi-Nardi, Contributo allo studio dfillc tradjzioni popolari niarthigiaue. Slovenski et-uugraf 14, 216—21?; — Deutsches Jahrbuch für Volkskunde 1959, 6/1, i960. Slovenski etiiograf 14, 217—218. ^ išji znanstveni sodelavec dr. Müko Matičetoo: Sežgani in prerojeni človek. SAZU. Razred za filoloŠke iu literarne »ede, Dela 15 — Inštitut za slovensko narodopisje 4, 278 strani 8"; — Gefahren heim Aufzeichnen von Volksprosa in Sprachgrenz, gebieten (An slowenischen Beispielen dargestellt), Internationaler kongress der Volkse rzShluugs forscher .,», \orträge und Referate, Berlin 196!, 179 187; Soprav vi venze e modifica-zioni di usi e tradizioni popolari nelle val Ii dcll IsunzO dal '500 ad Oggi — II. Alpes Orientales 11, Graecii 1961. 68—70: — Uno seongiuro slo veno eontro lu nebbia e i suoi eorrispondenl i 2 že ves zbran. V drugih sekcijah delo še ni tako napredovalo, da hi se moglo v d ogled nem času računati s tiskom. Tudi v letu 1%I sn nezadostni k redili ovirali uspešnejše delo. Obstoječim štirim sekcijam (pravna, tehniška, medicinska in pri rod oslov na) se je pridružila kot peta umetnostna sekcija, ki pa za sedaj še ji i mogla precizirati svojega programa. Z obravnavanjem načrta za bodoče delo sc bo ta sekcija ukvarjala na nadaljnjih sejah. Delo mlajših sekcij je v tem, da kartotečno nabirajo strokovne izraze iz posameznih področij svoje vede. .starejše sekcije pa že z jezikoslovcem preverjajo nabrane izraze, vnašajo nove izraze v kartoteko ali1 že dodelijo znanim izrazom določne pojtrt£. I Eiko posamezni strokovnjaki kakor tudi jezikoslovci opravljajo to delo skoraj izključno v dodatni funkciji, zato napreduje delo počasneje kot bi bilo želefl. Pravna sekcija /. Osebne spremembe Dne 2). februarja 1%! je umri v Ljubljani po daljši bolezni načelnik pravne sekcije Terminološke komisije redni uuiv. prof. v pok. dr, Rudolf Sajovic. \ ixl i I je sekcijo od smrti prvega načelnika tedanje komisije za pravno terminologijo (poznejšo pravno sekcijo) uuiv. prof. dr. Milana Skerlja (timrl dne S. decembra 1947) do svoje smrti. Sekcijsko delo je vodil z veliko vnemo in prizadevnostjo: sestavil je tudi prve osnutke za nekaj črk. ki naj bi bile vzorec za ostalo delt) sekcije. Leta 1954 je objavil v Pravniku (št, T—9) primere treh man jših, v sekcijskih sejah obdelanih Črk {B. C in C), ki naj hi pokazali slovenski pravniški javnosti, kako si je bil zamislil slovensko pravno terminologijo po obliki in vsebini, Hkrati je povabil jav uo.st. da stav i k: priobčenemu nučrtu svoje pri-pumbe. Odziv pri pravnikih je bil majhen, nekaj več pripomb so poslali slavisti. Zadnja leta je profesor Sujovic sam zelo trpel, da ni mogel sekcij skega dela voditi z navajeno odločnostjo in vnemo. Vse njegovo delo, ki ga je posvetil sekciji, kateri je pripadal od njenega pričetka. je veliko in politem Imo. Njegov spomin sta počastila začasni vodja sekcije nni v. prof. v pok. dr. Leon i d Pitaniic v seji z dne 23. februarja leta 1%1 ter predsednik Terminološke komisije akad. univ. prof. dr. Alija Košir v žalni seji komisije dne 25. febr. 1961, Sekcija bo ohranila svojega pokojnega načelnika prof.Sajoviea v trajnem in častnem spominu. Po smrti prof. .Saj o v ica je začasno vodil posle sekcije njen najstarejši član vrni v. prof. v pok. dr. I,eonid Pitam ic. ker sam ni želel trajno sprejeti te funkcije, je predsedstvo SAZL na svoji seji z dne 6. oktobra 1%1 izbralo za novega načelnika rednega člana SAZL in člana pravne sekcije rednega univ. prof. dr. Viktorja korošea, ki je prevzel načelniške posle dne 7. oktohra Istega leta. Med osebnimi s.premembami je treba nadalje navesLi. da je predsedstvo SAZU na seji dne 18. decembra I%1 imenovalo za nova člana pravne sekcije redna univerzitetna profesorja pravne fakultete v Ljubljani dr. Alojzija Finžgarja in dr, Jožeta J illia rta. //. Poročilo o delu za Je i o i 961 kakor prejšnja leta je sekcija tudi v poslovnem letu 1961 delala na sejah in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovanjem pravnih virov in pravnega slovstva za slovensko pravno terminologijo. To deio je opravljal poleg sekeijskega uslužbencu še en honorarni uslužbenec. Konec leta 1961 je znašalo šievilo vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 246."24, Pri pregledovanju prvih osnutkov za tiste Črke, ki doslej še uiso bile obravnavane v sekcijskih sejah, je vodstvo sekcije ugotovilo, da nekateri elaborati (črke M, N, P in R) v sedanji obliki še niso godni za razpravljanje na sejah. Zato se je član pravne sekcije univ. prof. v pok. dr. Avgust Mutida lotil leme-ljite predelave in dopolnitve prvega o&nuika za črko P. sek-cijski uslužbenec pa za Črko R. Oba nova elaborata sta bila izdelana do konca leta 1961, nova redakcija Črke M in N pa bo sledila v letu 1962. Sekcijski uslužbenec je v poslovnem letu 1961 sestavil tudi še dokaj obsežne dopolnitve prvega elaborata za črko T, Sekcija je imela v letu i9ol 29 sej. ^ njih je nadaljevala z obravnavan jem prvega osnutka za črko S od gesla »smrt* do konca te črke. predelala je ves prvi osnutek za precej obsežno črko O ter začela razpravljati o delu prvega osnutka za črko I (do gesla >intimiranje*). Razen tega je reševala na sejah tekoče posie. K sejam je kakor prejšnja leta vabila tudi tisfe redne člane pravnike razreda za zgodovinske in družbene vede akademije, ki formalno niso člani pravne sekeije. Konec leta 1%1 je bilo stanje dela v sekciji naslednje: L izdelani so bili prvi elaborati za vse črke abeeedc (črki P in R v drugi redakciji); od teh črk je pravna sekcija v svojih sejah ugotovila besedilo za 17 črk (A z dopolnitvami, B. C. C, D. li. F. G. II. J, K, L, O. S, S. 7. in 2) ter za del črke 1. i)n I ii v ni načrt za leto 1 962 Sekcija bo nadaljevala z izpisovanjem novega pravnega gradiva (virov in slovstva) ter preskrbela poleg ostalega tekočega gradiva drugo redakcijo za črki M in N. Pri sejali bo nadaljevala ter zaključila razipruvljunje o prvem elaboratu za Črko 1 ter bo nato prešiti k obravnavanju drugega osnutka za črko P. Tehniška sekcija Delo tehniške sekcije se je v letu 1901 premaknilo v novo odločilno fazo: v dokonča vanje rokopisa z besedilom Splošnega tehniškega slovarja, gesel z začetnicami od A do O na okroglo 1100 tipkanih straneh. Ta pomembni korak pri realizaciji prvega dela naše osnovne naloge, to je izdaje slovarskega prvenca s splošnim tehniškim izrazjem, je omogočila Zveza inženirjev in tehnikov 1 RS. Tu krovna družbena organizacija je prevzela založbo celotnega dela ter poskrbela obenem za ves komercialni aranžma s tiskarno, hkrati pa subvencionirala sekcijo pri vseh izdatkih za avtorske in ostale honorarje, potrebne za do vršite v iu predložitev rokopisa v grafično izdelavo. Ker poteka to zahtevno delo tudi v tiskarni Toneta Tomšiča dovolj ekspedilivuo. ni pretirano pričakovati, da bo I. snopič Splošnega tehniškega slovarja s približno 50 do 35 tiskovnimi polarni (do 500 strani v formam A 5) do srede leta 1962 dotiskun. Založnica Se je odločila za prvi nuiisk V 5000 primerkih. Kot izdajateljica dela je odgovorna tehniška sekcija. Pri pospešenem iu intenzivnem delu za slovar z vsemi korekturnimi opravki je morala sekcija skoraj vse sile zastaviti za pravočasno izpolnitev, delilo tudi z roki prevzetih obveznosti do tiskarne, \sega je imela v letu i%l 21 sej, pretežno posvečenih terminološki obdelavi konkretnih gesel iu rekel iz snujočega se rokopisa. Zadolžitve aa redakcijo in pisarno je bilo ireha v tej zvezi porazdeljevati tudi na daljši delovni čas. Prevajanje jugoslovanskih standardov (JTS) se v.se leto 1961 ni nadaljevalo, ne toliko zaradi zastoja pri izhajanju srbobrvatskih izvirnikov, temveč bolj kakor se je izkazalo šele s precejšnjo zamudo zaradi neaktivnosti in pomanjkljivosti v komercialnem poaluvanju izdajateljev prevedenega in delno tudi že natisnjenega gradiva v slovenskem jeziku. Zveza inženirjev in tehnikov se je problema zadnji čas IoitIu ponovno, tako da se utegne ta dejavnost obrniti na bolje. L mednarodnimi terminološkimi nstanovami so bili stiki v preteklem letu komaj omembe vredni, ker že več let nismo imeli živih vezi z njihovimi predstavniki. Tudi biliensko gradivo, kolikor ga sekcija dobiva, ne daje dovolj vpogleda v morebitni napredek na tem področju v fn|ini. Delovni načrt za leto 1962 t. Nadaljnje sestavljanje slovarskcgn rokopisa za 11. snopič Slovenskega tehniškega slovarja (gesla s črkami od P do 2) in pripravljanje čistopisa za tiskanm, s približno enakem obsegu (do 33 pol) kot pri 1. snopiču. 2. Sodelovanje zastopnikov sekcije v podkomisijah Zveznega zuvoda za standardizacijo v Beogradu pri prevajanju jugoslovanskih standardov (JL'S) v slovenščino. 5. Obdelovanje drugih priložnostnih terminoloških nalog (vsekakor v omejenem obsegu) na žel jo zunanjih interesentov ali na lastno pobudo. Medicinska sekcija ^ letu 1%1 je bilo delo sekcije precej podobno delu v prejšnjih letih. Ni ga bilo v fiasu od 2. avgusta do 4. oktobru, ko so bile počitnice. Komisija je vsak teden redno zasedala po 2 uri in pretresala medicinske strokovne izraze. V začetku letu (v januarju in februarju) je bil končan pregled strokovnih izrazov v kartoteki mikrobioloških izrazov za Mikrobiološko društvo. Za leni se je začel ponovni jjretres že poprej zbranih in na novo vpisstnih izrazov v glavni splošni medicinski kartoteki. Do konca leta so bili pregledani in določeni izrazi z za-če uricam i od črke A do črke I. Med temi sistematskimi peri ust raei jami so bili resevani tudi terminološki problemi, katere so prcfilagali posamezni člani enako kakor vsako leto. \ preteklem leta je bilo precej takšnih primerov. L redništvo založbe Mladinska knjiga je v zvezi s tiskanjem uene knjige za srednji medicinski kader želelo, da pove sekcija svoje mnenje o nekih strokovnih izrazih, ki bi »utegnili biti sifonih. Sekcija je zahtevi ugodila. Priključena terminološka komisija na veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete je nadaljevala s pretresa njem strokovnih izrazov, ki bi naj bili kot primerni uvrščeni V nO vi Slovenski pravopis. Delo je bilo končano do počitnic. Po počitnicah je zacelil veterinarska komisija tudi sistematsko pregledovati glavno kartoteko, S tem delom je prisnela le nekako do sredine vseh izrazov evidentiranih pod Črko A. Pri rodosl ovna sekcija Dopolnjen je bil seznam že izpisanih terminov iz fizike. Poleg komisije za geografsko terminologijo sta pregledovali in določali termine tudi komisija za gcološko-paleouiološko in komisija za mineraloško-petrografsko terminologijo. Prvi komisiji predseduje univ, prof. dr. Svetozar llesič, dragi akademik univ. prof. dr. Ivan Rakovee, tretji pa uiliv. prof. dr. ing. Jože Duhovnik: tega je nadomeščal v času njegove odsotnosti zaradi bolezni docent dr. ing. Stanko Grafenauer. Precej je naraslo število listkov iz geologije in paleontologije, ker je komisija za določanje terminov iz teh strok načrtno razdelila delo na posamezne izpisovavee, Delovni načrt za leto 1962 Komisija za geološko-paleontološko terminologijo ima v letošnjem programu zu ekscerpiranje pregled vseh slovenskih geoloških del. Tudi mineralogi, pelrogrufi in geografi nameravajo načrtno izpisovati še preostalo strokovno literaturo. Nadaljevalo se bo z ekseerpiranjeni tudi v drugih strokah, posebno v astronomiji, jedrski fiziki in biologiji, Morda bo mogoče sestaviti tudi seznam že izpisanih terminov iz botanike. BIBLIOTEKA Delo biblioteke SAZU je bilo v letu i%l precej bolj razgibano kot v preteklih letih. Predvsem je omeniti, da je bilo dovršeno novo skladišče biblioteke iu smo zato preselili celotni knjižni fond centralne biblioteke ter hkrati opravili strokovno kontrolo in potrebno čiščenje. V pomoč smo imeli za dobo 5 tednov 5 honorarnih moči. S to selitvijo je bil problem prostorninske stiske za knjižni fond začasno rešen, vendar pa je dotok nove literature tako močan, da je nujno potrebno misliti na gradnjo novih in obsežnih skladišč, ki bodo ustrezala našim potrebam za daljšo dobo. Istočasno bo treba rešiti tudi problem stiske v naših delovnih prostorih, predvsem pa vprašanje primerne čitalnicc. Rešitev vsega tega bo prinesla gradnja nove stavbe za biblioteko SAZU. Podrobni načrti so že izdelani iu odobreni. V preteklem letu so biJa že opravljena sondirna dela na gradbišču (na dvorišču jKileg sedajije akademijske palače). Izredno delo se je tudi znatno povečalo zartidi nakupa strokovne knjižnice pok. direktorja Andreja Perka iz Postojne: zbirka obsega več kot 1000 del speleološke vsebine. Tekoče delo nase biblioleke je v redu potekalo in .smo do konca leta prišli z zaostanki, ki so nasiali predvsem zaradi selitve knjižnega fonda, v glavnem na tekoče. Gotovo gre največja zasluga za to prizadevnosti celotnega personala biblioteke. Seveda pa kljub vsej dobri volji ni bilo mogoče začeti kakršnihkoli del pri ureditvi našega starega knjižnega fonda. Najmočnejše področje naše dejavnosti, to je knjižna zamenjava, se je dobro raizvijal« in vzpostavili smo lepo število novih stikov. Tudi zamenjavi naših dvojnic smo posvetili precejšnjo skrb. čeprav odziv drugiJi ustanov pri tem ni bil tako velik. V času knjižničarskega tečaja pri Narodni in univerzitetni knjižnici smo nekaj udeležencev sprejeli tudi v naši biblioteki na praktično delo. Zastopnik naše biblioteke se je udeležil kongresa bibliotekarjev oktobru meseca v Kopru. Zaradi težavne pozicije biblioteke SAZL, to je pomanjkanja personala in primernih delovnih prostorov, neprimerna čitalnica ter namestitev knjižnega fonda na 10 krajih obeh akademijskih stavb, je naše delo potekalo v slabih delovnih pogojih in hi bilo ub izboljšanju sedanjega stanja lahko še veliko uspešnejše. Zlasti je pereče pomanjkanje personala. Nesoglasje med porastom dela in številom personala za dobo zadnjih 8 let je najbolje razvidno iz naslednje preglednice: 1.1. »M 1. I. M4(J Akcesija.........4479 8867 Ustanove pri zameni ..... 429 954 Izposojanje na dom , . . . . 855 5287 Izdani računi ....... , 283 459 Sistem izirana mesta , .... 5 5 Najbolj občutno je pomanjkanje manipulanta — saj mora zadevne posle opravljati strokovno osebje knjižnice — iti administratorja, katerega delo nam že vsa leta prostovoljno opravlja referent znanstvene pisarne. Za ilustracijo v letu 1961 opravljenega dela navajamo za posamezne delovne sektorje biblioteke najvažnejše statistične podatke. .dkceiiijii. Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: knjige ...... mikrofilmi ..... rokopisi...... geografske karte . . gramofonske plošče reprod. in fotografije . Zamena Darilo Nakup Skupaj 4544 505 2738 778? 1 t 430 452 — 2 3 5 8 11 471 4fl0 — — 5 5 — 125 3 128 4553 644 3670 8867 Skupaj ....,,. 4553 Dublete. Izdelali smo 5 sezname ter jih poslali v izbiro 45 ustanovam (od tega 11 v inozemstvo). Uspelo nam je zamenjati 261 naših dvojnic. C elotni knjižni fond. Naše inveutarne knjige SO na dan 31. decembra 1961 izkazovale skupno 83,727 številk. Od tega odpade na knjige in letnike revij 81.780. na mikrofilme 644, na rokopise 49. na geografske karte 630. na gramofonske plošče 16. na reprodukcije in fotografije pa 38S številk, K temu številu je treba še prišteti naš neurejeni knjižni fond, to je zbirko »Dela članov akademij et, knjižnico bivšegu Znanstvenega društvu Za humanistične vede. razne manjše knjižnice, ki smo jih prejeli kot zapuščino, in knjižni fond. ki smo ga prejeli do leta J919 v zameno iz inozemstva. Tako je znašal naš celotni knjižni fond ob koncu preteklega leta okrog 88.000 volumnov. Katalogi. Ves urejeni knjižiti fond je kataloško oMelan v matičnem katalogu centralnc bihliotckc. I o je hkrati tudi naš abecedni imenski in pa mestni katalog. Knjižni lomi, ki je prispel po letu 1951, je obdelan tudi sistematsko po mednarodni decimalni klasifikaciji. Nekatere inštitntske biblioteke imajo za knjižni fond. ki je pri njih deponiran, posebne priročne kataloge. Sicer pa je v katalogih centralne biblioteke upoštevan celotni akademijski knjižni fond. Biblioteka redno izdeluje tudi kataloške listke za kataiog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu. Konec preteklega leta pa smo začeli tndi z delom za kataloški popis eclotne knjižnice pri Centralnem katalogu Ljudske republike Slovenije, ki ga votli Narodna in univerzitetna knjižnica. Mesečni seznami. Public i ran je mesečnih seznamov se je v letu 19b1 spremenilo v toliko, da smo zaradi večje preglednosti in priročuosti uvedli bolj poti robno razdelitev posameznih strok. Izboljšali smo tudi zunanjo opremo teh seznamov, ki jih zdaj brošira naša knjigoveznica. Ti mesečni seznami izhajajo v 2 serijah, posebej za knjige in posebej za periodiko. Tiskamo jih v eikiostilni tehniki v nakladi i 10 izvodov ter jih pošiljamo v vednost članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter važnejšim ustanovam in knjižnicam v državi. krediti. Za nabavo knjig in revij je dobila biblioteka na razpolago 2,910.000 din, Meti letom je bil ta znesek povečan z virmanom za 4,138.763 din. Tu vsota je bila v celoti potrošena in sicer 4.059.707 din za nakup knjig in revij, 99.056 din pa za nabavo kn jigoveškega materiala. Ker naročamo inozemske knjige preko naših knjigarn, nam devizni dinarji niso bili dodeljeni. Zamena. V letu 1%1 je v naši redni zamenjal ni mreži odpadla le ena ustanova, navezali ])a smo Stike Z 58 institucijami, od tega 49 v inozemstvu. Ob sklepu leta smo lako pošiljali akademijske publikacije po vsem svetu v 79 držav na 954 naslovov (790 inozemskih in 164 v Jugoslaviji). V tem številu je upoštevanih 770 inozemskih in 162 domačih ustanov ter 20 ino- zemskih in 2 domača znanstvenika. >.iso pa upoštevane razne občasne zamenjave iti zamenjave našega dubletnega fonda. Recenzija. Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 27 naslovov, od tega. na 20 inozemskih. Zadevne oeene so objavljene v raznih Časopisih. Ekspedit. Od publikacij, objavljenih leta 1%L v založbi akademije, smo poslali 5067 izvodov v zameno, 2073 v dar. t(jt0 |iii .smo jih prodali. Skupni ekspedit je znašal lorej 8750 izvodov. Stanje zaloge akademijskih publikacij dne 31.12, 1961 je bilo 5rt.fcoy, Slovenska akademija znanosti in umetnosti je doslej izdala 200 publikacij. 43 od teli je že popolnoma razprodanih, od 25 pa je na razpolago samo še manjša zaloga, Izpo&ojeoaiije. Centralno biblioteko je v preteklem letu obiskalo 138 bravcev 5014-krat. 1S96 od teh obiskov odpade za izposojo na dom, 1118 pa za i.(poral.K> v čitalnici. Knjižna izposoja. je znašala v čitalnici 1257 zvezkov, na dom 32K7 zvezkov, inštitutekim bibliotekam 615h zvezkov in v inozemstvo j zvezek, skupaj torej 12.701 zvezek. Administracija, V zvezi z raznimi adniiuistrativiio-lehnič-nimi podi pri zamenjavi in prodaji publikacij predstavlja pisarniško poslovanje za nas veliko breme, zhisli še. ker za to nimamo nobenega posebnega Uslužbenca- Število rešenili spisov je znašalo 2017; v ?,vezi S prodajo smo izdali 459 računov v skupni vrednosti 1.904.390 din. knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je v preteklem loin izpopolnila svoj inventar z nekaterimi manjšimi aparati in Orodjem, tako da zdaj njena oprema popolnoma zadošča potrebam naše biblioteke. Vezanih je bilo 605 knjig, poleg tega je knjigoveznica tudi broširala naše mesečne sezname in izvrševala razna druga naročila knjigoveškega značaja. Personalia. Centralna biblioteka ima 5 sistemiziranih delovnih mest: 2 bibliotekarski in 3 knjižničarska, Poleg tega pa imamo še dva stalna honorarna uslužbencu s povprečnim skupnim delovnim časom 7—S ur dnevno. Prav i a ko opravljamo s Honora ritimi močmi tudi ti-;k mesečnih seznamov in zavijanje paketov, Knjigoveške posle opravlja honorarni mojster knjigovez. Za kurirske posle pa smo imeli na razpolago akademijske pomožne uslužbence. Štev do persoitala se ni menjalo, pač pa je I knjižničar odpovedal službo. Izpraznjeno mesto je bilo zasedeno šele po 4 mesecih, vmes pa smo si pomagali s posebno honorarno močjo. V bibliotekah akademijskih inštitutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke, iz-posojevanje) njihovi uslužbenci, 18 po številu. Od teh so 3 knjižničarji. 3 administrativni uslužbenci. 7 je asistentov ali strokovnih sodelavcev. 5 pa je honorarnih uslužbencev. Stanje prostor o d in opreme. Stanje naših delovnih prostorov se ni spremenilo in bo. kot kaže, treba vzdržati v dosedanjih, za naše delo popolnoma neprimernih, zlasti pa pretesnih prostori li vse do preselitve v novo stavbo, katere gradnjo smo omenili v uvodu tega poročila. Tako po vsej verjetnosti prej tudi ne bo rešen problem naše čitalnice, ki je sedaj v veliki delovni sobi in kjer čitatelji nimajo potrebnega miru za Študij. Naša oprema je bila izpopolnjena z nabavo dodatne kataloške omarice za decimalni katalog. Kot nadvse praktična pa se je izkazala zgraditev visečega hodnika ob 4,5 m visokih policah v veliki delovni sobi. S tem je dostop do knjig postal praktičen in varen. \ preteklem letu je bila dogotov Ijeua ad ti p taci j a novega skladišča za knjižni fond (iz bivše drvarnice). Adaptacija je izkoristila višino prostora tako, da je zgradila dvonadstropno skladišče, kar se je izkazalo kot izredno praktično, saj so vse knjige z lahkoto dosegljive brez lestev. Ves prostor je smotrno izkoriščen in v preteklem poletju smo preselili vanj velik del našega knjižnega fonda. Kljub obsežnosti pa nam bo zaradi velikega dotoka knjig" tO skladišče zadoščalo le še za kako leto dni. IV PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE. FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razpravo. A IX/L France Aočin; Some difficulties around the quantities describing the magnetic field- Ljubljana 1961. 21 str. W, 800 . JtK) din. Dela 5. .Wiian VidTtiar: Električno ožilje Jugoslavije, Ljubljana 1%1. Ill str. S". 800 izv. 1000 din. IZDAJE RAZREDA ZA PR1RODOSLO VNE IN MEDICINSKE VEDE Kazprave, Oddelek za prirmloslov ne vede. VL Ljubi jnna 1961. -f-(I| str. + ¡6 tab.+ (> pril. 8". 800 izr. 5500 din. Vsebin a: Maks Wraber: Termofilna zri ni i ha gabrov ca in omelikc v Bohinju. Jav&n Hadii: Problemi drobno^ti (n s «i ima) in velikana tva (gigan- lizma) v živalstvu. luan Rakovec: Mhidopleislocenska favna iz Parske golobi ne v Pivški kotlini. Ivan RakoDec: O novili svizčevib ostankih iz Slovenije. Rajko PantoDec: K poznavanju eoeenskih iti ollgocenskib n ti m lili tov Jugoslavije. AIvjz Sercelj: Staropleistoeenska vegetacija v Zalogu pri Novem mestu. Franc Osole: Parska ¡fidobina, pnleolitska postaja v Pivški kotlini. Dela 12. inštitut za geografijo 6. Milan Sifrer: Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenn, Ljubljana 1961. 212 str.-M ¡rvd. HOO izv. 2100 din. Geografski zbornik VL Ljuhljana 1961. 361 + {11) str. + 2 zvd. + 4 pril. S*. ROO izv. "JMO din. Vsebina: Danilo Furten: Padavine v Sloveniji. Borut Belec: Morfologija Haloz. I oan Gams: H geomor foliji ji Bde krajine. loan Gams: Snežišfa v Julijskih Alpah. Milan Sifrer: Snežisča v Kamniških Alpah. Anion \iciik: Vi t rane, Zelen ei in Htivško, Geomotfo loške študije iz /iihoitnLli Julijskih Alp. Anton Velik: Ruvinlni elementi v krasu. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 20. Serija za glasbeno umetnost 20, -Marjan Kozina: Davnina. Simfonična pesnitev, L del cikla j Novo mesto«, Ljubljana 1961. (II) + 52 str. 4*. 275 izv. 1600 din. Dela 1L Serija za glasbeno y rast nos t 21. Llicijan Marija Škerjane; II. simfonijo. Partitura, Ljubljana 1961. 182+fl) str. 300 i/.v. 4400 din. ZAMENJAVA PUB LIK A CI j Biblioteka Slovenske akademije znanosti m umetnosti je v letu 1%1 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam : La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année 1%! un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: JUGOSLAVIJA - YOUGOSLAVIE Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Lnivcrzitcta Astronomska observatorija Astronomska sekcija Matematičkog instituta Srpskc akademije nauka i umetnosti Biološki institut Društvo mate maticam i TizitaTii Nil Srbije Etnografski institut Srpske akademije nauk» i umetnosti * Etnografski muzej 'Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut Srpske akademije nauka, i umetnosti Geološki institui Srpske akademije nauka i umetnosti Geološki institut Lin i verzi tet a *Gradevinski fakultet Institut za ispitivanje materijala Institut za nuklearne nauke itioris Kidrič* Institut t.a proučevanje krša »Jovan Cvijičt Institut za zaštitu bilja Katedra za matematiku, Elektrotehniški institut Mašinski institut »Vladimir Fnrmakovski« Srpske akademije na- aka i umetnosti Vlatematički institut Srpske akademije nauka j umetnosti Msizcj grada Beograda Muzej pri men j ene umetnosti Narodni muzej Prirodnjački muzej srpske zemlje S a vez na uprava hidrometeorološke službe FNRJ Sa vezni institut za zaštitu spomenika kulture Seminar za istoriju ju gosi oven ske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpsko geografsko društva Srpsko geološko društvo Srpsko hemisko društvo Srpsko lekarsko društvo * Ustanove, i katerimi smo vzpostavili zameno v letu 1961 so označene z zvezdico (*), * Les Institutions avec les JrwuirteurrK Seminar für slavische Philologie der Universität *Siei ri seil e r B u rgen v erei n Steiermärkische Landesbibliothek Stein seh es Vol ksk u nd em u seu m Universitätsbibliothek Grmuble (France): Société Scientifique du Dauphins Groningen (Pays-Bas): Bi alogisch-A rehneo logis eh Instituut der lHjksimi ver.siteit Gyiir (Hongrie): Xantus Jänns Müzeum Gj/ulû (Hongrie) : 'Erkel Ferenc Müzeuui Halle a. d. Saale (République Démocratique Allemande): Lan des m useu m für Vu rgcsch ich te I lullst ait (Autriche): Botanische Station Museum in Hallstuit n — îfil — Hamburg [République Fédérale île l'Allemagne Occidentale): Geographische Gesellschaft in Hamburg Geologisches Staatsinstitut Museum für hamburgische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Slams- und Universitäts-Bibliothek Hannooer (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Naturhistorische Gesells cha ft Heidelberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Slawisches Institut der Universität Un i versi tätsbi bl lot h ek Helsinki (Finlande); Soeietas pro fauna et flora fcmiica S(»cietas zoologica-botanica feimica »Vatiamoc *Suomalaien Laäkäriseura Duodedm Snomalaien Tiedcakatcmia Suomett Hyoiitcistieteellinen Seura Sucuten MuinftismüiBtoyhdistya Suomen Riistnnboito-säBtioö Stmmcn Tiedescura * Ylkmpistnn Kirjasto. Slaavilaineo Osasto lasi (République Populaire Roumaine): Acadcuria Reptiblicii Populäre Rom ine — Filiala Iasi Institut« 1 tic Chimie »Petru Patttc lustituiut Politehnic Muzeui de Istorie Natural a /nnshriicA: (Autriche): Österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turquie): Arfteoloji Mü^eleri Kaiserslautern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : T f ä 1 z isch e 1 ,a nd es gew erbea ns ta 11 Karlsruhe (République Fédérale île l'Allemagne Occidentale): Na tu rw issen sch a f 111 che r Verein Katoruice (Pologne) : *Slqskï Instytut Naukovyy ¿'ici (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek lies Instituts fiir Weit Wirtschaft an der Universität Geographisches institut der Universität Institut für Urgeschichte der Universität Uni versitäts-Bibliothek Kiep fURSS): Deriavna public na bihlioteka Akademii nauk URS il Deriavna respublikans'ka Bihlioteka [JKSR im. KPRS Klagenfurt (Autriche) : Geschi chts verein fur Kärnten S" « fjtvt ha Den ( Da nem a rk ) : l.a Bibliothèque du Musée National Danois Botati isk Ceutralbibliotek * Dan marks Institut for Interna lion al Udveksling af Videns k abelige Publiokationer Dansk Natitrliistorisk Forening Det Kongclige Danske Geograliske Selskah ä >c( Kongelige Danske Videnskabernes Selskab Entomologiste Forening Miaeralogisk Museum National inuseet iJofn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut der Universität K rimi k (Pologne}: Biblioteka Kör nick a K raton) (Pologne) : Instytut Botaniki Instytut I lista ri i Kultury Material iiej Polskiej Akadetnii Nauk "Instytut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk, Zaklad etnografii. Instytut Zoologiczny Polskiej Àk&demii Nauk *Muz£um archeolnjriczno Polska Akadcmia Nank Pol skie Towarzystwn Gcologic/ne Slownik La ci n y Sredniowiecznej w Polsce Towarzystwo M i los ni ko w Iii F toril i Zabytkâw Krakow a Towarzystwo MiloSnikow Jçzyka Polskiego Zaklad Ochrony Przyrfidy Polskiej Akadftmii Nauk Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches Landesamt Nordrhein-Westfalen Verein Linker Niederrhein Lausanne (Suisse): Société Vauduise d'Histoire et d'Archéologie Société Vaudoise des Sciences Naturelles Leiden (Pays-Bas): Bibliotheek iaii het Kamerlingh Onnes Laboratorium Koninklijke Nederlandschc Botanische Verccniging Räjksmuseum van Natuurlijke Historie Rijksniuseum van Ou (Jh eden l.eipzig (République Démocratique Allemande): Deutsches Institut für Länderkunde Institut für \or- und Frühgeschichte der Karl-Mars Universität Sachische Akademie der Wissenschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akadeniii nauk SSSR Naučnaja biblioteka im. M. Ctir'kogo Libarec (République Socialiste Tchécoslovaquie): Severoêeeké museum Lie ige (Belgique): federation Spéléologique de Belgique Université de Liège * Linz (Autriche); Christliche Kunstblätter ( ïbt'JTOterreichisches Lu odesmuseum *Stu<ïtmnKeiini Liptoosky Miktüái (République Socialiste Tchécoslovaquie): Mázeum Slovenského krasu Lisbon (Portugal): Instituto de Zoología Museu e Laboratorio Mineralógico c Geológico Services Geológicos de Portugal Sociedad e de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa de Ciencias Naturais íádz (Pologne) : Eüi blioteka Uni vrersy tec ka Mu /eu m A rch en logir-2 ne i Eiaografiezne *Po!skie Towarzystwo í-udoznaveze Zaklad Archeologii Pol ski Instytutn Histoiü Kultury Materialise] Polskiej A ka dem ii Ntiuk London (Grande-Bretagne): British Institute of Archaeology hi Ankara "British Museum The Department of Scientific and Industrial Research Geologists* Association The Linnean Society of London London and Middlessex Archaeological Soeietv Royal Anthropological Institute Royal Geographical Society Royal Institution of Great Britain School of Slavonic and East European Studies Victoria & Albert Museum Ltm £>a jn (Bf! I g i q 11 e): Centre hit er nation til de Dial Cytologie Generale prfis I'lJui vcr.nitc Catholiqae de Lou vain Lublin (Pologne); Acta microbiologics polonies Bibiioteka Uniwersvteeka K. U. L. Uniwersytet Marii Curie-Sklodowsklej Liihil (Suede): SI avis ka Institutitiaen vid bunds Universitet Utuvera i tetsbiblioteket Luxembourg (Luxembourg): Société de> Naturalistes Luxembourgeois Luzero (Suisse): Nanurfofschende Gesellschaft Vbod (URSS): Nankova biblioteka L'vivskngo rieržavnogo univers! tet u imeni ivana Franka Lyon (France): Société Géographique de Lyon. Institut des Etudes Rhodanienne* Société Linnéenne de Lvou Madrid (Espagne): Consejo Superior de Investigaciones Científicas Instituto de Arqueología »Rodrigo Curo« Rea] Academia Fspaíiola *Semiuario de historia primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande}: Kulturhistorisches Museum Maim (République Fédérale rie l'Allemagne Occidentale}: Akademie der Wissenschaften und der Literatur *l n ndes dien s t für Vor-und Frühgeschichte Römisch -feraia n is c hes Zentralm usei i m Manchester (Grande- Bretagne): Manchester Geographica! Society Marburg i Lahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Uni versitäts-Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Westdeutsche Bibliothek .Vfrtrifi/if (France) : Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marseille Maséum d'Histoire Naturelle Martin (République Socialiste Tchécoslovaquie): Matica Slovenska *Slovenské nú rodne luúzeum Ifcfz (France) : Académie Nationale de Mciz ¿Mano (Italie): Isti t Uto Lombardo di Scicnzc e Lettere Université dcgli Siudi Mini t (URSS): Akademija na vu k BSSR J ust i In I energetiki Akadeinii tmvuk BiSR Mon* (Belgique): Cercle A t théologique de Möns — IhT - Mtakon (URSS): FundamentaTnaja biblioteka obscestvennyh nauk Akademii nauk SSSR Cksudarstven n a ja bibliuteka SSSft imeni V. I.Lenina Gosudarstvennaja public naja istoriceskaja biblioieka RSFSR Institut nauÇiKjj informacii Akademii naak SSSR Izdatel'stvo inostrannoj literatury Moskovskij institut himiCeskoeo mashioslroenija Nauen a ja hibiioteka im. A. M. Gor'kögo Moskovskogo gosudar- stveûfiOgU université ta Ysesojuznaja gosudarstveanaja biblioteka inostrannoj i iteratury München (Républiqac Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Bayerische À k ad en lie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerisches geologisches Landesamt institut für Vot- und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische und slawische Philologie der Universität Südost-Institut *3 tidosteu ropafiesel 1 s ehaf t Zcnlralinslilut für Kunstgeschichte Zoologische Staatssammlung München-Solln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Uistorical Abs tracts Wünster i. Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidental a}: Landesmuscum für Naturkunde Nantes (France): *Kcr Arvor Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Napoti (Italie): Seminario di Slavistica. Biblioteca »Roberto Damiani* Société Nazi on aie di Scienze, Lettere ed Arti Neuchâtet (Suisse) : Société Nauchâtcloisc des Sciences Naturelles Nice (F rance) ; Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes .ÎVijniegen [Pays-Bas) : Bibliotheck der R. K. Uni vers i teit Ntira-Erad (République Socialiste Tchécoslovaquie): Areheologicky ûstav Slovcuské akademie vîed Nürnberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): (Germanisches National-Mu s eu m Nyiregyh&ti (Hongrie): *J(isu Andrns Mûzeum Ottenbach M. ¡République Fédérale de l'Allemagne Oceidemale) : Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaquie): llistorieky üstav Yysokc skoly pedagogîcké Knihorni strêdisko uëitelskych fakult University Palaekého Uliiversitni knihovna Ylastivédny ústav Olsztyn (Pologne): Muzeotn Ma/.urskic w Olsztynie Opaoa (République Socialiste Tchécoslovaquie): Slezske muséum Sleiskv' üludijni ústav Omshúza (Honnie): üzánto Kovâcs Müzeum Oslo (Norvège) : The Fakulty of Mathcmatics and Sciences Noisk Fotkerauseu m Universitetets Oldsaksamliiig Oxford (Grande-Bretagne): As h m olean Masca ni Uodleiati Library Taylor Institutiun Padooa (Italie) : Accademia Pa La vin a de Scienze, Lei lere ed Arti Istitnto di Antropología Istituto di Fiïolugia Slava Istituto di Geografía deil'Universïtâ Istituto di Geología delVUùiversità 'Soprintendeaza ;¡lle Antichità delfe Venez i e Palermo (Italie): Accademia di Scienze, Lettcre cd Arn Pamplona (Espane) : Museo de Navarra Parti (France): Académie des Inscriptions et Bell es-Lettres Académie des Sciences Association de Géographes Français Bibliothèque t'en traie du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque Nationale Centre National de la Recherche Scientifique Cuín i té National de Spéléologie Institut d'Etudes Slaves Institut Français d'Archéologie de Stamboul * Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de Micropaléontologie Société Géologique de France Societu Mul ion eil c des Antiqua i res [Iii I1'ranče Societi I'r^Historiqne I rantaise Union Geodesique et Geophysique Internationale Pania (Italic): Athenaeum Isti tum tli Gwlogia deirUniversitä Societä Pavese d i Storia Ptttria Peca tHoiigric): Juans Pannen i us Müzeum Pisa (Julie): Istitnto di Areheologia dellTJni versila degli Studi Societä Toseana d eile Seiende Natura M Plocrfi'o (Bulgaric): Naroden arheolog i češki muzej Ponfeuedra (Eipagne): Museo de Ponte vedra Porto (Portugal); Centro de Estudos de Etnologih Pen insular Faculdade de Cieticias Poznati (Pologne): lustytut Zachodni Mnzcuui Arclicologiczne Pozriaiinkic Towarzyslwo Przyjneifif Nauk P r že gl i j d A n t ropi >1 i igi cy, n v >PizyToda Polski Zachodniej« Slavia antiqiid »Studia logica« Prahu (Ripubtique Sm ¡a liste Tehecoslovaquie}: Archeologicky ustav Ceskoslo\ caskč akademie vid Arclihm sprava C vs k oslov en skd společnrmt eotomologickä Ceskosloveuske a ka i lein i e ved Ceskoslo venski s poleči) ost zemepisna I V. oddelčni geoerafickeho usta^n Uuiversity Karlovy Filosofickä laknlta University Karlovy GeoFysikälni Lista \ C es kost n venske akademie ved Historieky üstav Ceskoslöv enske akademie t, ed Knhinet pro studia reckä. rimska a latinska Ceskoslovenskc' akademie ved Katedra sta mistik v na Kilologirke [;i kulte Univereity Karlovy krasnva sekee Prinnlovedeckeho. sboru Společnosti Na rodnih o musea Maieniulieky ustav C es k osi o venske akademie vid Ni rodni mu sen m Nu rodni museuin - Entoinologieke oddeleni "Pubiikačni kumise. Priroduvede: ku Fakulta University Karlovy -hiologie Slovanska knihnvna Slovauskf lis la v Ceskoslovenské akademie vêd Universitni kuihovna Ûstai techniefeé fysiky Ceskûsltrtôiské akademie vêd Ustredni ûstuv geologicky Zâkladui knihovn^ Oakoalovenské akademie vëd Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale! : Museum der Stadt Regensburg Renne* (iranee): OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik ( i s la n i!e I : Ifidh islenzia fnmleifafjclag Riga (URSS): Lu Kitas l'Sil Ziiiütnu Akademija Roma (Italie): Aceademia Nationale dei Lintel Orcolo Speleologico Romand C'onsiglio Nationale dellc Riicrehe Lu Rieerca Scientific« ■ "École française de Boiue Istituto (îi Arcfreologia dell'L ni versità Istitnto di Filolnfria Sin va dcH'Uui\ersitä Istitnio di Geologia e Paleotitologia btituto Nazionale di Archeologià e Storia dell'Arte Mnseo Nazionale Preistorieb cd Etnografico ^Luigi Pigoriui; Pontificia Aeeademin Romand di Arclieoiogia Servi zio Geologien d'ltalia Sotieià Geografiea It&liana Roocreto (Italie): Accademia degli Agiati di Seiende. Lettere ed Arli Saarbrücken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saarlandes Universität des Saarlandes Saint-Germuin-en-Laye (France) : Musée des Antiquités Nationales Sä lama nca (Espagne) : Seiuiitarfo du Arqnelngia Schaffhuuten (Suisse) : Natur forschende Oesel lschaft Schleswig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Schleswig-holsteinisches Landesmuseum fiir Vor* und Fiü Ii geschieh le Schwäbisch Hall (République Fédérale de 1*Allemagne Occidentale): Historischer Verein fur vriirttembergiseh Franken Seckti tt bel finit t elf cid (Autriche) : Abtei Settle (Grunde-Bretagoe): British Speleologieal Association Sevilla (Espagne): Museo Arqueológico Provincial Siena (Italic): Accudemia Mus i cale Chi gi a na Sin t- jVífcíaaí- lí'aa * (Belgiqne): O udheid kundige kring van Waasland Sion (Suisse): Redaktion der schweizerische!) spel a en log ¡sehen Revue iStalaclite« Sit acuta (Italic): Socicti Siracusaua di Sioria Patria Safija (Bulg-arie): Uülgurska ukadcmija na naukite DiirÄavnn bihlioteka >Vasil Kol aro v< Viss ikonomiceski istitut »Karl Marks« Sopron (Hongrie): Ljszt Ferenc Múzeum Speyer a. Rh. (ítépuhliqoe Fedérale de t'Allemagne Occidentale): Pfälzische Landesbibliothek Stockholm [Suéde): *Kun¡íl. Biblioteket Kungl, Yetenskapsiikademieus Ribliotek Kungl. Viticrhets Historie och Antikvitetsakademiens Ribliotek liyska histitntct vid Stockholms Hogskola Svenskit SaUskapet für Antropologi och Geografi Strasbourg (France): l.ftboratoire ile 1*Institut de Geographie de l'Uni veralte Stuttgart iRt'publique Fedérale de 1'Allcmagne Occidentale): Institut für Auslandsbeziehunpen Staatliches Museum fiir Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg Württembergisehes Latidesmuseum Szczecin tPologne): Muzeum Pomorza Zachodniego Sueged ( Ho o g r i e): Institoturn geographicum uni versi latis Mdta Ferenc Mú/.euoi Tallin (URSS): Eesti NSV Teailuste Akadeemia Kcskraamaiukogn Tarragona (Espagne): Rea! Sociedad Arqueológica Tarraconense Theisalonike (Grèce) : *ArLstoteleioïi Patiepisiêmiou Thessalonikës Tilff (Belgique): Institut Archéologique Liégeois I iniifoara (République Populaire Roumaine): Acadcmia Republicii Populäre Routine — Ba/a de Ccrcetari Stiintifice Tirana (Albanie): Biblioteka Khkcncorë 7'oru/i (Pologne): RJblioteka Gföwna Univversytetu MikolajaKopernika 'Muzcum Etnograficzne Polskie Towarzysiwo Filozofiezne Towarzystwo Naukowe Toulon (Fraace) : Académie du Var Touiouse (France): Bibliothèque Universitaire Société tiHistoire Naturelle de Toalouse Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rheinisches Landesrnuseuiu Triesfe (Italie) : Gruppo Grotte iCarlo Debcljak» Istituto di Geograria delTUmversità *Museo Civico di Sturia cd Arte Musco Civico di Stona Naturale Società Ad ri a ti ca di Seien ze *Socieià Al pin a delle Giulie *iTriestei Uuivereità dcgli Studi di Trieste Tromso (Norvège) : Tromsa Museum Trondheim (Norvège): Det Kgl- Norske VLdcnskabernes Sclskab Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Internationale Zeitschriften schau für Bibel Wissenschaft und Grenzgebiete Turnoo (République Socialiste Tchécoslovaquie): Yyzknmiii lista v pro mineraly Tuizin^ bei München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum Georg Frey üdine (Italie): Deputazioae il i Sturia Patria per jI Friuli Soc i et à Aipina F mil ona Sncietà Kilologica F rini una »G. I. As cul ir Ume A (Suède) : *Uinen Siadsbibliotek Uppxala (Suéde): Un i v ersi têts biblia teket Vaduz (Liechtenstein) : Historischer Verein íiir lias Fürstentum Liechtenstein Valen cia [ Es pagn e) : Servicio de Investigación Prehistórico Várese (Italie): .Vlnsei Civici Venezia (Italie): Istituto VeneLo di Scienze. Lettere ed A ni Museo Cívico di Storia Naturale Verona (Italie); Museo Ci vico di Storia Naturale Vilnius (UHSS): Lietuvos TS P Maks lu Akademija War ma ( Pi i k ig ii e) : Biblioteka Uniwersy lecka Instytut Batían Literackich Polskiej Akademij Nauk *Instytut Biologii Dúswiadczalnej im. M. Ne ade í ego Instytut {.'henni Fízycznej Polskiej Akademii Nauk Instytut Geografii Polskiej Akademij Nauk Insiytuí Historii Kultur} Materi alo i ej Polskiej Akademii Nauk lustvtuf Pod statvo wych Problemów Tcehniki Insiytut Polsko-Radzieeki histytui Zooiogiezny Polskiej Akademii Nauk * Milzen m Narodove v Warszawie Paústwtnve Mazeu m Archeologicxne Pois ka Akademia Nauk Pol skie Towàizystwo Archeologkzne Polskie Towaraystwo rnristycino-krajoznawcze Redakcja tSlavia oriental is< Semina ri a 10 SlawistyCïne. Líni wersy tet Warszawski Speleokiub Warszawski . *Zaktad Nauk Geologiczuych Pnlskiej Akademii Nauk Zaklad Parazvtologii Polskiej Akademii Nauk Weimar (République Démocratique Allemande): Masen m für Ur- mul Frühgeschichte Thüringens Weh (Autriche): MuscaIverein Wels Mien (Au trie lie) : A util ropologisthe Gesellschaft Bnndeadenkmalamt Geogru p h i ^ cl ie Geselïs cita f I Geographistihes Institut der llœhschule fiir Welíhútidel Geographisches Institut der Univereitat Geologische Rundes» nïtalt Geulogische Gesellschaft in \V"ien Hisiorisches Muséum der Sta'di Wien Institut fiir osteuropaische Gesihichte utitl Siidnstforselïitng der Utiiversitat Kniwthistorisdies Institut der LTmiversitïf Wien Naturhistoiisehes Muséum NiederosterreichtBche Landesbihliotli-ek Osterreichische Akademic der Wissenschaflea Osterreichisçlie Nationalbibiiothek Osterreichiscltes nrihaoîosisciies Institut OsterreichiscKes Muséum fiir angevvntidle Kuiist Seminar fiir slavinctir Philologie und Miertnmskiindr Spelaolecisches Institut Lrgesehichtliches Institut der Universitat Verba nd Bsterreichischer HSblenforscher Zoo h >giseh -botan is che Gesel I s C h a f t Wieabaden (République Fédérale de rAlleraafrae Occideatálel : Hes&isches Landesamt fiir Bodeaforschung Wrotfarv (Pologne): Riblîoteka Uniwersyteeka Instytut Mistorii Kultury Matcrialnej Katédra Areheoîogii Piilski Muzeum Slflskie l'oiski Zwiazek Entoinoloirirzny Polskie TowarzystwO Luduznaw t /c l'olskic Towarzystwo Zoolofficzne Wrocíuwakie Towarzystwo Milosników llistoríi Wroc!a*wskîe Tbwarzystwo Naukowe Zaklad Antropologii Zürich (Suisse] : Geobotanisclins Forsc h unes institut Riibel N a t ti r f o rs che 11 de Gesel I h eh a f 1 Schwmerischc eutomologische Gesellschaft St'liweizerisches Landesmusetim AMEllïKA - AMERIQUE ,tfab,jma (FJtas-Unis): Alabama Muséum of Natural History A Iban y (Etats-Unis) : The New York Siate Libra ry AUmi/uerque (F-tats-Uni.s): The Uuiversity of New Mexico Ann Arbor [Étais-Unis) ; University Librery Arlington ( Éta ts-Unis) : * National Speleologiial Society Atlanta (États-Unis): Trcvor Arnett Library Balíímore (fi ta ts-Unis) : The U brary. The Jobus Hopkms University Berkeley [États-Unis): University of California Bogota (Colombie) : Academia Colombiana Academia Culombiana de Ciencias Exactas, Físico-Quitnícai y Naturales Instituto Colombiano de Antropología Sacara manga (Colombie) : ♦Facultad de Ingeniería de petrolcos Universidad Industrial de Santander Buenox Aires (Argentine): Academia Argentina de Letras Instituto (Je Antropología Sociedad Científica Argentina Cambridge (États-Unis) : Muséum of Comparative Zoology ni Harvard Collège Peabody Muséum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Slavie Division at Harvard Collège Caracas (Venezuela); Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuela de Biología Sociedad Venezolana fie Ciencias Naturales Cartagena (Colombie); Academia de la Historia de Cartagena de Indias Chicago [ É ta ts -Un is) : John Crerar Librar y Cincinnati (États-Unis): Association oí American Geogrnphcrs I.loyd Lilirary and Museam University of Cineinaati Library Columbia (États-Unis): University of Missouri — Library Columbits (États-Unis): Ohio State Muséum - - Costa Rica (Costa Rica) : Biblioteca dé la Universidad de Costa Rica Curttiba (Brésil) : Mnstituto de Geología Denver (États-Unis): U. S. Geological Survey Detroit (États-Unis): Way ne State University General Library Kant Lansing (Etats-Unis) : Michigan State University Library Hom(Ífin (Etais-Unis) : The Rice Institute Indianapolis (Etats-Unis) : Butler University Library Indiana State Library Ithsea (Etats-Unis): Albert R. Mann Library Cornell University Library Kansas City {Etats-Unis); Linda Hall Library — American Academy of Arts and Sciences La [1 aliaría (Cabal: Biblioteca del Instituto Nacional de Cultura "Biblioteca municipal l.akemood (États-Unis) : Cleveland Grotto — National Speleological Society ¡jü Plata (Argentine) : Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas La Serena (Chili): Museo Arqueológico Lsrnr ence {E ta ts-Un is) : University of Kansas Library Loi .¿nieles (Etais-Unis): Southwest M asen m University of California Library M editan ( Eta is - U n is) : The Slavic and East European Journal Mendoza (Argentine): Instituto de Arqueología y Etnología lastitat» de Geografía Menlo Park ( États -Unis): I J. S, Geological Survey IS l.l'tupis — 177 — Morgaiitowi (États-Unis): Southern Appalachian Botanical Club New Haven (É tats-LI ni 5): Linguistic Society of America Yale University Library JVcmj York {États-Uni»): American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rock feller Foundation Ottawa (Canade)r Geographical Branch, Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (Etats-Unis): Academy of Natural Sciences of i'hiladelpliia The Franklin Institute Library University Museum University of Pennsylvania Pitt sbu rgh (E tats-Un i s): The Carnegie Museum National Speleological Society Port-of-Spain (Triuíté): Royal Victoria Institute Museum Princeton (États-Uais)! Archaeological Institute of America Quito f Ecu ador): Museo Etnográfico de la Universidad Cent ra i Rio de Janeiro (Brfeil); Academia Bra sí! eirá de Ciencias Biblioteca Central da Universitíadc do Brasil Riblioteca do Ser vico Florestal Instituto Rrasilciro de Geografía c Estatística Instituto de Nutrifáo da LTniversídade do Brasil San Diego (Éiats-Unis): San Diego Society of Natural History San francisco (États-Unia): Cave Research Associates Santa Clara (Cuba); Sociedad Científica de Espeleología Universidad Centro! de Las Villas Santiago (Chili); Instituto de Geografía Sëo Pa h lo (lires il) : Departamento do Arquivu do Estado Musen I'aulista Seattle (Etats-Unis) : University of Washington Library Si. Andrews (Can a de) : Atlantic Biological Station Tegucigalpa (Honduras) : Instituto Hondureiio de Cultura Interameíicana Tucumán (Argentine); Sociedad Sarmiento Vancouver (Can a de): The University of British Columbia Library Vicente Lopez (Argentine) : Fyton Washington (États-Unis) : Library, National Academy of Sciences- National Research Council l ibrary of Congress Meteorological Abstracts and Bibliography National Bureau of Standards 'National Library of Medicine Slovenian Studies Circle United States Geological Survey United States National Museum, Smithsonian Institution AZÎJA - ASIE Alma-Ata (URSS): Energetiku Instituty Kazak SSR-Gylym Akudernijasynytj Oblastnajn hiblioteka Ankara (Turquie): Turk Dil Kuruinu Tiirk Tarih Kurumu Aigabat (URSS): Turkménistan SSR Ylymlar Akademijasy flfltfhdad (Irak): Faculty of Medicine Iraq Museum Library Baku (URSS): Azorbnjcan SSR Elmtor AkademijasynyQ *Est(wtvenno-istnriceskij muzej im. G. Zardabi J2' - 179 - Bangalore (fade) ; The Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Calcutta (Inde): The Asiatic Society Zoological Survey of India Rreoan (URSS): Giiouthjourineri Akademia Frunze (URSS): Kyrgyz SSR llimder Akademijasynvrj Borborduk Ilimij Kitepka-nasy Haifa (Israel) : Israel institute of Technology Hiroshima (Japon) : Hiroshima Botanical Club Hong Kong (Hong Kong): •University of ITong Kong Irkutsk (URSS): Biologo-geogfafiieskij nauéno issledovatel'skij institut pri irkut-skom Gos 11 da rs t ven nom université te in, A. A, Zdanova *Naucnaja biblioteka pri irkutskom Gosudarstvennom universitete Jerusalem (Israel) : *L'Académie Israélienne fies Sciences et des Lettres Department of Antiquities The Jewish National and University Library Karachi (Pakistan): Pakistan Council of Scientific and Industrial Research Kefar-Malat (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto (Japon): The Phytogeographical Society Lahore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (Inde); Academy of Tamil Culture Government Museum Nagoya (Japon); ^Journal of Spatial Mathematics of the Sasayama Research Room Nicosia (Cyprus) : Department of Antiquities Etaireia Kypriakon Spudon Peking (Cliine): The Library of Aca dentin Sink1 a Filant (Inde): *Hajasihan Academy of Sciences Rangoon (Burma): Burma Research Society Sapporo (japon): Tensor Society Stalinabad (URSS}: Àkademijai Fanboi RSS Todzikiston Taikeni (URSS): Akademija Naitk Uzheksknj SSR Tbilisi (URSS): Central'naja nauënaja biblioteka Akadémii Nauk Grtmnskoj SSR Tbilisskij matematiteskij institut Tokyo (Japon): Anthropological Society of Nippon The Chemical Society ot Japan Geographical Survey Institute kobsyasi Institute of Physical Research National Science Museum Fatlabh Vidyanagar ( 1 nde) : Saxdar Vallabbbhai Vidyapeeth Yokohama (Japon): Departmetit of Mathematics AFRIKA - AFRIQUE t \ bid ¡an ( Cô te d' 1 voi re) : Institut Français d'Afrique Noire en Cfite d'Ivoire ■ Uger (Algérie): Direction des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord Bloemfontein (Union Sud-Africaine): Nnsionale Museum Cairo (Egypte): Egyptian Academy of Sciences •Institut d'Égypte National Research Council of Egypt Capetonm ( U nion Snd- Af cieaine) : City Library Service Constantin? (Algérie) : Société Archéologique Dakar (Sénégal): Institut Français d'Afrique Noire Université île Dakar. Faculté des Sciences Durban (Union Sud-Africaine); Durban Muséum and Art Galierv Jinja (Uganda): Easl A frican tisheries Research Laboratory Lagos (Nigeria): »Nigeria* Magazine Lioingçtone (Rhodésie (îu Nord): The Rhodcs-Liviugstone M use uni Lourenço Marques (Mozambique): Instituto de Investigaçâo Científica de Moçainbiquc Sociedade de Estados de Mozambique Lioiro (Congo) : Institut pour la Recherche Scientifique eu Afrique Centrale \'airobi (Kenya): The East Africa Naturale History Suciety Porto Kooo (Dahomey): institut Français d Afrigue Noire. Centre du Dahomey Pretoria (Union Sud-Africaine): Die Suid-Afrikbaose Akademie vit Weteuskap en Kuns Transvaal Muséum Rabat (Marncl: Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des l ettres et des Science* Sociales Société îles Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint-Louis de Sénégal [Sénégal): Bibliothèque du Centre I. F. A. N, Miehcl Adanson Ta n anar ioe [ M a it agas ea r) : Institut Scientifique de Madagascar Tu nis (Tunisie); Société des Sciences Naturelles de Tunisie Yaounde (Cameroun): Institut de Recherches Scientifiques du Cameroun AVSTRÀL1JA. INDONEZIJA IN OCEANIJA -AUSTRALIE. INDONÉSIE ET ÔCÉANIE Ad élit ide ( Aust rai iel ; Australian Speleological Federation Bandung (Indonésie): Koninklijkc Natuurkundige Vereeniging in Indonesia Btitbane (Aast ral ie) : Royal Society of Queens I and Carlton (Ansiralie) : Department of Russian. University of Melbourne Djakarta (Indonésie); Dinas Purbaknln Hepnblik Indonesia Hobart (Tasmanie): The Royal Society of Tasmania Jocjakarta (Indonésie) Cad jali Mad a University Melbourne (Australie): Com mo J) wealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Sydney (Australie) : Nicholson Museum of Antiquities Sydney University Speleological Society Wellington (Nouvelle-Zélande) : ^University of Wellington Library PRAVILNIK za tisk publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. Publikacije akademije so splošne in razredne. Katere so splošne in katere razredne določa statut akademije, v dvomljivih primerih ali po potrebi pa more o tem odločati tudi predsedstvo akademije, pri čemer upošteva zadevne predloge ali mnenje raz red a - 2. Splošne publikacije se dajo v tisk potem, ko jih je sprejelo na svoji seji predsedstvu akademije. 3, Razredne publikacije se dajo v tisk poiem, ko jih je na svoji seji sprejel pristojni razred in je predsedstvo akademije na seji odobrilo natis. 4, \ pristojnost predsedstva spada strokovna occna predloženih splošnih publikacij, v pristojnost razreda pa strokovna ocena predloženih razrednih publikacij. Predsedstvo more Zavrniti natis spisa ali publikacije, ki jo je ruzred že sprejet, če ta po obrazloženem mnenja enega ali več članov predsedstva v strokovnem ozira ni zadovoljiv. Sicer ima pa predsedstvo pravico zavrniti tudi sprejem in natis spisa ali publikacije, če zanjo ni na razpolago dovolj Finančnih sredstev, če bi izdatki za publikacijo preveč obremenili finančni načrt akademije oli če spisu ali delu, ki je v strokovnem oziru sicer neoporečen, innre upravičeno prigovarjati iz drugih tehtnih razlogov, ki jih predsedstvo utemelji. 7.a tisk predložene rokopise izroči predsedstvo ali razred vsaj enemu svojih članov kot referentu v oceno, ki se mora pismeno opraviti najkasneje v i mesecih po zadevnem sklepu, V sporazumu s predsedstvom, oziroma z razredom more referent določiti tudi strokovnega referenta izven akademije, ee v okviru razreda ali akademije ni /a to stroko pristojnega člana, Referentom pripada honorar po predlogu urednika publikacij. či- Vse predložene spise tako članov kot nečlanov akademije mora pregledati urednik, ki ga za razredne publikacije določi razred in ki je za splošne publikacije glavni tajnik akademije. Rokopis, ki ga predloži avtor, mota biti goden za natis, io je. biti mora jezikovna na višini in dobro čitljiv, po možnosti pisan na pisalni stroj. Urednik določi, ali naj gre rokopis v jezikovni pregled, skrbeti mora, da bo poslan v tiskarno že povsem prirejen za natis, moT& pa tudi opuzoriti na nedostatke nestrokovnega značaja in zaradi teli stopili v stik z avtorjem ter spis eventualno zopet predložiti predsedstvu oziroma razredu. Ce urednik ugotovi, da je treba rokopis poslali v jezikovno korekturo, obvesti o tem avtorja in se ž njim sporazume o osebi korektorja. Pri jezikovnih korekturah, ki gredo preko meje navadnih korektur, plača honorar za korektorja akademija v breme avtorja. 7. Akademijske publikacije se tiskajo po avtorjevi želji v slovenskem, srbohrvntskeiu ali makedonskem jeziku. Po sklepu razreda in v sporazuma s predsedstvom se lahko tiska posamezna razprava ali delo (publikacija) tudi v tujem jeziku, mora pa v tem primeru imeti povzetek f domačem jeziku. Povzetki razprav (publikacij) io krajša strokovna poročila se lahko tiskajo po avtorjevi želji v tujem jeziku tudi brez posebnega sklepa razreda ali predsedstva, S, Višinu nakiade, format in tisk določa za vsako publikacijo predsedstvo na predlog razredu oziroma v soglasju z njim in t. . avtorjem. y, Pisec dobi brezplačno 35 posebnih odtisov svoje razprave oziroma 5Q odtisov, če razprava oe presega 4- tiskovne pole, Predsedstvo pa mu jih v tem primeru lahko določi ludi več. Posebni odtisi so kot taki označeni na naslovnem listu. Avtor Oziroma prireditelj posebnega izdunja akademije dobi brezplačno 20 izvodov izd anj a. Posebne odtise svoje razprave, ki presegajo v prejšnjem odstavku navedeno število brezplačnih izvodov, prejme nvtor, če je tako določeno v pogodbi o objavi avtorskega delu ali če svojo željo pravočasno sporoči predsedstvu akademije. Avtor mora plučati stroške, ki nastanejo z natisom prekoštevilnih posebnih odtisov. Avtor oziroma pri reditelj posebnega izdan ju akademije ima pri nabavi 35 izvodov le publikacije pravico do % popusta na redno ceno publikacije- 10, Posebna naročila za risarje, kartografe, notografe, fotografe itd, morajo izvršiti avtorji v dogovoru z razredom ali predsedstvom oziroma z urednikom publikacij: obveznosti, ki nastanejo iz takih nalogov, plača akademija. 11, Korekture mora opravljati avtor sam: če jih iz kakršnega koli razloga ne more opraviti, preskrbi predsedstvo strokovnjaku za avtorske korekture; stroške nosi avtor. Po pravilu sta določeni dve nelomljeni korekturi, ena lomljcnu in revizija. 12, Naknadne manjše spremembe in dopolnitve rokopisa SO dovoljene v ne lomi jenih odtisih. V lomljenih odtisih gredo korekture, te povzročijo ponovno lomljenje, na avtorjev račun. Za neopravičeno zavlačevanje korektur odgovarja avtor. Korekturne odtise pošilja tiskarn« predsedstvu akademije, ki jih dostavlja avtorju. Korigirane odtise vrača avtor predsedstvu. Končni imprimatur dasta urednik publikacije in predsedstvo akademije ali njegov pooblaščenec. 15. Višino minimalnih avtorskih honorarjev za posamezne vrste del določi akademija s pravilnikom, višino avtorskega honorarja za objavo konkretnega dela pa se določi s pogodbo o objavi avtorskega dela med akademijo in avtorjem. 14. Referentom, urednikom in jezikovnim korektorjem gre honorar, ki ga določi razred po pravilniku o višini avtorskih honorarjev (tč. 1?). 15. Če imajo spisi povzetke v tujih jezikih ali spisi, spisani v tujih jezikih, povzetke v domačem jeziku, se zanje računa honorar takole: a) za puvzetke v domačem ali tujem jeziku, če jih sestavi avtor sam. enako kot za glavni tekst; b) za povzetke, ki jih sestavi kdo drug. se izplača honorar po dogovoru med njim in avtorjem ob pristanku predsedstva; c) za naročene prevode, domače in tuje jezične, gre honorar po pravilniku o višini avtorskih honorarjev (13. tč.); £} v izrednih primerih odloča glede honorarja za povzetke predsedstvo, 16. Avtorske pravice ostanejo avtorju, ki ima pravico za dogovor s kako drugo založnico za drugo indujo ali za prevode svojega dela v drage jezike, Treba pa je predsedstvo o tem obvestiti če si je akademija izgovorila glede tega prvenstveno pravico. 17. /. vsakim avtorjem sklone predsedstvo akademije pismeno pogodbo o objavi avtorskega dela. Pogodba mora vsebovati: ime avtorskega dela, višino avtorskega honorarja ter način in rok izplačila honorarja, višino in rok plačila predujma, naklado dela. rok, v katerem mora delo iziti, tehnično opremo knjige, število brezplačnih posebnih odtisov oziroma izvodov, ki jib prejme avtor tu Število posebnih odtisov, ki jih naroči avtor na svoj račun (9. tč.). Pri zbornikih in vestnikih, v katerih se objavijo krajši prispevki večjega števila avtorjev, kakor tudi pri leksikalnih delih, kjer je večje število sodelavcev, lahko sklene pogodbo o objavi avtorskegu dela v imenu vseh avtorjev urednik lake publikacije, 18. Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme predsedstvu in potrdi skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Praoitnik je potrdila skupščina Slooetiske akademije znanosti in Umetnosti 22. decembra 1961. Na podlagi 6. člena uredbe o avtorskih honorarjih za objavo književnih, znanstvenih, strokovnih in glasbenih del (Uradni list H.RJ. št. !3/bl) in ti. točke pravilnika za tisk publikacij SA7-U i/daja akademija PRAVILNIK o višini avtorskih honorarjev za objavo znanstvenih, strokovnih in glasbenih del. ki jih založi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, r. Splošne določbe 1. Avtorski honorar za objavo znanstvenega, strokovnega in glasbenega dela se doloii s pogodbo o objavi avtorskega dela. ki jo skleneta predsedstvo akademije in avtor, honorar pa ne more biti ni/ji od zneskov, ki jih predpisuje ta pravilnik. Višina avtorskega honorarja je odvisna od vršit* dela in se določi ml avtorske pole, od strani pa rti ture ali pavšalno za celo delo. II. FiiiBfl uotortkih honorarjeio t. Najnižji avtorski honorarji za objavo posameznih vrst znanstvenih in strokovnih del znašajo: Vaj nižji honorar od Vrsti dela jvdirskp pote ("0,000 znati o»1 s prcsl) 1. izvirna znanstvena delu z vseh znanstvenih področij 20.000 2. Znanstveno gradivo: a) sistematično podano novo znanstveno gradivo ................1O.000 b) znanstveno gTadivo v prepisu......T.000 c) novo odkrito in kritično obdelano gradivo . 12.000 3. Poljudno znanstveno gradivo.......10.000 i. Strokovna dela. knjižna poročila, ocene-in podobno ...............„ 10.000 Poljudna strokuvna dela z vseh področij . , ~,00<> 6. Zapiski v enciklopedijah in leksikonih . . , b0 od vrste 7. Članki v enciklopedijah in leksikonih . . . 10.000 S. Komentarji zakonov in drugih pravnih predpisov ........ . '........10.000 Najnižji honorar od Visi» dela avtorske pnte na.utM) makov t prest.) 9, Kratka pojasnila in pripombe t zakonom in drugim pravnim predpisom .............7.000 10. Sestavljanje stvarnih kazal ........ S.000 11. Slovarji ...............12.000 12. Posebni slovarji (dialektološki, terminološki, strokovni in drugi)........... 15.000 15. Izbor znanstvenega in strokovnega gradiva , 5.(HHt 14- Sestavljanje dragih zbornikov (brestom a ti j in podobno) ...................2,000 15. Prevodi znanstvenega in strokovnega gradiva 7.000 Redakcija znanstvenih in strokovnih del so honorira najmanj pa din 1.500 ixl aTtorske pol«. Za splošno strokovno redakcijo pripada honorar iz prejšnjega odstavka samo za prvo izdajo, za znanstveno — strokovno redakcijo pa za vsaka izdajo. Izvirne skice iu fotografije med besedilom se plačajo kot besedilo. izposojene skico in fotografije pa kot hrestomatije. 2. Avtorski honorarji za objavo glashenih del znašajo: za vsako stran parliture najmanj din IjOO. V tem honorarju niso /ajeti stroški 2a ntitografe. ki jih plača akademija posebej. 111. Ostale določbe 1. Avtorski honorarji, določeni s tem pravilnikom, veljajo za vse izdaje znanstvenih. Strokovnih in glasbenih del. 2. Avtorski honorar prevaja v ca ¡ra drugo in vse nadaljnje izdaje določita predsedstvo akademije in prevajavec s pogodbo. 3. Presežek naklade, ki presega 2.000 izvodov, se šteje kot nova izdaja, če s pogodbo med predsedstvom akademije in avtorjem ni drtigace določeno, 4. Ce sc avtorski honorar določi v pavšalnem znesku, ne more biti lnnnjši od houornrju. obračunanega od avtorske pole v najnižjem zneska, ki ga predpisuje ta pravilnik, 3. Pri podpisu pogodbe lahko plača akademija avtorja do 50% predvidenega honorarja. Ko avtor predloži Akademiji za lisk goden rokopis, mil gre predujeat do 90 % predvidenega honorarja, ostanek pa se zailrii do dokončnega obračuna, ki se napravi ob izidu dela. Cc akademija odstopi od tega, da izda delo ali pa čc dela ne izda v enem letu po preteka dogovorjenega roka ia objavo, ima avtor pravico, da ponudi delo drugemu Založniku, prejetega honorarja pa ni dolžan vrniti. t. Število avtorskih pol se izračuna tako, da se število znakov s presledki, ki jih obsega širina stavka, v katerem se besedilo tiska, množi s številom vrst na polni strani in vse to pomnoži s številom strani, ki jih ima knjiga, nato pa deli s "U.OOO- Praznine na straneh v knjigi se pri obračunavanju avtorske pole ne upoštevajo. Kot presledki 50 mišljene praznine med besedami. T. Ta pravilnik, začne veljati, kn ga sprejme predsedstvo in potrdi skupščina akademije. Praailnik je potrdilu skupičina Slovenske akademije znanosti in umetnosti 22, decembra I96t. VSEH iN A i. Organizacija Predsedstvo ................................................, 7 Vftdilni uslužbenci «prave akademije ..............................................8 Uprava inštitutov in komisij .........................................8 IL C Jan i Častna člana ............................................ . 17 Redni in dopisni člani .......................................................................17 Novi člani Vojeslav Mole ...................................................29 Grpa Novak ..................................................................J5 Robert Neubauer .,..,.,,.,.,.._.,.,...................>8 llija Djuričič ....................................................................................40 Janez Milčinski ..............................................43 Frane Novak ....................................................46 Ciril Kosmač ..............................................................49 Ju.5 Kozak ...................................................................................54 Bratko Kreft ....................................................................................63 Umrli člani ............................ .... 65 Božidar Lavrie .........................................................................72 Kjnar Dvggve ..............»v..................81 III, Poročila o delu akademije Delu akademije v letn 1961 ..................................................................85 inštitut za raziskovanje krasa ...........................92 Inštitut za geografijo ....................................................................% Kartografski zavod ................................98 Inštitut za geologijo .................................................................tOO Inštitut za biologijo ......................................................................) D"5 Odbor za urejevanje favne, flore in gejc Slovenije ............108 Inštitut za medicinske vede ..........-..................................109 inštitut za zgodovino ......................................................................118 Oriontalislični inštitut ..................................................................125 Inštitut za slovenski jezik ..................................128 inštitut za literalure ................................... Institut za slovensko narodopisje ..............................................1)5 Terminološka komisija ..................................................................13$ Biblioteka ................................................................................141 IV. Publikacije iti zantenjaoa publikacij ................................................149 Pravilnik za tisk publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti ,,........................................................................184 Pravilnik o oišini avtorskih Itvnor&rjeo ................................................IS? t LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Dianejtie linjiije l%l Jtdala Slovenska akademija /lian 05 11 in umrl na s tj v ljnhljam Natisnilo CP Delu ob n I TfigluVsku tl?kurnu v Lj ubija hi v novembru 1963 Obseg 12 pni Nakita t"00 tnadov