Chkago, IK P«ok, 19. docombra (Doc. It), 1M4. STEV.-NUMBER 2M. — -J ■■ — ■ ■ . ,,, ... Ofvtled foe I« —ti— UM, AH al OH. B. lil?. aathorleod m J.m 14. lil«. vi glasilo slovenske narodne podporne jednote (I ilsonove SPOMINSKE CEREMONIJE. NA WHJOVOVX »LAT NOSTL js poklicanih, pa malo Izvoljenih. IwhiDgton, D. 0. (Federated L) — Velika kongresna zbor dvorana je bila polna obli, ko se je obdriavala dne decembra t. 1, Wilsonova apo-| slavnost. Tu so bili bivši liki, bivši in sedanji Člani o-kongresnih zbornic, diploma-tbor, člani najvišjega sodi predsednik Coolidge, njegov in morneriški pobočnil^i formah z zlatimi naŠivi. t Albert Sidnejr Burleaon, ki je tiskovno svobodo, Newten liker, ki je dovolil mučenje jtnikov vojne iz verskih »kov v vojaških taboriščih, in flim Oibbs McAdoo, ki ni tr-neumnosti v letu 19X7 od teh Istih radikalcev, nieo bili na Ampak Mitchell Palmcr, k zaslovel zaradi deportacij, Irprvi vriti z Lansingom, Brj John Barton Pajnom, Da-1F. Houstonom in Wm. B. Red lom, ki so bili v Wileonovcm setu. McRejmolda, katerega on sprsvil v najvišje sodišče, tvori protintel napram Bran m, je Ml tudi navzoč. Alderman, predsednik vir-te tmiverze, je obdršaval alav-B govor. Slikal js Wilson* svetovno osebnost, pospeševa idejelizma v človeški agodo-oivobojevalce in zdravnika pveitvs. Nag:....." k sad njegovega da je WHson naaprbtova dokument. Argumentiral je, ' krivicam, ki so bile tapisane b Wit§on imel izbirati med loglavljenjem mirovne konfe-brez začetka avetovne fede-, in slabo mirovno pogodbo, dovoljevala uatanovitev lige lov. Umrl je kot pučenik m ustanovitev Oga narodov, « itvar, za katero ae je Ift-•e razvija in napreduje. lul**t »edeČ nasproti virgin-profesorje, je gledal v tla, " Je zagovarjala liga narodov »ornična govornice. Tajnik K nsčalnik najvišjega eodi-T 10 ^ugi so bili rdsči in **> Počutili dobro. Mitchell »erjev široki obras je bil top, »r da hoče reči, kaj me zani-"j rovor o idealizmu f Laneing Pni sivimi rokavicami na ro-pjs smehljal hladno na deseto l^o. Bryen je izgledal trn-J "»bolan. Diplomstje so ss do *ee obnašali s spoštovanjem. [ ^e pojdem tja, kjer nočem M-T F"t," j« rekel kongresnik I Preden je pričela alav I opomnil se je, kako se js 1n obmil ne strsn povzroči-£J''jne histerije, preganjanja |ja0T' t**kona o ipijonaži, ki ■ civilne svobodičine, in E»nja sodišč in ječ e poli- ■ Jetniki Obeojon Jo bil na g ječe in dvakrat eo mn ■t", v»op T zbornico, ko Je P^ljon kongreenikom. Ald.rman js pa pred zbra-I J^luialei slikal Wilaone kot ' mehki« nream, zagovor-Prsvice, ljubitelja svobod«, V* »ajviij« modrosti, Id je f*1 Poetično ljudstvo k to-P«' sredi vrtinca, ki je ugro- d» fs izroči terorju in [Ji sili. • e e ! r-<»luialei ao bili ljndje, ki jtnJ> dan videli visoko po-01 " -tliml in dobrohotnimi i*eti v portalu Iineolno J" Je Wileonpo- L^srednega komiteja ' I *,paaka ia ki Jo Mukal r lovno ^•aih pogojev, da Jo bil Iz-je prišel v Uneo! •J« t*»MJ, ia iskal* sedej pr Stv^Sr-* oerobodilelje ^ ketr- eoblni iarki In ^jeaal Pregled dimih dogodkov. Amerika. Gompcrs pokopan z velikimi ceremonijami v New Yorku. Danea ae snide eksekutiva A. D. P., da izvoli naalednika Gom-perau. Vtisi z Wilaonove spominske alavnoati v kongresu. Vrhovno aodiiče v IUinoiau je razsodilo, da so farovži tudi podvrženi davkom. Katoličani in kuklukai so se sdruiili proti kandidatu, ki ae je potegnil za delavce. Jugoslavija. Radič je raziiril vest, da jo Pa-iič sklenil pakt z Mussolinijom za razdelitev Albanije. Po svatu. Italija je poalala dve bojni ladji v albanske vode, Albanija poplavljena s Zogujevimi vstaii. Srbi obdolieni, da financirajo re-volto. Ententa namerava kršiti ver-aaljako pogodbo. Vladna kriza v Nemčiji ae nadaljuje ; nihče noče prevzeti vlade. Bonpsrs pokopan z »e-likini ceremonijami. Delavci v New Torte so prsne-hali i delom dve minuti v snak sadnje Časti. 60,000 oseb poae-tilo mrliča. Vsw Tork, M. V, 18. dec. — Semuel Gompera, umrli predaed-nik Ameriške delavske federacije, jO bil danes predpoldne pokopan v Terrytownu s velikimi eeremo-nijaml Ogromna mneiica delavskih sastopnikov, članov podpor- in prijateljev Js spremila delat- akega voditelja na pokopaliiče Sleepr Hollonr. Centralni svet delavskih strokovnih unij v Oreater New Torku je odredil, da vsi člani prenehajo z delom dve minuti ob enajsti uri v snak zadnje čaati pokojnemu Gomperau. To ss je večinoma zgodilo. Metropolitsks policija je delala častno straio mrtvaikemu vlaku do predmeatij, od tam je pa* oddelek driavne miličarsks konjenice spremil krsto do pokopališča. PTostozidsrska loža St. Ce-cile v New Torku je izvršila obredne ceremonije ob odprtem grobu. V dvorani Bik'a kluba ao trajale ceremonije dva uri danea zjutraj. Vodili ao jih glavni uradniki organizacije Klkov, iidovaki rabinee Stephen S. Wise in druge podporne organizacije. James Dunesn, prvi podpredsednik federacije, ja govoril Oompersu po slednje slovo. •, . jj Več ko 50,000 oseb je v zadnjih štiriindvajsetih urah posetilo dvorano, v kateri je Oompers le-Iel ne mrtvaškem odru. Celo noč se je nepretrgene vrsU ljmH — atarih in mladih, moi in iene, vaeh slojev in vseh stanov — pomikale mimo velike broneste krste, ob kateri je štela častna straže naj-stsrejiih unijonistov. Okrog 3000 oseb na uro je atopilo v palačo Bikov, zavito v črnino od strehe do tal in zopet izstopilo. Krsta, v kateri počiva Samuel Oompers, je bila na pokopališču polofena v rekev is asfelte, kate-ro ao poelele delevsks unijs is Baltimors. ti radarjev ubitih f Afriki Jbhsnneslmrg, Julaa Afrika, II. dee. - Velike nesreča m Je sgodiie denes zjotraj v rudniku v Baandfonteinu. Vepenječe, ki vosi radarje pod zemljo, ee Je odtrga-e ia padla na dno. 31 rudarjev Je bilo ubitih. VEUKOMESTNO f KOZAŠTVO SE NI IZUMRLO. KOMAJ BDEN KOUTS OBLI-OB JBTOlftKI JOPI0, 8B PSLL KAŽBTA DVA XB*TO KJEOA. Zvonovi pa sapojejo, ko Je loši is pobila. M Ohicago, BI. — Sto in stokrat pove delavsko časopisje, da so U* ki ljudje navsdni sleparji, ki na majhne vloge obljubujejo sto-od-stotne in tisoč-odstotne dividends in profite. Kljub tem ponovnim svarilom se najdejo ljudje tudi mod delavskim razredom, ki nasedejo takim aleparjem na nerodno naatavljene limenice. Ti ljudje — pravzaprav ti delavci — ne či, tejo delavskih časnikov, tsjo delavskih časnikov, ampe* ' " u i ««, v. M h« bodo .d.j div(n« okU.li lahko ,k0,i "to P«t i» hatdMtt .... . .___. .____... . ,, " terjal, dar.k «1 vi.h lupniU y ,0 ' driavi IUla.li, ki H rndna mili- Od fsravisv bs treba plašiti davki. Vrhovno sodlššs v Dlinoisu js ras-sodilo, da so tupnišča tudi pod-vrlsna davkom. Cerkvena posestva, vredna milijone, so pri- Vrhovno sodišče v Ulinoisu je 16. deeembrs ressodilo v poskusnem slučaju ia Waukigana, da ao farovši podvrženi davkom, čeprav so lastnina eerkve. Doalej so davčae obleati pustile farovio — med katerimi ao mnogi prave pe-leče — na miru, ker eo jih ama> trale aa cerkvena poaeitva, ketere ao proata davkov. ^ Razsodba, ki potrujuje odlok nižjega sodliča, določa speoifično^ ds mora metodistovaka cerkvene občina v Weukeganu plačati davek od hiše, v kateri atanuje pastor. Posledioo rassodbe, kekor jih resumejo odvetniki, so pa ve- London, IS. dee. — Pradlog delavskih poslancev, da se (■» d,ra kraljeve adreae. Je bil -šetaJ odklonjen a SS» »roti 151 fJeeo-ram. Enak predlog liberalen Je bfl tudi Chieego in okolica; V aejbrž ^ ia as ped m vetrovi. Seb"t to* 7:11, seide ob IJ«. dni v letu. Delavski listi predolgočasni, ker piiejo v intere- . su delavskega razred., h ketere- ^p^di^učal v Waukeesnu Je mu sami pripadajo. Urednike de- ™vTd®i » ^ ! S? j lavskih listov smatrajo zs nevoič- tvod l !r* Msgejnik o- ljivce, ki jih semo uredi tega krij* ^ ki jc takoj po raagU^ avare pred aleparji in velikomeat- *u nsananil, da bo adaj nimi kozaki, ker ao jim "fovl", teLrjal U ®«todistov da obogate ikaga farovža, marveč od. vssh Tako mora biU mišljenje *ch ta»rih stwovanj.. V okr^u Lake ljudi, aaj druga«e ja nemogoče, da "J®* * WaukHSH, ja 89 prote je odkriU zopet velike kozaika " katoliških £a sleparije, pri kaUri rs sa $700,. "^J^^TjST^ ^ 000, ko so se komaj u Kors^sm MV®,nJ* U®tke«t drrkt' aeprla jetniika vrsta. Po izjavi priče mra. MajrbeUe Ummto* Vlldlft krili FullerDouglas, ki jo je napravila pred državnim pravdnikom, ao - izigrali novoc kozaško potess jtrmwiSBii Jo fcUU vrni! mandat Frank J. Unk, zaupnik sanitetna« i, aa ssstevo vlada ga diatrikU, njegovi prijatelji in soroda^. šsp^sgs^docamb^a ^ Bs^Ulfc^lS. nikdar ne sreča pernat i njih zjutraj bfo vljenju in ki radi verjamejo vsakemu sleparju, ki jim obljubi, da jik obogati šes noč, sedam sto tisoč dolarjev. To Je skoraj tri Is-trt miljons dolarjev. Koseški krožek ja ssbičil svojim irtvsm v glavo, da ao tako vieoki profiti mogoči od prekupovanje gledeliikik vitoppliHmMHHBipHI Težko so pričakovala irtve, da napoči dne 6. decembra, ko ss bodo mednje deliti mastni profiti, zs katera ni bilo treba delstl. In priiel js is zaželjeni dan! Profiti m nieo delili, ampak Ted 8haw, Bud Williema in drugI isuaritelji načrta aa hitro obogatsnja, ao jo dne iestegs decembre agodsj sju traj popihali, is Chleaga. Cljda P. Miller js naloiil v tem kozaškem podjetju $5,000. Zapri segal Je tiralnico proti Bruee Don-glasu, ki so ga takoj aretirali. Dr ievai pravdnik je akoai »tiri dni saaliieval mrs. Douglss in bivie-ga občinskega svetovalca Linka. Hkozi štiri dni sU se drug proti drugemu zepleUla v protislovje. Pomožni drževni prsvdnik se je naveličal poslušati ta protialevja in je menil, da predloži sedevo tege "finančnega" krožke vete-poroti. To bo zopet nova korecijede! POBOTA BB VI IBDIBILA. Ohicago, Dl — Sodnik Bber hardt Je rezpoatil poroto, ker as ni mogls zediniti glede prevoreka v zadevi občinskega svetovalca Joseph Mendele, ki je bil obtožen, da je priredil dae 80. oktobra t L nemoralno predstavo v Češko-ameriški dvorani ftaet porotnikov je potrdilo vprešenje krivde, šest gs je senikelo. POL HZUOVA SA OUO. .DO. — Naročenih Ja Mie pet ia dvajset braeplovoib ledij, ki bodo lovile tihotapske ladja. Te ladje bode dolge 71 čev-Ijev. alužbo bode vršile v Atlantiku in bedo štele pel miljons dolarjev. e ud m ii a. V — V gradnike ggggcaTSp^. ji ekspledirel pli« Trije r ' mrtvi dva ranjene la tri pegra- Bbčrts, da na more sssteniti nove vlade. Kam m ffert zdaj obras, Streaemann J« skušal aastsvlti vla4i is zastopnikov nacionalistične, ljudske, klerikalna In demo-kfetične stranke pa ni šlo. Kis-rikslei (centrieti) ao isjsvili, ds ns marajo iti v vlado s monarhi-stl Socialisti, ki so nsjmočnejš* stranka v novi sborniel, nieo do danee dali nobene konkretne is-Javs, da U M bili pripravljeni so-delo veti v vladi Isvsga bloks. Kekor izglede, ae vse atraake boje preVzetl odgovornost v tem kritičnem čssu, ko prihajajo rasni konflikti s zavezniki rs4l izpraznitve obmoetja v Colognu in radi drugih vpraienj. PETNAJST postaja dobi MADSTROPIt. Ohicago, m. — Nova Železnilka poaUja. Union ima zdaj osem nad stropij. Nad temi osmimi nad etropji nemerevajo zgraditi še petnejst nsdstropij. Denar torej ni' zadržek. O načrtu ae bodo posvetovale železniške druibe Penn-sjrlvsnis, Burlington in St. Peni, keterih vleki bodo dohejall na to postajo in odhajeli s aje Postaje ie zdaj atene vel ko ss demdeeet miljonov dolerjev In spada med najbolj drage ialeznU ške stavbe v Ameriki. Dovršena Se ni In tudi ni še odprte se Ijnd stvo. Ko so pričeli graditi poetaje, se postavili tako močne temelj* da lahko stavbo povešeje do tri ia dvajset nedetroplj. Novih petne jat nsdstropij bo stalo od dveh miljonov do dveb miljonov Sto pet In sedemdeset tisoč Albanska rsvolta delo Jugoslavije? Pnšičivn vladin obdoliona, da financira Zogujoro vitijo, V Londonu in Pnriau so t skrbeh. Radič jo ▼ost, da ita Paši* in Mueaoiini navodila pakt sa dolitov Albanijo. Muaaolinl zanika in Paši* Zogujovi vstaši, opremljeni s srbskim fal grškim orožjem, prodirajo od šotora in Juga. Muaaolinl Ja poelal dva bojni ladji v albamko vodo. Za kulisa*! ao potrolojalri intoroai. Ententa iiaoravi pri« f ImIU pogodbo. Is Parisa poročajo, da Angleži ai izpraznijo Pologi veraaljaki pakt. Parts, II. deeT-- Sinoči ss Js Is* vedelo Is dobrega vira, di Js svet poslanikov aa tajal ssji saključll, da angleška četa oataaajo v ob« moatju Oologna še po prlhsdnjsm 10. jaivarju, dasl je v veraaljaki mirovni pogodbi določeno, da si* verniki »praznijo Cologns ▼ renju po plUh letih od *e?s, bi Nemčija podplis mirovno pogod* bo. Pst let tKJti^a 10. Januarji \m i' Za vsrok, sekaj nolajs nikl dsti Nemcem nasaj tega val-aagi oaemljs, ae navaja, di dološa pogodba. Raanme aa, di ti korak mvenlkov, sko ss rss Is* vrši, povsroči konflikt s Nemšljo. in. dec. — Angleški sunanji urad la drugi sunanji uradi v Bvropi opaaujejo tako-avano revolucijo v Albaniji v skrbeh, kajti ia albanaka vstaje se lehko iacimi konflikt, ki potegne vaae večje sile. « Revolto vodi Ahmed Zogu, bivši ministrski predsednik, ki Je bil poraien in pognan is deiele ob čssu ssdnje revolto, is kstere se js porodila sedamjs albanaka vlada a škofom Kan Nolljem na Čeli. V Londonu verjamejo, da Jugoslavije financira Bogujevo vstajo. Toliko Je gotovo, ds prvi napad je bU atorjen a arbaklh tsl Ii Pan Noli poroda, da ao napad iavriili redni arbakt vojaki, M ao bili o-blečenl kot neregularni. Ca bi ss stvar tlksla le male In deloma civilizirana Albanija, ss ns bi nihče amenil, toda vslesils vidijo v tej revolti poakua Jugo-alavlje, dobiti labod do doMIh priatanišč ab Jadraau. To ana^i konflikt oMijo, kajti Italija ne bo nikdarftvolila, da bi JugoaU-vija imela vahodno jadraneko obrežje od Boke do Valoae. ke UBIOUJB TBOOTOB? kdo BI — Znane tvrdka Sears. Roebuck i Ce. nasnaaje, de odpre trgovine križem Zdreie-aih držav. Prva prodajalne bo odprta e-krof dnigege februerje prihodnjega leta. Trgovine ea bo nahajala na vogal« Hoeraoove evenaje ia Arlingtooeve eeeie. Pred trgo-vino bo vsiik prostor aa avtomobile edjeaiileev. K^npealja od tesnsjo trgovine v Pkiledel p*nk Ml let* tal fl.ti M trt INMMI Chirafo HM M J* M »al WU. |I4» » trt U> »a InoiamlTo fl.ea^ WmU» ■ v—, bf t— itfc ■ Uštmmt Nul*r n tm, ktr Im iti a ^PROSVETA^ MTHE E M LI OH T EHM EWr oHL* kr thm Ml—rnU Nmiimml a—** U**,. Sabacriptient Uaited States ( S« .. ▼ IMI>>M m. pr. 30-14) hU| tm % Um dmmvm »Hllrfl mm4i N VM M lltlvi lltt. 'gitjtkft j*. ' m! ^ h'"' KAKO SE NALAGA AMERIŠKI DOLAR Kajne lepo doni pesmica, ki se ponavlja v kapitalističnem časopisju, da* je treba znižati direktni dohodninski davek bogatinom, da bodo ložje nalagali tako prihranjene miljone v podjetjih. To znižanje davka se tako prikazuje, kakor da bodo ameriški kapitalisti prihranke na davku vložili v ameriških podjetjih. Ali je stvar res taka, kot se prikazuje ljudstvu? Ali bodo ameriiki kapitalisti prihranke na direktnem dohodninskem davku res nakladali v ameriških podjetjih? Poglejmo! J. E. Barber, podpredsednik prve narodne banke v Los Angelesu, o katerem je izključen vsak dvom, da je socialist, komunist ali radikalec kakšne druge barve, izjavlja, da se vlaganje ameriškega kapitala v tujezemskih podjetjih pomnoži za več ko pet sto miljonov dolarjev na leto in da vloženi ameriški kapital v tujezemstvu znaša več ko petnajst miljard dolarjev. Opisal je tudi, kako je svetovna vojna naenkrat spremenila položaj in je ameriški kapital postal vodilna finančna sila na svetu. Pri tem je rekel, da je pred izbruhom svetovne vojne bila samo ena miljarda naložena v tujezemstvu, kar je bila malenkost v primeri z ameriškim narodnim bogastvom. Velika Britanija je imela v letu 1918 naloženih osemnajst miljard dolarjev v tujezemstvu, McKennejev odbor je pa ocenil, da je Nemčija v mesecu juliju 1914 imela naloženih v tujezemstvu približno sedem miljard dolarjev. Od leta 1914 se je položaj popolnoma izpremenll. Barber je nato naglašal, da gre dvajset odstotkov od narodnega vlaganja vsako leto na tujezemsko polje. Denar se vlaga v rudnike, tovarne, plavže, trgovino in a namenom, da se izkorišča delovna moč tujezemskih delavcev. Barber je menil, da *je te vrste ukoriščanje precej riskirano, ampak nosi velike uspehe. Mislil je namreč, da nosi velike profite. Nato je pripovedoval detajlirano, kako je kapital naložen v detajlih. Posojuje se denar za financiranje železnic in jeklene Industrije v Franciji, kemične industrije v Belgiji, cestnih železnic v Norvegiji, brzojavnih in telefonskih kompanij v Centralni in Južni Ameriki, hidro-električnih podjetij na Japonskem, Norveškem, v Avstriji in Italiji, železnic, cestnih železnic, električnih, papirnih hi lesnih družb v Kanadi, sladkornih družb in železnic na Kuli Ameriški kapital je naložen v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, Holandski, Italiji, Švici, skandinavskih deželah, Avstriji, Ogrski, Rusiji, Kitsju, Palestini, na Japonskem, v Južni in Centralni Ameriki Vse te dežele so postale podložne ameriškemu finančnemu imperialističnemu razredu. Ameriiki dalar d tako osvaja svet Ameriškim mednarodnim kapitalistom se izplača nalaganje denarja v tujezemstvu. Profili so ogromni. Ampak ameriškim kapitalistom ne aikdostujejo ti pro-fiti. Oni žele, da se direktni davek na dohodke izdatno zniža, da jim ostanejo še večji profiti. Ako se zniža direktni dohodninski davek, bo motml nekdo drugi plačati davek, da se krijejo upravni stroški, vojni in mornariški izdatki, plačujejo obresti od obveznic svobode Hd. Plačalo ga bo ljudstvo! n Imamo na pr. uvoznino. Izdelki, ki pridejo is Evrope v Ameriko, so podvrženi temu davku. Trgovec, ki uvaža blago, ne plača tega davka is svojega žepa. Ampak on le začasno založi ta davek in kasneje ga pribije ceni, Id jo jo določil za uvozninsko blaga Tako se dostikrat dogodi, da ameriško ljudstvo plača uvozninski davek od blaga, ki je bilo z ameriškim kapitalom produeirano v tujezemstvu. Uvoznineki davek ima pa še drugo lastnost Domače blago, ki je bilo izdelano doma s nizkimi stroški, se prodaja po Usti ceni, kot imporUrano blago, kar zopet koristi kapitalistom. Ta komplicirani gospodarski sistem, ki odira ljud-stvo in koristi edino le kapitalističnemu razredu, se imenuje kapitalistični gospodarski sistem. Naj se pogleda ta sietam od katere strm ni se hoče, vedno škoduje ljudstvu, koristi pa kapitalističnemu razredu. Vsaka poteza, Id se i*vrH v gospodarrtvu, je korbtonosna za kapftaNMa. JAVKA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. te žitataljev Prosvete. Shobojgan, Wi». — I* naše naselbina sta se podala v staro domovino rojaka Anton Debeve in Fran Nagode s parnikom "Pa-ria", kateri je zapustil newyorško luko 10. t. m. Rojaka ata prispela .z itara domovine Še po svetovni vojni, in sicer naravnost v nato naselbino, odkode/sta ae tudi povrnila. Mladeniča ata naprednega mišljenja, prepojena z narodnim eu-stv*~~, Takoj po prihodu v novo domovino sta »e začela zanimati z., podporne organizacije in kmalu postala vredna člano 8. N. P. J., kateri sta ostala zvesta tudi po odhodu v domovino. Da jima slovenska pesem ni bila zoperna, sta * kazala z neumornim delom in požrtvovalnostjo pri pevskem društvu Danica, katere zbor je zadnje čase na prenehal za nedoločen čas • poučevanjem petja iz vzroka, ker mu je predrzna klerikalna moč odvzela pevo-vodjo. Kakor na narodnem, sta bila i-m.novana tudi na političnem polju nadvse aktivna in delavna. S pomočjo nekaterih tovarišev sta o priliki pričela delovati za ustanovitev slovenskega socialističnega kluba. Tudi v tem o zim ni bilo njiju delo brezuspešno in se-me je rodilo aad: klub je bil ustanovljen. Ona ata šla, ali klub je ostal in bo stal ter napredoval tudi ko njiju ne bo med nami. Vrh vsega napornega dela, ki •ta ga rojaka vršila tned nami, nista zanemarjala duševnega dala. Zlasti brat in aodrug Debeve aa je zelo zanimal sa večerne šole. katere je pridno obiskoval v zimski sezoni. Tako si je v kratki dobi bivanja V Ameriki pridobil preeej znanja v angleščini Mladeniča sta postala zelo priljubljena v naši naselbini, ne samo med slovenskimi pa tudi med Ougleškimi prebivalci, kar smo videli na banketu, ki sta ga priredila na večer pred odhodom v staro domovino. Banketa ao ae udeležili številni prijatelji in znanci, d^ podajo odhajajočima roko v slovo. 'V krogu svoje tovarišije nad pogovori in nagovori sta ut\! mladeniča Sitffla srečna in vese k. Toda videti' je bilo, kako jima je nostolo tesno pri srcu, ko > izza veselega omizja vstal pevski zbor, se postavil v polkrog ter jima zapel par ganljivih pesmio v pozdrav. Veselo je zaigrala domača godba, prijatelji in znanei so jemali slovo. Večji del pa je ostal, da spremi prijatelja na postajo. Ostali smo v zlati deželi, ona pa ata < podala Čez ainjs morje, kjer ju čakata srečni saročenki, da ju sprejmeta v svoje naročje. Odšla sta, ml šalujemo, zato jima kličemo veselo na* vi d en je v družbi njunih nevest. — Navzoči. . Hanriek, Pa. — Naglo naas tečejo dnevi šivljenja t leto aa letom odhaja, siri lasje še belijo glavo. Preteklost se ne vrača, le enomini vstajajo. Bilo je leta 1895. Kavno na sveti večer sem prišel domov na počitnice k staršem is Hrastnika na 8podnjem Štajerskem, kjer sem delal v premogoven* rudniku. 8vetilka ja viaela a atropa in razsvetljevala borno notranjščino hiše. Mati v kotu je baš pokladala mah in po njem nastavljala pastirčka, krava, ojree in voličke, jailioe, ki ao predstavljale rojstvo tesarjevega sina. OČe, k precej poster«n, ja sedel pri peci in kadil tobak. "Dober večeri" sem posdravU, ko sam vatopil v dokolenskega anega in hude bnrje v toplo aobo. "Ali si truden, Tone!" je vprašal oče po odsdravu, velel mi, naj sedem, sam pa gre v klet in prinese bokal. Rade v olja aem ae-dal, saj bil aem rea še izhojeni a postaje v vaelo tri in pol ure hoda. Tiatega večera je prišel domov tudi aoeedov Kari na počitnice is Kranja; bil ja iznčen uanjar, jaz pa le radar. Oba sv« bila eaako stara, oba sošolca, ki pa ae Sa nisva videla dve leti, kar je bilo dolgo a naju. Prišel ja ob il«** tih, tako smo skupno s očetom sedeli pri atfsi, se pogovarjali in pra/novali ob dobri domači pijači. Ob enajstih smo ae odpravljali k polnočnlel Rekel mi je oče t "Počakaj. Tone. dal ti bom bari jlieo ' vina. jo b**4 neael eerkov aJy sa boiičaieo. Vtikaj rad. vendar sem ustregel o*«tu S ao tolem sva odšla in prišedši do t a J nas je fle bila skupaj sodem tovarišev ti otroških M. Pa polurni hoji me j- še bolela rama in zraven sem bil še šejaa, fx » • i* PETEK, 19. DECEMBRA, 1*24, pa je držala celih šest bokalov. Vstavil sem ae, pa vprašal: "Fantje, ali bi pilif Ste žejni!" Vsi so pritrdili. "Barigla" pa je šla dvakrat okrog in prazna je bila. Postavil aem jo v gozdu za grm, domov grede pa jo zopet vzel, da jo nesem. kamor apada prazna. "Kaj je rekel cerkovnik, ko ai mu nrinesel vino t" je vprašal 0-če naslednjega dne pri kosilu. "Lepo se vam zahvali za bo-žičnico," sem naglo odgovarjal. Ker se ravno blišajo božični prazniki in novo leto, ko bomo gledali po svojih računih, koliko dohodki presegajo izdatke, želim veselo novo leto vsem čitateljem Prosvete in Članom 8. N. P. J., posebno pa članstvu 419 S. K. P. J. ter 176 S. 8. P. Z. — Anton Balllngham, Waah. — Dopisovalka Šinkovec vedno piše poleg drugih ugovarjanj rojakinjam tudi radi stavk, da že izgleda, kakor bi bili vai itavkolomci, ki pišejo kaj drugače kakor ona. Naj povem bridko resnico, da smo bili v tem mestu na stavki dolgi dve leti. To je dokaz, Če bi vai rudarji v zadnji stavki ostali na stavki dve leti, potem bi gotovo zlomili hrbtenico stavkokazom. Pa so nas pustili na cedilu vsi tisti, ki so bili zadovoljni in so ss vrnili delat, nas pa pognali v prepad. IsgtibiH suiojjfolgo dveletno stavko in unijo. 8edaj, ako hočemo delati, moramo na odprto delavnico. Prišel bo čas, ko bo zlomljena zadnja trohica unije. Kdo je temu kriv t Oni, ki doati kričijo. pa malo mislijo in gredo na led. Kadar pa ja treba, da bi vsi tako zvssto stali v boju sa pravi« ee, kot smo mi v tem mestu v zadnji veliki stavki, takrat odpovejo. Danes bi drugače živeli, če bi bili vsi tako vztrajni kot pri nas in bi ne leteli za Lewiaom, kakor jim je on kazal. Tudi v morje bi nekateri poskakali, da jim ceear Le-wis tako ukaže. Vse za vero in cesarja, se je nekdaj glaeilo, kar velja še danes, le v drugačni 6t>-liki. Vse za drage nič za naa trpine. ' :;r? '*VV Saj mi bomo plačani po emrtl. To je potrpljenje. Pa tudi Coolid-ga imamo kot smo ga imeli že pred volitvami, ko amo lahko vedeli i da bo zopet Coolidge. Sedaj smo lahko zadovoljni. Ne aamo, da'imamo Coolidga, na varnem £napiti in jesti nam dh. Ne bo nam treba delati, še obleko bomo lahko noaili kot Adam in Bva. Le potrpimo, saj potrpljenje adravi še ar?ne rane in akeleče rana ae maEejo s njim., Dobri Časi ao tukaj, ko še zdravnikov ne bomo rabili, ker ozdravilo nas bo potrpljenje. .V 1 Pa naj se še kdo čudi, da ima semlja potrta kolesa. — Mrs. R. Javorsek. Odkar je prešla borovničeva sezona se že nisem oglaail v Prosveti, a zdaj hočem čitateljem opisaU tukajšnje rasmere. Delo se nadaljuje a polno paro, a plača komaj zadostuje za vsakdanje potrebščine, ker gospodje še skrbijo, da je sanje prav in mi ostanemo v jarmu. V tej okolici je bila pri zadnjih predsedniških volitvah večina sa Coolidga. Msrsikatesl časopis sem preči-tal in videl, koliko miljonov je fioekefcller že profitiral od časa volitev in tudi tukajšnja Olen Al-den Coal družba, ki ima zaposlenih do 10,000 delavcev, za katero delam tudi jas, ni posabila dobre beeede sa nas. 8 priporočila vrednimi iajavaml je prihajala f njeni članki ao kot gramofon ponavljali "Work everjr day, anj honr, and any minute, if /od *vant a fat envelope". 8e "happy Chrietmae" voščijo delavcu, njegovi leni in pa otrokom. Sama priliznjena prijaznost jih je. Zato pa delavee le pomagaj bosa ti njih William Rockefeller, Andrew Carnegie in mnogi drugi milijonarji. - .4 Vse to dokazuje, da je bil Gom. pers dober voditelj — dober vodi-telj slepih delavcev — y o5e|i onih, ki nam gospodarijo in ki m marajo, da bi kdo vodil delavce brez njihovega dovoljenja. Gom-pereu je bilo dovoljeno ... Upajmo, da se tudi v tem slučaju izpolnijo znane zgodovinske besede v drugem smislu: Danes Gompcrs — in nikdar več. • 1: • .s v .v o a e (Jompers ni bil slučaj, Gompers je bil razvoj. Prav pravi A mer in-ger: "Gompers je bil mogoč edino v Ameriki. Amerika jc samo ena. Razmere v Ameriki, ki so drugačne od razmer v vseh drugih deželah, ao ustvarile delavsko gi« banje, ki je popolnoma drugačno od delavskih gibanj drugod. Drugače ne more biti." Da, to jo bilo pred štirimi deset-letji. Takrat je delavec "odšel na divji Zapad in postal milijonar". Takrat sta se začela razvijati Gompers in njegova Ameriesn Fedcration of Labor. Do konca 19. stoletja je bila Amerika tipično ameriška. Danca že ni več. Ameriški kapitalizem je že industrializiral dober kos Amerike. Kspitalizem pa ni ameriški, marveč mednaroden, Tak je v Ameriki kakor v Angliji, Franciji, Nemčiji, in Ja-potiski. Gompers je zraatel v pred-kapitalistični dobi Amerike. V to dobo spada. Za to dobo js bil potreben. Kar je delal sadnjih 30 let — je bilo vse njegovo delo 30 let sa sedanjim časom. Naredil je doati, toda ne za današnje delsv- T . stvo. Gompers je veliko delal za de-lavstvo, ki je že mrtvo. o o e Za Gompersom pride še nekaj Gompersov, ki se pa bodo hitro umikali. V nekaj letih se zaključi Gomperaova doba. Ameriško or-ganizirano delavstvo stopi ns novo pot ta pot vodi tja kakor pots zavednih delavcev vseh dežel: na socialistično fronto, v soeisliztič-no dražbo. ničar, več obleke in pcriU, *^ jene iz ukradenega blaga. Zsdnji o tatvini ni vedel in se je iz*"®-ril, da mu je blago brat podani. Koliko znaša akupna škod», " jo trpi tvrdka F. Urbane, še J mogoče dognati, ker so se vriil« tatvin« že čez leto didJ Vjji* J bo bržkone presegla 100,000 dinarjev. Kov kovani drobiš. - Kakor znano, je ministrski svet »edsvaa sklenil, da aa čim prej nabari » 200 milijonov kovanega drobim po pol dinarja, po 1 dinar 10 po 2 dinarja. Kovineke zsaes za ta drobiš mora biti sestavljen., u U odstotkov čietega bakra m stotkov čistega nikla ** teko« tedna bo razpisana licitacije za kovanje drobila. Ponudbe bojo 14. decembra sprejems! genera ni Inšpektorat finančnega ®ini-strotva. Is obvpa v smrt. — ^ OjjjSC ee jemala tragična rodbin^ drama. Vodja tamkajšnjega koo-suma Moka Greger in na ata ae sastrupila t ao. Ko ee ja aeeedi pogrešal' " našli v emrtnih krčih, J>■ -sdravniška jvu.oč še 2 CftB PO pnan RAKOM TtfOI BRZOJAVNO Vee pwSM>a*oe nnlevMo aa PROSVlSfA 19. PECEMBRA, 1924 Sunkom« se je obrnile in pol-glasno, o odločno vprašala; "Kaj želite, gospod T" "Pripravil eem vam potno dovoljenje, da boste potovali k molu!" "Ah, hvala vam," je radostno dejala Ernestina. "Potrebujem le ie nekatere o-aebne podatke od vaa in bi vaa prosil, da se potrudite v mojo sobo, ki je nasproti vaši. Stvar mora namreč ostati strogo tajna in ne smete me nikjer isdati, da sem vam napravil potno dovoljenje." "Kako hvaležna sem vam, gospod stotnik!" In brez nadaljnega je aledila stotniku v njegovo sobo. Ko sta vstopila, je stotnik ne opaženo zaklenil vrata in vtakniic ključ v žep, nato pa ponudil Erni atol, sam pa ae je vsedel k mizi in jfn-čel izpolnjevati neko tiskovino. Ko mu je Ernestina povedala svoje ime in ostale podatke, je atotnik vstsl in se približal mladi ženi. Prijel jo je za roko in jo pritisnil k sobi. "Sramujte se, gospod stotniki Ali zahtevat? za svojo uslugo tsko odkupnino?" je ogorčeno za-vpila žena. "Eno samo noč ljubezni ni preveč za dovoljenje, ki aem vam ga napravil, atavljajoč pri tem na kocko svojo službo in prostost," je mrko pripomnil stotnik. "Obdržite si dovoljenje sami, a mene puetite v miru I" je zahtevala neerečna Žena. "Potem izročim nekomu ta-le kos papirja!" Pomolil ji je pred oči drugo tiskovino, na kateri je bilo napisano: Zaporno povelje. "Vzemimo, da ste mi sumljivi, "K možu bi rsda . . . ", je pro sila Ernestina. "Pomagsjte mi, gospod Stotnik!" "Telko bo ilo, draga moja ..." .Ernestina je zsjokala in zajokal je otrok v njenem naročju. "Pojdite v hotel in si tamkaj naročite večerjo. Takoj bom za vami!" je nenadoma dejal stotnik. Mlada mati je opotekajočih korakov zapustila pisarno itacij-skega poveljnika in poisksla o-značeni hotel. y Stotnik ji je čez pol ure sledil, kskor je obljubil. Med večerjo jo je poveljnik nepričakovano vprašal: "Kje boste prenočili a otrokom!" "Na kolodvoru v čakalnici," je skromno odvrnila Ernestina. "Ne morete, je prepovedano. Ponoči je Čekalniea zaprta in zastražena i naročil vam bom sobo v hotelu." Ernestino je spreletela zla sjgt-nja. Kri ji je planila v lice. •"Hvala, gospod stotnik, toda v hotelu ne bom prenočila t" "Ne bodite smeini, noč je dolga in hladna!" < Takrat je vstopila netakarica. Se preden je utegnila Ernestina ugovarjati, je prijazni stotnik naročil sobo za njo in otroka. Po večerji se je odpravila Ernestina spal V silni razburjsno-stl, pomešani z bojaznijo je mlada žena pozabila zakleniti vrata hotelske sobe. Odgrnila je posteljo in. položila otroka k počitku. Prekrižala ga je in slonels tako dolgo pri njem, da je saspal. Nato je pristavila k postelji mehak stol in se vsedla. Razmišljala je, kako bo nadaljevala pot k možu in se spomnila, da je prosila stotnika* naj ji pomaga. V tistem trenutku se je tačulo rahlo trkanje na vrata, Ernestina jo planila kviiku in si zakrila obraz s rokama. Med tem je začutila tik za seboj tihe korake, Zdelo se ji je, da je nekdo sa-iepetalt "Gospa, odpustite ml mojo predrznost 1" &1 je stotnik. Erna mu ni odgovorila. Planila js iz sobe in hitela vse bleda pripovedovat sosedi, kaj se ji je zgodilo. Teden pozneje se je nadpo rožnik M oso preselil drugam. Erna je zvedela, da jd bil degradiran. Ko Je prejela Erna prvo pismo od Luke, jo je navdala nepremagljiva želja, da izpolni obljubo, ki jo je dala možu, ko je odhajal na fronto. Ni pomiiljala, da je mož daleč na italijanski fronti in da je pot do n^ega združena ne le samo s zaprekami, marveč tudi z nevarnostmi. Kako naj potuje neizkušena žena z malim otrokom na bojno polje f Ernestina ni mislila na vse to In se je napotila. Na Jesenicah je hotela prestopiti v vlak, ki je odhajal proti Ooriei. Vojaška patrulja pa jo je prijela in morala je z otrokom v naročju pred itecijekega poveljnika. Bil je to petdeeetleten atotnik, Nemec po rodu. "Kam ste nameravali t", se je glasilo strogo stothikovo vprašanje. "Za možem na fronto," je odgovorila mirnp Ernestina. "Imate dovtljenjef" jft) "Nimam!" . "In niste vedeli, da bres dovoljenja ne smo nihče potovati!" "Vedela sem, toda otrok js lačen, zato sem se namenila k očetu." Stotnikov glas je postal n^eh-kejii in nf več tako oetro motril Erneetine, kakor spočetka. "Ne morete dalje. Naslednji vlak, ki vozi civiliste, odhsja z Jesenic iele jutri zjutraj. S tem vlakom boste potovali nazaj v Ljubljano." sogibsl vsaki nevernosti, kolikor bo mogoče 1" "Na fronto prideva za teboj, Lukal" "Uboga Brna, kakb naivno si ti to samiiljat! Svetujem ti in te prosim, ds ksj takega ne poizkušal, saj je vendar nemogoče 1" "Ns*videnje, Loka!" je dejala in se mu vrgla okoli vratu. štirinajst dni po Blaietovem odhodu je dobila Erna v svoje stanovanje nekega madžarskega nadporočnika. Vojaika oblast je zasegla del Blažetovega stanovanja in Erna je morala odstopiti e-no sobo tujsmu častniku. Nsdporočnik * Moso Barna je bil že po svoji zunanjosti Človek, ki ni mogel računati z naklonjenostjo žensk. In kot da se je tega zavedal,' je skrajno vsiljiv in dostikrat celo nesrsmen proti ženskam. Kmslu je začel s pohotnimi pogledi opazovati lepo Bležetovo ženo in nekega dne, ko jo stopila .slučajno v njegovo sobo, ne vedoč, da je Moeo doma, jo je ta vjel sa roko in jo hotel a silo poljubiti. Mlada žena se je branila z vsemi močmi, grosila vsiljivcu, da mu bo razprsskala obraz in izkopala oči, — nič ni pomagalo. Hotela je klicati na pomoč, a surovež ji je zstisnil usta s dlanjo. Slednjič se je Erna izvila is pohotneževega objema in hotela zbežati. On pa je skočil k vratom, potegnil samokree in ji zagrozil, da jo ubije, ako ee mu ne uda. V tistem trenutku so se začuli na hodniki) koraki, ki so o-brnili čnstnikovo pozornost nase. Naglo jo spravil orožje in se jel smehljati: - "Saj je bila samo šala, gosps, oprostite;" Med. svetovno vojno je bilo, / Globoko v predmestju je stsno-vala BlaŽetova družina. Komaj e-no leto je poteklo, odkar si je u-stsnovil sodni ofieijal Luka Blaže lastno ognjišče. Živel je z mlado ženo Ernestino v najlepši za-konski harmoniji in oba ata bila srečne. Njnna sreča pa je bila popolna, ko je nekega dne po-zdravil Iz efužbe prihajajočega Blažeta otročji jok. Loka Blaže je dobil potomko. Ljnbeznjlvo so je sklonil k svoji ženi in jo radostno objsl ter se ji nemo zahvalil za darovano srsčo. V tistem hipa se mn je podilo po glavi tisoč načrtov, ki so so nsnašali na vzgojo in bodočnost malega deteta v povojih. Toda ni dolgo vživel ofieijal Blaže nekaljene sreče. Tists dni js dobil poziv, da mora k vojakom m nič niso pomsgsls vse prošnje za oprostitev. Neizprosna vojna je zahtevala tudi Blažeto-vo žrtev ia moral jo je doprine-ati za "vero, dom in cessrja". Neizmerna bolest je stisksls Bla-letovo duio, ko se je poslsvljal in odhajsl na bojno polje. Njegova popotnica je bila strašna, obupna kletev nad onimi, ki so vzeli njegovi ženi moža in mali nebogljen-ki očeta. "Luks, ne boj se, za teboj prideva oba in sieer prav kmalu!" je tolažila Dla/ctova mlsds žene, le vsa slsba od porodnih bolečin. "Ne razumem te, Erna, kako to mislil. Pa ne, ko bi mislila na to, da bol priila sa menoj na oni •vet. Prisegam ti, da ae bom I- Naročite "Prosveto" v: sorodniku ali prijatelju v domovini. Pridobil j« 12 Funtov na Tel Je mIo h val« ion. j > n. Tarlor Ia Wil!ow B.nd, w. j pNki *Hv» » wn aa pomot, ki aH J 4*1« vašo adravilo. N« umu da ml pat otdravll. ampak pridobil »cm u J tov n. teti B«Uj 1»,« to tetrto ,J ■Io* Nnra-Ton«. Za tivljonjo a« iaual kvalili N ur a-Tona. aato, aem ido h vi I.J Nati litatelji bodo nntti Nub..Tom1 Škodljivo, prijetno In «4lnkovito ^-J ki povača mod in kropkoat, daj* dober 1 *j**i kri in telo. 5& »panoc, stimulira jetra In arama u2 in trave, j« aa prijeten uatin. Nu«,.fl J« jamiena da vna andovoljt, tli m J povrnjen. Priptrotana. jamtena ia n, J daj v veah lekarnah, ali pa pnlljiu |3 naravnoit na National Ufcoratorr, lKt Wab*,h Ava., Chicaso, UL (At,| DA SKUHAS DOBRO (4 VO. PlSl PO NASE I PRODUKTE. I imamo v zalogi slad, hmelj, >udk| in vse druge potrebščina. Foskufl in se prepričajte, de Je doma pri a kubeni vedno le najboljši in oaj< nejšl. • Groeerijam, sladčlčarjem m » pr dajalne ieleznine damo primeren | pust pri večjih naročilih. Pilit« informacije na t FRANK OGLAR. •401 Saparlar Aveaae, CleeelaaJ, VABILO NA PLESNO VESELICO "Z MIKLAVŽEM" katere priredi Siovenaki delavsld doma, dne 24. decembra 1924, zvečer, na Maxhom, Johnstown, Pa. (Daljs.) In čs js bilo v davni preteklosti morda ree tako ia če je bila mladostna mati zemlja taista na las podobna svoji hčerki, luni, tedaj nam ja treba ssmo upoštevati, kako različna svetovna usoda je bila dodeljsna vsski izmed njiju, — potem nam poetane umljiva zagonetna raslika v fi-sijognomijl obeh teles. Isto odsjo, s katero aa je odela takoj ispo-Četka lunina obla, nosi ona neprestano do denai-njega dne. Tu in tam se ji je sleer tudi ie posne-je nagubala prvotna obleka, mras in vročina sta jo mestoma pokvarila in natrgala — a ostala je vseakosi is istega "blaga" In njen "vsoroc" ee je ohraiil nedoteknjen od svojega postanka do »e-danjbsti. Še danes nosi luna svojo prvo defillp obleko. Tako je varčevala luna. Zemlje ps je ilvela potratno. V vsski sesijl si je nadela novo opremo, ki je bila ravno "moderna" sa tisti čas. Razvojne dobe semeljsks preteklosti imenujemo v geologiji te eesije. Na ssmljl pa tudi drugačs biti ni moglo. Ksj-ti vstsr in dsl, led In srak so nepreeteno trgali, grabil, drobili in rezjedall semeljiko ekorjo. V tisoče metrov visoke sklade je nanaiala In grma-dila voda ts drobce, pisat sa plastjo, dobo sa dobo. Is "ounj" poprejšnje si je vedno stkala svojo novo oblfko. In kolikor jI je ie ostslo prvotne mladostns odsje, kako globoko leži zakopana v semeljoki skorji, tisoče in tiaoče metrov pod njenim najnovejšim koetumom, t. j. pod njeno da-nainjo površino. Luna, savita v svojo staroversko prvotno suknjo, ki ji je oetala vsled pomanjkanja sraka in vode dobro ohranjena do današnjega dne —-ssmljs, oblečena vedno po sadnjem kroju, v vsaki dobi odsta v novo blago. Pomudiva ae Še nekoliko ob tej miali na jako poučni primeri! — Da je gosenica črvu podobna, mi moral priznati, aaj jih ljudstvo v svojih isra-sih često ssmenjs. Tods črv ostane Črv. Je, raste in ee stsrs, a pod nobenim pogojem ne more israsti is svoje prvotne črvaste obleke. Gosenica ps neprestano muenja svojo suknjo, lsvi ss in levi — in končno prelevi v pestrega metulja. Po-glej metulja in Črva I Kdo bi jima prieodil, da ata ai bila v mladosti podobna kot bratu brst t. Morebiti je bilo z zemljo in luno rsvno tako T Beaediea "morebiti* pa tehta v znanoati jako malo. Pokali mi, kakšna je bila ona prvotna se-meljaka koliea! Na laatne oči me prepričaj, da je bila v iatini podobna današnji lunini akorjl, pa ai bova na jasnem! N " • Kolika sreča, da tudi najina "dobra primera šepet" Zemlja namreč ni alekle svojih levov kekor gosenica, tnmveč jih hrani zakopane drugega nad dragim v tvoji akorjl, kakor al čnl. Treba ji je torej eamo odgrebati plast sa plastjo —1 tako dolgo, da »e prikopljeva do radnje, prvotne semeljake kole. Trudapolno in nelivalelno bi bilo to podjetje. A zemlja nama je prišla aema ne pol poti naapro-ti. V ogromne kaasenite gube gora je aganila aklade svojih odej. Na teh gnhnU ata tekom U-eočletij tekmovala srak Ia veda v razdiralni moli. Razjed I a in odneela eta plasti drugo aa drugo, in glej, tu in tam je končno pogledal itpod nagrmadenih akladov košček prvotne somljine UyNH& j | ^ Tlij j < U as mik drobnih kriataUkov je traetla njena snov, hieemoleeketajoč je mladoetnl oklep matere ee nitje — in geologom je bilo Jaano na prvi pogled. da je kriatalna semlj.na praakorja v vaeh laetaoatih eorodaa onemu kamrnju, \\ feete rat beljene tekočo prttoče Is semelj.ke aotrnajeetl. UlJudno vabimo rojske in rojakinje is bližnje in daljne oko-Hee, pripeljite eeboj svoje male otroke, de bodo videli Miklavia plesati, kateri bo prineael a sebej obilo rasnih daril in jih bo rasdelil otrokom. Prav gotovo se ne bodete kesali, vae bo najboljše preskrbljeno. Za žejne napiti in Učne nasititi, ter za plesalce bo Igrala Mazhom Slovenska godba. VSTOPNINA ttMlb je BOcj i« salte v apram.lv« mo.kh a« proate < vatepala«. Dame kres aprenatve plačajo Tilapaiao pe 25c. ODBOR S. N. D. j jpMpmoa ^ ^ aa ilal* oevih 10-l.i SLOVENSKIH d»r AA ZU COLUMBIA PLOftC aa aeno. ... Mogoče se vam ne ponudi enaka prilika. Dvajset (SO) pravih eolttmbtja Slovenskih ploiil, v«e popol-noma nove igrajo na obe strani, izbrane iz naše zv loge. 40 izbirk vsaka drugačna muzikalične, instru-mentf, pleal. pesmi aole, dvoapevi, ljudske, itd., po ^^^^ alavnih alOVenskih artiatih. Redna ^^^^ cena 76e vaaka ali več. Ne pešiljaj- ^ te deaara. temveč nam pošljite samo vaše ime in naslov. Plačajte plamonpšl, ko vam prinese plošče ^mM. •S.OS Ia par eantov u polulno. Na pUat po «enU. kar sa ^■m^^^B ala— ■ Ampak al jamilmo. U SS plot«. U vam jih ml ^MHB • konecna prodaja 20 dvajset 20 A CISTO NOVIH ^mr SLOVENSKIH ^^ Colnmbla Plošč $5.00 Božična denarna katera se skoz nag odpošljejo do polovico decembra, bodo ie pred prazniki izplačana. Stroški brzojav-nega pisma samo $1.00. Naročite ie danes denarno darilo, katero ste se namenili poslati Vadim v domovini FRANK SAKSER STATE BANK, 82 CortUndt Street, New York, N. Y. lovi .pravllnoc Izbran NAOČNIKI ZASTONJ Božič (Dalje piihefajift.) 2323234848532348482323482353 2353234848482348484848482348