Revijo Socialna pedagogika izdaja Združenje za socialno pedagogiko - slovenska
nacionalna sekcija FICE. Revija izhaja četrtletno. Vse izdajateljske pravice so pri-
držane.
Socialna pedagogika is a quarterly professional journal published by Association
for social pedagogy - Slovenian national FICE section.
Ni4.sli)\ urediiišlva je:
Address of the editors:
Združenje za socialno pedagogiko
Uredništvo revije Socialna pedagogika
Kardeljeva pl. 16 (pri Pedagoški fakulteti)
1000 Ljubljana
Fax: (061) 189 22 33.
Odgovorna in glčmii urednik:
f'o-l'.ditors:
Bojan Dekleva (glavni urednik)
Alenka Kobolt (odgovorna urednica)
Uredniški odljor .sestavljajo:
Members ol'lhe ediloi-ial boai-d:
.losipa Bašic (Hrvaška, Croatia)
David Lane (Velika Britanija, Great Britain)
Margot Lieberkind (Danska, Denmark)
Leo Ligthart (Nizozemska, The Netherlands)
Martha Mattingly (ZDA, USA)
Mojca Peček (Slovenija, Slovenia)
Friedhelm Peters (Nemčija, Germany)
Vinko Skalar (Slovenija, Slovenia)
Mirjana Ule (Slovenija, Slovenia)
Uredniški svel sestavljajo:
Members of advisory board:
Lučka Babuder
Mojca Bekš
Brane Franzi
Borut Kožuh
Bojana Silahič
Ivo Škoflek
Jožica Tolar
Darja Zorc-Maver
Oblikovanje in prelom:
Srečko Gorenc
l ()t()gi'ali|a na naslovnici:
Barbara Papež
Lektorirala:
Marinka Milenkovič
Angleška lektura:
Al Stone
Letniku. ]!)!)K, Šf. 3
Vol. 11,1998. No. 3
ISSN 1408-2942
Naročnina na revijo za leto 1998 je 4.000 SIT za fizične osebe ter 5.000 SIT za
pravne osebe. Naročnina na revijo je za člane Združenja vključena v članarino.
Po mnenju Ministrstva za kulturo (št. 415-623/97) šteje revija Socialna pedagogi-
ka med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Izdajanje revije v letu 1998 finančno podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo
I\S ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Razalo/Contents
Tema številke:
Kvalitativno raziskovanje v socialni pedasgogiki
Thematic issue:
Qualitative research in social pedagogy
Raziskovalni/empirični članki
Research/empirical articles
Samo Lesar
Kdo je "čefur"?
Samo Lesar
Who is a "chefur"?
5
Barbara Bizjan
Vloga paraprofesionalnega
osebja v stanovanjskih skupinah
Barbara Bizjan
The role of the paraprofessional
staff in group homes
57
Matejka Koršič
Na poti k zrelejši identiteti
Matejka Koršič
On the way to a maturer identity
73
Bojan Dekleva
Delavnica kot način spoznava-
nja odnosa mladih do drog
Bojan Dekleva
The workshop as a way of
understanding the attitude of young
people to drugs
93

Who is a "chefur"?
Samo Lesar
Samo Lesar,
dipl. soc. peci,
Dijaški dorn
Bežigrad,
Kardeljeva
ploščad 28,1000
Ljubljana.
Povzetek
V neformalnih pogovorih, predvsem med mladino, se po-
gosto sliši beseda "čefiir". To je domnevno oznaka za neka-
tere od priseljencev v Slovenijo. Naloga raziskuje miselni,
vrednostni in čustveni pomen te oznake, in sicer takrat, ko
jo uporabi oseba za označevanje samega sebe in ko jo upo-
rabijo drugi. Vir empiričnih podatkov so opazovanja in
intervjuji na terenu ter anketiranje več nereprezentativnih
vzorcev mladine. Zaključki naloge pojasnjujejo oblikova-
nje identitete "čefurja" ter pojav "čefurskih" band.
Ključne besede: mladina, druga generacija imigrantov,
identiteta, Slovenija, mladinske bande
Abstract
In informal conversation, especially amongst young people,
the word "chefur" is often heard. Apparently this word is
used to refer to some of the immigrants who have arrived
in Slovenia. This research examines the conative and de-
notative aspects of this term, when used by others and when
used by an individual to denote himself Empirical data
derives from observation and field interviews as well as
' Prispevek povzema vsebino istoimenskega diplomskega dela, ki ga je avtor izdelal pod mentorstvom prof.
Bojana Dekleve.
6
SOCIALNA PEDAGOGIKA
from questionnaires handed out to a number ofnon-repre-
sentative samples of young people. The conclusions of the
research explain the forming of the "chefur" identity and
the development of the "chefur" gangs.
Key words: youth, second generation immigrants, identity,
Slovenia, juvenile gangs
1.	Namesto uvoda
Ti si "čefur". Bereš kot "čefur". In sedaj tudi misliš kot "čefur". Ti si
"čefur".
Kako se počutite drage bralke in dragi bralci? Raj si mislite o sebi? Je
sploh etično pisati o "čefurjih". Ali je to nekaj popolnoma normalnega?
Ali jih stigmatiziram s tem, ko jih označim? Ali jih užalim? Sem vas užalil?
Ali morda veste, kdo so "čefurji"? Ali kdaj, ko se pogledate v ogledalo,
spominjate na "čefurja"? Ali so "čefurji" narodnostno opredeljeni? Ali smr-
dijo, so visoki ali suhi, gluhi ali slepi, so pijanci ali narkomani, jamarji ali
glasbeniki, so umetniki ali jadralci jadralnih padal?
Predvidevam, da si vsak tretji med vami, ki to bere misli, da so "čefur-
ji" Bosanci. In kako veš, da so "čefurji" Bosanci? Mar sami sebe tako ime-
nujejo? Ali jih tako imenujejo tvoji prijatelji? Morda ti?
Ali pa sploh še nisi slišal za "čefurje"? Če še nisi, je ta članek prilož-
nost, da izveš kaj več o njih. Če pa si že, je ta članek prav gotovo izziv, ki
lahko potrdi ali ovrže tvoja prepričanja o "čefurjih".
2.	Namen in metoda raziskave
Sam mislim, da je "čefur" izraz, ki ga je v sedanjem času pogosto shša-
ti med mladimi. Uporabljajo ga v povezavi z razhčnimi socialnimi katego-
rijami. Izraz povezujem s pojavom tako imenovanih "čefurskih band", ki
naj bi jih sestavljali "čefurji", o katerih se med mladimi, vsaj po informa-
cijah, ki jih imam, veliko govori predvsem v zadnjih nekaj letih. Da bi
preveril govorice o pojavu "čefur", sem se lotil zbiranja informacij na dva
načina:
a)	Da bi izvedel, ali "čefurske bande", ki jih sestavljajo "čefurji", sploh
obstajajo, kako delujejo, ali so organizirane ali ne, kakšni so posame-
zniki, ki jih sestavljajo itd., sem se napotil v t.i. "čefursko sceno", (opa-
zovanje na terenu), kjer sem dobil informacije od "čefurjev" samih.
b)	Raj pomeni izraza "čefur", koga označuje, ali pomeni nekaj slabega
SOCIALNA PEDAGOGIKA
7
ali dobrega, s katerimi družbenimi sliupinami se povezuje, pa sem pre-
veril s pilotskim anketnim vprašalnikom, ki sem ga razdelil med osnov-
nošolce, srednješolce in študente.
Z metodo opazovanja na terenu na eni strani ter s pilotskim anketnim
vprašalnikom na drugi sem poizkušal ugotoviti značilnosti oznake "če-
fur" ter z njo povezanih pojavov. Večji del podatkov zajema predvsem ob-
dobje med decembrom 1997 in marcem 1998, medtem ko je nekaj podat-
kov povezanih tudi z mojimi neposrednimi izkušnjami.
Preden se lotim opisovanja t.i. "čefurske scene", bom orisal nekaj vzro-
kov, ki so, po mojem mnenju, pripomogli k nastanku "čefurskih band" in
"čefurjev";
5. Ozadje problema
3,1. Migracije v Slovenijo. Druga generacija
migrantov in oznaka "čefur".
Priseljevanje v Slovenijo je novejši pojav, ki je nastal konec petdesetih
let. V Slovenijo so se začeli priseljevati predvsem po letu 1974, ko se je
zapiralo tržišče delovne sile v Evropi (Mežnarič, str. 59). Med priseljenci
iz drugih jugoslovanskih republik prevladujejo tisti s končano osnovno
šolo ali še nižjo izobrazbo, okrog 40 % priseljencev je imelo srednjo ali
poklicno izobrazbo in le nekaj več kot 6 % visoko ali višjo izobrazbo
(Jakoš, 1995:18-21, po Tmovšek, str.l5). Leta 1991 je bilo v Sloveniji okoli
227.000 prebivalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna na tleh
Jugoslavije pa je prignala v Slovenijo povsem novo vrsto migrantov. To so
bili begunci. Nekatere raziskave kažejo, da je štiri petine vseh beguncev v
Sloveniji živelo zunaj begunskih centrov, pri sorodnikih in prijateljih.
Migranti se v državi, v katero se priselijo, največkrat srečajo z različni-
mi težavami. Doživljajo kulturni šok, etnonacionalizme (pri avtohtonem
prebivalstvu, še posebej pri nezaposlenih, se ustvarja prepričanje, da tuj-
ci zasedajo njihova delovna mesta hi prevzemajo njihove socialne ugo-
dnosti), nanje delujejo procesi nasprotovanja (predsodki, stereotipi), šte-
vilni konflikti itd. V Sloveniji smo veliko časa večino migrantov iz nekda-
nje Jugoslavije označevali kot "južnjake".
Migranti so z višjim deležem kot avtohtono prebivalstvo vključeni v
rutinska fizična opravila ("fizički radnici"). Stanovanjski standard migran-
tov je nižji od standarda avtohtonega prebivalstva, saj jih velika večuia
živi v družbenih stanovanjih oziroma spalnih naseljih (Tmovšek, str. 23).
V teh mestnih četrtih vladajo slabše stanovanjske razmere, neugodna so-
cialna struktura in visoka stopnja kriminala. Tu prebiva le malo avtohto-
8
s o C ! Л L N Л PEDA G O GIRA
nega prebivalstva. Tako lahko migrantsko prebivalstvo mnogo lažje vztraja
pri starih navadah, običajih, pri svoji kulturi; "asimilacija se jim ne zdi
več tako nujna, tam kjer živijo, so vsi "njihovi" (Trnovšek, str. 24).
Med pripadnike druge generacije migrantov štejemo otroke staršev,
ki so se priselili iz svoje matične države. Druga generacija migrantov se
pogosto težko znajde, ne more prikriti svojega izvora (nižji socialni in
kulturni položaj, slabše znanje jezika, slabši učni uspeh v šoli) in je tako
nenehno izpostavljena različnim oblikam prikrite in odkrite diskrimi-
nacije. Večinski odgovor na tako stanje je poizkus intenzivnejšega pri-
krivanja stigme in spodbujanje identifikacije z imigrantsko družbo. Manj-
šina, predvsem tisti del, ki sodi v najbolj socialno ogrožene in kulturno
oškodovane dele imigrantske populacije, pa gre v nasprotno smer, v dru-
ženje zgolj v okviru svojih etničnih subkultur, kar pomeni, da išče pod-
poro pri sebi enakih, "med katerimi se pogosto oblikujejo skupine, ki se
večinoma zbirajo na istih mestih, v istih lokalih, ki si jih sčasoma po-
vsem prisvojijo. To lahko vodi v obhkovanje kriminalnih združb" (Tr-
novšek, str. 103)
Raziskave druge generacije migrantov ugotavljajo:
•	V učnih uspehih opazno zaostajajo za vrstniki domačini, kar pomeni,
da le maloštevilni nadaljujejo šolanje na srednjih in višjih stopnjah.
•	Kažejo znake nekakšne dvojne nacionalne pripadnosti, kar lahko vidi-
mo na preprostem primeru navijaštva: Nekaj let nazaj sem opazil, da
ob zmagi košarkaškega kluba Smelt Olimpija t.i. "čefurji" veselo govo-
rijo, da so zmagali "naši". Ko pa je nogometna reprezentanca Bosne
zmagala v tekmi proti Sloveniji, pa so "čefurji" prav tako govorili: "Na-
ši su p ob j edili".
•	Druga generacija migrantov je razpeta med dve kulturi, še toliko bolj,
kadar so njihovi starši manj prilagojeni načinu življenja domačinov.
Prva kultura jim služi za vez med starši, medtem ko je druga vez za
druženje zunaj družine.
•	Druga in tretja generacija imigrantov se bolj kot prva zavedata de-
privacije in socialno-ekonomske neenakosti. Dejstvo je, da je prva
generacija migrirala z določenimi cilji in se je bila za uresničitev
tega pripravljena žrtvovati, status migranta pa je pomenil le začasno
stanje. Za drugo generacijo migrantov pa velja, da ni migrirala z do-
ločenimi cilji niti nima ciljev, ki bi jih želela uresničiti (Trnovšek,
str.38).
Statistika, novejša literatura in raziskave v zvezi s kriminaliteto tujcev
in druge generacije migrantov v Sloveniji dajejo naslednje podatke:
.s o CIA L N A P R D A G O G / K A
9
•	Primerjava deležev tujcev, dvojnih državljanov in državljanov Sloveni-
je po številu osumljenih kaže, da so bili tujci in dvojni državljani pogo-
steje kot državljani Slovenije osumljenih kaznivih dejanj, storjenih v
skupini (Trnovšek, str. 101).
•	Mlajši migranti (druga generacija migrantov) pogosteje kot starejši
migranti izvršujejo kazniva dejanja (KD) v skupinah.
•	V zadnjih letih je pri izvrševanju KD, katerih so bili osumljeni mlajši
imigranti, mogoče zaslediti tudi pogostejšo uporabo nevarnih pred-
metov (noži, palice, boksarji) (Trnovšek, str. 104)
•	"V letih od 1991 do 1995 je med dvojnimi državljani najbolj poraslo
število mladoletnih kršiteljev (za več kot štirikrat) in kršiteljev, starih
od 18-21 let (za trikrat)" (Trnovšek, str.113-114).
3.2. Mladost je most
Mladost je specifično obdobje odraščanja. Če otroštvo pripada področ-
ju naravnega in odraslost področju družbenega in kulture, "potem mla-
dost pomeni predvsem sam prehod iz narave v kulturo" (Ule, str. 13).
Mladost zajema mnogo prehodov. Najverjetneje je tudi zaradi vseh teh
prehodov mladost obdobje, v katerem se starši mladostnikov najredkeje
sprašujejo o vzgoji svojih otrok, saj mladostniki takrat največkrat "znori-
jo".
V	adolescenci je nasilje dokaj pogost pojav. Mladostnik išče svojo po-
dobo, oblikuje nove, zahtevnejše vzorce socialnega vedenja. Temu se pri-
družijo hormonski in drugi fiziološki premiki, ki vnašajo v vedenje večjo
nepredvidljivost in težjo obvladljivost. Prehodna disharmonija, ki se kaže
v grobosti in razdiralnosti med mladostnikom in okolico, je skorajda nuj-
na, vendar pa postopoma izginja. Nasilje je pogosto le dokaz nezmožnosti
za bolj konstruktivno reševanje problemov.
V	času, ko je posameznik v obdobju mladosti, najverjetneje hodi v šo-
lo, ki je v tem času pomemben dejavnik. Poleg šole pa so pomembni de-
javniki tudi tisti, ki mlade zbližujejo. To so različne prostočasne dejavno-
sti, ki segajo od športnih do kulturno-umetniških področij. Jasno. Tu je še
svet zabave, svet potrošnje. Oblikujejo se različne vrstniške kulture mla-
dih.
Dejstvo, da se mladostniki družijo, pa največkrat zahteva posebne pol-
formalne prostore, kjer se srečujejo. Zametek novega stila, nove mla-
dostniške scene se ponavadi pojavi takrat, ko se okrog neke osebe (zve-
zde v okolju) zbere skupina njenih posnemovalcev, ki začnejo posnemati
njen stil oblačenja in obnašanja. Pomembno je, da ne gre le za zunanje
10
s o C I Л L N Л P E D A G O G I K A
posnemanje, temveč za rojevanje nekega življenjskega stila, ki prežema
vse "oboževalce". Mogoče je, da se neka mladostniška scena čez določen
čas prek medijev prenese v širši prostor, kar pomeni, da postane znana,
privlačna, ter da jo lahko sprejme velik del mladostniške populacije.
To, da se mladi pogosto družijo, pomeni, da najverjetneje tvorijo raz-
lične vrstniške skupine. Mladostnika pesti v času odraščanja cela vrsta
nerazrešenih razvojnih nalog, negotovost v zvezi s samim seboj in s svo-
jim osamosvajanjem. Teži k izgradnji samostojnosti, zato se mora posto-
poma ločiti od družine. To pa je težko. Pri tem potrebuje "odskočno de-
sko", ki mu jo dajejo vrstniki. Samopodobo začne graditi na podobi, ki jo
imajo o njem njegovi vrstniki. Največkrat sprejme zunanji videz skupine,
ki ji pripada, način socialnega vedenja, žargon itd.
Mladi se največkrat združujejo v skupine, ki so neformalne. To so sku-
piae odprtega tipa. Člani se velikokrat povezujejo tudi z drugimi skupina-
mi, pogovarjajo se, kaj početi, kako "ubiti" čas. Najbolj vidno razliko med
mladostniškimi skupinami lahko vidimo v tem, da nekatere vzbujajo mno-
go več pozornosti kot druge. Pozornost javnosti privlačijo predvsem tiste
skupine, ki izstopajo po načinu oblačenja ali po načinu obnašanja. Med
izstopajočimi vrstniškimi skupinami lahko ločimo take, pri katerih opazi-
mo več kaznivih dejanj in tiste, pri katerih teh pojavov ne opazimo.
Zakaj nekatere skupine mladostnikov bolj kot druge nagibajo k po-
vzročanju različnih kaznivih dejanj? Najverjetneje zato, ker se različne
skupine različno odzivajo na delinkventna dejanja. Angleškim razisko-
valcem so osebe, označene kot nizko delinkventne, torej mladostniki, pri
katerih je bila verjetnost, da bodo storili kazniva dejanja zelo majhna,
odgovarjale na vprašanje: ":"Kaj bi naredili prijatelji, če bi se pretepal?",
večinoma tako, da bi jih ustavih. Na vprašanje:"Raj bi naredili prijatelji,
če bi kaj ukradel?", pa so odgovorili, da jih ne bi več sprejemali, upošteva-
li. Ne bi bih več naši prijatelji (Elmer, Reicher, str. 183).
Osebe, ki so bile označene kot visoko delinkventne, pa so na vpraša-
nji:"Kaj bi naredili s teboj, če ne bi hotel sodelovati v pretepu in ne bi
hotel ukrasti določene stvari?", odgovorile, da bi jih prijatelji klicali mev-
ža, s tem pa bi tudi zgubih položaj v bandi (Elmer, Reicher, str. 183). Ti
intervjuji kažejo na to, da imajo skupine svoje lastne norme. Iz tega sledi-
ta dva zaključka:
a)	Mladostnik lahko izbira vsaj med dvema skupinama, v katerih so nor-
me različne
b)	Ko mladostnik spreminja stopnjo lastne delinkvence, mora spremeni-
ti tudi skupino (Elmer, Reicher, str. 185).
.s o C J Л L N Л PEDA G O G ! K A
li
3.3. Nasilje je družba
Je nasilja res več? Ali mladi dandanes nimajo več drugačnih možnosti
za izživljanje potreb in želja na manj nasilen način?
Na taka in podobna vprašanja obstaja veliko različnih odgovorov. P.
Marsh ugotavlja, da ljudje radi verjamejo, da je čas, v katerem živijo, bolj
nasilen in destruktiven kot v preteklih letih (Marsh, str. 127). S tem ko
verjamejo, da živijo v zelo nasilnem in destruktivnem obdobju družbe,
dajejo in poudarjajo svojo lastno vrednost oziroma sposobnost za preži-
vetje. Dekleva povezuje nasilje s celotno družbo, kar pomeni, da nasilja
ne moremo razlagati kot zla, ki je kar od nekod prišlo in je v vseh svojih
vidikih le slabo. Nasilje (celo, če je videti nesmiselno) praviloma pred-
stavlja način prilagajanja ljudi pogojem življenja (Dekleva, 1995, str.25).
V tem mu pritrjuje tudi Pavlovič, ki piše: "Človeški rod je nasilen pojav,
nič drugačna ni njegova zgodovina" (Pavlovič, str.5).
Nasilje se sproža prek samopredstav, ki so podobe posameznika o sa-
mem sebi in na podlagi katerih potem usmerja svoje vedenje (Heitmeyer,
str. 179). Razlikujemo različne samopredstave, Heitmeyer pa pričakuje,
da se bo v prihodnjih letih okrepilo samouveljavljanje. Ta koncept je
sestavljen iz vedno agresivnejšega prizadevanja po prevladi, usihajočega
socialnega razmišljanja in zmanjšanja zanimanja za drugega, kakor tudi
" želje po sproščenosti in potiskanje problema vstran" (Heitmeyer, str.179).
Po avtorjevem mnenju je nasilje zasidrano globoko v socialnem življe-
nju skupnosti. Srečamo ga povsod in v razhčnih oblikah. Mediji prikazu-
jejo čedalje več nasilja, gledanost nasilnih oddaj raste, mediji nam hočejo
pokazati, da na svetu ni prostorov, kjer nasilja ni. Družba in ljudje težimo
k čim večji ekonomski učinkovitosti in uspešnosti, boj za boljši delovni
položaj, boljšo plačo, boljši uspeh v šoh, parkirno mesto, je vse trši. Vedno
več je brezbrižnosti, nezanimanja za druge. Hej, kje je pomoč v stiski? Od
daleč vidiš pretep na ulici. Boš pomagal nesrečniku ali boš odšel po drugi
poti? Odgovor po Pavloviču se glasi: "V kulturi narcizma se zdi ljudem
krivično, da bi si morali kvariti lastno dobro počutje zaradi tegob nekoga,
ki ga niti ne poznajo. Še s tistimi, ki jih poznamo, imamo preveč skrbi
(Pavlovič, str.6).
TÄtoogo otrok in mladostnikov se vede nasilno. S tem na nek način ka-
žejo kulturno stanje naše družbe (Zore, str.172). Amerikanizacijo in z njo
povezane ameriške kulture, ki počasi in vztrajno prodira na evropske pla-
njave, lepo označi in stigmatizira naslednja misel: "Imeti vse, imeti vse
naenkrat". Ta misel v sebi združuje zaslužkarstvo, povzpetništvo, varnost,
verjetno pa ni odporna proti nasilju. Ker je "zaslužkarstvo" in z njim po-
12
s o C 1 Л L N Л PEDA G O G í K Л
vezan zaslužek v veliki meri odvisen od izobrazbe, torej šolskega uspeha,
se mladi, ki v tem primeru niso uspešni, najverjetneje počutijo inferior-
no, nemočno. Ta primanjkljaj poizkušajo nadomestiti na neformalnem
področju različnih vrstniških skupin (Zore, str,172). Samo tako lahko vsaj
še nekaj časa ostanejo v tekmi, ki se imenuje pot do uspeha in zaposlitvej
Po opisu vzrokov, za katere menim, da so bih najbolj pomembni za
nastanek oznake "čefur", pa se bom v nadaljevanju posvetil predstavitvi
podatkov, ki sem jih dobil pri opazovanju na terenu. To so torej podatki, ki
sem jih dobil neposredno od tistih, ki sami sebe imenujejo "čefurji".
4. Rezultati
4.1. Opazovanja na terenu
Pri opazovanju na terenu sem se pogovarjal z različnimi mladostniki,
ki naj bi tvorili t.i. "čefurske bande". Sami sebe so označevali kot "čefur-
je" {Jaz sem čefur).
Sogovornike sem iskal v tistih delih Ljubljane, v katerih naj bi bile, po
informacijah sodeč, največje in najbolj znane "čefurske bande". Pomemb-
no vlogo pri odločitvah, kam bom šel in s kom se bom pogovarjal, je imel
tudi moj občutek varnosti. Obstajala je namreč verjetnost, da raziskova-
nje band, za katere sem predvideval, da se ukvarjajo tudi s Imminalnimi
dejavnostmi, ne bo všeč nekaterim vodilnim v bandah, zato sem svoje
raziskovanje omejil predvsem na tiste posameznike, tista prizorišča po-
govorov, kjer sem se počutil dovolj varnega. To seveda pomeni, da scene
nisem zajel v celoti. Predstavil bom le njen določen izsek, kar hkrati po-
meni, da bom zajel predvsem tisti del t.i. "čefurske scene", ki je bila z
mojega stališča varnejša za opisovanje.
Pri metodi opazovanja na terenu (ko sem se družil z člani "čefurskih
band") sem uporabljal metodo priložnostnega vzorca. To pomeni, da sem
se pogovarjal s tistimi mladostniki, s katerimi sem se lahko oziroma s
tistimi, ki so bili pripravljeni na pogovor z menoj.
Pogovarjal sem se z mladostniki, ki živijo za Bežigradom, na Rakovi
Jelši in v Fužinah. Informacije, ki so mi jih mladostniki dali, sem najka-
sneje dan zatem že zapisal v pisno obliko. V nadaljevanju bom predstavil
(v obhki citatov - označenih z ležečo pisavo) le nekaj najzanimivejših
informacij, ki so mi jih dah moji sogovorniki - "čefurji" (Lesar, 1998).
4.1.1. Bežigrajska banda
O bežigrajski bandi sem se pogovarjal z obrobnimi člani bande. Po
dveh mesecih pregovarjanja in čakanja, se mi ni uspelo povezati z glav-
N o C I A L N Л r /<: D A G O G I K A
13
nimi člani bande. V naslednjih wsticah bom predstavil nekaj citatov obrob-
nih članov bežigrajske bande:
O BANDI:
Naša banda šteje 17 do 20 fantov. Fantje so stari od i 7 do 20 let. Zbira-
mo se v dveh kafičih, v katerih vrtijo narodnjake. Tam se zabavamo, igra-
mo pikado, pijemo,... Velikokrat se odpravimo zabavat tudi v okoliška me-
sta, če je kakšen narodnjaški zur. Včasih pa ga "žuramo" tudi po centru
Ljubljane ali pa gremo kam težit. Če gremo kam težit, se bandi priključi še
več ljudi. Takrat šteje banda 40 članov. Z njimi se družim zato, ker mi to
daje potrebno varnost. Če greš po cesti in srečaš "čefurje, kijih ne poznaš,
jih lahko dobiš tudi sam. Če pa rečeš, fantje, ne bomo se tepli, sem v tej in
tej bandi, poznam tega in tega, pa rečejo OK, damo si roke in gremo vsak v
svojo smer. Če gremo kam težit, je to vedno ful zanimivo. Težimo ponavadi
zaradi punc, če je seveda kdo osvajal punco kakšnega našega prijatelja.
Ta jih potem dobi, ker je stegnil roko ali samo jezik za punco, za katero ne
bi smel. Komu zatežimo tudi, če se je spravil na kakšnega našega prijate-
lja, ne glede na to, kaj je naš prijatelj naredil. Tudi če je izzival in težil
ostalim brez razloga, stopimo skupaj in ga branimo. Vedno se lahko zane-
sem na prijatelje.
Če pa pride do pretepa, uporabimo predvsem bassebal palice, bokserje,
kovinske palice in znanje borilnih veščin. Ce se bande med seboj stepemo,
se ne tepemo zato, ker bi se sovražili, temveč predvsem za nek določen pre-
stiž, določeno moč, ki jo hočemo imeti v Ljubljani. Ce napišemo ime naše
bande v predel, kjer se zbira kaka druga banda, avtomatično izzovemo
prepir z njimi. Potem nas bo ta banda najverjetneje poiskala in se bomo
stepli. Če tega ne naredi, smo mi avtomatično močnejši. Fighti ponavadi
niso preveč dolgi, gre predvsem za prikaz moči. Na koncu se stepejo samo
najbolj nastrojeni, medtem ko jih ostali spodbujamo. Tu gre predvsem za
prestiž. Drugače se pa dobro razumemo.
Z bando gremo velikokrat tudi na "rave party" v Novo Gorico ali v
Koper. Tam pride zelo hitro do fi^k. Sicer smo kolegi s čefurji iz Kopra in
Gorice, ampak kadar so v igri ženske, se za njih tudi tepemo. Radi jim
odpeljemo kakšne ženske, naj se ve, kdo je šef. S Slovenci ponavadi nikjer
nimamo težav. Če tip v disku osvaja žensko, ki ti je všeč, samo prideš k
njemu in mu zatežiš in če je tip Slovenec, bo hitro odšel in ti prepustil plen.
Sploh ne maram, če Janezi osvajajo naše pičke, če ga vidim, jih dobi po
pički. Z našimi se stepemo takrat, ko npr. Ljubljančan (čefur iz Ljubljane)
osvaja punco iz Kopra. Lahko, da pride do pretepa, lahko pa, da ne. Odvi-
Í4
s o CIA ¡.NA P li D Л G O G i K A
sno kaj menijo domačini; ali jih je zadosti ali ne. Je pa res, da velikokrat
vmes posežejo redarji, ki so, če pride do takih težav, vedno na strani doma-
činov. Prevoz do Kopra ali Nove Gorice dobimo vedno. Lahko nas peljejo
prijatelji ali pa se znajdemo sami.
Bistvo, da imaš bando je, da se zabavaš s svojimi prijatelji. Narodnja-
kov ne posluša nihče, vendar pa so za tako zvrst glasbe v Ljubljani prav
posebni lokali. Tam se zbiramo sami naši. Velikokrat se ga tam tudi napi-
jemo, vendar se ga zadnje čase raje zadevamo s travo. Nismo nacionalno
obarvani, o politiki se ne pogovarjamo. Bolj nas zanima zabava, punce in
pa biznis.
Mislim, da je v Ljubljani v vsakem zaselku, (npr. BS3, Glinščkova plo-
ščad, Štepanjsko naselje. Fužine, Tomačevo, Vič,...) vsaj ena čejurska ban-
da. Zakaj se samo čefiirji imenujejo banda, Slovenci pa ne? En čefiir je en
čefiir. Dva sta že mafija. Taki smo.
Poleg radijev, kijih kradejo iz avtomobilov in katere potem prek posre-
dnikov v Fiižinah prodajajo, pomeni močan in donosen vir zaslužka tudi
preprodajanje marihuane in extasya. Največ prepovedanih poživil oziro-
ma mamil prodajo v diskotekah v Ljubljani ali v Kopru in Novi Gorici.
Tudi zaradi tega prihaja do pogostih obiskov bande proti primorski strani
Slovenije. Tudi zaradi preprodajanja mamil pride kdaj do pretepa v kateri
izmed diskotek. Vendar je to biznis, s katerim se ukvarjajo le tisti glavni v
bandi. Ostali se predvsem zadevajo in varujejo šefe, če slučajno pride do
pretepa.
O ŠPORTIH. S KATERIMI SE UKVARJAJO:
Poleg tega, da se dobivamo v kafičih, se večinoma ukvarjamo z borilni-
mi športi, kot so karate, tekvando,ful kontakt.
O ŽELJAH IN UŽITKIH:
Badi se tepemo. To je kul, dobro je biti močan in dobro je znati kakšno
borilno veščino, saj nikoli ne veš, kje in kdaj te čaka naslednji fight.
Hočemo biti najmočnejša banda v Ljubljani. Zaenkrat je najmočnejša
banda v Fužinah. To, da si v najmočnejši bandi, ti prinese ugodnost, saj te
potem vsi poznajo.
OROJAZNIH:
Tipi, ki se jih sam najbolj bojim, so ponavadi tisti, ki niso trenirali nobe-
ne borilne veščine, vendar pa vsi vemo, da so malce nori in da se ne bojijo
nikogar.
^S o C ¡ALNA P И D A G O G У K Л
Í5
o MAFIJI:
Zadnjič sem stal v nekem kafiču, zraven mene je stala zelo lepa punca,
nakar pride natakar in jo začne ogovarjati. Punca se mu je smejala, tip jo
je prijel za roko in hotel zaplesati, ko naenkrat pride v lokal majhen, čokat
moški. Bil je eden bolj znanih čefurjev podzemlja. Vidi natakarja, kako
pleše z njegovo žensko, stopi k njemu in mu primaže zaušnico. Natakar ga
verjetno ni poznal, rekel mu je, naj se pomiri, ker ni vedel, da je njegova
punca, nakar je tip totalno znorel, prijel natakarjevo desno roko in jo pred
vsemi gosti v lokalu zlomil. Ko so ga gostje hoteli ustaviti, se je hotel stepsti
z vsemi in vzdušje v lokalu je postalo popolnoma neprijetno, ljudje so hitro
odšli, niti eden ga ni poizkušal zaustaviti. Kasneje se je govorilo, da je na-
takarju zlomil še drugo roko. Natakar pa je imel kasneje frko še z lastni-
kom lokala. 00
Razlika med Siptarji in čefurji naj bi bila v tem, da so Siptarji velika
organizirana mafija, ki je zelo močna in razpredena ter da zajema vse
Siptarje, ki živijo v Sloveniji. Čefurji pa naj bi bili slabo organizirani, stal-
no v medsebojnih sporih (npr. Crnogorci in Srbi ter Muslimani), kar slabi
njihovo moč. Vsaka mafija, od Srbske do Črnogorske, je že močna sama
po sebi, vendar pa je vprašanje, zakaj se ne povežejo med sabo in uničijo
Siptarje, ki trgujejo s pokvarjenim heroinom,....
Poznam veliko takih, ki so cele dneve presedeli v kafičih, se pogovarjali,
ponoči so hodili naokoli, sedaj pa imajo svoj lasten kafič, dober avto.
O "ČEFUBJIH":
"Cefur"je beseda, katere koren izhaja iz besede "čifut", kar v musliman-
skem jeziku pomeni drek. To besedo so si izmislili Slovenci, namen tega pa
naj bi bilo še večje ponižanje Neslovencev, ki prihajajo iz republik bivše
Jugoslavije. To velja za vse narode bivše Jugoslavije, razen za Albance,
katerim že od nekdaj rečemo Siptarji, ker jim ta beseda najbolj pristoji.
"Čefurja" takoj prepoznaš po njegovi temnejši polti, po njegovih črnih
laseh, temnih očeh, če so pravi fighterji, te gledajo v oči, in če ga pogledaš
nazaj,ti zateži. Hodijo bolj na široko, noge poizkušajo imeti na "O", rame
so čim bolj razširjene, hodijo malce majavo ter vsakih sto metrov vsaj mal-
ce nakažejo katerega izmed borilnih udarcev. Ponavadi imajo pričeske v
obliki "gobic", namazani so z briljantina, tako da se jim lasje svetijo, oble-
čeni so v mikice košarkašev Los Angeles Lakersov ali Chicago Bullsov, čez
majice nosijo oblečene razne bumper jakne, kot so jih včasih nosili skienhe-
adi. Oblečeni so v široke diesel ali Big star kavbojke, nosijo bele nogavice
in so obuti v Nike ali Adidas športne copate. Namesto v kavbojkah so lahko
tudi v trenirkah znamke Kappa ali Adidas. Po ulici hodijo samozavestno.
16
SOCIALNA PEDAGOGIKA
kot da Je ves svet njihov. Skoraj nikoli niso sami, največkrat so v skupini od
4 do 8 in niso starejši od 15 let. Taki mladci ponavadi težijo v centru mesta,
tako da vsi vidijo, kako so močni, da se ničesar ne bojijo,... Starejši čefurji,
od 16 do 19 let, hodijo po mestu sami ali v paru, njihova oblačila pa so
ponavadi iz usnja in kavbojk, ki so bolj odrasla, manj pubertetniška. Sku-
paj se dobivajo predvsem v različnih barih. Oni se že bolj obnašajo kot
mafija.
Ce gre po ulici samo en čefur, ponavadi ne zateži. Ce pa gresta po ulici
dva čefurja se počutita kot mafija.
O RAZLIKAH MED SLOVENCIIN "ČEFURjr:
Glavna razlika med Slovencem in čefurjem je v tem, da so Slovenci bo-
ječi. Ce Slovenec vidi 10 čefurjev na ulici, bo takoj zbežal, če pa čefur vidi
10 Slovencev, se bo stepel z njimi, seveda če ga bodo izzvali ali napadli.
Čefur se ponavadi ne boji, tudi če jih bo dobil ve, da bodo tistega, ki mu je
prizadejal bolečino, kasneje skupaj s kolegi pretepli še enkrat močneje.
Čefurski mladenič se od slovenskega loči že na prvi pogled. Prva stvar
je že na obrazu. Takoj vidiš, kdaj imaš opraviti s fighterjem, kdaj z norcem
in kdaj s popolnoma nenevarnim čefurjem. Vsi čefurji niso pretepači, ven-
dar pa je zelo malo takih, ki to niso.
O MEDIJIH:
Velikokrat tudi gledamo različne filme o bandah črncev v Ameriki. Mi-
slim, da si želi veliko čefurjev sodelovati v podobnih bandah.
O VODJI RANDE:
Banda ima šefa. To je tip, ki je malce nor, predvsem pa zelo pogumen.
Rešil te bo iz vsakega fighta, iz vsake fike. Tip si ful upa, ima avto, punce,
dela dober biznis. Biznis pomeni predvsem preprodajo ukradenih avtora-
dijev, katerih pa ne ukrademo prav dosti. Deset na mesec. Toliko, da ima-
mo za žur.
O ŠOLI:
Člani bande hodimo v šolo, čeprav se nam ne da učiti. Zakaj bi se učil
in naredil šolo ter potem delal za majhno plačo, šef bi me jebal v glavo.
Baje ta čas, ko sem še mlad, malce požuram, spoznam veliko ljudi.
O STARŠIH:
Člani bande, kot jih poznam, imajo precej revne starše. V bistvu nihče
izmed nas ne upošteva staršev, saj ničesar nimajo. Živimo v majhnih, smrd-
^S o CIA L N A P E D A G O G / K A
il
Ijivih stanovanjih, medtem ko imajo Slovenci lepe velike hiše. Mojih star-
šev nihče ne upošteva, zakaj bi jih potem jaz.
Velikokrat sem videl mamo, kako je prišla iz službe domov in jokala,
češ da jo šef zafrkava. Oče je na to velikokrat rekel, kakšna svinja je ta šef.
Normalno je, da se sedaj družimo v bande in pretepamo Slovence.
Sam sem imel srečo, da me je vzgajal dedek, ker če bi me vzgajali starši,
bi bil verjetno tak kot oni. Starši so predvsem delali, niso imeli časa zame,
medtem ko se je dedek veliko ukvarjal z menoj.
O PAMETNIH ČEFURJIH:
Pametni čefurji se prilagodimo. Z bežigrajsko bando se družim pred-
vsem zaradi varnosti. Dobro je imeti vplivne prijatelje, nikoli ne veš, kdaj
se ti bo zgodilo kaj slabega in kdaj boš rabil pomoč.
O NEUMNIH "ČEFURJIH"
Veliko članov bande je neumnih. Pred puncami se postavljajo s pretepi.
Govorijo, koliko so jih že pretepli. Sploh ne razumejo, da punce ne marajo
takih tipov, ki za vsakim vogalom padejo v težave. Večinoma sploh ne ra-
zumejo, za kaj pri puncah sploh gre. Nekatere punce se tudi družijo z ban-
dami, vendar jih je zelo malo, pa še nihče jih ne mara. So kurbe.
OREGUNCIH:
Drugače pa so najhujši pretepači tisti, ki so prišli v Slovenijo kot begun-
ci. Živijo pri svojih sorodnikih in se ne ukvarjajo z ničemer. Njim je vseeno,
kako se obnašajo, ker vedo, da se bodo vrnili nazaj v Bosno. Najbolj "zate-
žem" se bodo vrnili nazaj v Bosno. Takrat bodo bande razpadle, saj ne
bodo imele več moči in poguma, da bi se teple, ne bodo imele več motorja,
ki bi jih poganjal. Tem tipom nihče nič ne more. Mislijo, da lahko počnejo
kar hočejo.
4.1,2. Fužine
Tu sem v telovadnici govoril z osmimi mladostniki. Stari so bili od 12-
17 let in so se pod vodstvom Matevža Petelina enkrat tedensko ukvarjali s
"street pedagogiko". Tu je nekaj najbolj zanimivih izjav mladostnikov s
Fužin:
O SLOVENCIH:
Dobiva se nas od 10 do 15, samih fantov, med nami so tudi Slovenci, ki
pa v oblačenju in obnašanju posnemajo nas čefurje. Smo dobri kolegi,
čeprav jih ne spoštujemo preveč, saj hočejo biti taki kot mi.
18
s o C I Л L N Л P EDA G O GIRA
O MEDIJIH:
Mediji pretiravajo, band v Fužinah ni, res je, da so se neliajkrat strelja-
И, vendar ni tako, kot pišejo časopis. Tu ni nobenih pravih band in je zelo
mirno. Stepejo in streljajo pa se enkrat na leto, mafija, kdo pa. In takrat je
hudo. Ampak samo takrat.
O BANDI:
Bande sestavljajo tisti, ki se tepejo in se ukvarjajo s kriminalom, ven-
dar pa so precej starejši od nas. To je mafija.
Če hočeš biti v bandi, v pravi bandi, kjer so starejši, moraš biti psiho. To
pomeni, da ti mora biti v bistvu vseeno zate in da moraš biti zvest bandi.
Mi se nikoU ne bi spustih v kaj takega. Tudi starši ne bi bili zadovoljni, če bi
vedeli, da smo v bandi.
Je pa res, da mlajši čefurji velikokrat kradejo za starejše. Mlajši so tisti,
ki so oblečeni v trenirke, imajo zavihan ovratnik, medtem ko so starejši
oblečeni malce bolje, imajo usnjene jakne. Za njih mulci kradejo avtoradi-
je, avte, torbice... Poznam jih kar nekaj, ki so si pred kratkim odprli kafič,
pa čeprav niso nikoli nič delali.
Vprašal sem jih, kako je to mogoče, kakšne metode uporabljajo, da
lahko živijo brez dela, ne da bi bih zaposleni. Fant mi je odgovoril: Začne
se tako, da mladostnik zbere okoli sebe skupino fantov, ki štejejo od 13 do
16 let. Ti fantje zanj kradejo različne stvari (avtoradije,avtomobile...). Nji-
hov vodja jih nato preprodaja, del denarja pusti njim, večji delež pa obdrži
zase. Po nekem določenem času (dveh do treh letih) si vodja prisvoji dovolj
denarja, da odpre "kafič" in ga da nekomu v najem. Po določenem času
pride vodja v svoj lokal, ki ga je dal nekemu najemniku, s kopico fantov ter
razbije lokal. Nato se pri najemniku lokala pojavi naslednji dan in mu
ponudi varovanje. Najemnik lokala se ne more pritožiti nikomur drugemu
razen lastniku lokala. Zato najemniki poleg najemnine plačuje tudi var-
ščino. Seveda pa največkrat ne zmore plačevanja obeh postavk, zato se
najemnik lokala zadolži. In tako se zgodba še bolj zaplete.
O TISTIH. KI "TEŽIJO" ZA DENAR:
Velikokrat pa za denar zatežijo "kmetje" ali "delavci". To so otroci de-
lavcev, ki nimajo ničesar, zelo slabi so tudi v šoli, so precej "zateženi". Mi
jih ne marcamo. Težijo predvsem za denar, sami ga nimajo in ga nikoli ne
bodo imeli dovolj.
Poznam kar nekaj "kmetov", ki težijo za denar, predvsem v centru me-
sta. Tam je zaslužek največji. Ne vem zakaj to počno, mislim pa si, da do-
ma verjetno nimajo denarja. Nekako ga morajo dobiti.
.s o CIA L N A r E D A G O G / K A
19
o FUŽINAH:
Na Fužinah je zelo varno živeti, ker če si s Fužin, ti v samem naselju
nihče ne zateži, medtem ko za tiste ki prihajajo od drugod, to ne velja. Vsi
se poznamo vsaj na videz. V bistvu tu živijo samo čefurji.
O MOŽNIH NEVARNOSTIH V MESTU:
Če imaš kjerkolifrko,je bolje če si s Fužin. Ce te na ulici, v centru mesta
ustavijo kmetje (to so čefurji, ki težijo za denar) in jim poveš, da si s Fužin
ter našteješ nekaj najbolj znanih imen pretepačev oziroma mogočnežev, se
takoj rokujejo s teboj. Takoj postanejo prijaznejši in zelo prijateljski do
tebe. Nekoč sem šel v disco Life v Domžalah, varnostnik mi je zatežil naj
plačam, pa sem rekel, da ne bom. Potem me je vprašal odkod sem in rekel
sem, da sem s Fužin. Rekel je samo: Ni problema. Tako sem brezplačno
odšel v disco.
4.1.5. Rakova jelša
Tu sem v telovadnici govoril z nekaj mladostniki, ki so bili stari od 12-
14 let. Povedali so naslednje:
O RAND L
Jasno, bande so. Tudi sam sem v bandi. To pomeni, da se skupaj zbira-
mo, predvsem ob petkih in sobotah in gremo v diskoteke. Zbiramo se tudi
med počitnicami. V diskoteke seveda ne gremo vsak vikend, nimamo de-
narja. Takrat gremo v center mesta. Ponavadi gremo v mesto v skupini, ki
šteje od sedem do deset fantov. Takrat se ne bojimo ničesar in nikogar.
Velikokrat se tudi "butnemo" (zaletimo ) ob koga in če kaj zateži, gaprefu-
kamo. Za keš ne težimo.
Naša banda se ne imenuje z imenom. Pri nas imamo tri bande. Prva je
od 12-15 let, druga je od 16-19 let, tretja pa od 20 let naprej. V bando pri-
deš, če koga poznaš.
Če gremo čez vikend v diskoteko, se tam kdaj pa kdaj tudi stepemo.
Redarji nas pustijo pri miru, ker so tudi oni čefurji.
OROIAZNIH:
Sami v center mesta ponavadi ne hodimo, saj nam lahko kdo zateži.
O TEM. KDO "TEŽr ZA DENAR:
Za denar težijo predvsem "cigani", ki stanujejo malce naprej od tod
(Mestni log).
20
s o CIA L N Л P E D Л G O G ! K A
O ŽELJAH IN POMEMBNIH STVAREH:
Radi se tepemo in smo najmočnejši Jaz sem najmočnejši, čeprav sem
zelo suh. Ni važno, če si suh, važno je, da si nor, da si upaš. To potem ostali
vedo in te spoštujejo.
O ČEFURJIH:
Mi smo čefurji" Tako se imenujemo in tako nas imenujejo. To pomeni,
da smo tujci, priseljenci.
O MEDIJIH:
V	časopisih pišejo, da smo v Ljubljani po nevarnosti in kriminalu šele
na petem mestu, takoj za Fužinami, BS5, Štepanci,... To ni res. Mi smo
najmočnejši, v kratkem moramo nekaj narediti, da bomo spet najhujši.
O OROŽJU:
Orožje, predvsem pištole, ima veliko ljudi. Pištola me zaenkrat še ne
zanima. Pištolo ima moj oče, sosed, očetovi prijatelji.
O STARŠIH:
S starši se ne razumemo, ne spoštujem jih. Ker mi niso sposobni kupiti
ničesar vrednega. Ničesar nimamo, torej ne moremo ničesar izgubiti, tu-
di če ne poslušamo svojih staršev.
O MAFIJI:
Poznam jih veliko, ki so se znašli po svoje, pa čeprav nimajo ne šole,
ne bogatih staršev. Vse se da, če se hoče."
O ŠOLI:
V	šoli smo precej neuspešni, vendar pa si med seboj ne težimo, ker se
vsi poznamo."
4.1.4. Poizkus interpretacije in sinteze opazovanj na terenu
Po razgovorih z različnimi mladostniki na različnih območjih Ljublja-
ne (Bežigrad, Fužine, Rakova Jelša), lahko povzamem naslednje:
O BAN D AH:
• Bežigrajska banda šteje okoh 20 članov, ki se v primeru skupinskega
konflikta z neko drugo bando razširi na skoraj 40 članov. To pomeni,
da ima banda najosnovnejšo strukturo, to je ožje in obrobne člane.
Podobno je v primeru glasgovskih band ugotovil Patrick, ki piše, da je
jedro bande sestavljalo do 8 članov, ki so bili bolj nasilni, medtem ko
SOCIALNA PEDAGOGIKA
21
so ostali, teh naj bi bilo do dvajset, bih obrobni člani, ki niso bili tako
nagnjeni k nasilnim dejanjem (Patrick, str. 177).
Bande v Rakovi Jelši so ločene starostno. Obstajala naj bi skupina
mladostnikov, starih od 12 - 15 let, drugo bando tvorijo mladostniki
stari od 16 - 19 let, medtem ko so člani tretje bande starejši od 20 let.
Podobno strukturo so opazili tudi raziskovalci angleških nogometnih
navijačev. Patrick je pisal, da je imela vodilna banda z okolico hierar-
hično strukturo, ki je temeljila na petih razvrstitvah. Mladostniki so
lahko napredovah od dojenčka do dojenčka, ki shodi, nato do malčka,
mladega tima in nazadnje do močnega tima (Patrick, str. 177). Podob-
no strukturo so opazili tudi avtorji knjige Rules of Disorder, ki so navi-
jače razdelih v nekaj kategorij. Za primerjavo z bandami Rakove Jelše
so pomembne predvsem tri. To so NOVINCI (najmlajši na tribuni, s
svojimi dejanji hočejo ugajati pravim navijačem), ROWDIJI (pravi na-
vijači, ki so pri navijanju najbolj glasni in opazni), ter TOWN BOYS, ki
predstavljajo nekdanje navijače in so sedaj malce starejši in malce
bolj zreli (Marsh, str. 63). Tako grupiranje povzroči razvoj kariere, saj
skupine predstavljajo določeno hiearhijo. Tisti v najnižjih kategorijah
si želijo priti višje. Tako obstaja določena motivacija, ki siU člane hi-
erarhično nižjih skupin, kar v primeru bande Rakove Jelše predstavlja
skupina od 12 -15 let, da bi se prebili v višjo, boljšo skupino.
Mladostniki, ki so v bandi, verjamejo, da jim banda nudi varnost in
prepoznavni simbol, ki jih varuje pred ostalimi mladostniki oziroma
člani drugih vrstniških skupin. Predvidevam, da pripadnost bandi ne
pomeni samo varnosti, temveč gre tudi za nek določen prestiž, ki ga
mladostnik s tem, ko pripada določeni bandi, ima in ki mu poveča
pomembnost v očeh tistih, ki niso v bandi.
VREDNOTE:
Člani band se radi tepejo. Njihova visoka vrednota je biti močan, do-
bro se tepsti. Podobne vrednote sta opazila tudi Elmer in Reicher, ki
sta ugotovila, da je v bandi dobro biti "trd" in biti "moški", medtem ko
je Patrick prav tako ugotovil, da banda hoče dokazovati svojo moškost
(Patrick, str. 189).
STRAH IN/ALI MOTIVATOR:
Skoraj pri vseh mladostnikih je bilo opaziti močan strah pred okoljem,
ki jih obdaja in v katerem mrgoh nasilja. Članom bežigrajske bande je
visoka vrednota to, da se dobro tepejo, ker nikoli ne vedo, kje jih čaka
naslednji pretep. V Rakovi Jelši se tepejo zato, ker bi radi dokazali, da
22
.s o C I A L N Л P E I) A G O G / K A
SO najmočnejši. V primeru Rakove Jelše torej ne gre le za strah, tem-
več za dokazovanje. Dokazovanje, da so najmočnejša banda v mestu,
lahko povežemo z mislijo člana bežigrajske bande, ki pravi, da ti dej-
stvo, da pripadaš najmočnejši bandi, prinese ugodnosti, saj te vsi po-
znajo oziroma poznajo vsaj bando, ki ji pripadaš in ti zaradi tega nihče
ne teži, saj vedo, da te bo banda v tem primeru branila. Podobno lahko
premišljujemo o primeru mladostnikov s Fužin, ki nimajo nobene ban-
de. Že samo dejstvo, da živiš na Fužinah, je dovolj velik argument za
varnost, saj so predstave o obstoju "fužinske mafije" tako močne in
jasne, da same po sebi varujejo tam živeče mladeniče in vlivajo spo-
štovanje tistim, s katerimi pridejo mladeniči v konflikt. Podobno bi
lahko razlagali informacijo, da si bežigrajska banda in banda Rakove
Jelše želita postati najmočnejši bandi v Ljubljani, saj bi jih ta sloves
najverjetneje varoval tako, kot varuje mladostnike s Fužin.
O "ČEFURJIH" - TUDI TISTIH, KI "TEŽIJO" V CENTRU
MESTA:
• "Čefurske bande" sestavljajo samo "čefurji". "Čefur" se od "nečefurja"
loči po zunanjem videzu in načinu obnašanja. "Čefurji" vedno hodijo v
skupinah (od 4-8 mladostnikov), "težijo" v centru mesta, niso starejši
od 15 let, so otroci staršev, ki so se k nam preselili iz republik nekdanje
Jugoslavije, razen Albancev. Kmalu sem opazil, da je zgornja oznaka
"čefurjev" nepopolna. Že mladostnik bežigrajske bande je govoril o
t.i. "starejših čefurjih", ki so stari od 16 -19 let, se oblačijo boljše kot
"mlajši čefurji", izgledajo kot mafija in se ukvarjajo s kriminalnimi
dejavnostmi. Po pogovorih, ki sem jih imel s "čefurji" in v kasnejših
analizah sem opazil, da nihče izmed sogovornikov noče pripadati ti-
stim "čefurjem", ki "težijo" za denar, bodisi na avtobusu bodisi v cen-
tru mesta. Člani bežigrajske bande so tiste "čefurje", ki naj bi "težili" v
centru, mesta označili kot "mlajše čefurje", mladostniki s Fužin so go-
vorili o "kmetih" in "delavcih", medtem ko so mladostniki z Rakove
Jelše priznali, da se včasih potikajo po centru mesta in "težijo", vendar
pa so tudi oni zanikali, da bi "težih za denar". Po njihovih besedah naj
bi to počeli tako imenovani "cigani". Po vseh pogovorih z razhčnimi
mladostniki, sem končno razumel, kaj mi je hotel povedati eden iz-
med članov bežigrajske bande, ko je dejal: "En "čefur" je en "čefur".
Dva sta že mafija". Vsi sogovorniki, razen tistih v Fužinah, si želijo biti
organizirani, želijo, da bi se ukvarjali z večjimi in pomembnejšimi "bi-
znisi", kot je le "teženje za denar" na ulicah. Vsem se je to zdelo poni-
žujoče, za vse so bili tisti, ki počnejo podobna dejanja, manjvredni
("mlajši čefurji", "cigani", "kmetje", "delavci"), mladostniki brez per-
^S o C I Л L N A l> l<: I) A O O G I K A
23
spektive, "čefurji", id sicer so "čefurji", vendar si tega imena ne zaslu-
žijo. Informacija, da ti en sam "čefur" ne "zateži" nikoli, dva pa že
delujeta kot mafija, kaže na ugotovitev, da si "čefurji" želijo organizi-
rane skupine oziroma mafije ter da le redko delujejo posamično. Mla-
dostniki namreč veliko časa preživijo s skupinami prijateljev predvsem
zato, ker adolescenti veliko stvari počnejo skupaj in ne posamično.
PAMETNI IN TISTI DRUGI "ČEFURJF':
Med različnimi "čefurji" pa obstajajo tudi "pametni čefurji", ki se ne
tepejo, temveč se prilagodijo. Najverjetneje se tudi ne družijo v bande in so
uspešni v šoli. Tudi v odnosu do deklet so bolj iznajdljivi, medtem ko naj bi
se "pretepaški čefurji" pred puncami postavljali in hvalili predvsem s svoji-
mi pretepi in s kaznivimi dejanji, zaradi česar naj bi bih neuspešni pri odno-
sih z nežnejšim spolom. Tudi raziskave druge generacije migrantov kažejo
podobno sliko, saj sekundarni migranti v učnih uspehih zaostajajo za vrst-
niki domačini. To pomeni, da le maloštevilni nadaljujejo šolanje na sred-
njih ah višjih stopnjah (Klinar, str. 64, po Trnovšek, str. 40).
VODJA RANDE:
Ker se fantje razhčnih band velikokrat ukvarjajo tudi s kriminalnimi
dejavnostmi (preprodaja različnih mamil, kraja avtoradijev itd.), najver-
jetneje potrebujejo nekoga, ki jih bo vodil. Bežigrajska banda ima vodjo,
ki se ga vsi bojijo, ga spoštujejo, mu zaupajo. Vodja skrbi za "posel", to je
preprodajo različnih stvari in omamnih snovi. Predvidevam, da so člani
bande ponosni, ker se družijo z njim. Patrick je ugotovil, da je bando, ki jo
je raziskoval, vodil, najbolj nasilen mladenič (Patrick, str. 178), medtem
ko je W.B. Miller ugotavljal, da se je vodja bande zamenjal, če se je banda
pripravljala na tekmo za baseball, ples ali na boj med razhčnimi bandami
(Patrick, str. 171). Po informacijah, ki sem jih dobil, naj bi bil vodja beži-
grajske bande (osebno ga nisem spoznal), dober in brezkompromisen pre-
tepač, dober organizator, karizmatični vodja, o katerem se veliko govori,
druženje z njim pa pomeni določeno pomembnost.
NORI POSAMEZNIKI IN/ALI REG UNCI:
V bandi obstajajo tudi posamezniki, ki se jih bojijo skoraj vsi, ki so v
bandi. Označujejo jih kot "nore" posameznike, ki si upajo narediti skoraj
vse. Primerjamo jih lahko z nekaterimi angleškimi nogometnimi navija-
či, ki se vedejo zelo nasilno in kruto in katerih vloga je, da demonstrirajo,
česar si ne upajo početi ostah navijači (Marsh, str. 71) Med "norimi posa-
mezniki" naj bi bili begunci, predvsem iz Bosne, ki naj bi zaradi vojnih
strahot in dejstva, da mislijo, da jim v Sloveniji nihče nič ne more, počeli
24
.s o C I A L N A P E D A G O G / K A
vse, kar jim "pade na pamet". Dejstvo je, da je skoraj 80 % vseh beguncev,
ki jih je vojna na tleh nekdanje Jugoslavije pregnala v Slovenijo, živela pri
sorodnikih. Predvidevam, da je bila najbolj pogosta posledica tega pojava
situacija, ko sta se dve družini, ena migrantska in druga begunska, stiskali
v majhnem stanovanju, kjer je bilo seveda zelo malo prostora. Predvide-
vam, da so se mladostniki zato raje podajali na uhce, v mesto in preživljali
prosti čas tako, kot so najbolje vedeh. Mladoletniki iz Bosne so bih najver-
jetneje precej bolj pogumni kot njihovi vrstniki domačini (sekundami imi-
granti), saj so imeh za seboj vojne izkušnje, izkušnje z orožjem, smrtjo,
nasiljem. Ker so bili "ubogi begunci", je bila skupnost do njih - kljub nasil-
nim dejanjem - strpna, kar pa je najverjetneje vodilo k še večjemu nasilju.
STARŠI IN "ČEFURjr:
"Čefurji" oziroma člani band, s katerimi sem se pogovarjal, se s starši
ne razumejo. Večina staršev članov bande v Rakovi Jelši je revnih, o njih
imajo otroci slabo mnenje, jih ne spoštujejo. Po drugi strani pa najverjet-
neje tudi starši slabo obvladujejo svoje otroke. "Vzrok lahko tiči v tem, da
odrasli gojijo ambivalenten in odklonilen odnos do kulturnih vrednot, do
širše skupnosti ne čutijo prave povezanosti in pripadnosti, zato so vzgoj-
na sporočila, ki so jih deležni otroci, nasprotujoča si in neprepričljiva.
Beg v subkulturo enako neprilagojenih vrstnikov in prevzemanje njiho-
vih pravil vedenja je najbolj pogosta rešitev problema...." (Tomori, str. 8).
Razlago za pogosto nerazumevanje družin t.i. "čefrujev" pa lahko najde-
mo tudi v tejle trditvi: "Druga in tretja generacija migrantov se bolj zave-
data deprivacije in socialno-ekonomske neenakosti. Ta konflikt vodi k dru-
žinskim sporom in slabljenju družinske kontrole" (Trnovšek, str. 35).
ŠOLA IN MAFIJA:
Veliki večini članov band šola ni pomembna. Mislijo, da se bodo znašli
na svoj način, tako kot so se znašli nekateri posamezniki, ki so jih ali
poznah ali pa so o njih samo slišah in so do denarja največkrat prišli na
nepošten način. Pomembni drugi ("čefurska" mafija, črnogorska, šiptar-
ska, srbska ...), o katerih se pogosto pogovarjajo, pomenijo upanje in iz-
hod iz revščine, pomenijo prestiž, ugled. Medtem ko moč, orožje in prete-
panje pomenijo dokaz moči, moškosti in poguma. Tako nekateri z vese-
ljem in upanjem zrejo v prihodnost, kjer se vidijo kot člani organizirane-
ga kriminala, člani t.i. "črnogorske, srbske mafije". Najverjetneje mislijo,
da se jim kaj drugega tudi ne izplača, še posebej, če vemo, da le malošte-
vilni sekundarni migranti nadaljujejo šolanje na srednjih in višjih stop-
njah, posledica tega pa je visoka stopnja nezaposlenosti med njimi. Kako
je, če so migranti nezaposleni, piše Trnovšek, ki pravi, da se med nezapo-
5 o CIA L N A r E D A G O G I K A
25
slenimi največkrat razvije občutek podrejenosti in negotovosti, oteženi pa
so tudi stiki z domačini-vrstniki. Posledica tega je osamitev in oblikovanje
subkulturnih združb v okviru imigrantske skupnosti (Trnovšek, str. 40).
MEDIJI IN BANDE:
Pomembno vlogo pri članih band imajo tudi mediji. Člani bežigrajske
bande gledajo filme o bandah. Člani bande v Rakovi Jelši berejo časopise,
črno kroniko. Še posebej so me presenetili z dobrim poznavanjem tega,
kar se je o "čefurskih bandah" pojavilo do sedaj v slovenskih časopisih.
Mladostniki iz Rakove Jelše so mi povedali, da niso zadovoljni, ker so šele
na petem mestu po moči bande v Ljubljani, kot je pisalo v nekem meseč-
niku, zato imajo namen s še več pretepi zasesti prvo mesto. Podobno je v
Angliji odkril Patrick, ki piše, da slika nasilja in band v medijih prispeva,
da se člani bande vidijo kot člani bande.
4.2. Rezultati pilotskega anketiranja
S pilotskim anketiranjem sem zajel tiste socialne skupine, za katere
sem predvideval, da se srečujejo z izrazom "čefur" ter poznajo tako ime-
novane "čefurje". To so bili učenke in učenci 8. razreda OŠ Livada, dijaki
in dijakinje Dijaškega doma Bežigrad ter študentje in študentke Pedago-
ške in Filozofske fakultete. Uporabil sem nereprezentativno, nenaključ-
no, oportunitetno vzorčenje. Z razUčnimi starostnimi skupinami sem že-
lel zajetii čim širši krog informacij, ki zadevajo opisovanje scene, poveza-
ne s t.i. "čefurji". Namen vprašalnika je bil ugotoviti pomen besede "če-
fur" in njene povezave s pojmi, ki naj bi besedo najbolje opredelili.
Prvo in drugo vprašanje sta bili vprašanji odprtega tipa. Anketiranci so
odgovarjali tako, da so svoje odgovore na kratko opisali. Tretje, četrto in
peto vprašanje pa so bila vprašanja zaprtega tipa, kar pomeni, da so anke-
tiranci obkrožali različne možnosti (številke).
V nadaljevanju prikazujem rezultate pilotskega anketiranja.
A. Na odprto vprašanje "Kdo je "čefiir"? sem dobil naslednje odgovore:
•	48.7 % anketirancev meni, da je to pripadnik nekdanjih jugoslovan-
skih republik (južnjak, tisti iz Bosne, človek z Balkana, Bosanec, vsi iz
nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, južni frendi);
•	25,6 % anketiranih meni, da so "čefurji" tisti, ki se neprimerno obna-
šajo (mislijo na pretep, pljuvajo po cesti, nesramni so, nasilni, izsilju-
jejo denar, so agresivni, nekulturno se vedejo, niso olikani);
•	16,5 % anketirancev meni, da ima "čefur" slabe osebnostne značilno-
sti (smrdi, nor je, "reva" ko je sam in ni s skupino, ne zna se soočiti s
svojimi problemi..);
26
s o CIA L N A r l<: I) A C O C I K A
•	14,8 % anketirancev meni, da ima "čefur" poseben zunanji izgled (Yel-
low cab - čevlji, črtaste hlače, poseben imidž, bele nogavice, Big star,
gobica - frizura, polizani lasje, briljantina...);
•	7,4 % anketirancev meni, da "čefur" mish, da je nekaj več. Prav toliko
odstotkov jih meni, da "čefur" govori drugače (1-kanje, naglas, druga-
čen jezik ).
B.	Na odprto vprašanje "Kakšne so značilnosti pravih "čefurjev"?" sem
dobil naslednje odgovore:
•	44,6 % anketirancev meni, da je značilnost "pravih čefurjev" zunanji
videz (pričeska, oblačila, obutev );
•	35,5 % anketirancev meni, da je značilnost "pravih čefurjev" nasilno
vedenje (radi se pretepajo, "težijo", delajo nered, zelo so agresivni,
"težijo brez veze");
•	25,6 % anketirancev meni, da "pravega čefurja" spoznaš po jeziku (na-
glas, čuden jezik);
•	19,0 % anketirancev meni, da "pravi čefurji" mislijo, da so nekaj več
(frajerji, pozerji);
•	16,5 % anketirancev meni, da se "pravi čefurji" neprimerno vedejo (so
nesramni, se norčujejo,..);
•	9,1 % anketirancev meni, da se "pravi čefurji" družijo v skupine;
•	7,4 % anketirancev pravi, da poznajo tudi take "prave čefurje", ki so v
redu;
C.	Vprašanje "Komu je "čefur" podoben?" je od anketiranca zahtevalo,
da z ocenami od 1 do 7 označi, komu je "čefur" najbolj podoben (pri tem
ocena 1 pomeni "najmanj podoben", ocena 7 pa "najbolj podoben"):
Л' o CÍA L N A P !<: D A G O G / K A
27
D.	Pri vprašanju "Ali misliš, da beseda "čefur" pomeni nekaj dobrega
ali nekaj slabega?" znaša povprečje vseh odgovorov 2,1 (na lestvici ocen
od 1 - "najbolj dobro" do 1 - "najbolj slabo") s standardnim odklonom 1,8.
E.	Vprašanje "Kako bi se počutil, če bi "čefur" ...?" je od anketiranca
zahtevalo, da z ocenami od 1 do 7 označi svoje domnevno počutje v opisa-
nih primerih (pri tem ocena 1 pomeni najboljše počutje, ocena 7 pa naj-
slabše počitje):
Reko bi se počutil, če bi "čefur" ...:	aritmetična sredina	standardni odklon
- stanoval v sosednji ulici	2,91	1,10
- stanoval v isti ulici	3,08	1,26
- bil tvoj sošolec	2,92	1,04
- bi se poročil z nekom iz tvoje družine	3,41	1,24
- sedel s teboj v isti klopi	2,98	1,11
- bil tvoj prijatelj	2,61	1,26
4.2.1. Interpretacija rezultatov pilotskega anketiranja
OPIS ČEFURJA (ta interpretacija zajema odgovore na vprašanji A in B):
Slioraj polovica anketirancev misli, da je "čefur" pripadnik nekdanjih
jugoslovanskih republik, torej tisti, ki se je v Slovenijo priselil po drugi
svetovni vojni. Zanimivo pri tem odgovoru je dejstvo, da je samo slaba
polovica anketirancev odgovorila, da gre za priseljence oziroma imi-
grante iz bivših jugoslovanskih republik in da je bila "pripadnik bivših
jugoslovanskih narodov" kategorija, ki je, vsaj pri prvem vprašanju,
najbolj vidno zastopana. Druga ugotovitev izhaja iz dejstva, da ni nih-
če neposredno omenil, da je "čefur" tudi Makedonec, Albanec, Srb,
Črnogorec ali Hrvat, pač pa so anketiranci največkrat odgovarjali, da
"čefurja" predstavlja Bosanec oziroma vsi iz nekdanje Jugoslavije. Tako
so, razen Bosancev, vsi ostali narodi zastopani le posredno. Presene-
tljivo pa je tudi dejstvo, da nihče ni omenil beguncev, čeprav vemo, da
jih je v Sloveniji zaradi vojne prebivalo veliko število. Razlago za naj-
pogostejši odgovor anketirancev, da je "čefur" Bosanec, lahko najdem
v dejstvu, da smo Slovenci v preteklosti najpogosteje označevali "juž-
njake" kot Bosance.
Slaba polovica anketirancev meni, da je značilnost "pravega čefurja"
njegov imidž, ki ga sestavljajo pričeska, obleka in obutev. Tu se torej v
28
SOCIALNA PEDAGOGIKA
večji meri kot pri prvem vprašanju pokaže, da oznaka "čefur" pred-
stavlja določeno mladinsko kulturo, ki se v največji meri dokazuje z
imidžem. "Čefurji" imajo svojo vrstniško kulturo (kot npr. skinheadi,
punksi) oziroma subkulturo. "Čefur" postane stigmatiziran oziroma
prepoznaven po svojih oblačilih.
Vendar pa tretjina anketirancev kot značilnost "pravih čefurjev" nava-
ja nasilno vedenje, kar kaže predvsem na dejstvo, da "čefurji" pred-
stavljajo subkulturo. Lahko tudi rečemo, da "čefurji" predstavljajo te-
lesno in akcijo poudarjajoče mladinsko sceno, za katero je značilno,
da v njej sodelujejo mladi, ki se preizkušajo predvsem v agresivno-
telesnüi dejavnostih, izhajajo iz nižjih socialnih slojev, so dijaki po-
klicnih in strokovnih šol, ki zgodaj zapustijo šolo. Ti mladostniki se
organizirajo v skupine, katerih lastnosti so trdno članstvo, močan ob-
čutek pripadnosti in postavljanje skupine v javnosti, na javnih mestih
(Ule, Miheljak, str. 45).
Četrtina anketirancev misli, da se "čefur" neprimerno obnaša, kar za-
jema nasilno obnašanje na eni ter nekulturno vedenje na drugi strani.
16,53 % anketirancev pa meni, da ima "čefur" slabe osebnostne last-
nosti. Najverjetnejša razlaga neprimernega obnašanja in slabih oseb-
nostnih lastnosti "čefurjev" pravi, da so imigranti druge generacije v
stiku z vrstniki-domačini srečajo z nasprotovanjem, izolacijo, negativ-
nimi predsodki in stereotipi. Pogostokrat se težko znajdejo, iščejo mo-
dele vedenja in vključevanja v družbo na zmeden način, izmišljajoč si
lastne obrazce vedenja (Trnovšek, str. 31).
7,44 % anketirancev meni, da "čefur" misli, da je nekaj več ter da go-
vori drugače. To, da "čefur" mish, da je nekaj več, lahko pripišemo
obrambnemu mehanizmu "čefurjev" , saj so kot sekundarni imigranti
pogosto stigmatizirani in zaradi kulturne drugačnosti in nesprejema-
nja okolja zapostavljeni in odrinjeni na sam rob družbe (Trnovšek, str.
101).
Dejstvo, da četrtina anketirancev meni, da pravega "čefurja" spoznaš
po jeziku, lahko pomeni, da se pravi "čefurji" pogovarjajo v svojem
matičnem jeziku, kar pomeni, da ohranjajo določene specifične last-
nosti svoje, imigrantske kulture. Drugačen jezik, ki naj bi ga "čefurji"
govorili pa lahko povežemo s predvidevanjem, da se v družinskem kro-
gu največkrat pogovarjajo v njihovem jeziku ter da se podobno pogo-
varjajo tudi v družbi prijateljev, ki so največkrat tudi sekundarni imi-
granti.
Pomemben podatek je tudi ta, da samo 7,44 % anketirancev meni, da
o CÍA L N A I' li I) A a o o i к A
29
so tudi "pravi čefurji" v redu, liar lahko pomeni, da le majhen del an-
ketirancev razmišlja, da so tudi "čefurji" lahko v redu.
USTREZNOST ODGOVOROV IZHODIŠČNIM HIPOTEZAM (glej 1. po-
glavje) - interpretacija vprašanja C
"Čefur" je od socialnih kategorij, ki sem jih uporabil pri anketnem
vprašalniku, najbolj podoben Bosancu, saj se aritmetična sredina skoraj
približa številki 5,5, medtem ko je najvišja možna izbira številka 7. Ta
podatek ni presenetljiv, saj se že pri prvem vprašanju pokaže, da skoraj
polovica anketirancev verjame, da "čefur" predstavlja pripadnika nekda-
njih jugoslovanskih republik . Presenetljivo je, da je "čefur" zelo podo-
ben tudi Neslovencu (5,08), ki drži drugo mesto po podobnosti, kar lahko
kaže na precejšnje nerazumevanje pomena besede Neslovenec oziroma
na predsodke. Dejstvo namreč je, da so Neslovenci vsi tisti, ki niso Slo-
venci. Takšnih pa je okoh pet milijard.
Šele na osmem mestu po podobnosti so Italijani (2,96). Anketiranci so
pri prvem in drugem vprašanju anketnega vprašalnika odgovarjali, da "če-
furja" prepoznajo predvsem po zunanjem izgledu (imidžu): temnejša polt,
temni lasje, briljantina, šh-oke hlače, frizura na gobico, medtem ko podob-
nost z Italijani, ki po mojem mnenju po videzu spominjajo na "čefurje", saj
imajo tako temnejšo polt kot temne lase, ki se velikokrat natrejo z briljanti-
ne, ni bila opažena. Tako najverjetneje razliko predstavljajo oblačila.
"Čefur" ni preveč podoben športniku (5,07), tudi ni podoben samoza-
vestnemu mladeniču (2,95), ne narkomanu (2,74). Predzadnje mesto za-
seda podobnost z "rejverjem", to je s pripadnikom rave kulture, ki je
močno navzoča v našem prostoru. Rave je mladinska kultura, ki je splo-
šno priznana in priljubljena, medtem ko najverjetneje v njej ni prostora
za subkulturo, ki jo predstavljajo "čefurji".
ALI ČEFUR POMENI NEKAJ DOBREGA ALI NEKAJ SLABEGA? (inter-
pretacija vprašanja D)
Glede na aritmetično sredino, lahko rečemo, da izraz "čefur" ne po-
meni nekaj dobrega in da pomeni prej nekaj slabega, ne pa najslabšega.
Težko zaključim, da predstavlja žaljivko, res pa je, da se s tem, da te ne-
kdo pokliče z oznako "čefur", ne moreš pohvaliti. "Čefur" pomeni nekaj
slabega.
"ČEFUR" TUKAJ IN ZDAJ (interpretacija vprašanja E)
Anketirance bi najbolj motilo, če bi se "čefur" poročil z nekom iz nji-
hove družine, pa še to jih ne bi motilo preveč, saj je aritmetična sredina
30
s o C ¡ALNA P K D A G O G J K A
(5,41). Anketirancem bi bilo vseeno, če bi "čefur" stanoval v isti ulici (3,08),
če bi bil "čefur" njihov sošolec (2,92), če bi "čefur" stanoval v sosednji
uhci (2,91) oziroma, če bi "čefur" sedel z anketirancem v isti klopi (2,98).
Najbolje pa bi se anketiranci počutili, če bi bil "čefur" njihov prijatelj.
Glede na rezultate prejšnjih štirih vprašanj je ta rezultat presenečenje.
Eden izmed vzrokov, zakaj so na zadnje vprašanje anketiranci odgovarja-
li tako, je v dejstvu, da živimo v družbi, kjer je ena od pomembnejših
vrednot strpnost. Vsi enakopravni vsi drugačni! Drugi vzrok predstavlja
ugotovitev, da se slovenski nacionahzem ne more meriti s tovrstnimi "do-
sežki" velikih evropskih narodov, saj nas je le peščica in "biti grd" do
številčnih sosedov je tvegano in nespametno (Zadnikar, str. 2). Zato se
raje potrudimo in živimo z njimi v slogi, kar kaže tudi podatek, da bi se
anketiranci najbolje počutili, če bi bil "čefur" njihov prijatelj. Vendar pa
ta rezultat kaže tudi na to, da "čefur", ki ga imaš za prijatelja, nudi varnost
pred ... mogoče drugimi "čefurji".
5. Zaključek
Glede na rezultate anketnega vprašalnika lahko zaključim, da anketi-
ranci "čefurja" vidijo kot pripadnika nekdaj jugoslovanskih narodov, ki
ima svoj "imidž", svoj jezik ("naglasak") ter se vede nasilno. Ker oznaka
"čefur" zajema zunanji videz, lahko sklepam, da gre predvsem za mlajše
priseljence. Ker pa so se začeli se v Slovenijo preseljevati predvsem po
drugi svetovni vojni oziroma natančneje po letu 1974, ko so se zaprla trži-
šča delovne sile v zahodni Evropi, lahko predvidevam, da "čefurje" pred-
stavljajo predvsem sekundarni migranti, to so otroci priseljencev, ki so se
v Slovenijo preselili po letu 1974. Rezultati anketnega vprašalnika se bist-
veno ne razlikujejo od opazovanja na terenu (opazovanja t.i. "čefurske
scene"). V naslednjem odstavku bom poizkušal opisati scenarij nekaterih
sekundarnih migrantov, ki jih sedaj imenujemo "čefurje".
Predvidevam, da se otroci priseljencev srečajo s problemi že takoj, ko
zapustijo družinski krog, saj so njihovi starši revni v primerjavi z avtohto-
nimi prebivalci. Večkrat ne morejo prikriti nižjega socialnega in kultur-
nega položaja. Če doma govorijo svoj jezik, imajo zelo veliko težav tudi
pri prilagajanju v šoli. Tako je "čefur" tudi zaradi drugačne izgovorjave
("naglaska") stigmatiziran.
Zaradi nesprejemanja okohce, v kateri živijo "čefurji", iščejo le-ti pod-
poro pri sebi enakih. Tako v okviru svojih prijateljev gradijo lastno podo-
bo, način obnašanja in postajajo čedalje bolj jezni na cel svet in vse okrog
sebe. Tvorijo vrstniške skupine. Ker se pogosto družijo, se v teh skupinah
.s o C ¡ALNA P E D A G O G ! Ii A
31
razvije močna povezanost med člani skupine. Skupina varuje posamezni-
ke pred tistimi, ki niso v skupini. Mladostniki si čedalje več upajo. Potem
ni več daleč do nasilja in ogrožanja okolja, v katerem živijo. Vse to po-
vzroči še večje negodovanje in zavračanje okolice ter s tem povezano sti-
gmatizacijo. Edina obramba, ki jo mladostniki, v našem primeru "čefur-
ji", najdejo, je najverjetneje upor, kar pomeni še več nasilja in še več
stigme. S tem si seveda skupina, ki ji mladostniki pripadajo, vedno več
upa, vedno več je nasilja, pojavljati se začnejo simboli, ki kažejo znake
pripadnosti skupini (oblačila, jezik, kretnje, mimika...). Ker se skupaj po-
čutijo močne in čedalje bolj drzne, se začnejo kazati tudi zunaj svoje so-
seske, kar pomeni, da se pojavljajo predvsem tam, kjer je veliko ljudi. In
kako se vedejo? Največlo-at nasilno, postavljajo se in kažejo svojo pomemb-
nost okolici. Tako jih opazi tudi širša okolica in mediji, kar nujno pomeni,
da jih opaža širša javnost. Vendar pa sekundarni migranti nekdanje Jugo-
slavije v Sloveniji niso nujno "čefurji". V naslednjem odstavku bom poiz-
kušal utemeljiti, zakaj oznaka "čefur" ne predstavlja vseh sekundarnih
migrantov.
Mislim, da so "čefurji" predvsem tisti sekundarni migranti, ki to hoče-
jo biti. Oblačijo se, kot se oblačijo "čefurji", obnašajo se, kot se obnašajo
"čefurji". To jim prinaša določene ugodnosti. So vidni in s tem tudi po-
membni. Pripadajo določeni vrstniški skupini. Tako se opredeljujejo. Lah-
ko torej rečemo, da pripadajo subkulturi, ki se imenuje "čefurska subkul-
tura".
V bližnji preteklosti je obstajalo že mnogo subkultur. In prav vse so
bile poimenovane in stigmatizirane. Ne vidim razloga, da ne bi tako sti-
gmatiziral tudi čefurje. Zato jih bom začel pisati brez navedrnic.
Če posameznik noče postati čefur, naj se tako ne oblači in ne obnaša
nasilno. Pazi naj na "naglasak". Po rezultatih ankete ima nekdo le malo
možnosti, da ga anketiranci označijo kot čefurja, če le ne bo povedal, da
njegova rodbina izvira iz Bosne. V tem primeru ga bo gotovo opazila in
označila skoraj polovica anketirancev. Vprašanje je le, ali ga bo označila
kot Bosanca ali kot čefurja.
Glede na podatke, ki sem jih dobil v raziskovanju scene t.i. "čefurskih
band" lahko zapišem, da bande obstajajo, toda v nekaterih predelih me-
sta le kot plod domišljije. Tako naj bi bilo tudi na Fužinah, za katere veli-
ka večina mojih znancev pravi, da tam prav gotovo obstajajo bande. Sam
sem prišel do drugačnih zaključkov. V Fužinah ni band. Popolnoma dru-
gačno sliko dobimo v Rakovi Jelši in Bežigradu, kjer bande so.
Pomembno vprašanje, ki se kot pritiklina dotika čefurjev in njihovih
32
s o C I A L N A r li D A G O G / K A
band, je nasilje. Zakaj so čefurji nasilni, bom poizkušal odgovoriti v na-
slednjem odstavku. Po mojem mnenju obstajata vsaj dva razloga:
A.)	Medtem ko se mlajši člani Rakove Jelše tepejo predvsem zato, da
bi dokazovali svojo pomembnost, da bi bili v očeh drugih vidni kot močni
in neustrašni posamezniki, se bežigrajske bande pretepajo predvsem za-
radi tako imenovanih "norih posameznikov", ki se hočejo tepsti. Najver-
jetneje pa gre v ozadju pretepov in nasilja pri obeh bandah predvsem za
to, da jih opazijo tisti, ki so iz višje in starejše bande, v primeru Rakove
Jelše in t.i. mafija, v primeru bežigrajske čefurske bande.
Tako je zastrašujoče dejstvo predvsem to, da mladostniki, člani čefur-
skih band, ki so stari od 15-19 let, dobro poznajo t.i. "črnogorsko, srbsko,
albansko... mafijo", v katerih želijo nekateri izmed njih sodelovati in kar
je za nekatere izmed njih tudi življenjski cilj. Vzrok je lahko neuspešnost
v šoli, kar pomeni slabo plačano delovno mesto ali brezposelnost, slabe
stanovanjske razmere, zaradi katerih so mladostniki najraje na ulici, v
mestu. Kdo jim je lahko vzor? Romu naj ugajajo? Le kdo, razen "mafije",
ti lahko ponudi dober zaslužek in s tem povezano pomembnost, če imaš
dokončano le osnovno šolo? Zato možnost vključitve v kriminalne združ-
be predstavlja možnost lahkega in hitrega zaslužka. Toda, kako spoznati
"mafijo"? Rako se ji pribhžati? Kako nabrati čim več točk, da te sprejme-
jo?
Odgovor se glasi: "Čefurska banda"! V bandi si nabiraš izkušenj, na-
učiš se pretepati, govorice o tvoji moči in norosti se hitro širijo. Večji in
bolj pomembni bandi ko pripadaš, več možnosti imaš, da te mafija opazi.
Raj sploh je mafija? So to govorice, ki krožijo? So to mediji, ki jo predstav-
ljajo? Je to nujno potreben notranji sovražnik države? Mafija v očeh "če-
furskih mladostnikov vrti svet". Ro bi le bih slabovidni!
B.)	Rot drugi vzrok nasilnosti bom navedel besede I. Antica, ki piše:
"Malo je primerov, ko se bande mladih stepejo, ker se zares sovražijo, ker
branijo teren in interese. Zdaj gredo v boj kot na izlet, se zaženejo po
uhcah in se izživljajo nad vsem in nad vsakim, ker jih to zabava, sprošča.
V teh trenutkih obstajajo zares, vse drugo so prividi, majhne vloge, v ka-
terih so nezadovoljni ničeti, ki jih nihče ne opazi. Nasilje v tropu je raz-
burljiva osmislitev. Ni orodje za cilj, ampak je cilj sam. Pretepam se, torej
sem; oziroma, če nisem nasilen, nisem nič" (Antič, str.40). Vzrok najde
avtor v tem, da mladostnik dokaj hitro ugotovi atraktivnost nasilja kot
obliko uveljavljanja. "Srečuje ga povsod, kamor se ozre. Frustrirano opa-
zuje, kako je mogoče zaslužiti kupe denarja s prerivanjem za žogo, gleda
politike, ki brezobzirno uporabljajo vsa sredstva, da zadovoljijo svojo
s o CIA L N A п Ii D A G O G / K A
33
oblastiželjnost, se ukvarjajo z izsiljevanjem, podkupovanjem in lažejo. Uči
se pri mafijcih, ki obvladujejo trg z mamili, orožjem, prostitucijo in ki
težave rešujejo s pištolo. Na uho mu pridejo zgodbe o managerjih, ki s
spletkami agresivno osvajajo nove trge in še bolj agresivno branijo že
osvojene. Tu sta seveda tudi Arni in Rambo, ki z brzostrelko s filmskega
platna razlagata mladim generacijam, kako po moško dosežeš svoje. Ta-
ko tudi najbolj zabit mulec kmalu razume, kako prav je imel Sančo Pansa,
ko je rekel, da več zaleže nenaden skok izza grmovja kakor prošnja do-
brih ljudi" (Antič, str.40). Podobno je pred več kot sto leti zapisal Lev Tol-
stoj: ''Sedim na hrbtu človeka, stiskam ga in silim da me nosi, vtem pa sebi
in drugim dokazujem, kako zelo mi je žal reveža in da sem pripravljen za
olajšanje njegove usode storiti vse - razen ene stvari seveda, da bi se spravil
z njegovega hrbta".
S.Í. Po koncu konec
Zelo kratek povzetek vsega, kar sem spoznal o "čefurjih" - po točkah:
L Čefurji so vsi tisti sekundarni imigranti, ki to hočejo biti. Imajo svoj
imidž, svoj način izražanja ( jezik) in obnašanja, največkrat se družijo
v skupine, v skupinah se tudi pokaže njihova nasilnost.
2. Čefurske bande so. Vprašanje je, zakaj se imenujejo bande. Ker jim
tako rečejo mediji ah pa so se tako začele imenovati same. Bande, ki
sem jih opazoval, izpolnjujejo pogoje, po katerih lahko zaključim, da
bande so.
5. Nekatere bande se ukvarjajo s kriminalnimi dejavnostmi, spet druge,
te naj bi bile po mojem mnenju mlajše, pa se le pretepajo in "težijo".
4.	Čefurji so del sekundarnih migrantov. Prav tako kot vsi sekundarni mi-
granti imajo neko svojo kulturo. Vendar pa čefurji predstavljajo sub-
kulturo, ki se kaže predvsem v nasilju, posebnem oblačenju (imidžu)
in postavljanju. Poleg tega imajo tudi svojo glasbo, družijo se v skupi-
ne, bande. Tako predstavljajo določeno vrstniško sceno.
5.	Čefurji, člani band, si želijo biti organizirani. Želijo biti podobni mafiji.
Želijo biti pomembni. Najverjetneje je treba vzrok iskati v šolski ne-
uspešnosti in v slabem fhiančnem stanju družin sekundarnih emigran-
tov.
6.	Anketiranci spoznajo čefurje po tem, da so Bosanci oziroma pripadniki
nekdanjih jugoslovanskih republik, spoznajo jih po njihovem imidžu,
govorici, po obnašanju. Tretjina anketirancev mish, da so čefurji na-
silni, da "težijo", vendar pa na koncu vseeno odgovorijo, da bi jim bilo
skoraj prav, če je čefur njihov prijatelj, kar pomeni, da jim je to bolj
34
s o C 1 Л L N Л P E D Л G O G í K Л
všeč kot to, da čefur živi v sosednji ulici, da je čefur njihov sošolec. To
lahko pomeni, da je dobro imeti čefurja za prijatelja, saj te lahko varu-
je.
7. Anketiranci so z veseljem reševali anketne vprašalnike. Nekateri dijaki
so mi vprašalnike kar trgah iz rok. Rekli so: "Hvala Bogu, da se je vsaj
nekdo spomnil in se začel ukvarjati s temi čefurji." To so rekli in reše-
vali takrat, ko so imeli čas.
6. Literatura
Antič, I. (1998), Glava in žoga. V: Sobotna priloga Dela, 4.7.1998.
Dekleva, B. (1995), Pogledi na nasilje in ustrahovanje med vrstniki. V.-
Strokovni teksti z okrogle mize komisije za otrokove pravice pri Zvezi pri-
jateljev mladine Slovenije, na temo "Otroci - vrstniki - nasilje". Zbornik:
Brez nasilja za prijateljstvo. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Sloveni-
je.
Dekleva, B. (1996), Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. V: Šelih,
A.: Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana, Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Elmer, N. in Reicher, S.. (1995), Adolescence and delinquency, the col-
lective manegment of reputation. Oxford, Blackwell.
Globočnik, M. (1996), Nasilniško obnašanje mladih. Magistrska nalo-
ga. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Heitmeyer, W. (1996): Sproščeno nasilje. Iskanja, štev. 15, str. 175-185.
Lesar, S. (1998), Äcio je "ce^r".^ Diplomsko delo. Ljubljana, Pedagoška
fakulteta v Ljubljani.
Marsh, P, Rosser, E., Harre, R. (1987), The rules of disorder. London,
Routledge and Kegan Paul.
Patrick, J. ( 1975), Л Glasgow gang observed. London, Eyre Methuen.
Pavlo vie, Z. (1995), Uvod. V: Strokovni teksti z okrogle mize komisije za
otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, na temo "Otroci -
vrstniki - nasilje": Zbornik: brez nasilja za prijateljstvo. Ljubljana, Zveza
prijateljev mladine.
Tomori, M. (1995), Nasihio vedenje otrok in mladostnikov. Otrok in
družina, štev. 12, str 7,8.
Tomori, M. (1994), Nasilno vedenje otrok in mladostnikov. Otrok in
družina, štev. 1, str 8,9.
cS o C ! Л L N Л P li D Л G O G i K Л
35
Trnovšek, B. (1996), Odklonskost migrantov. Magistrska naloga. Ljub-
ljana, Fakulteta za družbene vede.
Ule, M. (1994), Temelji socialne psihologije. Ljubljana, Znanstveno in
publicistično središče.
Ule, M. in Miheljak, V. (1995), Pri(e)hodnost mladine. Ljubljana, DZS,
Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad republike Slovenije za mladino.
Zore, D. (1996), Nasilje - socialna bolezen, Iskanja, štev. 15, str. 171-
175.
Boga	í
paraprofesionalnega ,
osebja v Stanovanj skill
skupinali^ ^^ H .. ,,
Paraprofessional staff in
group homes
Barbara Bizjan
Barbara an,
dipl. soc. ped..
Vzgojni zavod
Preddvor,
Dvorski trg 6,
420) Preddvor
Povzetek
V primerjavi z vzgojnim zavodom ponuja stanovanjska
skupina možnosti vzgojnega delovanja in vplivanja, ki so
pogosto ustreznejše od oblik vzgojnega dela v zavodu. V
življenje in delo nekaterih slovenskih stanovanjskih sku-
pin se vključuje tudiparaprofesionalno osebje - študenti in
študentke različnih humanističnih usmeritev, ki v skupini
prevzemajo naslednje naloge: organiziranje različnih ani-
macijskih dejavnosti, družabništvo s stanovalci in stano-
valkami, pomoč pri učenju ter nadomeščanje nočnega vzgo-
jitelja/vzgojiteljice. Vloge, kijih sprejme paraprofesional-
no osebje, se vedno intenzivno povezujejo predvsem s sta-
novalci in stanovalkami. Predvidevala sem, da je vloga
paraprofesionalnega osebja v skupini konfliktna, saj se mo-
^ Članek je povzetek enako naslovljenega diplomskega dela, kije nastalo pod mentorstvom prof. dr. Bojana
Dekleve.
38
SOCIALNA PEDAGOGIKA
ra pogosto odločati med različnimi pričakovanji s strani
profesionalnega osebja, stanovalcev in stanovalk ter z last-
nimi pričakovanji, vendar pa sem v deskriptivni raziskavi
z uporabo kvalitativne analize ugotovila, da doživlja svo-
jo vlogo kot konfliktno le paraprofesionalno osebje samo.
Stanovalci in stanovalke ter profesionalno osebje ne doživ-
ljajo vlog in odnosov, ki jih vzpostavijo s paraprofesional-
nim osebjem, kot problematičnih. Za delovanje paraprofe-
sionalnega osebja v skupini je zelo pomembno, da profesi-
onalno osebje ve za te konflikte, saj lahko z ustreznim odzi-
vanjem in jasnimi pričakovanji do paraprofesionalnega
osebja to konfliktnost v njihovi vlogi zmanjša.
Ključne besede: stanovanjske skupine, vzgojno delo, pa-
raprofesionalno osebje
Abstract
Compared to residential care homes, group homes often
offer much more suitable educational activities and influ-
ences. Life and work of certain Slovenian group homes as-
sociations include paraprofessional staff members - students
of various humanistic disciplines who take on the following
roles within the group: organising various animating acti-
vities, socialising with the children and youngsters, assi-
sting with teaching and deputising for the night tutor. The-
se roles are nevertheless associated with very intensive re-
lationships between the paraprofessional and the young-
sters. The author has anticipated the potential for conflict
in these roles within a group. The paraprofessional must
often choose between the differing expectations placed on
him/her by the professional personnel, the interns and also
by him or herself However, through her descriptive rese-
arch using qualitative analysis, the author has ascertained
that the experiencing of this role conflict is limited to the
paraprofessional. To ensure the effectiveness within a gro-
up of the paraprofessional it is essential that the professi-
onal is aware of the existence of this conflict The professi-
onal can then use appropriate reactions and clear expecta-
tions to minimalise the conflict in their respective roles.
Key words: housing groups, care work, paraprofessional
staff
SOCIALNA P E D A G 0 G I K A
39
1. Stanovanjske skupine
Stanovanjsko skupino lahko opredelimo kot malo skupino, v kateri bi-
va od 5 do 8 otrok ali mladostnikov/mladostnic skupaj z dvema ali več
vzgojitelji/cami in/ah še nekaterhni odraslimi osebami, ki zagotavljajo
24-urno navzočnost v skupini, da bi otrokom in mladostnikom/mladost-
nicam omogočili čim bolj normalen razvoj v zdrave, zrele in odgovorne
odrasle osebnosti.
Stanovanjska skupina je lahko locirana v prostorih matičnega zavoda
ali zunaj njega, navadno pa v večjih in bolj razvitih mestnih naseljih, kjer
je možnost socialnih stikov z okolico večja in so možnosti za vključevanje
v različne obhke družabnega, kulturnega hi izobraževalnega življenja otrok
in mladostnikov/mladostnic večje.
Večina stanovanjskih skupin v Sloveniji je bila ustanovljena kot dopol-
nilna oblika dela vzgojnih zavodov. Med seboj se razlikujejo po tipu orga-
niziranosti, problematiki stanovalcev in stanovalk, lokaciji in funkcional-
ni opremljenosti prostorov, številu in kadrovski zasedbi zaposlenih in so-
delujočih v skupini, vendar pa lahko najdemo tudi določene skupne zna-
čilnosti, ki jih je strnil Imperi (1988, s. 112):
•	življenje v majhnih skupinah,
•	ekonomsko-organizacijska in vzgojna samostojnost,
•	upravljanje in družbeni nadzor,
•	nov odnos z okoljem,
•	vloga odraslih ni več vezana na klasično shemo, ki jo določa instituci-
ja,
•	nova strokovna vloga vzgojitelja.
l.i. Načela organiziranosti stanovanjske skupine
Stanovanjska skupina je organizirana po načelih (Skalar, 1995, s. 40):
•	družinskega modela,
•	samoregulacije,
•	vključenosti v socialno okolje,
•	dislociranosti od matičnega zavoda tam, kjer je stanovanjska skupina
dopolnilna oblika zavoda,
•	ko edukacije,
•	razhkovanja in individualizacije,
•	normalizacije.
40
s o CIA L N A r E D A G O G / K A
Načelo organiziranosti stanovanjske skupine po družinskem modelu
Stanovanjsko skupino vodi vzgojiteljski par ali tudi več vzgojiteljev in
vzgojiteljic, tako da se v vzgojnem procesu otroci in mladostniki/mla-
dostnice lahko istovetijo tako z ženskim kot moškim likom. Vzgojitelji
in vzgojiteljice zagotavljajo otrokom in mladostnikom določeno var-
nost, zaščito, sprejemanje in razumevanje, neodvisno od ustreznega
ali neustreznega vedenja otrok in mladostnikov/mladostnic. V stano-
vanjski skupini veljajo pravila (ta nastanejo z medsebojnim dogovar-
janjem otrok in mladostnikov/mladostnic ter vzgojiteljev in vzgojite-
ljic), ki jih je treba (obojestransko) spoštovati.Stanovanjska skupina
ne zaposluje servisnega in pomožnega osebja, za ustrezno urejenost
prostorov skrbijo stanovalci in stanovalke sami ob pomoči vzgojiteljic
in vzgojiteljev, sami pa poskrbijo tudi za osebno higieno in urejenost
ter prehrano.V skupino se lahko vključujejo otroci in mladostniki obeh
spolov in različnih starosti.
Načelo samoregulacije
Otroci in mladostniki/mladostnice sami poskrbijo za lastno urejenost,
osebno higieno, urejenost osebnih predmetov, prehrano ter red v vseh
prostorih (z izjemo vzgojiteljske sobe) stanovanjske skupine.So soust-
varjalci/soustvarjalke pravil, zato imajo tudi pravico do dopolnjevanja
in spreminjanja le - teh, vendar se za to odloči in dogovori cela skupi-
na. Za kršenje pravil skupine so dogovorjene sankcije.
Načelo vključenosti v socialno okolje
Stanovanjska skupina praviloma živi v mestnem okolju, kjer imajo otro-
ci in mladostniki/mladostnice možnost, da nemoteno vzpostavljajo stike
z vrstniki v soseščini in okolico nasploh.
Načelo dislociranosti od matičnega zavoda, kadar je stanovanjska sku
pina dopolnilna oblika zavoda
Stanovanjska skupina mora biti od oddaljena matičnega zavoda toh-
ko, da se vplivi zavoda ne morejo širiti vanjo.
Načelo koedukacije
V stanovanjsko skupino so vključeni otroci in mladostniki/mladostni-
ce obeh spolov in različnih starosti, saj je heterogenost skupine nekaj
naravnega, običajnega v našem socialnem okolju in prispeva k obliko-
vanju ustrezne socialne klime med mladimi.
Načelo raznolikosti in individualizacije
Zaradi različnih osebnostnih lastnosti in sposobnosti otrok in mladost-
nikov, njihove specifične "zgodovine" iz družinskega okolja, je potreb-
^S o CIA L N A P IC D A G O G I K A
41
no za vsakega posameznika in posameznico izoblikovati ustrezen in-
dividualni vzgojni program in mu tudi slediti.
• Načelo normalizacije
Načelo sledi temu, da bi bilo življenje mladih, ki živijo v stanovanjski
skupini, kolikor je le mogoče podobno življenju otrok in mladostni-
kov/mladostnic, ki niso vključeni v stanovanjsko skupino. Stanovanj-
ska skupina z vsemi temi načeli ter načelom majhnosti zmanjšuje
možnost za podtalno delovanje in oblikovanje subkulture v skupini,
manjša je možnost stigmatizacije otrok in mladostnikov, saj jim tak-
šna oblika bivanja omogoča normalne življenjske razmere, spodbuja
pa njihovo samostojnost in prevzemanje odgovornosti za lastno ve-
denje.
1.2. Prednosti in slabosti stanovanjske skupine v
primerjavi z vzgojnim zavodom
PREDNOSTI, ki jih stanovanjska skupina nudi STANOVALCEM IN STA-
NOVALKAM:
1.	Ker je skupina majhna, je hišni red lahko bolj ohlapen, možna so od-
stopanja od železnega repertoarja in prilagajanja posameznikom/po-
sameznicam, skupina lahko zagotavlja večjo mero individualnosti.
2.	Skupina se povezuje z ožjim in s širšim socialnim okoljem, tako da
imajo otroci in mladostniki/mladostnice več možnosti za ustrezno so-
cialno učenje in tudi več pozitivnih identifikacijskih likov.
5. V skupini do osem otrok in mladostnikov/mladostnic je večja možnost
zadovoljevanja potrebe po zasebnosti, vsak ima možnost, da se uma-
kne, kadar to potrebuje.
PREDNOSTI, ki jih stanovanjska skupina ponuja VZGOJITELJEM IN
VZGOJITELJICAM:
L Večja samostojnost pri delu, manjša odvisnost od matične ustanove.
2.	Problemi se v skupini rešujejo hitreje, ni prelaganja odgovornosti na
druge osebe.
3.	Nasprotovanje avtoriteti vzgojitelja/vzgojiteljice je v stanovanjski sku-
pini veliko manjše, saj je večina potreb mladih stanovalcev in stano-
valk opažena, hitreje opazna pa so tudi občasna subkulturna delova-
nja, ki so manj intenzivna kot v zavodu in jih je lažje odpraviti.
SLABOSTI, kot jih doživljajo VZGOJITELJI IN VZGOJITELJICE v sta-
novanjski skupini:
L Svojega vedenja, ustreznosti ali neustreznosti reagiranja, ne morejo
42
s o C I Л L N Л r K D A G O G I K A
primerjati s sodelavci/sodelavkami neposredno v določeni situaciji ali
takoj po njej, saj večino časa delajo samostojno.
2.	Manj časa imajo za organiziranje in izvajanje prostočasnih dejavnosti,
saj je treba organizirati celotno dogajanje v skupini (od nakupov, po-
pravil, vzgojnega dela in učne pomoči, spremljanja finančnega sta-
nja,...).
3.	Preobremenjenost z gospodinjstvom in organizacijskim delom na ra-
čun dela s posameznikom/posameznico in celotno skupino.
4.	Dvojna vloga: vloga prijatelja, osebe, ki je stanovalcem/stanovalkam
zelo blizu, se izmenjuje z vlogo, ki postavlja določena pravila in ome-
jitve.
SLABOSTI, ki jih stanovanjska skupina prinaša STANOVALCEM IN STA-
NOVALKAM:
1.	Stanovanjska skupina je organizirana po družinskem modelu, vendar
ne more zagotoviti ustreznega nadomestila za urejeno družinsko oko-
lje.
2.	Prostovoljna udeležba v skupini je v praksi pogosto manj slaba mož-
nost med ostalimi možnostmi življenja mladostnikov ali mladostnic.
3.	Življenjska resničnost po odpustu iz skupine je pogosto bolj kruta in
skopa z ugodnostmi, ki jih je prej zagotavljala skupina.
i J. Vloga paraprofesionalnega osebja v stanovanjski
skupini
Stanovanjska skupina ponuja v primerjavi z vzgojnhn zavodom dru-
gačne možnosti vzgojnega delovanja in vplivanja, ki so pogosto ustreznejše
(takšen je tudi njihov namen) od oblik vzgojnega dela v zavodu. Profesi-
onalno osebje stanovanjske skupine sodeluje po svoji dolžnosti s starši
mladih, šolami, centri za socialno delo, razhčnimi zdravstvenimi služba-
mi, pohcijo in sodiščem, vendar pa se pogosto odloča tudi za sodelovanje
z osebami, ki z življenjem in delom stanovanjske skuphie nimajo nepo-
sredno nobene povezave, nikakršnega odnosa. Tudi Okvirni vzgojni pro-
gram za delo v vzgojnih zavodih, stanovanjskih skupinah, mladinskih do-
movih in prevzgojnem domu predvideva, da lahko stanovanjska skupina
"razen strokovnih delavcev zaposljuje tudi prostovoljne delavce" (Skalar,
1995, s. 40). Te osebe se prostovoljno (beri: proste volje, brez prisile) odlo-
čajo za neko obliko sodelovanja s stanovalci in stanovalkami ter profesi-
onalnim osebjem stanovanjske skupine, da bi zadostih razhčnim mter-
psihičnim in intrapsihičnim motivom.
.s o C I A L N A P E D A G O G / K Л
43
1.3.1. Paraprofesionalno osebje v stanovanjski skupini
V tem prispevku pišem o vlogi oseb, ki poleg vzgojiteljev in vzgojiteljic
sodelujejo v nekaterih naših stanovanjskih skupinah.Te osebe niso redno
zaposlene, saj so pogosto še študenti in študentke, v skupino prihajajo
občasno, po dogovoru s stanovalci/stanovalkami in z vzgojitelji/vzgojite-
ljicami in izvajajo različne dejavnosti. Dopolnjujejo delo profesionalnega
osebja, pogosto so to tudi dejavnosti, ki jih ti mladi obvladajo bolje od
redno zaposlenega osebja. Poleg teh oseb pa v nekaterih skupinah živi
tudi oseba, ki izpolnjuje vse zgornje pogoje, poskrbeti pa mora tudi, da se
stanovalci in stanovalke pravočasno odpravijo k počitku in da noč mine
mirno. Tako nadomesti vzgojitelja/vzgojiteljico, ki bi bil/a v skupini pri-
soten/prisotna v nočnem času.
Izraz paraprofesionalno osebje se mi je zdel vsebinsko bolj ustrezen
od izrazov začasno, neformalno, dodatno ali celo pomožno osebje v sta-
novanjski skupini in tudi od izrazov zunanji sodelavci/sodelavke ter pro-
stovoljci in prostovoljke, saj predvideva vse specifične lastnosti že našte-
tih izrazov. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar ..., 1995, str. 817)
opredeh besedo "PARA" kot predpono v sestavljenkah za izražanje pri-
bližnosti, podobnosti, tako lahko izraz paraprofesionalno osebje zajame
vse že naštete značilnosti teh oseb, ki se poleg profesionalnega osebja
(vzgojiteljev in vzgojiteljic) zadržujejo v stanovanjski skupini in opravlja-
jo vlogo, ki je na nek način podobna vlogi profesionalnega osebja.
Paraprofesionalno osebje večinoma tvorijo študenti in študentke raz-
ličnih fakultet, med njimi je več tistih, ki študirajo na "socialno" usmerje-
nih fakultetah. Z delom v stanovanjski skupini pridobijo številne strokov-
ne izkušnje, preverijo svoje znanje, sposobnosti dela s skupino, preizku-
sijo se kot vodje, moderatorji/moderatorke različnih dejavnosti, zadovo-
ljijo osebnim potrebam po druženju z mladimi "problematičnimi" ljudmi,
potrebo po nuđenju pomoči itd.Prek novih, neznanih situacij širijo svoje
socialno dojemanje, spreminjajo stališča in od organizacije, v kateri de-
lujejo, pričakujejo, da se bo pričela spreminjati, prilagajati tudi njim, ki
začnejo skupaj s svojimi novimi izkušnjami postopoma postavljati tudi
nove pogoje, pod katerimi so pripravljeni sodelovati (Pavlovič, 1983, s.
78).
Preden paraprofesionalno osebje prične z opravljanjem svoje vloge v
skupini, jih profesionalno osebje seznani z delovanjem skupine, z njeni-
mi pravih, obveznostmi, dolžnostmi in s pravicami mladih stanovalcev in
stanovalk, z upravo oziroma matičnim zavodom pa uredijo tudi vse for-
malnosti (podpis pogodbe o sodelovanju). Profesionalno osebje ves čas
spremlja in občasno tudi usmerja delo paraprofesionalnega osebja v sku-
44
s o CIA L N A P E D A G O G ! K A
pini ter mu nudi strokovno pomoč in podporo. Pogoj za uspešno sodelo-
vanje je način komuniciranja, ki omogoča stalno spremljanje dogajanja
in odnosov v skupini.
Paraprofesionalno osebje potrebuje za uspešno delo s stanovalci in sta-
novalkami določena znanja in izkušnje:
•	samostojne ocene položaja, v katerem so se znašli,
•	objektivnega analiziranja različnih procesov na superviziji,
•	.poznavanja transfernih pojavov,
•	osnovna znanja o skupinski dinamiki.
Zavedati pa se mora tudi tega, da z vlogo, ki jo ima v skupini, vstopa v
zelo zapletene odnose.
Potrebna znanja in izkušnje lahko te osebe pridobijo v izobraževanjih
pred začetkom opravljanja dela v stanovanjski skupini, pri študiju in pri
neposrednem delu z mladimi v skupini.
Paraprofesionalno osebje v stanovanjski skupini pomembno dopolnjuje
vzgojno delo. Poleg stalnih dveh likov - moškega vzgojitelja in ženske
vzgojiteljice (ne glede na njihovo število), ki vzgajata in prevzgajata s svojo
osebnostjo in na svoj lasten način, se vzgojnih nalog posredno loteva tudi
paraprofesionalno osebje, ki v skupini sodeluje, in s tem tudi zmanjšuje
neposredni pritisk redno zaposlenega osebja. Vloga paraprofesionalnega
osebja v stanovanjski skupini je zelo pomembna, delo zahteva določeno
resnost, stalnost in odgovornost, zato ima pomembno vlogo osebnost člo-
veka, ki se za to delo odloči. Kljub mladosti in manjšemu številu izkušenj,
mora paraprofesionalno osebje vedeti, kaj je v skupini dovoljeno in kaj
ne, sposobno mora biti za sprejemanje nekaterih odločitev in prilagaja-
nje v nepričakovanih življenjskih situacijah skupine.
Pridobivanje paraprofesionalnega osebja za delo v stanovanjski skupi-
ni navadno poteka ob pomoči:
•	nevladnih organizacij,
•	šol in fakultet,
•	javnih medijev,
•	osebnih stikov profesionalnega osebja ter
•	že aktivnega paraprofesionalnega osebja v skupini.
1.5.2. Vloga paraprofesionalnega osebja v stanovanjski skupi-
ni
Vlogo paraprofesionalnega osebja v stanovanjski skupini določa zelo
nejasno in široko koncept stanovanjske skupine.
.s o C I Л L N A r И D A G G G J K A
45
Ločimo lahko 5 različne oblike sodelovanja:
1.	oseba, ki v skupini biva,
2.	osebe, ki v skupino prihajajo občasno in sicer:
a)	ko organizirajo ter usmerjajo različne dejavnosti za stanovalce
in stanovalke,
b)	ko mladim pomagajo pri učenju, se z njimi pogovarjajo o njiho-
vih problemih ter jim pri tem svetujejo.
K 1) Oseba, ki v skupini biva, na nek način opravlja naloge nočnega
vzgojitelja/vzgojiteljice. V skupini je navzoča v nočnem času in poskrbi,
da stanovalci in stanovalke pravočasno ležejo k počitku, da niso pregla-
sni, da se ustrezno vedejo, da ne kršijo pravil skupine ali ogrožajo lastne
varnosti in varnosti drugih oseb, njihova naloga pa je tudi, da ob morebit-
nih nesrečah, poškodbah in bolezenskih stanjih mladih ustrezno ukrepa-
jo. Za stanovalce in stanovalke to pomeni, da sta določen nadzor in tudi
varnost še vedno zagotovljena, čeprav v skupini ni navzoče profesionalno
osebje, prav tako pa je možnost, da bi mladi zlorabili njihovo odsotnost
veliko manjša in tudi manj zanimiva ter izzivalna.
K 2a) Osebe, ki stanovalcem in stanovalkam ter hkrati sebi organizira-
jo različne dejavnosti, ki so v interesu vseh, poskrbijo, da mladi koristno
in tudi poučno preživijo svoj prosti čas, pri tem pa se lahko zabavajo,
sprostijo, pridobijo nove izkušnje v njim že znanih ali novih položajih in
širijo svojo socialno mrežo. Te osebe lahko izvajajo določen, vnaprej na-
črtovan program, dejavnosti neke zunanje organizacije, skupine ali društ-
va, program pa običajno poteka zunaj prostorov skupine (tabori, delavni-
ce) ali pa so to dejavnosti, ki jih oblikujejo spontano, glede na želje in
potrebe stanovalcev, stanovalk, strokovnega osebja in tudi glede na last-
ne motive.
K 2b) Osebe, ki stanovalcem in stanovalkam pomagajo pri učenju, pre-
vzamejo vlogo inštuktorjev/inštruktoric in hkrati tudi zaupnih svetoval-
cev in svetovalk, ki pokažejo razumevanje tudi za različne probleme mla-
dih. Vlogi oseb, ki v skupino prihajajo zaradi učne pomoči ali skupnih
dejavnosti, načrtovanih v okviru skupine, se pogosto dopolnjujeta, med
eno in drugo pogosto ni jasne meje, ni ju možno strogo ločiti in razmejiti,
medtem ko je vloga osebe, ki v skupini biva, bolj opredeljena. Njeno opre-
deljenost določa prav sobivanje z mladimi stanovalci in stanovalkami.
Oseba, ki biva v skupini, se srečuje s situacijami, ki so ostalim (profesi-
onalnemu osebju in osebam, ki v skupini sodelujejo občasno) neznane,
celo povsem tuje. Gre za stalno navzočnost, neprenehno srečevanje, sku-
pno gospodinjstvo (priprava hrane, pranje perila, urejanje prostorov, gle-
46
s o C I A L N Л P /i D A C O G / K A
danje TV,...), odnose in probleme, ki pri tem nastanejo, ter njihovo razre-
ševanje.
Vlogo paraprofesionalnega osebja lahko razmnemo tudi kot obliko nu-
đenja osebne
pomoči stanovalcem in stanovalkam (Stritih, 1985, s. 7). Osebno po-
moč tvorijo vsa dejanja paraprofesionalnega osebja, ki vplivajo na psiho-
loško doživljanje stanovalcev in stanovalk. To so dejanja, ki omogočajo,
da je življenje mladih znotraj stanovanjske skupine boljše, ustreznejše,
prijetnejše, pa tudi vsa dejanja, ki pripomorejo k reševanju problemov
mladih (med drugim tudi učna uspešnost, ustrezni socialni stiki z okoli-
co, izboljšanje komunikacije med stanovalci in stanovalkami itd.) oziro-
ma k uresničevanju individualnega vzgojnega načrta. Večina stanovalcev
in stanovalk ima prhnanjkljaj na področju socializacije, pri čemer ima
paraprofesionalno osebje možnost, da skupaj z mladimi ta primanjkljaj
nadoknadi oziroma zmanjša. Obhke tovrstne podpore so učna pomoč, sku-
pna izbira in obiskovanje kulturnih prireditev, koncertov, filmskih pred-
stav, plesov, skupno preživljanje praznikov in druge oblike neformalnega
druženja.
1.5.5. Odnosi med paraprofesionalnim osebjem in stanovalci/
stanovalkami
Sodelovanje med paraprofesionalnim osebjem, stanovalci in stanoval-
kami se prične s prvim, površnim osebnim stikom med njimi, z odnosom
"umetnega prijatelja" (prav tam, s. 11), ki prihaja v skupino ter se s stano-
valci in stanovalkami sproščeno pogovarja o različnih temah, ki so zani-
mive za obe strani. S postopnim razvojem zaupanja na strani stanovalcev
in stanovalk, katerih pogosta izkušnja iz preteklosti je, da so bili iz različ-
nih razlogov zavrnjeni, se z mnogimi preverjanji in umiki oblikujejo med
stanovalci/stanovalkami in paraprofesionalnim osebjem odnosi, ki so po-
dobni prijatelj skhn.
Razlika med običajnimi prijateljskimi odnosi in odnosi, ki se vzposta-
vijo med stanovalci/stanovalkami in paraprofesionalnim osebjem je, da
ima paraprofesionalno osebje v ozadju ustanovo, ki postavlja določena
pravila, ki jih ščitijo pred morebitnimi prehudimi pritiski, potrebami in
željami stanovalcev in stanovalk in ki od njih zahtevajo določeno razda-
ljo. Med mladimi se z oblikovanjem zaupanja do paraprofesionalnega oseb-
ja ta razdalja zmanjša, od paraprofesionalnega osebja pa je odvisno, ko-
likšno mero distanch-anosti bo v odnosu ohranilo. Radar je razdalja pre-
velika, zoži, osiromaši odnose in zmanjša možnost pozitivnega vplivanja
na mlade.
cS o C I A L N A r E D A G O G / K A
47
Odnosi, ki jih oblikujejo stanovalci in stanovalke, so sproščeni, nefor-
malni, kar ne pomeni, da so phtvi, površinski. Pogosto (kljub potrebi po
razdalji) ustvarijo "prave" prijateljske stike in drug drugemu postanejo
pomemben člen v določenem življenjskem obdobju.
Mladi doživljajo paraprofesionalno osebje kot starejše vrstnike in vrst-
nice, prijatelje in prijateljice, zaupnike in zaupnice, ki jim znajo prisluh-
niti, jih razumeti in jim tudi svetovati, kot bi šlo za njih same ter jim po-
magajo pri oblikovanju in vzpostavljanju odnosov z okoljem (družina, vrst-
niki/vrstnice, partnerstva). Stanovalci in stanovalke iz njih pravzaprav ust-
varijo neko avtoriteto, ki je drugačna od avtoritete profesionalnega oseb-
ja. "Spodbude, ki je ne spremlja pridiga, ne odklanjajo" (Pavlovič. 1985, s.
341).	Paraprofesionalno osebje lažje razume težave tega obdobja, saj se
je večina še do pred kratkim sama soočala s podobnimi problemi, tako da
je identifikacija z mladimi lahko zelo močna.
"Prostovoljec ne oporeka vrednotam, ki usmerjajo mladostnika tudi z
drugih koncev (šola, delo), in ne ustvarja zmede, obenem pa sprejema
tudi tiste protislovne težnje mladostnika, ki starše in pedagoge tako hitro
spravijo v slabo voljo in v bojazen, da bo nekaj šlo po zlu" (prav tam, s.
342).
Sproščenost in neformalnost v odnosih je pogosto posledica manjših
starostnih razlik med njimi, podobnih pogledov na življenje, podobnega
načina oblačenja, sledenja isti ali podobni kulturi in/ali subkulturi mla-
dih, pa tudi podobnih konfliktnih situacij in problemov odraščanja. Odnosi,
ki jih oblikuje paraprofesionalno osebje s stanovalci in stanovalkami, da-
jejo velike možnosti za medsebojno vplivanje in pozitivno delovanje ter
so tako tudi dopolnilo k vzgojnemu delu profesionalnega osebja. Proble-
matični so lahko le odnosi, v katerih bi paraprofesionalno osebje sprejelo
in prevzelo neustrezno vedenje mladih in tako še povečalo probleme mla-
dostnikov in mladostnic v stanovanjski skupini.
1.3.4. Prednosti paraprofesionalnega osebja pred profesional-
nim osebjem
Prednosti paraprofesionalnega osebja so:
1.	s stanovalci in stanovalkami se lažje istovetijo in tako lažje razumejo
njihove težave;
2.	mladim ne predstavljajo neke odrasle avtoritete, saj jim pravila in ome-
jitve postavljajo le občasno;
3.	mladi jih pogosto poskušajo posnemati, se z njimi identificirati, doživ-
ljajo jih kot starejše vzornike in vzornice;
48
s o CIA L N A l> E D A G 0 G / K A
4. v primerjavi s profesionalnim osebjem lahko govorimo o odnosu ena-
kosti med paraprofesionalnim osebjem in stanovalci/stanovalkami.
"V razmerju do realnih instanc je prostovoljec nerealna, izmišljena, v
svetu stvarnih vlog in dejanski socialni mreži neobstoječa projekcija že-
lje. Mladostniki se zavedajo, da lahko v realnem prostoru vzgojitelj/vzgo-
jiteljica posreduje učinkoviteje kot paraprofesionalno osebje (hiterveni-
ranje v šoli, sodelovanje s starši). Nobeden izmed realnih subjektov pa ni
dovolj kot "posoda", ki bi sprejela in prenesla močno konfliktne vsebine
mladostnikovega razvoja (prav tam).
2. Namen in metodologija raziskave
2.1. Opredelitev problema
v stanovanjskih skupinah sodeluje poleg profesionalnega osebja, t.j.
vzgojiteljev in vzgojiteljic, tudi paraprofesionalno osebje, ki v skupini pre-
vzame različne vloge.
Oblikovala sem naslednja raziskovalna vprašanja:
1.	Kakšne vloge ima paraprofesionalno osebje v stanovanjski skupini, kdo
in zakaj se odloča za to delo, kako pride v skupino, s kakšnimi proble-
mi se ob izvajanju svoje vloge srečuje, kaj mu ta vloga prinaša?
2.	Menim, da je vloga paraprofesionalnega osebja konfliktna, saj se pri
svojem delu srečuje z različnimi pričakovanji in pogledi, zato lahko
govorimo o konfliktu različnih vlog in konfliktu v vlogi (nesoglasje in
različna pričakovanja glede "opravljanja"vloge) paraprofesionalnega
osebja. Zanimalo me je tudi, kako svojo vlogo doživljajo paraprofesi-
onalno osebje samo, stanovalci in stanovalke ter profesionalno osebje
stanovanjske skupine.
2.1. Metodologija
Izvedla sem deskriptivno raziskavo z uporabo kvalitativne analize.
Viri podatkov so bili delno usmerjeni intervjuji in opazovanje z ude-
ležbo.
2.1.1. Intervjuji
V	maju in juniju 1997 sem opravila intervjuje s profesionalnim oseb-
jem, stanovalci in stanovalkami ter paraprofesionalnim osebjem dveh sta-
novanjskih skupin.
V	razgovorih je sodelovalo 27 oseb: 2 vzgojitelja in 3 vzgojiteljice, 4
stanovalci in 7 stanovalk, 3 paraprofesionalci in 8 paraprofesionalk.
.s o C I A L N A P E D A G O G I K A
49
Vzorec paraprofesionalnega osebja
•	Starost: ena oseba je imela 19 let, dve 22 let, ena 24 let, pet oseb je
imelo 25 let, ena 28 in ena 29 let.
•	Izobrazba: dva absolventa socialne pedagogike, študentka 4. letnika
pedagogike, študent 1. letnika socialnega dela, tri študentke 3. letnika
socialnega dela, diplomirana sociologinja in absolventka socialnega
dela, absolventka psihologije in socialnega dela, absolventka kulturne
antropologije z etnologijo, absolventka Naravoslovno tehniške fakul-
tete, smer oblikovanje, tekstilstvo.
•	Čas sodelovanja v skupini: od pol leta do treh let.
Intervjuji so trajali od 20 do 60 minut, potekali pa so na različnih kra-
jih (stanovanjska skupina, lokah, na domu teh oseb, v naravi).
Vzorec stanovalce!) in stanovalk
•	Starost: dve osebi sta bih stari 16 let, dve 17 let, šest oseb je imelo 18 let
in ena oseba 21 let.
•	Čas bivanja v skupini: od 4 do 27 mesecev.
Intervjuji so trajali od 10 do 30 minut, vsi so potekah v prostorih stano-
vanjskih skupm.
Vzorec pro fesionalnega osebja
•	Izobrazba: tri osebe imajo diplomo iz defektologije, smer MVO, ena
oseba iz psihologije in ena iz pedagogike in slovenskega jezika.
•	Delovne izkušnje v stanovanjski skupini: dve osebi sta v stanovanjski
skupini zaposleni pet let, ena je v skuphii dve leti in pol, ena leto in
pol, ter ena oseba eno leto.
Intervjuji so trajali od 35 do 60 minut in smo jih opravili v prostorih
stanovanjskih skupin, z izjemo enega, ki je potekal na vzgojiteljičinem
domu.
Vsi sodelujoči so bih obveščeni, da gre za intervju v okviru diplomske-
ga dela, katerega namen je ugotoviti, kakšno vlogo ima paraprofesional-
no osebje v stanovanjski skupini in kako to vlogo doživljajo paraprofesi-
onalno osebje, stanovalci in stanovalke ter profesionalno osebje v skupi-
ni. Intervjuji so avtorizirani.
Razgovor je potekal v delno strukturirani obliki, od prvega formulira-
nja namena intervjuja - raziskati vlogo paraprofesionalnega osebja v sta-
novanjski skupini, do razhčnih področij, primerjav razhčnih vlog, moti-
vov za opravljanje tega dela, pridobitev, problemov.
JO
s o C I Л L N Л P E D A C O G / K A
Zdi lažje Izvajanje intervjuja sem si pripravila tematska vprašanja, s
katerimi sem si občasno pomagala.
Intervju se je zaključil, ko so bila v pogovoru, po mnenju obeh, izčrpa-
na vsa vprašanja in tudi odgovori nanje.
V nadaljevanju je v intervjujih namesto izraza paraprofesionalno osebje
uporabljan izraz prostovoljci in prostovoljke, ki je intervjuvanim osebam
bolj blizu in ga pogosto uporabljajo.
Večinoma je uporabljana le moška oblika samostalnikov, ki podaja in-
formacije za osebe obeh spolov.
Usmerjevalna vprašanja za intervju s paraprofesionabiim osebjem:
-	spol;
-	starost;
-	izobrazba;
-	koliko časa si že prostovoljec/prostovoljka v stanovanjski skupini?
-	kako pogosto si prisoten/prisotna v skupini? Koliko ur?
-	kako preživiš čas s stanovalci/stanovalkami?
-	kako vidiš vlogo osebe, ki v skupini biva?
-	kako vidiš vlogo ostalega paraprofesionalnega osebja?
-	ah med tvojo vlogo in vlogami ostalih oseb v skupini obstajajo razli-
ke? Kakšne?
-	odnos med vzgojitelji/vzgojiteljicami in stanovalci/stanovalkami si
predstavljaj kot gugalnico. Kam bi se usedel/usedla ti?
Usmerjevalna vprašanja za intervju s stanovalci in stanovalkami:
-	spol;
-	starost;
-	čas bivanja v stanovanjski skupini;
-	s koliko odraslimi se srečuješ v stanovanjski skupini?
-	kakšno vlogo imajo prostovoljci in prostovoljke? Poznaš njihove na-
loge?
-	ali med prostovoljci/prostovoljkami obstajajo razlike v delu in odno-
su do stanovalcev/stanovalk? Kakšne? Lahko o tem poveš kaj več?
-	kakšna je vloga prostovoljca/prostovoljke, ki v skupini biva, kakšne
so njegove/njene naloge?
-	kaj pričakuješ od prostovoljcev/prostovoljk?
-	kaj misliš o odnosu med vzgojitelji/vzgojiteljicami in prostovoljcem/
prostovoljko?
-	odnos med vzgojitelji/vzgojiteljicami in stanovalci/stanovalkami si
.s o CIA L N A l> K D A G O GIRA
51
predstavljaj kot gugalnico; na katero stran bi posedel/posedla prostovolj-
ce/prostovoljke?
Usmerjevalna vprašanja za intervju z vzgojitelji in vzgojiteljicami:
-	spol;
-	starost;
-	izobrazba;
-	koliko časa si vzgojitelj/vzgojiteljica v stanovanjski skupini?
-	kakšno vlogo imajo v skupini prostovoljci/prostovoljke? Kakšne so
njihove naloge?
-	ali obstajajo razlike med delom prostovoljcev/prostovoljk?
-	kakšno je tvoje mnenje o vlogi prostovoljca/prostovoljke, ki v skupi-
ni biva?
-	kakšne so njegove/njene naloge?
-	kaj od nje/ga pričakuješ?
-	je prostovoljec/prostovoljka član/ica tima?
-	problemi pri delu s prostovoljci/prostovoljkami;
-	poznaš probleme, ki jih imajo prosto volj ci/prostovljke pri delu v sku-
pini?
-	opiši situacijo, kjer je bila prostovoljčeva/prostovoljkina prisotnost
dobrodošla, ali situacijo, kjer je njegova/njena prisotnost predstavljala
konflikt;
-	odnos med vzgojitelji/vzgojiteljicami in stanovalci/stanovalkami si
predstavljaj kot gugalnico; na katero stran bi posedel/posedla prostovolj-
ce/prostovoljke?
2.1.2.	Opazovanje z udeležbo
Ker sem eno šolsko leto bivala v eni od stanovanjskih skupin, sem se
kot sostanovalka vključevala v vse dejavnosti skupine. Ko sem pričela z
izdelavo diplomskega dela, so bili stanovalci in stanovalke ter profesi-
onalno osebje v skupini obveščeni, da bom z opazovanjem zbrano gradi-
vo uporabila kot del diplomskega dela in so se s tem tudi strinjah.
2.1.3.	Obdelava podatkov
Za podatke sem uporabila vse intervjuje in tudi lastne izkušnje iz živ-
ljenja v skupini. Osnovno raziskovalno gradivo so predstavljali delno
usmerjeni intervjuji. Po dobesednem pretipkavanju vseh 27-tih intervju-
jev, sem vsakega od njih uredila tako, da so bili odgovori izpraševanih
oseb zapisani v stolpcu na levi strani lista, moja razmišljanja, za katero
52
s o CIA L N A r E D A G O G í K A
področje gre, pa so jim sledila v stolpcu na desni strani. Tako sem dobila
kode (vloga, informacije o možnosti sodelovanja, problemi, dejavnosti,...),
s katerimi sem si pomagala razvrstiti odgovore intervjuvanih oseb v raz-
lične sklope oziroma področja. V diplomskem delu so odgovori prikazani
v 50-tih tabelah. Zaradi omejenega prostora v tem prispevku navajam le
naslove vseh tabel.
Odgovore paraprofesionalnega osebja navajam v devetih tabelah, kjer
so povzeti naslednji tematski sklopi:
1.	Informacija o možnosti sodelovanja v stanovanjski skupini.
2.	Motivacija in pričakovanja paraprofesionalnega osebja.
3.	Vloge paraprofesionalnega osebja v stanovanjski skupini.
4.	Dejavnosti, ki jih paraprofesionalno osebje izvaja v stanovanjski sku-
pini.
5.	Primerjava vlog osebe, ki v skupini biva in ostalega paraprofesional-
nega osebja.
6.	Problemi, ki so se pojavljah pri delu paraprofesionalnega osebja.
7.	Izkušnje, ki jih je pridobilo paraprofesionalno osebje z izvajanjem svoje
vloge.
8.	Odnos med stanovalci/stanovalkami in paraprofesionalnim osebjem.
9.	Sodelovanje in odnos med paraprofesionalnim in profesionalnim oseb-
jem.
Odgovori stanovalcev in stanovalk o vlogi paraprofesionalnega osebja
so strnjeni v osmih tabelah:
1.	Odraslost in pojmovanje odraslosti.
2.	Vloga, naloge in doživljanje paraprofesionalnega osebja.
3.	Želje in pričakovanja do paraprofesionalnega osebja.
4.	Vloga, naloge in doživljanje osebe, ki v skupini biva.
5.	Primerjava vlog osebe, ki v skupini biva, in ostalega paraprofesional-
nega osebja.
6.	Primerjava vlog paraprofesionalnega in profesionalnega osebja.
7.	Prijetni spomini, izkušnje, situacije, povezani s paraprofesionalnim
osebjem.
8.	Neprijetni spomini, izkušnje, situacije in spomini, povezani s parapro-
fesionalnim osebjem.
Odgovori profesionalnega osebja so združeni v trinajstih tabelah:
1.	Vloga, naloge in doživljanje osebe, ki v skupini biva.
2.	Vloge in naloge ostalega paraprofesionalnega osebja v skupini.
o C I Л L N A P !<: D A O O G / K A
S3
3.	Pričakovanja do ostalega paraprofesionalnega osebja v skupim.
4.	Primerjava vlog osebe, ki v skupini biva in ostalega paraprofesional-
nega osebja.
5.	Pridobivanje paraprofesionalnega osebja.
6.	Motivacija paraprofesionalnega osebja.
7.	Dogovori med paraprofesionalnim in profesionalnim osebjem.
8.	Izobraževanja za paraprofesionalno osebje.
9.	Sodelovanje in komunikacija s paraprofesionalnim osebjem.
10.Problemi	paraprofesionalnega osebja pri delu z mladimi.
11.Paraprofesionalno	osebje pridobi...
12.Pozitivne	izkušnje sodelovanja s paraprofesionalnim osebjem.
13.Problemi,	ki jih doživlja profesionalno osebje, ko sodeluje s parapro-
fesionalnim osebjem.
Pomembno je poudariti, da sem uporabila samo informacije, ki se po-
vezujejo z zastavljenim problemom.
Med intervjujem se je pokazalo tudi nekaj problemov oziroma omeji-
tev. Ker sem v eni od stanovanjskih skupin živela, poznam stanje in vloge
v skupini. Odgovori profesionalnega osebja, stanovalcev in stanovalk in
tudi moja vprašanja imajo neko osebno potezo. Dopuščam možnost, da so
sporočila manj kritična in objektivna, kot bi bila, če s temi osebami ne bi
imela osebnega odnosa.
5. Ugotovitve
v nadaljevanju predstavljam ugotovitve, ki so povzetek izjav in infor-
macij vseh sodelujočih v intervjujih. Odgovore intervjuvanih oseb nava-
jam v ležečem tisku.
Paraprofesionalno osebje doživlja svoje vloge v stanovanjski skupini
kot vloge prijateljev/prijateljic, zaupnikov/zaupnic, ki mladim prisluhne-
jo ob njihovih težavah, jim nudijo moralno oporo, pomagajo pri učenju,
organizirajo različne prostočasne dejavnosti in nadomeščajo profesional-
no osebje v času, ko je to odsotno (v nočnem času in med vikendom).
Interviú s paraprofesionalko št. S
Naša vloga je bolj organiziranje raznovrstnih dejavnosti, saj tako sem
si jo predstavljala. Bila sem tam, da je nekdo zraven, ne smem reči
kontrola, saj je preveč ostro, potrebno je, da je nekdo z njimi, da stvari
tečejo tako, kot je treba.
54
s o CIA L N A P E D A G O G I K A
Te vloge se med seboj dopolnjujejo, prepletajo, nobena se ne pojavlja
v "čisti" obliki, nihče ni samo inštruktor ah samo nadzornik dogajanja.
Vzdušje v skupini doživljajo kot sproščeno, zavedajo se tudi, da mora-
jo biti ob tem dejavni tudi sami.
Intervju s paraprofesionalko št. 8
Imela sem tudi gojenca, ki je hodil k meni, dobivala sva se izven stano-
vanjske skupine. Zdaj imam v skupini tudi svojo gojenko, s katero se
bolj ukvarjam. Večkrat sem bila tam, zato da sem se pogovarjala z njo.
Bolj sem se posvetila delu z njo, kot pa delu s skupino.
V eni skupini dajejo manjši poudarek individualnemu delu, v ospredju
je delo s člani in članicami skupine, ki v skupini ostanejo čez vikend,
paraprofesionalno osebje prevzame vlogo razbremenjevalcev za dogodke
čez teden.
Intervju s paraprofesionalko št. 6
Po eni strani je to vloga razbremenjevalcev za dogodke čez teden, po
drugi strani malo nadzornika, da si ravno ne dovolijo vsega, na nek
način tudi to, da jim poveš, kako sam gledaš na svet, stvari. Za njih je
najpomembnejše mnenje vrstnika, to je jasno, ampak če tudi sam poveš
svoje mnenje, je mogoče kdaj tudi dobro, v kakšni situaciji.
Paraprofesionalno osebje ne postavlja stanovalcem in stanovalkam
omejitev, spomni jih na pravila, ki v skupini veljajo.
Intervju s paraprofesionalko št. 5
Mislim, da jim nisem postavljala mej, ker nisem smatrala, da je to mo-
ja vloga. Glede tistega, kar so bila pravila, sem tudi jaz postavljala
meje, ne da so delali vse, kar hočejo. Mogoče bi morala reči, da sem jih
spomnila na pravila. Da pa bi postavljala neka svoja, kaj smejo in
česa ne, tega nisem.
Paraprofesionalec št. 7 in paraprofesionalka št. 11 sta bivala v skupini,
zato je njuna vloga obsegala tako nadzorovanje, pomoč v različnih težkih
situacijah, prijateljske pogovore in opravljanje nekaterih vzgojiteljskih
nalog kakor tudi postavljanje omejitev.
^S o C J Л L N Л P E D Л G O G Г K Л
55
Interviú s paraprofesionako št. 11
Slo je za to, da je to nekdo, kije po eni strani prijatelj, bolj kot vzgoji-
telj, da se mu lahko zaupajo, da lahko z njim nekaj počnejo, da si pač
ponoči tam. Nekdo, ki se je po spletu okoliščin znašel skupaj, tako da
sem imela tudi to vlogo, ampak je bila bolj vloga starejše sestre, prija-
teljice, v tem stilu, ker so bili tudi vzgojitelji na istem..
Stanovalci in stanovalke doživljajo paraprofesionalno osebje različno,
glede na vlogo, ki jo ima v stanovanjski skupini. Tako stanovalci in stano-
valke ene stanovanjske skupine pripisujejo paraprofesionalnemu osebju
predvsem nadzorno funkcijo, ki jo popestrijo z izvajanjem različnih inte-
resnih dejavnosti, stanovalci in stanovalke druge skupine pa so deležni
učne pomoči, veliko se tudi pogovarjajo o osebnih težavah in jih ob njiho-
vi pomoči poskušajo razreševati, občasno pa organizirajo tudi različne
dejavnosti.
Stanovalci in stanovalke obeh skupin menijo, da je vzdušje, ki ga ust-
varjajo paraprofesionalci in paraprofesionalke bolj sproščeno, kot kadar
so z njimi vzgojitelji/vzgojiteljice. V eni od skupin se pogosto dogaja, da
se povežeta stanovalec/stanovalka in paraprofesionalec/paraprofesional-
ka, da se izoblikuje nek oseben prijateljski, zaupni odnos, na katerem
potem obe osebi gradita, temu pa so prilagojene njune skupne dejavnosti,
razgovori itd.
Intervju s stanovalko št. S
V bistvu so kot malo starejša moja generacija, čisto tako kot prijatelje
ali ljudi, ki jim lahko povem več kot vzgojiteljem, ker me na en način
več razumejo. Pridejo in včasih pomagajo pri učenju, če to potrebuješ,
rečeš. Za kakšne pogovore. Pridejo, tako bolj veselo je vse. Poživijo.
Malo bolj veselo dogajanje je tukaj. Več se dogaja, ko so oni. Malo se
zafrkavaš z njimi, ko pridejo, meni se dobro zdi, da so.
Intervju s stanovalko št. 6
Pomagajo pri učenju. Če imamo kakšne težave v šoli, se vedno lahko
obrnemo na njih. Skupaj gremo kam ven, v kino ali v živalski vrt ali
kaj takega, da smo malo skupaj. Drugače pa prihajajo tudi na te se-
stanke, ki jih imamo, da se pogovarjamo tudi z njimi.
56
s o CIA 1. N A P И D A G O G / K A
Intervju s stanovalko št. 7
Z nami se ukvarjajo. Ne vem. Pač učijo se, pogovarjajo se... Odvisno
kdo in s kom. Mislim, da je to tudi malo porazdeljeno. Eni so bolj z
enimi, drugi so pa z drugimi. Ampak predvsem to. Pomagajo. Pri uče-
nju, pa tudi tako, nasploh. Imela sem pomoč med prostovoljci. Učila se
je z mano za zaključne izpite. Jaz sem ji povedala za moje probleme.
Vse sem ji lahko zaupala, pa sploh ji ni bilo treba reči, naj ne pove. Vse.
Vse, no, še zdaj ji lahko vse povem, kar me muči.
Oseba, ki v skupini biva, ima nalogo nočnega nadzora, stanovalce/
stanovalke napoti k počitku, ugasne TV, poskrbi, da se umirijo, stano-
valci/stanovalke jo doživljajo kot del skupine, kot sebi enako, saj živi z
njimi.
Intervju s stanovalko št. 1
Da si na pol tako kot vzgojitelja in pol tako kot mi. Da si mešanica med
nami, stanovalci in vzgojiteljema, da znaš v oboje vklopit. Da nisi taka
kot vzgojitelja, ampak da se znaš tudi z nami zafrkavat
Intervju s stanovalko št. 6
Imamo enega nočnega. Ima svojo sobo, spi v tej hiši. Pravilo je, da je
potrebno biti ob desetih v sobah. Navadno pogleda v sobah, če smo
noter, navadno je vedno vse v redu.
Profesionalno osebje meni, da je vloga paraprofesionalnega osebja, da
izvaja določene animacijske dejavnosti, ko so vzgojitelji/vzgojiteljice od-
sotni, poleg tega tudi nadzoruje oziroma izvaja tiste dejavnosti, ki jih ob-
vlada bolje od profesionalnega osebja, zelo pogosto nudi učno pomoč.
Nekateri paraprofesionalci/profesionalke se družijo samo s posameznimi
stanovalci in stanovalkami, drugi delajo s skupino. Od njih se pričakuje,
da redno prihajajo v skupino, se držijo dogovorov, delajo odgovorno, vo-
dijo razhčne dejavnosti, predvsem pa take, kjer stanovalci in stanovalke
potrebujejo več pomoči in spodbude, da vedo, kaj v skupini ni dovoljeno,
imajo redne stike s profesionalnim osebjem, da profesionalnemu osebju
posredujejo informacije o stanovalcih/stanovalkah, kadar je to v njihovo
korist.
^S o C J Л L N Л r E D Л G O G / K A
51
Intervju z vzgoiitelnco št. 2
Imam določeno sliko o tem, za kaj bi lahko te prostovoljce uporabili,
glede na to, kakšni so občasno naši otroci. Pomoč pri socializacijskih
procesih ali socializacij skih načinih zunaj skupine, pomoč pri učenju,
potrebujejo prijatelja, nekoga, s katerim lahko odkrito govorijo o ne-
katerih stvareh, pa ni avtoritarna figura. Imamo jih tudi zato, da izve-
dejo neko specifično dejavnost, ki jo obvladajo bolj kot mi, da lahko
pridobijo eno znanje ali izkušnje, ki jih mi ne obvladamo in mislim, da
jih študentje imajo. Dobri so tudi kot indikatorji dela v skupini, ker so
pogosto kritični, lažje se vživijo z mladimi kot z nami, kritično nas
opozarjajo na nekatere zadeve, kijih delamo mogoče preveč odstopa-
joče, kar se meni zdi dobra vloga prostovoljcev. Drugače vidim v pro-
stovoljcih nekaj stimulativnega, nove dostope, nova stališča, to je ena
poživitev, ena kontrola našega dela. To so ljudje, ki imajo stališče tega
časa in dobro jih je sprejeti, slišati, vnesti, ker se, če si dolgo pri tem
delu, nalezeš nekih rutinskih pristopov. Vemo, da so generacijske razli-
ke velike, mladi, ki so neobremenjeni z večjimi problemi, vnesejo nova
znanja.
Intervju z vzgojiteljem št. 3
Jaz vidim dve, tri skupine prostovoljcev: eni, ki stalno hodijo k nam in
se družijo z nekaj stanovalci, nekateri so hkrati v skupini, delajo pa
tudi individualno potem drugi, ki se družijo samo z enim stanovalcem
in prihajajo samo k enemu, potem pa so tu še skupine, kot so doživljaj-
ci in Sotorovci, to so tudi prostovoljci, ki so tu samo med počitnicami in
z njimi sodelujemo pri raznih zadevah. Včasih vzamejo koga na tabor,
to je dobra, koristna stvar in jih ta vloga približa mladostnikom. Pro-
stovoljci vedo, kaj se tukaj dogaja in jim "mulci" lahko potožijo na
drugačen način kot nam, tudi nas lahko kdaj skritizirajo. Mislim, da
so prostovoljci lahko blazina, na kateri se potolažijo.
Profesionalno osebje pričakuje, da bo oseba, ki biva v skupini, v noč-
nem času navzoča v skupini, da bo poskrbela za mir in počitek vseh, da bo
znala oceniti, kdaj mora informacije, ki jih ima o stanovalcih/stanoval-
kah, posredovati naprej, da bo znala ukrepati ob problemih ter da se bo
na svojstven način vživela v življenje skupine in poleg tega živela tudi
neko svoje življenje in opravljala svoje obveznosti. Oseba, ki v skupini
biva, una zelo pomembno in kompleksno vlogo, saj s svojim načinom živ-
У8
s o C J A L N Л P E DA G O G I K A
ljenja vpliva na življenje stanovalcev in stanovalk. Njen vpliv na stanoval-
ce/stanovalke je celo večji od vplivov profesionalnega osebja, saj se mla-
di z njo pogosteje istovetijo.
Intervju z vzgoiitelnco št. 1
Vloga študenta prostovoljca je v naši stanovanjski skupini predvsem
kot vloga nočne kontrole, da je pač nekdo tukaj, saj je za mlade preveč
provokativna situacija. Njegova delovna obveznost je, da je tukaj po-
noči, od devete ure zvečer dalje, da je na skupinskih sestankih. Pred-
vsem pa se mi zdi, da je vloga študenta pač tudi ta, da ima vseeno svoje
življenje, da vseeno opravlja tudi neke svoje stvari, saj je tudi morebi-
ten identifikacijski lik za mlade. Mislim, da je v redu, da je to mlad
človek v procesu lastnega zorenja in izobraževanja, saj se tudi naši
mladi večinoma šolajo in da v bistvu imajo nek primer nekoga, ki se
tudi izobražuje.
Intervju z vzgojiteljem št. S
Prostovoljec je v skupini posrednik med vzgojiteljem in mladostnikom,
v bistvu jim je bližji tudi po letih, tako da mu, po moji oceni, lažje za-
upajo določene stvari, je vir informacij za vzgojitelja, tu mislim na so-
delovanje, odnose in tako naprej, koterapevt, mogoče je to malo preveč
resen izraz, vendar je nekaj v tem smislu, da občasno izvaja tudi ko-
rekcijo. Konkretno mislim na tistega, ki živi z njimi in je zelo pomem-
ben, vsaj kar se tiče dinamike, funkcioniranja posameznikov. Prosto-
voljec pa je tu v večernem času, nekaj ur, tako da dobi neko sliko, kije
meni osebno manjkala. Tu ima prostovoljec veliko možnost, zato gre
za pretok informacij. Gre tudi za kontrolo, pa ne v negativnem smislu,
gre za to, da se nekateri negativni pojavi ne pojavijo, da se pravočasno
opazijo, da ustrezno odreagira. Tu je prostovoljec, jaz bi ga poimeno-
val kot steber.
Vloge, ki jih ima paraprofesionalno osebje v obeh stanovanjskih sku-
pinah, se razlikujejo predvsem zaradi razlik v konceptu skupin. Pričako-
vanja stanovalce v/stanovalk ter profesionalnega osebja o vlogi parapro-
fesionalcev/paraprofesionalk se ne razlikujejo od predstave, ki jo ima o
sebi paraprofesionalno osebje.
Stanovalce in stanovalke sem povprašala, koliko oseb v stanovanjski
skupini je odraslih, saj sem želela izvedeti, kako doživljajo paraprofesi-
onalno osebje. Opredelili so se, da so paraprofesionaci/paraprofesional-
cS o C I A L N A P E D A G O G [KA
59
ke odrasli, razen dveh oseb, ki menita, da jim do odraslosti manjka še ena
stopnja. Sama sem pričakovala odgovore, ki jih bodo umestili k mlajšim,
mladostnikom, v naslednjem odgovoru o vlogi in doživljanju paraprofesi-
onalnega osebja pa so jih postavljah na svojo stran, saj se z njimi lahko
več pogovorijo, ker paraprofesionalno osebje razume več od vzgojiteljev/
vzgojiteljic.
Interviú s stanovalko št. S
Cisto odraslega ni nobenega, vsi moramo še nekaj najti, ... Vzgojitelji
so vsi odrasli, prostovoljci so tudi vsi, edino mi še nismo. Nočnega ne bi
dal za odraslega. No, včasih je, na sestankih se izkaže, ko se pa druži-
mo in pogovarjamo, ga pa ne bi dal za odraslega.
Stanovalci in stanovalke razlikujejo paraprofesionalno in profesional-
no osebje, ker z njimi vzpostavljajo različne odnose, paraprofesionalcem/
paraprofesionalkam več zaupajo, zaupajo jim tudi osebne stvari, za kate-
re mislijo, da jih vzgojitelji/vzgojiteljice ne bi razumeli in je bolje, da za-
nje ne vedo, z njimi se lažje odkrito in sproščeno pogovarjajo o vseh stva-
reh. Paraprofesionalnemu osebju pripisujejo tudi manjšo odgovornost,
njihova avtoriteta ni enaka vzgojiteljski, vendar pa imajo pogosto večji
vpliv nanje, saj jih doživljajo kot sebi enakovredne, zelo podobne.
Intervju s stanovalko št. 5
V bistvu so kot malo starejša moja generacija, čisto tako kot prijatelje
ali ljudi, ki jim lahko povem več kot vzgojiteljem, ker me na en način
več razumejo. Mislim, lažje se z njimi pogovarjam. Mlajši so in so mi v
bistvu ful bližji. Vzgojitelji tukaj so starejši. Ne vem, meni je veliko lažje
kakšnemu prostovoljcu kaj zaupat, kaj bolj takega... Bolj osebnega, ja.
Odvisno. Vzgojitelji so mi kot starši, na tak način, in jaz kakšne stvari
staršem ne bi mogla poveda. Oni morajo tudi skrbeti, da ne bi do kak-
šnih stvari prišlo, so bolj... kaj pa vem, kaj, ne vem... a, odvisno, kako
razumejo vse. Vidik, pa starejši so, več izkušenj imajo,... Ja, pa večjo
odgovornost imajo, to pa sploh.
Intervju s stanovalko št. 9
Veliko lažje se je z njimi odkrito pogovoriti kot z vzgojitelji. Ce jih kaj
potrebuješ, v glavnem.
V bistvu bi se lažje o svojih problemih pogovorila s prostovoljcem, ne
nočnim, ampak s prostovoljci, definitivno. Ne vem, če gre za stvari, ki
60
s o C JALNA r E D Л G O G I K A
se mi zdi, da jih ni pametno omenjat pred vzgojitelji, če se že moram
pogovorit, si bom, normalno, našla kakšnega kolega ali pa, definitiv-
no se bi lažje pogovorila s prostovoljci.
Mogoče mi je lažje, lažje bi sprejela, da se je treba učiti, če bi mi rekel
prostovoljec, kakor pa vzgojitelj. Prostovoljci so bližje moji generaciji, bolj
jih jemljem kot svoje vrstnike. Bolj učinkuje, če ti nekdo tak reče.
Intervju s stanovalko št. 11
Oni nimajo take avtoritete. Pa mlajši so. Oni nas bolj razumejo, ker so
mlajši, ker so skoraj taki, kot mi. Drugače pa ni nič posebnega.
Profesionalno osebje postavlja več zahtev, predvsem glede uspešnosti
v šoli in odnosov z matično družino, zahteve paraprofesionalnega osebja
so drugačne, opozarja le na pravila skupine.
Intervju s stanovalcem št. 3
Drugače je. Ona dva sta zoprna, kar nekaj težita, kdaj moraš biti do-
ma, pa kaj boš delal med počitnicami, ti pa samo kakšen dan, ko imaš
svoje muhe... Ne jej tam, jej tam, jej tam.
Med vlogo osebe, ki v skupini biva, in vlogami paraprofesionalnega
osebja, ki v skupino prihaja občasno in ki izvaja razhčne prostočasne de-
javnosti, nudi učni pomoč ali sprejema in izvaja vlogo svetovalca/sveto-
valke, družabnika/družabnice, ugotavljajo vse tri povprašane skupine do-
ločeno razliko.
Paraprofesionalno osebje, ki prihaja v skupino občasno, preživlja ve-
čino svojega časa zunaj stanovanjske skupine, v skupino prihaja le po
dogovoru s stanovalci/stanovalkami in profesionalnim osebjem. Oseba,
ki v skupini biva, je vezana na skupino ter ostale stanovalce in stanoval-
ke, v skupini ima svojo sobo, svojo zasebnost, osebne predmete itd. S sta-
novalci/stanovalkami se srečuje ves dan, čeprav njena formalna obve-
znost nastopi šele v nočnem času, vendar se lahko stiku s skupino izogne
le, če se zapre v sobo ali če iz skupine odide do večera. Skupaj z ostalimi
v skupini kuha, pere perilo, gleda TV, zanjo veljajo enake pravice in dolž-
nosti kot za stanovalke in stanovalce. Z njimi živi neko družinsko življe-
nje, stanovalcem in stanovalkam se ne more izogniti, tudi oni se s to ose-
bo srečujejo, če to želijo ali ne, drug drugemu so izpostavljeni, skupaj so
v dobrih in slabih trenutkih.
.s o C f A L N Л I' ¡i D A G O G I K A
61
Interviú s paraprofesionalcem št. 7
Moja naloga je bila v bistvu naloga nočnega vzgojitelja ali prostovolj-
ca. To pomeni, da za to delo nisem bil plačan, imel pa sem stanovanje,
zastonj sobo, souporabo vseh stvari. To je bila edina ugodnost, ki je
bila. Ni bilo plačila, ni bilo denarja za prehrano, bilo je čisto na prosto-
voljni bazi. Moje pravice in dolžnosti, ki so bile vezane na hišni red, na
režim, samo fiinkcioniranje skupine kot take.
V bistvu sem bil cele dneve tam. Ni bilo to moje nočno delo, da bi prišel
pet do desetih ali ob desetih in izginil ob šestih ali sedmih. Zame je bila
ta stanovanjska skupina nek mikro svet, svet v malem, kjer sem imel
vzgojitelje, fante in dekleta. Bil je to nek način življenja, bila so pravila,
kijih je bilo treba upoštevati, vse kot zunaj, ampak pomanjšano.
Vloga ostalega paraprofesionalnega osebja v skupini ni nič manj po-
membna, manjša je le možnost vsakodnevnega srečevanja in nastajanja
konfliktov med njimi in stanovalci/stanovalkami. Prednosti te vloge so v
tem, da je lažje ustvariti in tudi ohranjati razdaljo v odnosih s stanovalci
in stanovalkami in da si paraprofesionalno osebje lažje samo določa, kdaj
bo prisotno v stanovanjski skupini navzoče. Da v skupino prihaja obča-
sno, pa je lahko tudi problematično, kadar to vpliva na vzpostavljanje in
ohranjanje odnosov med njim in stanovalci/stanovalkami.
Intervju s paraprofesionalko št. S
Prva razlika je že ta, da si ti v skupini zvečer, mi pa preko dneva in
izvajamo določene aktivnosti. Mogoče se mi zdi tvoja vloga malo lažja,
saj imaš neko konstantnost. Ti si bila v skupini vsak dan, vsak večer, pa
se mi zdi, da si lahko uvedla dosti ritualne stvari. Na primer, enkrat na
teden se pogovarjamo, enkrat beremo pravljice, ...mislim, da se je dalo
bolje organizirati neke stvari, tudi za njih same, bilo je nekaj predvidlji-
vega. Mi smo prihajali zelo tako, vsak teden drugi,včasih sem bila tam
enkrat v mesecu, včasih me ni bilo pol meseca, včasih dva, zelo neenako-
merno. Tvoje delo je bilo drugačno, mogoče pa zaradi tega tudi lažje.
Če se pri nas pojavi kak konflikt, se ga lahko zelo hitro razreši, pri tebi
pa se lahko ravno zaradi vloge tudi zavleče. Lahko se zgodi, da ves čas
ostaja in se vleče. V tvojem primeru je potrebno veliko več pozornosti,
potrebno je bolj paziti, kako se stvari gibljejo, odvijajo, ali je do česa
prišlo. Včasih se ne pokaže tako očitno, se samo nekaj plete, pa ne veš,
zakaj. Mogoče je bolj tako, da moraš biti s celo dušo tam, ves čas, nam
tega ni treba. Po eni strani imate s stanovalci enakovredno vlogo, po
drugi pa ne.
62
s o Cía L N Л p li D A G O G f K A
Paraprofesionalno osebje ima o svoji vlogi zelo različno mnenje, razli-
kuje vloge osebe, ki v skupini biva, in ostalih oseb, ki so v skupini obča-
sno. Osebe, ki v skupini izvajajo različne prostočasne dejavnosti in nudijo
učno pomoč, doživljajo delo osebe, ki v skupini biva, na dva načina, in
sicer kot vlogo, ki je manj pomembna od njihove, saj gre samo za vlogo
stražarja ali pa čuvaja, ali kot vlogo, ki je težja, bolj odgovorna, bolj po-
membna in stanovalcem in stanovalkam bližja od njihove lastne vloge.
Osebo, ki v skupini biva, povezujejo s samimi stanovalci in stanovalkami,
stanovalci jo imajo za enega izmed njih, nekateri jo zaradi funkcije noč-
nega nadzora in izražanja mnenja na sestankih skupine doživljajo kot še
enega vzgojitelja. Osebi, sta v skupini bivah, sta svojo vlogo doživeli kot
pomembnejšo od vloge ostalega osebja, saj vsebuje ta vloga neko stalnost
in sta občasno prevzemali tudi naloge profesionalnega osebja.
Stanovalci in stanovalke navajajo naslednje razlike med osebo, ki v
skupini biva, in ostalim paraprofesionalnim osebjem:
•	ta oseba je v skupini stalno navzoča, v skupini živi, ostali prihajajo
samo občasno;
•	odnosi med stanovalci in stanovalkami ter osebo, ki biva v skupini, so
pogosto bolj sproščeni, saj je medsebojno poznavanje veliko boljše,
hkrati pa se je včasih lažje malo pošahti z ostalim paraprofesionalnim
osebjem, ki vsega ne razume tako zelo resno, dobesedno;
•	oseba, ki v skupini biva, postavlja več zahtev in omejitev, ima tudi nad-
zorno funkcijo, ki jo ostalo osebje nima (v eni skupini ta vloga pritiče
tudi paraprofesionalnemu osebju, ki je v skupim med vikendom);
•	oseba, ki v skupini biva, stanovalcem in stanovalkam običajno ne nudi
učne pomoči, razen če jo stanovalci/stanovalke za to prosijo.
Razliko med osebo, ki v skupini biva, in ostalim paraprofesionalnim
osebjem, profesionalno osebje označi: oseba, ki v skupini biva, opravlja
vlogo tretje/ga vzgojitelja/vzgojiteljice, s problematiko stanovalcev in sta-
novalk je bolje seznanjena, ima večjo odgovornost, s stanovalci in stano-
valkami ima intenzivnejše odnose, postavljati jim mora tudi določene za-
hteve. Ostalo paraprofesionalno osebje ima do stanovalcev in stanovalk
bolj neobvezen pristop, njihove naloge so drugačne, ni jim treba omeje-
vati.
Vlogo osebe, ki v skupini biva, in vloge ostalega paraprofesionalnega
osebja, doživljam kot vloge, ki dopolnjujejo vlogo profesionalnega oseb-
ja. Česar ne zmore profesionalno osebje (zaradi odsotnosti v skupini v
večernem času, drugačnega odnosa in tudi starostne razlike), lahko opravi
oseba, ki v skupini biva (mladim se lažje približa zaradi manjše starostne
-S o CIA L N A l> l<: I) A G O G / K A
63
razlike, zaupnega odnosa in lažjega razumevanja njihovih težav), vendar
pa je lahko sama tudi močno obremenjena z bližino, s skupnim bivanjem
in težavami, ki jih to skupno življenje prenaša, zato ne zmore biti vedno
dobre volje, pripravljena na razgovor z vsemi, poslušati prav vsako "ne-
umnost"... Tu na njeno mesto vstopi ostalo paraprofesionahio osebje, ki
je zaradi občasnega sodelovanja manj obremenjeno z vsakodnevnimi pro-
blemi skupine in skupinsko dinamiko.
Slika 1:Komplementarnost vloge paraprofesionalnega osebja
Ena od nalog, ki jih izvaja paraprofesionalno osebje in o katerih sami
paraprofesionalci/paraprofesionalke niso govorih, je tudi pridobivanje no-
vih paraprofesionalcev/paraprofesionalk. Pridobivanje paraprofesional-
nih sodelavcev in sodelavk je ena od nalog profesionalnega osebja, ki jo
opravlja tako formalno, v sodelovanju z razhčnimi fakultetami in drugimi
organizacijami, kot tudi v neformalnih stikih. Večina paraprofesionalne-
ga osebja je prišla v skupino ravno prek neformalnih oblik hiformiranja,
samo paraprofesionahio osebje pa posredovanja informacij o delu in živ-
ljenju stanovanjske skupine drugim študentom/študentkam, prijateljem/
prijateljicam ne doživlja kot kakšne posebne obveznosti in obremenitve,
saj to poteka večinoma v neformalnih oblikah druženja.
Motivi (delo z drugačnimi, pridobivanje izkušenj in novih znanj, pre-
verjanje znanja v praksi, podobne težave v času pubertete, obveznosti do
fakultete, denar), zaradi katerih se študenti in študentke odločajo za so-
delovanje v stanovanjski skupini, so dobro poznani tudi vzgojiteljem/vzgo-
jiteljicam. V eni skupini sodeluje paraprofesionalno osebje povsem na
prostovoljni osnovi, za svoje delo ne prejema denarne nagrade, vendar ni
64
s o CIA L N A r /i D A C O G / K A
Število sodelujočih v tej skupini nič manjše od števila sodelujočih v drugi
skupini, kjer paraprofesionalno osebje prejema honorarje. Mislim, da so
za paraprofesionalno osebje pomembnejši motivi: pridobivanje novih znanj
in izkušenj, potrditev na strokovnem področju ter oblikovanje strokovne
samopodobe, saj gre večinoma za študente in študentke humanističnih
fakultet, za katere je značilno, da se izobražujejo in hkrati "pomagajo dru-
gim" z razhčnimi oblikami neplačanega, prostovoljnega dela. Le ena pa-
raprofesionalka ni študirala na socialno usmerjeni fakulteti, kot motiv za
delo v skupini pa je navedla drugačnost, različnost, s katero se je ob delu
srečevala.
Intervju s parapro fesionalko št. 2
Delaš z ljudmi, ki imajo čisto drugačne probleme in se ti tvoji zdijo
absurdni.
Problemi, ki jih paraprofesionalno osebje doživlja pri delu s stanovalci
in stanovalkami, so povezani z njihovo vlogo v skupini. Pravzaprav je vlo-
ga paraprofesionalnega osebja v obeh skupinah opredeljena tako, da po-
sameznik/posameznica sam/a poišče način sodelovanja, ki mu/ji ustre-
za. Nekaj strahov prinaša že nova neznana situacija, saj večina parapro-
fesionalnega osebja pred tem nima podobnih izkušenj. Pojavljajo se dvo-
mi v sposobnosti, znanja za izvajanje dela, strahovi pred tem, da ne bi bili
sprejeti...
Intervju s paraprofesionalko št. 6
Obremenjevalo me je, če nismo naredili tistega, kar sem pripravila.
Skrbelo me je, kako bodo sprejeli moje predloge. Pogovorila sem se z
vzgojiteljico. Potem smo se dogovorili, kaj naj bi se tukaj počelo, da bi
kam šli,... Želela sem si, da bi kam šli, da bi jih uspela spraviti na kak
hîib, na vzpetinico, vendar mi to celo leto ni ratalo.
Včasih so bile kakšne dileme, ko nisem vedela, ali lahko nekaj dovo-
lim, ali ne. Včasih so mi mladi pokazah nekaj kot samoumevno, pa se
meni to ni zdelo, pa sem se potem posvetovala.
Paraprofesionalno osebje je večinoma seznanjeno z načinom dela in
življenja skupine, potem pa si svojo vlogo v njem išče samo. V skupini je
možnosti zelo veliko, saj lahko stanovalcem/stanovalkam nudi učno po-
moč, družabništvo, organiziranje različnih dejavnosti, možno je delati s
posameznikom/posameznico ah s celo skupino.
^S o CIA L N A I' E D A G O G / K A
65
Paraprofesionalec doživlja svojo vlogo kot nejasno opredeljeno, do-
kler ne najde ravnovesja med lastnimi pričakovanji, predstavami in že-
ljami, povezanimi z vlogo, in pričakovanji stanovalcev/stanovalk ter pro-
fesionalnega osebja. Pričakovanja in predstave drugih izve postopoma,
lahko se tudi zgodi, da so ta pričakovanja različna od njegovih lastnih -
takrat pride do konflikta v njem samem. Odločiti se mora, kako bo svojo
vlogo izvajal, igral naprej. Pogosto se doživlja, kot da je na eni ali drugi
strani, kot da hna dvojno vlogo, ki jo je težko izvajati, ne da bi se komu
zameril, ne da bi koga ali kaj izgubil.
Pogosta dilema so tudi odnosi bližine in razdalje. Starostne razlike med
stanovalci/stanovalkami in paraprofesionalnim osebjem so majhne, ve-
činoma so vsi "pubertetniški" problemi paraprofesionalnemu osebju še
vedno blizu, v stanovalce/stanovalke se lahko vživlja, blizu pa jim je tudi
kultura stanovalcev/stanovalk. Tako se hitro navežejo drug na drugega,
skupaj delijo dobre in slabe trenutke, razdalja do oseb in objektivno gle-
danje na probleme pa sta vedno manjša.
Intervju s parapro fesionalcem št. 7
F bistvu smo se tako zbližali, da smo včasih pozabili, da so neke zahte-
ve in kriteriji, ki bi jih moral upoštevati jaz in tudi oni. V bistvu se je
odnos do avtoritete, kar bi jaz moral biti, čisto zrahljal.
Paraprofesionalno osebje velikokrat pridobi informacije, za katere ne
ve, kako z njimi ravnati. Počuti se kot med dvema ognjema. Zaveda se, da
bi jih bilo ustrezno posredovati profesionalnemu osebju, ki bi se potem
ustrezno odzvalo, vendar bi s tem zlorabili zaupanje stanovalcev/stano-
valk? Če te pomembne informacije ne povedo naprej, bodo odgovorni za
nastalo situacijo?
Intervju s paraprofesionalko št. 9
Bil je problem, ker so nam govorili stvari, kijih vzgojiteljem niso. Po-
tem nisem vedela, ali naj povem naprej ali ne. Morali bi jih povedati,
ker so bile to stvari, ki se jih v stanovanjski skupini ne bi smelo početi.
Če povem vzgojiteljem, mi bodo mladostniki zamerili, če jim pa ne po-
vem, kaj naj potem naredim? Ne morem biti tiho, nekaj je treba nare-
dit. Sama nisem znala narediti tako, da bi se nehalo, zato se je stopnje-
valo do te mere, dà je prišlo do hudega konflikta.
Paraprofesionalno osebje spodbuja zaupanje, doživlja odnose kot po-
zitivne, preko njih se tudi potrjuje, na stanovalce in stanovalke ti odnosi
66
s o CIA L N A P K D A G O G J K A
prav tako vplivajo pozitivno, tudi njim pomenijo potrditev in sprejemanje
s strani starejše/ga vrstnice/ vrstnika. Z zmanjševanjem distance med
paraprofesionalnim osebjem in stanovalci/stanovalkami paraprofesional-
no osebje lahko izgublja svojo identiteto.
Intervju s parapro fesionalcem št. 7
Zunanji svet sem zamenjal za tega notranjega in sem se na nek način
odtujil od zunanjega sveta in znotraj te skupine iskal vse tiste stvari, ki
bi mene zadovoljile.
Problemi, ki jih pogosto doživlja paraprofesionalno osebje, so poveza-
ni tudi s postavljanjem omejitev. Dokler dopuščajo in popuščajo, jih sta-
novalci/stanovalke sprejemajo, ko postavijo neke meje, omejitve, ko ne-
kaj prepovejo, pa se v odnosu med njimi pojavijo konflikti, saj mladostni-
ki/mladostnice to omejitev razumejo kot zavrnitev, nesprejemanje in ne
samo kot prepoved.
Intervju s paraprofesionalcem št. 7
Vedno jim je bilo všeč, da si jim blizu, ko imaš neke skupne interese,
ko se zabavaš, ko je dostikrat vse po njihovo in si ti poleg samo kot
nek nadzornik, paznik, ki usmerjaš neke stvari, dostikrat pa je bilo
potrebno naenkrat postaviti distanco, kar je bilo boleče in je s tem
nastal konflikt. Nekaj takšnih dogodkov je bilo. Ro nekaj zahtevaš,
jim nisi več tako blizu.
Vloga, ki jo ima paraprofesionalno osebje, je lahko tudi neprijetna,
predvsem takrat, ko se je potrebno odločiti med dvema razhčnima mne-
njema.
Interv ju s parapro fesionalko št. 11
Včasih so me hoteli eni spraviti na eno stran, drugi na drugo, vendar
tudi to ni bilo zelo velikokrat in to niso bile kake pomembne situacije.
Bolj je vprašanje tega, kako sem se jaz ob tem počutila. Z njimi sem,
lahko vsaj kartala, saj z vzgojiteljema nisem mogla. Kaj pa vem! Vča-
sih sem rabila biti sama z njimi, ali pa iti ven sama z njimi, včasih pa
sem rabila biti z vzgojiteljema. Zelo odvisno od momenta, pa od tega,
kaj se je dogajalo. Večinoma sem bila verjetno tisti most med enim in
drugim, oziroma tisto, kar naj bi bilo na sredi, včasih pa sem rabila iti
na eno ali na drugo stran zgolj zaradi lastne gotovosti.
o C I Л L N A P /i D A G O G / K A
67
Kljub temu, da se mora paraprofesionalno osebje "naučiti plavati" v
svoji vlogi, pa potrebuje neke povratne informacije s strani profesional-
nega osebja, da se lahko v svoji vlogi počuti dobro, varno in da lažje obli-
kuje ustrezen odziv v razhčnih okoliščinah.
Profesionalno osebje zelo dobro pozna probleme paraprofesionalnega
osebja, zato mu lahko pri premagovanju vseh teh problemov uspešno po-
maga.
Delo v skupini, vse težave in kritične situacije, dvomi, nezaupanje ter
uspehi in prijetne izkušnje so paraprofesionalno osebje obogatili na oseb-
nem in profesionalnem področju. Navzočnost paraprofesionalnega oseb-
ja je nekaj posebnega tudi za stanovalce in stanovalke, saj tako spoznajo,
da je nekomu mar za nje. Njihova pogosta izkušnja je, da niso bili po-
membni nikomur, vzgojitelji/vzgojiteljice se z njimi ukvarjajo po poklicni
dolžnosti, paraprofesionalno osebje pa se z njimi ukvarja, ker samo to
žeh, ker doživlja odnose s stanovalci/stanovalkami kot pomembne. Na-
vzočnost paraprofesionalnega osebja je pomembna predvsem, kadar imajo
mladi težave, saj se, kot so sami povedali, s paraprofesionalnim osebjem
lažje pogovarjajo, več jim zaupajo, veliko jim pomeni že samo to, da so v
bližini.
Intervju s stanovalko št. 7
Super mije bilo tudi takrat, ko se je z mano učila za zaključne izpite,
saj ne da se ne bi mogla sama, samo vseeno mije bilo boljše, ker me je
bilo strah. Takrat, ko te je strah, je boljše, če imaš koga zraven sebe, pa
tudi če spi.
Paraprofesionalno osebje pomeni za profesionalno osebje ugodnost,
kadar je potrebno koga nadomestiti, saj se takrat v delo lahko vključi pa-
raprofesionalec, ki skupino in njene člane/članice pozna bolje od osebe,
ki bi morebiti iz matičnega zavoda prišla nadomeščati manjkajočega vzgo-
jitelja/vzgojiteljico. Paraprofesionalno osebje je spodbuda, saj vnaša v de-
lovanje skupine tudi svoje razsežnosti, prihaja s svojhni idejami, pogledi,
načinom življenja, predstavlja tudi možnost dodatnih identifikacijskih li-
kov, predvsem likov, ki si svojo avtoriteto oblikujejo drugače od profesi-
onalnega osebja. Sodelovanje s paraprofesionalnim osebjem pomeni več
organizacijskega dela za profesionalno osebje, več se je treba posvečati
strokovnosti, posebni obhki izobraževanja v neposredni situaciji, delu s
samhn paraprofesionalnim osebjem.
Za lažje ugotavljanje, kako se doživljajo paraprofesionalno osebje, sta-
68
s o C I Л L N A PEDAGOGIKA
novalci in stanovalke ter profesionalno osebje, sem vsem trem stranem
zastavila še dodatno vprašanje, ki se glasi: "Odnos med vzgojitelji/vzgoji-
teljicami in stanovalci/stanovalkami si predstavljaj kot gugalnico. Ram bi
posedel/posedla paraprofesionalno osebje?" Številčne odgovore kaže ta-
bela 1, njihovo vsebino pa ponazarjajo slike 2 do 4.
Tabela 1: Odgovor treh vrst respondentov na vprašanje o "gugalnici".
Slika 2: Paraprofesionalno osebje sedi na strani profesionalnega osebja.
SOCIALNA P E D A G O G I K A
69
Slika 3: Paraprofesionalno osebje sedi na strani stanovalcev/stanovalk.
Slika 4: Paraprofesionalno osebje uravnoteža odnose med stanovalci/stanovalkami in
profesionalnim osebjem.
Vloga, ki jo ima paraprofesionalno osebje, je pogosto razmnljena kot
tista, ki je nekje vmes, ki blaži ukrepe in delovanje profesionalnega oseb-
ja, ki posreduje med obema stranema in ju povezuje. Če v skupini ne bi
bilo paraprofesionalnega osebja, bi bili profesionalno osebje in stanoval-
ci in stanovalke prisiljeni komunicirati brez njih. Paraprofesionahio osebje
zdaj lahko prenese marsikatero pozitivno ali negativno sporočilo drugi
strani.
Mislim, da je ta sredinska pozicija lahko neprijetna za paraprofesi-
onalno osebje, ki se mora tako opredeljevati med eno ali drugo stranjo, le
10
SOCIALNA PEDAGOGIKA
razdalja od obeh strani mu omogoči, da je nevtralno, vendar pa se ob tem
zniža kakovost odnosov med vsemi tremi stranmi.
4. Zaključek
Poskušala sem ugotoviti, kakšne vloge ima paraprofesionalno osebje v
stanovanjski skupini, kdo in zakaj se odloča za to delo, kako pride v sku-
phio, s kakšnimi problemi se ob izvajanju svoje vloge srečuje, kaj mu ta
vloga prinaša.
V obeh "raziskovanih" stanovanjskih skupinah sodelujejo kot parapro-
fesionalno osebje študenti in študentke, najbolj pogosto humanističnih
smeri, ki poskušajo z delom v skupini pridobiti izkušnje in nova znanja,
izpolniti obveznosti do fakultete, nekateri se za to delo s stanovalci in
stanovalkami odločajo tudi zaradi lastnih podobnih težav v obdobju pu-
beretete. Študenti in študentke imajo v skuphiah naslednje vloge:
•	nadomeščanje nočnega vzgojitelja/vzgojiteljice,
•	nuđenje učne pomoči,
•	družabništvo,
•	organiziranje razhčnih animacijskih dejavnosti.
Vloge, ki jih v skupini sprejmejo, se vedno povezujejo z zelo intenziv-
nimi odnosi predvsem s stanovalci in stanovalkami.
Menila sem, da je vloga paraprofesionalnega osebja v skupini kon-
fliktna, saj se mora pogosto odločati med razhčnimi pričakovanji na stra-
ni profesionalnega osebja, stanovalcev in stanovalk ter z lastnimi priča-
kovanji. Ronfliktnost svoje vloge doživlja le paraprofesionalno osebje, sta-
novalci hi stanovalke ter profesionalno osebje vloge in odnosa, ki ga s
paraprofesionalnim osebjem vzpostavijo, ne doživljajo kot problematič-
na. Za delovanje paraprofesionalnega osebja v skupini je zelo pomemb-
no, da za te konflikte ve tudi profesionahio osebje, ki lahko z ustreznim
odzivanjem in jasnimi pričakovanji do paraprofesionalnega osebja to kon-
fliktnost v vlogi zmanjša. Pomembno pa se mi zdi tudi opozoriti, da je tako
doživljanje vloge paraprofesionalnega osebja in njene konfliktnosti zelo
subjektivno, tako kot je od vsakega posameznika/posameznice odvisno,
kakšno vlogo v skupini bo sprejel/a in kako jo bo odigral/a.
Za konec: navzočnost paraprofesionalnega osebja v stanovanjski sku-
pini je zelo pomembna. Paraprofesionalno osebje ima vlogo, ki jo doživ-
ljajo kot pozitivno vsi: stanovalci in stanovalke, profesionahio osebje in
tudi samo paraprofesionalno osebje.
Z njihovo dejavnostjo v skupini vsi pridobijo. Kdo dobi in kdo pridobi
SOCIALNA PEDAGOGIKA
71
več, je vprašanje, ki bo ostalo brez odgovora. Paraprofesionalno osebje
pridobi pomembne življenjske izkušnje, ki so lahko dobra podlaga za na-
daljevanje poklicne poti, uresničitev katere od osebnih želja, koristno pre-
življanje prostega časa, učenje itd. Profesionalno osebje lahko v parapro-
fesionalnem osebju vidi pomoč pri vzgojnem delu, lahko pa ga doživi tudi
kot obremenitev, saj ga mora uvesti v skupino in uskladiti sodelovanje
med paraprofesionalnim osebjem in stanovalci ter stanovalkami. Para-
profesionalno osebje sprejme nase številne vzgojne vloge in naloge in
tako dopolni delo profesionalnega osebja.
Zaključim naj z mislijo ene od intervjuvanih oseb, ki pravi: Parapro-
fesionalno osebje vnaša v stanovanjsko skupino nove svetove.
5. Uporabljena literatura
Imperi, F. (1988), Alternativne oblike vzgoje mladostnikov s težavami
v vedenju in osebnosti. Pí¿cA;i brez gnezda, leto 15, št. 26, str. 101-120.
Organizacija prostovoljnega dela z ljudmi: gradivo za seminar (1985).
Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Pavlovič, Z. (1985), Presežna vrednost" pri uvajanju prostovoljnega so-
delavca v socialno delo. Socialno delo - časopis za teorijo in prakso, leto
22, št. 5-4, str. 67-85.
Skalar, V. (ur.) (1995), Okvirni vzgojni program za delo v vzgojnih za-
vodih, stanovanjskih skupinah, mladinskih domovih in prevzgojnem do-
mu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Na poti k zrelejši
identiteti^
On the way to a maturer
identity
Matejka Koršič
Matejka Koršič,
dipl. soc. ped.,
Urmlinski
samostan,
Josipine
^nograjske 8,
pp) 92,1001
Ljubljana
Povzetek
Članek skuša ugotoviti ključne korake, ki vodijo k zrelješi
identiteti, in odkriti možnosti, kijih na tej poti lahko ponu-
di socialni pedagog kot spremljevalec v študentskem do-
mu. Uporabljena je bila študija primera po metodi kvalita-
tivnega raziskovanja na podlagi esejev in anekdotskih za-
pisov. Ugotovili smo, da je sprejemanje odločitev ključni
korak k zrelejši identiteti. Socialni pedagog lahko s sprem-
ljanjem študentov spodbuja refleksijo (uvid in presojo) iz-
kušenj, ki lahko vodi k odločitvi. Spremljanje je vmesni pro-
stor med odvisnostjo v domači družini in samostojnostjo.
Ključne besede: identiteta, odločanje, spremljanje, študent-
ski dom, študentsko obdobje
Abstract
The purpose of this article is to determine the major steps
that lead towards a more mature identity as well as to dis-
' Prispevek povzema vsebino istoimenskega diplomskega dela, ki ga je avtorica izdelala pod mentorstvom
prof. Sonje Zorge.
14
SOCIALNA P E D A G 0 CIKA
cover the more open possibilities a social pedagogue can
offer in the course of his work on a student campus. A case-
study using the qualitative research method on the basis of
essays and anecdotal data collecting was also used. We ha-
ve established that decision making is a key step towards a
more mature identity. Through his/her working (or profes-
sional accompaniment) with students a social pedagogue
can encourage reflection (judgement and insight) on expe-
rience, which can lead to a decision. Professional acomm-
paniment represents the space between dependency within
the family and independence.
Key words: identity, decision making, professional accom-
paniment, student boarding home, adolescence
1. Uvod
Matura, ki so jo imenovali tudi zrelostni izpit, je nekoč pomenila vrata v
svet odraslih. Študentje naj bi bih potemtakem že povsem odrash. Je danes
še vedno tako? Svetovna zdravstvena organizacija, ki je leta 1980 umestila
čas adolescence med 10.—19. leto, je ob svetovnem letu otroka 1985. ado-
lescenco "podaljšala" do 24. leta. Razlog za premik zgornje meje utemelju-
je dokument s tem, da mladostniki sicer dosegajo telesno in psihološko, ne
pa tudi ekonomske in socialne zrelosti (Rapor—Stanulovič, 1988: 51).
Razvoj identitete, ki je ena od temeljnih razvojnih nalog adolescence,
ostaja pomembna naloga tudi za študente.
Identiteta daje posamezniku odgovor na vprašanje: Rdo sem? Erikson
jo pojmuje kot sestavljeno celoto posameznikovih sposobnosti, potencial-
nih vlog in predstave o sebi. Pomeni pa tudi zvestobo možnostim in sme-
rem, ki jih posameznik svobodno izbere, brez tveganja, da bi ti izbori po-
menih izgubo sebe (Erikson po Donahue, 1992). Proces oblikovanja - pre-
oblikovanje in integracije dosedanjih izkušenj je posebno živahen v adole-
scenci in doseže v pozitivni smeri identiteto, v negativnem izhodu pa zme-
denost.
James Marcia je izhajal iz Eriksonovega petega stadija: psüiosocialnega
razvoja. Oblikovanje identitete je pot, ki se začne že s prvimi izkušnjami v
otroštvu, ko otrok zmore ločiti sebe od objekta (mame), in doseže svoj polni
razcvet v adolescenci. Marcia identificira štiri načine reševanja identitetne
problematike. Razširil je Eriksonovo bipolarno shemo identitete nasproti
zmedenosti in ugotovil, da so stili reševanja pogojeni z dvema meriloma:
5 o C I A N Л l> li I) A G 0 G / K A
75
•	s krizo - opredelil jo je kot preizkušanje in izbiranje med pomembnimi
alternativami; gre torej za iskanje odgovorov;
•	z zavezo (commitment) - opredeli jo kot stopnjo osebnega vlaganja k
določenim vrednotam, stališčem, socialnim vlogam, ki jo pokaže po-
sameznik in pomeni pomembno izbiro, ki uravnava njegovo vedenje
(Marcia po Adams, 1994: 272).
Glede na navzočnost krize in zavezanosti je Marcia določil štiri načine
reševanja identitete - glej tabelo 1.
Tabela 1: Merila, ki opredeljujejo identitetne statuse (Marcia, po Polj-
šak-Škraban 1996: 2)
V	stadiju razpršene identitete oseba še ne doživlja krize in tudi zave-
zala se ni še ničemur. Marcia ugotavlja, da oseba v tem stadiju jemlje
življenje površno, z lahkoto ah pa ga doživlja zelo nesrečno, pogoste so
tudi psihopatološke težave in občutek velike osamljenosti (Marcia, po Kro-
ger, 1989: 38). Mladi rešujejo krizo identitete tako, da se na nek način
umikajo iz družbe, z manipulativnim vedenjem ali pa z visoko konfor-
mnostjo. Zelo redko jim uspe zgraditi trajne in intimne odnose s prijatelji
in partnerji. Poljšak-Škrabanova (1996:27) opozarja tudi na dejstvo, da je
takšen način reševanja identitete nekaj povsem običajnega v zgodnji ado-
lescenci. Težave nastanejo, če ta proces traja predolgo.
Privzeto identiteto hnajo osebe, ki so se brez možnosti izbire zaveza-
le določenim vrednotam, življenjskim vlogam in ciljem. Zanje je značilna
velika navezanost na starše. Ravnajo se po načelu: Kar je bilo dobro za
moje starše, je dobro tudi zame. Marcia (po Adams, 1994: 275) ugotavlja,,
da imajo tih, reden in marljiv način življenja in močno pritrjujejo vredno-
tam avtoritete. So nepremakljivi v svojem prepričanju o "pravem nači-
nu", ki so ga prevzeh od staršev ali pomembnih drugih (Marcia, po Kro-
ger, 1989: 37).
V	stadiju moratorija pride do močnega doživljanja krize — iskanja
med alternativami in poizkušanja med razhčnimi dejavnostmi, poklici,
vrednotami, usmeritvami... vendar do končne opredelitve še ne pride. Člo-
vek izbira svoj pogled na svet. Raziskave kažejo, da osebe v stadiju mora-
torija doživljajo sicer večjo anksioznost (Marcia, po Kroger, 1989:36), ven-
76
s o CIA L N A l> E n A G O G J K A
dar imajo tudi višjo in trdnejšo samopodobo kot tisti z doseženo identiteto
in višjo stopnjo moralnega presojanja ter razvoja jaza (Marcia, po Adams,
1994: 276)
Mladostnik z oblikovano identiteto je doživel krizo izbiranja in odlo-
čanja med možnostmi in se po temeljitem premisleku na podlagi izku-
šenj opredelil za neko pot, vrednoto. Sposoben je izbirati med življenjski-
mi možnostmi. Ima visoko prilagodljivo osebnostno strukturo. Dosega naj-
višje stopnje razvoja jaza in samospoštovanja (Adams, 1994: 279), prav
tako tudi najvišje stopnje moralnega presojanja, presoja po moralnih na-
čelih, ki si jih je sam izbral (Marcia, po Adams 1994:278). Odlikuje ga
sposobnost reflektivnega in analitičnega kognitivnega stila. Dobro funk-
cionira pod stresom in ima smisel za humor ter je odprt za nove izkušnje,
kar mu omogoča presojanje na podlagi notranjih standardov (Marcia, po
Kroger, 1989: 55). Z drugimi besedami: ve, kaj hoče.
Na proces oblikovanja identitete vplivajo izkušnje, ki smo jih deležni v
lastni družini, odnosi s pomembnimi drugimi, ne smemo prezreti vpliva
študija in dela ter vpliva medijev. Vendar pa v končni fazi posameznik
sam svobodno oblikuje lastno identiteto. Okoliščine so resničnost, toda
kot pravi 0'Conneh, če jih že ne moremo spremeniti, lahko spremenimo
svoje razumevanje teh okohščin in naredimo iz njih možnost za lastno
prihodnjo rast (0'Connell, 1992:599). Za rast pa se je potrebno odločiti.
2. Zaveza - odločitev
z Marciajevimi stadiji identitete bi lahko opisali pot k zrelejši identite-
ti kot pot od razpršene k privzeti identiteti, nadalje v stadij moratorija in
končno k oblikovani identiteti. Raziskava, ki jo je med študenti socialne
predagogike opravila Poljšak—Škrabanova, je pokazala, da je kar 60 %
študentov na stopnji moratorija. Rezultat potrjuje, da je čas študija privi-
legiran čas za iskanje in oblikovanje identitete. Nekoliko pa presenečajo
podatki, kako se z višjim letnikom študija spreminjajo stadiji identitete:
moratorij ves čas raste, stadij privzete identitete najprej raste, potem pa
pada, razpršena identiteta niha, vendar je glavni trend v rasti, oblikovana
identiteta pa najprej raste in v višjih letnikih spet pada (Poljšak—Škra-
ban, 1996:99). Pri razpršeni in oblikovani identiteti bi pričakovali naspro-
ten trend.
Preseneča predvsem dejstvo, da študijski proces ne spodbuja prehoda
k oblikovani identiteti. Pričakovali bi namreč, da se bo v višjih letnikih
delež študentov z oblikovano identiteto povečal, dogaja pa se ravno na-
sprotno. Avtorica opozarja na dejstvo, da so lahko nekateri rezultati bolj
cS o CIA L N A r /i I) A C O CIKA
11
specifični za socialne pedagoge, ki so bili zajeti v tej raziskavi (Poljšak—
Škraban, 1996: 125).
Težava je torej v prehodu k oblikovani identiteti. V čem je ta prehod?
Posameznik z oblikovano identiteto je sprejel zavezo, ki je v stadiju
moratorija še ni mogel ali mu je še ni bilo treba. Zaveza je, kot smo že
videli, stopnja osebnega vlaganja k določenim vrednotam, stahščem, so-
cialnim vlogam, zaveza, ki jo pokaže posameznik in predstavlja pomemb-
no izbiro, ki uravnava njegovo vedenje (Marcia, po Adams, 1994: 272). Z
drugimi besedami bi lahko rekli, da se je posameznik po doživetju krize,
soočenju z različnimi možnostmi, odgovori, vsebinami... odločil — izbral
eno in se angažiral za tisto.
Odločitve, večje ali manjše, so del našega vsakdanjega življenja. Toda
človek se ne odloča rad, odločitve doživljamo kot breme, zato jih često
prelagamo, radi bi odgovornost za odločitve prepustili drugim: svetoval-
cu, skupini, usodi, naključju...
Težko se odločamo, ker svet, v katerem živimo, ni preveč trden in
zanesljiv. Drugo vprašanje pa je končnost, ki jo doživljamo pri odločitvah.
Ali ne tvegamo preveč, s tem ko se za nekaj odločimo, ker to pomeni, da
se ne odločimo za vse ostale možnosti. To vprašanje je tesno povezano s
posebnostmi današnje postmoderne družbe, za katero je značilna psiho-
logija stalnega razvoja. Paradoks je v tem, da nam ravno zavestne odločit-
ve odpirajo nove možnosti razvoja.
Verjetno je težava prevzmanja odgovornosti za svoje ravnanje, za to,
da se za nekaj odločimo, vzrok, da nekateri študenti ne morejo končati
študija in vlečejo kak nepomemben izpit v nedogled. Toda končati študij,
najti svoje mesto v družbi, je pogoj, da lahko posameznik raste in se raz-
vija, integrira izkušnje v to, kar se je naučil, se distancira zgolj od teorij.
5. Pot odločanja
Kako se torej odločamo? Različne teorije poudarjajo razhčne vidike:
vpliv ekonomskih in situacij skih dejavnikov, pomen psiholoških lastnosti
posameznika, nekatere pa menijo, da so odločitve zgolj naključne (Kump,
1990: 50).
Predstavila bom pot odločanja oziroma spoznavno pot, ki pripelje od
izkušnje preko uvida in presoje do odločitve, kakor jo je opisal B. Loner-
gan (po Rulla, 1986:140—141). Za Lonergana ni vir motivacije le v potre-
bah, ampak tudi v vrednotah, ki so prav tako kot potrebe vrojene. Potrebe
usmerjajo k temu, kar je pomembno za posameznika, kar je prijetno in
zadovoljujoče, vrednote pa težijo k temu, kar je pomembno samo na sebi.
n
s o C I A L N A п H D A G O G / K A
kar vodi k samopreseganju. Razporejenost vrednot in potreb v človeku,
njihova večja ali manjša središčnost, vplivajo na drže. Drža je mehani-
zem, ki vodi naše delovanje, je neka stalna pripravljenost delovati v dolo-
čeni smeri.
Lonergan izhaja iz predpostavke, da je človeku lastna težnja po prese-
ganju samega sebe. Osebek je notranje in bitno naravnan k predmetu
lastnega samopreseganja. Drugo ali drugi mu ne pomenijo le sredstva za
zadovoljevanje lastnih potreb, ampak vidi v njih svojo lastno vrednost.
Pot k samopreseganju vodi preko zavestnih in namenskih človekovih de-
javnosti: izkušnje, uvida, presoje in odločitve. Vsaka stopnja presega in
dopolnjuje prejšnjo stopnjo.
Druga Lonerganova predpostavka pa je človekova omejenost. V posa-
mezniku namreč prihaja do napetosti, nasprotja med težnjo po preseganju
sebe in lastno omejenostjo. Človek se srečuje z omejenostjo na treh rav-
neh: na zavestni ravni poteka razkorak med idealnim in resničnim jazom,
interakcija in razkorak med zavestnim in nezavednim delom sebe ter pato-
logija selfa. Vse te napetosti vplivajo na naša čustva in na način, kako spre-
jemamo in razumemo tako stvarnost kot tudi vrednote (Ruha, 1986:195).
Vsak proces učenja se začne z izkušnjo. Izkušnja obsega vse, kar za-
znamo, čutimo, si predstavljamo, doživljamo, govorimo, vse naše telesne
in duševne dejavnosti. Izkušnja pomeni našo čustveno reakcijo in težnjo,
je naš stik s svetom in z nami samimi. Rulla (prav tam) dodaja, da je
izkušnja navzoča v celotnem procesu samopreseganja na vseh štirih stop-
njah — sam proces namreč predstavlja za nas novo izkušnjo. Miller (1992:
154) je Lonerganovo prvo stopnjo poti odločanja in pravzaprav vsega uče-
nja imenoval z imperativom: bodi pozoren! Delors je v poročilu o izobra-
ževanju za 21. stoletje opozoril na štiri poti do znanja: učenje, delo, člove-
ške skupnosti in samo bivanje (Delors, 1996: 20). To so področja, kjer
nabiramo izkušnje za učenje, za sprejemanje odločitev in končno za sa-
mopreseganje.
Izkušnje same zase ne zadovoljujejo. Vprašanje o razumljivosti nam
omogoča, da presežemo zbrane podatke in pridemo k oblikovanju pogle-
da na svet. To pa je že naslednja stopnja. Uvid, ki poteka na intelektualni
ravni, je odgovor na vprašanja, kaj bi ta izkušnja lahko bila. Kako naj
gledam na ta pojav, kaj mi sporoča, kaj o tem že vem? Kakšne možne poti
imam ob tej izkušnji? To so vprašanja o celoti podatkov ali pa samo o
posameznem delu podatkov. Millerjev imperativ za to stopnjo se glasi:
bodi bister! To vključuje razumevanje, raziskovanje, izražanje tega, kar
smo razumeh (Miller, 1992: 154).
Uvid je vedno nepopoln in postavlja novo vprašanje, ki mu sledi nov
cS o CIA L N A P E D A G O G I K A
79
uvid. To je krožni proces učenja. Veliko število uvidov pa ne prinaša nuj-
no točnih rezultatov. Uvidi niso nujno koherentni in nekateri so lahko
napačni.
Zahteva po razumljivosti, ki je omogočila preseganje podatkov na stop-
njo uvida, je avtentična. Preseganje uvidov na stopnjo presoje pa nam
omogoča druga avtentična zahteva, zahteva po hrezpogojnosti.
Presoja vključuje sposobnost refleksije, presojanje pravilnosti in re-
sničnosti dejstev. Zahteva po hrezpogojnosti, ki vodi k presoji, omogoča
preseganje naših predstav k temu, kar obstaja samo na sebi. Presegamo
torej lastno subjektivnost. Presojamo resničnost vrednot in vseh morebit-
nih akcij z motivi in posledicami zanje.
Millerjev imperativ za to stopnjo se glasi: bodi razumen! (Miller, 1992:
135). Ta imperativ je zanimivo razširil Johnson v svojem Priročniku za
boljše odločanje. Podobno kot Lonergan namreč spodbuja pot odločanja
z vprašanji. "Vprašanja so kot budilke, vprašanja nas prebudijo za resnič-
nost tistega, kar se dogaja okoli nas in znotraj nas" (Johnson, 1994:53).
Vprašanje razumnosti in hrezpogojnosti je razširil na vprašanji za glavo
in srce. Z razumom se vprašuje o resničnosti potrebe, zbira informacije o
možnih izbirah in dobro presodi vse izbire. Johnson opozarja, da se pre-
sojanja najlažje naučimo z opazovanjem lastnih odločitev. Z osebnim vpra-
šanjem (za srce) pa posameznik preverja, ali je resnično odkrit do same-
ga sebe, ah zaupa svoji intuiciji in kakšno je njegovo samo vrednotenj e
(prav tam: 30-85).
Na ravni odgovornosti je odločitev prehod od vedenja k dejanju. Ko
se posvetujemo sami s seboj o poti odločanja, o ciljih in možnih poteh
akcije, se odločimo in izvedemo odločitev. Millerjev imperativ za to stop-
njo se glasi: bodi odgovoren! (Miller, 1992:135). Odločitev vedno poteka
na ravni volje. Lonergan (po Rufla, 1986: 196) razlikuje tri ravni volje.
Prva je -pripravljenost (willingnes), na tej stopnji presoja ni potrebna.
Odločitev lahko nastane na podlagi nezavednih vplivov. Druga stopnja
volje predstavlja sposobnost za odločanje — željo (will), ki lahko dobi
svoj izraz v dejanju odločitve - voljnosti (willing), ki je tretja stopnja
volje. Dejanje odločitve pa pomeni že novo izkušnjo, s čimer se lahko
začne nov krog.
3.1. Vrednote kot usmerjevalci odločitev
Prehod od uvida in presoje k odločitvi omogoča zahteva po tem, da se
odločimo, kaj je resnično vredno (Miller, 1992: 137). Odločitev pomeni,
da se zavežemo resnični vrednoti. Z besedami Marcie bi lahko rekli, da
vlagamo svojo energijo v določene vrednote, stališča, socialne vloge, kar
80
s o CIA L N A P l<: D A G O G í K A
nam omogoči, da preidemo iz stanja moratorija v stadij oblikovane iden-
titete.
Zahteva po resnično vrednem nujno trči na vprašanje vrednot oziro-
ma vprašanje subjektivnega in objektivnega vrednotenja.
Na podlagi subjektivnega vrednotenja vzpostavim enostranski odnos;
objekt, ki ga vrednotim, je le predmet moje potrebe. Do tega, kar je po-
membno zame, pridem po intuitivnem vrednotenju na temelju čutov (Šin-
kovec, 1996: 95). Z drugimi besedami lahko rečemo, da odločitev intuitiv-
no sledi izkušnji.
Lonerganova pot pa spodbuja posameznika, da sicer upošteva in izha-
ja iz izkušnje (tudi s čustveno komponento), toda na podlagi reflektivne-
ga vrednotenja pride k temu, kar je pomembno samo po sebi. Odnos, v
katerem morem v drugem (osebi, stvari) spoznati in priznati njegovo no-
tranjo pomembnost kot vredno samo po sebi, nujno zahteva, da do tega
vzpostavim vzajemen odnos. Z filozofom Bubrom lahko rečemo, da vzpo-
stavimo odnos jaz — ti, odnos, kjer ni več merilo le moja potreba, ampak
je merilo tudi drugi. Tak način vrednotenja vodi k samopreseganju. S tem,
kar človek izbere, presega sebe.
Postavlja se nam vprašanje, ali ni samopreseganje ne nek način zani-
kanje sebe, svojih želja in potreb? Mislim, da nam pri odgovoru na to
vprašanje lahko pomaga hierarhična lestvica motivov, kakor jo je obliko-
val Abraham Maslow. Najvišji, lahko bi tudi obrnili in rekli najgloblji člo-
vekov motiv je težnja po samoaktualizaciji. Maslow (po 0'Connell, 1992:
15) pojmuje samoaktualizacijo kot potrebo, da izrazimo in uporabljamo
svoje najgloblje potenciale, svoje darove in sposobnosti na najbolj ustvar-
jalen, dinamičen in svoj način. Ostali motivi včasih to težnjo zakrivajo.
Na nek način pa moremo v vseh ostalih hierarhičnih motivih odkriti člo-
vekovo hrepenenje po rasti, po samopreseganju, po uresničitvi njegovih
najglobljih želja.
3.2. Identiteta kot poklicanost
Odkriti svoje najgloblje želje pomeni najti smisel svojemu življenju,
odkriti svojo identiteto. Odkrivanje smisla življenja je zelo blizu krščan-
skemu razumevanju človekove identitete v smislu poklica (poklicanosti).
Človek odkrije svoje mesto v svetu, kjer je on sam lahko najbolj on sam,
in mesto, kjer je lahko tudi najbolj v službi drugim. Ideja poklica pomeni,
da posameznik pregleda svojo pot in smer v odnosu do sebe, do širše
skupnosti in končno v odnosu do presežnega. Poklic omogoča preseganje
prepada med individualizmom in kolektivizmom na drugi strani. Doživlja-
^S o CIA L N A r li D A G O G / K A
81
nje poklicanosti omogoča integriranje preteklosti, prihodnosti in seda-
njosti. Posamezniku daje občutenje istovetnosti, smisla in namena svoje-
ga življenja (Donahue, 1992: 196). Na podlagi življenjske odločitve (svo-
jega mesta v odnosu do širše skupnosti) potekajo tudi vse druge konkret-
ne majhne odločitve.
4. Študentski dom — ponudba na poti k zrelejši
identiteti
Za sorazmerno velik odstotek študentov (v študijskem letu 1989/90 je
v študentskih domovih ali pri zasebnikih stanovalo 44 % vseh študentov -
Selič, 1990: 28) je pričetek študija na univerzi nujno povezan tudi z odho-
dom od doma in iskanjem sobe v študentskem domu oziroma pri zasebni-
kih.
Ponujajo študentski domovi še kaj več kot le reševanje stanovanjske
stiske? Omenila sem že, da je odhod od doma lahko velika spodbuda na
poti osamosvajanja, tako za študente kot tudi za starše. Skupnost in odno-
si s sostanovalci so pomembna izkušnja. Izkušnja pa je, kot smo videli, le
prva stopnja Lonerganove poti do odločitve. Obstajajo v študentskem do-
mu možnosti, ki spodbujajo pot naprej, preko uvida in presoje do odločit-
ve?
"Zgodba o grajskem stolpu ": Leta 1990 se je redovna skupnost v samo-
stanu uršulink v Ljubljani nekoliko zmanjšala, tako da smo imeh prosto
sobo in sprejeli dve študentki, ki sta iskali nastanitev. Še isto leto sta se jima
pridružih še dve drugi in čez dve leti še sedem. Ker so prostori, kjer so
njihove sobe, ob oltroglem stopnišču, so jih imenovale grajski stolp. Že ta-
koj na začetku se je pokazala potreba po tem, da je ena od redovnic odgo-
vorna za stike z njimi. Pred petimi leti sem to odgovornost prevzela sama.
Postavljalo se mi je vprašanje, kaj ta vloga pomeni? Je to formalna
vloga pobiranja stanarine, prenos sporočil in obvestil, ko se kaj pokvari,
ko je treba kaj spremeniti...? Lahko ponudim kaj več?
Model vzgojne skupine, ki sem ga spoznavala pri študiju in praksi v
vzgojnih zavodih in dijaških domovih, mi je sicer marsikaj povedal o di-
namiki med člani skupine (delitev vlog in statusov, faze v dinamiki skupi-
ne itd.), toda svoje vloge nisem mogla enačiti z vzgojitelj evo. Vzgojitelj na
nek način nadomešča starše, to pa pri študentih ni več potrebno in tega
tudi ne bi sprejeli.
Svoje vloge tudi nisem videla v tem, da prevzamem odgovornost za
funkcioniranje skupine. Mislim na določanje študijskega časa in tega, kdo
bo pospravljal, ter tisoč drugih malenkosti, ki se jih je treba dogovoriti v
82
SOCIALNA P E D A G O G i K A
vsaki skupini, ki živi skupaj, čeprav je kdaj kakšna študentka tudi izrazila
takšno željo.
Ponujeno prijateljstvo, iskreno zanimanje in pripravljenost pomagati,
če me za to prosijo, je element, ki ga lahko ponudim študentkam z enim
samim ciljem — če ga potrebujejo na svoji poti k zrelejši identiteti. Z eno
besedo lahko ta pristop imenujem SPREMLJANJE. To je bilo videti tako,
da sem enkrat tedensko, ko so bile najbolj proste, prihajala na obisk in se
zanimala za to, kaj delajo, se vključila v pogovor, ki je že potekal, prazno-
vala skupaj z njimi... ob tem pa dala vedeti, kje me lahko dobijo, če me
potrebujejo.
Številne prošnje za bivanje pri nas, na katere nismo mogle odgovoriti,
in možnost, da z denacionalizacijo dobimo več prostora, so nas spodbudi-
le k načrtovanju študentskega doma. Naša želja je, da bi v študentskem
domu omogočih okolje, ki bi pomagalo k celostni rasti osebnosti, natanč-
neje okolje, ki spodbuja k Lonerganovi poti od izkušnje k odločitvi in s
tem k zrelejši identiteti
S to nalogo želim pregledati in ovrednotiti sedanji način spremljanja
študentk in iskati pot naprej v pripravi programa za Študentski dom "Ur-
šula".
5. Opredelitev problema
študentski dom, ki deluje na že zgoraj opisani način, se od državnih
študentskih domov razlikuje po tem, da ima spremljevalko za nastanjene
študentke. Pod spremljanjem razumem iskreno zanimanje za drugo ose-
bo, ki lahko vodi v prijateljstvo. Pomoč je ponujena le, če študentka izrazi
željo in potrebo.
Tisto, ki študentke spremlja, sem poimenovala spremljevalko.
Zanima me, ali tak način spremljanja, kakor sem ga opisala v poglavju
"Zgodba o grajskem stolpu", podaljšuje in nadomešča odvisnost od druži-
ne ali spodbuja rast in samostojnost osebnosti?
Študij literature me je spodbudil, da sem bila ob spremljanju študentk
pozorna na štiri področja učenja, ki jih opisuje J. Delors: učenje, delo,
skupno življenje in končna integracija vseh izkušenj v osebnosti. V svojih
srečanjih in pogovorih sem poskušala spodbujati pot od izkušnje naprej.
Raziskati želim, ali in kako je moje spremljanje spodbujalo rast študentk
na teh področjih.
Postavljata se mi torej dve raziskovalni vprašanji:
L Ah spremljanje študentov podaljšuje odvisnost ali spodbuja samostoj-
nost in rast osebnosti?
cS o CIA L N A P E D A G O G I K A
83
2. Ali in kako je spremljanje spodbujalo rast osebnosti na področjih uče-
nja:
•	da bi vedeli,
•	da bi znah delati,
•	da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim,
•	da bi znali biti?
6. Metodologija
6.1.	Vrsta raziskave:
Raziskava je kvalitativna analiza primera.
6.2.	Viri podatkov in način zbiranja
Kot vir podatkov sem uporabila:
A: anekdotske zapise posameznih srečanj s študentkami
B: esej študentk na določeno temo (glej spodaj!).
A: anekdotske zapise sem zapisovala po posameznih srečanjih s štu-
dentkami od 14. aprila do 8. septembra 1997.
B: študentke so pisale esej ob temi:
"Ali in kako je moje prihajanje k vam spodbujalo ali zaviralo tvojo
rast in razvoj osebnosti. Prosim, če lahko razmišljaš in pišeš o štirih
področjih:
učite se - da bi vedeli (študij, učenje, uspehi...);
-	da bi znah delati (praktične delovne izkušnje);
-	da bi znali živeti v skupnosti (vaša skupnosti);
-	biti (doživljanje celote življenja glede perspektive — pri-
hodnosti - odkrivanja svojega mesta v svetu)
Prosim, če si lahko konkretna."
Pismo s temo sem poslala 28. junija 1997 vsem enajstim študentkam,
ki so v tem letu stanovale v študentskem domu. Prosila sem, naj mi poš-
ljejo odgovore do 20. julija 1997, vendar sem morala zaradi izpitnega ob-
dobja čas zbiranja esejev podaljšati. Do konca avgusta istega leta sem
prejela osem esejev. Študentke so mi sicer obljubile, da mi bodo poslale
manjkajoče tri eseje, vendar jih do konca septembra 1997 nisem dobila.
Zato sem sklenila, da jih iz obdelave izpustim.
84
s o CIA L N A P E D A C O C / K A
6.3. Obdelava podatkov
Za podatke sem uporabila vse eseje in anekdotske zapise.
Eseje študentk sem vzela kot temeljno raziskovalno gradivo. Po več-
kratnem prebiranju sem povedi vsakega eseja izpisala posebej in dodala
asociacije — pojme, za lažje predstavljanje vsebine in razsežnosti, ki jih
esej prinaša. Eseje sem označila z zaporednhni številkami po vrstnem
redu, kakor sem jih dobila, in sicer od El do E8. Nadaljnjo obdelavo sem
prilagodila glede na raziskovalno vprašanje. Potek opisujem pri rezulta-
tih in razpravi.
Anekdotske zapise sem vlagala v skladu z vsebino raziskovalnega vpra-
šanja že ob zapisovanju v štiri sklope: študij, delo, skupnost—odnosi, jaz-
-moja identiteta—prihodnost. Označila sem jih z veliko črko A in z dnem
ter mesecem zapisa (npr. A14.4 — anekdotski zapis 14. 4. 1997. Letnice
ne pišem, ker so vi zapisi iz leta 1997). Anekdotskim zapisom sem dodala
pojme, ki jih obravnavajo oziroma odpirajo.
7. Rezultati in razprava
v tem poglavju bom predstavila metodologijo, rezultate in razpravo
o prvem raziskovalnem vpra'anju: Ali je spremljanje spodbujalo rast k
samostojnosti? Obdelava drugega raziskovalnega vprašanja - o vplivih
spremljanja na različnh področjih posameznikovih izkušenj - je pred-
stavljena v diplomski nalogi Na poti k zrelejši identiteti. V diplomski
nalogi so tudi vsi prikazi in tabele analiz esejev in anekdotskih zapisov
(Koršič, 1997).
7.1. Spremljanje — podaljševanje odvisnosti ali
spodbuda k rasti
Študentke v esejih niso pisale le o odzivih na moje prihajanje, ampak
še mnogo drugih stvari, zato sem v esejih označila vsa tista mesta, ki se
nanašajo neposredno na raziskovalno vprašanje, torej odzive na moje pri-
hajanje. Povedi sem izpisala in po metodi asociacij dodala pojme (tabela
2)-
SOCIALNA PEDAGOGIKA
85
Tabela 2: Pripisovanje pojmov posameznim delom besedila, ki so v
zvezi z vplivom spremljevalke na prevzemanje oziroma prelaganje
odgovornosti
POJEM
BESEDILO
vir
REVZEMANJE ODGOVORNOSTI
samostojnost
*Dobro je da se S. ni vmešavala v naše zadeve.
*Spore smo reševale samostojno.
*Najholj mi je bilo všeč. da smo bile samosvoje
*Moti me le to, da nam sestre premalo zaupajo. Res je, da
smo mlade, toda življenje nam je drago in ga ne bi zapra-
vile, zato zanj skrbimo. Z večjim zaupanjem bi postale še
bolj odgovorne.
El
El
E5
E5
vamos
*Po pravici povedano smo S. pogrešale, če se ni pojavila.
*Vprihodnjih dveh letih bom zbrala dovolj moči za uspe-
šen študij. Lažje se mi zdi, ker vem, da se bom lahko zane-
sla na sostanovalke, duhovno pa čisto samoumevno ra-
čunam na S.
*Ponedeljkovi večeri so mi bili zelo všeč, pa čeprav si pri-
šla na obisk le za minutko. To je tisti občutek, ki je zelo
pomemben, da je nekomu res mar zate. Da nisi sam, vr-
žen v svet, ampak, da nekdo skrbi zate, čeprav na druga-
čen, bolj oddaljen način.
*Mem osebno si mnogo koristila s svojim prihajanjem. Ve-
dela sem, da si tam, da se zanimaš za nas, pripravljena
pomagati. To je privedlo do prijateljskega odnosa zaupa-
nja, ko lahko poveš, kaj se ti zdi dobro, kaj ne... In ko ti je
težko, veš, da nisi sam, da nekdo zate skrbi in si zato še
bolj odgovoren za svoje delo. (...) Ne vem, kako bi se to
obneslo pri večjem številu študentov v domu. Prav je, da
je program in načrt za delo, toda le v prijateljskem odno-
su jim lahko pomagaš, pa tudi oni med seboj.
*Mislim, da bi tvoje neprihajanje ponedeljkovemu večeru
zadelo neko praznino. Kadar te ni bilo dolgo v večer, smo
se začele spraševati, zakaj te vendar ni.
El
E3
E5
E6
E7
nuđenje pomoči
Vopisuje doživetje med počitnicami - novo poznanstvo/
ki mije korenito spremenilo pogled na svet, ljubezen, odno-
se, saj sem z njim doživela to, v kar nisem verjela - resnič-
no prijateljstvo, ljubezen. Čisto me je spremenil. (...) Bo-
E4
86
s o CIA L N A P E D A G O G / K A
jim se, ker sem postala odvisna od nekoga, ki živi v dru-
gem svetu, času; s katerim me bodo povezovala le pisma,
ki jih bo vedno manj (...) S., ko se vidiva, bi te prosila za
en pogovor.
*Vedela sem, da si tam, pripravljena pomamti
E6
predlogi
*Mislim, da bi morale sestre v takšnem domu ponuditi mno-
go dodatnih možnosti: od skupnih maš in večerov, do kak-
šnih delavnic; pa tudi spodbujati mlade pri delitvi svojih
talentov s sostanovalci Predvsem pa je treba poizkusiti brez
prisile in z "močnim molitvenim ozadjem" ter koristno upo-
rabiti izkušnje.
E6
E6
PRELAGANJE ODGOVORNOSTI
Nerealni svet
*Tu sem videla, kakšno bi življenje v skupnosti moralo biti
*Še vedno sem nepopravljivi optimist, ki si življenje pred-
stavlja precej pravljično in zato mi je bilo včasih, predvsem
po skupnih srečanjih, zjutraj prav težko stopiti ven v real-
ni svet.
*Zivljenje v samostanu je 100% drugačno, kot če bi živela
nekje drugje. Včasih me to prilagajanje moti, počutim se
prikrajšana, brez pravic in zato sem tudi nesramna - žal
mi je za vse - če se sedaj ozrem nazaj, lahko rečem le - Hva-
la vsem Vam za vse
E2
E3
E4
Ko sem prebirala listo povedi in dodanih pojmov, se mi je postavljalo
vprašanje, kaj je tisto, kar ločuje podaljševanje odvisnosti od rasti k sa-
mostojnosti, kakšno merilo naj vzamem, po katerem lahko ločujem.
Pri nekaterih povedih oziroma pojmih mi je bilo jasno (samostojnosti),
za druge pa nisem vedela, kam naj jih uvrstim: "Äo se vidiva, bi te prosila za
en pogovor." (E4). Iskanje pomoči lahko pojmujemo kot nesamostojnost,
ker posameznik ne zmore sam, lahko pa je izraz posameznika, ki se zaveda
svojih težav (samostojnost ne pomeni, da težav ni) in išče pomoč, da bi se z
njimi odgovorno spoprijel. Odgovornost za spoprijemanje s težavami ozi-
roma prevzemanje odgovornosti za svoje življenje lahko tako postavim za
merilo, ki ločuje rast k samostojnosti od podaljševanja odvisnosti. Če raz-
mišljamo širše v luči Lonerganove teorije, lahko rast k zrelejši identiteti
opredelimo kot prevzemanje odgovornosti za pot od neposrednih izkušenj
prek refleksije (uvida in presoje) do odločitve. Podaljševanje odvisnosti pa
je vsako nekritično prelaganje odgovornosti na druge.
Besedila, v katerih sem zaznala prevzemanje odgovornosti za svoje
.s o C I Л L N Л r И D Л G O G / K Л
87
življenje, sem razvrstila po sorodnih pojmih in oblikovala tri skupine: sa-
mostojnost, varnost in nuđenje pomoči.
Samostojnost. Že sam odhod od doma spodbuja sprejemanje odgo-
vornosti, ki je ne moreš več kar preložiti na drugega, kakor si to še lahko
naredil doma, pri starših (ES). Študentke torej ne doživljajo vloge sprem-
ljevalke kot podaljšanje starševske vloge.
Občutek samostojnosti {všeč mije, da smo samosvoje (E3), dobro je, da
se nisi vmešavala v naše zadeve, spore smo reševale samostojno (El)), je
zanje zelo pomemben in želijo si še več zaupanja in samostojnosti: "Z
večjim zaupanjem bi postale še bolj odgovorne" (ES).
Varnost. Videti je skoraj izključujoče, toda kot so vesele samostojno-
sti, cenijo tudi dejstvo, da je nekdo, ki jih spremlja, kar jim daje občutek
varnosti. Občutek, ki ga takole opisujejo: Vedela sem, da si tam, da se
zanimaš za nas, pripravljena pomagati (E6). Občutek, ki je zelo pomem-
ben, da je nekomu mar zate. Da nisi vržen v svet, ampak da nekdo skrbi
zate, čeprav na drugačen, bolj oddaljen način (ES).
Zanimivo, da z zanimanjem, ki ga ima spremljevalka do študentk in
jim omogoča varnost, povezujejo prevzemanje odgovornosti: veš, da nisi
sam, da nekdo skrbi zate in si zato še bolj odgovoren za svoje delo (E6).
Lahko rečemo, da se odgovornosti lahko učimo le v odnosu oziroma, kot
pravi Mlinar: "Ne moreš biti odgovoren, če nisi nagovorjen v pristnem
odnosu" (Mlinar, 1991: 27).
Zanimanje za človeka in biti na voljo za pomoč omogočata prijateljski
odnos zaupanja, ko lahko poveš, kaj se ti zdi dobro, kaj ne (E6). Študentke
poročajo, da so spremljevalko pogrešale, če je ni bilo, in izražajo tudi, da
čisto samoumevno računajo nanjo (E3). Lahko zaključimo, da je sprem-
ljevalka dajala študentkam občutek varnosti, ki lahko vodi v še večjo od-
govornost, lahko pa tudi v občutek nerealnega sveta, ki je tako drugačen
od celotne izkušnje, kot bomo videli v nadaljevanju.
Nuđenje pomoči. V procesu spremljanja nuđenje pomoči ni vsiljeno,
ampak zahteva izraženo željo. Odgovornost za lastno življenje se kaže v
tem, da posameznik dejavno rešuje težave tudi na ta način, da išče po-
moč. Zanimivo, da je že samo pisanje eseja težka naloga, a hkrati zani-
miv izziv (E4)) in je spodbudilo študentko k razmišljanju o svoji izkušnji
med počitnicami. Zaključuje z željo: "Ko se spet vidiva, bi te prosila za en
pogovor" (E4).
Od tistega, ki pomoč nudi, pa se zahteva, da ne prevzema odgovorno-
sti za rešitev, čeprav spremljevanec to včasih pričakuje, kar izpričuje tudi
anekdotski zapis:
88
s o C J A L N Л r J<: D A G O G / K A
Študentka se pritožuje, da ne more študirati, ker se druge pogovarjajo,
in zahteva: "Postavite pravila, kdaj mora biti tišina za študij".
Odgovor spremljevalke: "Tega ne morem, tudi če bi hotela. Ne živim z
vami in ne morem od zunaj postavljati pravil. Razmish, kako se lahko
sama pogovoriš o svoji upravičeni zahtevi..." (A 14.4.).
Mislim, da moramo doživljanje občutja varnosti nujno povezati z nu-
đenjem pomoči, ki pa ne pomeni samoumevno prevzemanja odgovorno-
sti spremljevalke za študentkine probleme, ampak le možnost za pomoč
pri aktivnem spoprijemanju s težavami.
Besedila, v katerih sem lahko zaznala nekritično prelaganje odgovor-
nosti, bi lahko z eno besedo opisala kot doživljanje nerealnega sveta.
Nerealni svet. Doživljanje sprejetosti s strani sostanovalk in sprem-
ljevalke, ko si presenečen, da je poslušalcev toliko in da ti resnično želijo
pomagati (E2), ustvarja podobo izbrane družbe (ES). Okolje, ki je 100 %
drugačno, kot če bi živela drugje (E4), predstavlja nekakšen ideal - kak-
šno bi življenje v skupnosti moralo biti (E2). Pomeni pa tudi idealiziranost
in neko ločenost od "realnega sveta: "Včasih, predvsem po skupnih sreča-
njih, mi je bilo zjutraj težko stopiti ven v realni svet. " (E3).
Lahko opazimo, da doživljanje varnosti hi domačnosti ne spodbuja nuj-
no optimizma in zagona za prenašanje tega vzorca odnosov v ostale živ-
ljenjske položaje. V tem primeru posameznik ne prevzema odgovornosti
za to svojo, vsekakor pozitivno izkušno, ampak ostaja v tej svoji izkušnji
kot v nekakšem getu, ki ga doživlja kot nerealni svet, ki je tako drugačen
od ostalega. Izkušnja ga tako ne oblikuje v smeri večje samostojnosti,
ampak mu da za popotnico strah, da je "realni svet" neprijazen.
Vse študentke sicer ne govorijo o idealni skupnosti (nekatere so šle na
živce meni, nekaterim sem šla na živce jaz (El)), vendar velja razmisliti o
tesnejši povezanosti študentskega doma s širšim okoljem. Možnost vidim
v organiziranju različnih dejavnosti, ki bi bile odprte za vse študente. Na
ta način bi prihajalo do realnejšega okolja, pa tudi prenosa pozitivne iz-
kušnje skupnosti, ki jo doživljajo študentke.
Spremljanje — most med družino in samostojnostjo
Videh smo, da spremljanje omogoča tako občutek in tudi dejstvo var-
nosti, ki izvira iz zavesti, da se nekdo zanima zate, kot tudi samostojnosti,
ko si moraš sam organizirati življenje, ne da bi te nekdo nadzoroval in se
odločal namesto tebe. Nuđenje pomoči v procesu spremljanja ne pomeni
prevzemanja odgovornosti, ker je povezano s pobudo prosilca. Glede na
to sklepamo, da je spremljanje lahko vmesna stopnja med odvisnostjo v
izvorni družini in samostojnostjo.
.s o C / Л L N Л P E D Л G O G í K Л
89
7.2. Področja učenja
Ob prebiranju esejev sem opazila, da so nekatere študentke izgubile
pismo z esejem, nekatere pa so prezrle navodila in so razmišljale na splo-
šno o svojem bivanju v študentskem domu, o tem, kaj mi pomeni grajski
stolp (E5). Podatki torej niso govorili le o vplivu mojega prihajanja, am-
pak tudi drugih vplivih. Besedila, ki sicer niso neposredno odgovarjala na
raziskovalno vprašanje o vplivu spremljanja spremljevalke na štirih pod-
ročjih učenja, so odkrivala nekatere pomembne vidike študentskega živ-
ljenja, zato sem jih vključila v obdelavo. Vsa besedila sem razvrstila v že
omenjena štiri področja in poleg vsake povedi dodala poglavitnega po-
vzročitelja spremembe. Identificirala sem štiri poglavitne akterje in jih
označila: lastna aktivnost in zorenje (L), vpliv spremljevalke (S), posledi-
ce fizičnega okolja — bivanje v samostanu (O), vpliv sostanovalk — osta-
lih študentk (Š). Znotraj štirih področij učenja sem na podlagi dodanih
pojmov razvrstila besedila v več sklopov.
Anekdotske zapise pa sem že ob zapisovanju razvrščala po štirih pod-
ročjih učenja. Nadaljnja odelava je bilo, podobno kot pri prvem vpraša-
nju, določanje in opredelitev pojmov in odkrivanje povezav glede na vse-
bino, ki sem jo obdelovala.
8. Povzetek in zaključki
1.	Na prvo raziskovalno vprašanje, ali proces spremljanja podaljšuje od-
visnost od izvorne družine ali spodbuja samostojnost in rast osebnosti,
lahko odgovorimo, da je spremljanje vmesni korak med družino in
samostojnostjo. Daje tako občutek samostojnosti kot tudi varnosti. Iz
doživljanja varnosti se poraja občutek odgovornosti, ki je pogoj za obli-
kovanje identitete. V procesu spremljanja je ponujena pomoč nevsi-
Ijena in ne pomeni prevzemanja odgovornosti za reševanje težav. V
nasprotnem primeru pa ne moremo govoriti o procesu rasti, ampak o
podaljševanju odvisnosti.
2.	Na drugo raziskovalno vprašanje, ali je spremljanje spodbujalo rast
osebnosti na različnih področjih učenja, lahko odgovorimo pritrdilno,
čeprav je, kot je razvidno iz rezultatov, glavni dejavnik oblikovanja
skupnost študentk.
•	Pri učenju, da bi vedeh, je spremljevalka spodbujala k učenju iz
lastne izkušnje in k medsebojni pomoči sostanovalk, svetovala je
pri organizaciji študija, prinašala razhčne informacije in ideje. Sa-
mostansko okolje pa je veliko pripomoglo k umirjanju.
•	Učiti se, da bi znali delati, ni mogoče brez izkušenj. Z zanimanjem.
90
s o CIA L N A r E I) A C O G I K A
S katerim je pristopala k prvim delovnim izkušnjam študentk, je
spremljevalka spodbudila, da ni ostalo le pri izkušnji, ampak je pri-
šlo do uvida, presoje, kar predstavlja korak na poti k odločitvi.
•	Učenja, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim, so se štu-
dentke učile predvsem v vsakdanjem življenju skupaj s sostanoval-
kami študentkami. Spremjevalka je pomagala pri vključevanju no-
vih študentk s pogovori in spodbujanjem odgovornosti študentk do
svojih sostanovalk. Njena vloga je bila tudi povezovanje skupnosti
študentk s skupnostjo sester.
•	Učiti se biti, pomeni integracijo vseh izkušenj v celoto. Spremlje-
valka spodbuja ta proces z zanimanjem, ki sproži verbalizacijo iz-
kušnje in (po Lonerganu) pot do uvida. S spodbudo k distanciranju
in z odpiranjem možnosti pa pripomore k ustvarjanju prostora za
presojo.
Ker je pričujoče ovrednotenje spremljanja študentk v študentskem do-
mu načrtovano kot prva stopnja v pripravi programa za Študentski dom
Uršula, je prav, da na podlagi izkušnje razmišljamo korak naprej, kam in
kako zastaviti načrtovanje in nadaljnje raziskovanje.
V prvem koraku smo raziskovali vpliv spremljanja. Na temelju rezul-
tatov lahko sklenemo, da velja tak način ohraniti tudi še naprej. Raziska-
va je potekala na študiju primera, torej na zelo majhnem vzorcu, zato se
nam postavlja vprašanje, kako bi se tak način spremljanja obnesel pri
večji skupini študentov. Odgovor lahko iščemo tudi v smeri tutorstva —
neke oblike mentorstva starejših študentov mlajšim.
Že v razpravi smo videh, da študentke pogrešajo tesnejšo povezavo z
okoljem, z drugimi študenti. Vrzel bi lahko zapolnile različne interesne
skupine, ki bi bile odprte za vse študente. V obdelavi podatkov so se že
pokazale nekatere možnosti:
•	"stanovske" skupine, v katerih bi se lahko soočah z aktualnimi tema-
mi svojega poklicnega področja;
•	praktične skupine: kuharski tečaj, šiviljski tečaj;
•	delavnica intenzivnega dnevnika.
Razmisliti je potrebno tudi o drugih ponudbah:
•	rekreacijska skupina,
•	duhovno molitvena skupina,
•	skupina za kulturno udejstvovanje.
Odpirajo pa se tudi nova vprašanja, ki terjajo nadaljnjo raziskavo. Za-
SOCIALNA P E D A G 0 G I K A
91
stavlja se mi vprašanje, ali se z višjim letnikom študija zmanjšuje iskanje
pomoči pri spremljevalki? Dalje se odpirajo vprašanja, kakšna je razlika
v procesu osamosvajanja med študenti, ki živijo pri starših, in tistimi, ki
bivajo v študentskem domu?
Pogledali smo si nekatere zakonitosti oblikovanja identitete, ki ostaja
še vedno ena pomembnejših nalog študentskega obdobja. Razmišljali smo
o spodbudah in možnostih, ki jih lahko ponudi posamezniku na poti k
zrelejši identiteti okolje študentskega doma oziroma spremljevalec v štu-
dentskem domu.
Ne nazadnje pa ostaja vprašanje rasti k zrelejši identiteti predvsem
vprašanje za vsakega posameznika. Vsak študent sprejema ali zavrača
določene ponudbe ter se odloča sam, in prav je tako. Če v vzgoji ni prosto-
ra za svobodno odločitev sprejetja ali zavrnitve določene ponudbe, potem
ne moremo več govoriti o vzgoji kot o prostoru rasti, ampak imamo opra-
viti z manipulacijo.
9. Literatura
Adams, G. R., Gullotta, T. P. (1994). Adolescent Life Exsperiences. Third
Edition. Pacific Grove, California, Books/Cole Publishing Company.
Delors, J. (1996). Učenje: skriti zaklad. Poročilo Mednarodne komisije
o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO. Ljub-
ljana, Ministrstvo za šolstvo in šport.
Donahue, J. A. (1992). Jesuit education and cultivation of vitrue. V* Tho-
ught, A Review of Culture and Idea. Fordham University Quarterly. No
265, June str. 192—206.
Johnson, S. (1994). Da ali Ne. Priročnik za sprejemanje boljših odloči-
tev. Ljubljana, Julija Pergar.
Kapor — Stanulovč, N. (1988). Na putu ka odraslosti. Beograd, Zavod
za udžbenike i nastavna sredstva, str. 27-44.
Roršič, M. (1997). Na poti k zrelješi identiteti. Univerza v Ljubljani, Pe-
dagoška fakulteta. Oddelek za Socialno pedagogiko, /diplomsko delo/
Kroger, J. (1989). Identity in adolescence. London and New York, Ro-
utlende.
Kump, S. (1990). Dostop do visokega šolstva. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Center za razvoj univerze.
Miher, E. J. (1992). The Role of Moral Dispositions in the cognitional
92
s o C r Л L N A PEDA G O G I K A
Theories of Nevraian and Lonergan. V: Thought, A Review of Culture and
Idea. Fordham University Quarterly. No 265, June, str.128—147.
O'Connell, A., O'Connell, V. (1992;. Choice and Change, The Psyicho-
logy of Holistic Growth, Adjustment and Creativity. New Jersey, Englewo-
od Cliffs, Prentice Hall. str. 1-92, 397-428.
Poljšak—Škraban, O. (1996). Vloga družine v razvoju in oblikovanju
identitete mladostnikov v pozni adolescenci. Univerza v Ljubljani, Filozof-
ska fakulteta. Oddelek za psihologijo, /magistrsko delo/.
Rulla, L. M. (198Q).Antopology of Cristian Vocation. Volume L Interdis-
ciplinary bases. Rome, Gregorian University Press, str.140—147,155—167,
195—199.
Selič, P. (1992). Kriza identitete hi začetek šludija. Antropos, letnik 24. št.
5—6, str. 210—222.
Šinkovec, S. (1996). Ego funkcija — avtonomno ravnanje z vidika vre-
dnot. V.' Vzgoja, vrednote, cilji. Zbornik simpozija v Cankarjevem domu
1. oktobra 1995. Ljubljana, Družina, str. 86—106.
Pelavnica kot način
spoznavanja odnosa
mladih do drog^
Thè wdfkshop as à way. ,
of understanding the
attitude of young people
to drugs
Bojan Dekleva
Bojan Dekleva,
dr. psih..
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kardeljeva pl.
16,1000
Ljubljana.
Povzetek
Prispevek opisuje delavnico, ki smo jo razvili za dva name-
na: za raziskovalno ugotavljanje odnosa mladih do drog
ter kot metodični medij vzgojnega delovanja. V prispevku
so prikazani rezultati izvedbe 43 takih delavnic. Dva te-
meljna zaključka našega dela sta, da so droge med mladi-
mi očitno navzoča tema ter da se je o njej mogoče z njimi
odprto pogovarjati.
'Prispevek predstavlja nekoliko dopolnjeno 2. poglavje drugega zvezka zaključnega poročila o raziskovalni
nalogi "Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko mladino v Ljubljani v letu 1998" (Dekleva, 1998b).
Nalogo je naročil in sofinanciral Urad za preprečevanje zasvojenosti MOL, izvajalinštitutza kriminologijo
pri Pravni fakulteti v Ljubljani, njen vodja pa bil pisec tega prispevka (Dekleva, 1998a).
V prispevku uporabljam izraze pedagog/i, mladostnik/i in dijak/i v moškem spolu, vendar s tem mislim tako
na ženske kot moške.
Osnutek prispevka je pregledala Sonja Žorga in prispevala več pomembnih predlogov za njegovo izboljšanje.
Za to se ji zahvaljujem.
94
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Ključne besede: droge, mladostniki, pedagoška delavni-
ca, odločanje
Abstract
This article describes a workshop which was developed to
achieve two ends: to establish the attitude of young people
to drugs and as a methodical medium of educational acti-
vity. The results of carrying out 43 such workshops are pre-
sented. The two fundamental conclusions of this work are
that drugs are a subject with an obvious presence among
young people, and that it is possible to openly discuss the
topic with them.
Key words: drugs, youth, decision making, educational
workshop
Uvod
Nedovoljene droge, njihova uporaba in škodljive posledice te uporabe
so postale za Slovenijo in vse druge države srednje in vzhodne Evrope
ponovno zanimive v 90. letih. V zadnjih desetih letih se je namreč začela
uporaba nedovoljevih drog spet širiti. Ob tem je bilo največ javne in stro-
kovne pozornosti namenjene heroinu. Porast uporabe heroina in zasvoje-
nosti z njim sledi z nekajletnim zamikom podobnemu porastu, ki so ga
opazili v drugih državah zahodne Evrope v 80. letih.
Ta porast je posebno zanimiv med mladimi. Dejansko je med uporab-
niki ilegalnih drog največ mlajših ljudi, starost ob začetku uporabe raz-
ličnih drog se domnevno niža, obenem pa so mladi (otroci in mladostni-
ki) tisti, na katere naj bi bilo mogoče v večji meri vzgojno vplivati, saj so
skoraj v celoti vključeni v različne (vzgojno-)izobraževalne ustanove. Za-
to je razumljivo, da se tiste stroke, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževa-
njem, za droge zelo zanimajo.
Za oblikovanje nacionalne politke do drog je prvenstveno pomembno
poznavanje globahiih kazalcev različne uporabe razhčnih drog, obseg zas-
vojenosti, struktura in načini delovanja za to namenjenih ustanov. Za pe-
dagoge, ki delajo neposredno z otroki in mladostniki, pa je pomembno po-
znati "svojo" populacijo, torej tiste otroke in mladostnike, s katerimi vsako-
dnevno delajo in na katere naj bi - v zvezi z drogami - tako ah drugače
.s o C í Л L N Л P li I) Л G O G 1 K A
95
vplivali. Poleg poznavanja otrok in mladostnikov pa je potrebno poznati
možne pristope in metode vzgojnega/preventivnega/svetovalnega dela.
Čeprav je mogoče prejšnji stavek razumeti tako, kot da so ti pristopi
in metode poznani ali celo doktrinamo določeni, ter da bi jih vsak "do-
ber" pedagog moral poznati, ni tako. Resnica je, da na področju preven-
tivnega delovanja nimamo izdelanih (obveznih) programov in metodič-
nih pripomočkov. Ta resnica v veliki meri velja za Slovenijo, v določeni
meri pa tudi za vse druge evropske države. Še več, glede temeljnih ciljev
in pristopov v preventivnem delovanju v Evropi ni opaziti (popolnega ali
celo zadostnega) strinjanja (Calafat in drugi, 1997).
Zdi se, kot da so nas v Sloveniji droge presenetile; zdi se, kot da nas
vedno enako presenečajo, kljub temu, da so od nekdaj spremljale člo-
veštvo in je bila njihova uporaba - bolj ali manj - razširjena v skoraj vseh
poznanih človeških družbah. Droge skratka uporabljamo; in zdi se, da je
stopnja "presenečenosti" sorazmerna stopnji, v kateri gojimo dvojno mo-
ralo v zvezi z drogami: jih prepovedujemo in uporabljamo hkrati.
Prvi korak k racionalnemu, stvarnemu in odprtemu ukvarjanju z dro-
go, ki naj se ne zoži le na morahstično obsojanje (in s tem povezano -
skrivanje) uporabe droge, temveč pomeni upoštevanje psihične, social-
ne, duhovne in še kake stvarnosti vseh tistih, ki jih problem zadeva, mora
biti spoznavanje te stvarnosti in soočenje z njo. Moja ocena je, da v zad-
njih letih delamo ta "prvi korak" oz. smo ga - bolj ali manj - že storili.
Izhodišča in namen projekta
Sistematičnemu, načrtnemu in reflektiranemu spoznavanju stvarno-
sti ponavadi rečemo raziskovanje. Droge in njihovo uporabo smo v Slove-
niji v 90. letih - po desetletnemu predahu - spet začeli empirično razisko-
vati. Značilno je, da so novo obdobje raziskovanja uporabe ilegalnih drog
začele v letu 1991 in 1992 tri srednješolske raziskovalne naloge (Bulič in
Vesel, 1991; Buhč in Vesel, 1992; Gradišnik in Ravšek, 1991). Predvsem
ena od njih (Buhč in Vesel, 1992) je bila kar nekaj let vir podatkov, ki so
jih pogosto navajala javna občila. Pri vseh treh nalogah je šlo za uporabo
kvantitativne metodologije, predvsem populacijskega anketiranja. Avto-
rice vseh treh nalog so anketirale tako ali drugače izbrane vzorce ljub-
ljanskih osnovnošolcev ali srednješolcev.
Čeprav anketiranje in kvantitativna (to je številčna, količinska, stati-
96
s o CIA L N A r E D A G O G / K A
Stična) obdelava rezultatov predstavlja najpogostejšo metodologijo tovrst-
nega raziskovanja, pa je za posameznega pedagoga manj primerna. Pe-
dagoga namreč praviloma ne zanima posplošljivost rezultatov na celotno
populacijo ali primerljivost z rezultati nekih drugih populacij, temveč spo-
znavanje "svoje" populacije (torej mladostnikov iz svojega razreda, vzgojne
skupine, šole, itd) in delo z njo. Prav tako si želi spoznati ne samo to,
koliko mladostnikov je drogo že poskusilo, temveč tudi, kakšen je nji-
hov odnos do drog, kaj o njih vedo, kako jih uporabljajo, kakšna skupin-
ska dogajanja se ob tem razvijajo. Zanimajo ga bolj poglobljene in po-
osebljene informacije, zanimajo ga načini, kako do teh informacij priti
in verjetno tudi to, kako jih uporabiti in ob njihovem pridobivanju delo-
vati.
V današnjem času si prizadevamo za take načine pedagoškega dela, v
katerih so mladostniki lahko sami dejavni, v katerih lahko v razmeroma
večji meri sami izbirajo teme in način njihove obravnave, pač na ravni, ki
jim je blizu in na način, da lahko sodelujejo v dialogu. Za vsakršno delo z
otroki in mladostniki v zvezi z drogami pa je pomembno, da so droge
marsikje še močno tabuizirana tema, oziroma da o njih ni mogoče govo-
riti brez moraliziranja. Le-to pa, po mojem mnenju, pedagogu prej zapira
kot odpira poti do mladostnikov in s tem tudi omejuje možnosti vplivanja.
Za delo z mladimi je torej bistveno pomembno vprašanje stika, zaupanja
in komunikacije.
Takšni so bili naši izhodiščni pogledi, ko smo se lotih izvajanja raz-
iskovahie naloge o uporabi drog med mladimi (Dekleva, 1998a). Čeprav
je bil temeljni namen naloge ugotavljati obseg uporabe različnih drog
med ljubljanskimi srednješolci z uporabo kvantitativnih metod (anketi-
ranja), pa v tem prispevku opisujem, kako smo v raziskavi uresničevali
njen dodatni namen, namreč razvijanje metodologije kvalitativnega ugo-
tavljanja odnosa mladih do drog.
Ker smo imeli v mislih okohščine, zahteve in možnosti šolskega dela,
smo želeli razviti tak model zbiranja informacij, ki bi:
•	lahko potekal v razredni skupini dijakov,
•	vzpostavljal le minimalno potrebno zunanjo (pedagoško) strukturo.
cS o CIA L N A l> E D A G O G f K A
91
da bi jo lahko nato dijaki s čim bolj dejavnim sodelovanjem napolnili s
svojimi vsebinami,
•	bil čim manj vsiljiv ali ogrožujoč,
•	bil enostaven za uporabo,
•	lahko potekal v času ene šolske ure,
•	omogočal opazovanje skupinskih dogajanj,
•	omogočal nadaljnje delo oz. dajal nastavke za nadaljevanje pedago-
škega dela (torej bi tematiziral to področje, odpiral teme, vzpostavljal
stik in zaupanje itd).
Tak model smo nato želeli pilotsko preizkusiti na vzorcu 27 razredov
in na podlagi tega preizkusa oblikovati sintezo naših ugotovitev in opa-
žanj.
Vsebina delavnic in njihovo spremljanje
Zdelo se nam je, da bi bila idealna oblika takega modela - delavnica.
To je oblika vodene, časovno omejene, razmeroma strukturh-ane skupin-
ske dejavnosti (ki obsega določene "vaje" ali "naloge"), ki ustreza določe-
ni ciljni temi in ki omogoča razmeroma veliko dejavnost vseh udeleženih
in dosti horizontalnega sodelovanja.
Delavnico smo razvili s skupino, ki so jo tvorile štiri študentke in en
študent sociahie pedagogike^. Sestavljena je bila iz nekaterih elementov,
ki so jih posamezni člani že prej poznali in preizkusili^, sedaj pa smo jih
morah oblikovati na ta način, da bi ustrezali specifičnim pogojem dela s
šolskim razredom v okviru ene šolske ure.
Sestavih smo več predlogov, razpravljali o njih, jih praktično preizku-
šali, potem pa smo - ko smo se odločili za dokončno obliko - tudi vadili
delavnico izvajati. Preden smo začeli izvajati delavnice na šolah, smo jih
preizkusili z dvema razredoma, ki sicer nista sestavljala vzorca raziskave.
Teoretično podlago za delavnico smo našli v članku Coffielda in Gofto-
na. Mladi in droge (Coffield in Gofton, 1994). Dve temeljni vsebinski iz-
^ Sodelovali smo Sabina Gombač, Mina Kunstelj, Maja Kunšič, Maja Likar, Matej Sande in pisec tega
poročila.
'Pri razvoju delavnice je bil najpomembnejši prispevek Mateja Sandeja.
^ Ti učinki niso nujno ali predvsem farmakološki; gre za sklop in interakcijo droge kot kemične substance ter
socialnih in duševnih elementov, ki oblikujejo posameznikovo doživetje in "uporabo" učinkov droge.
98
s o CIA L N A P li D A G O G / K A
hodišči delavnic sta bili:
•	da imajo droge in njihova uporaba pozitivne in negativne strani. V pre-
vladujočem družbenem ozračju obravnavanja drog se lahko zdi izja-
va, da imajo droge kaj pozitivnega, kar "bogokletna" in povsem ne-
sprejemljiva. Če to izjavo obrnemo drugače, bi lahko rekli, da ljudje
droge uporabljamo zaradi njihovih prav določenih učinkov^; če že ne
želimo reči, da so ti "pozitivni", so pa nedvomno "motivatorji" za
uporabnike drog. Mladi to vedo in zato droge uporabljajo. Droge pa
imajo tudi drugačne učinke; nekateri so taki, da bi jih kot "negativne"
označili samo neuporabniki, uporabniki pa ne, drugi pa so negativni
tudi v očeh uporabnikov. Prizadevamo si torej lahko za to, da bodo
(bodoči) uporabniki z njimi dobro seznanjeni;
•	da se mladi za (ne)uporabo drog sami odločajo. Pri tem upoštevajo
tim. "bilančni račun", to je svojevrstno tehtanje med koristmi in stro-
ški, ki ji prinaša uporab drog. Upoštevanje dejstva, da se mladi za upo-
rabo drog odločajo na osnovi svojega presojanja njihovih učinkov in
posledic, ne pomeni, da bi se nam morala zdeti vsaka uporaba drog
dobra, pozitivna. To samo pomeni, da mladi droge uporabljajo zato,
ker se tako odločijo, pri tem pa nanje vplivajo različni vidiki kulture,
vrstniškega sveta, lastnih želja in možnosti itd. Naše možnosti vpliva-
nja na vse te vidike so razmeroma omejene. Predvsem je tudi omejena
naša možnost vplivanja na odločitve mladih.
Dokončna struktura izvajanja delavnice je bila videti taka:
•	Z vsakim razredom dela par izvajalcev, čeprav lahko v sili dela tudi
eden s celim razredom naenkrat.
•	Če sta na voljo dva izvajalca, potem na začetku razred hitro razdelita
(po abecedi ali z uporabo kake enostavne naloge) v dve skupini in ju
odpeljeta v dva, vnaprej pripravljena prostora.
•	Vsak izvajalec pove, da se bodo pogovarjali o "stvareh, ki človeka lah-
ko zasvojijo" in da bodo naredili vajo, ki se imenuje "tehtnica". (Pri
tem izvajalec pazi, da ne uporabi samo in predvsem besede "droga",
saj obstajajo - razen kemičnih snovi - tudi druge stvari, ki lahko člove-
ka zasvojijo. Kljub temu v nadaljevanju prispevka za te "stvari" upo-
rabljam besedo "droge"),
•	Med tem izvajalec riše na tablo ustrezno tabelo (glej tabelo 5).
•	V prvem koraku pove, da bodo dijaki naštevali čim več "stvari", za
cS o CIA L N A P E D A G O G I K A
99
katere se spomnijo, da imajo tako lastnost, da lahko človeka zasvojijo
ali ga naredijo odvisnega od njih. Vse "stvari", ki jih dijaki naštevajo,
zapisuje na tablo.
•	V naslednjem koraku pove, da bodo izbrah (eno za drugo) nekatere od
teh "drog" in se o vsaki pogovarjah: katere so njene dobre in slabe
strani, oz. zakaj jo ljudje uporabljajo in kaj slabega prinese.
•	Nato sprejme enega za drugim več predlogov in pazi, da se izberejo
"stvari", ki naj zajamejo heterogenost "drog" (npr. dovoljene in ne-
dovoljene, farmakološke substance in odnosi, predmeti in dejavno-
sti, itd).
•	Za vsako od teh drog nato zbira mnenja in jih sproti zapisuje na "pozi-
tivno" in "negativno" stran. Pri tem preverja, na katero stran tehtnice
bi dijaki sami želeli uvrstiti določeno lastnost ali posledico. Čeprav
izvajalec sam nič ne predlaga, je dejaven v toliko, da skrbi za sodelo-
vanje čim večjega števila dijakov ter za to, da ne bi nastalo očitno ne-
ravnotežje na tehtnici na račun zanemarjanja kakih prav očitnih last-
nosti omenjenih drog.
•	Ko obdelajo nekaj teh drog (in ko se porabi za to določen čas - cca 50
minut), vajo zaključi in pozove dijake k presoji izdelane celote. Vpraša
јШ, kaj so spoznah oz. kaj se iz tega lahko naučijo. Pri tem spet skrbi,
da ne usmerja razprave sam in da ostane v stiku s skupinskim dogaja-
njem, vendar tudi za to, da v končni razpravi oblikujejo kolikor toliko
celovite in uravnotežene zaključke.
Z delavnicami, ki smo jih preizkušali, smo želeli sporočati, da mora-
mo imeti ljudje, preden se za nekaj odločimo, o tem dobre informacije,
tako z ene kot z druge strani, ter da pedagogi podpiramo dijake kot bitja,
ki se razumsko odločajo in ki se iz posledic svojih odločitev in odločitev
drugih tudi učijo. Temeljni namen delavnice torej ni zmanjševati upora-
bo drog med mladimi proti njihovi volji, temveč jim - z resničnim premi-
slekom o drogah - ponuditi model racionalnega odločanja nasploh.
Ker smo v raziskavi izvajali te delavnice v raziskovalne namene, smo
predvideli tudi način zbiranja podatkov:
•	Če sta na voljo dva izvajalca, potem eden vodi delavnico (drugi pa mu
le občasno pomaga), drugi pa si zapisuje vse, kar je zapisano na tabli
in dodaja svoja opažanja. Če je izvajalec le eden, prosi enega od na-
vzočih dijakov, naj si na pripravljeno shemo prepisuje vse, kar bo na-
100
s o C I A L N A P K I) A G O G / K A
pisano na tabli.
•	Takoj po uri si izvajalec/ca beleži/ta vtise in opažanja.
Za interpretacijo ugotovitev je bilo bistvenega pomena, da smo se iz-
vajalci delavnic, v tistih dneh, ko smo jih izvajali, redno srečevali in si
izmenjevali vtise in izkušnje, tako da smo oblikovah skupni okvir ocenje-
vanja delavnic in njihovega vrednotenja. Pri tem smo bili pozorni pred-
vsem na naslednje značilnosti poteka delavnic:
A.	Bolj objektivna dogajanja:
•	Koliko in katere droge so dijaki našteli?
•	Koliko in kakšne pozitivne in negativne lastnosti teh drog so znali na-
šteti?
B.	Bolj subjektivna opažanja:
•	Kakšno in kolikšno je zanimanje dijakov za temo o drogah?
•	Kateri dijaki so bili bolj dejavni in kateri manj?
•	Koliko dijakov govori iz lastnih izkušenj in koliko ne?
•	Koliko je dezinformacij ali pomanjkljivih informacij o drogah?
•	Kakšen je odnos dijakov do drog in dinamika glede tega v razredu
(obsojanje, "frajarjenje", zafrkavanje, grožnje, tožarjenje,...)?
Izbor razredov in izvajanje delavnic
Raziskovalni podprojekt je potekal v okviru raziskave s širšimi cilji. V
načrtu raziskave smo predvideli izvedbo delavnic v 27 razredih - to je büa
polovica vseh razredov, ki smo jih anketirali o drogah. Zaradi praktičnih
omejitev je bilo nujno, da smo delavnice z izbranimi razredi izvajali v uri,
ki je sledila anketiranju. Čeprav bi bilo bolje vzorčiti razrede za izvajanje
delavnic naključno, smo - zaradi bolj zapletenega dogovarjanja o času
anketiranja in izvajanja delavnic - izbrah za delavnice razrede iz tistih
šol, iz katerih so se šolski svetovalni delavci osebno odzvali na poseben
sestanek. Dejansko so bili na sestankih predstavniki zelo različnih vrst
šol, tako da smo v izvajanje delavnic zajeh dovolj reprezentativno množi-
co šol.
V 27 razredih smo izvedh 45 delavnic. To pomeni, da smo izvedh v 16
razredih delavnice s polovicami razredov, vil razredih pa s celimi razre-
SOCIALNA P E D A G O G I K A
101
di. Za dinamiko delavnic je bilo seveda bolje, če so bile skupine manjše,
vendar tega - zaradi prostorskih in časovnih omejitev - ni bilo mogoče
organizirati v vseh primerih.
Obdelava podatkov
Obdelava podatkov je bila kvantitativna in kvalitativna. Kvantitativno
smo obdelali samo pojavljanje oz. omenjanje različnih vrst drog. Kvalita-
tivna obdelava pa je obsegala večkratno in večurno razpravljanje izvajal-
cev delavnic o tem, kaj smo videli, kakšne so bile razlike med razredi,
med šolami, med vrstami šol, med spoloma, ter skupno oblikovanje za-
ključkov.
Rezultati
v 43 delavnicah, ki so potekale 27 razredih, so dijaki našteli skupaj
570 drog, ali povprečno po 13 drog v vsaki delavnici. Tabela 1 kaže frek-
vence delavnic glede na to, koliko drog so dijaki znali v njih našteti.
Tabela 1: Pregled števila drog, ki so se jih spomnili v posamezni od 43
delavnic.
102
SOCIALNA PEDAGOGIKA
Tabela 1 kaže, da so dijaki v posameznih delavnicah/razredih našteli
od 5 do 23 drog. Izvajalci so razločno opazili, da se razredi močno razliku-
jejo glede tega, koliko jih droge zanimajo in/ali koliko o njih vedo. Naj-
manj drog so znah našteti predvsem v razedüi nekaterih manj zahtevnih
šol.
Tabela 2 kaže seznam drog, ki so se jih dijaki spomnili ter njihovo
pogostost.
Tabela 2: Pogostost omenjanja razhčnih drog oziroma "stvari, ki te lahko
zasvojijo" v 43 srednješolskih delavnicah.
SOCIALNA r E D A G O G I K A
103
' v stolpcu tabele so označene tiste droge, ki jih je omenjala tudi anketa o drogah, ki so jo srednješolci
izpolnjevali pred delavnicami. Številka pomeni pogostost izkušenj s temi drogami v proučevani populaciji.
104
s o CIA L N A P E D A G O G / K A
Dijaki so se spomnili skupaj 60 različnih drog oz. zasvojljivih stvari/
dejavnosti. Pri tem smo mnoge sinonimne ali podobne izraze združevali v
skupne kategorije oz. nazive. Največ različnih nazivov so dijaki uporab-
ljali za označevanje različnih oblik kanabisa. Ker je delavnica potekala
takoj po anketiranju, bi lahko domnevah, da so se dijaki najpogosteje spo-
mnili tistih drog, ki so bile omenjene v anketi. To je deloma res; prvih
sedem najpogosteje omenjenih drog je res s seznama drog, po katerih je
spraševala anketa.
Vendar pa so dijaki skoraj enako pogosto našteli tudi kavo, čaj, čokola-
do, računalnik, televizijo, internet in hrano, ki jih anketa ni omenjala.
Poleg tega so našteli celo vrsto drugih, dovoljenih ah nedovoljenih drog,
ki so v nekem smislu izvirne, mnoge od njih pa so se prav pred kratkim
časom začele bolj pogosto uporabljati. Zato lahko domnevamo, da ta spi-
sek v veliki meri odraža "naravna" pojmovanja dijakov o tem, kaj droge
so, njihove izkušnje ali informacije, ki so jih dobili od drugih, bolj ali
manj izkušenih prijateljev in znancev.
Poleg pričakovanega "bogastva" odzivov in informacij v zvezi z mari-
huano, kot najbolj razširjeno nedovoljeno drogo, me je presenetilo bo-
gastvo informacij v zvezi z lepih (omenjanje tržnih imen izdelkov, itd.),
razmeroma pogosto omenjanje bencina in plina (tudi smejalnega). V spi-
sku je najti tudi bolj eksotične predloge: (verjetno ironični) "cegel", nera-
zumljiva "roževina in cigarete" in kar smešna "šminka". Vendar je neko
dekle pojasnilo, da je prav ona zasvojena s šminko, da ne more nikamor
brez nje, da se mora našminkati tudi v nedeljo zjutraj, takoj ko vstane,
tudi če ne namerava oditi od doma, itd. Zanimiva je še zasvojenost s šolo
in učenjem, ki seveda resnično "drži" del mladih.
V nadaljevanju smo v delavnicah izbrah določne droge (njihovega spi-
ska tu ne navajamo) in si izpisovah mnenja dijakov o njihovih lastnostih
in posledicah. V tabeli 5 smo združili nekaj tipičnih mnenj dijakov o petih
bolj pogostih oz. poznanih drogah. Posamezna delavnica sicer ni proizve-
dla toliko gradiva, kot ga prikazujemo v vsakem okenčku tabele 3, ker so
morale delavnice, zaradi omejenega časa, potekati precej hitro.
Tabela 3: Tipične izjave o razlogih za uporabo in slabih straneh izbra-
nih drog - iz srednješolskih delavnic.
^S o CÍA L N A r Ii D A G O G / K A
105
Droga:
Zakaj jo uporabljajo:
Slabe strani:
Marihuana
hitro zadane, zdravilo proti
raku, smeješ se, dobra volja,
vklop v družbo - dobiš fren-
de, vse se ti zdifajn, zapla-
vaš, zasanjaš, začneš razmiš-
ljati, dost ga je, ne moreš biti
odvisen, pozabiš na težave,
sprošča, ima dober okus, se
greš frajerja, lajša bolečine,
dvig koncentracije, dvig sa-
mozavesti, ...
pozneje si zamorjen, depresi-
je, slabo za pljuča, izguba
spomina, glavobol, žeja, la-
kota, izgubiš frende, lahko
bruhaš, slabst če mešaš, ti je
lahko žal, koncentracija pa-
da, postaneš hašišar, je ilega-
len, policija - racija, lahko si
psihično odvisen, padeš v
bad, motorično si manj spo-
soben, stane denar,...
Alkohol
omama, sproščenost, tremo
zgubiš, pogum dobiš, veselje,
je poceni, se razgovoriš, odže-
ja, dober za kri, če te zebe,...
bruhaš, slaba orientacija,
uničuje možgane, ne dvigne si
ti, smrdiš, maček, hitra jeza,
nesreče, nezaželeni spolni
odnosi, moriš - ko si pijan,
pumpanje, točke v prometu,...
Lepila
poceni, lahko dostopno, le-
galno, hitro in dobro zada-
ne, diši, dobre halucinacije,
te nasiti, te zadane do kon-
ca, se smeješ, se ti ful vrti,
omotičnost,...
boleča glava, zastrupitev, pe-
čejo pljuča, možnost zadušit-
ve, uničuje možgane, tresešse,
so (pre)draga, požar, smrt pri
veliki dozi, škoduje nosu in
sluznici,...
Heroin
si v redu, ko si pod dozo, sa-
mozavest ti da, ne čutiš bole-
čin, pozabiš na probleme,
blaženost,...
se ti vidi, spiš, družba te izlo-
či, težko se je odvaditi, cold
turkey, strihnin mešajo noter,
vse te srbi, smrt - overdoza,
hitra odvisnost, AIDS, je
drag, shujšaš,...
XTC
ti da energijo, moč, hitrost,
plešeš, si živahen, zadet, po-
živi, dobro se imaš, vzdržlji-
vost, družabnost, samoza-
vest, preprosta uporaba, spro-
sti do konca, ful padeš v mu-
ziko, te "boli"za okolico,...
zobje, možgani, smrt, bad sce-
na, bruhanje, izguba spomi-
na, izčrpanost, žeja, dehidra-
cija, uničijetra,je drag, bole-
čine, ful zateguje, je ilegalen -
racija, možganske celice uni-
čuje, je sintetičen,...
106
s o CÍA L N A P E D A G o G I K A
V redkih manj razgibanih in informiranih razredih se je obravnava
drog hitro zaključila s tem, da "so škodljive" in "da postaneš od njih odvi-
sen" ali "umreš", v bolj razgibanih pa so dijaki znali našteti lastnosti in
posledice drog na zelo diferenciran način. Zanimivo je bilo opazovati,
kako so dijaki med razpravo včasih znali povedati, kdo med njimi je že
izkušen in kdo "že ve" in "naj kar sam pove".
Po opravljenih delavnicah in več anahzah naših spoznanj smo obliko-
vali naslednje teze oz. zaključke:
1.	Na splošno se med dijaki razhčnih smeri (pa tudi med dijaki različnih
razredov iste smeri) pojavljajo velike razlike v vseh opazovanih zna-
čilnostih.
2.	Tema drog se zdi večini dijakov (zelo) zanimiva, manjšini je povsem
tuja in nezanimiva.
5. Dijaki enih smeri vedo o drogah veliko, dijaki nekaterih drugih smeri
pa malo ali popolnoma nič. To smo opazili predvsem pri dijakih manj
zahtevnih programov, ki usposabljajo za določene poklice, ki se oprav-
ljajo predvsem v naravi, ki jih obiskujejo dijaki iz izrazito podeželskih
predelov Slovenije, pa tudi v nekaterih šolskih programih s specifično
narodnostno sestavo.
4.	Lahko bi rekli, da vsi dijaki poznajo temeljni problem drog: možnost
zasvojitve in negativne psihosocialne posledice, le redki so omenjali
kriminal kot posledico uporabe drog.
5.	Skozi ocenjevanje tega, koliko dijakov govori o katerih drogah iz last-
nih izkušenj, smo oblikovali nekakšno lestvico domnevne pogostosti
izkušenj z razhčnimi drogami. Na prvem mestu je gotovo alkohol, sle-
di mu tobak. Nato smo razvrstili tri najpogostejše že uporabljene ne-
dovoljene oz. kulturno manj sprejete droge: marihuano, ecstasy, in hla-
pila'' . V nekaterih razredih bi lahko zamenjah zaporedje zadnjih dveh
omenjenih drog. Presenetila nas je pogostost omenjanja ecstasy-ja in
obseg seznanjenosti s to drogo.
6.	V splošnem dijaki sprejemajo uporabo nedovoljenih drog kot življenj-
sko stvarnost; nismo opazili skrajnega obsojanja ali čudenja, da droge
' Dejansko (to je sodeč po anketiranju reprezentativnega vzorca razredov) so si dijaki/inje v tej populaciji že
pridobili vsaj kako izkušnjo najpogosteje z alkoholom, sledi tobak, nato pa kanabis, infialanti, pomirjevala
in sedativi, ecstasy, LSD in heroin.
5 O C / Л L N A P E D A G O G ! K A
107
sploh obstajajo m da jih kdo uporablja, ah pa da mi o njih tako z njimi
govorimo. Nekakšno zadrego je bilo opaziti le pri enem ali dveh razre-
dih, ki smo jih omenili že v 3. točki zgoraj.
7.	V nekaterih (redkih) razredih je bilo opaziti bolj ali manj enotno iz-
recno in izrazito obsojanje drog. V drugih razredih smo občutili ne-
zaupanje (do sošolcev) in strah pred možnimi posledicami, ki bi lah-
ko zaradi informacij, razkritih v delavnici, nastale v šoli (dijaki so že
imeli izkušnje, da so jih sošolci "zatožili"). Tega nezaupanja nismo
razumeli kot morebitnega izraza odpora do drog, temveč kot zadrža-
nost v zvezi z določenimi temami pred določenimi vrstniki ali avtori-
tetami.
8.	Praviloma smo opazovali značilne razlike v ocenjevanju in odnosu do
t.i. "mehkih" in "trdih" drog. Čeprav so v nekaterih razredih kazali
poenoten odpor do vseh drog, so se povsod zavedali posebne nevarno-
sti in kazah poseben odpor do kokaina in predvem heroina.
99. V večini razredov je bilo nekaj (eden do štirih) izstopajočih posame-
znikov, ki so nedovoljene droge očitno poznah iz obsežnih osebnih iz-
kušenj. Velikokrat so za te sošolce in njihove izkušnje vedeli tudi nji-
hovi sošolci. Ti posamezniki so kazali velikokrat bolj izrazit interes za
droge in so o njih več vedeli. V razredih so se oblikovali taki odnosi, ki
so včasih kazali na to, da imaji drugi sošolci prej omenjene za "pozitiv-
ne eksperte", včasih pa so jih ocenjevah bolj negativno. V slednjih raz-
redih je bilo seveda o drogah težje odprto govoriti.
10. Opažih smo razlike med strokovnimi šolami (več poudarka na alkoho-
lu in lepilih) in gimnazijami (razmeroma več poudarka na marihuani
in ecstasy-ju). Te razlike so se nam zdele značilne in razložljive.
Zaključek
Raziskovalni projekt, v katerem smo razvijali in preizkušah opisano
delavnico o drogah za srednješolce, nas ni pripeljal do morebitnega "ob-
jektivnega" merila v zvezi s problemom drog med mladimi ali njihovih
stališč do drog. Pokazal pa nam je način, kako se pogovarjati z mladimi o
teh temah in nam omogočil oblikovati občutke in ocene, ki smo jih po-
skušah objektivizirati v razpravah in strokovnih izmenjavah mnenj med
nami - izvajalci delavnic. Za pisca tega prispevka sta najpomembnejši
dve spoznanji iz delavnic:
* Tema drog je med mladimi (15-16 letniki) razločno in pomembno na-
108
s o CIA L N A r E D A G O G I K A
vzoča, med njimi so prisotne tudi droge in njihova uporaba. Tega dej-
stva nima smisla spregledovati in se obnašati, kot da ga ni, oziroma
verjeti, da se bo problem razrešil, če se o njem ne bomo pogovarjali ali
"ne hoteli slišati", da mladi droge uporabljajo;
* Z mladimi se je mogoče pogovarjati o drogah odprto in pošteno, s
čimer mislim na predpostavko, da smo vsi - pedagogi in mladostniki
- samostojni ljudje, ki se o sebi bolj ali manj samostojno odločamo v
skladu s svojo presojo. Cilj in metoda pedagoškega dela bi morala
zato biti krepitev dijakov kot subjektov in krepitev njihove sposobno-
sti odločanja in izbiranja, pri čemer jim lahko pomagamo z verodo-
stojnimi informacijami, s širitvijo pogleda na nove vidike uporabe
drog in s pripravljenostjo na to, da se bomo skupaj z njimi učili tudi
mi.
Pedagog pa ob tem ne more vplivati na to, da bi bil svet v celoti bolj
racionalen in "dober", kot je v resnici. Lahko samo prispeva k temu, da
ne bi bil bolj neracionalen in nasilen prav zaradi njegovega delovanja.
Opisana delavnica lahko služi kot izhodišče za mnoge nadaljnje delav-
nice, pogovore in skupinske dejavnosti. Te lahko tematizirajo in proble-
matizirajo vprašanja odločanja, utemeljenosti, želja, ciljev, vrstniškega
pritiska, obče kulture, pa tudi škodljivosti drog in načinov omejevanja te
škodljivosti. Pri tem je trebna pretežno informacijsko-racionalističen pri-
sop opisane delavnice dopolnjevati še z drugimi pristopi.
Literatura
Bulič, O. in Vesel, D. (1992), Droge, spolnost & AIDS med mladostniki.
Ljubljana, Gimnazija Ledina.
Buhč, O. in Vesel, D. (1991), Razširjenost mamil na osnovnih šolah.
Ljubljana, Gimnazija Ledina.
Calafat, A. in drugi (1997), Characteristics and social representation of
ecstasy in Europe. Palma de Majorca, IREFREA.
Coffield, F. in Gofton, L.: Mladi in droge. Mreža drog, vol. 2/1994, št. 5,
s. 45-86.
Dekleva, B. (1998a), Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko
mladino v Ljubljani v letu 1998, prvi zvezek raziskovalnega poročila. Ljub-
ljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dekleva, B. (1998b), Tobak, alkohol in druge droge med srednješolsko
^S o C ! Л L N Л ¡> !<: D Л G O G / K Л
109
mladino v Ljubljani v letu 1998, drugi zvezek raziskovalnega poročila.
Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Gradišnik, I. in Kavšek, S. (1991), Mehke droge in ljubljanska srednje-
šolska populacija. Ljubljana, Gimnazija Poljane.
Razalo/Contents
Tema številke:
Kvalitativno raziskovanje v socialni pedasgogiki
Thematic issue:
Qualitative researcíi in social pedagogy
Raziskovalni/empirični članki
Samo Lesar
Kdo je "čefur"?
Research/empirical articles
Samo Lesar
Who is a "chefur"?
Barbara Bizjan
Vloga paraprofesionalnega oseb-
ja V stanovanjskih skupinah
Barbara Bizjan
TTie role of the paraprofessional staff
in group homes
" Matejka Koršič
Na poti k zrelejši identiteti
Matejka Koršič
On the way to a maturer identity
Bojan Dekleva
Delavnica kot način spoznava-
nja odnosa mladih do drog
Bojan Dekleva
The workshop as a way of
understanding the attitude of young
people to drugs
ISSN 1408-2942