o§tn'nA p!aC?na v gotovini
Maribor, ponedeljek 11- lunica 1935
Ste/ 131
leto IX txvn
MARIBORSKI
Cena i Din
VECERNIK
Uredništvo m uprava-- Maribor, (iosposka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprava 246t Izhaja raxen nedelje In praznikov vaak d o n ob 16. uri / Valja meaačno prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa ceniku f Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ^Jutra** v Ljubljani t Poštni čekovni račun 5L 11.409
JUTRA
19
brezvestna demagogija
V zadnjem času se vodi v delu naše &vnosti, zlasti pa v novem ljubljanskem dnevniku »Glasu Naroda« srdita, v bist-Pa vseskozi demagoška gonja proti Jugoslovanski nacionalni stranki (JNS). "a vsak način se hoče naslikati položaj Pred razpustom zadnje narodne skupšči-in izvedbo novih volitev tako, kakor da bi se bila JNS nasilno polastila oblaki v državi in bi se bilo zgodilo vse, kar Se je, po njeni zaslugi ali krivdi. Dosledno temu se prti posameznim voditeljem JNS vsa odgovornost za nastali položaj 'n zlasti gospodarska kriza naj bi bila 2Solj posledica JNS, odnosno nesposobnosti dela njenega vodstva. Bivši finau-cni minister g. Gjorgjevič se slika, kakor eksponent JNS itd. Skratka, vsega zla zadnjih let, celo tistega, ki smo ga občutili pred ustanovitvijo JNS, naj bi bila kriva ta stranka.
Mi Slovenci smo vajeni demagogije, blatenja političnih voditeljev in ubijanja Hake avtoritete, dasi moramo vse to pla devati zelo bridko že od vsega začetka Parlamentarnega življenja v bivši A v-s tri ji in sedanji Jugoslaviji. Nobenega dvoma ni, da bi bil položaj Slo-vencev nekoč in danes vse drugačen. ako bi se v našem strankarskem življenju "Poštevalo, da je vsako prekomerno blatenje posameznih strank ali njih vodite-bev obenem tudi blatenje celokupnega naroda. Najbolj neumestno je pa tako Postopanje dandanes, ko se garniture tako naglo menjujejo, in to brez krivde ali zasluge teh garnitur. Tisti, ki so sedaj v Položaju, da mečejo golide gnojnice na JNS in posamezne njene voditelje, niso Prišli v ta položaj po nobeni lastni zaslugi. V ta položaj jih narod ni postavil in ko bodo šli, jih morda tudi narod ne bo odstavil, kakor ni nekoč narod postavljal 'n odstavljal ljubimcev ruske carice Katarine II.
Pred vsem je pa treba ugotoviti, da vodstva JNS niso tvorili samo tisti, ki lih »Glas Naroda« sedaj blati in kliče na °dgovor za vse kar se je kdaj dobrega ali slabega zgodilo, ampak tudi tisti, ki so ta list ustvarili in pri njem odločajo. V JNS so pa bili organizirani tudi vsi njihovi pristaši, skoraj brez vsake izjeme. Ako bi se bilo zgodilo torej vse zlo samo po krivdi nesrečne JNS, potem bi Po vsej človeški logiki bili tega zla krivi v enaki meri tudi oni. Toda napadi na Posamezne člane in voditelje JNS so s te strani še toliko bolj nizkotni, ker vejo tisti. ki jih organizirajo, prav gotovo, na kakšno iniciativo je bila JNS ustanovljena in koliko je in koliko ni odločala o po sameznih ukrepih. Prav dobro -vejo, da vlad JNS kot taka ni sestavljala in postavljala, kakor tudi ne odstranjevala, zlasti pa vejo, da bivši finančni minister g. Gjorgjevič ni bil funkcionar ali eksponent JNS. ampak je prišel na svoje mesto in ostal na niem celo proti izrecni volji JNS, njenih ministrov, poslancev in senatorjev.
Prav tako pa tudi ni bila krivda JNS n!i celo le nekaterih njenih voditeljev, da se niso izpolnile obljube o ustanovitvi Gospodarskega sveta, o izgraditvi bano vinskih samouprav in izvedbi prepotrebnih javnih del. Res je nasprotno, da so se voditelji JNS s celim svojim strankarskim aparatom zaman trudili, da bi uresničili te velike načrte. Odkar JNS kot taka ni na vladi, je poteklo tudi že nekaj mesecev, pa vendar še do danes ni uresničen nobeden teh osnutkov in tudi ni nobenih znakov, da bo vsaj v dogledni dobi. Ali se torej gg. okoli »Glasa Naroda« prav nič ne zavedajo, da bo morda
Kapliciia Kitajske ved Japonsko
Kitajska vojska in ofeiast zapušča serverni del Kitajske s Pekingom v kateri bodo odsfei gospodarili Japonci — Bodoči japonski nmrt
ŠANGHAJ, 11. junija. Kitajska vlada je brezpogojno in v celoti sprejela vse zahteve japonskega ultimatoma. V ul-timatumu je Japonska zahtevala razpust vseh političnih, zlasti pa nacionalističnih organizacij v severni Kitajski, med njimi tudi organizacij kuomintan-ga, nadalje odpust raznih generalov in odpoklic vseh kitajskih čet iz province Čili, Izvajanje zahtev se je že pričelo in tudi kitajske čete zapuščajo že svoje položaje in dosedanje garnizije. V kratkem se preseli iz Pekinga v Nankino
tudi kitajska vojaška akademija. Uprava pokrajine se premesti iz Pekinga v Paoting.
S tem so Japonci brez prelivanja krvi in samo na pritisk z orožjem dobili nadoblast nad velikim delom severne Kitajske s starim glavnim središčem Pekingom in velikim pristaniškim mestom Tientsinom. Vsa provinca Čili je sedaj demilitarizirana, kitajsko upravo bodo odslej nadzirali japonski uradniki, domačo policijo pa bodo vodili japonski častniki. Po vsem tem
je samo še vprašanje časa, kdaj se bo ta provinca priključila Mandžuriji in kdaj se bo izvršilo kronanje mandžuv-skega cesarja za kitajskega cesarja v Pekingu. Središče Kitajske se je tako definitivno premestilo v Nanking, do-čim ima južna Kitajska še svojo posebno vlado v Kantonu.
Vsi ti dogodki so vzbudili zlasti v Združenih državah Severne Amerike veliko vznemirjenje, vendar je položaj sedaj tak, da japonskih načrtov zaenkrat nihče ne bo mogel ovirah
Konflikt med Italijo in Anolijo
ITALIJANSKE GROŽNJE ANGLIJI. — VOJAŠKI UKREPI
AFRIKI.
ANGLIJE V
LONDON, 11. junija. Spor med Italijo in Abesinijo se pretvarja vedno bolj v^oster konflikt med Italijo in Anglijo. Časniška polemika med angleškimi in italijanskimi listi se nadaljuje vedno ostreje in italijanski list »Otto-bre« grozi sedaj Angliji, da se Italija ne bo strašila postaviti se Angliji v bran tudi z orožjem, ako bo skušala nasilno ovirati italijansko akcijo v Abe-siniji. List grozi obenem, da bedo italijanska vojna letala v nekaj urah spremenila vso Malto v razvaline. Toda tudi Anglija ne drži rok križem. Odredila je velike letalske vaje nad Suezom, ki bodo trajale do 14. trn.,
obenem pa odpošilja nove čete v Sudan, ki leži za Abesinijo. Ukrenila je potrebno pri egiptski vladi, da tudi ona odpošlje svoje čete v Sudan, ki je, kakor znano, skupna kolonija Anglije in Egipta. Položaj, ki je nastal s tem, vzbuja veliko vznemirjenje zlasti v Franciji, ki bo sedaj skušala posredovati med Rimom in Londonom. Zdi se, da se je Franclja postavila na stran Italije, vendar pa ne bi hotela, da bi se spor med Italijo in Anglijo poostril. Zlasti se pa boji spravljanja zadeve pred Društvo narodov, katero bi Italija potem zapustila, toda Anglija naj-brže ne bo popustila.
Usoehi Beneševe^a obeska Moskvi
ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI MINISTER JE VČERAJ ODPOTOVAL
MOSKVE V LENJINGRAD.
IZ
MOSKVA, 11. junija. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v nedeljo zaključil svoja posvetovanja z ruskimi državniki in se včeraj odpeljal v Le-njingrad, vdkoder bo danes nadaljeval pot domov. Ob priliki svojega obiska v Moskvi sta Beneš in Litvinov izmenjala ratifikacijske listine o češkoslova-ško-sovjetskem paktu. Nadalje sta raz pravljala o vseh problemih srednje in vzhodne Evrope in je bil, kakor poročajo, dosežen v načelu popoln sporazum. Beneš je obrazložil razmerje Če-
škoslovaške do njenih sosedov. Posebna pažnja se je posvečala zlasti vprašanju Avstrije, za katere neodvisnost in samostojnost se Češkoslovaška ved 110 zavzema. Po poročilih listov je bil tudi v tem oziru dosežen sporazum, po katerem se je sovjetska Rusija obvezala podpirati Češkoslovaško v teh težnjah. Nadalje se je določilo, da postane dr. Beneš posrednik med sovjetsko Rusijo na eni strani ter malo antanto in balkansko zvezo na drugi strani.
Greifa ©red obnovitvijo monarhije
ATENE, 11. junija. V nedeljo so bile tu parlamentarne volitve, pri katerih je dobila vlada od 300 mandatov 287 mandatov; Metaxova skupina je dobila 7, Dragonisova pa 6 mandatov. Ve-nizelisti se volitev niso udeležili in so proglasili abstinenco. Caldaris je po volitvah izjavil tujim poročevalcem, da se je pri volitvah izreklo 80 odstotkov volilcev za spremembo vladavine. O spremembi bo moral novi parlament razpravljati že v začetku svojega de-
la, to je tekom meseca julija. Vendar se plebiscit o obnovi monarhije ne bo izvršil pred oktobrom. Iz drugih virov se pa naglasa, da se bo vprašanje obnovitve monarhije razpravljalo že ob priliki zaprisege novih poslancev. Novi parlament se snide 11. julija.
Anglija sprejela nemške pomorske zahteve
LONDON, 11. junija. Angleško-nemška pomorska pogajanja so se v prvem delu zaključila in se je nemška delegacija pod vodstvom izrednega veleposlanika von
v ne predaljnji bodočnosti kdo drugi napadal njih same z enakimi očitki ali celo istimi besedami? Taka demagogija se vedno maščuje najbolj na tistem, ki je u-ganja. Mimo tega pa Slovenci od takih napadov nimamo prav nobene koristi, ampak škodo, ker izgubljamo počasi še
tisti položaj in ugled, ki smo sl ga kljub vsemu z največjimi mukami ohranili. —
Taka demagogija je slaba usluga narodu in domovini v času, ko bi morale biti naše vrste bolj stisnjene kakor kdajkoli prej!
Ribbentropa odpeljala v Monakovo, da poroča Hitlerju o doseženih rezultatih. Delegacija se bo koncem tedna vrnila v London, da se določijo še podrobnosti, ki so zaenkrat ostale še nerešene. Dasl ni bilo izdano o pogajanjih nobeno urad no poročilo, izvejo angleški listi vendarle, da je Anglija v načelu sprejela nemško zahtevo, po katerih naj znaša nemška vojna mornarica v bodoče 35 odstotkov tonaže velikobritanske mornarice. Ta načelni sporazum je bil dosežen v petek zvečer. Vendar pa Anglija zaenkrat še ni vezana uradno na ta sporazum, ko* je treba rešiti poprej še razna druga vprašanja in dobiti privoljenje ostalih pomorskih velesil.
DELEGATI PRI MATURAH.
BEOGRAD, 11. junija. Prometni minister je določil za predsednike maturitetnih komisij: na klasični gimnaziji v Mariboru univ. prof. dr. K. Ozval-da iz Ljubljane: na realni gimnaziji v Mariboru upok. gimn. ravnatelja dr. J. Tominška; na realni gimnaziji v Ptuju in Murski Soboti upok. realu, ravnatelja J. Zupančiča; na realni gimnaziji jv Celju pa banovinskega nadzornik'1 Fr. Vrhovnika iz Ljubljane.
BOLGARSKA KRALJICA DOMA.
i SOFIJA, 11. junija. Bolgarska kra-jljica Ivana se je v soboto vrnila iž : Italije.
| POTRDITEV SMRTNE OBSODBE.
SOFIJA, 11. junija. Vrhovno vojaško kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo vojaškega sodišča v Nevrokopu, po kateri se vodja bjvše VMRO Vanče iMihajlov obsoja na smrt na vešalih. Kje se Mihajlov. ki je, kakor znano, pobegnil iz Bolgarije, sedaj zadržuje, ni znano.
NOVA PARAGVAJSKA ZMAGA.
BUENOS AIRES, 11. junija. Po 11-dnevni bitki so Paragvajci popolnoma uničili 6. bolivijsko divizijo in ujeli poveljnika divizije s celim štabom. Obenem so zaplenili velike množine bojnega materiala, zlasti topov. Ta zmaga bo, kakor se zatrjuje, uplivala še bolj na Bolivijo, da bo sprejela pogoje za premirje. Splošno sc pričakuje, da bo vojna med Bolivijo in Paragvajem v najkrajšem času končana.
ATENTATA NI BILO.
LONDON, 11. junija. Tukajšnji listi po ročajo, da so vesti o atentatu n abesinskega cesarja neresnične in so nastale samo zaradi tega, ker je cesar dvakrat prekinil vožnjo po železnici zaradi lova.
Dnevne vesti
Pričetek mednarodnih rokoborb
v Uninonu
REZULTATI PRVIH TREH VEČEROV.
V soboto, 8. t. m, so se pričele na unionski verandi velike mednarodne roko borbe, za katere je že y teku napovedi vladalo med Mariborčani živahno zanimanje. Srečali so se na rokoborskem odru dr. Audersch (Nemčija) in Totušek (Češkoslovaška). V 18. minuti je Nemec potlačil Čehoslovaka na lopatice. Drugi par sta tvorila Kirilov, ruski mojšter, in Emil Bogner, znani madjarski prvak. Borba je bila neodločena. V tretjem kolu sta se preizkusila Faktor, židovski Tier-kules, in Krupa, slovaški mojster. Tudi ta borba je ostala neodločena. Borbe so se na binkoštno nedeljo zvečer nadaljevale. Srečala sta se Nemec dr. Audersch in Rus Kirilov. Borba je bila neodločena.
V neodločeni borbi sta se potem preizkusila Slovak Krupa in Madjar Bogner.
V tretji borbi sta se srečala Faktor (Žid)
Na Teznem sta stanovala Anica V. in Vid M. ter se že delj časa silno rada imela. Zadnje dni pa sta resno sanjala tudi o zakonski sreči. Nenadoma pa je prišlo nekaj vmes in sta oba obupala nad svojo srečo in življenjem. V njuni srci se je namesto ljubezni naselil hud nemir in grozovit načrt, da si vzameta skupno življenje. Sklenila sta poiskati si grob v mrzlih valovih Drave. Kakor je bila njuna ljubezen nepremagljiva, tako je bil nepremagljiv tudi njun načrt. Podala sta se k deroči reki, napisala listek in sporočila svojcem, da sc poslavljata od tega sveta, ker sta našla svoj skupni konec v Dravi. Tudi sta na listek napisala,
Slovo odličnega častnika
Globoko jc dirnila številne Mariborčane vest. da je kapetan g. Budimir S t a-n o j c v i č, ki je bil uslužben pri mariborskem mestnem poveljstvu, premeščen k glavnemu generalnemu štabu v Beograd. Kapetan g. Budimir Stanojevič je služboval v Sloveniji dolgih 8 let, od teh 6 let nepretrgoma v Mariboru. Na številnih prireditvah je zastopal mestnega poveljnika in si je kot odličen in vzoren častnik jugoslovanske vojske pridobil med Mariborčani velik krog iskrenih pri-'ateljev in znancev. G. kapetan Stanojevič pa se je zelo zanimal tudi za naše nacionalno življenje in aktivno sodeloval pri mnogih mariborskih nacionalnih društvih. Marsikateri njegov modri nasvet je bil sprejet z odobravanjem in je mnogo koristil naši nacionalni stvari. Mimo-rega pa je bil g. kapetan Stanojevič odličen družabnik, znan v vseh najboljših mariborskih družbah. Težko se poslav-!iajo številni njegovi prijatelji in znanci od njega, ko odhaja na novo službeno mesto v Beograd. V lepem številu so se. zbrali na binkoštno nedeljo in se odpeljali z mestnim avtobusom v našo Prlekijo, kjer so prebili v njegovi družbi nekaj veselih in res prijateljskih uric. Prav iako v prijateljsko odkritosrčnih besedah •>a so se posamezniki v imenu vseh po-?lovili od kapetana g. Stanojeviča, ki je bil vsem resnično odkritosrčen tovariš. Želeli so mu na novem mestu mnogo sreče in uspeha. Njihovim željam pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
Rado Železnik, zadnja leta član ansarn Tla ljubljanske drame, prej pa več časa eden prvih igralcev našega mariborskega gledališča, se je pretekli petek ob ?2.30 v ljubljanski bolnišnici v dva in šti-•idesetem letu življenja za vselej poslovil od desk, ki pomenijo svet in od sveta samega. Včeraj so pa Rada Železnika po tožili ob ogromni udeležbi žalujočih v ■odbinsko grobnico pri Sv. Križu v Ljub-'jani. Ob odprtem grobu sta se mimo drugih poslovila od njega tudi intendant g. dr. R. Brenčič za mariborsko gledališče in igralec g. Danilo Gorinšek za to-
in Cehoslovak Totušek. V 20. minuti je tor v 18. minuti. V ponedeljek zvečer so bile na sporedu nadaljnje borbe, in sicer sta se spoprijela angleški borec Morton in Čehoslovak Totušk. V 20. minuti je Totušek podlegel Angležu. Nemec dr. Audersch je v 17. minuti premagal Krupo, dočim je borba med Faktorjem in Rusom Kirilovom ostala neodločena. Z velikim zanimanjem se pričakuje ^nastop poljskega in evropskega mojstra Šerbin-skega. ki se odlikuje posebno v svojih dvojnih nelsonskih prijemih in stoji v tem oziru enakovredno ob strani znanemu avstrijskemu borcu Kavanu. Srečal se bo danes zvečer na odru s Totuškom. Dr. Audersch se bo poizkusil z Angležem Mortonom odločilna borba pa se bo bila med Faktorjem in Krupo.
naj ga najditelj izroči tezenskim orožnikom. Zaljubljena Ančka in njen izvoljenec Vid sta se zvezala, pognala v deroče valove in plavala precej daleč po Dravi. Valovi pa ju niso pogoltnili in sta obvisela na nekih vejah ob obrežju. Med tem pa sta si že premislila in ju je smrtni strah tako prevzel, da sta splezala na o-balo in se sama rešila prostovoljne, smrti. Ko so orožniki dobili listek v roke, so se podali takoj na poizvedovanje. Našli so Anico in Vida doma. Priznala sta jim, da sta skočila skupno v Dravo, vendar sta si premislila in sklenila, da bosta še nadalje prenašala vse težave, ki jima jih nalaga vroča ljubezen.
.criše in tovarišice. Počivaj sladko. Rado Železnik!
Mariborsko mestno občino je zastopal pri slovesnostih proslave 90-letnice mestne plinarne v Gradcu ravnatelj mariborske mestne plinarne inž. D. Tomšič.
Konec šolskega leta. Preteklo soboto se je končal redni pouk na vseh maribor skih srednjih šolah. Učenci bodo dobili letna izpričevala na Vidov dan. Na o-snovnih šolah pa bo zaključek letošnjega šolskega leta 22. tm.
Občina Dolnja Lendava je prispevala odboru za počastitev spomina blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Mariboru znesek 1C00 Din.
Občini Maribor in Košaki za spomenik kralju Zedinitelju. V smislu sklepa proračunske seje je mestna občina mariborska voti-rala za postavitev spomenika 50.000 Din ter je to vsoto že nakazala odboru za počastitev spomina blagopokcinega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru. Občinski odbor občine Košaki je sklenil prispevati iz občinskih sredstev za spomenik znesek 6000 Din. Znesek 2000 Din bo ibčiiu izplačala iz letošnjega proračuna, znesek -luOO Din pa bo postavila v proračun za leto 1936/37. Pričakovati je, da bodo tudi druge občine, v kolikor tega še niso storile, sledile temu vzgledu-
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 46. številki: pravilnik k uredbi o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovskih skladnic; pojasnilo glede izpita za absolvente srednje gozdarske šole. spremembe v pravilniku o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav; nadalje objave iz telefonskega prometa med Jugoslavijo in Anglijo, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih noviu«.
Naša pesem na jugu. Agilni pevski zbor tukajšnjega Narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava« namerava koncem letošnjega poletja ponesti našo narodno pesem na jug naše države. Glav ne postojanke te pevske turneje bodo Niš, Beograd, Subotica i« Brod.
Šahovska ekipa UJNŽB zmagovalec šahov« skega pokalnega turnirja. Preteklo soboto zvečer sc je v kavarni »Jadran« odigralo zadnje kolo tekmovanje za prehodni pokal, ki ga je doslej branil Mariborsko šahovski klub. Tekmovanje sc ie končalo z velikim
presenečenjem, zmagala je namreč ekipa UJNŽB, ki je v finalu porazila moštvo Mariborskega šahovskega kluba v razmerju 5:3. Posamezni rezultati so bili naslednji: Lukež (UJNŽB) je zmagal nad dr. Špindlerjem (MŠK), Lešnik (UJNŽB) jc zmagal nad Mešičkom (MŠK)!, Kukovec (MŠK) je zmagal nad Ferenčakom (UJNŽB), Knecht (UJNŽB) nad Golcem (MŠK), prof. Sila (MŠK) je porazil Vidoviča (UJNŽB), Babič (UJNŽB) Biena (MŠK), Ostanek (MŠK) Gobca II (UJNŽB) ter Gobec I (UJNŽB) Stojanoviča (MŠK).
Lep razvoj kopališča Dobrna pri Celju.
To mirno kopališče, komaj pol ure oddaljeno od Celja, uživa že preko 500 let velik ugled in nudi počitek in lek vsem onim, ki se zatečejo v to idilično zdravilišče. Vsako leto rastoča frekvenca .ie dovedla upravo, na čelu katere je stopil naš odlični strokovnjak, g. dr. Franjo Šter, do tega, da zida nov hotel, kj bo ustrezal vsem zahtevam sodobnega časa. Novi hotel bo razpolagal s 65. sobami in bo izročen že 1. julija 1.1. prometu. Ju tri bo otvorjena tudi nanovo urejena kavarna. Pomnožilo se je znatno število ko palnih kabin ter bo poleg vseh dosedanjih zdravniških pripomočkov gostom iti bolnikom na razpolago tudi hidrofera-pia z vsemi odpadajočimi najmodernejšimi napravami. Obisk je že sedaj zelo dober. Vse informacije in prospekte daje brezplačno »Putnik«, Maribor, tel. 21-22, iPutnik« Celje, tel. 119 in »Putnik« Gor. Radgona, tel. 21.
Avtomobilska in motociklistična dirka v Beogradu (Topčider). Centrala Auto-mobilskega kluba priredi v nedeljo, dne 30. junija automobilsko , in motociklistično dirko v Beogradu, odnosno na Top-čideru. Nagrade so častne in denarne. Denarne nagrade da tovarna za gume >Bat'a« v znesku Din 15.000, 10.000 in 5000. Član autokluba, ki doseže najboljši čas, dobi izven tega še častno nagrado, dar Ni- Vis. kneza namestnika Pavla. V kolikor smo obveščeni, je centrala sto rila potrebne korake pri prometnem ministrstvu, da dobijo udeleženci s tedišč vseh sekcij do Beograda na železnici zni Žano vftžnjo zase in za svoja vozila. De-talji bodo interesentom pri tajništvih vseli sekcij autoniohilskega kluba na raz polago.
Starešine »Jadrana« in »Triglava« bodo imeli drevi ob 20. uri pri »Orlu« svoj sestanek. Vabljeni so vsi iz mesta in o-kolice.
Jadranska straža priredi 29. in 30. tm. izlet k otvoritvi mladinskega doma v Bakru, združen z izletom do Krka in nazaj. Vožnja, celokupna hrana in prenočišče 220 Din. Informacije daje Oblastni odbor Jadranske Straže, Maribor, Gregorčičeva 26. Prijave do 12. tm.
Dne 16. t. m. bomo šli vsi na Nanosovo veselico k Renčlju, kjer bo bogat spored in prijetna zabava, med mladino. Vsi na Pobrežje k Renčlju 16!
Mednarodne rokoborbe v Unionu: ob 20.30. 11. junija se borijo sledeči pari: Šerbinski (oljak):Totušek (Čeh), dr. Au-dersch(Nemec): Morton (Anglež), odločilna borba Faktor (Žid)‘Krupa (Slovak).
Misteriozen zločin. V reki Bistrici pri Domžalah sta našli dve deklici, ko ■sta se hoteli kopati, v nekem tolmunu truplo utopljenke in obvestili, da je zvezano na rokah in nogah, privezano h kolu in obteženo s 15 kg težkim kamnom. Ugotovili so dalje, da je utopljenka 56-letna posestnica Marija Penkova iz Podrečja. Gre nedvomno za grd zločin, vendar pa so sledovi že precej zabrisani. Odkritje je vzbudilo v okolici veliko vznemirjenje.
V tajni razpravi je obravnaval tukajšnji mali kazenski senat primer znanega uboja v Martinšici koncem marca. Obtoženec, ki je mladoletnik, je vse priznal in je bil obsojen na dve leti zapora in pla čilo vseh stroškov.
Lizol... 181etui delavec Franc K. je v svojem stanovanju v Mesarski ul. 5 iz-pil večjo količino lizola. Nezavestnega so prepeljali v splošno bolnišnico. Vzrok poizkusa samoumora ni znan.
Padec s III. nadstropja. S tretjega nadstropja je strmoglavil pri čiščenju okna v meljski vojašnici 221etni redov Milan Bavlovič. Zadobl je nevarne notranje poškodbe. Njegovo stanje je resno.
Nepreviden kolesar. Na cesti pri Kamnici je neki kolesar podrl na tla 121etao
_____________KINO
GRAJSKI KINO
Do vključno sicdc
»»kontrolor spalnih voz
Od četrtka dalje „Kralj džungle**-
V predpripravi velefilm za ljudi z mVoim
živci?	  j
Kino Union, Danes zadnjič veseloisfj1 »Oče biti je težko« z »Regino- Luize y' : richove in najboljšim komikom Rich"1." dom Romano\vskym.
Terezijo Potočnikovo, ki se je pri padtU na glavi in rokah tako hudo poškodova-, la. da so jo morali spraviti v.bolnišnice- .
Milijon dinarjev globe. Dober pleu s° napravili vedno cnječi organi fin. kontrole Andrej Prentelč, Mihael Šulik. Jan®* | Gradišnik iti Jožko Smolič. In flagraid1 j so zalotili Antona Rizncrja iz VrbanovC ulice. Avgusta Punčuha s Tcznega : Ludovika Pola:žarja iz Vetrinjske ulic2' ko so kanili spraviti preko meje 23 ij1 pol kg saharina, 2 kg tobaka, 90 igralni!' kart, 44 vžigalnikov, 2824 kamenčkov if dvokolo. Globa bi znašala skupno 1 n11', lijon dinarjev. Ker je pa ne morejo plačati, bodo morali sedeti.
Vse izginja. Posestnici Julijani Gelcef' jevi iz Gradiške ob Pesnici je zginilo izpred hiše na Aleksandrovi cesti 11 dvokolo, žel. uradniku Antonu Lenjarju diiP' mo z dvokolesa, upok. žel. uradniku D°' meniku Polancu pa iz pisalne mize 28$ Din gotovine.
Kradejo kakor srake. Posestniku Janc; zu Rašlu v Zgornjem Dupleku so ukrad’1 pet kokošk, posestniku Alojziju Črnk" pa 10 kokošk. Tudi v stanovanje prevžh' karice Marjete Pozničeve v Podkraju s° udrli ter odnesii razne obleke, meso moko.
100.000 Din škode. V noči na preteklo soboto je izbruhnil ogenj v gospodarskem P°" slopju posestnika Franca Škofa v Ruperčah Ker jc bilo gospodarsko poslopje s slan10 krito, so ognjeni plameni nadah cb-jeli ves objekt in tudi poleg stoječo stanovanjsko hišo. Domači so si komaj rešili £bl° življenje. Hudo prestrašeni so jim prihiteli na pomoč Rupcrčani, ki so jim rešili sam0, nekaj živine. Na pomoč prihiteli gasilci Pa so ogenj lokalizirali in tako preprečili požarno katastrofo. Škoda, ki jo je ogenj povzročil posestniku Francu Škofu, znaša nad 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino.
Rdeči petelin na deželi. Posestnici An' Konevškovi v Lokavici je zgorela, gospodarska hiša z vsem gospodarskim o-rodjem, dočim se je živino posrečilo v zadnjem trenutku rešiti. Posestniku Šim-ku v Lobnici pri Bistrici je pa zgorela vi-ničarija.
Smola avstrijskega državljana. Iz Grad ca je prišel na obisk k svojim sorodnikom na Tezno ključavničar France Ledinek. Imel pa je smolo in izgubil včeraj popoldne listnico, v kateri je imel več važnih listin in 5 bankovcev po 50 šilingov. Ledinek se je zglasil pri tezenskih orožnikih in prosi poštenega najditelja, naj mu izgubljeno proti primerni nagradi vrne.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 13-t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vreme: 13: čas. obvestila; 13.15: radio-or-kester; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.15: prenos produkcije šole Glasbene' Matice; 19.15: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna urav 20: operna glasba; 20.45: koncert; 21.30: čas., poročla, vremč, spored; 22: radio-orkester.
Po hladu vročina. Po letošnji nenavadno hladni pomladi, ki je povsod po Evropi zadrževala rast kultur, je nastopih sedaj povsod nenadoma velika vročina-Iz mnogih delov Evrope poročajo o vročini preko praznikov, ki je zahtevala tudi že nekaj človeških žrtev.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 28 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.6 stopinj C nad ničlo; baro eter je kazal pri J8 stopinjah 7,37, reduciran na ničlo pa 735; relativna vlaga 80; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stanovitno vreme.
fDominiaite te CMD
Vroča ljubezen v mrzli Dravi
REKA NI HOTELA SPREJETI DVEH MLADIH ŽIVLJENJ.
Mariboru, dne 11. VI. 1S35.
MarlBorsKl »V c 3 e r n ? 5« Julrs.
•^fran 3.
je
zaigrala državno himno in pomladni veter je odnašal veličastne zvoke tja daleč preko mejnikov.
V strnjeni vrsti in z godbo na čelu je nato množica odšla v cerkev, kjer je bila slovesna maša, pri kateri so igrali in peli godbeniki in pevci »Drave«. Oni, ki niso mogli v cerkev, so na prostem spremljali pobožnost. Po maši je bila obdaritev obmejne dece. Darila je zbrala pri mariborskih tovarnarjih, trgovcih in privatnikih studenška Narodna odbrana in je bilo obdarovanih nad sto otrok z lepimi in praktičnimi rečmi. Dopoldanska slavnost je bila zaključena s koncertom pevcev »Drave«.
Popoldansko nadaljevanje so otvorili strumni Sokoli iz Selnice ob Dravi z nastopom vseh oddelkov. Točka za točko je bila izvajana skladno, navdušenje gledalcev pa je prikipelo do vrhunca, ko so l.vhke naraščajnice zaplesale poskočno
Obmejni tabor pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu
mogočna narodna manifestacija na severni meji. nad 3000 izletnikov. PRI SV. DUHU. — OKRE PITEV NACIONALNE ZAVESTI NA
MEJI.
Lanskoletnemu obmejnemu taboru pri čevo oblastjo. — Po govoru je godba Kriz-u, je letos sledil tabor pri Sv.
Duhu na Ostrem vrhu. Važnost takih pohodov na našo severno mejo, ki je bila dolga leta od zaledja'nekako pozabljena, potrebno še posebej naglašati, ker se ic o tem že pogosto pisalo in razpravlja-■°- Eno pa je: da se je v tem oziru obrnilo na boljše, pričajo obmejni arodni tabori, ki vsaj za kratek čas poživijo strem Ijenja za čim tesnejše navezanje zaledja na mejo in seveda obratno.
Binkoštni narodni tabor pri Sv. Duhu ie organizirala studenška Narodna obrana v obsegu, ki je kar presenetil. Ne sa-nio, da je bila propaganda za obisk tabora zelo intenzivna, tudi razpored prireditev je bil kar najprimernejši in zelo mnogostranski. Škoda le, da se vabilu za Pohod k Sv. Duhu niso odzvale vse mariborske narodne organizacije in so bile ta ko zastopane samo nekatere. A kljub temu je prihitelo k Sv. Duhu okoli >5000 ljudi, ki so bili priča mogočni manifestaciji nacionalne misli in hotenja. Prišli so tudi Slovenci iz Avstrije, a tudi mnogo Avstrijcev je privabilo mogočno slavje.
Prijazni Sv. Duh z belo cerkvijo na vrhu, se je odel v praznično obleko. Hise so bile okrašene z zelenjem in zastavami, sredi vasi pa je bil postavljen slavolok. A tudi ostale priprave so pričale,
^ako željno in s kakim veseljem so naši mejaši pričakovali izletike ter o veliki agilnosti šolskega upravitelja Toneta Božiča in učiteljijce Pavle Kobalo-v c in Anke S m o d e j e v e. Povdariti pa ie še treba, da sta pri pripravah sodelovali tudi cerkvena in obmejna oblast, posebno slednja, ki udeležencem iz Avstrije ni delala nikakih ovir.
Slavje je bilo otvorjeno zjutraj sredi vasi s koncertom godbe in pevcev »Drave« iz Maribora. Nato je šolski upravitelj Tr>Uc b o ž i č v kratkih besedah pozdravil vse udeležence, za njim Pa jc Drago Vojska iz Maribora v zanosnih besedah nagovoril množico. Prve njegovo be sede so bile posvečee spominu blagopo-kojnega kralja, ki mu je množica zaklicala trikratni »Slava« in mlademu kralju Petru 11. Ob govoru se je zasolzilo marsikatero oko kobanskega očanca in matere, veliko pa je bilo pritrjevanje in navdušenje, ko je govornik dejal, da so Postavili med nas kamnite mejnike, Jd so ločili našo zemljo, niso pa ločili naših čuvstev, src, krvi in stremljenja, ki mora roditi svobodo vsem, ki so še pod tuj-
kolo. Nato je Spregovoril še selniški šolski upravitelj;K i k 1 in žel za svoje iskreno občutene besede živahno pritrjevanje. Sledil je gledališki nastop propagandnega odseka NO iz Studencev. Pod vodstvom Draga Bajta so uprizorili dvoje veselih enodejank in je ugajala posebno druga, ki je vzeta iz tipično kmečkega miljeja. Mogočno in uspelo slavje je zaključila godba »Drave« z nekaterimi koračnicami. Sledilo jc narodno rajanje, ki je trajalo pozno v noč pri onih, ki so pri Sv. Duhu prenočili.
Obmejni tabor je torej za nami. Gotovo je, da je zapustil za seboj marsikaj koristnega, kar bo v prid nacionalni okre pitvi meje. Nujno pa je, da bi morda še letos bilo prirejenih nekaj sličnih pohodov v kraje vzdolž naše meje. Za organizacijo istih so poklicane številne mariborske nacionalne organizacije. Organizatorici binkoštnega tabora pri Sv. Duhu, Narodni odbrani v Studencih, ki se pod vodstvom agilnih narodnih delavcev v polni meri zaveda svojega poslanstva, pa vsa čast in priznanje. Njeni incijatorji Bende, Pegan, Vošnik in drugi naj imajo zavest, da bo njihova požrtvovalnost obrodila sad, ki ga morajo roditi rodoljubna stremljenja organizacije NO.
Toplo solnce ob letošnjih Binkoštih
SVETI MEDARD NAM JE PRINESEL LEPO VREME ZA PRAZNIKE, KI SMO GA BILI VSI VESELI. KRATKA KRO NIKA PREŽIVETIH PRAZNIKOV.
radi pomanjkanja ležišč prenočevati kar pod milim nebom.
Sveti Mcdard, ki dela lepo in toplo vreme, jc izpolni! Mariborčanom vroče želje, da bi bilo ob praznikih lepo vreme. 2e v soobto je razgnal oblake, posejal noči z milijoni zvezd, v nedeljo in ponedeljek pa je ukazal solncu, da je lilo oba dneva svoje žarke na zemljo v taki meri, kot še letos ne.
V soboto popoldne je bilo v mestu živahno preseljevanje mladine. Opoldne so se zaprla vrata naših srednjih šol in mladina je pohitela na svoje domove. Na večerni promenadi se je že poznalo, da je konec šolskega leta. Le mali in veliki maturanti, oboji resnih obrazov, še čakajo usodnega trenutka, ko jih bodo gospodje profesorji za zeleno mizo proglasili za zrele.
Mnogo Mariborčanov se je prav tako že v soboto popoldne povzpelo na naše Pohorjer, na Kobanske vrhove in celo na Uršljo so se podale močne skupine izletnikov, ki so preživeli oba praznična dneva v lepem kraljestvu solnca in čistega gorskega zraka. Ožganih obrazov'so se vračali izletniki, polni navdušenja in hvale, kako dobro in ’epo so se imeli. Pripovedovali so, da so bile vse planinske koče nabito polne in so morali ponekod za-
Kljub temu, da se je Maribor ob praznikih precej izpraznil, pa je bilo na bin-koštno nedeljo, a tudi na binkoštni ponedeljek dopoldne na Slomškovem trgu živahno in pestro življenje. Birmanci in birmanke, bo' : in botrice so se gnetli pred stolnico, v kateri je lavantinski škof birmal letos 1.508 otrok iz mesta in dežele. Zabeležiti pa moramo redkost med letošnjimi birmanci, da je naš škof birmal neko 72 let staro birmanko od Sv. Tomaža pri Ormožu. Zakaj se je tako zakesnila, ni znano.
Mimo pestrega življenja na vseh mariborskih športnih igriščih, je dosegel oba dneva tudi naš Mariborski otok rekord. Mariborski mestni avtobusi so bili jedva kos svoji nalogi in so dopoldne in popoldne v pomnoženem številu prevažali kopalce iz mesta na otok in nazaj. Da je izvabilo toplo solnce ljudi iz mešat, se jc poznalo pri promenadnem koncertu, ki ga je priredilo Mestno olepševalno društvo na binkoštni ponedeljek dopoldne v Mestnem parku.
Poseben dogodek je bil pohod Mariborčanov na našo severno mejo k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, o katerem pa poro
čarno na drugem mestu. Iz mesta je pohitela tudi naša Glasbena Matica med koroške Slovence. O njenem poletu bomo še posebej poročali. Oba praznika sta Liko minila v najlepšem razpoloženju in brez večjih nesreč ali drugih žalostnih dogodkov, katerim bi morali kot kronisti posvetiti posebno pozornost.
Izobraževanje obrtništva
Predavanje o avtogenem varenju.
tukajšnja poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda je organizirala v zadnjem času več predavanj o avtogenem varenju. ki so vsa uspela dobro. Taka predavanja so bila v Mariboru 16., 17. in 18. maja, v Ptuju 23., 24. in 25. maja in v Celju 3., 4. in 5. junija. V vseh krajih so se predavanja vršila v 3. večerih po 2 uri in brezplačno, tako da udeleženci niso izgubili pri tem ničesar niti na denarju niti na zaslužku, pač pn so pridobili na strokovnem znanju.
Udeležba je bila povsod povoljna. v Mariboru 1.50. v Ptuju 60, a v Celju po* vprečno 100 oseb iz raznih kovinarskih strok. Predavanje je oskrbel med obrt* ništvom že dobro poznani strokovnjak g. inž. Leon Knez iz Ruš, ki ie ob prika* zovanju večjega filma in okrog 100 .skiop-tionih slik udeležencem nazorno in v prav lahko razumljivem govoru raztol* mačil najnovejše metode avtogenega va* renja, prrkaterih se prihrani na materialu, in času in pridobi na kvaliteti izdelka, jih seznanil z varilnimi aparati in jim razložil postopek pri varenju različnih kovin, kakor železa, jekla, bakra, brona, aluminija, svinca in seznanil z vsebina najnovejših zakonitih predpisov za ravnanje pri varenju.
Avtogeno varenje je za vsako kovinarsko podjetje, naj bo industrijsko ali roko; delsko, pri današnjih razmerah neprecenljive važnosti in bi skoro trdili, da povprečni kovinarski obrat brez avtogene^ ga ali električnega varenja kmalu ne bo več konkurenčen. Zaradi tega jc povsem razumljivo, da so v vseh krajih govorniki udeležencev izrekli predavatelju kakor tudi zavodu, ki je predavanje organi ziral, iskreno zahvalo.
Za omiljenje kazni.
Sodnik: »Ali morete navesti kaj, kar bi vam omililo kazen?«
Obsojenec: »Prosim gospod sodnik, čc bi mi dovolili postaviti v celico divan«.
2 a S P o men S k Viteškega kratfa Aleksandra I. Zedinite IN v Mariboru9
Milan Kajč:
Sezonsko delo
Copotovi so uživali v vasi svojevrsten sloves. Vendar jun ga večina vaščanov ni priznala. Obratno, imela jih je za sramoto občine. To pa ne morda radi kakih nepoštenosti, pohujšljivega življenja ali podobnih razumljivih razlogov, nego enostavno zato, ker so si dovolili imeti pri vsej svoji revščini mnogo preštevilno družino, če so bili vsi otroci doma, jih je spalo v eni sobi petnajst. V sosednji vasi, ki je veljala za naprednejšo, sta zadostovala dva dediča pri hiši, s čemer so starši krčevito čuvali posest razkosavanja.
Pri Copotovih ni bilo kaj deliti in vsako leto so se bali večji bratje in sestre novega prirastka. Lahko bi že pestovali lastne otroke, a so bili pestunje svojim najmlajšim bratom in sestram. Da jim to ni bilo vseeno, je večkrat ovajala rdečica na obrazili starejših sester, ki so se jim posmehovali bratje. Celo petletna Rozika se je razburjala, ko je kričal naj-nižtnjši bratec: »Tega nam jc ravno treba.« Ko ni ponehal, je dodala: »če bo še dolgo vreščal, ga zaženem v kot!« Za te neprijazne besede pa jo starša nista karala: še v zadregi sta bila.
Sreča pa je bila edino v tem, da jc bila vsa deca zdrava, nadarjena in uporabna za vsako delo. Že zgodaj se je privadila stradanju in bosonogega prenaša-
nja zime. Ko so ti otroci doraščali, so gojili le eno vročo željo: naj bi se že starša izpametovala. Kljub temu, da se je oče vrnil iz vojne invalid, jc raslo njegovo potomstvo in z njim glad.
Šele letos se je Copotovim obrnilo na bolje. Najstarejši sestri sta dobili sezonsko delo v Franciji, nedaleč od Pariza. Izmenoma sta vsak mesec pošiljali denar. Zemljo, ki so do zdaj imeli v najemu, so starši lahko kupili. In kako radi jo obdelujejo! Tudi delavcev jim nc zmanjka.
Mlajša sestra Jula je nerada odšla na tuje: »Kaj bom tam počela brez Ivana, dragega navihanca? Čeprav sem jih doma dobila z jermenom, mi ga niso mogli izbiti iz glave. Le kako bi ga mogla pozabiti!«
Ivan jc bil bistrejše glave od drugilv vaških fantalinov. Zato so ga poslali v mestne šole, a ni jih končal. Marsikateremu dekletu je sicer obljubil zakon, da se je za nekaj mesecev pretolkel s hrano, vendar so ga prehitro spoznala. Zdaj seveda noče več prijeti motike. Raje si je nataknil očala, da ga ne bi tikala vaška otročad. Za njuni skriva zaskrbljene oči, ko premišljuje, kako bi prišel do denarja. Poizkuša na vse načine.
Pred kratkim jo jc izmodroval. »V trgu živi plemenita izobražena gospa, ki rada pomaga revežem. Njeno naklonjenost si moram pridobiti; morda sc me usmili.« Igmalu je bil načrt gotov. Nekega dne je
potrkal na vrata dobre gospe. Po daljšem uvodu se je odločil: »Milostiva gospa, dovolite brezposelnemu dijaku, da govori z vami nekaj zelo resnih besed, ki bodo odločile njegovo bodočnost. Ker doma nc pridem do kruha, ga grem iskat v tujino. Odpotovati nameravani silno daleč na Kitajsko, za misijonarja. Vse drugo bi se dalo urediti, le za potne stroške mi primanjkuje denarja. Upam, da odobravate moje človekoljubno dejanje in odpoved pregrešnemu posvetnemu življenju ter mi ne boste odrekli podpore. Vse življenje vas bom blagoslavljal!« Gospej se je zasmilil skesanec. Upravitelju je naročila, naj mu brž izplača iz blagajne precejšnjo vsoto. S številnimi pokloni se je poslovil Ivan. Srečen jo je mahnil v mesto. Med potoma ga je pri vsaki gostilni zvrnil kozarček, da je dospel prav zidane volje do prve trgovine, kjer si je izbral par lakastih čevljev. S starimi pod pazduho, je zavil do zadnje postaje, imenitne gostilne, v kateri si je hotel nabrati novih moči za tako dolgo potovanje. Ni se mogel dovolj okrepčati, dokler se ga ni pošteno nalezel.
Nekaj dni po tem, ko se je iztreznil, ga je začela mamiti Julina sveža lepota. Kako bi mogla Jula prijaznemu fantu zameriti to zgodbo. »Vsak si pač pomaga po svoje!« Ko se jo dekle poslavljalo od Ivana, je zmočilo več robcev. Zaljubljenca sta. si obljubila večno zvestobo in zakon.
Na dolgi poti proti Parizu se je Jula večkrat spomnila sosede, lepe Ane, ki je kmalu po poroki odšla v Francijo. Srečnemu možu jc pošiljala vsaki mesec lepe denarce in ljubezniva pisma. Tako je naivni mož neko nedeljo veselo razlagal gruči fantov: »Moja pridna Ana mi je zopet poslala denar. Piše, da sc ji tako dobro godi, posebno še, če je gospodinja pri sorodnikih na obisku in sta sama z gospodarjem.« Seveda se mu je potem smejala vsa vas. »Tako se jaz pač ne bi mogla izpozabiti,« si je zatrjevala Jula.
Nekatera dekleta so bila žalostna, če se jim ob nedeljah ni pridružil noben znanec. Juli se tega ni bilo treba bati. S ponosom se je spominjala vaške predstave, v kateri je igrala glavno vlogo. Kako so jo od tedaj zavidala vsa dekleta! So gospod kaplan jo je pohvalil!
Jula je delala kakor na tisoče drugih. Dolgo se ni vrnila. Naposled je sopihal vlak z veselimi potniki proti domu. Med njimi je sedela tudi ona. Ko je utihnila harmoniko m se polegel hrup, je zastaven fant s tresočimi se rokami odgrnil papir z velike slike. Bil je obraz lepe gospe, njegove delodajalke na Francoskem. Ko so se vsi čudili sliki, so v Juli vstajali spomini... Po dolgem času se je v zadregi spomnila — Ivana. Vendar se je kmalu pomirila: »Saj nosim pri sebi le sliko gospodarjevega sina, nekaj lepih spominov nanj, nič hujšega.<-
Športne prireditve ob praznikih
NOGOMETNI TURNIR MARIBORSKIH KLUBOV. - TEKMOVANJE ZA NACIONALNO PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE V TENISU. — PROSLAVA 15-LETNICE ČAKOVEČKEGA SK. — LEP USPEH MARIBORSKIH MOTOCI-
KLISTOV V LJUBLJANI.
Letošnji binkoštni prazniki so nudili tudi na športnem polju bogato izbiro. V Mariboru, Čakovcu in Ljubljani so se vršile številne prireditve, na katerih so nastopili mariborski športniki v nogometni, lahkoatletski, teniški in motociklistični panogi. Nastopi mariborskih športnikov za praznike so bili več ali manj uspešni, kar je razvidno iz našh poročil:
Nogometni turnir v Mariboru.
Zamisel za praznike prirediti nogometni turnir v korist blagajne LNP ni bila posrečena. Zaradi izredno lepega vremena je tekmam prisostvovalo le malo število gledalcev, tako da finančni efekt prireditev najbrže ni bil dosežen v taki meri, kot so se prireditelji zamislili. Tudi v športnem pogledu ni nudil turnir nič kaj posebnega, ker tekmujoči klubi — razen SK Rapida — niso nastopili v ..ajmočnej-ših postavah. Turnir se je odigral na igri šču v Ljudskem vrtu in sta se v nedeljo kot prvi par srečala
SK RapidrSK Železničar 4:2 (4:1).
Presenetila je izredno slaba igra enajsterice SK Železničarja. Rapid je le v prvem polčasu podal zadovoljivo igro. V drugem polčasu so prišli tudi Železničarji nekoliko do besede, vendar so morali zasluženo odditi z igrišča poraženi. Sodil je g. Kopič.
V drugi tekmi sta igrala SK Svoboda : ISSK Maribor 4:1 (3:1).
Svoboda je igrala s silnim elanom, do-
čim je moštvu ISSK Maribora manjkala vsaka volja in ambicija. Sodil je gosp. Bizjak.
Včeraj se je turnir nadaljeval z dvema tekmama. Nastopila sta premaganca in zmagovalca prejšnjega dne.
ISSK Maribor:SK Železničar 6:3 (1:3). Ta tekma je bila gotovo najslabša od vseh v turnirju. Niti eno, niti drugo moštvo ni zadovoljilo. V drugem polčasu je ISSK Maribor spretno izkoristil nasprotnikove slabosti in zasluženo zmagal. Sodil je g. Kopič.
SK Rapid :SK Svoboda 6:1 (3:0).
Rapid je kar od začetka vzel zadevo resno in predvajal lepo kombinacijsko igro. Rapidovci so bili tudi ves čas gospodarji na polju. Svoboda je igrala popolnoma podrejeno vlogo in se ima zahva liti edinole vratarju in sreči, da ni odšla z igrišča poražena s še večjo razliko golov. Sodil je g. Bizjak.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: GradjanskhMiinchen 1860 3:0 in 3:1.
Beograd: BASK:Slavija (0) 3:3 ('1:3).
Split: Hajduk :BSK 1:1 (1:0).
Sarajevo: Jugoslavija:Slavija 3:0 (2:0).
Ljubljana: SK Železničar mlad. (Maribor) : ASK Primorje mlad. 2:1 (0:1); SK Ilirija mlad.:SK Železničar Maribor mlad. 2:1 (1:1).
Murska Sobota: SK Mura:I9SK Maribor rez. 7:2 (4:1).
Teniiki turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine
Za binkoštne praznike so se v Mariboru zbrali najodličnejši zastopniki našega tenisa, da odločijo letošnje prvenstvo dravske banovine. Mimo Mariborčanov so se tekmovanja udeležili tudi najmočnejši igralci in igralke Ljubjlane in Celja. Priznati se mora, da je bil turnir, ki ga je priredi SK Rapid na svojijh igriščih — v vseh konkurencah na višini.
V igri gospodov posamezno so dosegli zastopniki ljubljanske Ilirije presenetljiv uspeh. Truden je odpravil v semifinalu po preudarjeni in sistematično zgrajeni igri bivšega prvaka Hitzla (Rapid) s 3:6, 6:2, 6:4. Pravtako je Šivic (Ilirija) izvo-jeval v tem kolu lepo zmago nad Leyrer-iem (Rapid) s 6:3, 7:5. V finalu je mladi Šhmc premagal svojega klubskega tovariša Trudna s 6:4, 7:5, 6:2 in se s tem pri boril ponosni naslov prvaka dravske banovine.
V damskem tekmovanju so bile zbrane v se znane tekmovalke. Kot finalistinji sta se plasirali gdč. Lirzerjeva (R) in ga. Voglarjeva (M). Zmago in prvenstvo si je priborila po ostrem boju gdč. Lirzerjeva, ki je ga. Voglarjevo, katera je zamudila v prvem zetu veliko priliko, premagala s 10:8, 6:3. Tretji mesti si delita ga. Tal-manova (R) in gdč. Vestenova (Celje). Lepo zmago si je priborila zopet ga. Bo-ričeva (M), ki je porazila ljubljansko zastopnico ga. Dacarjevo s 6:2, 6:0!
Z zmago Ljubljane je bilo zaključeno tudi juniorsko tekmovanje. Zmagal je talentiran in neutrudljivi Gogala, ki je v finalu zmagal nad Senekovičem (M) s 7:5, 6:3. Na dmgo mesto se je plasiral Senekovič (M), na tretje pa Lettner in Blanke (R).
Na posebni višini je bik) tekmovanje mešanih parov. V tej disciplini pa borbe še niso končane. V zaključno kolo sta pri šla para ga. Voglarjeva-Gasperin (M) in gdč. Lirzerjeva-Hitzl (R), ki bosta odigrala odločilni matoh danes zvečer. Ga. Voglarjeva in Gasparin sta premagali go. Talmanovo-Kiepah s 6:2, 6:1.
Mariborčani so tudi igro gospodov v dvoje odločili v svojo korist. Prvenstvo si je priborila kombinacija Hitzl-Holzin-ger, ki sta v zanimivi in napeti igri izločila ljubljansko dvojico Truden-Šivic s 9:7, 6:3, 7:5. Na tretje mesto sta se plasirala para Dacar-Gasperin ter dr. Blanke s svojim sinom.
Tudi včeraj je bil nastop Mariborčanov uspešen. Cerič je zmagal v seniorski sku pini (športni motorji do 250 ccm in 350
ccm) ter v hand.;ap dirki .vseh motorjev.
Mednarodni kongres za varčevanje
Tekmovanje je pokazalo, da sta postala Ljubljana in Maribor važna centra v teniškem športu dravske banovine, ki je danes dosegel že odličen nivo in je v propagandi tujskega prometa važen faktor.
Proslava 15 letnice ČSK
Cakovečki SK je praznoval za praznike petnajstletnico svojega obstoja. Na programu proslave so bile mimo številnih drugih prireditev tudi pokalne nogometne tekme, pri katerih so sodelovali: ligino moštvo ASK Primorja iz Ljubljane, Varaždinski SK, varaždinska Svoboda, SK Gradjanski iz Čakovca in ČSK. Zanimanje je bilo osredotočeno za nastop Primorja, ki je v nedeljo nastopilo proti Varaždinskemu SK. Tekma sc je končala z zmago Primorja v razmerju 7:2 (2:2). — Tekmo je sodil g. dr. Brandl. V predtekmi pa je ČSK porazil svojega lokalnega nasprotnika Gradjanskega v razmerju 7:1 (4:0). To tekmo je sodil g. Vesnaver iz Maribora. Včeraj se je odigrala pod vodstvom g. Vesnaverja odločilna tekma med Primorjem in ČSK, ki se je končala z zmago domačinov 2:1 (1:1). Primorje se je zelo nesrečno borilo. V polju so predvajali lepo kombinacijsko igro, toda vsi njihovi napadi so se razbili ob dobri obrambi CSK. Moštvo je bilo nedvomno v tehničnem pogledu boljši nasprotnik, toda igralo je premalo energično in borbeno. Ljubljančani so imeli še to smolo, da so v drugem polčasu pri stanju 1:1 zgubili zaTadi poškodbe vratarja Logarja. Za-streljali pa so tudi 11 m. CSK je tehnično premoč svojega nasprotnika nadomestil z izredno požrtvovalnostjo in silnim elanom. Odlikovala se je zlasti ožja obramba, ki je bila tudi najboljša formacija. S to zmago si je moštvo ČSK priborilo kra sen srebrni pokal, ki ga je daroval požrtvovalni predsednik ČSK g. dr. Frane-tovič.
Jubilantu Čakovečkemu SK tudi mi čestitamo k proslavi z željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno kakor doslej, deloval na športnem polju.
Motociklistične dirke v Ljubljani.
ŽSK Hermes je priredil za praznike motociklistične dirke, ki so se jih udeležili tudi Mariborčani, ki so dosegli prav lepe rezultate. V kategoriji seniorjev (sportmotorjl do 250 ccm) je zmagal če-rič (MK): prav tako je Čerič zmagal v kategoriji sportmotorjev do 350 ccm.
SVETOVNI KONGRES HRANILNIC
V času od 20.—25. maja 1935 se je vršil v Parizu III. mednarodni kongres za štedenje, ki je združil zastopnike 27 največjih svetovnih držav in njegovih hranilnic. Kongres je pokazal vsemu svetu moč hranilnic, ki so združene v Mednarodnem hranilniškem institutu v Milanu in upravljajo skupaj vsoto nad 400 milijard francoskih frankov, t. j. blizu 1200 milijard dinarjev hranilnih vlog. Udeležencev je bilo nad 1500.
Hranilnice predstavljajo torej enega izmed najvažnejših faktorjev za napredek sveta, kajti kapitali, ki so jih stvorih njihovi milijoni in stomilijoni vlagateljev, oplajajo gospodarsko življenje v vseh teh državah, in sicer ne le zasebno, temveč tudi državno in samoupravno gospodarstvo. Zato uživajo hranilnice tudi vsestransko pomoč držav, ki se zavedajo njihovega pomena kot vira za nova posojila in obenem kot preizkušenih vzgojiteljic naroda, ki ga navajajo k treznemu in varčnemu življenju.
Razumevanje francoske vlade za važnost hranilnic in njihovega kongresa so pokazali predvsem predsednik francoske republike Lebrun ter številni ministri, ki so posvetili kongresu največjo pozornost. Predsednik sam je prisostvoval otvoritvi, razni ministri pa so predsedovali sejam kongresa in tudi ob raznih prilikah govorili. Zlasti finančni minister je po-vdarjal, da je trdna valuta predpogoj za štedenje in temelj zaupanja.
Najvažnejše res 1ucije kongresa so se nanašale na temo: Hranilnice in kriza. Kongres je ugotovil, da so hranilnice v krizi imele prav neznatne izgube ter so tudi večinoma zadostile vsem zahtevam vlagateljev, katerim so izplačale neverjetne vsote. Da se hranilnicam tudi v bodočnosti vedno zasigura potrebna likvidnost, smatra kongres:
»Da je dolžnost vlad in emisijskih bank, v skladu z njim potrebno previdnostjo in v interesu vlagateljev ter stabilnosti denarja vedno, zlasti v času krize, držati na razpolago plačilna sredstva potrebna zato, da ohranijo zaupanje vlagateljev.«
Z izvedbo tega sklepa bi se morala povsod doseči obnova zaupanja vlagateljev, ki je v interesu vseh držav. Gospodarstvo se ne more urediti, dokler niso možna nova posojila denarnih zavodov, dana iz novih vlog.
Ostale resolucije so se nanašale na pomen šolskega štedenja, na vprašanje od-nošajev med štedenjem in zavarovanjem, ureditev obrestne mere ter garancije hipotečnih posojil. Tu je važna resolucija, ki zahteva od držav, da ome-
V PARIZU OD 20.—25. MAJA 1935.
jijo kolikor mogoče moratorije in druge določbe, ki niso v skladu z interesi hranilnic. Ista resolucija zahteva tudi, na) uživajo hranilniške hipoteke v davčnem oziru največje ugodnosti.	.
Kako važnost so pripisovale hranilnic® drugih držav kongresu, je razvidno iz dejstva, da je štela češkoslovaška delegacija 120 članov ter je bila češčina Pr0' glašena za oficijelni jezik kongresa, enako kakor tudi poljščina, italijanščina, nem ščina in španščina, med tem ko so se vsi govori morali govoriti v francoščini i|| angleščini. Poleg teh številnih delegacij je bila jugoslovanska delegacija zelo maloštevilna, saj je štela le 5 članov, od teli iz Ljubljane g. univ. prof. dr. M. Vidmaf in dr. V. Murko, iz Zagreba g. dir. Sehwarzwald in dr. G. Račič.
Za časa kongresa se je vršila razstava propagandnega in statističnega mate-rijala, kjer je bila zastopana tudi Jugo' slavija, ki je zato prejela ..osebr olo-mo. Veliko pozornost so vzbujale zlasti impozantne številke javnih del. ki so bila izvršena v Dravski banovini s pomočjo branilniškiih posojil.
Sicer so jugoslovanski delegati sodelovali v Sekcijah pri sestavljanju resolucij, ki imajo velik pomen tudi za Jugoslavijo, čeprav ne gre zanikati, da imajo naše hranilnice vendarle že razne pravice, ki so jih zastopniki drugih držav šele zahtevali zase. Nasprotno pa potrebujejo jugoslovanske hranilnice čimprejšnje izdaje hranilniškega zakona, ki bi jim vrnil pravice, katere so uživale že nad 100 let, med drugim sprejemanje pu-pitnega dearja. Ta zakon naj bi odgovarjal zahtevam, ki so jih uzakonili zastopniki svetovnih hranilnic na dosedanjih treh hranilniških kongresih v Milanu, Londonu in sedaj še v Parizu.
II vsako slovensko hišo
1
 Posest
PARCELA
911 m5 (sadnega drevja 36 dreves), solčua lega. v Počehovi naprodaj. Naslov v upravi lista. ________. 2600
ENODRUŽINSKA HIŠA
naprodaj na Pobrežju pri Mariboru. Lovska ul. 12.	2597
Sobo odda
Službo dobi
SOBO
oddani, Koroška cesta 41, pri hišniku.	e	604
PRAZNO SOBO
oddam. Koseskega 22.	2599
Stanovanje
GOSPODIČNO
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 2602
DVA ŽELEZNIČARJA
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Večernika«.	2598
Službo išie
MESTO POSTREŽNICE
iščem za ves dan. Naslov v upravi »Večernika«. 2596
PLAČILNO NATAKARICO
ali natakarja, dobro moč, sprejmem takoj. Gostilna Vicel, Rotovški trg 3.	2601
Zgubljeno
NOČNO SRAJCO
sem zgubila od Slovenske do Kosarjeve ulice. Najditelj na) jo vrne proti nagradi v Kosarjevi ul. 44.	260’
I
Darujte za Pomožno akcijo'
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je „Večernik“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večemik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih** malih oglasih. »Večernik*1 dela za Vas, delajte Vi zanjl
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate!
- cinik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik