Naročnina Dnevna Izdaja za državo 5HS meseCno 20 D!n polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo течеСпо 33 Din, nede |ska Izdala celole no v Jugo> slavili SO Din, sr.a Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp pelli-vrsto mali oglasi r?! M In 2 l»,veC|l oglasi nad 43 mm v.Sine po Din 2-30, ve Uiti po 3 In 4 Din. v ureclniSkem delu vrstica po 10 Din □ Pri veiiem o naročilu popust Izide ob 4 zlutral razen pondeliKa ln dneva po prazniku UretinUtvo /e t> Koplfcir/evi ulici St. 6 111 KoHoptsl se ne vraCalo. netranklrana pisma se ne »prežemalo Uredništva telelon St. 2050, upravnlitva St. 2.12S Političen lisi sza slovenski narod Uprava le v Kopita rlevl ul.SI.6 ' Čekovni račun: Clubllana Stev. I0.650 In tO.349 za Insertilo. Saralevoil. 7563, Zagreb St. Ј9.0Л, Vraga In Dana/ St. 24.797 Dragoceno priznanje Iz naše metropole se čuje vest, da zahteva Italija od naše države dovoljenje, da bi smela »Lega Nazionale« ustanavljati v Dalmaciji šole za tamošujo italijansko manjšino. Zdi se, da je to v zvezi s pogajanji med nami in Italijo, oziroma z željo, da bi se sporna vprašanja med obema državama zaradi potrebnega miru kolikortoiiko poravnala. Mi se v vprašanje tega, kar italijanski tisk zadnje čase z neko kljubovalno trdovratnostjo imenuje »italijansko manjšino« v Jugoslaviji, danes ne bomo spuščali. Na vsak način ne gre za več v resnici ali po sili Italijanov na zapad-ni obali Jadrana, kolikor je Hrvatov v enem samem srednje velikem selu v Istri. Bilo bi pač od naše države več kot velikodušno, če bi se spustila v razpravo o taki zahtevi, oziroma želji vlade g. Mussolinija. Toda, če je smatrala Italija za potrebno, da ustvari tako vprašanje, potem je dana naši vladi prilika, da stavi na Italijo drugo vprašanje, tembolj, ker je, kakor vemo, Italija tudi napram Franciji, naši zaveznici v vseh vprašanjih, ki se tičejo našega razmerja do Italije, slavila podobne pogoje za eventualno razčiščenju medsebojnih odnosov: da se namreč njenim državljanom v Franciji priznajo neka varstva in pravice. Italija je s tem priznala, da vprašanje manjšin, naj bodo to resnične ali samo neresnične, kvasi-manjšine, ni vprašanje, ki je izključno notranja zadeva samogospodstvene države, ampak se tiče tudi druge, ki imajo svoje konacijonale drugod. Mi pravimo, da je to jako dragoceno priznanje, čeprav ni izrečeno formalno, ampak samo praktično predpostavljeno. Saj Italija menda ne bo rekla, da se pač ona sme brigati za »Italijane« v Dalmaciji, mi pa za Jugoslovane v Italiji ne? Logično je torej, da mora Italija, ako je sama načela problem, ki se tiče manjšin, vzeti vpoštev naše zahteve in želje glede naših so-rojakov v njenih me;ah, ako hoče, da se sploh z njo spuščamo v debato o željah par anahro-nističnih ostankov benečanske vlade na zapad-nem Jadranu. Jugoslovani tvorijo v Italiji domoroden, vekovit in kompakten ter visokokulturen element s svojo lastno politično preteklostjo, ki je pripadel Italiji po vse kaj drugih okolno-stili nego po pri rodnem ali zgodovinskem pravu ali po pravu samoodločbe. Je to element, ki izvzemši nekaj zap. istrske obale nikoli v zgodovini ni bil pod Italijani, oz. kakšno ital. republiko. Je to element, ki Italija svoje nenaravno poverzajsko vladstvo nad njim utemeljuje post iactum zgolj s svojimi imperialističnimi težnjami in : geograisko-strate-škimi potrebam k. Kar sicer čvekajo italijanski »znanstveniki« o »prirodnih in kulturnih zvezah teb pokrajin z Italijo, je prazna slama in izrodek deloma fenomenalne nevednosti, deloma otročje - nebrzdane fantazije ljudi, ki jih je prirastek Italije po vojni oropal vsakega zdravega razsodka. Je to element, koiega narodno in kulturno samobitnost je Italija sama slovesno priznala, ko ga ji je naklonila nepričakovana in nev.aslužena sreča. To narodno manjšino, ki šteje blizu pol milijona duš, je Italija v teku desetih let oropala vseh šol, vseh narodnih pravic v javnem življenju in ga končno pred par dnevi oropala ludi še njegovo lastne gospodarske organizacije Nasprotno pa ima par sto Italijanov v Jugoslaviji, ki niti ne živijo kompaktno, niti imaio pravo italijansko kulturno obeležje, ampak po veli'em delu predstavljajo neko mešanico in so odmirajoč reziduum davne preteklosti beneške koloni/acijske politike na Jadranu in Levanti, — svoje lastne šole, svojo več kot zadostno nacionalno zaščito in uživa nenroseni in v ničemer utemeljeni moralni prntekkrat italijanske velesile, igra neprikrito protidržavno iredenlo ter se da predstavljati ln proslavljali no d'Annun/revih verzih in izzivalnih manifestafijah črnih srnj'\ Ta primera nove več kot dovolj, kdo je bolj potreben zaščite in kdo ima več pravice zahtevni! varstva svoje narodnosti in kulturne oso-bltosti. To so stvari in momenti, ki jih bo morala naša vlada resno in z vsem potrebnim poudarkom pred^čiti italijanski diplomaciji, in jih — kakor smo prepričani — tudi bo. Brezposelnost narašča. Dunaj, 2. februarja. (Tel. Slov. ) Število brezposelnjh je narastlo na 90 000. V mesecu januarju se ie brezposelnost na Dunniu zvišala za 2000. / Demokratski ministri ooda!i ostavko - Davidovič Sadič-Pribl-čevič in Зоса 3ovan*?vi: proglasiti zvezo svojih klubov - Spaho s Korošcem in Vukžčevičem -- Blok oroti bloku -- Na daljni raz- p'et nejasen in negotov r Belgrad, 2. februarja (Tel. Slov.c) Kakor smo že včeraj v Slovencu napovedali, so se danes dogodki pričeli razvijati v smeri, ki je začrtana z ozirom na resolucijo demokratskega kluba. Ker je dr. Marinkovič prosil prcj i.jj .. vlade za odgoditev kon noveljav-ne odločitve, je do te odločitve prišlo šele danes. Vendar tudi današnji dan ni prinesel koučnoveljavnega izida, na podlagi katerega '•mrrii uTotoviti spremembe, ki se pričakujejo. Kakor vedno, se tudi danes omejujemo samo na ugotovitev dogodkov in pa dejanskega stanja. De m i si j a dr. Marin kovica in tovarišev Po posvetovanju s to\ariši iz vlade in poslanci, ki so glasovali z njim, je dr. Marinkovič danes ob 11. uri podal predsedniku vlade v svojem in v imenu svojih tovarišev pismeno formulirano ostavko. Po svoji dolžnosti je predsednik vlade Vukičevič vzel njihovo tozadevno pismeno izjavo na znanje, vendar pa jih je opozoril na dejsivo, da je usrda njihovih ostavk v rokah krone, katero bo čim-preje mogoče takoj obvestil o tem njihovem usodnem koraku. Predsednik vlade je bil sprejet v avdienco šele zvečer ob 8. uri. Ko je odhajal iz dvora, je samo izjavil da je kralja obvestil o teh korakih demokratskih ministrov, da pa njihova ostavka še ui bila sprejeta. Na t;i način se formalna kriza še vedno ni pričela. Predsednik vlade se namreč ne more odločili za nadaljnji korak, dolier krona ne sprejme oziroma morda ne odkloni podanih ostavk demokratskih ministrov. Na ta način imamo danes delno vladno krizo, to je. nekateri ministri so mnenja, da je njihov položaj v vladi nada'je neoportun. Informirani pa smo, tla bo šla vlada kljub tej delni kri--i pred narodno skupščino. Narodna skupščina ravno razpravlja o zakonu o izenačenju neposrednih davkov. Ker so demokratski poslanci iz'avili, da smahajo za svojo nio-ralno obveznost, glasovati /a ta zakon, se misli. da se bo ln zakon sprejel, še oredno bi se mo"la priče+i formalna kriza. če bi Davidovi-čevi piiiatelji ne držali ie svoje besede in ne smatrali te svoje dane besede za svojo moralno "Zveznost. potem bi seveda nastal tWma-lem prelom DS, ка+еге«а pa politiki ne nri-ča'rujpjo. Misli se. da bo prvi ustavni činitelj spr-'el ost-/ko demokratskih nii»i-trov Nova mandatarja Vukičevič in Radič S leni bi se pričela formalna kriza. Po znani praksi, bo v dvor poklican predsednik narodne skupščine, ki bo z ozirom na sedanje stanje predlagal sestavo delovne vlade. Ker na cepljenje DS po Marinkoviču ni misliti, ostaja edina možnost delovne vlade — koncen-tracija. Zato se misli, da bo predsednik na n,dne skupščine kroni stavil tozadeven predlog. Misli se, da bo tudi predsednik narodne skupščine predlagal kot mandatara za izvršitev te nsrioge dosedanjega predsednika ministrskega sveta Veljo Vukičeviča, ker ima za seboj največji klub in ker stoji za njim največje kompaktno štev ilo poslancev . Če se ta poskus ne bi posrečil, potem je verjetno, da bo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade eden izmed voditeliev fako-zviniega bloka celokupne demokracije, ki se je danes tudi formalno sestavil s tem, da so se gospodje Davidovič, Pribičevič. Stjepan Radie i" .Toča Jovanovič sami i volili za nekak eksekufivni odbor tako zvane cclokunnu demokracij. Zelo težko in skoro neverjetno je misliti, da bi v to vlado vstopili radikali Hmli tega je ideja izvajanja koneentrneije povsem nemogoča. Zanimivo je pripomniti, da nekateri mislijo, dii bi v slučaju fa'-e«a izvajanja parlamentarnih uzans v drugem slučaju, to ie. da bi se poveril mandat /a sesano koncentracijske vi ml o encimi izmed vod i tel !e v tako zvane cclokiinne demokraciio dobil tu mandat Sfiopau R-'dič. To mislijo (i krosi radi tca ker je Stjepan Pilič zastopnik najmočneje skupine v tem hloku. Jasno je, da v tako končen!racijo ne more nihče iti. Tudi demokrati so se odločno iz- rekli proti temu. Ker je torej jasno, da do koncentracije ne more priti, je s tem tudi že onemogočena skoro vsaka misel na delovno vlado Edini izhod nove volitve V tem slučaju ima odločilno moč nasvet predsednica narodne skupščine. Vsi politični krogi so mnenja, da so nove volitve edino možen izhod kljub težavnemu položaju, v katerem se nahajamo. Dasiravno s stališča današnjih pc'reb iu zahtev nove volitve niso zaželjene, vendar bi se moralo pristopiti tudi k temu odločnemu koraku, da bi se prišlo do povsem čiste-ra položaja. Razpad demokratske zajednice. Povedati smo že, da so se poslanci JMO i.ijub tozadevnim nasprotnim vestem, ki krožijo po časopisju, soglasno izrekli proti ustanovi Ivi tako zvauega bloka celokupne denio-kiacije. Trgovinski minister Spaho je imel danes sestanek z Davidovičein ter ga prosil, da sklice sejo DZ, da bi se na njej moglo razpravljati o tem, ali naj tudi on. ki je bil v vlado poslan kot član DZ, poda rstavko. Ker Davidovič tega ni hotel sprejeti, je Spaho sklical sejo kluba JMO, na kateri je ugotovil razpad demokratske zajednice. Demokratska za,;" ' iiea odslej ne obstoja več. Na tej seji muslimanskega kluba je dr. Spaho dobil polno zaufico za svoje dosedanje delovanje in na-ro"" . kluba, da vztraja v vladi in da podpira k.alicijo z Vukičevičem in dr. Korošcem. O tej seji, ki se je vršila zvečer, se je izdalo časnikarjem sledeče obvestilo: Klub JMO je imel zvečer sejo, kateri je prisostvovalo 17 poslancev. Na seji se je razpravljalo o političnem položaju iu se je naj-preje prečitalo pismo, ki ga je minister za zunanje zadeve dr. V. Marinkovič poslal predsedniku kluba JMO. Pismo se glasi: »Dragi gospod dr. Spaho! Danes ob 1- uri popoldne sem podal predsedniku ministrskega sveta ostavke g«.: dr. Koste Kumanudija, dr. 11 i je Šumenkoviča, dr. Ace Mioviča, dr. Grge Angjelinoviča in svojo. Ker smo skupno kot člani DZ stopili v vlado, smatram za dolžnost in lojalnost nasproti Vam, da Vas prosim, da mi oprostite, ker sem bil primoran k temu koraku, ne da bi se preje dogovoril z Vami in da Vas postavim pred gotovo dejstvo. Nadejam se, da boste tudi sami uvideli, da nismo mogli drugače postopati, ko se je vprašanje nadaljnega obstoja današnje kombinacije brez naše krivde postavilo na dnevni red. Istočasno sem pooblaščen od svojih tovarišev, da Vam tudi v njihovem imenu izrazim našo zahvalo na vedno lojalnem sodelovanju pri skupnem poslu in da Vam zagotovim naša nespremenjena kolegijalna čustva. Ob tej priliki Vas prosim, da sprejmete zagotovila mojega iskrenega prijateljstva, V Belgradu, 2. febr. 1928. Marinkovič, s. r.« Dr. Spali o ostane v vladi Z ozirom na to pismo je minister za trgovino iu zastopnik finančnega ministra dr. Spaho po poročilu dal klubu JMO svoj portfelj na razpolago. Klub je soglasno brc/, debate sklenil, da ni prav uolii acgn povoda, da bi Spaho podal ostavko. Klub je mnenja, da so kljub temu, da so v državi težke razmere, pod sedanjo vladno koalicijo razmere šle vedno na bolje. Posebno se je naglašalo zboljšanje državne uprave, pobijanje gospodarske krize in okrepljevanje našega zunanjega političnega položaja ter pomiritev preje razpaljenih strankarskih strasti. Posledice tega se posebno opažajo v Bosni in Hercegovini, kjer so po dolgem času prenehale medsebojne strankarske borbe. Na obeh straneh se kaže volja za skupno delo za splošni blagor. Kljub vsemu femu smatra klub JMO, da bi bilo koristno za državo, če bi lahko prišlo do sodelovanja z drugimi parlamentarnimi skupinami na islem pro-t ranui. Klub je segla.-no sprejel zaupnim dr. Spahi. , Dva bloka Ta komunike kluba JMO je s svojo jasnostjo podrl nasprotne želje in s tem ponovno Stjepan Radič, vodja vse »demokracije«. dokazal naše trditve, da obstojata dva bloka: 1. radikali, Jugoslovanski klub, muslimani in Nemci, 2. ostale parlamentarne skupine razen nekaterih manjših skupin. Številčno razmerje smo že včeraj navedli. Poudarjamo samo še to, da je to razmerje takšno, da niti ena niti druga stran nima sploh več upanja, da bi lahko prevzela vlado, ki bi mogla v skupščini delovati. Včerajšnji dogodki Tekom dauašnjega dne so se dogodki razvijali tako-le: Že v zgodnjih jutranjih urah je Marinkovič poklical v kabinet zunanjega ministrstva poslance, ki so glasovali z njiin ter se / njimi posvetoval do 1. ure popoldne. Medtem je imel Vukičevič daljšo konferenco s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. Nato je odšel v dvor skupno za načelnikom JMO dr, Spahom. Okrog 1. ure je dr. Marinkovič izročil predsedniku ministrskega svet apismo, v katerem ga obvešča o ostavki. Nato pa je zapustil predsedništvo vlade, kjer se nahaja tudi zunanje ministrstvo. Časnikarjem je povedal: »Podali smo ostavke!« Časnikarji: »Ali so sprejete?v Marinkovič: »Tega ne vem. Predsednik nima pravice sprejemati ostavke.« Čas. nikar ji: »Ali nam lahko izdate, kakšna je motivacija ostavke? Marinkovič: »Tega ne morem reči, ker ostavka še vedno ni prišla v roke tistemu, kateremu je namenjena.« Poslednji je odšel iz predsedništva vlade Vukičevič. Časnikarji so ga vprašali: »Ali ste dobili ostavke.« Vukičevič: »Dobil sem jih.« Časnikarji: »Ali boste podali ostavko vlade?« »Grem domov na kosilo,« je dejal Vukičevič, ne da bi na to vprašanje odgovoril. Motivacija ostavke Kakor smo informirani, je motivacija ostavke demokratskih ministrov sledeča: V motivaciji se pravi, da so demokratski ministri bili v dosedanji vladi, volivni kakor delovni, z ozirom na zaupanje stranke in kluba, da je program sedanje vlade odobrilo ne samo ljudstvo na volitvah, marve. tudi poslanski klub DS. Ker so pa poslanci kluba DS zavzeli nasproti vladi drugo stališče, ker je večina kluba izjavila, da ne odobrava te politike, 1:1 jo je odobrilo ljudstvo na volitvah, zalo demokratski ministri stavljajo svoje portfelje na razpolago, s.tem da dajo ostavko, ker so ostali v klubu v manjšini. To motivacijo je predsednik vlade nocoj ob O v posebni avdienci izročil kroni. Takoj po tej avdienci je imel predsednik vlade Vukičc. vič dolg sestanek z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. O tem sestanku ni niti dr- Korošec niti Velja Vtkičevič hotel dali nobene izjave. Komunike noveefa bloka Od 11 do 12 sc je vršil v predsedništvu kluba selj. dem. koalicije sestanek Ljube Davidoviča, Svetozara Pribičeviča, Stjcpana Radiča ter Joče Jovanoviča. O tem sestanku se je izdalo sledeče obvestilo: rNa sestanku šefov demokratskih klubov sc jc ugotovilo popolno soglasje vseh navzočih v pogledih na aktualna politična vprašanja. Da bi se akcija demokratskih klubov vodila popolnoma uspešno, pospešeno in enotno, se jc sklenilo, da se šefi gg. Davidovič, Pribičevič, Stjepan Radič in Joca Jovanovič imenujejo v eksekutivni odbor, ki se bo zopet sestal še danes popoldne. Prihodnje dni bo odbor premanentno posloval. Nadalje se je sklenilo, na kak način se bodo nadalje vodili razgovori o konccntra-ciji.<■ Na popoldanski seji vseli šefov takozvanc celokupne demokracije, so gospodje, ki predstavljajo takozvano celokupno demokracijo, razpravljali o e\cnlualnoslih, ki bi mogle nastopiti, če bi sc otvorila formalna kriza vlade. fesclle In Korist te v mi 6e 81 uabavi bivalni stroj znamke Grtzner n Ad!er v izbiri najkraenei&ih oprem samo pri Josio Petelincu 15 letna garancija LJubljana blizu Prešernovega spomenika Pouk vezenja brezplačen Vsaka drobna vrst ca 1-50 Hn ali vsaka betedi SO Dar Na|men|£l 00 as 3 utl 5 1 In. ('nlast na< devet vrstic se račune |o vile, Za odfjovor /ram c Na vprašanja brez znamke ne odgovar|cmnt Izvežban organist ln občinski tajnik, išče službe. — Naslov pove uprava lista pod št. 833. "absolventinja drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani, z večlet. prakso, z znanjem nem., ital. in slov. jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« pod: ,-Vestna« štev. 845. Kot spretna kuharica varčna in snažna, iščem mesta v župnišče ali Ii krščanski družini. Vajenu vseb hišnih del - Naslov v upravi lista pod št. 866. Za ozkotirno železnico Prevalje-Žeriav sprejmemo kvalificiranega - strojevodjo - Stanovanje na Prevaljah si mora preskrbeti sam. — Pismene ponudbe na Rudnik Mežica. 815 Lep lokal za delavnico ali kai stičnega, se takoj odda. — Sv. Petra cesta štev. 61, Ljubljana. 897 Posestva Naprodaj je narcr?la f000 m2 tik kolodvora na Dolenjskem, primerna za lesno skladišče ali kako drugo industrijo Voda in elektrika v bližini. Naslov v upravi lista pod št. 749. Nova hiša visokopritlična, 20 minut od Ljubljane, se рпИа. -Naslov v upravi št. 682. Gostilna i. j STANOVANJE 3 do 4 sob s pritiklinami in kopalnico, v I. nadstr , evenl. v bližini Tivol' -iščem s 1. maieni. - Ponudbe na: Poštni predal 127, Ljubljana. 841 Sladek mošt brezalkoholen, in 12 vrst najfinejših sokov — nudi Bre7alkohol produkcija -Ljublj., Poljanski n. 10 a. v središču 7AGREBA, stara nad 100 let dobro idoča. se proda z vsem inventarjem in stanovanjem po zelo ugodni ceni zaradi odhoda iz Zagreba. - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 889. Lofco^fih'lo dobro ohranjeno, 10 Atm. 20—30 H P., nrodam. -Al. Trink. Linhartova ulica 12, Liubliana. 751 //asa očrt MR.feAHOVIC "i Prenavna. isti 1, ,sve Obnova«, d. d. v Beogradu itd. itd. Vzornemu sodelavcu in značajnemu družabniku ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 1. februarja 1928. V globoki žalosti naznaninmo vsem prijateljem, so odnikom in zn ncem tužno vest, da je nhša iskreno ljubljena mama, M stara mama, sestra, teta, svakinja, gospa Marija Kunavar poscslr.ica v Ncgasternu pri Moravčah dne 31. januarja l, 1. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 2. febr. t. 1 ob M4. uri popoldne iz mrtvaške veže oblastne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana • Negasteren, 1. febr. 1928. i M. P. Z. Globoko žalujoči ostali. ш 1л Jugoslovansko tiskarno v Liubliaon Katei Ceć. Izdaiatel). di. bt. Knioveo. Urednik: Franc TcrseOlat. Tisk ulada svet Nismo od vferai Če nas vprašaš, kdo je bil prvi časnikar, se boš začudil, da nas ljubka plica golob tako zvesto spremlja. Kajti prvi reporter —in novica je še danes vkljub vsem strankam in njihovim glasilom hrbtenica lista — je bil golob, ki jo priletel v Noetovo ladjo z vejico v kljunčku. Naš poklic je torej eden najstarejših ua svetu. Od Noetovega goloba do danes smo napredovali kot nobena stroka in že raz-vadili občinstvo. Kajti samo ob sebi umevno in potrebno kot vsakdanji kruh je, da nas list vsako jutro obvešča, poučuje, daje nasvete in razvedruje. A da je do tega prišlo, smo prestali in preskusili marsikaj. Evo nekaj najin-teresantnejših sličic: Prvi list smo začeli izdajati na Kitajskem. Dali smo mu ime »King-Pao«. Kaj to pomeni, smo danes že pozabili; zato se nam mora oprostiti, če se sklicujemo podlagi katerega bi to bilo baje v 8. ali 9. sto-pri rojstnih podatkih le na ustno izročilo, ua lelju. Dobro pa vemo, kaj smo prinašali: Novice dvora, cesarska povelja, poročila državnih uradnikov, upravne ekspozeje in dobre nasvete za vladarja. Bili smo torej dvorni organ. Velika sreča nas je doletela, da smo dobili v Juliju Cezarju prvega časopisnega založnika. moža, ki jc nastavil našemu prigovarjanju obe ušesi. V K i mu smo začeli pod njegovim pokroviteljstvom izdajati Acta senatu* , v katerem smo posneli vse, kar je bilo v parlamentu zanimivega; in »acta diurni populi , \ katerem smo se lažje razmahnili. V njem smo pisali o zmagah, prireditvah in trgali rimsko družbo, kakor je že zaslužila. Ker pa nismo imeli dovolj papirja, poštarjev in ra/našalcev, smo se prilagodili razmeram. Izdajali smo en sam eksemplar, pisali na leseno desko, prevlečeno z voskom, ki je visela na trgu, vsem in vsakomur na razpolago. Mala naklada ni bila nikaka ovira, da se ne bi vrinili med širni svet. Sužnji so bili naši repor-terji, ki so izvod prepisovali in nosili iz Rima v provinci je, obenem pa sino dopustili tudi zasebnikom, da so »plonkali«. — Naše veselje in poklicni idealizem pa nista dolgo trajala. Ko se je dvor preselil v Carigrad, je naš list postal dvorni žurnal, nas svobodne časnikarje pa so spodrinili dvorni uradniki, ki so znali urejevati le uradne liste. Sledila so leta suše in lakote. Narodi so se preganjali med seboj; manjkalo je ustaljenih mest. A že v 15. stoletju smo ustanovili v Rimu, Benetkah, Nurnbergu, Augsburgu, Antvverpmi in drugod zasebne pisarne, kjer smo kot obrtniki zbirali novice in jih tedensko pošiljali na "i m abonentom: škofom, knezom, dfržavnikom, veleirgovcem. V letakih smo opozarjali na turško nevarnost, na verske dogodke, dogodke na dvoru. Dokler nismo v 16.'stoletju začeli s perijodičnimi tiskovinami, v katerih smo polletno ali letiio poročali o politiki. družabnosti iu gospodarstvu. Ali že začetkoma 17. stoletja smo nastopili zmagoslavno pot z dnevniki, tedniki in ilustracijami. Sicer so nas brivci vabili, naj se združimo z njimi, češ da se dajo novice le v brivnicah pravilno frizirati, a opredelili smo se stanovsko. Sreča nam je bila nekaj časa mila, dokler si nismo nakopali na glavo cenzure. Knezi so nas tlačili; vsi na isti način V Prusiji Friderik, v Avstriji Terezija in Jožef, v Franciji nato Napoleon. Kakor da nas je slana požgala. A odnehali nismo. Naš veliki tovariš Jožef Goerres je za Napoleona ustanovil prvi idejni časopis in začel prvi pisati uvodne članke. Za njim je Karol Marks prvi propagiral žur-lialistično kritiko parlamenta in socijalno politiko. Ljudstvo nas je podpiralo. Ko je gospod državni pravdnik 1. 1849 postavil Marksa pred porolo v Kolnu, so ga porotniki oprostili, njihov predsednik pa se mu je s solznimi očmi zahvalil »za res poučni zagovor, od katerega so tudi porotniki mnogo profitirali.« Od te dobe se širimo kakor lavina. Leta 1849 5. oktobra je v »Koln. Zeitung« izšel prvi telegram. Francoski tovariši spravijo prvič 1. 1836 roman v list, ko so imeli že lep vzgled v »London Post«. Tudi to tajnost lahko izročimo javnosti: Prva ženitna ponudba je izšla v listu 1. 1738. Kakšen uspeh je imela, pa ostane v arhivu. Leta demokracije? Naša popolna zmaga. Polilika, diplomacija, znanstvo, gospodarstvo, umetnost, kultura, zunanja in notranja politična orijentacija, razmerje med državami, stanovi, narodi in družba, vse je v naših rokah. Zemeljska obla je preluknjana z našimi telefoni, kabli, nad državami pa čuvajo skrbni dopisniki. Ka* шж»1 svet o nas AiVilson: »Javnost potom tiska je očiščujoč element v politiki.«: \Vuttkc: »Velik je vpliv časopisja: oblikuje naravnost mišljenje človeštvu. Hitro cvete in gnoji Istočasno tla. Je kakor stalna kapljica, ki se hitro razleti, a končno razbije tudi najtrši kamen«. Carlvlo: »Prava cerkev v Angliji obstoja iz izdajateljev časopisov, ki pridigujejo narodu dnevno in tedensko«. Bismarck: »Zadnje tri vojne je povzročil tisk«. Biichor: Najbolj gotovo je dejstvo, da tisk določuje smer celokupnemu življenju človeštva . Gorres: »Ubogi ministri so proti svobodi liska iz istih razlogov, iz katerih sovražijo kupčevalci z dekleti razsvetljavo ulic in cest; Maks \Veber: »Tudi najboljša diplomacija danes ne pomaga, če ni paralelne politične vzgoje tiska«. Coolidge: »Časopisu se ima zahvaliti Amerika za svoj silni gospodarski razvoj«. A tudi Schiiffke: »Trajno se more med narodom ohraniti tisk, kakor ga pač narod zasluži«. Prav imafo! Nevernega Tomaža, ki ga niti naše slike o letu 2028 ne morejo uveriii, vabimo na letošnjo razstavo v Koln, kjer bo videl, da ima samo Nemčija nad 12.000 revij, kjer bo ob mednarodni časnikarski razstavi zborovalo 36 kongresov in kjer se računa na 250.000 udeležencev iu kjer bo videl naš napredek: Svojo sliko bo lahko dal radijskim potom na razpolago Ameriki, od tam jo bo v par trenutkih dobil zopet nazaj. Za drugega bodo bolj prepričevalne suhe številke. Hanns Nickel je cenil število listov in glasil v letu 1915 na 80.000; 43.000 od teh je iz- 1728: Zadovoljen sem z eno stranjo. — hajalo v Evropi. Po vojni je val še narastel. Kot drugod so tudi tu zavzele prvo mesto Združene države severne Amerike; število perijodično izhajajočil listov se približuje že 30.000. V Evropi je še vedno na prvem meslu 1828: Nekaj strani zadostuje. — Nemčija s 3500 dnevniki in 1500 strokovnimi listi. Poplavo si lahko predstavljamo, če navedemo, da je v tej državi okrog 150 milijonov abonentov, da sc razpošljejo letno milijarde listov. 2028: Samo 1000 strani- — do sedaj za največjega zbiratelja časopisnega materijala in ki je imel za Azijo monopol, stopa v ozadje pred amerikansko »Associated Presse« in »United Presse«, VVolffov urad v Berlinu je dobi hudo konkurentinjo v »Tele-grapheu Union«; francoski »Havas« in italijanski »Agenzia Štefani« stojijo krepko nasproti v novih državah ustanovljeni samostojni uradi. Velike politične stranke niso držale križem rok; k uradnim, zasebnim, nad-strankarskim centralam so se pridružile še strogo strankarske časopisne agenture. Ni ga danes v civiliziranem svetu količkaj pomembnega kraja kjer bi ne stal na preži poročevalec v službi tiska, da ujame in da naprej novico! Naklade pričaio: Razširite se v mase! je deviza. Pariški listi, (v Franciji pomeni provincija malo!) gredo v milij ne. Pa vzemi »Petit Parisien«, :: Petit Journal« ali »Matina«. — Tudi angleški se milijonov ne ustrašijo »Daily Maik, »Daily Mirror«, »Manehester Guardian«! »Berliner Illustrierte« se približuje že dvema milijonoma naklade. Na stotisoče jih je pa cela vrsta. Berlinska »Morgenposk 600.000, »Corriere della Sera 600.000. »Croix« 800.000, »Times« 600.000, da se v naštevanje amerikanskih niti ne spustimo ... In kljub tem goram papirja si je znal tisk poskrbeti tehnična sredstva, da gre vse do sekunde natančno in da naročnik ni nikdar prikrajšan. Evo: Ob 12.12 dobi uredništvo potom telefona začetne kurze. Ob 12.14 sprejmejo stavci zadnje telefonsko poročilo 12.15 uredništvo zaključi. 12.17 se že zavrti rotacija in 12.18 začno z razpošiljanjem. Avtomobil za-brni. posebni zrakoplov zapusti zemljo, na ulice velemesta pa se snusti roj raznašalcev in raznašalk, ki ustrezajo človeški naravni radovednosti z glavnim »šlageriem« izvoda. Poleg tega pa se vrste črno na belem naino-vei-i dogodki iz politike, gospodarstva, gledališča, družabnosti. Zunanji minister dobi ' informacijo preje iz tiskarne kot od svojega zaunnika-poslani'a. No'ranii minister se čudi. kako«da glavar ni slutil ničesar o nastali katastrofi, da ' i bil pravočasno odredil varnostne mere. Predsedniku vlade na kar ne pre v glavo, da je o razmerah v vladnih strankah vsa publika bolje informirana od njega, da je pravzaprav v najnovejšem času vsaka zaupnost »javna tajnost«, katero servira v stotisočih in na mah največji inlcljator javnega življenja — časopis — narodu prav do zadnje gorske koče. Čudovita organfzaciia... Makrokosmos in mikrokosmos, oba pod eno streho. London sklepa interesne zveze z Berlinom, Njujork s Parizom, časnikarsko podjetje raste kot čudež Amerike. Povsod sede poročevalci, povsod zaupniki. V zunanjem in drugem ministrstvu, tovarni in občini kot v bližini sodnika. Telefon poje, telegrami dežujejo. Riin: Potom poslaništva je izvohal dopisnik, da ima Mussolini raje Romunijo kot Madjarsko. London: V klubu so poročevalcu namignili, da napetost med Anglijo in Ameriko ni tako enostavna stvar. Moskva: Dopisnik je dobil Trockega, ki mu je zaupal, da ga čaka pregnanstvo v Sibirijo. Pariz: Briandov prijatelj Sauervvein mu je povedal na uho, da vlada ni edina glede Porenja. Medtem sprejema hišna radio-postaja brzojave iz Pekinga, Njujorka, Buenos-Airesa in Mehike. Tempo se stopnjuje. Kako vsemu kaj? Tiskarna gradi lastne telefon, proge, polaga laslne kable, kupuje avtomobile, dostavlja list z aeropla-nom in z mrzlično naglico prisluškuje tehničnim iznajdbam. Opravila se gromadijo. V dvorani, kjer brni in bruha 60 do 100 rotacij vsaka 60 do 90 lisoč izvodov na uro. odkrijejo nove potrebe. Kajti podjetje že zaposluje 50 tisoč ljudi. Potrebne so kopalnice, urarne, jedilnice, čialnice, topilnice, pisarne za informacije glede potovanja, politike, gospodarstva, knjigarne, modni saloni, z eno besedo: Svet v malem. Vse usmerjeno na to, da so vesti ravno tega časnikarskega podjetja prve v svetu. Hočeš vedeti, kako čudovita je pot važue. orignalne vesti? Evo: »Slovenec« je prinesel 19. jan. t. 1. notico o moderniziranju naše jeklarske industrije, da je namreč Jeklarna grofa Thurnskega na Ravnah pri Guštajnu sklenila interesno skupnost z Bohlerjevim jeklarskim koncernom in bo izdelovala iste predmete kot Bohler tei uvedla »delo na tekočem traku«. Po »Slovencu« je ta vest nastopila naslednje romanje: 21. jan. jo prinese »Jutarnji list :, 22, jan. »Jugoslovanski Lloyd«, 24. jan. »Neue Freie Presse;: na Dunaju, 25. jan. »Jutro« v Ljubljani, 26. jan. »Obzor«, 28. jan. »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu itd! Boj za dnevnost, aktualnost v vsem življenju! Kako bi bilo sploh mogoče biti brez dnevnika in kdo shaja brez njega? Kai vzemi v roke? Zamera je kmalu tu, a mi mislimo, da brez nje ne gre. če naj podamo nekaj pregleda o velikih političnih listih. Londonske »Times«. pravijo žurnalisti, so še vedno najpomembnejši politični list na svetu. »Chicago Tribune« in njujorške »Times« zahtevajo isto oceno zase. A tudi »Manehester Guardian« uživa neskaliene simpatije. V Franciji prevladujeta politično >Matin« in »Temps«, v Nemčiji pa tekmujejo med seboj »Berliner Tage-blatt«, Frankfurter Zeitung«, »Kolnische Zeitung« in »Vossischo Zeitung«. V Češko-slovaški imajo največji sloves »Lidove novi-ny«. v Rusiji »Izve.sfi.ja« in »Pravda«, na Poljskem varšavski in krakovski »Kurir«, v Avstriji dominira še vedno »Preša«. a v Italiji je izven dvoma najlepši in najpomembnejši list »Corriere della Sera«. Iu v Jugoslaviji? Vstvari si sodbo sam! V političnem, gospodarskem, kulturnem, dnevnem življenju pa Te povsod zvesto spremlja „3'ovenec" 1928: Veliko je, a \vsakn stran me zanima. — Francija ima 9000 perijodično izhajajočih listov, glasil in revij. Anglija 4400 Italija 3000, mala Švica 1200. Temu primerno *o se okrepile hidi časopisne agenture. Londonski Reuter, ki je veljal Hočeš biti časnikar? V /Corriere Adriatico ; opisuje neki časnikar gospodični, ki bi rada postala časnika- | rica, časnikarski poklic sledeče: Predvsem, draga moja gospodična, Vam svetujem, da se nikakor ne lotite časnikarskega poklica, ki je zelo različen od tega. za kar se splošno smatra. Kmalu bi se počutili v njem slabo čim bi i/prevideli, da časnikar ni samo lisli privilegirani stvor, ki hodi z brezplačno vstopnico v gledališče, ki je vabljen na bankete, sla vnosi i in sprejeme, ki po-luie na železnicah po znižani ceni. Občinstvo nc- ve, da je poleg malega števila takozvanih privilegiranih posameznikov, ki pa istolnko plačujejo svoje pred pravice s celo vrsto nedvoumnih ponižani in muk — veliko število časnikarjev, ki hodijo spat ob zori in vstajajo popoldne, i a k o da nikoli solnca ne vidijo. In če ga vidijo ga vidijo skozi mreže tiskalniških oken. V naglici použivajo svoje kosilo in večerjo, ne potujejo skoraj nikoli nikamor ne obiskujejo javnih mest. preživljajo dolge !--re med pisalno mizo v uredništvu in mannrrnato mizo za ijnpaginacijo. Njihovo življenje je strahovito sivo in enolične, ravno zato — da bi njihov list bil čim zanimivejši in raznoličneiši, novejši, svežejši. privlačnejši in poln a' iualne vsebine. Časrikar — o gospodična, ki ste polni ilii'ij —- pravi časnikar, lisli ki dela časnik , ni člonkar, uvodničar. Le-ta. v večini slučajev. piše leno doma sredi svoje udobne pisarne, prosi rbli ne begalo knjižnico, velikim šlo iloni lističev; potem pošlje svoj članek t i pl-'ji rh'i dn "a nreiii-e v več izvodih ii! končno podpiše pod članek svoje ime iu priimek, včasih tudi par svojih naslovov; nato pošlje članek v uredništvo z naročilom, da naj se izvrši korektura pa;no in brezhibno; končno zahteva več izvodov številke, v kateri izide njegov članek. Ne. gospodična; časnikar, kakor pravi Robert de Jouvenel, je tisti, ki včasih tudi piše i ii ki — kakor pravi Emile de Girardin. »veliki časnikar, ki ,;e imel po eno idejo na di.nr _ ne vidi svojega podpisa v listu večkrat nego trikrat na leto, četrtič pa le tedaj, ako pobegne upravnik ali odstopi ravnatelj. Pravi časnikar je tisti ki mora znati — bodisi s svojimi besedami ali tujimi frazami, to je vseeno — vsak dan sestaviti tisto količino vesti ki jo čitatelj želi kot svoj vsakdanji obrok', posebno danes, ko je časnik sestavljen bolj iz vesti ju poročil nego iz idej in razprav. Zato mora časnikar znati pisati ne tistega, kar je njemu všeč in kar bi mu bilo v zadoščenje. marveč ono, kar mu veleva aktualnost; a vse. 1 ar piše - o gospodična ki ste m i v prekrasni pisavi napisali štiri dobro preštudirane. izbrušene in vtemeljene strani — more pisati le v naglici, v nekoliko minutah, sredi veselega, živahnega pogovora ostalega urednišlvu. Zalo mora imeti časnikar — ki se je kol tak rodil, kakor se rode n. pr. ljudje slabe pa-nieli ali kuiljevci — čisto svojo kulturo, vedno jako obsežno, ki pa se kaže globoka samo tedaj, kadar mu \ kakem trenotku enciklopedija njegovega znanja dovoljuje, da se po-mudi malo dlje pri temi. ki mu ugaia. Drugače p'1 mora njegovo pero dirjati, vedno dirjati da izpolnuje lističe z vestmi, ki se vsi-pajo iz telefonu, brzojava ali iz kratkih beležk, napravljenih v hitrici na mcsfu, kjer se I. S.: Po soc. demokratskem kongresu Praga, 1. februarja 1928. Dva (lni so zborovali v Pragi zaupniki vseh soc. demokratskih strank v čsl. republiki, da ustvarijo ugodna Ua z.a zbliž.anje. Ker podkarpatorusku, poljska in madžarska soc. demokratska stranka niso številčno močne in ludi nimajo sposobnih voditeljev, zato sta odločali prav ža prav samo čsl. in nemška. Med njima je zijal vse do tega kongresa velik prepad. Od začetka svetovne vojne in od ustanovitve čsl. republike pa do sedaj so nemški soc. demokrati izrabili vsako priliko z.a boj proti češkemu narodu in čsl. republiki in se niso prav nič ločili v svoji narodni prenapetosti od nem. nacionalcev. a čsl. demokrati so šli s svojim narodom. Nemška soc. dem. stranka se je pri zadnjih občinskih volitvah prepričala, da ji hujskanje ne prinaša koristi in da delavci zahtevajo, naj jim voditelji pokažejo sadove svojega dela. Niso redki pozivi, naj stopi stranka v vlado. Še bolj pa trdi grenki kruli opozicije preseda čsl. soc. detn. stranki. Ko so vsi njeni napori, da se z zakulisnimi boji vsili v vlado, ostali brezuspešni, je podala roko v spravo nemški bratski stranki. Kongresa se je udeležilo 760 zaupnikov. Soglasno so sprejeli resolucijo, da bodo imele vse soc. demokratske stranke v čsl. državi enake laktiko. Poseben odbor naj reši pereča vprašanja iu pripravi vse potrebno za spravo. Ta kongres ima velik politični pomen Ce se res posreči zedinjenje, bo imela enotna soc. dem. stranka 46 poslancev, torej enako kakor agrarna, ki je najmočnejša stranka. Če se pomisli, da se je dosedaj mnogo soc. dem. glasov izgubilo vsled cepljenja na soc. stranke nar. manjšin, je verjetno, da bi enotna soc. dem. stranka pri prihodnjih volitvah prekosila agrarno. Seveda pa ima čsl. agrarna stranka preveč sposobnih in ambicioznih ljudi, da bi si dala vzeti iz rok prvenstvo. Zato niso verjetne vesti, ki jih je zvedel v dobro poučenih krogih Vaš dopisnik, da se namreč pripravlja enotni poslanski klub čsl. in nemških agrar-cev. Podoben korak agrarcev ne bi mogel biti brez. vpliva tudi na ljudske stranke. Odkar se je Hlinkina slovaška LS v parlamentu dne 24. januarja odločno postavila proti Tuki, niso priprave z.a blok ljudskih strank brez vsakega upa. Seveda je vprašanje, če bi bilo umestno pritegniti tudi Nemce, zlasti pred svetovaclav-sko proslavo leta 1929. Enotna soc. demokratska stranka bi spravila v težaven položaj čsl. narodne socialiste. Z državnega stališča pa treba zedinjenje so-cialnoden 'iratskih strank pozdraviti; zakaj tudi nemški soc. demokrali bi se na ta način morali počasi sprijazniti s čsl. državno mislijo, a komunisti bi izgubili v njih svojo zadnjo oporo. Tako bi nastala močna agrarna desnica, močna sredina ljudskih strank, ki brez. njih ne bo mogoče vladati in socialdemokratska levica, ob strani pa hi stali popolnoma osamljeni komunisti, ki itak vedno bolj izgubljajo pristaše. Vatikan odobril pogodbo s Prago v Rim, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Kardinal državni tajnik Gasparri je poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu pismo, v katerem poroča, da jc papež odobril modus vivendi med Vatikanom in Češkoslovaško. »Osservatore Romano objavlja besedilo te pogodbe. Fašisti hočejo gospodariti v cerkvi V zadnjem času 'postajajo fašisti vedno bolj predrzni napram cerkvenim oblastvoin. Od župnika v Skednju zahtevajo, da mora biti slovesna služba božja ob 10 italijanska. Ta zahteva je zbudila med prebivalstvom pravo ogorčenje, ker je splošno znano, da Italijani sploh ne zahajajo v cerkev in je pri italijanski maši komaj deset ljudi. Skedcnjci zaupajo, da bo gosp. župnik znal čuvati interese cerkve. Bolgar Todorov naš diplomatske uradnik? v Sofija, 2, februarja. (Tel. Slov. ) >Dnevnik« poroča iz Pariza, da je bil bivši bolgarski minister v kabinetu Stamboliskega Kosta Todorov, ki je po padcu Stamboliskega zbežal v inozemstvo in posebno v Jugoslaviji vodil ostro kampanjo proti sedanjemu režimu na Bolgarskem, imenovan za svetnika jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Лко je ta vest resnična, se bo razmerje med Bolgarsko in Jugoslavijo gotovo zopet zelo poostrilo. (Prinašamo vest z. vso rezervo.) Turčija za balkanski Locarno v Berlin. 2. febr. (Tel. -Slov. ) Kakor po. roča »Vorvvarls« iz Smirne, slu dobila turška , zastopnika v Sofiji in Belgradu nalog, da se 1 informirata o leni, ali sla Bolgarska in Jugo- ■ slavija za kak balkanski Locarno, in dn izjavita. dn je Turčija pripravljena posredovali, , da se skliče taka kouferenca. | Ce mir, sovori o miru! v Pariz, 2. febr. (Tel. Slov.«) Poincarejcv govor, ki se pričakuje z največjo napetostjo, bo danes ves dan zaposlil zbornico, ter se smatra, da bo Poincare pripravil veliko presenečenje. Tudi dejstvo, da sc bo seja zbornice prvič filmovala, kaže na to, da se ji pripisuje posebna zgodovinska važnost Glasom borznih poročil, ki niso potrjena, baje Poincare zopet pripravlja za prihodnje dni nenadno stabilizacijo franka. »Echo dc Pariš« poroča, da bo Poincare v kratkem razpisal konsolidacijsko posojilo, toda šele po volitvah. Izredni pritok spekulativnega denarja iz inozemstva za pariško borzo je na kapitalnem trgu napravil tako preobilico, da se situacija mora izrabili-Po današnjem Poincarejevem govoru se bo finančna debata po možnosti končala še jutri, eventualno s pomočjo nočne seje. Briand bo na Strescmannov govor odgovoril šele jutri. DRUŠTVO NARODOV JE TRIBUNA BREZ ŽANDARJEV. v Pariz, 2. februarja. (Tel. »Slov.«) Ko je kratko po tretji uri popoldne stopil na govorniško tribuno Poincare, se je splošno smatralo v političnih krogih, da ho Briand svoj zunanjepolitični govor odgodil na jutri in morda celo na prihodnji teden. Ni bila majhna senzacija, kc se je ob petih zvedelo, da bo Briand le govoril, s čemer je politike in novinarje spravil v ne majhno zadrego. Kmalu se je pokazalo, da ima Briandov govor večjo privlačnost kakor Poincarejev. Tribune so se začele prazniti in vse je tiščalo v Louxembour, kjer je Briand res začel govoriti ob pol šestih. V nadaljevanju včeraj začete interpolacijske debate se je napram skrajni desnici izjavil proti izpraznitvi Porenja, katerega zasedba je zadnja in najenostavnejša garancija Francije proti nedvomni vojni z. Nemčijo Nemčija je prej kol sloj oborožena do zob. Društvo narodov pa je tribuna brez žandarjev. Prihodnji govornik Jouvenel je z ostro filipiko uvedel interpelacijo proti Madjarski radi tajnega oboroževanja, ki dokazuje, kako malo se respektirajo določbe mirovne pogodbe o oboroževanju. Francija bi se morala s tem takoj pečati. Nadeja se, da br Briand na prihodnji seji Sveta Društva narodov predlagal ustanovitev permanentne mednarodne kontrolne komisije, katere eksistenca bi že sama mogla preprečiti tako oboroževanje. Po kratki pavzi je nastopil Briand, ki je rekel, da je v tej debati kot zunanji minister v mnogo težavnejšeni položaju, kakor interpelanti. On bi rajši razvijal sijajen program o nadali bodočnosti. Njegova odgovornost ga sili, da vsako svojo besedo položi na tehtnico. Tozadevno se bo ravno tako malo kakor prej skrival za lepe besede, temveč brez pridržka razvil svoje mnenje o mednarodnem položaju. Dialog med njim in Stresemannom, ki se je vršil preko mej, smatra zu veliko srečo. Marsikateri nesporazum med obema je treba razpršiti, za kar je potreben prostodušen razgovor. Inlerpelanti so razmerje med verzajsko pogodbo in Locarnom često krivo razumeli. Lokarnska pogodba je sklenjena v okvirju verzajske pogodbe, katere v nobeni točki ne ovira. To se je svoječasno izrecno ugotovilo. Danes je lahko norčevati se iz takrat vsajene oljkine vejice, če se pozabi na črne oblake, ki so takrat zakrivali mednarodni horicont, Na težave preteklosti danes nihče več ne misli. Radi tega nikakor ni osupnjen. Zahteva pa pravičnost. Lokarnska pogodba vsebuje obljube, nikakor pa ne povsem gotovosti. Obdana jc z nekim misticizmom, ki se nc sme zaničevati. Kdor hoče mir, mora o njem večkrat govoriti kakor o vojni. Človeštvo dosedaj ni zlorabljalo miru, nasprotno: možje, ki so govorili o miru, se niso podpirali, temveč so bili zasmehovani in zaničevani. Narodi se vedno opirajo na reklo: si vis pacem, para bellum. Gotovo jc dobra metoda, če se mirovna politika začne s tem, da se sploh govori o miru. Dalje jc Briand našteval, kaj se je že storilo za zavarovanje miru in kakšni uspehi so se že dosegli. Hvalil je delo Društva narodov ter omenjal mirno ureditev grško-bolgirskega- madjarsko-romunskega in poljsko-litovskega konflikta. Poudarjal jc, da se je čutil srečnega, ko je videl, s kakšno energijo so delovali pri mirovnem delu nemški delegati in na zadnjem zasedanju Društva narodov celo ruski delegati. Nato je Briand obširno govoril o lokarnski poli'iki in o spravi z Nemčijo. Strese ttfann uživa v Anffliji zaupanje v London, 2. febr. (Tel. »Slov.«) sTimes« 'oznanjujejo, da si je dr. Strescmann spretno izbral trenutek, da se zopet oživi diskusija o francosko-ncmškem sporazumu Lokarnska po- ! godba je omogočila, da se Francija in Nemčija polagoma zbližata, za kar je Strcscmannov govor pomemben kot etapni kamen. V Angliji ni mnogo čuta za nadaljnjo zasedbo Porenja, do-čim se v Franciji smatra to za koristno možnost za dobei posel S'rcsemann jc to spoznal in zato skuša spojiti svojo zahtevo po izpraznitvi Porenja z rešitvijo ostalih gospodarskih I in finančnih obveznosti. ; Amerika vrne Nemčiji premoženje v Newyork, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor senata je potrdil obe najvažnejši postavki odredbe o vrnitvi 80% nemškega imetja in o plačilu 100 milijonov dolarjev lastnikom nemških ladij, patentov in radio-postaj v obliki, kakor jo je predvidel parlament, s čimer je zagotovljen njun sprejem v plenumu senata. Mala antanta ima isti cilj v Bukarešt, 2. februarja. (Tel. . Slov.«) Zunanje ministrstvo objavlja komunike o izročitvi note Male antante pri Društvu narodov glede madjarske afere. Vsebina not je identična in dejstvo izročitve dokazuje, da vlada med državami Male antante p ipolni sporazum. Poudarja sc, da vlada v Pragi, Bukarešti! in Belgradu popolna solidariteta tudi v tej zadevi iu da je bila zakasnitev, ki se je z gotove strani označevala kot znak nesporazuma, potrebni. ker jc morala Mala antanta zbirati dokazni materijal. Izročitev note sploh ni bila nujna, ker more postati zadeva pred Svetom Društva narodov aktualna šele 15. marca. Bilo bi torej odveč, pospešiti izročitev note. Izjavo Titulesca v Rimu, ki jih je objavila agencija Štefani, in Beneševa izjava v Pragi, so v ostalem najboljša potrditev dejstva, da ne obstoje v Mali antanti nobeni nesporazumi, ter dokazujejo solidarnost zveze > Adeveruk poroča, da je mogoče, da bo v roniunsko-madjarskem optantskem vprašanju prišlo do kompromisa. V tem pogledu so v Rimu vplivali na Titulesca in nemški zunanji minister dr. Stresemann so je ponudil za posredovalca. Kot madjarski izvedenec potuje v Pariz dr. Egry, dn se sporazume s Titulescom. »Adeveruk dostavlja, da ta vest oficijelno ni potrjena iu da se mora torej sprejeti z rezervo. TITULESCU V PARIZU, v Pariš, 2. febr. (Tel. Slov.') Romunski zunanji minister Titulescu je danes popoldne Osemumik v nevarnosti? v Ženeva, 2. februarja. (Tel. Slov. ) Na današnji se.ii upravnega svela mednarodnega delavskega urada je delegat angleške vlade Bulterton podal senzacionalno izjavo, da nje-gova vlada ne bo ratificirala vashingtonskc konvencije o oseinuriiem dejavniku. Predlagal je, da se na dnevni red mednarodne delavske konference lela 11)29. postavi revizija te konvecije. Ta izjava je povzročila ogromno vznemirjenje, ker se z. njo ruši vsa zgradba oseinuniegu delavnika in mednarodne delovne organizacijo. Bulterton je \ svrho utemeljitve in obenem kot odgovor na ostro napade angleškega delavskega delegatu Poultoua izvajal. da so konvencija ne ozira dosti nn potrebo industrijskega življenja po vojni in da nc odgovarja tnoderuim industrijskim razme- ram, ker je industrija, odkar je konvencija sklenjena, mogla komaj šele zbirali izkušnje s tem kratkim delovnim časom. Delovni urad naj sestavi z.a lelo 1929. poročilo o dosedanji izvedbi konvencije. Francoski delavski delegat Jouhaux je v največjem razburjenju ugovarjal, da so industrijski faktorji onemogočili ratifikacijo konvencije Izrazil jc svoje najgloblje ogorčenje o izjavi angleško vlade. Vedno so je govorilo. d'i s;t delovni pogoji v Angliji in Nemčiji najnaprednejši na celem svetu, sedaj pa se norčujejo iz tnalih držav, ki so konvencijo o osenttirnein delavniku že ratificirale in jo ludi izvedle Sličuo stališče jo zavzel ludi angleški delavski zastopnik Poul-Icn, ki jo očital angleški vladi besodolont-slvo. ker kljub sv t ji izjavi po londonski konferenci, i'a slviir glede ratifikacije stoji dobi"), .-eilitj ;.:ајл izjavo, ki bo v delavskih vrstah vsega svetu zbudila razočaranje in ogorčenje. ob pol 3 dospel v Pariz. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopnik zunanjega ministra Bri-anda in osobje romunskega poslaništva. Francozi demontirajo Italijane, v Pariš, 2. febr. (Tel. »Slov.c) Quai d' Or-say kategorično dementira včeraj v iGiornale d' Italia« objavljenih !) členov baje obstoječe tajne konvencije med francosko in jugoslovansko vojno mornarico. Med Francijo in Jugoslavijo nc obstoji niti pismena niti ustna mornariška pogodba niti scer kaka sklenjena pogodba. Rakič pri Marinkoviču. r Belgrad, 2. febr. (Tel. -Slov.«) Naš poslanik v Rimu Milutin Rakič, ki je bil, kakor smo poročali, poklican iz Rima, jc danes obiskal zunanjega ministra in njegovega pomočnika Pavloviča in ju obvestil o svojem poslednjem sestanku z Mussolinijem z ozirom na razmerje med našo državo in Italijo. Po tem setanku je pomočnik zunanjega ministra Pav-lovič sprejel italijanskega poslanika na našem dvoru Bodrera. Odredbe društva narodov na govorijo. r Ženeva, 2. febr. (Tel. »Slov.«) Note Male antante, ki so se včeraj izročile Društvu narodov, so povsem identične, vendar obstojajo majhne razlike. V Romunski se naglasa, da nc gre za konflikt med zainteresiranimi državami in da romunska vlada nikogar nc obdol-žuje, ampak da sc samo sklicuje na tozadevne odredbe pakta Društva narodov. Slovenci v Italiji »Sežgite Mohorjeve knjige!« Na otoku Cresu se jc te dni pripetil dogodek, ki nam v vsej goloti riše strašne razmere, v katerih se mora naš človek boriti za vsakdanji kruh. V Štivanu se gradi nova cesta, pri delu je zaposlenih mnogo domačinov. Ko so prišli delavci nekega dne na delo, jih jc paznik postavil v vrsto in zaklical proti njim: »Kdor ima doma Mohorjeve knjige, naj stopi naprej!« Oglasilo se jc več delavcev, ki so priznali, da so naročeni na Mohorjeve knjige. Tedaj je paznik zavpil nad njimi: Sežgite. takoj te knjige, sicer vas ne vzamem več na delo!« Slovenski napisi se morajo odstraniti Delegat Fašistovske federacije trgovcev V Komnu je razposlal vsem trgovcem svojega okrožja naslednjo okrožnico: Fašistovska federacija trgovcev — Delegacija v Komnu Komen, 25. I. 1928. VI. leto. Vsem članom komenske delegacije. —1 Napisi: Da se doseže enotnost z obrtniki in trgovci v drugih krajih tujerodnega pasa, ki so že davno odstranili dvojezične napise, in ker danes ni več nikakega zadostnega razloga, da se obdržijo na trgovinah, restavracijah, gostilnah itd. napisi v slovenskem jeziku, podpisani poziva vse prizadete, da v najkrajšem času odstranijo dvojezične ali samo slovenske napise in jih nadomestijo z italijanskirri. — Prepričan sem, da bodo vsi člani z navduš njem sprejeli ta poziv in mi tako dali priliko, da jih pohvalim pred predstojniki. Prapor: V namenih podpisanega je, la si Trgovska dcltgacija v Komnu nabavi lasten prapor, simbol edinstva in zvestobe. Z majhnim prispevkom 6 lir za posameznika bi sc ta želja uresničila. Oni, ki se iz lastne volje hočejo pridružiti tej zbirki, naj izročijo svoj prispsvek zaupnikom vsake občine. Dne 15. februarja mi bodo zaupniki sporočili, koliko se je storilo glede napisov, in mi bodo izročili nabrane prispevke. Fašistovski pozdrav! Delegat: Tencnte Campana Tulio. Okrožnica zasluži nekaj komentarja. Med tem, ko je na Južnem Tirolskem dal odstraniti nemške napise sam prefekt s posebnim dekre^ lom, ki je dvignil sila prahu v Nemčiji, se skuša to doseči na Primorskem zlepa, z raznimi poj živi, »ki jih trgovci sprejmejo z navdušenjem«. Prvi tak korak je storil tenente Grazioli, ki je trgovce na Sczanščini prisilil, da so »spontano« in soglasno sprejeli sklep, da sc slov. napisi odstranijo. Za njim prihaja tencnte Tulio Campana. V mnogih vaseh so morali trgovci na pritisk miličnikov, karabinerjev in financarjev že odstraniti slovenske napise. Tako bomo v kratkem čitali v italijanskih listih, kako so slovenski trgovci in obrtniki »prostovoljno« odstranili slovenske napise, kakor so sc nedavno »prostovoljno« razpustila slovenska društva. Taktika, ki so jo ubrali fašisti na Primorskem sc zdi morda bolj diplomatska in tudi bolj odgovarja italijanskemu značaju, n resnice vendar ne bo prikrila pred svetom, ki z zaničljivim nasmehom zre na take »pagliaz-zate«! — Zanimiv jc tudi drugi del te okrožnice, ki dokaže, s kakšnimi sredstvi skušajo fašistovski glavarji na Krasu vleči denar iz ljudi.. Za sindikate gre mnogo denarja, s katerim se potem vzdržujejo razni fašistovski priganjači na Primorskem. Poleg rednih prispevkov, ki so obvezni tudi za nevčlanjcnc dclavcc in gospodarje, so v navadi »spontane* zbirke. Toda gorje tistemu, ki se »spontano« ne odzove! Zgodilo se jc celo, da je na Sczanščini tenente Grazioli sestavil davčni seznam za take »prostovoljne« sindikalne prispevke in ga predložil davčni iztcrjevalnici — v Italiji so to zasebna podjetja — ki so potem izterjala ta -prostovoljni- prispevek kot davek pod grožnjo z rubežem! Vodja novosadske orjune aretiran r Belgrad, 2. febr. (Tel. Slov.«) Policija je snoči aretirala znamenitega vodjo Orjunc Jevgjeviča, urednika glavnega organa Orjune »Vidovdan« v Novem Sadu. Pod orožniškitn varstvom je bil prepeljan v Belgrad in izročen sodišču. Šef bclgrajske policije Ačimovič je izjavil, da je Jevgjevič priznal vse, česar sc ga obtožuje. Predvsem je znano, da je na poslednjem shodu proti Pribičeviču delal največji nered in da je bil tudi in.pirator. Nadalje je Ačimovič izjavil, da ima policija dokaze, da izhajajo neredi na shodu od Jevgjeviča in njegove okolice. Arctacija tega najuglednejšega voditelja Orjunc jc vzbudila v prestolici veliko senzacijo. Minister Zaleski bo odstopil? Varšava, 2. februarja. (Tel. »Slov «) Dejstvo, da je poljska delegacija, namenjend za trgovinska pogajanja z Rusijo, prišla nazaj v Varšavo, ne dn bi stopila v stik s sovjetsko vlado, spravljajo politični krogi v zvezo z. nasprotjem med Pihuidskim in Zaleskim, ker se j.1 varšavski poslanik v Moskvi držal navodil 1'ilsudskega, ne pa Zaloškega. Zaleski bo baje izvajal konsekvence. je obsojen na večdnevni policijski zapor drug mlad mož, ki pa ni umetnik. Šesta oseba v policijskih zaporih je neka postopačica, taka, kakor jih v policijskih zaporih skoro nikoli ne manjka. Sedmi gost policijskega »hotela« je znani »doktor medicine« in agent »mednarodne zdravstvene misijonske armade« gospod Gustav Ekel, ki je ravno odsedel večmesečno sodnijsko kazen. Gosp. »dr. Ekela« namerava brezobzirna policija poslati domov na Bavarsko. O Tatvina dragocenega orodja. Solastnik tvrdke »Veste« g. Janko Pogačar je prcple-skal z lakom novo kinematografsko dvorano ge. Marije Kregarjeve na Medvedovi ulici v Spodnji Šiški. Ko je delo izvršil, je pustil v nezaklenjeni dvorani dve moderni pištoli za brizgalni tisk sistema »Sprio Simplex« in »Universal« ter vredni 4400 Din. Ponoči so oba aparata odnesli neznani zlikovci. Obe pištoli sta novi nemški iznajdbi ter jih je gosp. Pogačar naročil v Nemčiji. V Ljubljani je imel aparata tega sistema le on in mu je zato še posebno žal za njima. O Smola vlomilca. Izredno smolo je imel prejšnjo noč neki vlomilec, ki je hotel vlomiti v stanovanje posestnice Ivane Zoričeve v Vodmatu št. 17. Vlomilec ie ponoči prerezal šipo na kuhinjskem oknu, se splazil v kuhinjo in od tam naravnost v spalnico, kjer je Zoričeva spala. Ta se je radi hrupa prebudila in pričela klicati na pomoč. Vlomilec se je tega ustrašil in pobegnil. Edina škoda, ki jo je povzročil, je bila v tem. da je uničil 10 Din vredno šipo. 0 Trik lačnega. Voznik Kavčičeve pekarne Anton Kane je opazil, da mu vedno zmanjka med vožnjo po Celovški cesti nekaj štruc kruha. Domneval je, da se kdo splazi najbrže vsak dan med vožnjo v voz in odnese od tam štruce. Povabil je zato svo:ega tovariša, naj sc skrije v zaprti voz in pazi na tatu. Res je tat zopet skušal med vožnjo splaziti se v voz, ko pa je ugledal čuvaja, je naglo pobegnil ter pustil v vozu le svojo čepico. Oba voznika ga nista mogla več izslediti. Voznik Kane trdi, da mu je zadnje čase lačni neznanec odnesel že za 200 Din kruha. Tudi vozniki drugih pekarn so že prišli na sled, da jim neznan tat krade kruh iz vozov. © Posledice kepanja. Čevljarčka Peter in Lojze sta se zvečer napila, nato pa koračila domov proti Trnovem. Pred mostom sta srečala svojega hudega sovražnika hlapca Toneta Nista pomišljala dolgo, temveč sta se kar brž oba klonila k tlom in pričela neusmiljeno kepati ubogega Toneta. Ta pa ni poznal šale in je tudi za to malce preneroden. Skočil je proti njima in hotel vsakemu pripeljati po eno gorko okoli ušes No. čevljarčka sta bila tudi tokrat urnejša in sta krenko obdelala Toneta s palico po glavi. Trikrat ranjenega Toneta so prepeljali v bolnišn;co, kjer so ga obvezali in nato oustili domov. Oba čevljarčka pa bosta morala še pred sodišče. © Ukradeno kolo. Vladimiriu Lampiču je neznan zlikovcc izmaknil z dvorišča gostilne pri »Štefanu« na Miklošičevi cesti v sredo zvečer 1000 Din vredno kolo. Kolo je znamke »Waffenrad-< ter je črno prepleskano. ©Policijski drobiž. Kljub temu, da je v Ljubljani še vedno mraz, se nekateri ognjeviti trubadurji niso ustrašili prirediti pod neko vilo serenado prav v smislu že davno iz mode prešle romantike. Mesto ideala Julije se je prikazal policijski stražnik, ki je navdušenega Romea zapisal, prizanesel pa ni tudi njegovim tovarišem. — Gostilničarji so spet kovali nekje tiho zaroto proti davku na nočni obisk javnih lokalov. Sklicatelje sestanka je zapisal stražnik. — Mcšetarji na živinskem sejmišču se nc menijo mnogo za predpise o kupčevanju z živino. Dva taka mešetarja sta radi sličnih prestopkov ovadena policiji. /Cfubljansfco gledališče DRAMA. Začetek nb « »večer Petek, 3. februarja: BOLJŠI GOSPOD. Ked A. Sobota, 4. februarja. DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob ?0. uri: KAN-DIDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 0. februarja: IDEALNI SOPROG. B. OPERA Začetek ob pol S svečer. Petek, 3. februarja: Zaprto. Sobota, 4. februarja: BALETNI VEČER. Red D. Prva repriza baletnega vetera v ljubljanski operi, ki je pri premijeri tako sijajno uspel, st vrši v soboto, dne 4. t. m. Itepriza se vrši za abonente reda D. »Danes bomo titiTo izborilo Nestroyevo štiridejansko veseloigro uprizori ljubljanska drama v soboto, 4. t. m. ob osmih zvečer kot ljudsko predstavo. Vsem onim, ki žele par uric prave zabave, priporočamo poset. Ha nastopi g. Rogoz s svojim učinkovitim kupletom, je samoobsebi umevno. Cene znižane. Mariborsko gledališče Petek, 3. februarja: Zaprto. Sobota, 4. februarja ob 20. uri: KAR HOČETE. A. Kuponi. Nedelja, 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Otroška predstava. Naznanila Maribor. Katoliška nmladina v Mariboru vprizori v nedeljo dne 5. februarja peldejansko ljudsko igro »Ti-liot pec; v društveni dvorani, Cvetlična 28. Med odmori igra društvena godba. Maribor □ Zaprisega župana. Novi mariborski župan g. dr. Lojze Juvan je potrjen. Zaprisega novega župana se vrši v pondeljek ob petih popoldne v mestni posvetovalnici. Novi občinski svet bo začel takoj s proračunom. □ Gradba delavskih hišic. Poročali smo že, da je minister za socijalno politiko gospod dr. Andrej Gosar zagotovil mestni bbčini brezobrestno posojilo v iznosu 2 milijonov dinarjev za zgradbo delavskih hišic. Ta kapital se bo začel uporabljati na spomlad za zgradbe novih delavskih stanovanj in bodo te dobrote deležni le delavci, ki so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Stavbišča za te hišice bo dala mestna občina na razpolago pri kadetnici. Vsako stanovanje bo obsegalo tri sobe, kuhinjo, klet in vrtič. Bosta dve hišici skupaj, vendar tako, da bo imel vsak lastnik svojo hišo, ki je proračunana na 50 tisoč dinarjev. Ta svota se bo odplačevala z mesečnim odplačilom, ki bo tako nizko, da ga bo zmogel vsak delavec. Vse hišice bodo enake, zgrajene po že pripravljenem enotnem načrtu, da bo zidava bolj poceni. S pozidavo nove delavske kolonije bo znatno odpravljena stanovanjska beda in povrh bo postal priprosti delavec tekom let lastnik družinske hišice ter vrta. □ Opozarjamo še enkrat na komorni koncert v veliki kazinski dvorani, katerega priredijo danes ob 8 zvečer priznani umetniki: g. kapelnik Frisch, gospa Brandl in dunajska čelistinja Hilda Folger. Ponovitev koncerta bo v soboto ob poldcvetih zvečer v Celju. □ Novost v Mariboru. — Zanimanje za Jadransko Stražo je tudi v Mariboru veliko. Da se to zanimanje za to organizacijo razširi med vse sloje, je bil izdelan v Mariboru poseben film, čigar namen je pokazati odraslim in mladini lepoto naše domovine in predvsem morja in navdušiti narod za pomorstvo. Ta novi film pelje glcdavca iz Maribora v Rog. Slatino, na Bled, Plitvička jezera, Zagreb, Sušak in ob dalmatinski morski obali do Dubrovnika. Iz Dubrovnika v vlaku v Mostar. Posebne slike razlagajo razmere v Sarajevu. Iz Sarajeva roma gledalec v Jajce, od tamkaj v Belgrad. — Kot propaganda za Jadransko Stražo bo film na vpog'ed v mestnem kinu v nedeljo vojaštvu. Od nedelje naprej pa bodo obiskale razne šoie po natančno določenem sporedu in bo stalo za osebo le 2 Din. Filmske slike bo pojasnjeval gosp. profesor Ribarič. Danes ob 6 zvečer bo predstava za člane odbora Jadranske Straže. Celje & Na naslov železniške uprave. Prosimo železniško upravo, da vzame v blagohotno svojo skrb sledeče nujne prošnje: 1 Prehod pod železniškim tirom na poti v Zavodno predstavlja praveti škandal. Stroji se skoro redno ustavljajo nad prehodom in spuščajo svojo brozgo na pasanle. Pravtako dežuje nesnage ob južnih in deževnih dneh skozi nezavarovani strop prehoda Drugje so stropi prehodov zavarovani, v Celju pa je tak nezavarovani strop kajpak specijaliteta, ki je menda ne gre odpraviti. Vsaj svarilne table ' naj železniška uprava obesi, da je namreč prehod pod železnico brez dežnika obleki ne- j varen. — 2.Menda v pomanjkanju vozov tret- j jega razreda je stavila železniška uprava v promet vozove 1. in 2. razreda in jih opremila z označbo, da veljajo za 3. razred. Ali imajo res sprevodniki naročilo, da ne sme(o pustiti vstopa v te vozove, dokler niso vozovi 3. razreda brez plazm prenatrpani? In še to: Ali imajo morda naročilo, da smejo te vozove pustiti ali celo naravnost dirigirati potnike v boljši obleki, preprostega človeka pa s primerno grobostjo stlačiti v vozove 3. razreda? Če takega naročila nimajo, naj železniška uprava poskrbi, da bo vladal v tem oziru red. — 3. Na celjskem kolodvoru srr>o imeli pred dnevi karambol. ki ie po časoois-nih vesteh povzročil kar 300.000 Din škode. Na?, poročevalec se je šel informirat k po-stajenačelniku o zadevi, ta pa mu je rekel, da se pravzaprav ni nič zgodilo, in še. da ima naročilo, ne dajati ni.kakih informacij. Morda nam železniška uprava pojasni, v kakšnem interesu je izdala tako navodilo, če ga je sploh izdala, in če velja to samo za postaje-načelnike in ne tudi za ostalo osob'e, ki je gotove liste o nesreči zelo točno informiralo. — 4 Kdo je odredil za celisko kuriln'ško dp-lavstvo kar 16urno neprestano delo? O tem bomo pa r>b priliki povedali kaj več. StAdijonske srečke se prodajajo do Iiirebanja t. j. 25 marca v glavni zalogi konzuma 11a Vrhniki. Kdor se hoče razveseliti z lepimi dobitki — tudi krasna vila ga čaka v Ljubljani — naj pohiti z nakupom vsaj ene srečke. Zagorje ob Savi Za novo šolsko poslopje. V petek dne 3. februarja bo (je bil) ogled prostora za novo šolsko poslopje v Zagorju po Komisiji oblast, šolskega odbora. Kako dajo demokrati sebi zaslužiti. Bivši šolski odbor v Zagoiju je v letu 1027. plačal Učiteljski tiskarni za razne potrebščine Din 85.354 25 in je še ostal na dolgu koncem leta Din 35.265.87. Sokolu jo plačeval mesečno 1200 Din za prostore in tudi v počitnicah; poleg tega za telovadnico še 4800 Din letno, a šolsiia telovadba se je smela v njej vršiti le tedaj, ko Sokol ni rabil telovadnice. Za posojilo 60 tisoč Din je plačal šolski odbor demokratski posojilnici 10% obresti in še 900 Din za stroške, ko bi drugod mogel dobiti posojilo po 7% in s polovico manjšimi stroški. Trbovlje Razburjenje med novoupokojenci. Med rudniškimi novoupokjenci je danes, ko se izplačuje pokojnina, veliko in upravičeno razburjenje, ker se jim je zmanjšala pokojnina in to zelo občutno. Slišal si marsikatero krepko na rovaš dr. Žerjava, ki je izdal, ko je bil minister za šume in rude, v naglici pravilnik za bratovske skladnice, ni pa preskrbel za njih kritje, akoravno je imela blagajna v vojnem pos jilu milijone in bi se lahko dvignili in kritje bi bilo tu, pač pa je, kakor se čuje to vojno posojilo obrnilo za reparacijski material. Z Žerjavovim pravilnikom so se napravili tudi kronski upokojenci, in tako jadramo v žalostne čase, da sc izmozgani rudar ne bo zamogel več preživljati. Ptuj © Dominikanska vojašnica v Ptuju pride v last ptujske mestne občine. Pogajanja za nakup z dosedanjim lastnikom dr. ČuliČem, odvetnikom v Belgradu, so se te dni ugodno zaključila. Za obtino je vodil razgovore g. gerent vi. tajnik M Zavadl.il v sporazumu s celokupnim sosvetom Na ta način ostane dominikanska vojašnica oziroma sanv stan z najlepšo cerkveno fasado v S'oveni'i ohranjen. Ptujski muzej dobi v refektoriju dostojne prostore. V gimnazijskem poslopju, kjer je bil d slej muzej, se bodo adaptirali prostori za dva razreda, ki sta sedaj v Mladiki, tako da bo tam lahko s po-četkom prihodnjega šolskega leti obnovljpn internat in gospodinjska š"la za dekleta. Vrhutega se bo priredilo dominikanski vojašnici lepo število stanovanj poleg že obsto'ečih. da se vsaj nekoliko omili stanovanjska beda, ki tudi našemu mestu ni prizanesla. Za ugoden potek te akcije gre vsa hvala g. gerentu Zavadlalu, ki je žrtv val mnogo časa in truda za realizacijo tega načrta Uverjeni smo ,da bo novi mestni svet započeto delo nadaljeval 7. vso energijo. * * * Čatež ob Savi. Dne 29. januarja t. 1. je imel g. oblrstni poslanec Matej Tomrzin pri n-s shod, ni katerem je poročal o novih oblastnih divki in o novi cesti v naši žunniji. Shod je bil i'-ko dobro obiskan in so vsi ud lrženci zanimivo sledili dveur-neniu predavanju c. poslanca. — Dne 81. jfn. smo čutili tuk«j ob pol prtih zjutraj močan potresni sunek v smeri od juga proti severu. Polnoč! Skrivnostna ura, v kateri so bolečine najhujše. Zato se mora imeti vedno pri roki skatljo Aspirin tablet Olajšajo takoj bolečine v glavi, ušesih in zobeh. Zahtevajte pa vedno originalni ZAmot „<ВауЛ", Id se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki. Spori Tbomsi Vrhnika Elektrifikacija. Dne 31. jan. t. 1. se je vr^il ko-mlsHonelni ogled radi nnpeljnve električne moči v tovarno usnja Karla Pollaka. Moč bo dala žirovska električna centrala, kater! je s tem zagotovljen na-dabni obsl >nek. Čuje se tudi, da je bil takoimeno-vani >Kresov< načrt za veliko eleklr. centralo na Vrhniki končno potrjen in bo v slučaju izvršitve ugodno vplival na razvoj industrije na Vrhniki in njeni okolici. Želeti bi bilo. da bi se tudi domaČi kapital udeležil tega prekoristnega podjetja. Pri volitvi Sava«. Iz poročila predsednika g. Bat jela, tajnika g. Gregorčiča, podpredsednika g. Širni k a in dragih funkcionarjev je bilo razvidno obsežno delovanje tega društva. Dasi obstoji društvo komaj dobra tri leta, je doseglo na kolesarskem polju izredno krnsne uspehe in spadajo njegovi kolesarji, kakor Gior-gjevič, Abulnar, Ignac Dolenc itd med nujbrljše ne samo v Sloveniji, temveč tudi v vsej državi. — Društvo je z ozirom na število svojega članstva najmočnejše v naši državi. Zadnje leto so se izravnale diferenco med državno kolesarsko zvezo in društvom, tako da je >Savat vstopila v zvezo. Prav živahno delujejo tudi razne sekcije, kakor moto-ciklisiična, damska in druge. — Pri volitvah je bil ponovno izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom g. Batjelom na čelu. Ženska atletika n* AncMeškem Artur Unlerberg piše sledeče: Glede vprašanja, ali naj ženska goji šport ali ne, so mnenja različna. Dejstvo je, da se ženske zmeraj b Ij za šport zanimajo. Najbolj za lahko atletiko, ki obsega najprvotnejše telesne kretnje — lek, skok in met — in ki jo smemo imenovali temelj modernega ženskega športa. Žensko lahkoatletiko so gojili najprvo v Ameriki. V Evropi se je to gibanje začelo veliko pozneje in se je polno razvilo šele po vojni. Vodilna j'3 Anglija, ki brani svoje vodstvo z uspeh( m tudi proti Ameriki; v vseh dosedanjih velikih mednarodnih tekmah je bila Anglija vselej prva Prva velika prireditev je bila ženska olimpiada v Molite Carlo, v marcu 1921; zmagala je Anglija. V oktobru istega leta je zmignla Anglija v posebni tekmi proti Franciji. Ob priliki te prireditve so ustanovili v Parizu tudi lastno Mednarodno žensko športno zvezo (Federation Spor-tive rčminine Internationale). Ta je izvedla že v avgustu sledečega leta — 1922 — prvo oficielne ženske olimpijske igre v Parizu; tedaj so sklenili, naj b do te igro stalne in naj se ponovijo vsako četrto leto. Leta 1922. se je udeležilo iger pet držav; v skupni klasifikaciji ie dosegla prvo mesto Anglija, pred Ameriko. Tudi mednarodne ženske igre v Monte Carlo, april 1922, so naklonile Angliji prvo mesto Ženska atletika se je v Angliji tako razvila, da so ustanovili posebno žensko športno zvezo (Women's Aninteur Athletic Association, W A A A). Ta zveza nadzira žensko atletiko in njene prireditve, vpliva nn trening in vodi velike tekme. Včlanjenih ji je nekaj stotin klubov, prav tako univerze in velike trgovine. Sedaj šteje zveza okoli 21.00« ATLETINJ. Največja njena dosedanja prireditev ie bila tekma šestih držav v Stamford Bridge v avgustu I. 1924.; 25.000 gledavcev jo gledalo zmago Anglije pred Fran"'1 . Češkoslovaško, Švico, Belgijo in Italijo. Ta veliki razvoj ženske atletike v Angliji v par letu. Ujtnega obstoja je v prvi vrsti zasluga zveze, ki gre društvom in idubom v vsakem oziru na roko. Zlasti gledajo na to, da se prepreči vsako poškodovanje in vsak prenapor ln res se ni pri-jietil doslej niti en slučaj resne poškodbe ali pre-naporu, pri onih atletinjah, ki so upoštevale navodila za trening. W A A A zastopa strogo stališče, da se izvo-jujejo ženska prvenstva sama zase, ločena od moških; to je tudi njeno mnenje glede ženskih tekem na spi Sni olimpiadi, n. pr. letos v Amsterdamu. Rekordni seznam angleške zveze nam kaže izredne uspehe, veliko med njimi je svetovnih rekordov. Najboljše angleške atlentinje so Edward-sova, Trickleyeva, Greenova, Gunnova, Linesova, Palmerova, Thom|:sonova, Hnttova. — Večino teh atletinj bravke in bravci »Slovenca« že poznajo, smo večkrat pisn'i o njih. Zadnji veliki uspeh si ie izvojevala Anglija v avgustu 1926, na drugi ženski olimpiadi v Gceto-borsu. Osem je bilo narodov, ki so se iger udeležili, Angležinje so bi!e prve. Nevarne tekmovalke so postale Ang'ežinjnm v zadnjem času nemške atletinje. — Tudi o 'eli smo že veliko pisali. — Za uspehe v Amsterdamu Angležinje lahko zelo uoajo; na 10 m imaio najboljšo zastopnico v Fdvvardsovi, na 800 m v Trickeyevi, v skoku v višino v Gree-novi, na 4 X 100 m v svoji deže'ni vrsti. Omeniti je še treba, di država v Angliji gojenje ženskega športa podpira, kar le more. Cemu sonrt za ženske? Med najbolj pogostimi in tudi med no'VlJ neumnimi frazami je tale: Ženska naj bo doma, čemu ji je šport! Nekdo je o tem predmetu sledeče napisal. In prav dobro napisal. Pravijo, da ženska doma premog nosi, porilo obeša, tla drgne. testo gnete, krompir lupi. posodo pomiva in obe'ko iztepava; lo je dosti športa in drugea ni tre^a. Prav za prav se na lo glupcst : sploh ne splača odgovoriti, a ker se zmeraj ponavlja, moramo nekaj reči. Gotovo je, da opravlja nave 'ena dela na stotisoče žensk, a tako delo je ravno nasprotno od športa: to ni iqro in veselje, to je trud in muka. Spori nas osreči, veseli in tudi oživlja, domrče težko delo pa žensko napravi pred čusoin staro in zvenelo, jo duševno in telesno bolj uničuje kol dviga. Tudi šport je napor, n napor druge vrste. Domale delo smatrali za šport se j pravi, iz ubogih revic sr ie norca delali. Saj je ( že itak dosti hudo, če mora ženska sama opra« ljati vsa ta težka deli, ki jih je drugod (n. pr. v 1 Ameriki) prevzel že stroj; a na avnosl rogunje je, če- imenujemo to še šport. Šport vzgaja harm nijo duha in telesa, nas ohrani sveže in mlade, nam rodi veselje in zadovoljstvo. O domačem delu tega doslej še nihče ni upaj trdi;i. najmanj še ženska, ki ima kakšnih par desetletij takšnega dela za seboj. Tako delo ne krepi in ne utrjuje in nas ne i vodi do dolge mladosti, temveč do zgodnje starosti; ' njegova posledica ni prožno in mladeniško telo ter vesela duša, tSmveč upognjen hrbet, otekli členki, trganje in čeinernost. i)e!o mora biti, tudi domače, je pač tako; in to delo je stvar ženske. A to delo : ni šport. Ravno ženska, ki opravlja domače hišno delo, je najbolj od spoita oddaljena, in prav ono ga najbolj potrebuje, kot osvežujočo in poživlja, jočo protiutež za svoje težko utrudljivo delo In kar le moremo, moramo napraviti, da ji preskrbimo športno udejstvovanje in ji tako vsaj malo olajšamo njeno težko življenje. Ali niso lo lepe besede? Petek, 3. februarja. Milan: 20.50 simfoničen kuicert. — Bros'au: 20.10 prenos iz Berlina. sLepa Lau«, pravij.cna opera v 0 delih (J. Kerwey). — Pra^a: 19 prenos iz gledališča »Sadko«, opera (Kimsky-Korsakov). — Leipzig: 20.15 simf. koncert. E. Jockl: Nočna glasba za god orkester in harfo — Rahmaninov: Tretji koncert za klavir z orkestrom (d-mol) op 3 — Pftttzner: Scherzo; 21.30 lahka glasba. — Sinit-Kart: 16.15 koncert. Svatovska koračnica iz »Sen kresne noči« — Pesmi brez besed — Uvertura k »Ruy Blas — Andante iz vijolinskega koncerta — Uvertura »Tišina na morju in srečna vožnja« — Andante con moto iz Italijanske simfonije — Scherzo iz »Sen kresne noči« — Nctturno iz »Sen kresne noči« — Uvertura k »Ataliji« — Bojni marš svečenikov iz »Alalije«; 20 simf. koncert filharmonič-nega orkestra. Beethoven: Uvertura k »Leonori« — Tartini: ki ncerl za violo z orkestrom — Brali ms: Simfonija št. 1 v c-tnolu. — Toulouse: 20.45 koncert. — Hamburg: 18.15 prenos iz gledališča: »Afri-kanka«, opera v 5 dej. (Meyerbeer). — Frankfurt: 20 prenos koncerta iz Slutlgarta. — Brno: 19 prenos opere iz Prftge. — Rim: 20.45 vokalni in instrumentalni koncert. — Oslo; 20.30 vijolinski koncert. — J.angcnbcrg: prenos iz Essena: »Id me-neo , opera v 2 dej. (Mozart). — Berlin- 20.10 »Lepa Lau«, pravljična opera v 6 slikah (J Ker-wey); 22.30 lahka glasba. — Daventrv: 21 koncert Mendelssohnovih skladb. — Dunaj: 16.15 pop. koncert, 20.80 »Demetrius . dram. fragment od Sehil-lerja. — MUnchrn: 20.30 simfoničen koncert. — Budapest: 19 prenos iz opere, 22.05 lahka orkestralna glasba. — Varšava: 20.15 simfoničen koncert varšavske filharmonije. rr / / aj/e novega KOLEDAR. Pefek. 3. februarja: Blaž, Oskar, Celerin. Dunajski) vremenska napoved za 3. februar: Milo vreme bo trajalo dalje, negotovo oblačenje, ponekod začasna razjasnitev. ZGODOVINSKI DNEVI. 3. februarja: 1758. se je rodil slovenski pesnik Valentin Vodnik. — 1800. se je rodil skladatelj F. Metidelssohn. — 1845. se je rodil pesnik E. vou Wildenbruch. — 1851- se jo rodil slikar W. Triibner. — 1870. se je redila italijanska pesnica Ada Negri. — 1902. je snežni plaz zasul vas Pliberk pri Beljaku na Koroškem. — 1898. se je ljubljanski občinski svet zavzel za vseučilišče v Ljubljani. * * * •k Za honorarnega primarija v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani je oblastni odbor imenoval vseučiliščnega profesorja g. dr. Alfreda Šerka. к Ravnatelj Kranjske hranilnico. Oblastni odbor je v svoji seji dne 1. t. m. imenoval za ranvatelia Kranjske hranilnice dr. M. Božiča. •k Izseljeniiki urad. S 1. marcem prične poslovati Oblastni izseljcr.iški urad v Ljubljani. Za uradnika tega urada jc oblastni odbor imenoval g. Frana Finka, vpokojenega pisarniškega ravnatelja pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. + Samoupravni uradni list. Tekom pri-, hodnjega tedna izide prva številka »Samouprave«, glasila in uradnega lisfa ljubljanske in mariborske oblasti. ■k Delavska zbornica za Slovenijo ima svojo peto sejo v nedeljo, dne 12. februarja ob 9 dopoldne v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. k Oton Župančič, častni meščan mesta Kamnika. Občinski odbor mesta Kamnika je na seji dne 30. januarja t. 1. na predlog župana g. Kratnerja imenoval našega velikega pesnika in pisatelja Otonu Župančiča za svojega častnega meščana. Oton Župančič je več let redno prihajal v poletnih mesecih v Kamnik, kjer je dob'val ob pogledu na naše večno lepe planine novih vtisov, kjer je srkal s svojo globoko dušo ideje in ustvarjal svoje nesmrtne umotvore! V našem siccr tihem in mirnem gorskem kraju uživa "aš slavni pevec vsesplošno ljubezen in spoštovanje, zato mu je baš naše mestece izkazalo kot prvo tudi javno najvišjo čast! •k Železniške legitimacije za vpokojene duhovnike so bile že lani obljubljene na podlogi uradniškega zakona z navodilom, da jc tieba vposlati prošnjo s pridejano fotografijo in 10 Din v gotovini. Pa vse te reči so se prosilcem čez nekaj mesecev vrnile s pripomnjo, da »iz Belgrada še ni prišla ugodna rešitev«, če imajo vpokojeni duhovniki res tudi pravico do polovične vožnje trikrat na leto. — Pen-zijonisti lepo prosijo, da bi kdo v Belgradu posredoval v tem oziru. k Krst prvega jugoslovanskega potniškega zrakoplova. Na letališču Le Bourget pri Parizu se je vršil dne 31. jan. krst prvega jugoslovanskega potniškega zrakoplova. Svečanost je izvršilo pravoslavno duhovni.štvo v navzočnosti jugoslovanskega poslanika dr. Spalajko-viča in več višjih častnikov. Ko je gospa Spa-lajkovičeva vrgla ob propeler zrakoplova bn-tiljko šampanjca, je prevzel zrakoplov predsednik Jugoslovanske družbe za zrač. promet Sondermever, nakar je jugoslovanski letalec Strijelski napravil po zraku 20 minut trajajoči krožni polet. časnikar niti malo ni zabaval, n kamor je bil moral nenadoma oditi po nalogu svojega ravnatelja. Vi. gospodična, morda mislite, da so de-junsko časnikarji vsi tisti, ki se kot laki izdajajo, ker so nekako izmamili od ravnatelja ali glavnega urednika časnikarsko legitimacijo — v imenu prijateljstva ali sorodstva; in čim ste s takim izpregovorili par besed, sodite, da je Časnikarski poklic lahak za vsakogar in dosegljiv vsakomur, ki je malo več nego navaden aualfabet. Kaj še! Da človek »za res. poslane časnikar. mora imeli prirojeno neko sposobnost, ki se med drugim n. pr. izraža v tem, da najde lep naslov za suho poročilo agencije »Štefanih, pri starejših pa v tem, da se ne dajo »oditi od lastne samokritike. Predvsem pa je treba prestati tisto pravo vajeniško dobo, ko se šele začne, ko ste še jako mladi in ko dobivate ukore od tega ali onega urednika, bodisi zato, ker pri kaki tramvajski nesreči niste poizvedeli tudi za rojstni kraj ponesrečenca ali če se je peljal skozi mesto kak neznan minister države Tim-buktu in niste zabeležili vseh njegovih naslovov. Ali če vam je pri poročilu «> kaki slovesnosti — s katerim ste upali doseči velik uspeh — ušel kak r nocoj« namesto »sinoči«, ker vaš list izhaja zjutraj naslednjega dne. Vajeniška doba, ki Vam nalaga, da tudi proti svoji volji letate za najbolj čudnimi intervjuvi in najbolj nemogočimi anketami; da z disciplino. ki je drugi niti slutiti ne morejo, izvr-Sujete sprejete naloge tudi tedaj, ko se vam zdi to nemogoče. k Zagrebške šole brez električne luči. — Ker dolgujejo državni zavodi v Zugrebu, šole in univerza elektrarni 1,200.000 Din, se je ta odločila, da ustavi 31. januarja opolnoči vsem tem zavodom električni tok. Vsem univerzi-tetr.im klinil-.om grozi nevarnost, da bodo brez luči. Rektor univerze je zahteval odgoditev tega koraka, vendar pa ni gotovo, če bo to kaj pomagalo. k Fašisti ne puste hrvatskih otrok z Reke v sušaške šole. Že dalj časa šikanirajo italijanske obmejne oblasti otroke z Reke, ki obiskujejo šole na Sušaku. Sedaj so v tej zadevi nastopile tudi italijanske šolske oblasti. Sklicujejo se na predpise nekih italijanskih zakonov in poživljajo jiaše in italijanske državljane, ki pošiljajo svoje otroke z Reke v ljudske šole na Sušaku, da morajo od 3. t. m. dalje pošiljati svoje otroke v italijanske šole na Reki, ker obstojajo v Italiji neki predpisi, po katerih so starši primorani pošiljati svoje otroke v šole v onem kraju, kjer stanujejo. k Aretirana požigalka v Meiljimurju. -v Prejšnja leta je bilo v Medjimurju več požigov, toda razen v dveh, treh slučajih, se sodišču ni posrečilo izslediti krivcev. V noči na 24. jan je izbruhnil požar v gospodarskih poslopjih Ivana Hambroša v Martinuševcu pri Štrigovi. Le skrajnemu naporu sosedov se je posrečilo rešiti pred ognjem ostala poslopja v bližini. Orožniška patrulja iz Macinca, ki je takej prišla na kraj požara, je pričela iskati za požiralcem in ga kmalu našla. Kmet Matija i.evančič iz Martinuševca je namreč orožnikom sporočil, rla je videl v kakih 300 korakov od llambro-ševih poslopij oddaljeni kleti Jakoba Novaka neko svetlobo. Stopil je v klet in zasačil kmetico Franco Kraus ravno v trenutku, ko je hotela zažgati streho kleti. Orožniki so Krausovo aretirali. Krausova je priznala orožnikom, da je ona zažgala Hambroševo gospodarsko poslopje in da je hotela zažgati Novakovo klet. Razen tega je priznala še celo vrsto požigov, ki jih je 1. 1927. izvršila v Medj;murju. Franca Krausova je bila prepeljana v sodnijske zapore v Cakovcu, kjer je bila zaslišana in je v celoti ponovila svoje priznanje. Izgovarja pa se, da je vse požige izvršila v snu in sicer na one noči, ko je bila duševno vznemirjena. k Smrtne nesreče v Hercegovini. Pred nekoliko dnevi se je vračal kmet Ivan Kordič iz Kutilova pri Mostarju domov. Jezdil je konja. Sredi pota se je konj splašil, kmet je padel na tla in si je pri tem presekal s sekiro, ki jo je nosil s seboj, žile na roki. Kmet je v nekaj urah izkrvavel in umrl. — V Višnjev u v Hercegovini je sekal kmet Mijo Mikulič drevo tik nad prepadom. Mijo se je pri sekanju držal z eno roko za vejo, z drugo pa je sekal deblo. Naenkrat je padel v prepad in se ubil. k Spličani bojkotirajo prihod italijanskega parniku. V sredo opoldne je dospel v Split transoceanski parnik tlružhe Oosulich Satur-nia«. Ob tej priliki je krajevna agencija te družbe povabila 400 jugoslovanskih državljanov, da obiščejo parnik. Povabljen je bil tudi so najini ji pol. po kalerciu pridejo bolozeneke kali v nnSo telo. Olroue, ki pohajnjo v Solo. nn »zanesljiveje obvu-ti'e'o "ге''1п(1м, nnlimlu m iiif'ue -ee Prav imate gospodična: časnikarsko življenje je jako privlačno; toda z intelektualnega stališča je sestavljeno iz neprestanih muk in težkoč, ki prihajajo druga za drugo, ne da b" se mogle predvideti. Lepo je naše življenje, toda to je lepota sirene, ki nas očaruje in muči in nam ne dopušča, da bi se ji kdaj več oteli. Verujte mi, gospodična; poizkusite, ako želite, toda ako že izpočetka začulite, da v vas ni tiste prave časnikarske osnovi«, potem ne poizkušajte priti v to našo familijo. Jamčim vam. da je mnogo lažje drugod najti srečo.': Guy de Maupassant: Krvna osveta Vdova Pavla Saverinija je živela sama s svojim sinom v mali hišici na pečinah Bonifacija. Mesto, ki je bilo zidano na obronku gore, je viselo tik nad morjem in gledalo preko soteske obrežnih pečin na najnižji del Sardinije. Ob vznožju mesta je bila nepretrgana vrsta obrežnih pečin, ki so ga obkrožale skoro od vseli strani. Te pečine, ki so bile podobne velikanskemu koridorju, so služile kot luka, kamor so do prvih hiš prihajale majhne italijanske in sardinske ribiške ladje in vsakih štirinajst dni star parnik, ki jc vršil službo z Ajacciom. Na belem griču je tvoril kup hiš še bolj bel madež. Hiše so spominjale gnezdom divijh ptic, katere jih tako pritrjajo na skale, vladajoč nad tem strašnim prehodom, kamor italijanski konzul v Splitu s celo italijansko kolonijo .Ker je italijanski konzul nameraval imeti daljši govor in ker se je ravno istega dne slavila v Italiji petletnica osnovanja fa-Sistovske milice, so splitski meščani najodločneje odklonili povabilo. Italijani so se na parniku pripravljali tudi, da bi fotografirali obiskovalce, kar je bil zopet en vzrok več, da se splitski meščani niso obisku udeležili. Ta korak Spličanov je zelo iznenadil italijanskega konzula in poveljnika parnika, ki je priredil kosilo za (500 povabljencev toda na parnik je prišlo vsega skupaj okrog sto italijanskih ophintov. Ostali k' nzuli v Splitu niso bili na parnik niti povabljeni. k Velik požar v Karlovcu. V torek zjutraj okoli osmih je izbruhnil v Karlovcu v papirnici in knjigarni Fogina velik požar. Gasilci so takoj stopili v akcijo in so s pomočjo vojakov, ki so vzdrževali red, hitro lokalizirali požar, škoda je velika. Kako je nastal požar, se ni moglo ugotoviti. k: Morilci nogomeinika Szaboja izsledeni. Poročali smo že o zahrbtnem umoru 21 letnega nogometnega igralca Szaboja v Subotici, ki je bi! z nožen: zaboden v srce. Kot sumljiva tega zločina sta bila aretirana brata Stefuno-vič. Policijski uradnik je oba brata z zvijačo pripravil do priznanja. Dejal jima je, naj se ničesar ne bojita. ker se Szaboju ni nič pripetilo. Da ju o tem prepriča, je telefoniral v bolnico, odkoder so sporočili po domenjenem načrtu, da je Szabo zapustil zdrav bolnišnico. Ko sla morilca to slišala, sta priznala, da sta napadla Szaboja. Napagla sla ga iz maščevanja, ker je imel pri dekletih več sreče, kot ona dva. Starejšemu bratu je 19. mlajšemu pa komaj 16 let. &©!e$ar Ti, navdušeni kolesar, zakaj se vendar jeziš na kolesarske tatove? Pred mesecem so ! Ti ukradli v veži Okrožnega urada Tvoje zadnje, težko zasluženo in drago plačano vozilo. Res, zločinci so pod ključem, a kolesa Ti vendar še nimaš, da bi se vozil. Ričct, ki ga zdaj talje jedo, Ti pa prav nič ne pomaga in na njem se ne more voziti niti najstrasinejši kolesar. Kmalu bo pomlad ti: in kolo Ti bo še bolj kot zdaj potrebno. Lepo vreme bo in ceste gladke, bele, prav kakor jih pesniki slikajo. Pa s čim se boš vozil, če ne boš imel kolesa, lahkega in prožnega kot ljubka, simpatična igračka. Le pojdi k trgovcu, pa si kupi drugega, novega, svetlega kot bridke sablje brušeno rezilo! A šte! boš tudi težke solde in pri gospodinjstvu se Ti bo poznalo, četudi morda boš odplačeval v obrokih. Doma bo jeza in prepiri se bodo množili. Žena bo hotela kuhati kaj boljšega, in otroci bodo hoteli kaj boljšega jesti. Kje pa boš vzet, preljubi kolesar? A vendar ni, da bi se vdal brezupu. Še ena jc pomoč, še eno je zdravilo. Ce hočeš, že čez dva meseca boš imel kolo novo, kajti loterijski odbor druge stadionske loterije bo razdelil med zadelce 20 novih koles po celem svetu znane tvrdke Puch. Pridruži se onim. ki so že kupili srečke, da si zagotovijo dobro kolo in dobro uro za pomladanske izlete. Dobra ura in dobro kolo sta najboljša in naj-zvestejša sopotnika. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * * 0 Telovadna akademija Orla Krakovo-Trnovo. se vrši v nedeljo, dne 5. februarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored je se parobrodi ne podajajo v nevarnost. Brez prestanka biča veter morje in golo pokrajino, vso izglodano, z borno travo pokrito, pada v ožino in pustoši oba bregova. Belkasta morska pena, ki se drži skalnatih kleči, ki vsepovsod molijo iz valov, je podobna vihrujočim cunjam valujočih jader nad vodno površino. Saverinijeve vdove hiša je bila zidana ua skalni pečini in tri okna so gledala na ta divji in žalostni obzor. ; Živela je lam sama s svojim sinom Antonom in njuno psico Bodro, veliko, suho živaljo s trdo in dolgo dlako ovčarske pasme. Služila je mladeniču pri njegovih lovih. Nekega večera je po prepiru Antona Saverinija zavratno umoril Nikolaj Ravolati z enim nožnim sunkom še isti dan. ko je prišel na otok. Ko je stara mati dobila truplo svojega otroka, ki so ji ga prinesli mimoidoči, ni jokala, pač pa ga je dolgo časa nepremično gledala; nato je iztegnila nad mrtvim truplom velo roko in mu prisegla maščevanje. Ni hotela, da bi ostali ljudje z njo, zaprla se je v hišo s truplom in tulečo psico. Žival je čepela ob vznožju postelje in venomer tulila, iztegnila glavo čez svojega gospodarja in stisnila rep med noge. Ni se ganila, kakor tudi mati ne, ki je pretakala neme debele solze in ga nepremično gledala. Zdelo se je, da mladenič spi, ležeč na hrbtu na svoji raztrgani in luknjasti suknji; toda povsod je bil krvav: na srajci, ki so jo bili ljudje raztrgali, ko so pregledovali, če je še živ; na telovniku, na kratkih hlačah, na obrazu in na rokah. Nekoliko krvi зе je str-dilo v bradi in v laseh.' ШШ11ШШШШ Lepota v žMieivu žene. V življenju žene je lepota odločilna za njeno srečo in usodo. Privlačna je čista in neina polt, zato naj vsaka iena vporablja Mvca-cremo, ki da kuii ie po kra ki dobi eporabe mladostno svetost. №ve&«crema В 8 8 8 ШЈШШ1ШП zelo pester in obsega 11 telovadnih in dve pevski točki. Poleg obveznih vaj za 1. 1928, ki se bodo prvič izvajale, so na sporedu tudi simbolične in ritmične vaje ter alegorija, ki so lastne sestave odseka. Sodeluje dijaški oktet in salonski orkester glasb, društva »Sloge«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 9.—12. ure dopoldne in od 4. uro dalje v Ljudskem domu, O Umrla je, kakor smo že poročali, gospa Nuša dr. Robidova, soproga tukajšnjega primarija. Zdravila sc je radi težke, že mnogo let trajajoče živčne bolezni v Poljčah na Gorenjskem, kamor je tiha, skromna gospa tudi sicer že zahajala skozi desetletja in si pridobila ljubezen vsega ondotnega prebivalstva. Sedaj je našla na tej grudi, ki jo je tako ljubila, nenadno svoio smrt. 0 Umrl je včeraj 2. t m. zjutraj g. Anton Kmet, trgovski sotrudnik Pogreb bo v soboto pop. ob 2 iz mrtvašnice javne bolnice. © Zgodba o senu, kozi in podplatih. Tam nekje na Dolenjski cesti je bilo. 701etni hlapec Janez je imel zdaj strgane podplate, zdaj so mu počili gornji deli čevljev, zdaj ono, zdaj to. Denarja revež ni imel, čevljar v bližini pa I mu ni hotel popraviti čevljev brez protiuslug. Čevljar pa je imel lepo kozo, ki ie bila vedno lačna. No, Janez in čevljar sta se zmenila, da bo imel Janez vedno popravljene čevlje, če preskrbuje kozo s senom iz gospodarjevega hleva. Res je Janez prinesel kozi vedno dovolj sena in imel zato ob vsakem vremenu cele čevlje. Prikrajšan pa je bil gospodarjev konj. Nazadnje pa je gospodarjeva žena iz-taknila Janeza, ravno ko je zopet basal vrečo s senom za kozo in Janezove kupčije so bile na mah jasne kot beli dan. Gospodar trdi, da ima »gromozansko« škodo, Janez in čevliar pa sta na policiji mnenja, da stvar ni 4ako huda, kajti koza ne poje toliko in tudi Janezovi podplati se ne obrabijo tako hitro. Sitnosti bosta imela oba, čevljar in Janez, glavni krivec, to je vedno lačna koza. pa bo ostala nekaznovana, kajti ie že taka pralrica na svetu. 0 Epileptičen napad. Sedlarja Franceta P. iz Zalogu je v sredo popoldne popadla v Prešernovi ulici božjast. Revež jc padel na tla in si pri padcu prebil spodnjo čeljust ter izbil tri zobe. Na stražnikovo obvestilo so ga pre peljali z rešilnim vozom v bolnico. 0 Gostje ljubljanskih policijskih zaporov. V zaporih ljubljanske policije sc nahaja sedaj sedem oseb. So predvsem tu trije Kitajci z zvenečimi imeni Hang Ise Jo, On Huah Kuan in Chon Jing Gang. Policija jih je aretirala radi nedovoljenega krošnjarstva. Sedaj čakajo, kaj bo policija sklenila o njihovi nadaljni usodi. Dalje je v zaporih razmeroma mlad mož, ki je bil radi svojih večnih ekscesov na ulici in v lokalih neštetokrat ovaden in kaznovan na denarne globe. Teli policija od revnega možakarja seveda ni mogla nikoli iztir-jati in tako mora revež sedaj svojo kazen od-sedeti na policijskih pričnah. Iz istega vzroka Mati ga je ogovorila Ob zvoku tega glasu je psica utihnila. — Naj bo, saj boš maščevan, dragi moj, dečko moj, ubogi moj otrok, l^e spavaj, le, saj te maščujem, čuješ? Mali obljublja to! Ir ona vedno drži svojo besedo, saj dobro veš! In počasi se je sklonila preko njega in pritisnila svoja mrzla ustna na njegova mrtva- Bodra je nato začela znova jokati. Njene tožbe so bile dolge, pretresljive in strašne. Tako sta ostali tam obedve, žena in žival, do jutra. Anton Saverini ni zapustil ne brata ne bližnjih bratrancev. Nikogar ni bilo, ki bi ga osvetil. Sama stara mati je mislila na to. Od jutra večera je lahko gledala majhno piko na onostranski obali ožine. To je bila majhna sardinska vas Longosardo, kamor so se zatekali iz Korzike izgnani banditi. Bivali so skoro sami v tem selu, nasproti bregovom svoje domovine, in čakali na trenutek, da se vrnejo tja, v svoje hosle nazaj. Vedela je, da se je Nikolaj Ravolati zatekal v to vas. Ves dolgi dan je čisto sama sedela pri oknu in gledala tja dol, misleč na osveto. Kako bo napravila sama, osamljena, bolehna, tako blizu smrti? Toda obljubila je, prisegla je nad mrtvim truplom Ni mogla ne pozabiti no čakati. Kaj naj stori? Ponoči ni več spal«, ni imela ne počitka ne miru, iskala je in trdovratno vztrajala. Psica je dremala pri njenih nogah in vzdignivši glavo, včasih zatulila. Odkar njenega gospodarja ni bilo več, je večkrat tako tulila, kot da bi ga klicala, kot da bi njena neutolažljiva živalska pamet na ta način čuvala spomin nanj, katerega nobena stvar ni ijiotfiu izbrisati. Mlada žrtev igralske strasti V pariški družbi je vzbudila vest o samomoru 18 letne hčere pariškega trgovca Do-laina veliko senzacijo. Јеппу Dolain se je podala po absolviranju srednje šole s svojimi šolskimi tovarišieaini na študijsko potovanje v južno Francijo, Italijo in Nemčijo, pod vodstvom neke učiteljice. Prva postaja je bila Monte Carlo. Tu so ostali tri dni. Ko so hoteli četrtega dne zjutraj odpotovati v Italijo, ni bilo Јеппу nikjer. Njene stvari so bile v hotelski sobi, toda postelja je bila še nedotaknjena. Obvestilo se je policijo, ki je pričela dekle iskati. Toda mnogo ur je preteklo in deklice še niso našli. Pozno popoldne pa ie vrglo morje truplo Dolainove na suho. Na ■ibi je imela večerno obleko. V gubah nje-rega oblačila se je našlo z iglo pritrjeno poslovilno pismo. V pismu pravi utopljenka, da ji' sleherni večer odšla v igralski kazino, kjer ćKčiduflA trisvce Slika predstavlja velikega kneza Dimitrije P a v 1 o v i č a in princeso Ano Iljinsko v Londonu. i'o staro ruskem pravu bi bila imenovana zakonita naslednika na carskem prestolu. Kneza Pavloviča je smatralo vse za pravomočnega prestolonaslednika, ker je bil siti čara Nikole II. vsled zelo rahlega zdravja nesposoben, da zasede prestol. Princesa Ana je hči amerlkanskega milijonarja .loiina iiiuei>. je v treh dneh zapravila 2 milijona frankov. Denar je dvignila s ponarejenim čekom iz bančnega depoja svojega očeta. Ker se ni upala domov, je šla v smrt. Poizvedovanja so ugotovila, da je pisala resnico. Igrala je vsak večer in ko je zapravila zadnji denar, ni šla več v svojo sobo, ampak takoj k morju, ki je požrlo mlado žrtev brezvestnih špekulantov in lastne lalikomišljenosti. Ogromna dedščina dveh delavcev Pred par dnevi je razglasilo rimsko sodišče končnoveljavno razsodbo, da sta brata Scarponi, oba sta ročna delavca, edina dediča ogromnega imetka njunega strica, ki je že pred dalj časa umrl. Zapustli je 89 milij. lir. Spomenik Leonidi v Termopilah Nedavno je umrl v Ameriki Grle Deme-trios Stathopulos, rodom iz Šparte. V Ameriko se je izselil že v zgodnji mladosti ter je postal v kratkem času zelo bogat. Kot ameriški državljan je sprejel angleško ime James Stevens, ni pa pozabil svoje domovine. V svoji oporoki je zapustil 50.000 dolarjev, da se s tem denarjem postavi spomenik Leonidi v Termopilah. Kakor je znano vsem iz šolskih knjig, je bila slavna bitka Špartancev pod Leonido s Perzijci ovekovečena s kamenitim levom v Termopilah. Ta spomenik pa jc tekom časa popolnoma razpadel. Poskusen umor na brzovlakn 26 letnega trgovskega potnika Armanda Graniera, ki se je vozil z brzovlakom Pariz-Melun v tretjem razredu, je napadel nenadoma njegov sopotnik z revolverjem. Ustrelil ga je v glavo, toda rana ni bila težka. Trgovski potnik pa ni zgubil prisotnosti duha in je navalil na mladeniča, ki je še enkrat ustrelil. Krogla je predrla klobuk. Garnier je hitro skočil v damski oddelek in potegnil zasilno zavoro. Vlak je začel počasneje voziti, kar je izrabil napadalec, ki je pobegnil v temo. Orož-ništvo, ki je bilo obveščeno, je še ponoči aretiralo napadalca, ki je 18 letni Paul Rou-gent. Priznal je, da je hotel izvršiti umor, ker ie zgubil pri igri ves svoj imetek, 40 frankov. Priporočajte naš list ob vsaki dani priiki Priporočajte tudi nieeov oglasni del, Propadanie belega plemena Pod tem naslovom je pričela dunajska »Neue Freie Presse« priobčevali serijo izpod peresa uglednih znanstvenikov, ki skušajo s statističnimi in znanstvenimi argumenti pojasniti, na kako usodni poti se nahaja v našem času belo, arijsko pleme, ki se polagoma bliža svoji propasti in izumrtju, kajti rojstva čiindalje bolj padajo, dočim se ua drugi strani veča umrljivost belega plemena. Ker so nekateri podatki zelo zanimivi iu splošne važnosti, jih objavljamo tudi mi: Zadnjih sedemdeset lel je število rojstev padlo v Nemčiji za približno petdeset odstotkov, na Švedskem, v Švici in v Belgiji za štirideset, na Norveškem, Danskem, Nizozemskem in v Madjarski za več kot trideset, v Franciji in v Romuniji pa za več kot dvajset odstotkov. To pomeni torej, da se jo število rojstev v Evropi zmanjšalo za več kot tretjino, v mnogih državah pa celo za več. kot polovico. Še bolj katastrofalna je statistika presežka rojstev nad umrljivostjo. Ta je padel v Franciji od 1. 1920 za tretjino, v Angliji skoro za polovico, v Nemčiji pa za četrtino. Edini beli narod, ki se plodovito širi, je ruski. Na drugi strani pa 20 izredno hitro množe barvita plemena, tako da moremo govoriti že o ogrožanju obstoja in nevarnosti izumrtja belega plemena. Berlinski profesor dr. Julij W o 1 f razpravlja v posebnem članku o padanju rojstev v Nemčiji ter zavrača trditve francoskega generala Deuvigneja, ki je mnenja, da se nemški narod zelo naglo množi. Tudi v Nemčiji niso razn, :re v tem pogledu rožnate. Tudi Nemci so že pričeli ugotavljati padanje rojstev in rojstvenega presež'a v svojem narodu. Od 1. 1910 se je število rojstev zmanjšalo v Nemčiji za Ireljino. znaša 1. 1926 samo še 19.5 na tisoč prebivalcev, dočim je Kozlov sloveči ruski raziskovalec Mongolije (na levo), ki je odkril grob Džingis kana na Altaju. Na sliki vidimo Kozlova s svejim pomočnikom poleg dveh ubitih lepih eksemplarjev gorskega kozla. znašalo 1. 1910 29.8. V Franciji znaša to število sedaj 18.8. Torej bo Nemčija kmalu na enaki stopnji s Francijo. Najnižje število rojstev je sedaj v Walesu v Angliji, kjer znaša leino 17.8 na tisoč prebivalcev. Visoko število rojstev beleži v Evropi le šest držav in sicer: Italija (1. 1925 27.5), Španija (1. 1926 29.9), Portugalska (1. 1923 34.5), Romunija (1. 1925 36.2), Bolgarija (1. 1924 39.7) ter Rusija, kjer vlada kljub pogubni sovjetski zakonodaji z ozirom na zakon, ki je uvedla naravnost spolno promiskuiteio, in kljub dovoljenju abortusa še vedno velika i plodovitost. V Leningradu, Moskvi ter v 51 ruskih in azijskih gubernijah velja kot poprečno število rojstev — 42.6 na tisoč prebivalcev, dočim znaša to število n. pr. v Avstriji le 19.2. — Umrljivost je najmanjša v Nemčiji (11.7 na tisoč prebivalcev), Nizozemski (9.8) ter v Albaniji, seveda če so statistični podatki za zadnjo točni. V vseh drugih evropejskih državah je umrljivost znatno višja ter znaša v Rusiji skoraj dvakrat toliko, kot v Nemčiji. Najvažnejši za presojo množenja prebivalstva je presežek rojstev nad umrljivostjo. Ta je v Evropi najmanjši v Franciji (1.3 na tisoč prebivalcev), v Nemčiji znaša 7.8, nekaj manj v Angliji, v Rusiji pa skoro dvakrat toliko kot v Nemčiji. V absolutnih številih povedano, je znašal nresežek rojstev v Avstriji 1. 1926 28.000, leta 1925 še 41.000!), v Franciji 53 000, v Angliji 241 .(XX), v Italiji (1. 1925) 438.000, v Nemčiji (1. 1926) 491.000, v Rusiji (1. 1923) 1,500.000, v Madjarski 1. 1926 86.000, v Bolgariji 1. 1924 99.000, na Češkoslovaškem 1. 1926 128.000, v Romuniji 1. 1925 242.000. Podatki iz Jugoslavije in Poljske manjkajo. Prof. dr. Heinisch Reichel razpravlja v nadaljnem članku o vzrokih padanja rojstev. Umetno preprefavanje oplojenja oziroma omejevanje števila rojstev je glavni vzrok nazadovanja. Novo je, da se je to zlo prijelo tudi proletarcev. Končni efekt te prakse je propast plemena. Nazadovanje rojstev se ni še nikjer nikoli ustavilo, temveč je doseglo vedno svoj konec do izumrtja plemena oziroma prizadetih plasti. One družine, ki so ostale plodovite, tvorijo jedro svojega naroda in njegovo upanje. Za zgled vsem narodom naj bo nemška wei-marska ustava, ki posebno ščiti družine s številnimi otroci. Kdo ie Plutarh E'i!a Ca »les? Danes je — žal — še premalo znano, da so listi v življenjski knjigi tega zagrizenega sovražnika božjega, tirana in morilca — popisani z dejanji, ki bi ga v vsaki drugi deželi storili nemogočega. Kdo je ta bogokletnež, opisuje točno njegov sorojak Brigido Caro v knjigi »Boljševi-ški diktator Mehike«. Pisatelj nudi zanimive podatke o življenju Callesovem, preden je postal predsednik mehiške države. To-le so njegova razkritja:' »Po očetu je Calles turške krvi, libanonski Žid; po materi 1 je pa tako zvani Jaqui (Indijanec). Ze v mladosti je kazal nagnjenje za drzne dogodke. Ko ga je oče radi raznih junaških dejanj razdedinil, se mu je posrečilo po revnem in sprijenem življenju, da se je prikopal, četudi z I majhnim znanjem, do službe učitelja. Njegovo obnašanje pač ni bilo v nravno spodbudo učencev. Toda s svojo prekanjenostjo si je znal pomagati. L. 1910, za časa revolucije, se mu je odprlo novo polje, da se povzpne kvišku. Toda prišel je v roke sovražnikov in bi moral biti ustreljen. Neki prijatelj ga je rešil. Kmalu nato je postal član mestnega načelstva v svoji domovini in se je »proslavil« z neverjetnimi grozodejstvi. Pozneje je bil guverner severoz.apadne mehiške dežele Sonore. Kot tak se je odločil, da hoče vse duhovnike prepoditi iz te pokrajine, kar je tudi dosegel. Pri tem se je tako spozabil, da je celo sam s svojo zločinsko roko vmes posegel. Njegov stari prijatelj Obregon ga je poklical k sebi, ko je prevzel predsedstvo, pa mu je zaupal važne posle. S popolnoma nedovoljenimi in ustavi protivnimi sredstvi se mu je posre-I čilo, da je nadomestil Obregona; poskrbel je I seveda poprej, da je njegov edini protikandidat general Flores izginil s površja. Brutalna ! sila in pa podpora vnanjih držav mu je pripomogla. da se je vzdržal. Preden je nastopil mesto predsednika, je j obhodil Ameriko in Evropo, kjer je povsod i svoje privržence, ruske beljševike, srčno pozdravljal. Od njih se je naučil metod, kako uničiti politične nasprotnike. Callosov kabinet tvorijo sledeči možje: L. M o r o n e s, minister za industrijo, boljševik. Bil je svojčas delavec v podjetju za izpeljavo cestnih železnic; bil je odslovlien radi proti-nravnega in upornega obnašanja. Danes je večkratni milijonar. — Luis Leon, minister za poljedelstvo, bivši bikoborec; zdaj siMj£ nadevlje naslov inženerja. ne da bi se bil kje 4 usposobil. — Aaron Saenz, minister za vnanje zadeve, protestant, pastor. — A d a 1 -bert Tejada, notranji minister, poprej sprevodnik cestne železnice, nato guverner v Veracruz. — Puig, minister verstva. Človek najslabšega življenja. Radi škandaloznih nemoralnih činov je bil v ječi, a to ni oviralo, da bi danes ne bil minister za pouk. — G 9 - 1 11 e r a 1 A m a r o , vojni minister. Za časa revolucije Carranzove se je odlikoval z grozo-vitostjo proti duhovščini, redovnikom in ka-I toličanom sploh. Po rodu je čistokrven Jaqui-j Indijanec; na levem uhlju je videti še luknjico, kjer je nekoč bingljal uhan. To so državniki, ki Mehiko tiranizirajo. Pa se dobe ministri kulturnih držav, ki Cal-lesa in njeeovo tiransko družbo opravičujejo, če ne proslavljajo! Te dni je anglikanski škof dr. Duna (Nottingham) sestavil izredno ostro pastirsko pismo, kjer protestira proti strašnim grozodejstvom v Mehiki. Med drugim pristavi tudi naslednje ogorčene besede: »Najbolj se je pa čuditi pri tem, da vlade vsega sveta še sedaj (že radi lastnega dobrega imena) niso izrazile ogorčenja radi mehiških dogodkov!« Ali se ne čuti povsod vpliv svobodomiselnega časopisja, ki ščiti svoje pristaše? Japonski diplomati v Moskvi. Na skrajni levi ruski poslanik v Tokiu Karahaa potem grof Eoto in baron Janaka. Sovjeti in Japonska gredo zadnji čas skupaj итИ" gospodarskih interesov. Katolišlci svet E VHAR1ST1ČNI KONGRES, ki bo v jeseni v avstralskem mestu Sydney-u, slrei ne bo dosegel sijaja, kakoršnega je svet občudoval v bogatem Chikagu, vendar se pa avstralski katoličani trudijo, da hodo za proslavo evharistič-nega Zveličarja storili, kar bodo mogli. Za tujce zidajo nove hotele; veličastna nova cerkev se že dodeluje. Posebno vnemo kaže za prospeh svetovnega kongresa avstralska 1 Za evh. kongres 1. 1930. je izbrano staroslav-no mesto Karlar/o v severni Afriki. Vzrok je » tem, ker je Afrika edini kontinent, kjer v 50. letih, odkar obstoji stalni odbor za prireditev kongresov, edina Afrika še ni imela te sreče Drugi vzrok je pa v tem, da se bo I 1930. praznovala 1500 letnica smrti velikega škofa, cerkvenega uče-nika in apostola Afrike sv. Avguština Prav iz enakega razloga bo svetovni evharistični kongres 1. 1932. na Irskem, ker bo takrat preteklo 1500 let po prihodu svetega Patricija v to deželo. Katoliška univerza v Pfkinmi je d^Mla državno odobrenje in priznanje naučnega ministra kitajske vlade. To je prvi slučaj v zgodovini Kitajske, da je katoliški zavod za višjo izobrazbo vlada javno priznam •rnki t'obp '"stno nad&kofijo. V slovaških krogih so se že splošno zedinili. naj bo sedež novega nadškofa Bratislava. Nadškof naj bi dobil za svojo rezidenco palačo bivškega nadvojvode Friderika. Kot oseba, ki ima največ upanja, da zasede nadškofovsko stolico, se imenuje slovaški škof K. tuueiKo. Notranjščina orjaškega zrakoplova ki bo phil med Londonom in Newyorkom p reku Montreala in bo napravil svojo turo v 80 urak tja in nazaj. Nedavno ie v Madridu zbežal 11.1 ulici bik, 1 1 je bil namenjen zn areno. K sreči je naletel 11.1 bikoborca Fortuna. ki ie bika kar na ceeti z, mojstrskim sunkom prebode). KOVINSKA ZADFUGA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni načelnik, gospod Valentin Urbančlč kovaški mojster in posestnik danes zvečer ob pol 6. uri po težki bolezni preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto dne 4. februarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica štev. 19, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokoj njegovi blagi duši. Ljubljana, dne 2. februarja 1928. ODBOR. Proračun ljubljanske oblasti za ieto 1928 Kakor /uano, je finančni minister '23. ja-nuarju (idouril proračun ljubljanske in mariborske oblasti. Vsoia komnoveljavno odobre-negft proračuna ljubljanske oolnsti znaša 48,030.84;? Din izdatkov in га\цо1оИко dohodkov, dočim je bila predlagam vsota 55,941.576 dinarjev, torej jc za 14% manjša. lzpremenjene so sledeče postavke dohodkov: part 8 prispevek države v smislu uredbe o prenosu prej 4,112.984 Din, sedaj 2,580.485 dinarjev. Tu je črtana ena četrtina, i.er se posli ua oblasti prenesejo s 1 aprilom 1028 m tako pridejo v poštev samo tri četrtine tozadevnih kreditov. Nadalje odpadejo prispevki države za pokrajinsko komisijo za agrarne operacije ter za kmetijsko preizkušen ališče v skupnem znesku 989.232 Din. Prispevek države za 62 km cest se iz pod 8. omenjenih razlogov zniža od 462.000 na 346.500 Din; odpadejo drž. prispevki za dež. cestarje, za eno četrtino se znižajo dohodki zdravstvenih ustanov ter krediti za de?je zavode, za nižje ženske obrtne šole. 25% doklada k dobičku deln. družb v znesku 2 milijonov Din ostane, kakor tudi donosi ostalih oblastnih taks na vino, mot. vozila, premog, plese, obisk kinov, gledališč, nočni obisk zabavišč. < Pri izdatkih je slika naslednja: 1. splošna oblastna uprava 2,991.000 Din neizpremenjeno; 2 deželna kultura prvotno 9,172.400 Din, sedaj 6,712.068 Din; odpade četrtina izdatkov radi tega ker dobe oblasti kredite samo za 9 mesecev; nadalje črtana postavka podpore vinarskim in kletarskim zadrugam'v znesku 160.000 Din, znižani deloma izdatki za neposredno pospeševanje kmetijstva (u. pr. za nabavo plemenske živine od 300.000 ua 150.000 ; 3. poglavje: javna dela in deželno imetje izkazuje znižanje od 10,979.000 dinarjev na 9,504.055 Din (znižana je postavka stroškov cestnega osobja za 1.395 400 Din, ter stroškov za osobje drž. cest 62 km) za eno četrtino od 387.0000 na 271.500; 4. obrt in trgovina sedaj 886.532, prej 925.000 Din zaradi znižana podpor nadaljevalnim šolam od 200.000 ua 161.532 Din; 5. zdravstvo: znižano od 26,674.175 Din na 22,237.188 Din (za eno četrtino zaradi tega, ker je proračun prav za prav samo za 9 mesecev) ter je omeniti, da jc osla!a investicija 1 milijona Din za zgradbe nove bolnice za duševne bolezni: 6. prosveta: nefzpremenjano 2,500.000 Din, od tega za univerzo 2 milijona Din; 7. dolgovi: neizpremenjeno 1,500.000 Din; 7. rami stroški in proračunska rezerva: neizpremenjuno 1.200.000 Din (od te,ra proračunska rezerva 1 milijon Din); skupaj izdatki 48,030.843 Din, ravnotoliko dohodki. Obvezno oznamensvan'e hroeč a V izvlečku smo že priobčili načrt naredbe in pravilnika o obveznem oznameuovanju hmelja, lz Žalca smo dobili sledeči strokovni Članek: Namen naredbe je zaščita kvalitete našega hmelja. Zaščititi je treba ta naš važni izvozni produkt proti d\em stranem. Na eni strani proti svejevoljnosti in nepoučljivosti hmeljar,ev, ki producirajo blago v tak. kvaliteti, da ga svetovna tržišča postavljajo na zadnje inesto in deloma sploh zavračajo kot nepo-raono blago. Zaradi tega bo naredba, kol se je tudi obnesla v CSK, velikega vzgojnega pomena za hmeljarje, posebno v novih okoliših, ki so dosedaj s svojim slabim blagom jemali ugled našemu kvalitetnemu hmelju. Jedro jugoslovanskega hmeljarstva, Savinjska dolina, razpolaga z izkušnjami dveh rodov v tej kulturi ter je utrpela mnogo na svtjem ugledu, ker se je metal ves slovenski hn.e.j v tisti veliki koš: Južnostajerski hmelj. Pri neobveznem signiranju so se izdajali certifikati vsakomur, kdor je želel in plačal takso. Certifikat ni značil ničesar, zato se tudi ni mogel uveljaviti. Na drugi strani je treba pa, kot se je to že opetovano povdarjalo, po vseh strokovnih listih inozemstva (mi še čakamo našega >Hme-ljarja«), zaščititi posamezne okoliše pred sa-molastnostjo kupcev, ki »zabe jujejo* slabše proveuience z boljšimi, n. pr. belgijskega s savinjskim in ga prodajajo kot savinjskega mnogo dražje pivovarnarjem. Ravno slabe tozadevne izkušnje pivovaruarjev so napotile vodstvo te industrijske panoge na misel obveznega signiranja. Kakor hitro uvede letos Nemčija obve.mo signiranje hmelja, je povsem gotovo, da bo iskala trgovina tudi v drugih inozemskih okoliših predvsem signirano blago. Nemčija je hila, je in bo še dolga leta naš najboljši odjemalec. Vsak proizvajalec pa mora upoštevati želje konzumenta, če hoče ostati z njim v kupčijski zvezi. Vse velike tvrdke hmeljske trgovine so soglasne s temi težnjami pivovarske industrije, kot tudi lune jar-jev-producentov, le razni neredni zakotneži in zaplotneži, kot jih izkazujejo pač vse panoge trjovstva po vojni, so nezadovoljni in rovarijo proti obveznemu sbmiranju. Dobro se zavedajo, da se jiin majejo lla pod nogami, da bo konec iiereelnili mahinacij, kakor hitro ho znano, da mora imeti res prvovrstni hmelj (bodisi halertauski, tetnanški, žateški ali savinjski) plombo in certifikat. Pri nas se sploh ne more danes govoriti o domači hmeljski trgovini, ker je ni. Odpor naših domačih trgovcev proti obveznemu signiranju nam je ueumljiv, Signirauje se bo pa k'jub ieiuu uvedlo ш sicer obvezno iu bo ostalo v prospeh našega hmeljarstva. Prav razvese'jivo je pri vsem tein dejstvo, da smo občutili potrebe časa iu gremo sporedno s stremljenji svetovne produkeje. —K— Umor posledica politične debate Zadnjega dne januarja jc v Parizu 50 letni komunistični občinski svetnik Siallar z več streli iz revolverja ubil pravnega svetovavca komunistične strokovne zveze Evgena Lau-renta potem, ko sta se v daljši debati hudo skregala. PRI I) NOVIM NOTRANJIM PtkSO.ll' OM? Te dni se je mudil v Ljubljani, kakor smo že poro?41 i, fd vni rn-natetj Poštne hranilnice dr. Mi-lorad Nrdeljkovič, ki je sedij odpotoval v Zngreb. Zrlo se je zanimal za razmere na našem denarnem trgu. V Zagrebu pa se je naravnost govorilo o velikem investici'skeni posojilu države v znesku 500 milijonov Din z obrestno mero 7%. Sedanje razmere na denarnem trgu kižejo na veliko likvidnost. Tako so vloge pri Poštni hranilnici nirns'e od septembra do konca leta od ca 330 mili'onov Din m 622 milijonov. Kakor pri Poštni hranilnici je tudi pri drugih denarnih zavodih. Likvidnost nn našem denarnem Irgu je znatna in zin se vedno bolj širi misel na večje posojilo v notranjosti. Zaenkr t v tem cziru ni poroč ti še ničesar konkretnega, ker se sedaj le proučuje in sondira teren za to posojilo. GOSPODARSKA IJTWR \TUR\. Ita"kar-tvi> /л februar 1028 Vsebin.-, je aktu alna zlasti glede Dalmacije, katere gospodarski položaj popisujejo avtoritete. List ima kroniko, iz k -tere pes t mamo. da potuje izda'atelj g. Kos>er v Rusijo. Uprava lista je v Zagrebu, Marovaka. 30. Privrela Že tretje leto izdija zagrebška tr govska in obrtniški zbornico svoje mesečno glasilo »Privreda«, katere letošnjo Februarsko številko smo prejeli. Urejuje ca informativni oddelek tt; zbornice in stane letno 150 Din. VELESKJKM V LY0NU. Letošnji velesejem v Lyonu se bo vršil od 5. do 18. marca. V večini skupin »o že vsi prostori oddani. Dobro bo zastopana avtomobilska industrija na 7O0O m", najbolj pa bo zastopana industrij« poljedelskih strojev (na 21.000 m"); razstava teh strojev se imenuje Senmine de ki inacHne agrieole«. K z-shvli- lei so iz 20 držav, lil' d nj'mi tudi iz Jugoslavije, obiskova'ci seima pa so prišli iz 47 držav celega sveta. Obisk lyonskega velesejina je priporočati tudi nasim podjetnikom, kajti niše gospodarske j zveze s Francijo so zmožne še velikega, za nas ko- : ristnega in potrebnega razvoja. I Konkurz: Ignac Beck, neprot. trgovina s čevlji v Koprivnici (likvid. irrok 27. febr.); Jos'p Raus-nilz, trg. Virje fprij»viti do 22. febr.); Lazar C. Ni-količ. trg. Vuljevo (do 13. febr.). •Su'aška bika jc prcranolnjena. V suš-ški luki se je 31. jan. dogodila težka nesreča zaradi prena-potmenosti. To dejstvo ponovno opozirju na potrebo čini hitrejše izgraditve projektiranega pristanišča v Martinščici, zaenkrit bi se moralo diti pro-metu s j novo zgrajeno pristanišče na Brajdici. — Sušak dobiva dnevno večji pomen z i niš izvoz in gotovo je, di bo z zgraditvijo železniške zveze Slovenije z morjem še bolj povečal svoj promet; z:ilo je trebi že danes poskrbeti za razširjenje. Naše lokalne železnice. IOkor poročaie iz Belgradu, se pog iji naša vlada za mkup priorit' tnih delnic lokalnih železnic. Ponujala je prvotno za 1 km nom. t Din, sedai je zviš ln ponudbo na 2 Din. Gre tu za železnice, ki so jili do prevrata obratovale ogrske drživne železnice. Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic, gradbeni oddelek v Liibtrni sprejema do 7. t. in. ponudbe »lede dobave 5000 komadov tračnih žebijev. — Ravnateljstvo drž. železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejemi do 10. t. m. ponudbe glede dob ve nos'.lnib vzmeti. — Predmetni pogoji pri oddelkih ravnateljstvih. Шагжт Dne 2. februarja 1928. DFNAR Curih. Pariz 20.426, London 25.33, Newyork 519.95, Bruselj 72.41. Milan 27.55, Madrid 89.15, lio-landija 209.55, Berlin 124, Dunaj 73.25, Stock olm 189.20, Oslo 138.30, Kodanj 139.15, Sofija 3.745, Praga 15.41. Varšava 58.10, Budimpešta 90.905, Belgrad 9.1375, Atene 6.90, C.irigrad 2.66. Bukarešt 3.195, Helsingfors 13.195. Buenos Aires 221.25, Japonska 248.75. Dunaj. Devize. Belgr-d 12.47, Kodanj 190, London 34.58875, Milan 37.60. Ne\vyork 709.90, Pariz 27.87. Varšava 79.58. Valute: dolarji 707.25, Ir. frank 28.05, dinar 12.435. češkoslov. krona 21.03. Pra'a. Devize: Lira !78.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.50, Lon lon 164.40, Ne\vyork 33.75. Dinar: Nev\york 1.7575, Berlin 7.36, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj Podon.-savska-jidr. 88 65, Živno 113.75, llrv. esk. 6.40, Jugo 11.80, llipo 7 80, Alpine 49.85, Trbovlje 67.70, Kranjska industr 41, Ruše'SS, Mun-dus 170. Gospa Lunačarski žena sovjetskega komisarja za prosveto, bivša igralka, ki velja za najelegantnejšo damo v Rusiji. Njene toalete so proletarcem predmet zgražanja in zavisti. Parlamentarizem A avstrijskem Nationalratu je bila dne 2. febr. zelo burna debata. Slo je za orož-niške častnike, ki so jih socialdemokrati zelo , napadali, ker da preganjajo pri njihovi stro- , kovni zvezi včlanjene orožnike. Med drugim | so padali sledeči izrazi: »Ti baraba, ti!« — j »Zaušnico dobiš, nesramni lopov!' — »Taka obrekujoča svin,a!« — Rekord pa je bil ■ po-srani komisknof c, s katerim je počastil nek poslanec svojega tovariša, polkovnika v pokoju. Najdostojnejši izraz je bil »lažnik.« — Galeriia ie seveda imela velik užitek. Kje je Sven Iiedin ? Sven llcdin potuje zopet po srednji Aziji v doslej Evropcjccm neznanih provincah severno od Tibeta. Od julija lanskega lela o njem in njegovi ekspediciji ni nobene vesti. Zdaj so dospela poročila, da se Sven Hedin z enim delom ckspedicijc nahaja 250 km vzhodno od mesta Hami (na južnem pobočju Tienšana), drugi del pa je dospel v provinco Sinčian. Ekspedicija ima premagati velike težave, znanstveni rezultati pa so ludi veliki. Smrtna kazen za korupcijo v sovjetski Rusiji Kakor lo že poročali in se sedaj tudi službeno potrjuje, je bi! na zahtevo G. P. U. ustreljen brez procesa Leonid Novikov, šef glavnega oddelka komisarijata za narodno gospodarstvo v Tianskavkaziji. Novikov je po službeni objavi izrabil svojo čast in položaj, er je olajševal privatnim trgovcem nabavo pšenice in s tem oškodoval vladne rekvizicije. ovikov je poleg tega prejel nagradi 700 in 1200 rubljev od privatnih Ivrdk, katerim je pies1-rboval pšenico V poročilu se tudi naglasa, da je bil Novikov do leta 1918. menj-ševik. To se je zgodilo prvič, da se službeno objavlja smrtna kazen v zvezi s tako zvano »borbo za pšenico , katera se je pričela v januarju preteklega leta. Že tedaj se je nanašalo, da bo vlada podvzela najostrejše korake, kakor velike globe, konfiskacije in de-portacije, proti državnim funkcionarjem in trgovcem, ki bi delali proti interesom države. Kasneje se je temu opominu še dodalo, da bodo vsled težke situacije uveden tudi preki sod za slučaje korupcije. Bajeslovno hitra rast banane Presenetljivo hitra rast rasilin v tropskih krajih je znana. Vse predstave o rapidni rasti pa prekaša poročilo, katero objavlja glavni urednik iBulletina of the Pan-American Union«, Franklin Adams v svojem listu. Neko, za obnovitev določeno deblo banane je bilo ob 10 zjutraj gladko odsekano blizu tal. 20 minut pozneje se je ploskev, kjer je bilo deblo odsekano, že spremenila: sredi nje se je dvignila 2 cm visoka mladika, ki je obstojala iz tesno skupaj stisnjenih peres. Mladika je tako hitro rasila, da je še isti dan ob 6 zvečer, torej osem ur pozneje, dosegla višino 72 cm. Naslednji dan ob 5 popoldne se je njena velikost podvojila; palma ie stala v vsej svoji krasoti z raz- Slika iz zadnjega kongresa ruske komunistične stranke v Moskvi, na katerem so obsodili Trockega. V Angliji ne potrebujejo pušk Angleško vojno ministrstvo je izdalo odlok, da se ne bodo kupovale več za vojake nove puške, ker se bo vsakega opremilo z ročno strojno puško. vito graciozno pahljačo svojih treh peres pred osupnjenimi opazovalci naravne igre. Že devet tednov pozneje je dosegla banana navadno deseluietersko višino. Lahko reče kdo karkoli toda banana je drevo, kateremu se mudi! Ali ini ia površnik piistoja dobro V im — .je mu. .... č»e ne! Pod soncu topov. ■California . kjer se vidijo poleg stolpa z ogromnimi 3 topovi nameščeni razne vrste aeioplani. ospodarsfvo