SifSVa 1CS. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv FrančiSka Asiškega St. 20, L nadstr. ~ Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina z n a S a : Za celo leto K 31 20 Za pol leta.................1560 za tri mesece . . . ........... . , 7 80 za nedeljsko Izdajo u celo leto ...... , 620 za pol leta....................... 3"60 V Trstu, v ponedeljek, 16. aprifa 1917 Letnik Posamezne številke „Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača ln toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška - Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilnlčni račun št. 841.652. Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. aprila 1917. Vzhodnobojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Naši oddelki so prodrli iz tolminskega pred-mostja v italijansko oporišče pri Cigmju, premagali posadko in se vrnili z 12 ujetniki. Jugovzhodno bojišče. — Zapadno Korice so naši oddelki pregnali francoske prednje straže iz več krajev. Namestil!k načelnika generalnega štaba: nI. H5ier, fml. tiemško uradno poročilo. BEROLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Pri Dix-raude in južno Yperna od časa do časa živahno topovsko delovanje. Na bojišču pri Ar rasu je prišlo vsled umaknitve naše bojne črte severno Scarpe le do manjših, za sovražaika izgubenosnih bojev. Od nižine Scarpe do železnice Arras—Cam-brai so se vršili včeraj srditi boji. Angleške divizije so napadle večkrat v gostih masah, a so bile vedno odbite ob silnih krvavih izgubah. Razven velikih trte v so izgubili Angleži vsled našega proti-sunka še 300 ujetnikov in 20 strojnic. — Armada nemškega prestolonaslednika: Od Soi^sonsa do Reimsa in v zapadni kampanji se nadaljuje artiljerijska bitka. Francoski težki ogeni Je uničil v Laonu \ec poslopij. — Armada voh ode Albrehta Virtemberškega: V nekaterih odsekih ži-\ alitn topovski ogenj. Lastne akcije na \ zhodni ironti Verduna in pH Bans de Sapta v \ ogezih so nam prinesle ujetnike in plen. V Artoisu, ob Alsni, v šampanjl in južno Vogezov zelo živahno letalsko delovanje. — Angleži, Francozi tn Amerikanci so izgubili v zračnem boju 17, vMed sestrelitve od ta* 4 letala, vrh tega dva pri vezna balona. Ritmojster baron Rlcht-hoffen je sestrelil svojega 44„ poročnik Schate- svojega 18. in 19. nasprotnika. Iz treh letalskih brodovil. ki so napacfla včeraj Freiburg. so bila sestreljena 3 angleška letala. Vzhodno bojišče. — Položaj le netz premen jen. Macedonska fronta. — Razven ototilnega ognja v kolenu Čeme* nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni 'kvartirmojsteri pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 15. (Woffi. — Kor.) Ob Scarpi pičlo, severno ceste Bapaume Cambrais živahno bojno delovanje. Od časa do časa naraščajoči artiljerijski boj ob Aisni in v zapadnem delu Šampanje se nadaljuje. — Na vzhodu nič bistvenega. Bolrnsko uradno porodilo. SOFIJA, 14. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Sovražno streljanje s topovi in strojnicami proti našim postoiankam na zapadnem bregu Dofran-skega jezera. Na ostali fronti le pičel pehotni ogenj. Dva sovražna pehotna od-delka. ki sta poizkušala prodirati južno Gjev gjelije, sta bila pregnana. — Egejska rronta: Neka sovražna krlžarka |e brez uspeha bombardirala naše postojanke pri Debali ob obrežju Orfanskega zaliva. Neka druga ladja je izstrelila več granat na obal zapadno Kavale. — Romunska fronta: Pred Tulceio streljanje med pred-stražami na obeh straneh rokava sv. Jurija. Pri Galacu pičel topovski ogenj. PODLISTEK, __ Mili sonar, M ie izginil. Ron un. Francoski spisal Evgen Chavetie. L 111 Ko je gospod de Badičre zapustil mestno hišo, kjer ni imeJ ničesar več opraviti, je nekaj časa ves zamišljen, a brez namena blodil po pariških ulicah. Zdelo se mu je, da je le sanjal ono, kar mu je povedal zloglasni ropar. Rad bi bil dvomil o vsej stvari, t(*Ja zapisnik in zapestnica v žepu sta bila le preoeitna dokaza resničnosti dogodka. Razmišljal ie to in ono. Kako bi mogel človek, bogat, spoštovan, živeč v srečnem zakonu, storiti kaj takega, da bi se zvezal z roparjem Cartouchein. Ali zakaj je vendar izginil? Morda je o vajenec res nekoliko podoben Brichetu. in mu je zato ona sodrga nalašč dala priimek in ime znanega odvetnika. Ta misel se je zdela sodniku šc najpriklaJ-nejša. Toda one besede: Govorila bova o gospodu de Vi-vonnu ! Sodnik je vedel, kako je Briche-tov oče in tudi on sam spoštoval admi- Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Angleži so napadli včeraf ob Jutranjem svitu naše postojanke, predvsem na našem levem krilu. Naša pehota je prešla v protinapad in je pognala sovražnika nazaj. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. Dogodki im morju. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 14. aprila zjutraj so naša bojna letala pred flandrljsklm obrežjem sestrelila v zračnem boju dve francoski letali. Vsi štirje letalci so bili ujeti. Nač. adm. štaba mornarice. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo po nadaljnih poročilih potopljenih zopet 12 parnikov in 14 jafcirnrc, skupno 50.000 ton. Med njimi dne 25. marca pred Aleksan-drijo oboroženi angleški parnik »Vollore« (4926 ton) s 7000 ton ^premoga na potu v Aleksandrijo; dne 31. marca neznan oborožen parnik nad 5000 ton, ki je bil s premogom na potu v Napolj; dne 1. aprila oboroženi angleški parnik »Warren« (3509 ton) s 5000 tonami ječmena in koruze na potu v Spe»io ia neznan otovorjen parnik (5000 ton), ki so ga spremljale 4 ribiške ladje; dne 3. aprila neznan oborožen prevozni parnik z materrjalijami (5000 ton), dalje neznan oborožen angleški parnik z oljem (okoli 4000 ton) ki tri italijanske jadrnice po tisoč ton s fosfatoim na potu iz Tunisa v Livorno; dne 4. aprila neznan otovorjen in oborožen parnik (4000 ton), spremljan ott dveh ribiških parnikov; dne 5. april* norveški parnik »Solstad« (4300 ton) s 6495 tonami pšenice na potu iz Avstralije v Livorno. Nač. adm. štaba mornarice. Uspehi podvodniške vojne. MADRID, 14. (Kor.) List »Abc« poroča: V Alicantu se je izkrcala posadka angleškega parnika »Olendaffe« (6000 ton), ki je bil, s premogom za Genovo na krovu, v bližini Alicanta potopljen po nekem podvodniku. Republika Bolivija prekini! i odnoJaja i Htmtiii. LA PA Z, 15. (Kot.) Reuterjev urad javlja: Bolivija )e prekinila odnošaje z Nemčijo. __ Osrednje vlasti n mir z RnsUo. Nemški glasovi. BEROLIN, 15. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Provizorična vlal^a petrograjska je 10. aprila izdala proglas, ki v svojih najbistvenejših točkah soglaša z opetovanimi izjavami Nemčije in njenimi zaveznicami. Potemtakem obefj've stranki ne stremite po ničemer dTugem kot po tem, da se zagotove obstanek, čast in svoboda razvoja njunih narodov. Ne odgovarja niti želji niti interesom osrednjih vlasti, da bi ruski narod izšel iz boja ponižan ali omajan v svojih življenskih pogojih. Osrednji vlasti niste nameravali dotikati se časti ali svobode ruskega naroda, ter ne gojite Cruge želie kot to, da živite z zadovoljnim sosedom v slogi in prijateljstvu. Pri tem ne prtfiaja Nemčiji na misel, da bi se vmešavala v novo uredbo ruskih razmer ali da bi hotela iznova ogroževati Rusijo v trenutku, ko se poraja ruska svoboda. Rusko armadno poročilo z dne 11. aprila se moti, ako vojaško podjetje nemških čet. ki ga je narekovala nujna, krajevno omejena taktična potreba, smatra za večje bojno dejanje splošnega pomena. — Ako ruski narcii še nadalje krvavi in trpi, mesto da bi se mirno in nemoteno posvetil izgradbi svoje svobode, potem ni kriva tega Nemčija. Krivdo na tem je iskati tam, kjer imajo interes na nadalje- [ vanju vojne. Kdo odločno nasprotuje v izjavi z dne 10. aprila Izraženi mirovni volji ruskega naroda? Njegovi lastni zavezniki. Anglija, Francija, Italija in ostali njihovi zavezniki so se pri odklonitvi mirovne ponudbe osrednjih vlasti izjavili čisto neprikrito, da bi sklenili mir satno pai pogojem, da se Nemčija oropa nadalje po pravu ji pripadajočih ozemelj, da se Avstro-Ogrska uniči, Turčija prežene iz Evrope ter v Mali Aziji razdeli v velikem obsegu. Ruski narod hoče — in nihče ne bo pričakoval drugega — ostati zvest obveznostim napram svojim zaveznikom; ali ruski narod naj ve, da se morajo njegovi sinovi še nadalje boriti in umirati, ker hočejo to njegovi zavezniki, da bi uresničili svoje lastne osvojevalne in aneksijske načrte. To je vzrok, zakaj bi morala Rusija stradati in trpeti, mesto da bi se veselila priborjene svobode ter se v mirnih stikih in dttnošajih s svojimi sosedi posvetila delom napredka in idealom človečanstva. hi- rala francoskih galer, in one besede so naravnost kazale nam. Kaj naj torej stori? Razmišljajoč tako, je blodil gospod de Badičre brez pravega cilja po ulicah in nenadoma je opazil, da se nahaja na Bettumskem nabrežju. — Kaj naj storim? — se je vprašal. — Ce je Brichet res kriv, aH moram potem tudi njegovo ženo in hčer vreči v sramoto? Poizkusim še enkrat, morda dobim tu kako obvestilo, po katerem se morem ravnati. ___ Potrkal je na hišna vrata. Odprl mu je Colard. — Ali ste dobil morda končno kako vest o mojem gospodarju? je vprašal sodnika takoj. Tako je navadno vprašal stari sluga sodnika vselej, kedar ga je videl. V temno skrivnost zavita usdda njegovega gospodarja je bila očividno misel, ki je zvestemu stažabniku neprestano blodila po glavi. Sodnik je na to vedno enako vprašanje že tolikokrat odgovoril z »ne«, da je Colard vzkliknil prestrašeno a vendar nepopisno radostno, ko ie odgovoril gospod de Bafličre. — Da, imam vesti, u______ . —> tw r» —t i Bolgarski gk*advi. SOFIJA, 14. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija Javlja: Izjavo ruske provizo-rične vlade tolmači časopisje kot izraz notranjih nasprotij, ki razdvajajo sedanje voditelje Rusije. Listi naglašajo, da je ta izjava nezdružljiva z imperijalističnimi aspiracijami, ki jih je naglašal Miljukov. Turški glasovi. CARIGRAD, 14. (Kor.) Izjava ruske provizorične vlade je napravila tu velik vtis. Časopisje to tolmači kot dokaz za to, da vpliv socialistične stranke na vlafJo presega tendence ministra Miljukova. — »Tanin« pravi, da se dobiva vtis, da sedaj glede temelja miru ni več razlike v naziranju med Rusijo in četverozvezo. izjava provizorične vlade nam kaže Rusijo, ki izključuje razpravo o vprašanju morskih ožin ter pozablja aspiracije na vzhodno Anatolijo. Napram tej Rusiji za nas ne more biti več vzroka za sovraštvo. Čutimo odkrito spoštovanje za Rusijo svobode in človečanstva; kajti ta Rusija zahteva podpore naših zaveznikov in člo-ve^fc*. ________ Nova Rušila. Kongres delavskih Svetov v Petrogradu za vlado. KODANJ, 14. (Kor.) Ia Petrograda br-zojavljajo: Tu obdržavani kongres krajevnih delavskih svetov je čestital vladi, da je opustila aneksijsko politiko, ter ji je obljubil podporo delavskih strank v svrho izvedbe ostalih programnih tofck. Kongres delavskega ki vojaškega sveta za nadaljevanje volne. PET ROG RAD, 15. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija javlja: Iz debate o obeli prvih programnih točkah kongresa delegatov delavskega in vojškega sveta izhaja, da se bori na kongresu med seboj dvoje glavnih smeri, namreč ogromna večina, ki podpira vojno resolucijo i/.vr-ševalnega odbora, in po radikalnih socialnih demokratih zastopana manjšina, ki se zavzema za skorajšen sklep miru brez aneksi] in odškodnin. Tekom razprave o vprašanju vojne so se izrekli govorniki za nadaljevanje vojne, da izide Rusija s častjo iz te borbe. Kongres je z navdušenjem sprejel ta predlog. Kongres je ogorčeno protestiral, ko je radikalen socijalni demokrat izjavil, da Rusija zato nadaljuje vojno, ker se smatra vezano na meščanske razrede Anglije in Francije. Znani vodja ruske socijahio-demokra-tične stranke, Plehanov, ki je živel dose-daj v inozemstvu, se Je vrnil v Petro-grad ter je bil navdušeno sprejet. Finski deželni zbor. HELSINGFORS, 14. (Petrogr. brz. agencija. — Kor.) Včerajšnji seji finskega deželnega zbora je prisostvoval pravosodni minister Kerenskij, ki je v nago- Takoj nato pa je pristavil: — Da, veste, zelo čudne vesti. Ves zatopljen v svoje misli in s pogledom, obrnjenim v tla, Je sodnik tako-rekoč proti svoji volji in ne da bi vedel, s kom govori, izrekel te besede. Tedaj pa se je zavedel svoje neprevidnosti in ie hitro dvignil pogled, da bi veUel, s kom govori. — Kaj ti je Colard? — je vzkliknil prestrašeno, ko je zagledal starega slugo. Colard je bil namreč smrtno bled in se je z obema tresočima se rokama drža! za podboje, da ne bi padel, kajti noge so se Šibile ixxl nJim. — O! Gospod sdlnik ste ml zada! strahovit udarec. — je jecljal s slabotnim glasom. — Ko ste mi rekel, da imate vesti, sem mislil, da se je našel kraj, kjer se nahaja moj gospod. Toda te »zelo čudne vesti« mi pravijo jasno, da je inoj gospod mrtev. In da sem iz najvećega veselja tako nenadoma padel v obup, je za mojo starost pač nekoliko preveč, kaiti ugenil sem pač pravK* kal ile? Gospod stVJnik, ali moj gospod ne živi več? V Colardovem glasu je bUo toliko resnične žalosti da si je sodnik defal takoj: voru v imenu provizorične vlade pozdravljal svobodni finski narod ter poudarjal, da bo Rusija storila vse, da bo Finska vedno svobodna. Minister je izražal nado, da bo finski narod v sedanjih težavnih trenutkih, ko se ustvarja nova demokratična Rusija, od svoje stranB prihajal tej novi Rusiji v odkritosrčni jrtožnosti na pomoč s tem, da bo krenil isto skupno pot k enakosti in bratstvu. — Tohnant je prosil ministra, da sporoči ruskemu narodu zahvalo deželnega zbora za bratski pozdrav, ter je naglašal, da bo med obema narodoma vladal popoten sporazum na podlagi medsebojnega zaupanja. PETROGRAD, 14. (Kor.) Finski seaiat je vsled nemirov, ki so nastali po raznih krajih Finske, izdal na prebivalstvo svarilo, da naj se vzdrži vseh nasilstev, ker bi pomenilo tako postopanje resno ogrožanje pridobljene svobode in bi anarhija izzvala lahko reakcijo. Reprezentantska zbornica sprelela zakon o vojnih kreditih. WASHINGTON, 14. (Reuter. — Kor.) Reprezentantska zbornica je sprejela zakon glede vojnih kreditov. Republika Chile ostane nevtralna. DUNAJ, 15. (Kor.) Chilenski poslanik je v imenu svoje vlade naznanil vnanjemu uradu, da bo republika Chile napram avstro-ogrski monarhiji in Nemčiji tudi nadalje varovala nevtralnost. Angleži zahtevajo novih 500.000 mož. LONDON, 14. (Kor.) Uradno se poroča: Da se popolnoma ugodi nujni potrebi armade do julija v višini 500.000 mož, bo dano za armaUo na razpolago veliko število municijskih delavcev. To se prične dne 1. maja. Tozadevni delavci bodo vpoklicani po starostnih razredih, prf-čenši z najmlajšimi letniki. Ameriška postajna ladja v Carigradu razorožena. CARIGRAD, 12. (Kor.; Ameriška postajna ladja, oborožena jahta »Scorpion«, je bila razorožena in izročena nadzorstvu pristaniške oblasti. Ker j-e jahta oborožena vojna lac^i.. je dobil poveljnik po vstopu Amerike v vojno ukaz, da naj zapusti turško vodovje. Jahta tega ukaza ni mogla izpolniti v 24 urah in je bila radi tega zaplenjena. Božja služba na Dunaju za zmago In časten mir. DUNAJ, 15. (Kor.) V navzočnosti cesarja, več članov cesarske hiše ter skupnih in avstrijskih ministrov, župana in mnogih občinskih svetnikov mesta Dunaja je danes kardtnal-knezonadškoi dr. Piffl ob veliki asistenci celebrira! slovesno božjo službo, v kateri se je pred sliko matere božje z sklonjeno glavo molilo za zmago in za časten mir ter se je za izpolnitev te prošnje zaobljubila zgradba cerkve na Dunaju. Dansko poslaništvo v Petrogradu prevzelo varstvo avstro-ogrskih interesov. KODANJ, 15. (Kor.) Danskemu poslaništvu v Petrogradu je vlada na prošnjo avstro - ogrske vlade naročila, da prevzame varstvo avstro-ogrskih interesov v Rusiji. Brezmesni dnevi na Francoskem. PARIZ, 14. (Kor.) Predsednik Poincare je podpisal odredbo, ki prepoveduje za četrtke in petke prodajo mesa in oddajanje mesnih jedi v gostilnaih, in to za čas od 15. majnika do 15. oktobra. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠl JEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - — Colard ljubi v resnici Bricheta, in zato mu morem zaupati vse. — Ne; 'po smrti svojega očeta je bil popolnoma sam. — Ali se je morda Brichet kedaj pritoževal proti komu še iz časa, preden si ti prišel k njemu? — Iz vse preteklosti je omenjal moj gospod samo enega moža, toda proti temu pa je gojil vse drugo kot čut sovraštva. — In ktio je bil ia mož? — Gospod de Vivoime. Ob tem hnenu so sodniku zopet zazve-nele v ušesih zločinčeve besede, ko mu je rekel: Geslo je: »Govorila bova o gospodu de Vivonnu. — Ali veš, kak vzrok je imel tvoj gospod, da je ljubil gospod de Vivonna, ki je bil že triintrideset let mrtev? — Vzrok te ljubezni je bila neka ta>-nost, ki mu jo je razodel njegov oče. — In ali sam m nikomur povedal te tajnosti? — Mislim, da svoji prvi soprogi. — Ali ve zanjo Pavlina?. — Mislim, da ne. — In sedanja soproga? — Za to pa vem, da je ne ve, ker je šele predkratkim vprašata, zakaj naj Srednjeevropska zveza držav. V roke nam je prišel čuden poziv ali povabilo iz Nemčije, podpisano po Članu nemškega državnega zbora Alpersu in dru. Otmarju Schucharatu v DražManih -Obergorbitzu (arhiv za nemško politiko i-n kulturo). Povabilu, ki naglasa uvodoma, da skleip miru ne ostane brez učinka na nemško narodno življenje, so priložena neka navodila, ki naj bi jih podpisali in jim pritrdili možje brez razlike verskega veroizpoveUanja in političnega mišljenja, ali posebnih strankarskih ciljev, in ki hočejo podpirati prizadevanja, da se oj.iči mir med narodi Evrope na podlagi pravičnosti in svobode, a ob enem čuva nemška narodna svojstvenost in kultura pred znanimi nevarnostmi! Radi velike težavnosti združenja mož različnih nazi-ranj za večje število zahtev da treba glede poslednjih vse neznamenite želje in pomisleke zapostaviti, da bo izjava čim učinkoviteja! To izjavo ali obvestilo hočejo predložiti zakonodajnim zastopstvom v Nemčiji, avstrilskemu državnemu zboru in ogrsko-hrvatski zbornici! To zadnje sporočilo in pa dejstvo, da vabijo tudi avstrijske državljane k podpisovanju in pridruženju k tej akciji, nas silita, da se bavimo tu s tem pozivom. Dokler naj bi le nemški državljani podpirali akcijo, dokler naj bi ta ostala omejena le na teritorije nemške države in njih nemška zakonodajna zastopstva, re bi brlo prigovora z naše strani in se stališča skupnosti avstrijskega državljanstva. Nemci so In razumljivo je, da hočejo ščititi nemško svojstvenost, nemško kulturo. Cim pa naglašajo ob eiiem prizadevanja za mir med narodi Evrope ob enostranskem naglašanju nemških interesov, vidimo v tem protislovje in moment, ki zahteva, da 9e oglasimo in sicer ne samo s »pomisleki«, marveč z decidirano izjavo nesoglasja. Cim reflektiralo tudi na prUruženje mož iz naše monarhije, razširjajo svojio akcijo sem čez preko državne meje in hočejo pritegniti tudi parlamenta Avstrlge m Ogrske, dajejo besedo tudi nam! Kajti s tem prihajajo v igro veliki intenesi naše monarhije, nje narodov in njihovega stališča napram »srednjeevropski zvezi držav«, ki jej velja ta propaganda. Silijo nas, da odkrito povemo, da smo tudi mt dolžni čuvati svojo ne-nemško narodno svojstvenost, svojo kulturo, svoje interese, svojo nacijonalno veljavnost pred »poznanimi nevarnostmi«. Sedaj pa k navodilom, k obrazloženju te akcije. Cilj vojne je, da se domovini zagotovi časten mir v zavarovanih mejah! — Dobro. Ali vprašanje pri tem je, od koga ie odvisna dosega takega miru? Od podpi-sancev gotovo ne! Pa tuldi, če bi bili tisti, ki so že podpisali, same celebritete uee-njaštva, ali socijalne in političnfe veiičme — kar pa niso! (Med podpisanci je n. pr. tudi dr. Pietro Spadaro, c. kr. višji finančni svetnik in državni poslanec v Trstu. Mož utegne biti dober avstrijski birokrat ali pred politikom Spadarom nas Bog obvaruj! Poznamo ga od takih strani, da mu moramo z vso odločnostjo r.t'-rekatl mandat reprezentanta stremljenj in želja tistih narodov, ki tvorijo v monarhiji — večino! Zaključek vojne naj — pravijo »navodila« dalje — prinese kulturnim narodmn nov praven in miroven red, moderniziranje mednarodnega prava in pomorsko pravo, ki zajamči svobodo morij. — Potrebi ne oporekamo, marveč podčrtuj-emo. Ua naglašanje potrebe novega reda vsebuje priznanje, da dosedanji ni dober! Kar še tiče svobode na morju, treba pa posebno povdarrti, da mora biti ta zajamčena za vse slučaje in zavarovana na vse strani! Zaupanje med narodi Evrope, potreb- slika tega moža zavzema častni prostor v salonu. Hotela j«o je dati odstraniti in obesiti na njen prostor svojo lastno sliko. Ostala pa je slika na svojem mestu, ker se je odločila gospa, da porabi prazni okvir, ki visi tej sliki nasproti. Gospod Brichet je naročil ta okvir, ko se je poročil v drugo, in ga je določil za svojo lastno slika. o — Kaj se je zgodilo s to sliko? — Dal je ni niti slikati, ker je ravno tedaj izginil." — Potemtakem nimate nobene Briehe-tove slike? — 2al ne. Samo gospica Pavlina je imela majhno sličico, ki pa jo je dala vstaviti z medaljonmn vreU v zapestnico. Zadnji božič ji je bila ta zapestnica ukradena pri polnočnici. Debele solze so se vlile staremu slugi po licih, ko je ponavljal: — Moj ubogi, dobri gospod je mrtev! Sodnik je med vrati stoječega Colarda nalahno porinil v stran in stopil v vežo, rekoč: — Pomiri se nekoliko, vrh moj prijatelj, in mi povej naprej, kje se nahajate dami. — Da ne bi čule krika in vika množice. Stran U. „EDINOST" štev. 105. V Trstu, dne 16. aprila 1917. / no v zagotovitev miru, se ima po vzposta- j vi prijateljskih odnoSajev med njimi In s proglašenjem pravičnosti kot podlage vseh drla v prenesti tudi v politik^ kot vodilen princip!! — pravijo »navodila- da-He. Lepo povedano m pritriamo načelu. AJi kaj koristi proglašale tudi najlepšega načela, če se pa pravičnost ne izvaja v rc ^tki in napram vsakomur?! Ce ic gp<>čet;i:kotn te akcije res na tem, da se u\ e-ljavi načelo pravičnosti v vseh drža-vali, potem jih že moramo opozoriti na p irebo neke dru^e akcije med njihovimi lastnimi soplemenjaki v nr:ši državi! Nji-h. vi politični voditelji in mogotci v Avstriji so nam daH leta 1867 Cržavne temeljne zakone, ki polagaio državo na temelje pravičnosti, to je: enake pravice, enakopravnosti vseh narodov! Ali kaj s :,o videli, v vsem razdobju od tedaj do danes in kaj vidimo tudi danes? Kadarkoli so nardii zahtevali, naj beseda po-siane dejanje in resnica, naj se določbe državnih temeljnih zakonov tudi praktično iz vaj ^o, ie bil ogenj v vseh strehah nemških strank. A kako je šele danes!! Danes zahtevajo nasledniki prednikov, ki so ustvarili še veljavne državne temeljne zakone, naj se ti zakoni odpravijo zato, ker statuirajo princip enake pravice! Pripravljeni so žrtvovati parlamentarizem in vse njegove dobrote, vse politične ir. državljanske svoboščine! In to za j ceno uresničenja zahteve, da se določ-. bc istih temeljnih zafconov razveljavijo. Ca se poiuši podlaga tiste pravičnosti, o kateri »navodila« sladko govore kot vodi: :em principu! Zato pravimo, da naj bi inicijulorji gori omenjene akcije uvedli tL'i akcijo za streznenje razgretih glav j sv. Jih lastnih soplemenjakov — da bi se trdi oni priznali ne le (teoretično) k prin-j c :>u pravičnosti in svobode marveč tudi !. re«ir!čnenit! izvajani« tega principa! In j ri tem re bi bilo morda brez koristi, ako; bi v7Ui pred oko vpraša :je: ali in koliko krivde je bilo tudi v Nemčiji na tem, da Izvestni nemški rad»ka'i/.em ne preganja ničesar v državi s tako srditostjo, kakor odklanja pravičnost, enako pra\ico in enako svobodo kot vodilen princip. (Konec pride.) Claine politične vesti. Narod češki in njegova politična organizacija. L'ne 9. aprila je minulo 20 let, od' ar se je ustanovna češka agrarna stranka, ki zavzemlje danes odlično in vek važno mesto med Češkimi strankami in v vsem političnem življenju naroda. Nje glasilo »V en kov« naglasa v tozadevnem slavnostnem članku, da dan 9. aprila 1S97. poinenja važen datum v zgodovini češkega agrarnega gibanj. Potreba te stranke da se kaže poseb?io ravno v sedanjih časih, ko more le organizirana, svojih ciljev zavedajoča se in disciplinirana stranka ? uspehom celoti v prid reševati trste naloge, ki jih donaša svetovna vojna. Čudno, prečudno da b; izgledalo v Cehrh. ako bi bilo češko poljedelstvo razKropljeno m ne utrjeno. Ves narod bi trp, . NaJ.ilinja izvajanja je cenzura čr-taia. — Naj že kdo sodi o stremljenjih agrarcev. kakor hoče! TtfJi mi, kot glasilo. k- izhaja v veiikein mestu, kjer ni ;;gr.:ri.ih producentov, pač pa so tisoči .isninentov, tnr.ramo često občutiti na\ skrižje med interesi prebivalstva v velik-h centrih m onimi prebivalstva na debeli. \ sikdar pa smo c''ločni nasprotniki tistih, ki razrričavajo poljedelca kot brezčutnega izkoriščevalca, ker se pretio! ro zavedam \ da je poljedelski producent p^Jlaga. na kateri sloni vsa človeška družba s svojo ekzistenco. Tudi so pri ni*s lazmerc take, ^a ni takega prepada me'i cn?ini in drugim!. iNasprotirki smo le tiste agrarne politike, ki jej določajo smeri pobrani veleagrarci, kakršnjih pri nas — z malini izjemami — ni. Pri nas je poljedelec po veliki večini tudi s*ti konturi?*** in zato navskrižje ni tako, da bi se n izravnati. Toda — to ie mirrro- Jubilantinji, češki agrarni stranki. I imo dati izpričevalo, da si je z \ ~vo;im vedenjem v »današnjih časih 7i.- Ha hvaležnost naroda. Kraj vseh svojih specialnih teženj. obrača seda i '^vn mi^el interesu narodne skupnosti. .^ »•bi. da bi ve* narod ne trpel škode. Na r>dj i en način se je zavzela za politično mcent racijo narodrvh sil in ni v zadnji vr-ti nje zasluga, da so se če^ke stranke strnile v falango od skrajnega desnega, konservativnega, tio skrajnega levega, socijalnođemokratičnega krila. — Tudi socijalni demokratje so se v interesu narodne skupnosti — brez škode za svoja strankarrka načela in stremljenja — pridružili skupni narodno-politični organizaciji, a to ne !e tako zavoljo lepšega, ampak priporočajo in podpirajo to najvišjo potrebo trenotka z živo besedo. Tudi v svojem velikonočnem članku poživlja > Pravo Lidu narode k sporazumu, k mirnemu življenju drugega poleg -drugega, v kar da ni treba drugega, nego poguma za narodno pravičnost In narodni mir. Vsi smo obvezani, da delujemo na lastnih tleh. Letošnji prazniki pomladi nas po-vzdigajo k razpoloženjem novega življenja. Leži kamen na grobu, ali misel člo-večanstva bo slavila svoje vstajenje, ker verujemo v — pravičnost, v zmago demokracije. Narodi pridejo do zavesti, kako smešno neznatno je to, kar jih ločuje, napram veličini interesov, ki- jih spajajo, ko prežive veliko bol — »dosedanjo narodno krivičnost. — Glasilo češke so-cijalne demokracije je torej preko razlik, ki je ločujejo od drugih strank, tem poslednjim podalo roko v imenu narodne pravičnosti — za princip narodne enakopravnosti. Brez predsodkov in pomislekov je stopila češka socijalna demokracija na tla, kjer je izvrški delo za skupno narodno korist. Čestitati je češkemu na-rcJ_'u na tem sijajnem pojavu češke narodne zvestobe vseh njega strank in visoke politične zrelosti njegove. ki je Čakala Cartoucheve usmrtitve, ste se dam1 umeknili v zadnji del poslopja. Hote! ie oditi, rekoč: — Najavim vas. Oo?pod lJe Badičre da je hitro ustavil: — Ne. Colard, ne moti dam. Opraviti in am sedaj samo s teboj. Stopi semkaj v to-le malo govorilnico in pcslišaj. Stopila sta v omenjeno sobo. — Zberi sedaj ves svoj spomin, dragi m 31. decembrom 191(> priglasili za sadni krompir in se jim priimek začenja s črkami L, M, N, O, P, naj se zglase jutri, 17. t. m., dopoldne na mestnem magistratu (oddelek VII., 4. nadstropje) občinske palače, kjer dobe nakaznice za krompir. Nemškonaclfonatni naskok na slovansko denarništvo izjalovljen. V zadnji seji nemškega ^Nationalverbanda« }e poslanec dr. Steinwender kar najmočnejše zahteval, da se mora odlični češki denarni zavod -Živnostenska banka« sekvestrira-ti; pač zato, ker so bili ravnatelji te banke, kakor smo poročali tudi mi, osumljeni, da so zagrešili zločin veleizdaje, oziroma zločin proti vojni moči države. Napovedovalo se je že, da bo razprava trajala več mesecev in da bo zaslišanih nekoliko sto prič. In sedaj — vse postopanje ustavljeno. ker se ie izkazalo, da je bH ve« sum neutemeljen. Prepričani smo. da je vsa ta »afera«, ki naj bi bila pokopala morda enega najmočnejših čeških denarnih zavodov, zrastla prav na istem zelniku. kot so zrastle vse tiste ogabne »afere«, iz katerih se je moralo reševati sto in sto naših najpoštenejših slovenskih mož, samo zato. ker jih je v svoji narodni mržnji hotel pokopati ta ali oni »nemško-nacifj-ofialni« — »poštenjak«. Radovedni smo, ali bo gospod dr. Steinuender sdiaj toliko pošten, da prekliče svo>e besede?! Občni zbor »Konsumnega društva« pri Sv. Jakobu se vsled nezadostne udeležbe včeraj ni vršil, ampak se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m., ob 10 dopoldne v društveni dvorani. Mestna zastavljalnica. V torek, 17. t. m., se bd-O od 31 2 do 6 pop. prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni na rumene listke serije 139 in sicer od št. 37.801 do št. 41.000. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima še v skladišču razna semena, kakor grah, zelje, kapus, zeleno, rettkev, mesečno redkvico, petršilj. motovileč, salato, salati-110. zimsko salato, špinačo, čebulo, zimski por, drobnjak, kumare, rabarbaro, paradižnike in ohrovt. Ta semena se bodo oddajala le še nekaj dni. KUor rabi ta semena, naj se oglasi takoj v skladišču tvrdke Jakoba Vatovee v Trstu, ulica Carintia št. od 9 do 12 predooldne. Cenejša živila potrebneišim slojem. Kakor se je že javljalo, so se pri posameznih krušnih komisijah ustanovile okrajne komisije za aprovizacijske stvari, katere hm4o nalogo, da določijo, katere osebe naj pridejo v poštev pri državni pomožni akciji, da se v kviru razpoložljivih sredstev dajo potrebneišim slojem na razpolago nekatera živila po znižanih cenah. — Tisti, ki z ozirom na svofe gospodarske razmere žele tega poboljška. morajo priti k svoji krušni komisiji po priglasilni obrazec, katerega morajo izpolniti in potem vrniti krušni komisiji. Z ozirotn na to, da se ie prvotno določeni rok za priglasitev izkarn! prekratek, se sd.aj podaljšuje do petka. 20. aprila t. 1„ in se po preteku tega roka ne bodo več sprejemale priglasitve. Napovcdbc v obrazcih morajo strogo odgovarjati resnici. Na podlagi podanih in kontroliranih napovedeb bodo komisije razdelile priglašence v tri skupine po dnevnih dohodkih vsakega pripadnika domačega gospodarstva. V prvo skupino pridejo družine 7 dnevnimi dohodki do 1 K, v drugo do 2 K in tretjo do 4 K na osebo. V prvi vrsti dobe priboljšek osebe, ki spadajo v prvo skupino, potem pa, kolikor bo mogoče, one v drugi, oziroma tretji skupini. Nemške predstave v gledališča »Eden«. Sno-čnja uprizoritev Molnarjevega »Vraga« je uspela prav dobro. — Danes štiri vesele enodejanke. — Jutri se ponovi Molnarjev »Gardni častnik«. krajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbera so došli temu skladu sledeči denarni prispevki. VI. i z k j: Kare! Knrka, inženir. Gomilsko K 500; Želez, postajni urad. Zalog K 66: Josip VVester, nafiporečnik K 25; Franc U le, trgovski uslužbenec, Idrija K 5; Josip Frank, poštar, Čermošnjice K 10; Božidar Hribar, Lovrana K 30; Pfsar. osob. čniov. okraj, poveli, št. 27, Ljubljana K 26; dr. Pavel Skaberne. nadporočnik-av-ditor, K 10; Filip Bizjak, poštni ofiziant, Sopiane K 10; M. Casagrande, poštar. Poreč K 4; Josip Zcblič, H^nce pri Kar-melu K 2; Josip Kastelic, Luče K 3; Straž-na črnovojna stotnija, Weiz K 30 76 vin.; Maks Havliček, elektro-monter, Ljubljana K 2; Občinski urad, Jezica K 5Ck Franc Rebolj, Krka K 10; Albin Anžič, črnovoj-nik K 4 38 vin.; Anton Metelko, Ljubljana K 4; Oto Seydl, zobotehnik, Ljubljana, mesto venca za ranjkega zdravnika To-mitza, K 40; Melhior Štirn, mesar, Kranjska gora K 30; Jernej Jerinc, poštni sel, Vodice K 6; Pavel Dolhar, ključar, St. P;iUen K 2; Franc Kokole, Log pri Vačah K 10; Karol Habe, Zadlog pri Idriji K 5; Vladimir Tomic, Trebnje K 10; Anton Marinšek, uradni sluga, Ljubljana K 2 60 vin.; Franc Kump, dimnikar, Celovec K 5; Friderik Kutin, invalid K 6 52 vin.; Občinski urad, Rakek K 200; Avgust Bele, občinski predstojnik, Rakek K 20; A. Domiceli, tvrdka. Rakek K 40; Marija Bele, tvrdka. Unec K 10; Crnov. stražm bataljon št. 48. Maribor K 72; Janez Snirečnik, paznik, Ljubljana K 2; Anton Gradišek, paznik. Ljubljana K 2; Franc Puterle, paznik, Ljubljana K 2; Janez Ausec, čevljar, Mala Štanga K 2; Ignac Což, delavec, Račica pri Litiji K 5; Rudolf Potočnik, nadporočnik K 50; Matevž Ravšelj. Lipsenj pri Cirknici K 5; Josip Miklavčič, pisar, predstojnik, Novomesto K 5; Ivan Hieng. urad. avstro-ogrske banke, Ljubljana K 20; Leopold Malečkar, Nadanjeselo K 1; Leopold Klun, Crni potok pri Kočevju K 4; dr. Ernst Jaklin, višji zdravnik K 10; Alojz Mihelič, občin, predstojnik, Lokvica K 14; Anton Jakša, invalid. Velike Lašče K 2 06 vin.; Ladislav Magolrč, Ljubljana K 2. Te DAROVI. Prostovoljni prispevki za vdovski in sirotinski sklad c. kr. črnovojniškega o- in ono. O vzrokih samomora kneza Odeschal- chi (glej politične vesti v sobotni »Edinosti«) poročajo listi te-le znamenite podrobnosti: Knez Odeschalchi je imel na svojih posestvih vsakovrstne naprave, ki jih je financiral vojaški erar. Na stroške vojnega ministrstva je knez Odeschalchi napravil veliko tovarno za izdelovanje kislega zefca, a namesto da bi zelje dajal za armado, je je skrivaj prodal veletržcu Vamo.su in armada je morala od Vamosa kupovati zelje ter ie dražje plačevati, kakor je >e bHo moralo dobivati od kneza. Tudi je knez na stroške volnega erarja zgradil tovarno za izdelovanje konzerv, uredil veliko prašičierejo in tovarno za izdelovanje sodov. Te investicije so veljale 35 milijonov kron; v njegovih tovarnah je bilo zaposlenih do 6000 ruskih ujetnikov. Knez je bil torel že poštenim potom lahko zaslužil lepe milijone, ali nabiral je tudi nepoštenim potom, kar je potrdil s svojim samomorom. Carieva prijateljica. Te b ft večkrat poletel med vožnjo ifco2! okno, se vse-dal na streha 2elezaWega voza, letal naokoli in se sopet vračal v voz. Priiet je z baterijo v Bovec. Ko le baterija morala oditi pred Gorico, fo fe golob zvesto spremljal. Ko je šel stotnik nekega dne iz Gorice v Volčjodrago. je golob ves čas letel žnjkn. Golob je še danes pri bateriji v strelni postojanki. Živež si išče sam. Dohodki princezinje de Poiignac. V Londonu vzbuja sedaj veliko zanimanje sodna razprava proti Vinareti Evgeniji prircezinji de Poiignac iz Pariza, ki je obtožena, da je zakrivala svoje prave dohodke. da ne bi plačevala davka od njih. Princezinja je imela povprečno 80.000 angleških pultov (1.920.000 kron). Poleg tega ie obtožena princezinja, da je po krivem prisegla ob priliki nekega zaslišanja v Parizu. Sokrivde prvega pregreška sta obdolžena tudi prineezinjin brat Washing-ton Mer rit Singer in njen odvetnik Alfred Curtrs Bird. Velik del dohodkov princezi-njinih izvira iz dobička njene soudeležbe pri znani tovarni amerikanskih Singer-jevih šivalnih strojev. Razsodba še ni bila izrečena. »Molčite! Ne zaupajte!« Kakor poroča pariški »Temps«, je francosko vojno ministrstvo izdalo naslednji razglas: »Fran-cozje, ki potujejo v Švico, naj se ravnajo po načelu: Taisez-vous! Mčfiez-vous! (Molčite! ne zaupajte!) in naj se po tem načelu ravnajo tuUi drugje. Vsak bodi kar najprevidnejši v občevanju z nepoznanci in kar najopreznejŠi v razgovorih. To je patrijotična dolžnost, ki jo mora vsak izpolnjevati kar najstrožje.« ZDRAVNIK Heif. Dr. Karol Pmlili stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjevc pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In etroSk? bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Trst - rn Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zueče? naprej Cena: l. orste K 2. H. vrste K1. Stroj za šiuanje In vezanje, prnul nemški uzorci. CESKO - BUDJEVFSK.4 RESTAVRA- CIjA (Bosakdva uzorna češka gosiilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Gicrtio Oalatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. mi«? Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdha ustanovljena leta 1378, — a* ■ a HALI O^LHII □n o a □□ ■t» raiuaajo po 4 atot. besedo. &astno tiskane besed« se rasa- -Dtjo enkrat več. — Najmanjša f i : pristojbina raiiia 40 atotiak. . > LJ LJ Trst, uisca Campanšle Ši. 19. Nftrilll9llffftl kupujem ves ta teden ntUliilljiUžI, cunje in žaklje po vi-okih cenah. Morosinović, ulica Molino ^rande 3S 1057 Hlinilfo se cunje bele, barvane,pokrivala, plete-IllljiUjC nin6, nerabne obleke, vrv in žaklje. Sk!a !i£če nI Geppa 16, Nacson. 1058 Eft£nAMnf Anton JarkiS posluje zopet v svojem iOiOlFUI »taljaju t Tretu, Via delte Poste Stev. 10. 407 Dr. J« C^rmik v Trstu, ul. Posta vateh e 12, vogal uSka deliš Poste. Izdiranje z^^ov br&? bolečine. s-s Plombiranje. UMETNI ZOBJE Ešlim po K S liter prodala se pri Pollak likiil Lesni trg 5, pomol Tegethotf t*s In trg Lipsla 7. 1055 flC* ff zmožna hrvatske, italijanske in UU^vUllhli nemške korespondence ter je izvrstna stenogrulinja išče primemo složno. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod ,Št. 1< 51". PpfOFf $0 Prve vrste, sveže, =o pravkar do speel bOIEtijC prodajam vse puskušene po K i 30 komad. Pošiljam jih tudi po pošti po povzetju. — Trgovina J. Stoka, Trst, Molino piccolo 5t. 19 na vogalu ulice Torrente. 30H1 n GAHBRItiP I . vsaki večer l Ob 97, vika varfsfgfna pAt 81 & i I Vstopnina K t* Trs! IVSN K^Ži Piazza San Gfevanni 1. - metel ter mnogo drujfih v to stroko spa- g dajočili predmetov. — PRIPOROČA svojo a trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste □ bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosi-2 tsna al; cinka, nadalje pasaraantorje, kietkt. $ ftd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje □ In stekleno posodo za vino 1. t. d. i. t. d. □♦□♦□^□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□❖□♦□♦□♦a^a Ocalsi« osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — DneuniK „Edinosf u Trstu je izdal in založil naaledujo knjige 1. VOHUN«. Spisal 1. i\ Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. -- Cena m vin. 3. »KAZAKI«. Spisa i L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. SjerRje-vič Tnrgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregoriii. — Ceaa 1 K. 5. »POLJUB«. Povesi iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATGL. JUGOSLOVANIH«. iMalo odgovora na škofa Nagla poslovno nastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena &0 vin. 7. »IGRALEC«. Romat: i i spominov; mladeniča. Ruski spisal 1\ AL Dostn-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JUFJKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-vei* Sandor - Gjalski. Prevel F. OreJ, Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomic. Poslovenil Steian Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«, historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Maison ronge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Eerdo Perhavec. — Cena K 2.50. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C□□ g RaizaCaierma SALONE EDISON ^alazzo Vlanello □ □ Danes se uprizori zadnjikrat veliku drama □ gPesem življenja! s JUvlR-om Neuss v glavni ulegi. § NOVO ZA TUST Jutri: Zaprta vrata z NOVO ZA TižST Marijo Vid al. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o JADRANSKA BANKA Trst Ufa Cassa dl Rlsparmlo {fsu. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.000- Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knjižice 3 1ja°o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem In 21roračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijpritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Sare deposlts promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev ErotJ kttrzm Izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours rediti. Bozna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 14d3, 1793 in 267«. Brzojavi: JADRANSKA. —s Uradne ure i od 9 do t popoldne -