171. številka. Ljubljana, petek 28. julija. IX. leto> 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vHi.k dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prcjernan za a v s tr o-o ge r, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Zelena zastava prorokova. Kratek je telegram, ki je zadnji došel iz Dunaja, ali mi mu usojamo se veliko važnost pripisovati, ker dokazuje, da se bode vendar le res zgodilo, kar smo prej ali slej pričakovali uže tačas ko so Nemci in Magjari v zborih in posebno v delegacijah protestovali zoper samo misel na kaj jednacega. — Avstrija bode zasela jeden del Bosne, tako zvano turško Hrvatsko. Vladna „Pol. Corr." namreč poroča iz turške Hrvatske: „Mej turškim prebivalstvom se razdeljujejo mnoge zeleno zastave. Hodže (turški duhovni) se pripravljajo, da bodo razvili zastavo prorokovo. Strah mej kr i stijan i je grozovit. Na meji so turške straže, ki branijo kristijanom bežati v Avstrijo. Zmešnjava je nepopisna." Zastava prorokova, pod katero se uže v Carigradu nabirajo turški prostovoljci, in katera se razvija po vladnih avstrijskih poročilih tudi v sosednjej nam turškej Hrvatskoj, ki spada po virtualnom pravu pod naše cesarstvo, pomenja toliko kakor, da Turek naj povsod kolje in uničuje kristijana. To je za denašnji 19. vek strahovit princip. Nekdaj, ko je bila Evropa onemogla, trpeti je morala, da so divji Izlamiti krščanstvo zatirali in kri-stijane morili, kakor to pomni s strahoto naš slovenski narod in tudi druga Evropa. Ali dandenes vendar tega trpeti več no more od crkajoče Turčije! Sramota bi to bila za „omi-kaniu naš svet. In baš naša avstrijska monarhija, katere svitli vladar ima ime apostolskega veličanstva, tega škandala in teh grozodejstev trpela ne bode. Temu je dokaz, Čast in sramota. (Nov la iz družinske^--, v< &> rnej^ii življi ■nj a ljubljanskega. Spisal Ogr.iuu-.) II. lU.lijH.) Po teh besedah jej mladenič zvedavo pogleda v oči in držeč jo za roko zvesto pričakuje, kaj ona poreče V Ali Olga — molči. Deviška malosrčnost jej brani, da ne more z besedami izraziti blagodejnih čutil, katera jej v tem milem trenotji iz srca kipe, pa saj njeno vedro, od radosti zoreče oko, ki tako zvesto počiva Svitauu na obrazi, dovolj jasno priča, kuj tudi ona čuti za njega, kako ga tudi ljubi! Da bi vendar zaradi Binočnega spremljevalca tudi pomirila svojega dražega prijatelja ter vsakošen sum odvrnila od sebe pove mu vse, kako je bila prišla v druščino ž njim, kako se vedela proti njemu ter kaj da njen oficijozen list „Pol. Corr." uže' sam konstatira groznosti turško. To je veliko znamenje časa /n — nasledek carskega shodu! Ko bi naši višji krogi, šo višji nego je Andrassv, ne mislili konec storiti ali zaprečiti krvoločnostim v turškej Hrvatskoj od Priedora do Bihača in do blizu Mostara, ne bi se baš o tem času konstatiralo. Volcg tega pak je bilo v zadnjem letu ne le od jugoslo vansko-avstrijskega časništva, temuč tudi od vojaške in avstrijsko-državnogospodarske strani za-poredom glasovano, da našej državi Dalmacija nema kaj koristiti, če ne dobi zahrbtno za-slombo jednega dela Bosne, baš gori imenovanega. Nemci in Magjari še zdaj vpijejo proti temu. Ali ne iz gledišča koristi državine, nego ker se boje prirastka slovanskega prebivalstva. Mi smo s tem prirastkom zadovoljni, ker nam bode s časom v slovanskem duhu podporen. Pa tudi iz tega, ker smo boljši Avstrijci nego tisti prusijanski Nemci, ki teže na sever ne v Avstrijo. Če bosta Srbija in ('rnogora v boji z divjaki srečni, ^vzameti drug del jugoslovanske zemlje. Črnogora, Hercegovino, Srbija drug večji del rodovitne Bosne in stare Srbije in Bulgarija pride pod ruskega kneza kot samostalna država. Ako pa bode boj nesrečen, kar bog začuvaj, tudi potem Avstrija ne bode pustila na svojej meji kristijanov divjaško klati, če bi prav naši nemškutarji to želeli. V tem smo mi optimisti, rajši boljšega, nego slabšega pričakujemo. Domišljamo se, kako so pri začetku vstanka lansko leto celo naši prijatelji z glavo zmajevali, — ali mi se nepričakovanega potem zavoljo njega doživela doma. Sporoči mu namreč materino pristranost za njega, kako se je potezala za-nj; svoj strah zavoljo tega, in česa se posehmal tako boji. Na zadnje mu s posebno gorcimi besedami izrazi, koliko miru in sladko tolažbe, koliko veselja in srčnosti, pa koliko blazečega zaupanja in mile sreče vzlasti po takem do-godjaji In v takem razmerji ona nahaja po njegovem resničnem sočutji do nje. Zagotovi mu, kako hvaležna mu je za to; pa da tega mu nikoli nc pozabi! Tako tudi Svitan izve kar mu je najdražjega, da Olga ga ljubi, in to, kaka in kolika nevarnost njegovoj izvoljenki zdaj žuga. Prodno se tedaj poslovi od nje, jej zlasto to zadnjo živo stavi pred oči, omenjajo jej tudi bridkih nasledkov, hudega gorje in gotovega kosanja, ko bi ona posebno pazno ne Cula v tem tako važnem tako osodepolnem trenotji, odločilnem jej srečo za celo prihodnjo življenje. Olga mu zatrdilo in s pravo gorečnostjo obljubi, da ga hoče rada in na tanko ubogati, nijsmo dali iz dobrega upanja izpraviti (če prav smo bili zarad idej, člankov in poročil celo k o nf is ciran i, kakoršne zdaj sami v 1 ad n i i n o f i ci j al n i listi uže prinašajo, in katere je letošnja zgodovina potrdila). In ako bog da in dobra sreča, ki mora tudi slovanskemu življu na svetu enkrat ugodneja biti, ne bodemo se niti na dalje varali v glavnej stvari. Jugoslovansko bojišče. Izprememba vojnega plana je v Srbiji gotova. „Pol. Corr." poroča, da Alimpič in Cah, ker nijsta mogla še prodreti v Bosno, preprečila sta Černjajevljev plan. Zdaj ob Nišu Srbi ne bodo več ofenzivni, temuč defenzivni. Zato bodo svoje moči zbrali in utvrdili tu, pa drugje začeli. Ko bi bilo telegramu iz Zemuna od 25. t. m. verovati, bil se je hud boj pri Zaječaru. Vodja je bil baje uže Černjajev. Cah in Čolak Antič sta se pred Sjenico sjedinila, Ko bi ta važen kraj vzela, mogla bi Črnogorcem roko podati. Glavni kvartir knežev pravijo, da se bode ali se je uže preložil v Čuprijo, torej bolj v notranjost. VeselejŠe bi pač bilo, ko bi se glavni stan pomikal v Bosno ali Bulgarijo, ali upajmo, da se bode, kadar Srbi glavno bitvo dobodo. In ta odločilna bitva se pripravlja. Bog daj srečo našim. Da smo prav imeli, ko nijsmo verovali v zmago Muktarjevo pri Bisini 23. jun. nad Črnogorci, dokazuje nov zanesljivejši telegram iz Metkovića, ki poroča ravno narobe. Črnogorci so zmagali. Ne jeden k o nj i k nij mogel v Mostar ubegniti. Muktar- kar jej Svitan toliko raje verjame, ker je po vsem njenem vedenji in govorjenji uže spoznal da ta še priprosta in nedolžna deklica je denes k njemu pribežala res le sladila in tešila in varujočega zavetja iskat svojej mladostnej, vzne-mirevariej ljubezni. In v ta namen, kako hočeta namreč svoja mlada, nežna čutila laglje menjavati v prihodnje, ali tudi vzajemno se vpreti pretečim nakanom, ki bi utegnili zažugati njunemu nežnemu razmerju, uganeta si določno smer in ravnanje. III. Berta je pogodila, ko je trdila, da Olgin spremljevalec, ki ga zdaj poznamo pod imenom Česolj, ne bo dolgo odlašal. Užo druzega po polu dno, potom pa vsak dan navadno še po dvakrat, zjutraj in proti večeru, pride stražit in prežat mimo hiše. Kakor lesica okoli go-lobnjaka vohni tamkaj okrog časi kakor le mimogrede' samo za nekaj trenotkov, večkrat pa tudi po celo uro stopajo gor in dol zavestno s šibico se trkljaje po goleni, natikajo si pa- jeva vojska je na polji pri Nevesinji obkoljena, morala se bode torej prebiti, ali udati. Bitka je bila 24., torej drug dan potem, ko so krivo poročali turški prijatelji, da so Črnogorci pobiti bilk O boji pri Velikem Izvora ob Timoku 18. t m. pišejo v „Deutsche Ztg." sledeče: Veliki-Izvor je onkraj Timoka, komaj četrt milje od bulgarske meje še na srbskej meji. Tu je pustil Osman-paša pri svojem umikanji, ko je bil brezvspešno poskusil ob Timoku srbsko zemljo zavzeti, precejšnji armadni oddel, kateri je na tem gozdnem in planinskem zemljišči napravljal si nasipe, katere bi potem Krupovi topovi branili. Tu namreč, je tudi Osman-paša prejšnji teden skupljal vso moč, in se nij nikakor oziral na male srbske oddele, kateri proti Vidnu prodirajo. Lješaninu je bilo mnogo na tem ležeče, raz-poditi Turke iz njih pozicij pri Izvoru in to sicer še prej, nego pride uže naznanjena pomoč pod poveljem Kerim-paše, kateri maršira, menda z najboljšo azijatsko armado v IJul-garijo. 18. zjutraj ob 1). uri zapovedal je Lješanin Negotinskej brigadi proti velikem Izvoru marširati. Do 10. ure bil je uže ves, 10.000 mož močni oddel Timokove armade v ognji, in Turki bili so vsled res občudovanja vredne hrabrosti Srbov iz več pozicij razpo-deni. Tako je obvisaval boj do polu dne, kder je manjkalo le še jednega močnega in energičnega naskoka, in Turki bi bili tudi v sredini primorani odjenjati. In v tem tre-notku prišla je res tudi pomoč za Turke in sicer iz Adlice, nizami in Čerkezi. Oni so prišli črez Gatovske gore in črez potok Izvor ter so pretili Srbom na levem kraji. Ta treno-tek porabil je Osman-paša, kateremu se je brzo naznanila došla pomoč in poskusil še jedenkrat končni naskok z vso svojo močjo. Srbi, kateri so bili uže tako slabejši (Turkov je bilo 12.000 brez ravnokar došle pomoči) prišli so vsled tega nekoliko v nered, kateri je prouzročil tudi nekaj taktičnih napak, in zaradi tega pomaknil se je Lješanin zopet v svojo stare pozicije nazaj. Izgube so obe-stranske jako velike. Osman-paša pa, ako-ravno je dobil veliko pomoč nema vsled te male Lješaninove nezgode še nikake prednosti. daj oči ščipec na nos pa verno pazeč na vse stsani, od kod, da se prikaže pričakovana pa tudi po gostoma oziraje se na paženo zanimivo okno. Kljubu tej njegovej natečnej neumornosti preteče nekoliko dni, da Česelj niti ne vidi Olge. Ah vabilo je premično in prezapeljivo, da bi podjetljivi Česelj hotel malosrčno odjenjati, nikar gubiti trdno voljo in upanje. Narobe! to trdovratno, nepostrežuo osojenjo ga tolikanj bolj kuri in izpodbada doseči svoje namere, zlasti, ko s svojega stražišča vsakrat z radostjo opazuje, da tam gori za prežanim oknom se sicer ne Olga, pač pa njena mati mu pokazuje z dosti očitnim dopadajenjem odobravajo njegovo dovolj jasno kazano poželjenje. Le-ta jako povoljna opazba ga tudi uže osr-čuje, da bi zavrzivši vse to malostuo ulično prežanje, ki naj bi se spodobilo le pritlikov-cem, ki nemajo nič, in si zatorej tudi ne upajo nič, kar pohitel gor po stopnicah pa zavedaje se svojega priporočujočega veljaštva povedal privoljnej materi, kako in kaj. In to bi bil Česelj zdaj po petdnevnem, Politični razsHed. H otrtaiiJ<> dežele. V Ljubljani 27. julij*. i Priprave se vedno bolj delajo, da bode , t*o/#/.o mogoče brž sklicati, kadar bode trebah), da tudi Avstrija posegne v delovanje. Okrajna glavarstva po nekaterih deželah dajejo občinam ukaze, kako je treba hitro rav- ' nati, kadar bodo vojaki sklicani. „P. L." meni, da ne bode še tako brž nastala ona potreba, drugi listi so pa nasprotnega mnenja, tretji rekavajo: nič se gotovo ne more vedeti. Vznemirjati nas vse to ne more nič, odkar vemo po cesarjevem shodu v Zakupih, da bode Avstrija z Rusijo sporazumno ravnala, torej ne po magjarskej ali turško-nemškej glavi. Vllttiije dr/uvc. Srbki Ms tok konstatira, kdo je za sveti boj Srbov in kdo proti, imenuje mej prijatelji tudi nas Slovence, mej protivniki Srbstva in mej prijateljev Turkov pa z britkimi besedami omenja tudi rimskega papeža, ker sodi, kakor drugi časniki, da je „Voce de Verita" vatikansko glasilo, ta list pa za Turke piše, ker so Srbi pravoslavni! (Papež še nij svoje besede pred vsem svetom govoril, torej tudi mi upamo, da njegova glasila nijso na njegov nalog govorila.) Iz Pariza se dunajskemu listu poroča, da je v C4*rigr€*fitt uže skleneno sultana Murata prisiliti, da se odpove vladanju, ker je tako bolan, da zdravniki izpoznavajo njegovo ueozdravljivost. — V Carigradu torej vlada samo ministerstvo, novi sultan je ničla, in se niti ne vpraša o tem kaj se ima zgoditi. #v# senat je 25. t. m. sklenil, da se ima svetovna razstava 1. 1878 obdrža-vati, ker je beseda francoske za to zastavljena. Torej je videti, da Francozje so v tem uže omahovali. Dopisi. Iz Borovnice 26. jul. [Izv. dop.] Žalostnim srcem se inora človek spominjati onih temnih časov, za katerih so priviligirani stanovi ljudstvo zatirali, po svojej volji gospodarili in zlorabili svoje podložnike. A „tem-pora mutantur et nos mutamur in illis" — človeštvo napreduje. Ako pak sosed dela, tudi mi ne smemo rok križem držati. Kako pa vendar to, da, ko uže sosed vse svoje moči uporablja v svoje blagostanje, . si mi stoprav manemo zaspane oči V — Prav naravno. Vsaj nij mogoče ubozemu kmetu napredovati, ko inu je zabranjen vsak pot, ki bi ga pripeljal do izobraženosti in učenosti! Še dan- brezvspešnem zalezovanji tudi storil, da mu nij prijazno naključje po drugem potu postreglo. Na adventne sabote večer namreč, ko Česelj po stalnem običaji ljubljanskega moškega gizdalinstva v trumi svojih tovarišev stoječ pred stolno cerkvijo pase svoje poželjive poglede po mladem, iz cerkve gredočem ženstvu in nesramno pa predrzno pogleduje slehrno gospodičino, obtiče na jedenkrat njegove oči le na jednej, katere nenavadna lepota in prenežna milina kakor čarom oblišei tudi vse druge prežalce. „Olga, Olga!" šepeta Česelj svojemu tik stoječemu pajdašu ter se ž njim vred napoti za odhajajočo. „Le počasi!" opominja Česelj spremljujo-čega druga, ki preburno rije dalje in prigovarja kar pristopiti in ogovoriti, „počasi, da pridemo bolj ven iz mesta. Saj bi me bilo sram, ko bi kdo videl in vedel, da dirjam za tako-le! Glej kako je oblečena! „Da, da, to je res" potrdi drug, „pa, — saj vsak lehko sodi, da to le za burko. denes v času omike, napredka in svobode tlačijo travo taki tilistri, ki skušajo bližnjega Slovana z močem in peresom uničiti in ga obraniti v tmini duševnoj. Kolikokrat mora občina „na žive in mrtvo11 prositi in moledovati, da dobi prepotrebno šolovanje? Dokazov mi nij treba daleč okolo iskati — imam ga tu! Ravno naša fara je bila datgo časa brez vsacega učitelja. Leto dmj je bila ndadež brez duševnega kruha. To je bil velik udarec za nas. A vsaka sila traje le malo časa: dobili smo izvrstnega učitelja g. Fr. Paplerja. Otroci v poduku vsi zanemarjeni so potrebovali izurjenega in prijaznega učitelja, in to so našli v g. Paplerju. Denes se je končala z duhovnim opravilom šola. Lepo je bilo videti, kako se je šolska mladež v prazničnej obleki vrlo obnašala, a še lepše slišati prijetno petje, ki je donelo raz kora iz mladih grl nedolžne mladine. Navzočnemu poslušalcu se je milo storilo in preselil se je v duhu v sveto deželo otročjih let, ko je vladal v srci rajski mir in blaga zadovoljnost. Prepričati se je moral vsakdo, koliko premore dober učitelj pri deci. Te in jednake misli so rojile poslušalcu po glavi, in iz njih ga je vzbudila stoprav zahvalna pesen. Po sv. maši je stopil č. g. župnik Ant. Jugovic — mladini zavsem naklonjen mož — pred oltar in tu z domačo in z lepimi primerami okinčano besedo poudarjal korist šole sosebno v sedanjosti. Polagal je ginljivo mladini na srca, naj bode zmirom bistrega uma in poštenega srca. Bog daj, da bi te besede ne pale na kamenita tla! Gospodoma pak: še mnogaja leta ! — Hvaležni bodite tedaj starši in otroci tacim, za dobro vnetim možem, a i roditelji naj jih ne ovirajo pri njihovem sat luno sne m delovanji, ampak pomagajo naj k dosegi lepega vspeha in tako — nam prisije gotovo boljša bodočnost! To prorokuje uverjen „prorok" pod Trebevnikom. Iz kt. Huiicrlti 26. jul. [Izv. dop.] Čestitim bralcem „S1. Naroda" dobro znani g. Dolar, kateri je dosedaj županova! našo občino, blagovolil je vendar naposled razpisati volitev občinskega zastopa. Sicer je uže storil trikrat, toda prvič zadrževale so ga privatne stvari, drugič bil je semenj na Slančnem vrhu in še le tretji pot šlo je za resnico, kar so uže dvakrat prevarani volilci komaj pričakovali. G. Dolar se je pri tej volitvi odlikoval se svojimr'manirami, ter volitev dal sklicati Te je pa ta golobičica uže vredna, če tudi nema spreminjavih kril. A, kdo je ta stareja osoba zraven nje V" „Mati!" „ Potlej pa —" „0 nič hudega !a „Kako ?" „Da bi le mlado imel tako na motvozi, kakor imam uže staro! To imam uže davno si priklonjeno, in ko bi meni ne bilo le za —u naredi dotični, pomenljivi zgibljaj z roko — kar pri tej bi se bil uže oglasil. Na vse zadnje pa tudi storim to. Stara naj bo brv —tt „Haba, ha!" zakrohota se povšečno drug skoraj na glas, da v misel jemana, nekoliko korakov pred njima gredoča mati se brž radovedno ozro nazaj, pa tudi v mračenji takoj spoznavši Češlja precej počasneje stopati začne. „Si videl?" šepeta Česelj s komolcem drezajo druga v lakt. Tovariš otresaje z glavo in šegavo krem-žeč obraz prikimuje, potem pa oba tiho se samo na Veseloj gori; druge svoje privržence pak je pismeno povabil k volitvi; da potem drugi voVilci nijso mogli k volitvi priti, to je oči vid no, akoravno so imeli aktivno i pasivno volilno pravico; prišlo jih je torej prav pičlo število volit. 24. t. m. ob 0. uri prične se volilni akt. Drugi volilni razred volil je prvi. G. Korbar poda g. Jančigarju listič, na katerem so bili volilni možje zabilježeni, da jih zadnji prebere. -G. Dolar protestira, vrže pero ob mizo rekoč : „das geht nicht, die \Vahl wird versehoben" Zapisnikar in g. Zajec prhneta za klobuke ter gresta in ž njima i drugi volici iz vasi. Ćrez pol ure sklical je g. Dolar zopet volitev; prične se drugi akt; kot zapisnikarji rangirali so gg. T. in J., ker prejšnjih gospodov nijso mogli več v roke dobiti. To dolgem in širokem glasovanji bili so sledeči gospodje voljeni "V občinski zastop. Intihar, Štrajnar, Širceh\ Vidmar, Majcen iz Češnovca, Denari, Jelenec, Starič Franjo Lamovšek, Stermole, Uršič, Štrukelj Franjo in Josip, Glušič Janko, Mandelj, Vašič Rajmund, Gačnik, Škerjanec, Majcen Vinko, Dolar Ferdo, Zajec Tone, Zupančič, Lamovšek, Golob, in dr. Skedl iz Novega mesta Iz teh mož volil se bode župan, o katerem prihodnjič. Splošno so volilci s to volitvijo zadovoljni, kajti razen treh so vsi jako vneti Slovenci in za blagor občine; pričakovati je tudi, da si voljeni možje izvolijo najsposobnejšega kot ž u-pana, nikakor pa ne tujega Dolarja, katerega je cela občina bila uže do grla sita. Domače stvari. — (Poverjeniki banke „Slavije") so imeli včeraj tu v Ljubljani sejo in posvetovanje. Čujemo, da je v principu skle-neno bilo prevzeti tudi celo organizacijo banke „Slovenije," to se ve po njenej likvidaciji. Mi se tega sklepa, če bode tudi v praksi izveden veselimo, ker „Slavija" je dozdaj dejansko pokazala, da je solidno društvo. — (Šolsko loto) se je končalo tu v Ljubljani v ljudskih šolah predvčeranjem. — (Maksovo Kriščevo glavo) more v reduti od denes naprej videti se samo za 10 kr. vstopnine. — (Strah pred Turki.) Včeraj je prišla neka kmetica v Ljubljano, ter takoj meneč polagoma sledita predidoči. Na cesti, kjer se posamezen pesnik uže ne spoznava več za večernega mračenja, začne nakrat Če-"sljev drug ostajati zadej, v tem ko on sam hitro postopi naprej. V malo korakih poleg Olgino matere potegne klobuk in na trikratni pripogibljej začne: „Ne zamerite, oprostite, milostiva gospa! da si jemljem to prostost — ali to previsoko zanimanje, katero jaz gojim za — za —" „ Dejte, mladi gospod ! nikdar — kdor meni prijazno, no treba se mu oproščevati. Prijateljstvo dohaja zmirorn ljubo in dobro." S temi gorcimi besedami mati podpre spod-tikajočega se oproščevalca radovedno obračajo vanj prijazno mu lice, mej tem hči z v jedno mer pred se obrnenim, telečim obrazom, kakor po šivankah stopa vedno dva koraka pred njima. rDa gotovo, čista prijaznost in spoštovanje za vas, milostiva gospa, — in kaj hočem dalje tajiti — kar najviše in najresnič- povpraševala je li res, da so Turki uže v Ljubljani in rekla, da je zaradi tega v Ljubljano prišla, da bode iz hranilnice svoj denar vzela, ker je čula, da stoji v časnikih, kako da Turki ropajo, kradejo in more po slovanskih deželah. Ko jo je nek narodnjak zagotovil, da so le pest ujetih skozi Ljubljano peljali, da jih bodo v Celovcu zaprli, pomirila se je kmetica. V hribih naših še vedno velja za gotovo, da Turek je najhujši in najdivjejši. — („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer") ima letos občni zbor IG. avgusta (ne 15.) zvečer ob 8. uri v čitalnici. — Dnevni red se v krakem objavi. Odbor. — (Iz L j u to mera) se nam 20. t. m. piše: Za načelnika našega narodnega okrajnega zastopa je bil v nedeljo, 23. julija prejšnji g. Ivan Kukovec zopet izvoljen; za njegovega namestnika p. g. M. Žemljic. Drugi odborniki so pa gg. Božič, Farkaš, Mahorič, štajar in Ffonigman. — (Vabilo.) V nedeljo 30. t. m. napravi pevsko društvo v Krškem v vrtu g. Fr. Gregoriča v Krškem besedo s sledečim programom: „Trojednica", melodrama s petjem in godbo, — Pesni: „Oblačku", moški zbor z bariton solom in bariton-tenor "duetom, — Četverospev „Gradič beli", — „Slovenska dežela". — Igra: „Ravni pot najboljši pot", — Pesni: „Slovo", moški zbor, četverospev. — „Domovina", moški zbor. — Po končanem programu ples. Začetek ob 7l/a ttri zvečer. Vstopnina za posamezne 30 kr., za družine 50 kr. Čisti dohodi so namenjeni za krško gasilno društvo. K tej veselici vabi uljudno Odbor pevskega društva v Krškem. — (Iz Krškega) se nam piše: Opozo-rujemo č. g. rodoljube na besedo v Krškem 30. t. m. Igrale bodo najboljše moči ki se morejo v naših krajih dobiti in moški zbor bode eksekutiral v pomnoženem številu par lepih pesnij, ki so se povsod, koder so se pele z velikim ploškom sprejele. — (Strela) je ubila pri Marenbergu na slovenskem Štajerskem kmeta Antona Kacija-narja in njegovega sina, ki sta bila moj viharjem v kašči. Razen tega je v istej hiši strela ubila pet krav in zadela malo še dva otroka. neje zanimanje za vašo-le pi*elepo, preljubez-njivo gospodičino hčerko, to naj mi opravičuje mojo drznost, da —" .,0 prosim, ljubi gospod! nikar se res tako poniževati; nas srčno veseli poznati vas, vi nam skazujete le čast —" Ne, milostiva gospa! zagotovljam vas, vaša tolika pirjaznost mi je izvanredno draga zares in ta mi tudi daje poguma, izraziti vam prošnjo in srčno željo, ki jo uže dalj časa gojim, če mi dovolite, da pridem sem ter tja k vam na obiskanje." ,,Kakor vam po godu, kedar vam le drago. Tak odličen gospod nam more le prijeten biti, meni, mojemu soprogu in mojoj hčeri-le, Olgi. (Jotovo.'1 Tedaj mi bo posebna radost, da-se koj jutri poslužim vašega prijaznega privoljenja, čo mili gospodičini < ilgi ne bom nadležen, če ne bo huda —14 „Ha, ha/' se šalite", ugovori mati, skušnje s prisiljenim smehljajem pretopiti neprijetno prizadetje, katero je učinila jej spremljevalčeva, na Olgino prezirajoče vedenje se — (Duhovenske premembe v ljub-ljanskej škofiji.) Č. g. Anton Zoreč, fajmo-šter v Žalni, postal je v Dobrničah. Umrl jo 25. t. m. č. g. Jarnej Bizjak, fajmošter na Jesenicah v 83. letu svoje starosti. — (Dar.) Nadvojvoda Franc Karel cesarjev oče, je za zidanje nove podružniške cerkve v R a k i t n i c i, fare dolenjevaške, daroval 100 gold. — (Iz Borovnice) se piše „Sl.": 16. julija zvečer se je napotil tukajšnji posestnik J. P. z najemniki svojimi kosit. A prekosila je smrt njega. Idočenm po mostu črez Ljubljanico se mu vsled neprevidnosti spodrsne in nesrečnež je padel mej skalovje, ter se smrtno pobil. Vendar je bil še pri pameti in je še celo najemnikom odkazal njihov delokrog. Kmalu potem se je preselil v večnost. — (V Š. Petru na Krasu) — tako se nam piše — smo imeli v noči od 25. do 26. t. in. žabji dež. Palo je namreč mej sv. Petrom in Selcem z viharnim dežjem gotovo še nad jeden milijon žabic, katerih je povsod najti cele trope. One so rujavo-črnozelenkaste barve. Od kod so jih oblaki zajeli ia če uže žive ali pa so še v zalegah prišle mej vetrovne moči, to se ne ve in ostaje zanimiva uganka. — (Iz gornje savinjske dol i ne) se nam 26. julija piše: „Sv. Ane dne je vsako leto shod k cerkvi sv. Križa, ki leži na prijaznoj gori s koje uživa turist lep razgled. Uže predvečer ovega dneva se zbirajo romarji iz vsoh krajev — videli smo tudi Kranjce — tam, ter prenočijo v cerkvi ali v prosti naravi. — Taka je bila tudi včeraj. Proti 6. uri zvečer se je pa od koroške meje širilo slabo vreme z gromom in bliskom. V cerkvi sv. Križa blizu Mozirja je bilo mnogo ljudstva zbranega in tudi v bližnji kapelici. Elija je strelo spustil v cerkev in glejte 3 mrtvi so ležali na tleh, in sicer dva moška in jedna ženska. Ženska je imela otroka na prsih, a otroka nij strela ubila. — Tudi v bližnjej krčmi je strela pivcem kozarce z mize vrgla in jednomu fantu samo podplate ukrala. — V cerkvi i bližini so ljudje kot snopi padali na tla. — (I z D ol enj skega) se nam pošilja sledeči plod nemške prisiljene „kulture" na Slovenskem: „Testament, welches wird mein Erbtheil niedergeschrieben bat. l.Cberzeugt, das meine Krankheit ich weiss das es ist nanašajoča, torej opravičena opomba. Da bi še bolj vpognila njegov sum, naglo pristavi: „Olgica je še zelo, zelo mlada, stoprav v . šestnajstem letu; no pa dekle je uže, o se čuti dekle — vendar je še otroško, priprosto plaha in boječa — ne zamerite1" ,,0, kaj mislite, milostiva gospa! Gospodičnu se vidi, da nij še vajena —" „Nobenega družbovanja tukajšnjega, celo nobenega ! Smo še le peti mesec tit v Ljubljani, povsod še tako tuji, pa ne zahajamo nikamor. In Olga ona ne pozna še nobenega!" ,,Nii, saj to jej nij na nobeno škodo še, tako mladi gospodičini, razen — razen — morda bi ka terikrat rada šla na kako veselico, kako večerno zabavo.4' Rekoč poseže po širšem koraku in nagnivši se pred deklo vpraša: „GospodlČina Olga, a i ne ljubite zabav?" „Ne" odgovori ta kratko, zroč pred se. „Ali Olgica, kako si mi!" opominja mati od strani. (Diiljo prih.) nicht mir moglich d. gesundet mehr. So ich heute entschlossen, nur nach meinem Tode jetzt ein Testament zu machen. — — Das mein Ilruder Josef diesse 200 ti. z\vei hundert t! uide u ich ihm ales scheuken, er mus aber auch von dieszen zweihundert Gulen 7. — Siehen heiligen MoBsen zu bezalen \vird. 4 heflige Messen gleich jetzt. 3. hI. Mesa aber auch am AUerheiligen iiir mich und auch tur meino Altern". Ta testament je delal mož, ki je našo nemško šolo užival, kojemu se je pri vojacih nemščina ubijala. Smem vprašati: gospoda Nemci! kako se vam dopadaj o taki proizvodi vaše kulture na Slovenskem; glejte ali bi se ne glasila zadnja volja razumljivejše in lepše, ako bi se ta človek v svojej materinščini boljše izšolal, ako bi se ta čas, ki ga je za nemščino porabil, porabil za svoj slovanski jezik? Gospoda! gori doma mej Nemci vi bi obesili vse učitelje, ki bi take vspehe podučevanja svetu pokazali, pri nas jih pa na rokah nosite in branite. Ej in vi hočete res omiko našega naroda. — Pojte se solit! Razne vesti. *(Osem naših zapodilo 1000 Turkov.) Baron Rodič, poveljnik naše vojske v Dalmaciji je izdal 18. jul. sledeči dnevni ukaz: „20. junija t. 1. je naletela jedna patrola 7. lovskega bataljona, obstoječa iz patrolnega vodnika Mihaela Pička, potem iz lovcev: Josip Čotič, Sebastijan Kolugnat, Ivan Majer-bruker, Jakob Piteri, Franjo Poženel, Karel Repnik in Dijoniz Hubar pri Kadini Bukvi na avstrijskej zemlji na turško vojno četo 1000 mož močno, katera je na patrolo takoj začela steljati. Ne oziraje na veliko moč, nij pobegnila mala patrola, temveč se skrila v skalnati teren ter odgovarjala s streljanjem s tako dobrim vspehom, da so Turki, kateri so bili mnogo živine na avstrijskem nakrali, hitro nazaj črez mejo pobegnili. Jaz naznanjam ta dokaz hrabrosti in srčnosti male patrole ter zau-kazujem, da se naznanja omenjenim pridnim možem, pohvalno priznanje vojaškega poveljni-ništva. Rodić 1. r. F. Z. M." Sest iz imenovanih lovcev je Slovencev.) * (Od bika u s m rt en a) Pretečeni ponedeljek ob Va 9- uri zjutraj splašil se je, kakor pripoveduje „Prager Abendblatt" ne-kov bik in sicer zarad gospoda, kateri je ravno z belim solnčnikom iz Tramvvav železnice izstopil. Bika nij bilo več mogoče obdržati. Iztrgal se je in letel po potu in pri tej priliki podrl 12 letno deklico necega črevljarja. Nesrečno deklico zabadaval je večkrat zaporedoma divji bik na rogove in jo z nogami pohodil, potem pa zopet naprej divjal do Schwarzenbergske gostilne. Tam ga prime nekov pogumen delavec za rep in za zadnjo nogo, a bik ga je tudi na tla podrl. Delavec vendar nij izpustil ter končno bika, kateri je na vso moč branil se, vendar na tla podrl. Potem se je posrečilo mesarjem bika zvezati. Nesrečno deklico so pripeljali pak v očetovo stanovanje, kder je kmalu potem vsled zlomljenih reber in odtočenja krvi umrla. Vnem bolnim moč in zdravje brez lek* in hrez stroškov po izvrstni IMmim i Barry 30 let u« je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašč«3nih i Otrocih brez medicin in ntrožkov; zdravi vso bolezni V želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; Jloze 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiho, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboBti, zla... lilo, vodenico, mrtlioo, vrtoglav je, silcnjc krvi v glavo šumenje v uše.Bih, BlabuBti in blevaaje pn nosećib. Otožuoat, uii Ut, trganje, Bliujsanjo, bledičiuo in pro hlajenje; posebno bc priporoča za dojence in je boljo nego dojuičmo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče val zdravilnih, brci. Vb^ke medicine, mej njimi Bpri zevala profesorja Dr. VVurzerja. g. F. V. Beneka, pra- rega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega <*v etnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Ca m p beli a, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi nje Čast I o ■tuart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki Ukaz ii 80.000 spričevalo?. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo jo tže eedcm mes ce-, odi ar Bem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsni) in en ničnih bolečinah, in Bicer tako, la s m od dne do dne > idnov g nil, in to zkpreMlo je dolgo čbi moji' štrdije. Cul sem od Vaše čmlapolne Kevalescičre prii'el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnim i žitku V* še tečne in okusne, Kevalescičre popo ntui zdrav, tako, da brez najin*-.tega tresenja morem zopet pisati. Za adi tega priporočam vBem bolnim to primerno prav cei.6 m okusno hrano, kot tajboljši pripem ček, ter ostanem Vaš odani Gabriel T e b e h n e r, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \ sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vodno nespanje, ter Bem trpela vedno na razdražonji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalescičre in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalescičre zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Br6han. Št. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dužnika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalescičre je 4 krat tečne j ša, nego meso, tet ■a pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ua oeni, ko pri zdravilih. V ploh as tih policah po pol fonta 1 gold. 50 kr , l funt 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., IS funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold. — Uevalosciorc-Biscniten v pušicah in Koval esc iere-Chocolatee v prahu > v, t as 1 gin*. 50 kr., 24 tas 2 gi 20 kr., 4o t*i a gi 60 kr., v praha u 120 ta» LU gL Prodaje: Da Barry a Comp. na Dunajl* WsUI-flaehati>ftwe it. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in ■peoerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje no poštnih i.akaznioah ah povzetjih. V LJablJaul Ed. tfahr, J. Svob oda, lekar pri „ zlatem orlu", v Bekl pri lekarja J. P r o dama, v Celovcu pri lekarja Bi rn oaoherjn, v Spljeta pri lekarja A lj i novica, v Trsta pri lokarju Jakobu Serravallo, pri drogerittu P. Bocci in J. Hiricha, v Zadru pri Androviću. (20) Št. 9774. Razglas. Po določilu občinske postave tukajšnjega mesta bo mestni račun za leto 1875 od 1. avgusta 1876 naprej skoz štirnajst dni v magistratnem ekspeditu v očitni pregled sle-hrnega uda občine ležal. Tukaj se bodo tudi katere opombe o taistem v zapisnik sprejemale. Mestni magistrat v Ljubljani, trgovinsk pomočnik iz dežele, popolnem izurjen za štacuno z mešanim blagom, nm žen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe sprejema administracija „Slovenskoga naroda*, (234—2) 23. julija 187G. (235—1) Franc-ove esence za življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznlj z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—18) Jedino pravo dobiva se pri Gtabricl Plccoli, lekarju, na dunajske} cesti v LJubljani. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ,,Kalifomske povesti" od Bret Harte a. Cena 50 kr. 3. „Tuffomer**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na, Žerinjah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v LJubljani so izšle in bo morejo dobiti sledečo slovensko knjige: -A— Homani in povesti: 1. Erazem Tatenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Meta Holdenis. Roman, francoski spisal Viktor Chcrbuliez, poslovenil Davorin Hottnik 50 kr. 3. Kaiitoreicu. Roman s pogorskega zakotja, Ćeški spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi itoljub. Novela, spisal J. Skalee. — Na črni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal H. Rivičre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev In država •v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin Hoatnik, velja ... 25 kr. S. Hiistlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.. — Zivotopisje, op. Rajč Boi. — 1'rešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma-is Rusije, sp. dr. Celestin. — Trstvo z grozdjem na ltuskem, sp. dr. J. Vočnjak. — Ćagava bode 'i No veliča, sp. J. Ogrinec. Velja . . . . 25 k r. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulua. — Plašč. Novela. Ruski spisal JV. V. Gogol; poslovenit L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni j. Spisal prof. dr. Krek. Volja 25 kr.. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Knrodncj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skuj) so dajo za znižano ceno 2 gold. . S. !||l5§i ia vb to v od i . .n ■!! Živela konkurenca !!! Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Novo izdelane, najelegantnejše, najpraktič-nejše in najeenejse vseh bledskih kopelj so p. n. gostom vedno na razpolaganje, ('ena za goste 15 kr., za dijake 10 kr. Tudi ste dve lepi lacliji za goste pripravljeni. — Dobivajo se ravno tam tudi po nizkih cenah lepa lesorezna podobajraRa «Ic»I;». ■ ■ ! Živeb konkurenca !!! La.stuina in tisk „Narodne tiskarne". .TA