St. 123.
V Gorici, v soboto dne 26. oktobra 1912.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana;
vse leto   .   •   15 K
%    »    .  . 10»
/t      »      •   •     « » Za Nemčijo^K 10*00.  — Za, Ameriko in 4LozenSsi$f '^.819^^ Posamične številke stanejo 10 vin. *"
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščaoskem' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih z?tz:'-M naročila brez ddposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLIL
Btfsas
Telefon Št. 83.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravni št vo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?0 v Goriški Tiskarni,
Naročnino in ^oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
S tujo pomočjo.
. (Italijani in Jugoslovani).
Ko je pred letom izbruhnila vojna med Italijo in Turčijo, se je zdelo, da mora vsaik 'čas začeti balkanska vojna. Saj je bik za balkanske države silno ugodna prilika, ida .bi skušale izporabiti položaj- v svoj prid in osvobodile macedouske Jugoslovane. Italija je bila, ki je prva .opozorila Jugoslovane, da je ugoden čas prijeti zu orožje. Preteklo je leto dni. ' iskra, ki je tlela od dne, 'ko so Italijani zavratno napadli Tripolis in začeli vojno z Otomani, je vzplamtela črez leto in dan; nastal ?e požar. In sedaj, ko bi se morala Turčija bojevati proti Italiji in Jugoslovanom, so se Italijani .podvizali in sklenili mir. Balkanske države so bile, ki so pognale- Turčijo v ko'zji rog, da je sklenila za njo sramotni lozanski mir. Italija ni imela nikajkih pravih uspehov, na bojišču, bojevati bi se morala morebiti še leta, da bi mogla zasesti Tripolis. ki evo prišli so Jugoslovani in rešili Italijo vseh sitnosti. Ko so Turki videli, da se ni mogoče boriti istočasna proti Balkaneem in Italiji, udali so- se in žrtvovali Tripolis. Račun pa naj1 plačajo Jugoslovani, ki jiili je Italija sramotno in zavratno zapustila v odločilnem trenutku. Zopet enkrat so si Italijani s tujo* pomočjo priborili provinoijo. To se je pa že večkrat zgodilo. Navadno pravijo, da ima neumni srečo. V tem slučaju bi pa rekli, da ima srečo bojazljivec, ki še ni bil nikdar zmagovalec na bojnem polju, kjer mož stoji nasproti možu, ki mu je pa slučaj vedno naklonjen. To je čisto navadno »šnorenstvo«, kakor pravimo v navadnem življenju.
S tujo pomočjo so zmagali in zmagujejo' Italijan t. Spomnimo se 1. 1859. Tuja moč je bila, ki je omogočila Italijanom zmago. Napoleon III. si je vbil v glavo, da mora osrečevati druge narode, da .bi ga Francozi bolj oboževali in mu bili boj pokorni. Francozi so pobrali Italijanom kostanj iz žerjavice. Francozi in ne Italijani so zmagali pri Soiferinu. In po bitki pri Soiferinu so bili Francozi oni, ki so pripomogli Italiji, da se je izedinila. Francoskemu cesarju je odstopil Fran Josip I. najbogatejšo italijansko pravimeijo, Lom-
ČUDAK.
Poljsko spisala EHza Orzeszkova. Prevel  Stanko  Svetina.
(Dalje.)
Ko sem zašel na popoldanskem sprehodu v najrevnejši in najsiromašneje zidani del mesta, sem prišel k stanovanju svojega prepisovalca, ki se je nahajalo sredi tega konca. Gnala me je tja deloma radovednost, deloma simpatično, usmiljeno sočutje in deloma (potrebne zadeve. Cinj-ski, ki je odihitei ves razmišijen od mene, si ni vzd papirjev, ki bi morali biti ne-mudno prepisani še isti dan. Sklenil sem, da mu jih prinesem in da si obenem ogledam njegovo domače'življenje in ijegovo najbližjo okolico.
To je bila revna, lesena hišica, katere majhna, kakor objokana okenca so gledala na eni strani na tesno, grdo in s staro šaro napolnjeno dvorišče, na drugi strani v ozko, smrdljivo ulico. Poleti ni bilo tam niti ene bilke zelene trave, niti ene najdrobnejše cvetoče vejice, .pozimi
oardijo, in 'Napoleon III. je ta vojni plen j velikodušno predal Pijemontezu. Občudujemo vsak narod, iki s svojimi silami si izvojuje svojo državno neodvisnost. Pa spoštovanja ni mogoče imeti pred narodom, ki se mora opirati na tujo moč pri vsakem važnem^ dogodku.
Preteklo je nekaj let in zopet je bila vojna pred durmi. Ženialni Bismark je hotel iztisniti Avstrijo iz Nemčije. Da bi se mu to lažje posrečilo, je sklenil zvezo z Italijo. Avstrija se je morala bojevati na južnem in severnem bojišču. Na jugu. v ravninah Lombardije, je bil dvoglavi orel zmagovit. Na kopnem pri Kustoei in na morju pri Visu so bili Italijana tepeni, da ni mogoče hujše, njih vojaška veljava na veke strta. iPa zopet so imeli srečo. Italijan je obračal in Bismardk je obrnil. Po pruskih zmagah, zopet s tujo pomočjo, so premagani Italijani od nesrečne Italije venldar dobili to, kar so želeli, plodno Benečijo. Korak naprej k združeni Italiji!
Dočim so bili 1. 59. Francozi in njih slaivohilepni cesar- zavezniki1 iiaiiijanstva, je bil ednajst let kasneje poraz Farucozov prava sreča za Italijane. Francozi so -bili zaščitniki papeške oblasti, in dokler so bili Francozi na konju, niso mogli Italijani v Rim: To se je izpremeuilo pri Sedauu in 21. septembra 1870 so bili Italijani v Rimu, Italija tje bila združena — zopet s tujo pomočjo.
Doslej so bili »Wurzen«, kakor pravijo Dunajčani, Francozi in Prusi. Posled-njič in sicer v četrtič je pa usoda to' nehvaležno ulogo naprtila Jugoslovanom. Brez Jugoslovanov in njih ponr.r.* .o ne bi gospodje Bertoiini, Fucinato in Volpi se vrnili s svojim plenom — tripolitansko provincijo — v večno mesto.
Tudi tokrat ni bila italijanska zmaga dokaz italijanske sile, vojaške izvežbano-sti in poguma, temveč zopet je pomagal Italijanom iz zagate srečen slučaj. Nič junaškega in mogočnega, temveč le zvito izkoriščanje političnega položaja, je bilo odločilno.
Spominjamo se, da so pred leti jugoslovanski fanta s ti hudo zamerili Slovencem, da izpodjedajo tla tisočletni kulturi Latincev v našem Primorju. Nedopustno je; da se Slovenci bojujejo za Trst in Gorico, saj'je Učka gora meja med Italijani in Jugoslovani. Talko je vzkliknil neki sapa sneg, ki se je spremenil v blato in napravil široke kaluže.
Vrata pri majhni, temni vežici sem našel odprta. V stanovanju na desno se je razlegal hrup ženskih in otroških glasov; v bivališču na levo je bilo tiho. Vnnil sem se na levo in sem potrkal na vrata.
»Kdo je?« je vprašal notri globok in neprijazen iženski glas.
Povedal sem svoje ime in takoj sem zaslišal, kako se odmika težki rigelj. Za hip sem stal pred veliko, plečato žensko. Domislil sem se, da je to ona, tako razu-pita sestra Činjskega, toda nisem imel časa, da bi si jo natančneje ogledal, zakaj v kotu sobice se je dvignil Činjski teza mize, pokrite s papirji in je z navadnim negotovim korakom pristopil ik meni. Oblečen je bil kakor ponavadi v svojo rujavo, obnošeno suknjo, v sivi, debeli jopič ...
»Morda sem slabo prepisal ono prošnjo, ki sem jo danes prinesel gospodu?« je vprašal in me je gledal v izadregi.
Rekel sem, da sem z njegovim delom vselej zadovoljen, da sem ga prišel samo obiskat in da sem mu prinesel novo delo.
Ozrl se je z negotovostjo po sobi. in mi je primaknil stoj.
ujar, ki je pesnik in poslanec. Z Garibail-4;^i mlajšim so se pogajali in & južno domišljijo so slikali bodočo jugoslovan-sko-latinsko zvezo. In vse to so bile pene nič drugega. Brata Voijnoviča sta še nekaka zastopnika prijateljstva z Italijani vsaj v kulturnem oziru. Pa Lujo Vojnovič je dobil oh taiki priliki od slovenske strani odgovor, ikakoršnega je zaslužil.
Najnovejši politični .dogodki so nam le dokaz, kako je upravičeao, da so Jugoslovani nasproti Italijanom oprezni in jim ne verujejo. Jugoslovani naj hodijo sami svojo pot, ni treba jim tujih sil, tujje pomoči. Zavedajo se naj, da samo to kaj velja, kar si pribori kak narod samo oprt na svoje sile, na samega sebe. To je najboljše poroštvo poznejših zmag in ob enem zagotovilo, da bo mogoče narodu si tudi' to ohraniti, kar si je pridobil.
Slovenci so tak narod, 'ki je v se, kar je dosegel, dosegel s svojimi silami. Vsi-so mu bili nasprotni, vsi so ga skušali zadaviti, vlada in sosedni narodi. Nikdo mu ni pomagal. Radi toga je tudi trajno to, kar je njegovo. A ko je pa kak narod si vse priboril s tujo pomočjo, se min je treba bati, da pride dan splošnega obračuna, <ko bo vse propadlo. Tak narod so Madžari, tak narod so pa tudi Italijani, ne samo oni v kraljestvu, ampak tudi oni tostran črnožoltih obmejnih kolov. Saj je bila jfh slednji m avstrijska zunanja politika zadnjih desetletji največja izaslomba in zaščita. In ko se je pa ta začela izpremi-njati. nazadnje italijanstvo na celi črti. Tuja pomoč je bila tisti čilnitelj, ki jih je držal \v<x površju.
„Sudmarka."
V Pulju so -imeli 23. t. m. »Siidmark-abend«. Predsednik podružnice je profesor Dr. Reichel, iki je pozdravil mnoge navzoče, nemški pevski zbo( je zapel pesem »Spomlad ob Renu«, -nato pa je spregovoril potujoči učitelj Sudmarke neki Hoyer. In zanimivo je, kar je govoril:
»Dočim že dlje časi bližnji in daljni sosedje Nemcev hodijo ropat in so imeli bogato žetev, smo mi zaostali. Vzrok temu, da se nismo gibali, je iskati v pomanjkanju  narodne samozavesti in v ne-
»Bodite tako prijazni ...« je rekel.
Moj prihod ga je očividno presenetil. Ni bil vajen sprejemati obiskov, čutil pa je vseeno potrebo ali pa se je iz davnih časov spomnil, da je treba gostu delati kratek čas z razgovorom.
»Blagovolite se tudi v tako zanemarjeni sobici sprehajati ...« je začel.
Ker sem ga hotel rešiti iz zadrege, sem začel govoriti o tem in onem, o uradnih zadevah, o .znanih uradnikih. V dokaz, da me posluša in da želi nadaljeva^ nja razgovora z menoj, je zdatjpazdaj prikimal z IgavoivH pa rekel: da, da! ali vem, vem! ali pa se je tudi čudil in vzkliknil: res?
Nisem mogel, da se ne bi zmenil, da so nastale tisti dan spremembe v njegovi zunanjosti. Na suhem, orumeiielem licu je imel več temnordečih lis, oči so bile bolj udrte in bolj žalostne in .kotički ust bolj viseči kakor kedaj prej. Skoro mrtvi mir, ki je bil glavni znak njegovega obraza, je izginil prvič od; onega časa. ko sem ga spoznal, in zapazili sem tudi v njegovem pogledu In v gubah, ki so mu razorale čelo, izraz težke bolesti ali globoke skrite, toda grenke žalosti.   2e ko sem vstopil,
sposobnosti, premeriti vrednost svoje lastne moči. Kjer pa se jo udejstvuje, tam se označa (kot strankarski boj. Drugo zlo je takozvami »Kastengeist«.
Šele pozno je začelo med Nemci — tudi v Avstriji — narodno delo m če se je na tem polju doseglo uspehe, ni to zasluga posameznih strank, marveč zasluga obrambnih društev.
Prešedši na delovanje teh društev je najprvo na podlagi statistike označil razmerje »moči Nemcev v Avstriji. Leta 1869. so tvorili Nemci v Avstriji 42L/o skupnega prebivalstva, leta 1900 so padii na 35.8'/o. in če bi šlo tako dalje, bi tekom ISO let ne bilo v Avstriji nobenega Nemca več.
Z veseljem je beležil potem, da je (bilo nazadovanja v zadnjem desetletju samo i).2'/o (35.6*/e).^ Na Češke ni so Nemci nazadovali, v Šleziji tudi (V/o) in isto-taiko v O a 1 i c i ji i, v nekaterih krajih Galicije radi tega, ker se Zidje upisujejo, ka» ikor jim kaže. Na N i ž j c a v s t r i j s -k e m so razmere slabše 'kakor jih slika statistika. Tam zgubljamo iioinško zemljo, ker smo postali trudni zemlje in bežimo s kmetov, česar se ne more trditi o Slovanih, ki radi žive na svoji lastni grudi. Ta žalostna prikazemi se da konštati-rati celo na nemškem Poljskem, To je nevarna poteza v našem značaju. Tudi G o r-n j e - A v s c r i j s k o kaže žalostno perspektivo, ik j e r s o u k u p i 1 i Če h i v zadnjih letih 122 velikih kmetij.
Ali poročati imam tudi o uspehih, posebno v deželah, kjer deluje Siidmarka.
Na Štajersko m je poskočilo nemštvo cd 68 na 70Va^, in celo na jezikovnih otokih (Ptuj, Celje, Ormož) ni bilo nazadovanja, marveč napredovanje od 35 na 5-1%. Četudi so nekateri ikraji v slovenski Štajerski napredovali, je pa S iidmar ka r azš i r i la med Slovence svoj delokrog za 17 km. Še ugodnejše so razmere na' K o rosik e m, kjer je narastlo. nemštvo od 74 na 78'A7e. Tudi na Tirolskem smo napredovali od 58 na 60%, in sicer po zaslugi obrambnih društev. Za uzor se mora staviti na Tirolskem vedenje' vojaštva do Siidniarke, ikajti vedo, da ne pospešujejo le nemštvo, ampak tudi avstrijan-stvo.....
sem opazil, da je sedel pri mi'zici, pokriti s papirjem, brez dela, s čelom uprtim v dlan, na katero je padal dolg šop las.
Nisem mogel dvomiti, da so bila vsa. ta .znamenja občutkov in žalostnih misli posledica današnjega sestanka' v moji pisarni.
Bivališče Činjskega ni bilo talko revno in zanikernio, kakor sem mogel soditi po zanemarjeni obleki njegovega lastnika in po splošnem mneiiju o Činjskega lakomnosti. Obstalo* je iz velike sobe in dovolj prostorne in lepo urejene kuhinje. V sobi so se nahajali raizun diivana in jesenovih siolov dva ali trije kovčki, pokriti s cenenimi preprogami, velika miza, polna papirja, postelja z lepimi pernicami, čisto in dobro postlana. Na tleh iz neotesanih, grapiivih desk, na stenah, pobarvanih z orehovo barvo, na opravi in sploh: nikjer ni bilo videti, niti madeža niti prahu. Zelene pečnice peči so se lesketale kakor steklo. V kuhinjii, fcamor sem videl skozi polodprta vrata, so bila tla ravno 'tako čisto* pometena, mize in kloipice skrbno osnažene, kuhinjska posoda, katere ni bito veliko, se je lesketala in je bila postavljena'v redh po policah.
gožxfo pred a.v&triJ$feN;^ee/..;i>red njihovo pot do moria^ Do t*«an«sme prlU. Sveta'h^dm ŠuJatotftee'to dele* vati pro&frialisstierafo_.tewtehbaflj-:te vedno kazati iia nevarnost /trializima.
\, Okrona*^haloga SiKlirr&ike je, Nemce naseljevati na jugu, da bo (prosta pot do morla, iKoTanfte Nemcev se ne -nagajajo v Severni . Ameriki, - 'Braziliji:"''-in . Afr.iki,, marveč v Evropi, ta sicer na jugu. . ^ko c r bddo Nemci složni izvesta m trdno, bodo zmagonosno napredovali (kljub vsem sovražnikom.«
tako. f? govoril gospod Hover; potujoči .uc^iSudamaifoe- in tako zopet enkrat odkril namene (Nemcev, igtede- naše Adrije in .naših dežel. Primorski Slovani . se moramo začeti- vse krepkeje boriti »proti prodiramjn nemStva na jug;
N a t o' din o o b-r a>m b n q delo ,na široki podlagi more nam dati pravo za-slomlbo proti prodirajočemu nemštvu.    .
oo                         ¦--—
^ Vojna na Balkanu.
Pozivi
za nabiranje darov za »Rdeči *   križ balkanskih držau".
V Trstu se ije osnoval,, kakor že znano, 'Odbor za nabiranje darov za »'Rdeči Križ balkanskih držav«.
Poziv, ki ga je i'idal, glasi:
POZIV!
Svobodne slovanske države na Balkanu so zaplesale krvav ples, da se maščujejo za Kosovo, da fepolnio svojo siaru zaobljubo: za   svobodo   svojo   in
___ svojilil              ._•"..
¦*¦ V tej veKčastveni in orjaški borbi našega maroda proti stoletnemu sovražniku, Miloševih naslednikov proti tlaičitelju bal-
" kanske raje, prelite bo na potoke najple-meniteje krvi naših rodnih bratov.
Ogromne so žrtve, ki jih'domovina zahteva od svojih otrok v teh »sodbpohnh dneh!
.;. Jn ko-.uštaja ves naš narod, da pošilja vsaj blažila ranjencem, 'ko hiti tudi tu$ svet, da v ime človečnosti olajša bojevnikom trpljenje: ali moremo, ali smemo mi Slovani Primerja prekrižanih rok poslušati klic herojev, tki nas JktjSejo na pomoč?!
Rojak i!
Vašimi prepolnim srcem ne treba jnnogo govoriti, V Ognju so izkuša zlato, v nevolji spoznavamo brata. 'Na delo toreg!
Bratska in človeška dolžnost zahtevata od nas, da oduševljeno, obilno in takoj pritečemo na pomoč društvom Rdečega križa jugoslovanskih držav, ki imajo sedaj polne roke najvzvišenejega dela.
Vsak Vaš novčič, vsak .Vaš darčilč blagoslavljala bosta Bog jn narod, tki se bori za Krst časni i Sloboidu zlatnu.
V. L j -w bila n. i se je ttikft osnoval tate-odbor. V njegovem pozivu čitaimo1:          *
SLOVENCI IN SLOSHHUU-.     i
j=, Na Balkanu grme svojo strašno pe-stvn topovi- in slovanska ikri se 'Kje v pow tokih.                                                 ¦•• *
Neteraeno trpljenje krščanske ra&e, za katero nadela srca kulturna Evropa* je potisnilo balkanskim državam orožje v roke,, da ošvobo&e rajo petstotetoega robstva ter. napravijo konec turškemu ti-ranstvu.
. Vojna, ki je izbruhnila na Balkanu, fre vo|na za svobodo, za iciviliza-xi-j o.
•Nobena vojna še ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvišenih in obenem tar ko pravičnih motivov kakor ta. I Črnogorec in Grk, Bolgar m Srb, vsi t so dvignili bojno kopje % zavihteli; ineč, da svojim v neznosnem robstvu zdlsku!-jočim in mročim rojakom jzvojiujejo' naj^ primitivnejše človeške pravice.
In ta vojna, ki bo morda najstraŠneja, kar jih pozna zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev 'zlasti na slovanski strani, saj so izapletene v njo tri države, ki so meso našega mesa, kri .naše krvi, tri jugoslovanske države Črna gora, Srbija iin Bolgarska.
Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in Makedoniji bo idalo svoje življenje tisoče in tisoče jugoslo-vanslkm (junakov, na polju slave pa bo obležala bekatomba ranjenih boriteljev, »za krst "častni i slobodu zlatnu«.
In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega .človekoljuba, k-sveta dolžnost tistih^ ki jih spajajo z žrtvami osvobodilne vojne vezi krvi in jezika.
Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih bojiščih mro za svobodo kot junaki tisoči in tisoči. Ti so si pridobili venec slave, tem ivi treba' več pomoči!
Nujno pa so potrebni izdatne pomoči oni legijoni. ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skadrskem jezeru, pod Ourmi-torjem. na Kosovem in pod Šarom^ pod Rilom in sivim Balkanom.             >- .
Bratje naši so to In bratski smo. jih vsikdar ljubili v dnevih sreče,.
Nesreča je sedaj njih družica, beda njihtovariišica.
Čas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko -ljubav in da pomagamo etiratr bratske solze.
Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepričanja, naj polože svoj oboi na oltar bratske ljubezni in človekoljubja.
Siromaki smo Slovenci in tudi naše trpljenje je veliko; zato pa 'bilje v nas ;gor-¦ko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi brasko bol in bratsko gorje.
Zato bomo Slovenci, dasi siromaki, darovali z odprto roko v plemenito svrho'. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar oti-. tari solze onim, ki so tvegali kri in živ-. Ijenje za svobodo trpeč Jh bratov naših!
Mladina slovenska, spominiai se, da se bore bratje na Balkanu tudi za tvoje idfeale, Slovenka, zamisli se v poloižaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo1 brez nade, da se vnsiejo Se kedaj' —: ter pojd!i m stori, kar ti veleva čustvo irt 'kar ti govori zlato srce slovensko!
Balkanska zveza.
Predsednik bulgarske vlade Gešov je rekel, v nekem* irtterjuvu sotrudniku »Novega Vremena« tako-le:
»Naš ibaUcamsIki sporazum je veliko delo. To ni samo spora>zuim ad hcc>, marveč globok zgodovinski dogodek, ki ot-varja novo dobo in ki bo imel najizdat-nejše posledice.
Sporazum med Srbijo in Bulgarijo ie popom, dovršen, nerazrušljiv. Potrebno je, da Rusija to razume. Za nič na svetu mi ne zapustimo Srbov In Srbi nas ne zapustijo. To velja tudi za Čmogoro in Grčijo,«
Trdnjava Drinopolje.
O utrdbah okoli Drihopolja piše neki vojaški sotrudnik   »Berliner Tagblatta«:
Utrdbe tvomjo obroč 35 km s 25 utrdbami, kr so bile izgrajene kanalu po rusko-tur&ki vcijni leta 1867. Te utrdbe pa bi se slabo zoperstavljale topovom novega tipa. Resnica je. da iBnlgarija nima preveč takih topov. NaiibolijiŠe utrdbe so proti severu in severozapadu. Ali vzeto od vseh strani, se mora reči, da so te utrdbe nesrečno zigraijene. ker se nahajajo preveč blizu (mesta. Z modernimi topovi se more bombardirati mesto preko utrdeb z višin. ki domimVajo nad1 Drimopoljem.
Radi takih pogreškov so začeli pretvarjati Drinopolje pod! novim; režimom v moderno trdnjavo. Ali da se to izvrši, v to . svrho ni tilo dosti ne denarja ne časa. Ali vendar so se v polumeru 8—10 km zgradile pomožne utrdbe, ki so preskrbljene z noivimi Krupovimi topovi. Ali vztočna in južna stran sta ostali tudi po tem- slabi in s .topovi nepreskrbljeni, s čemur bi se mogli Bulgari okoristiti. Ali tu so; pa težkoče radi r&k Marice in Ande, tako da so Bul-\ Sfari prisiljeni napadati oni del, kjetr imajo Turki boljše trdnjave.
Skader.
Cilj Črnogorcev je Skader. Lega .mesta je krasna, zdrav kraj je Skader. Mesto šteje 40.000 prebivalcev; dve tretjini je mohamedanoev, ena tretjina katolikov. Pravoslavnih je malo. V Skadlru tje katoliški nadškof.
Lepoto Skadra opisuje srbska narodom pesem tako-Ie: Ali kak je Skader na •Bojani! Ko pogledaš brdo iznad mesta, šmokve vidiš in zdliene olike in še one bujne vinske trte. (Ko pogledaš strmo dol pod mesto, valovi se tam pšenica bela »n o-koli nje livada pestna, sko>zi teče zelena Bojana.
O skadrsiki trdnjavi si pripovedujejo Albamci to-le pravl#oo: Živela sta v Ska-dtru ugleden ter bogat brat in sestra. On se je zval Rosa, o ona Fa. Rosa je začel graditi trdnjavo, ali kar so po dinevi zgra-
V vzorni čistosti in pedantionem; redu, s katerima je bil okrašen ta revni ko-I tiček in napravljen prijaaen, da, vesel, je bilo videti roko skrbne žene. Ta žena je odšla takoj, ko mi je odprla vrata, v 'kuhinjo, kjer .je sedla pod! oknom na klop in šivala. Seklel sem nasproti nj© in sem si jo Jahko popolnoma ogjedal. Bila je visoka in močnega, rafcvitega stasa. Imela je na sebi čisto kotonasto obleko in t&msn jopfL iiz priprostega. sukna. I-zpod rute, zadaj zavezane, so ji padali na čelo z drobnimi, toda globolkiimi gubami pdkrito, črni kodri, močno prepleteni s sivimi nitkami. Njen obraz, sklonjen nad. delom, me je presenetil s svojo nenavadno zagorelo , poltjo. Niti enkrat se na ozrla in se ni prav njč zmenila za razgovor, ki sem 'ga imel z njenim! bratonr.
Hotel sem že.oditi, ko .se je ičinjski s svojo navadno zadrego zdanil na stolu.,
»Morda bi bili, gosipod <dokitor, tako prijazni in izpili *z nama malo kave.«
'Najbrže se je sprnontnil, da se spo-doibi, da se gosta tudi- pogosti iai ne samo kratkočasi xs ^ pogovorom!
Hote} sem se "zalhvaiHi in se opravičiti, toda žena, ki je sedela pri oknu v ku-
hinji, je vstala, odložila- svoje delo na mizo in rekla z globokim glasom:
»Kava bo takoj.«
»No saj!« se je oglasila žena, »saj sem čakala, da gospoda doktorja .povabiš! Mislila sem. da iseboš :po svoji navadi obnašal kakor kak medved.«      " i
»MoJa sestras je šepetal ičiffjski komaj slišno, »je maloosornega enačaja ... toda to ni nič čudnega ... ako bi vedeli vse, bi sami popoznali, da to ni nič 'čudnega ... nekdaj je bila zelo prijazna ... toda težko je ,., Ljudije so ji napravili mnogo hudega, tudi sedaj...«
Ni minilo deset minut in sestra ičinf-skega je prinesla iz kuhinje v rrtzpokanih. raskavih rokah na umiti tasi dve sikledici kave "z mlekom in z narezano zemljo. iKo je postavila taso na mizo, je dvignila k meni oči. To so bile velike, črne in udr^te oči pod gostimi, črnimi obrvmi. Zdelo $ie je. da'gleda iiz mjib neprestan duiševen vihar. Sploh je ilmela vsa njena zunanjost v 'primeri z bratovo .zunanjostijo, s tem poosebljenim mirom, podiobo vilbarja. Nekdaj [e bila igotovo zeJo lepa. Sedaj, v brez-Stevimiib gubah, ki so pokrivale flfjeno Belo, v vročičnem lesku utfrtHi oči. v neprikriti osornosti m razdraženosti, kj se je
din, to se ije ponoči porušilo, Mpral Je ustaviti zgradbo. Ko je nrisHi, odikod to, je ipoprašal nekega starca, ki mu reče, tuij vzida v zid ž*wjŽ)&bo in gra)dii'}fl se posreči ter bo na veke rdinžala. V tevn času pride k svoiemiu bratu/ na obisk sestra Fa im ga nagoivarja, naj nadaljuje gradnjo. A ko ji brat pove, kaj' mu >ie starec pripovedoval, se sestra ponudi, da njo vzidajo v zid, im ko so jo začeli vzidavati, ker je imela mafthno dete prii prsih poprofei, da sme skozi odprtino aida, -dokler še ostane živa. hraniti svoje dete. Tako .se je zgoidilo, pa se Še dandanes kaže na obzidiju. mesta prostor, izredno bel, kot spomin onega dogodka. .Ta pravljica še do danes živi med Albanca v posebnih narodnah pesmih.
Skadrsika trdnjava se drži dobro, ali na vekov veke se ne bo držala, kakor trdi narodna pesem. Pred Skadrom so Črnogorci.
Srbi.
Senica in Kumanovo.
\i Belgrada; Potrjuje se uradno, da sta prišla Senica in Kumanovo v srbske roke. Ujetnike so odpeljali v Srbijo.
Bitka pri Kiimanovu je bila nekaj strašnega. Turki so napadli Srbe v sredo popoldne, bil je dež in megla, kakih .6 tem pred, Kuimanovim. Borba je bila huda, izgube velike; ali Srbi so obdržali svoje postojanke. Ponoči pa so Srbi naskočili .turške policije, 2 .iri je trajala bitka brez odločitve, ob 6. zjutraj se Se ponovil srbski napad na turške pozicije in.ob 10. dopoldne so Srbi zavzeli Kumanovo, Pognali so potem Turke še izza okopov: na kar so Turki bežali proti jugu.
Turkov je bilo 30.000, Srbov mnogo manj. Turki so izgubili 5000 mož, Srbi okoli 2500. Padlo je več srbskih ofieirjev; nekaj majorjev in polkovnikov med1 njimi.
Turške grozovltosti.
Turške čete, ki se umikajo pred sibsko armado, so strašno divje. Poročajo, da ti divjaki koljejo, ljudi vse vprek, starce, otroke, žene; o t ročice seka-j o s s a b 1 j a n i n a d v o j e i n s i' 1 i j o matere, d a b i j e d 1 e m e s o s v o j i h o t rok. Umevno, da tako divjaštvo mora biti maiščevano nad Turki samimi. Umevno; da ne morejo tudi Srbi poznati nika-kega pardona.
Uhod Srbov v Prištino.
Nekaj veličastnega je bil uhod Srbov v Prištino. Pri vhddu v mesto je čakal arhimandrit z duhovščino, ki je blag> slovil zmagovake. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo Srbe kot rešitelje.
Pred Prištine- ?o se brale imaiše-za-idušnice za jnna^ke, padle na Kosovem-poiju. Poveljnik je, imel nagovor, v katerem je rekel, da Srbi zopet prihajajo na Kosovo ali to pot z namenom, da pri-klopioo Kosovo materi Srbilji.
Dalje v prilogi.
razodevala v glasu in v vseh ikretnjah, se je lahko brala dolga, tragična historija trpljenja, padioev, pokore brez konca in neugrabljiva žalost.
»Marijanjca!« )e šepetal činjski boječe, »ali bi prinesla slaščice, veš? iz one pekarije ...«
Žena se je ozrla nanj z ostrim očitanjem.
»Slaščice?« je rekla, »morala bi iti po nje, in veš, kako mi je prijetno, hoditi čez to prokleto dvorišče, ko so vse one klepetulje doma.«
»Moja sestra govori o naših sosedah« mi je pojasnil Činjski tiho, »res, to so čudne iženske1, nikogar ne pustijo, da bi šel mimo naprej,.«
Ni še dokončal, ko se je (Marijana z veliko ruto na glavi in na plečih obrnila k sobnim vratom.
»Marijana!« se je obrnil brat k nji, »pa bi ne šla torej ...«
»Prosim, ne delajte si skrbi, gospodična!« sem rekel hitro.
»Prosiim, prosim«, je odvrnila in se je obrnila, »jaz si že znam pomagati. Gospod doktor »je napram Joalhim-u tako prijazen, nočem, da bi sJi mislil, da ne znava ceniti ... te proklete ilclepetul-je — naj vriske!
Glave mi vseeno ne odtrgajo, ko1 mi je še doslej niso ...«
S temi besedami .je odšla,; Činjski je povesil oči in je molčal.
»Ah«, je rekel naglo, »kaj maji napravim? Ljudje so že taki ... nikdar ne pozabijo ... ne morejo odpustiti. Res ne veni, ,zakaj ne bi odpuistil ne!l<'C«nn, ki je deial hudo — toda ki nič ve ne dela in ni nikomur napoti... Ah, oni ne morejo . • • toda to ni njih krivda, oni ne vedo, kako je bilo to ...«
Zopet je umolknil, toda videlo- se je, da je hotel še mekaji povedati, samo da ni smel, ali pa da ni znal izraziti svoje misli. 'Ofzrl se je name nemirno in začel obotavljajoče:
»Rad bi vedel, kako, prosim, sodite o tem; meni se zdi, da bi bili Ijiudije dalel« boljiši, ko bi več vedeli ... več razumeli.«
»Imate čisto prav«, sem odgovoril. »Najboljše, morda edino sredstvo za -po-ple-menitenje človeških src, za uničenje čuta .sovraštva in krutosti je izobrazba!«
Ko sem. to povedal, so obstale kancel'.-stove oči na menv in so se svetile v živahnem lesku,
(Pride še.)
Priloga „Soče" št. 123. z dne 26. oktobra 1912.
Srbska uprava.
V vseh krajih, 'katere zavzamejo, uvedejo takoj svojo upravo. Tako so ne-iinudoima v Novem <pazarj'U,'fPriStini in Ku-mariovu uredili svoe pošte s srbskimi pečati in znamkami;
Črnogorci.
Kra'ly NikoLa je acahtev-al" od Skadra, naj se uda. ter določil za to tri dni časa.
Situacija kaže, da se Tunki v Skadru ne bodo mogli držati. Črnogorska artilerija. je zajeta pozicije .-ma: važnih mestih« in*"bom-ibardira Skader, -ki se'moče udati pror stovoljno.  '
Od mestnega pomerija so bili v četrtek oddaljeni Črnogorci le še eno uro hoda. Kakor se. poroča te Podgorice, se Turki umikajo in Skader pade v črnogor-rke roke zdajpazdaj.
Grki
Poročajo, da je grška armada pri prelazu blizu Serfidže obkolila 15000 Turkov in jim preprečila povratek.
¦Prestolonaslednik je bil v Serfidže navdušeno sprejet. Tam so ujeli Grki 600 Turkov in ijih poslali na Grško.
Poroča se, da so Grki zasedli tudi otok Tenedos, tako imajo pred pred Dar-daiiielami zasedena otoka Lemnos in Tfe-medos.                   ,                         •
Poroča se o bojih v .Epiru. 24.-jie-.bil cel dan boj pri K&rnmzade, ne da bi bilo prišlo do kake odločitve. Pri Kjaii so Turki pomoči s pomočjo nenadoma napadli 2 gršlka bataljona, ki sta se' umaknila. Pri G ribo vem so bili Turki poraženi. Imeli so velike izgube.
BULGARI ZMAGOVALCI.
Bitka pri Lozengradu (Kirk-KHise.)
Pričakovana bitka pri Kirk-Kilise, Ki se buigarsko imenuje Lozengrad, se je izvršila, in sicer, (kakor smo 'pričakovali, z zmago Bulgarov.
Strašna je morala biti ta bitka. Nasproti si je stalo 120.000 liulgarov in 140.000 Turkov. Dva dneva in eno noč je trajal boj in končal z zmago 'Bulgarov.
Koliko je mrtvili. Pravijo, da je padlo 20.000 Turkov. Koliko je padlo bulgarskih junakov? Morda ravno toliko.
iNa bojišču leži vse polno, cesto nagro- j •inadeni, ranjencev in mrtvecev. Sedaj jih pobirajo;    ranjence   spravljajo v bolnišnice. Strašni iprizori!
Poroča se, da so Bulgari ujeli 49.000 Turkov.
Zmago Buligarom ie odločil strahovit boj med artilerijama. Bulgari so vzeli v bitki 1J7 topov, dobili so pa tudi več milijonov kg živeža in šotorov okoli 10.000. Med ujetniki so: sultanov nečak 'princ Abdul Halil, minister Mahniud Muktar-paša, komandant iztegne armade Nazim paša in potem nad sto nemških oficirjev, ki so turški armadi dodeljeni kot inštruktorji.
Zmaga pri Lozengradu je za Bulgare velikanskega pomena. Bnlgarski vojaški krogi sami niso pričakovali padca Lozen-grada v tako kratkem času. Diplomatrčni. krogi pa so celo mislili, da Turki ustrahujejo Bulgare pri Lozengradu. ¦
Turki so se začeli po .zgubljeni bitk: pomikati proti jugu in bulgarska armada jih zasleduje in lovi. Torej bo turška zgu-ba na ljudeh in municiji in topovih nekaj strašanskega.
Velikansko navdušenje vlada po Bul-gariji, vesele se sijajne zmage nal Turči-nom balkanski Slovani, vesele se je vsi Pravi Slovani in vsak pošten človek, naj Pripada torn.u ali onemu rodu.
Pred Drtnopoljem.
Bulgari so .na desnem krilu dospeli že 2 km pred Drinopolje, na levem 4—o km.
Sodi se, da Turki ne bodo dolgo branili Drinopolje, marveč da pustiš o v mestu en kor, z drugimi četami pa se umaknejo do Eskibabe, kjer bi padla končna odločitev?
Po poročilih iz Sofije zmagujejo Bulgari pred DrinopoJjem na vsej črti.
Pričakuje se, da se umaknejo Turki v najkrajšem času. — Turški vojaki stradajo.
Cel turški regiment uničen.           L
Sofija, 25.: V okrajju* Razlog so si priborile čete teritorij gor. toka reke Aieste,
V bližini Mehomlje so uničili Bulgari cel turški regiment,
En bataljon se je udal. Butari so zasedli mesto Peščevo.
Pri Kirdžaili so /zajeli iBuligari en milijon   krogelj, 18.000" kg moke in žita v
\*$&<W$&ffi\mwMa so' uijelTISulgari bli-,zu 200tl:Turikov.
t:   ¦'    ¦ *~----------------:—
Politični pregled.
" ¦''¦                 Avstro-Ogrska.
. Nemec za Jugoslovane. — 'Nemški svoibodomislec poslanec Zenker je govoril v parlamentu zelo objektivno in popolnoma v jugoslovanskem smislu je obravnaval zunajmi položaj države: Avstrija mora biti nevtralna pri sedanji bojih na Balkanu, ker si le-talko lahko pridobi prijateljev, ki }jb nabi. T r ig o v i <n s k t i m t e r e s i Avstrije na Balkanu gredo skozi srca balkamsikih Slova-n o v"j a t udi s s v o j i m i lastni m i J,u goslovin i< mora začeti drugače ravnati, ne pa nadallevati ta' k o, da h u }¦ s k a ,n a n j e drža v-n e p na v dn ik e i n C u.va j e, —iN e m-ci morajo sodelovati, da se Avstrija a v tonom i z i r a, i« ne nadaljuje take urad"ne politike.
Inozemstvo.
Velevlasti so seveda pridno na delu sedaj, ko žvižgajo topovi po Balkanu. Baje so sporazumi j ene v smeri, da balkanski oigonij ne sme zajeti drugih evropskih držav. Vse, kar bi kazalo na evropsko vojno, hočejo preprečiti. — Ako zmagajo Bulgari pri Orinopoljit, hočejo velevlasti premirje in. po vsej sili reforme v Maeedoniji. Ta bi bila lepa, pa prav evropsko-4ip'1iomatična. Ali čete združenih balkanskih držav nameravajo po padcu Oršnopolja maržirati v Carigrad!
Francija ščiti Grke na Turškem. — Francoski poslanik v Carigradu je pri porti zelo energično (nastopil radi šikan od strani oblasti, katerim so izpostavljeni grški državljani. Ce hoče Ork odpotovati, mu ne dovolijo, druge pa pode iz dežele; nekaj Grkov so zaprto*.                          !
Darovi.
Za »Rdeči Križ slovanskih balkanskih držav« je nabral g. I. K. v kavarni Central v Gorici znesek 13 K.
G os p. Anton Klun, nadzornik I. češke, in gospa soproga darujeta za »Rdeči križ slov. balkanskih držav« 20 K.
Ivan Štib'1, trgovec v. Renčah K 5, Josip Marmolja, trgovec v Mirnu K 20.
Dr. Treo 30 K za »Rudeči Križ« balkanskih slov. držav.
G. A. Ambrožič, urar v Gosposki ulici K 4.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Planinci v Vipolžah zložili 4'20 K. — Ad. Ant. Mlekuž v Bovcu 132 k>g krompirja. — Na »račun meseonine je prišlo 102'68 K in 50 kg fižola.
Domače vesti.
V pomoč ranjencem na Balkanu.   —
KdOr kaj daruje, naj' daruje Rdeč. križu siov. balkanskih držav! —Posebno pa so potrebni Črnogorci poL s it e 1 j, da ne leže na zemlji. Odbor v Trstu je naročit 200 postelj. Zeli se v to s vrbo potrebne podpore!
* Dr. Alojzij Gradnik-ovo predavanje »Psihologija mase« vzbuja v poučenih krogih zaradi svoje povsem originalne vsebine veliko zanimanje. Sodi se, da b^> to eno najboljših predavanj, ki bo imelo za nas poseben pomen, ker je zgrajeno na psihologiji slovenske mase, ob roki domačih primerov in dogodkov. G. predavatelj sicer ni doslej mnogo nastopal v javnosti, vendar pa je znan po svojih pe-sniškiih proizvodih, s katerimi je pokazal, da pozna do dobra dušo našega naroda, zlasti še, primorskega.
Predmet sam je pa tudi izredno zanimiv. Saj je psihologija mase eden so-cialno-psiliološko najtežje razloižljivih pojavov. To dmšcslovje je pomembno «a umetnost, za javno -mnenje, za obstanek in smer političnih strank; vpliva na mišljenje
posameznika; je oinitelj verstva, narodne, zavesti; trgovine (n, pr. reiklama!), itd.
V slovenski !^jjžtevwstl ^sgj&ŠP m bilo oriigmaTn ega " Tdela o Tem predmetu, dasi je ravno pri mas tak predmet zelo hvaležen. Veseli smo, da se na-m je ; posrečilo najiti za ta predmet kulturnega delavca, ki je tudi po svoji stroki kot kazenski ozir. preiskovalni' sodnik v prvi, vrsti poklican lotiti se talko težkega pro^
bloma, kakor je danasniii.'".....* '" ' *
Udeležba pri današnjem predavanju naj bo polnoštevilna v znak protesta proti strankarskim mahinacijam proti nepristranski tako eminentiio narodno-kultur-ni prireditvi, kakor so predavanja »Narodne Prosvete«.
Dijaška kuhinja v Gorici ima po svojih pravilih iznačaj dobrodelnega zavoda., To pač vsaikdo lahko uvidi, ako le količkaj zasleduje delovanje tega društva.   In vendar kako malo .zanimanja se kažie pri občinstvu za# v&Klrževainje   tega   prepo* j trebncga zavoda. To se pravi: potreba tega zavoda je pač splošno  priznana,   potrebščine njegove pa so' nepoznane   pri večini našili ljudi.   Že tolikokrat se je na občnih zborih in v listih javno povdarjalo, da prihaja v novejšem času premalo darov za toliko število brano' iščočih dijakov, da so n. pr. -kuni zlasti darovi v živilih čisto prenehali, da je vsled tega društvo sklenilo   Šolsko leto 1911/12 z ogromnim deficitom 116970 <K! Vkijub temu društveni dohodki letos niso m& bolij^. Za 53 ljudi kuhati pri današnji dragiaiji in pri tem 'navezan biti samo na doneske dijakov, ki hodijo na.brano, to je pač nadalje nevzdržljivo. Društveni oobor ima že dovolj dela z upravo in .nadzorstvom kuhinje in nikdo ne srne pričakovati, da bodo posamezni odborniki za društvo še dolgove delali na svoj račun.   Sedanji  -odbor dreza in dreza, kjer le more, da bi si pridobil za društvo novih dohodkov, če mu pa zavedni   prijatelji   slovenske   šolske (mladine ne bodo šli več na roko, bo tudi on omagal. — Pristopajino torej: v obilnem številu h   »Dijaški    kuhinji« (članarina znaša za celo leto samo 3 K), j" poslužujnio se pridno društvenih   poštnih [ čekov, hagovarjajmo zavedne in premož- j ne posestnike, da pošljejo kaj1 živil v društvene namene.'iPobrigajmo se skupno za našo revno srednješolsko mladino,   preskrbimo jej tečne brane, da bo-zdrava in vesela, ker v njej ibo tudi naiša bodočnost vesela.
Goriška podružnica SI. Pl. Dr. je v zadnjem času zaznamovala^ oziroma-popravila sledeča pota v okolici Gorice: 1. Pot iz Solkana (od cerkve) na sv. Kata-dna 2. Pot iz Kromberga mimo 'Peči na Trnovo. 3. Pot iz Kanala na iMarijino' Cte-ije. 4. Pot od postaje v Piaveh Čez Za-medVeje na Vrtačo imimio iKobališča k sv. Gendri, ipotem pa mazaj po severnem pobočju Planine doli v Plave. 5.- Iz Podsa-, botina čez Dol k razvalini sv. iPrknoža: in po vrhu do Vrbovlja.                 ¦     ;
Za Narodni muzej je po deželi precej zanimanja, in nabralo se je že mnogo zanimivih predmetov. Nekaj gospodov je poklonilo muzeju celo vse svoje zbirke, v katerih Je več prav redkih predmetov. Seve pa je po deželi še prav mnogo narodnega blaga, m ljudje bi to prav radi darovali muzeju* ako bi jih le kdo opomnil. Povsod' se dobe" še stare slike, včasih- prav umetniške, redke slovenske knjige, orodja iz prejšnjih stoletij, izkopanine, na ka-tre nalete" ljudje slučajno, ko obdelujejo zemljo, i. dr. Poberimo to, sicer pridejo zopet tujci in odneso še zadnje ostanke. •Seve ne more storiti vsega' odbOr, sodelovati morajo vsi, kateri se zanimajo za. stvar in nimajo narodnosti samo na jeziku, da poiščejo starine, ki leže skrite po prašnih policah in zakajenih- podstreSjib. Sprejme se vse, kar je zanimivega in kaže življenje naših prednikov.
Odbor je sklenil v zadlnji seji, da dobi primeren prostor,, kjer naj se otvori mnf-zej. Nadelo torej, da pokažemo svetu, da so tudi naši predniki kaj znali, da so tudi'; oni kaj imeli. Mar&Hkdo hraini doma kako znamenitost, da tam trofoni in- gkeva. Pošljite to Narodmeimu' muzeju, tam ibo koristilo vsej deželi. Odbor.
Izlet muzejskega driištva. — V slu-ičaju ugodnega vremena naredi muzejsko društvo v nedeljo dlne 27. t. m. telet na Št. Višiko-gorsko planoto; odhodi ob 6. zjutraj as državno feteanteo do Grahovega, potem čez Bukovo na,Št.   Vigko
W"^SPS?||IP(|-
gwo. (Nazaj čez Peič^e m Ponii{cy;e v ../A^imelec. — ifaa; Št vmp\mo& se 4M, !*5e. precej. sUrfe^4-;pr^e^-^f-1el r ] želeti, da' se viželleŽI veič1e"|tWilo 'članov, da vzibudhn^, med- tamo^jiini iiidživoim zanimanje za Niairodmi' jmu7^."0^b6r.  :
* Ne|o^iosi pr. Ignacij ^itniic piše za »Slovenk« včasih prav pregledue članke iz srbske zgodovine.^ PogfeŠenb je pa, — vzrok ilčebi' v; ^ejisitvu, da se je Žitnik naafefl preveč držal riemskib virov, — da rabi mož asa. srbska mesta nemška imena. Žemusi imejiiule Zemdln, Sme-derovo Semendrija. To naj bi še opustilo, kajti če že ne Nemci, bi vsaj Siovend morali poznati srbska iimena, slasti pa v informativnih spisiihj
»Goriška slovenska mla4hia«. — Otvoritveni venčelk ?ib. S. M.«, ki še je vršil preteklo bedeijo, je nacl vse pričak-o-vanje krasno vspel. Le prebitrO so minule ob zvokib milnih valčkov pičlo določene ure. Še k.nzanteme'še n-iiso iitegmile posušiti in že smo se morali' ločiti. Vsakdo je odnesel prijeten sfcobiin in željo skorajšnjega. Svidenja. Prihodnja vaja se vriši v nedeijjb 27. oktobra od 3V2~-8 ure zvečer v dvorani Trgovskega Doma.
Italijanski kurz, ki se je vršil v »Slovenski čitalnici« -ob pondeljkih in četrt-kiihj 'med 5—7 zv., se bo sestajal odslej ob torkih in petkih ob isti uri, če bo Število udeležencev zadostno. Zato naj pridejo vsi, ki še hočejo spopolniti v italiijan-ŠČLni, v torek ob 6. uri žv. v -»Slov. čitalnico«; dobrodošli so vsi novi dlani.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Ponto-ni. V teli dveh lekarnah bo tudi ponočua služba v Času od 27. t. m. do 3. novembra 1.1.
Listnica uredništva. — V K: Se varate! One besede, katere omenjate, niso veljale prav nič   Vam'.   Sicer pa več v
Domača politika.
Učitelj — župan. —- Ministerstvo za bogočastje in uk je razveljavilo sporazumno z ministerstvom notranjih poslov •odlok dež. šol. sveta ter dovolilo .naduč. Petru Medveščeku, ia sme sprejeti izvolitev županom mes* a Sv. Križ in opravljati to sltižbo.
Na občnem zboru Slov. Kr. Soc. Zveze v Gorici v četrtek so bridko tožili, .da jim je Centralna Posojilmica odvzete prostore ter dala dvorano v najem kmemato-grafu, ki se tam .nastani. Tožili1 so novo-štrujarji, da se >ne .morejo- razvijati v mestu. Pribil! pa so tudi, da se istarostrušarji motijo, ker mislijo, da se ».liberalizem1« are širi več ipo Gorišikem; <novostru!jarji so tega mnenja, dia se -ši-ri »libferaiiziem« vedno boli Po deželi, zlasti med- mladino. Izvolili so v odbor može, po večinoma Negori-čane; »Gorica«, ki ne more videti Kranjcev, bo brez dvoma .podila te može na Kranjsko, Koroško in Štajetsko, kamor «e spadajo, ker mogočno trdi o sebi, kako je doslednal
Špijonaže v korist Italije je osumljen zavarovalni agent Alfred Sohbbel, iz Nemčije donia; ki pa ima svoje bival išče v Italiji/Nahaja- se v preiskiovalnem zaporu.
Prosveta.
Uešič predava v Ljubljani. -
siov.' žensiko\dru!§tvo priredi dlne 30. t, m. javno predavanje. Predaval bo prof. dir. Ileši-č o »ženstvui v Kosovski tragediiii«. To predavanje bo želo'afetua^lio'gledč na vcjaio na B|al'kanu.
Predavanje o vbjnj iik Balkanu. — Za danes je bilo n^apbvedan^ v Trstu predavanje dr. Dermote,' in sicer v Murskem odru. Tega predavanija ne bo, .pžiČ'pa bp danes predaval teCR Turna iz Gorice o sedanji vojhi n-a^iBalkanu in o. balkanske m vipraišaiiju.
|Z komenskeSa ottrajai
Iz Koniftaj {Častni oa?č>ni) Gotvo^se spomiiniiajo eenj.' čitatelji dopisa Iz Komna avgusta meseca-, ki je porisal b občinski -seji, v kateri se je slklepalo o volitvi čast-. nih občanov. Takrat je predlog enoglasno
, W}M se je m&titf P*m *nr i& H^irteši&a M» sWfcih;&* .vftobijcr sgifl? vu-mr«i -S- prvo" i«»ate". vsJRaSaKter    . »'V oliteV
^srtBr 0&wov;« Tu «r ««&«»• are* .itetasr m usaBKRKf, s" ica!tero; nant usi-ijuie žv&afo k Ob. -jtak* M; tfecft . desčt eaScmfr oiKJano:v K sej3! &JV tfttšr vsi na-prednTstateslne M' zenicam    Na ia
•da tiKatč? lan&b žOjpda aTugo se&6' po § 4!t. ooe. tčck.
Mme, .ki so" $ft pfi drugi1 seji ored^ laganl od' "zTipaiia* ih od KlerilKialn^ dbčin-sftai.'"ittdB fudi zvoljienr črnimi cšbcanom.' . komenskiim, so:'                            '           |
Dr. Aattoit GVe*gorČiL, JW F&n; Ivan1 Benbue, dr. H. SteparJoie; dr: IV. Steter-šič; dr. IV^iikre^/jaii^ tfaJali, dr: Anton Brecelj, Karol Ciigoii iniKarbl Obliaik;
fer je riapr etiaifo mislita takoj »videla, da tem ljudem ne pomaga vse raz-jasinjevanje, se j« odtegnma od glasovanja, tioo ji!h je devet. Dva napredka občinska moža sta bila odsotna.
Predlog pride na .glasovanje in bil je sprejet z enim glasom večine, t. <j. 12 glasovi, ako vzamemo v upoštev to, da se jili je 9 odstranilo in dva napredna da sta manjkala.
Kavno tako, kot avgusta meseca, tudi pri tej seji ni hotel župan-predlagatelj utemeljiti predloga. Vzrok? Kratko re-j&na: Rad bi ga, a ga ni znal! Vedel je n. pr.. kido 40 ti možje (državni-deželni ipo-stancij duhovniki M), a kaj so oni pomagali, oziroma koristih občini, tega pa ne. Naibrže so mu pozabili napisati na listek, kot so mu napisali imena in stan in — da so koristili — slovenskemu narodu. Ko-menci poznamo malo del teh mož, za našo občino, ne, tu pa ne poznamo nobenega. G. župan, poglejte analo §9. obč. reda za Gor.-Grad. z dne 7. aprila 1864 1. štev. 8. dežei; zak.t ki se glasi: »Vsaka občina sme avstrijske državljane, (kateri so se posebno zaslužene s'kazali, imenovati!«
Starešine, iki ste glasovali za ta predlog, povejte vsaj vi ie eno zaslugo, ki je doletela našo občino od vsakega teh mo& Saj ste jih zvolili, torej stopite pred votiiee izpovejte-jim.. Ane upate se! Po tej seji.pobešate št globlje oči, kot ste jih prej. .Mogoče vas peče že vest, da ste bili tako lepo zapeljani, ker marsikdo izmed vas-niti ne ve,-kaj beseda »častni« obča?* - pomem. »D e s e t smo jih i z-vo i i 1 i * v o e^t- «n i - o «Hb o r, - če ne bodo prav delaH, pa zborno deli druge dez 6 lei«, je rekel neki vaš namestnik iz okolice. Jako lep dokaz. Za eno pa smo g. županu hvaležni! »Vse stroške s častnimi občani prevzame orr na- svoje rame;« je izabil onim dvanajsterim, ki so glasovali *za predlogov glavo večer pred sejo. S tem iHttie »ratafto«.
A'-zato,jker. vam )e »ratalo« g, župan, hoče zdaj ljudstvo Pomenske občine vedeti,, zak#|'jo jfe doletela ta čast, imeti kar 10 častnim občanov, ko mu ne rabi niti edenv Lfjuidstvo si bo take ljudi zapomnilo, to zapomnite si vi, generali, in bo hodilo po poti prepričanja,- ki varane bo ljuba.- Pokazalo vam bo, (da se ne pusti voditi za,nos,.ampak,da ima samo tudi nekaj paimeti,.mogoče še več-kot vi. Komensiki občrnarji! Slovenski naroki piše dan 20. septembra 1908. v črnem okvirju, ravno tako imejte, zapisan tudi vi dan 19. okto-. bra 1912 v črnem okvirju v srcu hi o pri-life' odprite- ta- dfcvir in .-t*- nemi napis, naj jinv jasno-jpakJaiže, kal hočete!      Orion.
li ajdouskega oKraja.
Obesli se je Valentin Vafič iz Sv. ifriža (Male/2aU3je) v svoji ifMŠi 19. t. m. Žlvelje v ugjokmai' razifleraih; stat 60 let. c Posledtftfe tedne je Beažal Enanienja, da se «nu je priče{6 mešati. -—• OstaKni sožalje! --,-; Iz. Čralč. — Za župana pjf nas je m-vfečai zopet gospod- BoBto. S tem je dosti .povekJatoo, kako'6o pri nas zoipet tri leta.
Iz gdpfšlšg okolice.
Iz Dolenje Vftoibe.. — Pri nas se pridni* gfrafti kmmh&M& po enem delu dotiilMrm Mmvm ae&te. ToRdola-ile bilo j&k^^mfAmn^e:i«ettfetflr'.to se j,eizvtSil ¦¦tewMkmšMMbt& takr-at je ipfrtoiaitt^ teot^te-defiaJiJav iii-Sele'- sedaj' se je imogio tmM&>ti&r&m® pripomoCjo vladte. Dek) vda* županstvo v lastni režijji; podNpo
iz- «Mtm€ &rargafne ie fttikmim iz' zalbga v aiot»Mjfe Me.
Seveda' nI rteUfctftffrihl. W gotiu; da se . |**.^W«a ipor« teskUttftno* za' kžtttfifeaciio; i lf v tAfflm VttbSbl; ker1 je slfefto delo pre'- \ p-otreono tudi' v Gorenji; toda aktf bi se. <ibVol{ena'  svota   faflSBefita med vse tfi davčne" obtlfte, Dblbrtjd im" OorenjoVrtoi-bo tfer'(BSiikoVioo>  bTni^bne mogef rta-pmviti' kakeiga večjega dela. Sistematično delo je vehlko več' vredno; kot' pa v&fittv ItVPfflUer m' iffiftamje;'
6rHštW »l^alMrei« v' DbnfBAttir Pft-rretl^ v rtedfe.liio, dne- 231' t mi društveni plbs vdvoranf Kerševanfjevi: Začetek ob 3! uri pop:
h cerkljanskega okraja.
}fz Gerknai — Pri- nadomestirtilv volit-vaih v občinski' zastop za- prvi razred je izvoljenih 5 napredhjakov in- 5 kierrkai-eev.
Sokolskt vestnik,
ČCško" SofiolštvO za Rifeči Križ,   —
Iz iPrage poročajo, da so ičeška sokolska društva darovala 50.000 K JRdečemu Kilzu v pomoč balkanskim. Slovanom.
jih kcmsmraftetta' *r Ajfttetlfc isiViSNe ob-težttve, to so»vožoivrserij Jrb, Jlksg, Jnn i« Jhmg, do sedai določeno nosilno zmožnost na 1^400' kgrpra čemer se pa nikakor ne spremeni napisana nakladtia težav Ker se morejo-gori omenjene serije voz 4o navedene obtežilne meje n&ložiti, more doseči odpošiljajoče občinstvo z intezivnim in umnim izkorišcevamjem zvišane potrebe pa omenjehni vtizeh, kar more bistveno odpomoči pri morebitnem pomanjkanji v:>z. Vsleid tega je v interesu odpožiljakev samih, da se najizdatneje ,poslužijo zvišane nosilne zmožnosti voz.
Telefonski poročila.
Zadnje vesti,
Z ttfflSČA.
Skadar črnogorski?
Ehinaj: Skadar je od vseh stratiii cer-
rtirati od Črnogorcev.   Esad Paša je pot
nudit predajo mesta^ če dajo" Črnogorci
Turkom dovoljenje, častno' odfti z orož-
Gosporfaršfce vesti.
Koliko bo stala vojna na Balkanu? —
Fraincoski senator Oervais je v .nekem in-tervjuvu povedal to4e; iNemško-franeos-ka vojno je zavzela 245 dni, to je od dneva napovedi vojne 17. jul. 1870. do konca 18. maja 1871. Povprečno je bilo na dan troškov 7,800.000 frankov. Ker je bilo vojakov 1.255.000, je stal on mož na dan 6.25 frankov, torej dtroglo 6 K. Po novih f računih stane vojak v času vojne okoli 9 j frankov.
Na Balkanu je na bojišču okoli 1,500.000 mož, to bi dalo dnevnih izdatkov J2 miišjonov frankov za reelne vojne troške. Razdelitev bi bila ta: Bul'g arija. 355.000 mnž, 2,640.000 fnankov. Srbija, 275.000 mož, 2,200.000 frankov. Grčija, 30.000 ¦mož, 240.000 frankov. Črna g o r a, 40.000 mož, 320,000 frankov. T u r č i j a, 800.000 mož, 6,400.000 trankov.    -*                   ,',._*
Mesečnih troškov bo 360 milifonov frankov, troški monnarice niso ušteti.
Da ne bi trpelo kmetijstvo v Bul-gariji. — •Banka ikimeokih društev je vspodluudila v posebni dkrožnici vsa društva,-naj poskrbijo, da se storijo vsa potrebna kmečka dela na poljih onih Bul-garov, ki so odšli na voljno.
Živinski trg v Gradcu, 24. t. m. Prignanih je bilo volov 364, .bikov 328, krav 386,-teleti 2; skupaj 1080 glav. Cene: pitani voli 50—56 K, suhi 40—46 k, krave 32 do'38 in 22 do 31 K, biki 37 do 47 K. Gme 50 ikg živo tehtane živine. Izvozilo se" je 522 komadov, med temi v Trst 23.
Investicije za avstrijska državne že-lezniee. — Za gradnje, nove nabave in razširjenje železnic- se porabi v tem letu v Avstriji 130 milijonov (K. Nalbava novih lokomotiv in.tenderjev bo stala 20.23 milijonov (lokomotiv 185, tenderjev 154). Namerava- se naibaviti železniških vozov za-,pasažinje 400, za. prevažanje blaga 1600, službenih vagonov 130.
Cene' hrastovemu lesu na liirvaškem .so letos nepričakovano poskočile. V Vin-.kovfcih' je bilo postavljeno 24. septembra .na dražbo hrastovih debel za vzklieno ee-,no 1,104^46 Ki izdražena svota pa je zna-.šala-1*711.498 K, tako, da se je dobilo več 607.252 K. V tekočem imesecu proda ^brodska.občina 10.480 hrastovih debel, ki <so eenjtena na 2,755.275.
Balkanska carinska zveza. — V po-1 godbi-med=bal)kan®kimi državami je klavzula, po kateri se- zedinijo vse štiri ,dr-ižavie v slučaju srečnega izida vojne v -veliko balkansko ¦carinsko evezo. i Moratorij v Grčiji.* — Iz Aten poro-ičaijo,. .da se proglasi za- vso Grčijo splošen imoratorij.
Odredb© državno-železniške uprave rza obvladanje jesensldegft prometa; Zvišanje nosilne zmožnosti :pfi odprtih želez-,n»ii*'vozehv — V svrtio- pospešitve in do-j<sege breztožbenega in breizhilhttega .raz-svoiia^jesenskegž' prometa je zviLa'la držav-t no->žele29n1«ka upraiva poleg pofcrifih voz .se^al tifdi pri odprta drža^no^elezniškjh vozeSi z- visokimi' boM 'm bte® bokov, ko-
Po ravnokar došlih vestdh se je Ska^ dar sinoči Črnogorcem udal, ne ve se pa še, ali so ČmogOTci sprejeli stavljene pogoje, {domneva' se, da ne in da so se Turki udali brezpogojno, veridar je treba počakati še potrdila te domneve.
Peščevo1 zasedli Bulgari. Sofija: Bulgari so vzeli Peščevo (v dolini reke Mesta).
Bombardiranje Odrijia (Drinopojja).
Sofija: Včeraj je pričelo bombardiranje Odrina. Bulgarske kartece so zažgale mesto. Bombardiranje traja.
¦Bulgarska inifanterija je s pomočjo izvrstnih bolgarskih topov zavrela trdnjavo Basa iBumar nad odrinskim kolodvorom! Pričakuje se padec Oditoa najkasneje v trsh dneh.
Zmagujoči Srbi. Belgrad: Srbska Morava-armada je vzela Ferizovič, Vuči trii In Viljan (Feri-«ovič je mesto ob železnici 50 km severno od Skoplja, srddi med Prištino in Skop-Ijem, Viiiči trn 40 km severno od Prištine, okrog 20 km južno od Mitrovke, Viljan srdi med Vuči trnom in Prištino.)
Srbi in Bulgari proti Stipu.
Befgšradt Združena siibsko-bulgarska armada pod! generalom Stefanovičem je zavzela iKočano in koraka v naglih pohodih proti'Stipu.   '
Bitka med Grki lu Turki. Carigrad: Pri Oreveni (35 km severno od grške meje, približno 60 km za-padno cd Servije) se je vnela ljuta bitka med Grki in Turki, katere izid pa doslej še ni znan.
Junaški Bulgari.
Sofija: V boju za Lozengraid ;(Kirk-kilise) so Builgari doprinašali nezaslišana junaštva.
Moštvo in častniki so živeli tri dni ob samem kruhu in vodi ter so vkljiiib temu zavzeli vse trdnjave v neposredno se ponavljajočih izredlno besnih bajonetnih napadih. •
Vkljiub sijni utruyenosti je končno u-mikajooo se turško armado gonila buligar-ska konjenica.
Na Carigrad!
Sofija: Od oficijalne strani se potrjuje, da nameravajo udariti bolgarski voji s podvojeno silo naravnost na Carigrad.
Glavni bulgarskl kvartlr na turških tleh.
SofBarBtiligarski -glavni kvartir je iz Stale Zagore prenesen na turška tla.
Panika med Turki.
Carigrad: Veliki porazi zadnjih dni so izzvali v vodilnih krogih in med carigrai-sfkiirtt' prebivalstvom veliko paniko.
Bati' se je nove revoluciie, ki bi bila pogubna. V mestu vlada tišina pred viharjem.
Boj pri Kumanovem.
NIŠ: V b6lu pri Kumanovem Je stalo
38,000 Turkov. Boj je bil strahovit. Med
velikanskim topničarskim dvobojem   sta
se; nasprotni* pehoti največ mestih in ipo-
npvnO' spoprijeli z Ibajonett in handlžarji. Odigravali so se4 sfraiHoviti' prizori.
i                   Srbf proti Skopllu.
' NIŠ: Včeraj so ©rtor gomili Turke cel dan proti. Skoplju.
I        Turško timikanje se je spremenilo v
I ipoplaili, tako, 'da so odmetavali puške, te-
! lečnjake in munieijo;
j Včeraj so Srbi izaplenili Turkom 30 topov in silno irraidžino municije; v četrtek pa-&o jim zaplenili 1'8 topov, lOrnitra-Ijez' in 19 vozov mimbije.
Turše oblasti odšle iz Skoplja.
Niš: Iz Skoplja so se sinoči izsellile vse turške oblasti, ker smatrajo padec mesta za neizogiben.
General Bozovič v Plevlju.
Cetinje: 'General Bozovič je zavzel mesto Plevlje (v Sandfžaku).
Darovi: Belgrad: Perterburška občina je poslala 100.000 rublje v srbskemu »Rdečemu križu*. Mesto Knnrv Dalmaciji1 je poslalo 16:000 kron.
Ranjenci in bolniki.
Kužne bolezni.
Carigrad":' Vsak liiip prihajajo včeraj in danes transporti z ranjenci in bolniki. V turški armadi grasirajO' kužhe bolezni.
Nova turška ofenziva proti Lozengradu?
Carigrad:' 1P0 turških poiročilih hoče poveljnik vzhodne armade AJimied Muktar Paša pričeti proti izgubljenemu Lozengradu1 (KiTk-'Ki!ise) novo* olemzivo. Tunki baje prodirajo »proti Kustendilu.
Tiirško brodovje baje poizikuša izkrcati na bolgarsko obrežje vojaštvo.
Nadvojvoda Ferdinand* Dunaj: 'Nadvojvoda Ferdinand, ki se je bil odrekel' svojemu naslovu m si nav-zei Sme Perdlnand" Burg, da se poroči s hčerko profesorja CzuiUer^ja, bo v kratkem rehabilitiran in ibo podeljeno njegovi soprogi Baromstvo.
Juki6
Zagreb': Danes ob četrti uri .zjutraj ie naznani predsesdrtik zagrebškega sodnega stola Jiiikiču, dik!je poimiloščen' v ,d'osrrifitho ječo. 'Cezpol'ure nato gafe ntočria;or«ž-•niška eškolia odjpeljaM v LuipoglaVtO,
Manifestacije v kazališt« v Zagrepft. Zagreb: Sinoči je .prišlo v Ziemalj-sliom kazalite' dtf veJlftaiiSKe manifestacije za balkanske Slovane.
ObČiiSStvo je pevalo stoje narodno "hirtihO^Hej Slovani!« Policija je nastopila irt; izpraznila gleidaiišce. Občinstvo je razburjeno vzklikalo: »Dole s tirani!« »A'beuk Čuvaj!«
»Jugoslavija«, idruštvo jugoslovanskih slUišateljev trgovskih ved na Dunaju, je izbralo na občnem zborui dine 124 oktobra 1912. za zimski tečaj sledeči 11 pravni odbor: Predsednik: Milan^Fanišič, stud. com. Podpredsednik: Miroslav Pogorele, stud. com. Tajnik L: Petar Tafra, stulcl. oo?m. Tajnik M.: Ivan Ogorele, stuidi icom. Blagajnik: Dragotin pl. Bagič, stud. odm. Knjižničar: Manin Ferič, stud. com. Naslov društva »Jugoslavifk«, ek&portna akademilja, Dunaj IX. Blerggasse 16.
Slovenski zdravniki na Balkanu. — Bratom na pomoč gredo slovenski zdravniki dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Oimar >K[rajiec. Stopili bodo v službo srbskega »Rdečega-.'kr^a«. Iz Uubljahe se 'odjpelijejo prihodnjo nedeljo.
Bulgarski prestolonaslednik Boris ¦ ima:-18 let. On Se' poveljinik armade pred 'DrinOpoljem.-S solzami v očeh je govoril •car Ferdinand svoljemu sinu in mu predo-če^/al1: važnost' naloge1, • njemu: poverjene. »Imej pred očmi, -da je to križarska vojma. Pojdi v imenu iBoga in vrni se z zmago«. Poročajo o! Borisu^ da je hraber vojak, ki gre pogumno v boji in se ne boji krogel j, ¦ki švigajo 'okoli njega.
Dalje na petr strani.
Za »Srbski Rdeči ICriž« se ipobirajo po Rusiji ipo vseli oenkvaih darovi. (Ktjev-siki milijonar 'PemeSenlco je 'poslal na svofje troStee rta -Balkan. <x>dN^fe ttsmillenit sester.
Za grške ranjence. — OvBka kolonija v Trstu je nabrala m grSke ranjence v vojni na Balkanu svoto 100.000 K.
Grki iz Amerike za vojno. — V aad-
\ Orikov v Ameriko. Rezervisti ifrf'so raimf4] bi se radi vrnili domov na bojno polje. Tu je posegio vmes društvo Velitoheleriofv, ki ije nabralo 500.000 frankov 'za Olike v Ameriki,'da se,vrnejo. Hitro jiih je odpoto-va'lo v domovino "okoli 800.'  '-"   '        '¦¦
Več čeških zdravnikov, z dr. Jedli^ kom, profesorjem medicinske falkultete v Pragi, je ponudilo svojo1 pomoč'Srbskemu Rdečemu /Križu.
Angleški Rdeči Križ je poslal v Beli-grad večji .s litetrri oddelek.
O turških oficirjih pripovedujejo turški ujetniki, 'da ne dajeiio vojalkom dobrih izgledov, marveč se pogostoma pripeti, da kar ^zapustijo vojake" in izginejo, ako ne gre vse gladka izpod rok. Tudi tiifi 'ne povedo vojakom, za kaj gre in kam gredo, marveč kar gomijo' jih pred seboj kot živino.
Preskrbovanje bulgarskih čet se vrši v redu dan na dan. Iz arzenala. v Sofiji odpošiljajo vsaki dan cele zaloge municiije na bojišče. Transportno sluižbo izvršujejo v irzornam 'redu privatni vozovi, v katere' so 1'ipreženi vofovi. Vodi tak voz kak star vojak s puško na rami.   •
Srbski konzuli iz Turčije so odšli z Lloyidoviim 'pairn-Jkom do Trsta, od tam na Reko domov. Preko Reke se jih je peljalo v Srbijo v četrtek 10.
Turki streljajo z zastrupljenimi šrap-neli. — Beligrajska Tiibuna poroča: Poročevalci zunanjih listov so obiskali ran-njeee v bolnišnicah. Vojnim dopisnikom je bil tolmač dr. Matanovič ter jim je pokazal zanimivejše slučaje.
'Posebno jih je opozarjal na rane, katere so zadjali turški šrapneli, od katerih je ranjenih naaveč bolnikov.
Dr. Matanovič je rekel, da se je v zadnjih letin mnogo .pečal z literaturo o m uniči j i ter študiral sestavo pojedine zastrupljene mumioije, ali ni našel nikjer, da bi bil učinek tako strašen, kakor pri turških šrapnelin; skoro nemogoče je adrav-Ijehje takih ran.
Zlasti za Čritogoro. — Društvo rus-skiih gospa v Petrogradu, ki je "pod pro-tektoratom carice,' je izdalo na ruski narod oklic, naj prispevajo obleke, perilo, za Balkanoe,' zlasti -za Čnnogoro.
Avstrijski poslanik iv Carigradu za »Rdeči Polumesec«. — Avstrijski poslanik Pallavicini v Carigradu (je podaril »Rdečemu Polumesecu« znesek 1000 frankov. Zraven tega je dal v palači poslaništva avstrijskega na razpolago veliko sobo, y kateri pripravljajo dame obveze in razne sanitetne reči za ranjence. Soproga avstrijskega legacijskega svetnika Para je obiskala "predsednico »Rdečega Polumeseca« ter jej ponudita pomoč društva avstroogrskih gospa, katera ponudba je bila sprejeta. V avstroognski bolnišnici je postavljenih 25 ipostelj ,za turške ranjence.
Bulgarska junakinja. — V Sofiji je bila po »proglasitvi vojne "slovesna /maša v katedrali. Pri maiši so opazili tudi neko starko <z vojaškimi   kolajnami na   prsih.
Bila je neka (junakinja iz bulgarskih vojn.. Na Sipki se je bojevala in; v, Makedoniji s četami. Prišla je kljub visoki starosti v cerkev k slovesni mHišiMp^ntoHt zar^mago*! ibulgarsfoegfl orožja. — Take junakinje rodi Balkan.
Grških reservistov je odšlo včeraj iz Trstar 250. Grški paraiik Samos dobi na Reki še 250 grških rezervistov. Pri od-¦hodu^v^Trstu so j Hi živahno pozdravljali. Ya'-ranjene* Čmdgorce. -^*Voeraj je odiplul -rz'trsta parnik »Hoherilohe« z oddelkom jAv-str. Rdečega križanki gre na .pomoč /antjeniun >f Črnogorcem; oddelek tvorijo 4'zdravniki, 3 usmiiljenke in 12 stfežnikov. S iparniikorft se Je peljalo tudi več 'Črnogorskih rezervistov.
Dalje sta se odpeljala Črnogorcem v pomoč dva oddelka Ruskega Rdečega Križa.
Bulgarskj oficirji -imajo navado na dan ..bojev v jutro, reči vojakom: Danes zvečer bomo spali tu gori. (Pokažejo na turške trdnjave. Vojaki vskliknejo: liural in se vržejo v ibojV
Atnaconka med Srbi. — Med srbska armado se nahaja tudi neka (Sofija Jova-novičeva, ki je bila uslužbana v neki banki v Belgradii kot strojepiska. Oblečena je v moSko obleko in hrabro se bori v vrstah ipolka, kateremu rje prideljema. !V bitki pri Merdarjir se je posebno odlikovala.
Becker obsojen na smrt. —• Iz New-•jorka poročajo, da je porodna sodnija obhodila na smrt ipolicijskega (poročnika Be-ckeniar ki je bil obtožen, da je umoril igralca Rosenfelda. V sredo ga usmrtijo.
Iz petega nadstropja na ulico je skočil v Trstu v ulici deli Istituto mehanik Fran Birsa. Pobrali so 'ga in nesli v bolnišnico, kjer je umrl.
Podgane so ga objedle. — V Remiiesu so našli mrtvega nekega starčka Ivana Jamoisa. Dolgo časa je trpel. Zadnje dni pred smrtjo, ko je iežal nepremično, so ipianile po njem1 podgane ter mu razjedle obraz in desno roko.
Sneg in toča. — S Tirolskega in Pre-darlskega poročajo, da so. bili te dni-strašni snežni zameti, kakoršmih ne pom-nio v tem času. Sneg. je porušil telefonske zveze v Monakovo. Iiz Perugie pa poročajo, da je po "hudem vetru padala toča skozi dve uri ter napravila škodo na polju.
Odlikovanje za umrlega. — Dunajski
uradni list je objavi'! 23. t. m. podelfenje -naslova cesarskega svetnika trgovcu Mihaelu Reohnu v Črnovicah. Ali Rechen je .umrl- že v juliju t. 1.
Spomenik v Port Arturju. — Na nekem griču blizu Port Arturja so Japonci in Rusi napravili v spomin bitke sipomenik-\ obliki velike, IS metrov visoke patrome.
Šole in gostilne na Ogrskem. — Po
ravnokar objavljenem statističnem izkazu je na Ogrskem 16.547 šol in 66.220 gostiln. Na 1800 duš je prišla še-le ena Šola, na 250 duš pa ena gostilna. Pri tem se pa uničuje na Ogrskem nacnen ljudske šole še s tem, da se za 'Nemadžare gradijo madžarske šole in da se oiimejiuje pouk samo na učenje madžarskega jezika. To seveda imenujejo Madžari »narodno šolo«!
Nloll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeRe neprekosljtvo sredstvo
Katero ima prednoBt pred  vsemi dragimi dra
Btifnimi Cisti], kroglicami in grenCicamf.
Cena orlg. Skatlje K2-
Ponarejanje se sodniško tasledaje.
MoIId-vo Franc. žgaRje in sol
*a ribanje IlvoU. - Bolečine °lajiuJoCe in okrapCajote sta-*oznano.sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake mte. Orifif. steklenica K 2-
Na prodaj po rseh lekarnah j_ in mirodilnicah. Glavna lekarna " ! M0LL, c. Ia kr. mm ulointk, Dunaj, Tuchlanben 9.
Zaloga v Ooriol v lekarni:  K. Glronooli, G. Criatofolotti.
mOJH STHRH
izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mlefinato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema »Manera* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. i tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod.
' V 'Črnigori raste .tudi tobaka Ali. država je- uvedla monopol na tobak in nieiki italiiianslki' ikonsorcij1 iga itna v zakup«. S teift lit&no^ffl^m^pa so se znižali doliodki ljudstvu.    ,    ,
Črnogorski iproračun je prava dika' mizernih razimer narodnega giošpodar-stva" v tej deželi. Ta proračun ne 'doseže niti 3 milijone kron, torej' je za dve petini manjši, n. pr. od .proračuna zagrebškega
mesta.                                 •......*-    - '
S temi niti 3 milijona naj -poravnava črnogorska' država vse upravne troSke. Dvor sam porabi tretjino dohodkov,1 koliko toreij ostane za nujne investicije, iza, zgradbe,, za vojaštvo, 'za šole, .za 'poivzdiigo' obrti in trgovine?
Črnogorci se izseljujejo in jin je ka-km- 30.000 ipo svetu, največ v Ameriki. Nekateri aned temi se sploh ne vrnejo. Oni, ki se vračajo, pa gledajo revolucionarno na domačo upravo.
¦Da se.ne bi izseljevali, traba v 'glavnem' razširiti državo, da bodo imeli lflndje doma' zadosti kruha.. Zadoščalo bi. že, oe bi dobila ičraagora Skadar in ravnino- do Drina.
Ako bi Črnaigora zaigospodainila na o-balih Skadrskiega jezera* bi dobila toliko -plodovitega zemljišča, da bi tam pridelano žito zadoščalo' za- vse iprebivailstvo in še iza izvoz ibi ga prece1]. ostalo.
V jezeru je polno finiih rib. Z izvažanjem teli se dospe do lepih dohodkov.
Torej posest Skadra je iza Črnogoro življenjskega vprašanja, predpogoj napredka.
2ivi .pa na, tam: ozemlju pomešano katoliško in mohamedansko. prebivalstvo albanske narodnosti. Torej prihaja mnogo v poštev volja tega ljudstva, ali hoče o-stati pod Turkom ali priti ipoid Črnogorsko upravo.
Kakor pa smo culi iz poročil z bojišča okoli Skadra, so ti albanski »rodovi imeti za črnogorskega kralja, v katerem vidijo svojega rešenika. Drplomatičneimu kralju Nikoli se je posrečilo spraviti Ma-lisoire in druga plemena severne Albanije v sfero svojega upliva in svojih interesov. Naj se Izpolni' želja njegova!
Odgovorni uriichii k in izdajatelj I v sn Kavčič v Oorici.
Tiska: »OoriSka (Tiskarna« A. OabrSček (odgov. j. FabčičK
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča* In •Primorec*.
Mali oglasi.
HaJmaajSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselnejM «e raCuna za vsako besedo 3 ?ln. SajpripravacjSe Inserlranje xa trgovce In obrtnike.
Eoliko je manjfilh trgoTcev in obrtnikov ˇ Ooriol, katerih na deželi (in celo t mestu) nihfie ne posna, ker nikjer ne isMrirajo. Skoda ni majhna.
šivilj*
g   se   priporoča   cenjenim i O   damam  in gospicam. —
Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad.
JI
Nanut & Bregant
auforizouana stavbena turdka
ulica Adelaide Ristori Štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za vsa
stavbena dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in' kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča
IGNAC MALI,
čevljarski mojster
Gorica, Via Morelli štev. 6.
Zaloga galoš in gamaš. Izvršujejo  se  tudi  popravila istih.
Anton Fotatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
hn »redi li»fttoi)», v. TRGOVINA NADROBNO IN DEBELO.
Nujoeieje kvptvaliie tlriberikegn li drehieft
bili« ter tkaili, preje le ilUj.
POTREBŠČINE
za piiaruice, kaillei h popotnike,
NsjboljSe Sivanke ta šivalne itroje.
POTREBŠČINE
ta krojat* in hvlfarie.
STetluJlee. — Kožni Tenet. — M»šne knjllt«e.
lišna obuvala za ysb letna Saše. Semeca za zelmlava. travi in Milit
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, i krofiniarje, prodajalce po sej mih in trgih I ________________ter n* deželi.   1    3b—8     I
417-1
Fotooraf A. Jerkič slabem, temnem vremenu in   tudi   zvečer  pri   električni   svetilki , »Jupiter .   —   Senzacionelna   novost,   krasen umetniški efekt!______________  i
2 stanovanji pri Gorici, po prav nizki ceni.
Eno obsega kuhinjo in 2 sobi, drugo pa kuhinjo in 6 sobe. Voda v hiši. - Pojasnila daje upravništvo.        ___-________________41
Mesetirašolia \SS^'Št^^
se v ulici Via della  Caserma št. 9, III. nad- -stropje.                                                               429"1
Vodna žaga v~Vrtovinu j„rrSoS;
dobroidoča kupčija, se pod ugodnimi pogoji odda v najem ali proda. - Poizvedbe pri Josipu i Živic - Skopo.                        v,-. MB-4
tf imi oo majhna W e r t h e i m e r c a iz druge Milil 'aB roke. -- Ponudbe na upravništvo ..Soče«;                                                     M~l
prodaja trgovina
A. Gabršček
v Trgovskem Domu
1. Primorka,   36 listkov T 1'— , 58   ' ,       » ;1'50 3. Slava       , 32      ,       ,   0'80 Primorka  nadomešča   laške „tressetteB.
Slana nadomešča pike ecc. Slovanski tarok K 2-20.  (Vsaka , karta tarokova ima po dve sliki iz slovanskega življenja). Karte  so  zdaj   zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega  opravi-| čenega razloga,   da bi se jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost i | naša je, izpodriniti tuje izdelke.     1
Težnje in potrebe firnegore.
Gospodarske razimere v CmAgor. seveda niso1 sijajne. K'dor po_na Čr,nogoro> je uvidel, da 'se more razviti in dospeti dk> iblagostanlja le, ako se razširi.
Četrt milijona je lifriiiih prebivalcev, ali 'ti niimajo doma dovolil*)' živeža, da bi se iprohranili. Ziamljane dajt; potrebnih pridelkov, v deželi tii industrije; živin)-reja ne more kriti vedlno rastočih potreb,
lo. felberbaum - Gorica
Corso Giuseppe Verdi li — Via Caserma 15.
Povodom začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine, srajce, jopice, nogovice itd;
« po   izredno   nizkih   cenah.
/Velika izber damskili plaščev,  kostumov, bluz, drobnarij, i perila in robcev.
Štev. 2344 — 12.
učiteljskih mest t deflnfflfno namešcenje v sežanskem okraja.
i. Mesto višiega učitelja na štiriraa-redni ljudski šoli v Komnu.
"2. Mesto višjega učitelja na troraz-ri.dni ljudski šoli v Lokvi.
3.   Mesto   učitelja    na   trorazredni ljudski Šoli v Povirju.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 19Č6 L dež. zak, in uk. št. 10.
Za mesta navedena pod zaporedno št. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, 2 odstavek državnega šolskega zakona od dne % maja 1883 1. drž. zak. št. 53. Pravilno opravljene prošnje mora se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osserva-tore Trieslino«. •
Nezadostno opr mljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. (Okcožnfca okr. šol. sveta 2. avgusta 1906 1. št. 1860.)
C kr. oferaini šolski snet
Sežana, dne 24. oktobra 1912.
Štev. 157.
Dražbeni oklic.
Išče se
spretne agente in razprodajalce, seveda le marljive osebe, za prodajo neke forezkonkurenčne novosti. — Prednost imajo kolesarji.   —   Ni  treba  nikakih
shramb. Velikanska palent-novost, ki se jo rabi povsod. — Natančneje se izve v tehnični pisarni g. Friderika  Kientz, Gorica — Via Ascoli št. 20.
Podpisani cestni odbor odda v zakup nadaljevanje zgradbe nove ceste Šempas-Jazbine.
Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane pismene ponudbe opremljene z 5°0 varščino v znesku 960 kron pri cestnem odboru za goriški okraj v Podgori do 11. novembra 1913,
Pogoji, načrt in proračuni so razpoloženi na ogled v uradu cestnega odbora od 28. t. m. naprej, vsaki dan od 10. do 12. ure opoldne.
Pismene ponudbe se bodo vršile najdalje v 14 dneh po preteku dneva vložbe.
Cestni odbor za goriško  okolico.
V Podgori, dne 24. oktobra 1912.
Načelnik: KlflllčIS.                                         432-1
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 0. Sčluniedta
o l :* iaii      ala in popolnoma Časno
gluhoto, uSesni tok, uScsno brenčanje in naglnho.
Tudi pri zastarelih slučajih.
Cena steklenice K 4*— z navodilom vred.
Dobiva se v lekarni G. Crlstofolettl V Gorici,
miUoni ljudi
rje odpravilo
Kašelj
hripavost, katar,   zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
I2L Kaiserjeuimi
-------prsnimi karamelami-------
z znamko 3 jelke.
fif fift    no':ars';0 potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
01UU   in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh.
Bonboni so jako lahko zanžitni in okusni.
Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofolctti, e. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Kuggiero Kurner A. de Gironcoli, v mirodilniei A. Mazzoli, v-lekarnah: Jurji Hus v Vipavi, L. Kursehen v Ajelu in Maks Kozcrvrer v Ajdovščini.
Velika izbera čevljev
za moške, ženske In otroke
I.  Drufovka,  Gorica
Gosposka ulica 3 (nasproti „nfIonta").
Naročajte »Sočo* In »Primorca".
Inserirajie u ..Soči In »Primorcu".
EN POGLED
v moj najnovejši glavni katalog s 4000 slikami vas prepriča o zmožnosti moje tvrdke in priporoča se, zahtevati ga zastonj in poštnine prosto, če bi potrebovali rabljenih predmetov in priložnostnih daril. C. in kr. dvorni dobavitelj
HANNS KONRAD.
razpošiljalnica v Brta-a it 1219 (Čeiko).
j boljša vrsta   .  . K 5-—
j ure z nikalom .   „ 8-50
gosli.....„ 5-8Q
Niklaste žepne ure K 4-20 niklasti budilnik „ 2'itO harmonike . . „ 5-~ samokresi . . . , $•— RazpoSilja po povzetja aH proti naprej poslanem denarju. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar.
OsMfto gradu Soessa:
pri Krminu
zazpolaga z več tisoči drevesc hrušk, ki imajo debla srednje in velike debelosti, starih 4 — 5 let, dobro vzraščena, rodijo takoj sad prve in plemenite vrste, jako pripraven za . kupčijo, cene jako ugodne. Ker se nudi ta prilika le slučajno in ker se bliža čas za nove nasade, so vabljeni kupci, da se nemudoma zgiasijo pri oskrbnišlvu gradu Spessa pri Krminu.                                     408-5
Slovenska mesnica
v Gorici, ulica Treh kraljev 16
(Uia Ire Re 16} pri hauarni Dogana
Največja izber v Gorici govejega mesa, tele-fine in svinjine. Meso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano
kuretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Za obilen  obisk  se  toplo  priporoča udani 424-28              Andrej frandoiič, mesar.
*
Češko posteljno perje po ceni
1 kg sivega perja K 2 —, boljše vrste K 2*40, pol belo no K 3«0, belo K 4-80, prima za pernice K 6'--, še boljše vrste K 7-20, boljše vrste K 8'40, najboljše in snežno-belo K 9-60.
Izgotovljoiie postelje L>C?w5?a
rmenega naukinga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga hi 106 cm široka K 10, 12, 15, J8; 200 cm doiga in 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazino za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, 3-50, 4'—; 90 cm dolge in 70 cm široke K 4-50, 5*50, 6'—. Neugajajoče se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilnstrovani katalog se poSlje vsakomur zastonj i« frauko.
Benedikt Sachsel, Lobes št. 983 pri Plznn j (Češko).                          I
Oarauno uEno staro in nouo» belo in Črno     43i .9 = po 62 vin. liter. == Naravno žgani* po K 140.
Pošilja se tudi po pošti v zavojih od 5 litrov, Gorica, Via Teatro 80.         Vidnim..
O. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
O        ©v PA1M/?   1
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
Zobozdravnici in zobotennlčki atelje
Dr. I. Eržen
GORIC H
Jos. -Ussrdl fekallttp Sten. 3?,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlnlra o svojem sfeljefa
od 9. nre dop. do 5. nre pop.
1 vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste Mjliljiil tvrft iz Istre. Dadacljt Milfeite, 3arf in m
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'98,104, 112,
1'20, 1-28.  1-36. H4, i"60f 1'80, 2'-  240
ga luči po 72 vin.
------    Na debelo eene ugodne.    ——
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolna   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga
------------— mila in sveč. —-------------
Cene zmerne«
Podružnica
^Ljubljanske kreditne banke"
— se Davi z vsemi v bančno stroko spadajoilmi posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4Yj„, vloge v tekočem računu po dogovoru.
V GORIC
- - DelBUkB glavnica K 8,000.000. - -                 Ceilfralfl O L|lll)l|&lll.                 - Beaervnl zaklad K 800.000. -
~»------'-----~ PODRUŽNICI i Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ===*