^BBSm
Srn
'*smw
mmk
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA 6 • 15. MAJ 1978
Praznovanja na Iga so se udeležili številni predstavniki dražbe no političnega življenja, med njimi tndi Franc LeAoick-Luka, Viktor Avbelj, Marjan Orožen in Marjan Rožič.
ZGRADILI SMO IDEJNO IN POLITIČNO AKCIJSKO ENOTNOST!
»Boj Osvobodilne fronte za osvoboditev slovenskega na-r°da iz sužnosti je bil hkrati boj za rešitev slovenskega narod-nostnega vprašanja, povezan z zgodovinskim hotenjem po Premagovanju socialnih krivic, za vzpostavitev novih druž-erah odnosov. Šele v tej luči lahko razpoznamo vso razsež-nost ter revolucionarni in vsenarodni pomen Osvobodilne J °nte slovenskega naroda. Ocenjevati jo je treba glede na Jene množične nosilce, na njeno trdno notranjo enotnost in ^ .5 klede na cilje, ki si jih je zastavila, po najbolj demo-zorf6!*1 ifl najbolj naprednem dogajanju v vsej slovenski 8° ovini' Pobudo za ustanovitev takšne Osvobodilne fronte širokega vseljudskega gibanja je dala prav Komunistična rtl]a Slovenije, ki je tudi ostala njena vodilna in glavna gi-ama sila vse do današnjih dni...
komunistična partija Slovenije niti eno samo uro ni okle-‘n čakala, ali bo morebiti od kod drugod prišla čudežna iih'eV ‘n Pom°č- Zvesta svojimpregramskim izhodiščem, ki let ^e,SPreie^a na svojem ustanovnem kongresu na Čebinah že a 1937, je odločno pozvala vse demokratično in napredno t rnerjene sne na Slovenskem, da strnejo svojo voljo zoper P jarem in obenem proti krivičnim družbenim odnosom...
SiQraV .na nedavnem osmem kongresu Zveze komunistov k0 Veni{e se je dovolj prepričljivo znova pokazalo, da Zveza dru'-hnistOV ne krepi svoje avtoritete in svojega ugleda v hkr\ f dlrektivno vlogo, ampak nasprotno, z razredno in “'demokratično akcijsko usmeritvijo, z mobilizacijskimi del°.m' dela, ki pomagajo sproščati nove ustvarjalne sile ki °Vn'h ljudi in skupaj z njimi nove dileme, nova vprašanja, tičn P°raiai0 v Socialistični zvezi, v arenah naših demokra-mn n razPrav> na tribunah demokratične izmenjave in boja enotn t6i P0t‘ Sm0 zSradiH idejno in politično akcijsko
Zon- letie te&a< kar je bila Ljubljana osvobojena. Vsak parti-mesto VSa^ akdvlst je tedaj hotel priti med prvimi v glavno Titov' ?°Ve s^ovenske republike v novi, federativno urejeni, Ljubi U$°Slaviii- Želj0 nl bHa povezana samo s pomočjo slišn lf!neanom, da se po štirih letih vztrajnih bojev in neza-ne„ 'P žrtev dokončno otresejo jarma okupacije in sramot-čas ob ^istva- To je bilo hkrati tudi priznanje herojski, ves uPacije nepokorjeni Ljubljani, njenemu nepopisnemu
pogumu, njeni nenadomestljilvi vlogi v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji...
Ljubljana in z njo vred občina Vič —Rudnik je tudi sedaj pred nemajhno nalogo, pomembno za vso Slovenijo, da je zgled nič manj poživljajočega delovanja Socialistične zveze, kot je bila med vojno...
Nekateri sadovi takšne usmeritve so že vidni, saj smo jim te dni priče tudi v naši občini, ko polagamo spet nove temelje za nove gospodarske objekte. Razveseljivo je tudi, da že lep čas premagujemo centralistične težnje v mestu in se usmerjamo v skladnejši razvoj vseh delov mesta kot avtonomnih središč. Odločneje se bomo morali zavzeti za hitrejšo preobrazbo krajevnih skupnosti, ki morajo postati najnaravnejši temelj nove samoupravne družbe. Temu se morata nujno prilagajati tudi prostorsko načrtovanje in urbanistični koncept, ki sedaj v marsičem zastajata za potrebami razvoja novih vrednot našega življenja. Še vedno se dogaja, da se sebični privatni interes zoperstavlja uresničevanju širših, za večino delovnih ljudi nadvse pomembnih in nepogrešljivih koristi. Med nami je še dosti uradniške mentalitete in nepotrebnega, za občana nadv-sem zoprnega administriranja. Zlasti pa je med nami še dosti formalistov in birokratov, ki mislijo, da pospešujejo demokratičnost in samoupravljanje, a ga v resnici obremenjujejo s formalizmom, šablonami, nebistvenim drobničarstvom, z eno besedo —z neustvarjalnostjo. V spopadu z vsemi temi in podobnimi slabostmi našega življenja bi morala biti vloga zavestnih sil še močnejša, predvsem pa tudi odločnejša in prodornejša...
V naši občini pozdravljamo tehtno pobudo, da bi Ljubljana kot celota povečala svojo zainteresiranost za razvoj sodobne, visoko produktivne družbene kmetijske proizvodnje in z njo povezanih oblik kooperacijskega sodelovanja zasebnih kmetov. Tudi v naši občini so nemajhni, vsekakor premalo izkoriščeni kmetijski potenciali, ki bi lahko bili, če nam bo uspelo preseči razdrobljeno vrtičkarstvo, predvsem pa vrtičkarsko mentaliteto, pomemben vir za boljšo preskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki in proizvodi živilske predelovalne industrije.«
(Iz slavnostnega govora Franca Šetinca)
Letošnja proslava občinske** praznika je potekala v______._____w_____
zveze komunistov. Že po tradiciji se je praznovanje pričelo s slavnostno sejo občinske skupščine. Vse zbrane je pozdravil predsednik delegatske skupščine Vili Belič.
V imenu pobratene občine Lajkovac je slavnostno zborovanje poadravfl predsednik sindikalnega sveta Lajkovac in prenesel našim občanom iskrene
ISKRENA ZAHVALA GOSTITELJEM
Vsem krajanom, družbenopolitičnim organizacijam in društvom krajevne skupnosti Ig se za prisrčen sprejem občanov in gostov na letošnjem praznovanju občinskega praznika kot tudi za pripravo prireditvenega prostora iskreno zahvaljujemo. Prisrčna zahvala je namenjena tudi Domu obrambne vzgoje na Igu za pomoč in prijetno gostoljubje.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO OBČINSKEGA PRAZNIKA
^.^•"»stlgj.
Kljub deževnim ploham, ki pramovanju st so prizanesle, se je prt obrambnem t
i na Ign zbralo okrog dva Rmč ob-
la »hahaMv^ffi^g	*f***llle- Seveda ni manjkalo tudi vojašh rga golaža oziroma f»n«v. IiHfeprav se je med izredno dobro izvedenim kulturnim programom pHpodMa prava nevkta, ljudje niso a-
OBČINSKO PRIZNANJE SO PREJELI:
INDUSTRIJA KOZMETIČNIH IN KEMIČNIH IZDELKOV ILI-RUA-VEDROG
za področje gospodarstva in za uvajanje sodobnih organizacijskih metod dela.
V svojem sedemdesetletnem razvoju je delovna organizacija dosegla zavidljive uspehe, močno je razširila in posodobila svoj proizvodni program.
Ilirija-Vedrog zavzema na področju kozmetike in sredstev za gospodinjstvo najbolj vidno mesto. Če odštejemo grupe izdelkov pralni praški in mila, ki jih Ilirija-Vedrog ne proizvaja in ki ne spadajo v področje kozmetike, je Ilirija-Vedrog največji proizvajalec kozmetike v Jugoslaviji.
Na področju izdelkov za gospodinjstvo je Ilirija-Vedrog največji proizvajalec loščil in sveč. Tako je bilo leta 1976 proizvedeno več kot 40 % vseh sredstev za nego obutve za jugoslovansko tržišče prav Iliriji-Vedrog. Pri svečah pa je ta številka še večja, okrog 58 %.
Tako ni slučaj, da je Ilirija-Vedrog že zelo dobro znana kot proizvajalec kozmetike tudi v vzhodnih državah, predvsem na Madžarskem, Poljskem in v Rusiji. Dolgoletni napori so obrodili sadove, blago Iliri-je-Vedrog je iskano in cenjeno na teh tržiščih.
KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI LJUBLJANI za področje gospodarstva, za razvijanje tehnologije in uvajanje inovacij in novih izdelkov.
Letos poteka trideset let, odkar je bilo ustanovljeno kovinsko podjetje »Okrajno kovinsko podjetje Ig« na Igu pri Ljubljani.
Sedanji proizvodni program delovne organizacije zajema poleg težke embalaže, galanterijske enote, serijsko proizvodnjo radiatorjev, metalnih stropnih oblog in izdelavo metalnih omar z bruto realizacijo 150,000.000 din.
Delovna organizacija Kovinska industrija Ig pri Ljubljani je s svojimi proizvodi prisotna tudi na zunanjem trgu vzhodne in zahodne Evrope. Je članica sestavljene organizacije združenega dela Industri-ja-trgovina Celje (ITC) in skupaj z organizacijami združenega dela Kovinotehno, Klimo, Feralitom in Elektrosignalom predstavlja močno organizacijo združenega dela z bruto realizacijo 5,901,125.780 din.
Ekspanzija tovarne je bila skokovita po zaslugi samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji KIG in izven nje.
MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG PRI LJUBLJANI za področje gospodarstva in za uresničevanje skupnih interesov ter potreb v krajevni skupnosti.
Delavci delovne organizacije so s samoodpovedovanjem, udarniškim delom in delom v podaljšanem času uspeli v sorazmerno kratkem obdobju 15 let, z uvajanjem sodobne strojne opreme in povečanjem storilnosti dela zgraditi sodobno tovarno.
Ko je bila leta 1963 ustanovljena delovna organizacija Mizarstvo in tapetništvo Ig je zaposlovala 5 delavcev, ki so imeli na voljo 1 rabljen mizarski stroj.
V letu 1977 je znašala fakturirana realizacija delovne organizacije preko 47.000.000 din.
Z večjo storilnostjo in sodobno strojno opremo so v letu 1977 dosegli povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega 4,749.40 din. Dosegli so tudi zavidljive rezultate v sodelovanju s krajevno skupnostjo.
OSNOVNA ŠOLA »VLADO MIKLAVC« VRHOVCI za področje vzgoje in izobraževanja in za odprtost šole do reševanja skupnih interesov ter potreb v krajevni skupnosti.
Od skromnih začetkov se je šola razvila v močno vzgojnoizobraže-valno organizacijo. Šola je rasla vzporedno z razvojem in potrebami krajevnih skupnosti Vrhovci, Brdo in Kozarje.
Kljub izredno težkim delovnim pogojem je šola dosegla pozitivne vzgojnoizobraževalne rezultate, posebej moramo poudariti, da je osip v tej šoli že nekaj let minimalen, kar govori o naporih pedagoškega kolektiva.
Družbenopolitične organizacije v šoli so pravilno razumele socialistični razvoj naše aružbc, zato so razvijale samoupravne odnose na vseh nivojih, tako med delavci šole, kakor učenci in starši. Svet staršev že nekaj let dela zelo organizirano. Njihovo delovanje se čuti od 1. do 8. razreda. Dobro se razvija tudi samouprava učencev, ki svoje pravice in dolžnosti uveljavlja v šolski skupnosti učencev.
Pedagoški kolektiv je povezan s svojim okoljem. Aktivno sodeluje
<. PRVI SLOVENSKI PROLETARSKI UDARNI BATALJON ] J »TONE TOMŠIČ« je bil edini proletarski udarni bataljon na Slo-
<	> venskem, ki je bil kot operativno — taktična enota podrejen nepo-11 sredno Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Usta-
<	► novljen je bil v dneh od 9. do 12. junija 1942 v Zapotoku. Deloval ] l je na območju sedanje občine Ljubljana Vič-Rudnik ter s svojimi
<	• drznimi akcijami veliko pripomogel k razmahu splošne ljudske J l vstaje proti okupatorju v vaseh pod Mokrcem in Krimom. Iz nje-
<	► gove bogate bojne aktivnosti naj v tem trenutku omenim le neka-J J tere. Uničili so Skalarjev belogardistični bataljon 15. septembra
<	>	1943 na Velikem Osolniku in Osredku. Razbili so dva bataljona
J J belogardistične brigade »Triglav« pri Želimljah, Pijavi gorici in pri
<	> Igu. V noči na 3. december 1943 so uničili domobransko posto-J [ janko v Velikih Laščah. Še in še bi lahko našteval uspehe bataljona «» in njegove uspešne bojne aktivnosti. Bataljon je ob ustanovitvi štel
130 borcev in bork. Danes jih je živih še 40. Pretežno so sestavljali
<	►	1. slovenski proletarski	bataljon »Tone Tomšič« borci z območja
<	l	naše občine, predvsem	pa iz Iga, Iške vasi, Podpeči, Škofljice,
<	>	Rudnika, Viča in Brezovice, od koder je bila tudi večina sposobnih
{[ in poznanih komisarjev in komandantov tega bataljona.
J 3	MEDVOJNI AKTIV	OF naše občine je s svojo junaško bojno
<	►	in politično dejavnostjo	mnogo doprinesel, da je naša Ljubljana,
3	3 zaradi izrednega, edinstvenega junaškega boja med okupacijo *; prva prejela odlikovanje heroja, najvišje priznanje, ki ga more
<	► kakšno jugoslovansko mesto doseči za izredne zasluge v času J; NOB.
Ljubljana je bila že pred drugo svetovno vojno žarišče komuni-' J stične aktivnosti v Sloveniji. Že v prvih mesecih po ustanovitvi OF
<	I slovenskega naroda je razširila mrežo odborov OF tako, da je CK J 3 KPS zaradi lažje povezave s temi odbori razdelil Ljubljano na ra-
4	► jone. V' južnem predelu takratnega Ljubljanskega partijskega ] ► okrožja, kjer je danes občina Ljubljana Vič-Rudnik, so ustanovili 4 3 rajonske komiteje KPS in odbore OF Vič, Trnovo in Barje. Prvi J J odbori OF so bili ustanovljeni že v juniju in juliju 1941 v Tobačni 3; tovarni. Mizarski zadrugi, tovarni Paketete, tovarni Vojnovič, to-
<	► vami Ilirija, Tovarni Slamič in opekarnah na Logu, Brdu in Viču.
3 3 Vzporedno s tem pa so nastajali tudi terenski in vaški odbori OF.
<	► Do konca leta 1941 je bilo na območju današnje občine ustanov-
v vseh družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in je nosilec kulturnih, prosvetnih in športnih akcij v svojem okolju.
JOŽE SETNIKAR
za področje kmetijstva ter za pionirsko delo na področju kmečkega turizma in aktivnost v krajevni skupnosti.
Setnikar Jože s prizadevnim delom na usmerjeni kmetiji uveljavlja kmečki turizem v svojem kraju in v širšem prostoru, je dolgoletni član samoupravnih organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
MIROSLAV TURK
za dolgoletno, uspešno delo na področju gospodarstva.
Kot dolgoletni direktor delovne organizacije Ilirija je z velikimi delovnimi napori, uspešnim delom in osebnimi organizacijskimi sposobnostmi bistveno pripomogel k dvigu obsega proizvodnje.
JANEZ ŽAGAR
za uresničevanje skupnih interesov in potreb in za povezovanje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti združenih v družbenopolitičnih organizacijah.
Tovariš Žagar je vseskozi aktivno sodeloval v različnih občinskih organih LO Rudnik in kasneje SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Bil je dolgoletni odbornik občine Rudnik in skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Opravljal je dolžnost predsednika upravnega odbora komunalnega sklada pri SOb Ljubljana Vič-Rudnik. V krajevni skupnosti Krim-Rudnik je vseskozi aktivno deloval v različnih družbenopolitičnih organizacijah.
MARIJA LEGAN
za posebne uspehe dosežene na področju družbene skrbi za borce NOV ter za obujanje in negovanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe.
Od leta 1965 pa do nedavnega je tovarišica Leganova prizadevno in uspešno opravljala dolžnost sekretarja občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik.
Posebno veliki uspehi so bili z njeno aktivnostjo in prizadevnostjo doseženi na področju družbene skrbi za člane zveze borcev, kakor tudi za ostale občane, saj že 20 let dela tudi na področju socialnega skrbstva. Prav zato je bilo njeno delovanje pomembno na področju razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij NOB.
JANEZ PRIMC
za posebne uspehe dosežene na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Vsa leta po vojni je angažiran na terenu v organizaciji zveze borcev in drugih družbenopolitičnih organizacijah in še posebej na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
S	svojo družbenopolitično aktivnostjo in delovno vnemo je zgled mladini, posebno s svojo aktivnostjo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter negovanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe.
ANICA SLOBODNIK
za področje vzgoje in izobraževanja ter za delo s pionirsko organizacijo.
Njen osebni doprinos na vzgojnoizobraževalnem področju je bil tolikšen zaradi zavzetosti in prizadevnosti pri delu ter zaradi dobrega poznavanja in kreativnega pristopa k razreševanju tekoče problematike.
V več kot desetletnem izobraževalnem delu s pionirsko organizacijo je prispevala viden delež k afirmaciji in aktivnosti pionirskih odredov.
IVO STARIN
za pomemben prispevek v izvajanju obrambnih priprav in za družbenopolitično aktivnost.
Od leta 1969 pa do nadavnega je uspešno opravljal dolžnost predsednika občinskega odbora ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik. V tem obdobju je občinska organizacija ZRVS postala ena od najboljših v Sloveniji, kar dokazujejo številna priznanja in plakete.
Pri svojem delu je veliko pozornost posvetil delu z mladino. Ni slučajno, da so v vseh šolah naše občine oblikovani aktivi ZVRS, ki prenašajo izkušnje in tradicije NOB na našo mlado generacijo. Pri tem pa tudi sam deluje kot mentor za vprašanja SLO in družbene samozaščite.
Mladi pevd iz osnovne šole Trnovo s svojim zbranim petjem ža* njejo uspehe doma in v tujini. Soglasna je bila odločitev žirije4 da prejmejo občinsko priznanje in nagrado.
OBČINSKO PRIZNANJE IN NAGRADO SO PREJELI:
TVD »PARTIZAN« TRNOVO
za pomembne uspehe v strokovnem delu s posamezniki in ekipami ter za področje organizadje in razvoj množične telesa* kulture.
Društvo je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 29. marca 1908. leta. Po kapitulaciji stare Jugoslavije se j* društvo oziroma njegovo vodstvo v celoti pridružilo OF slovenskega naroda. Več kot 20 aktivnih pripadnikov društva je v osvobodilnem boju in koncentracijskih taboriščih darovaloživ-Ijenje za svobodo. Društvo posveča vso skrb množičnosti, ki je temeljno merilo za ocenjevanje primernosti in uspešnosti tele- | sne-kulturne politike in akcije.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE TRNOVO
za izredne dosežke pri razvijanju mladinske glasbene kulture-
V svoji karieri je mladinski pevski zbor dosegel izredn* uspehe na kulturnem področju tako doma kakor izven naših meja.
S svojo pesmijo pa mladi pevci niso storili samo to, temveč v veliki meri obujajo tudi revolucionarne tradidje NOB in socia' listične revolucije.
OLEPŠEVALNO TURISTIČNO DRUŠTVO ROŽNA DOLINA IZ LJUBLJANE
za reševanje skupnih interesov in potreb ter za dolgoletno aktivnost in uspehe, dosežene pri urejanju okolja.
Društvo praznuje letos 75-letnico obstoja. Rast društva i" kraja je lepo razvidna iz knjige dr. Frana Vatovca. Društ^ skrbi za svoje članstvo, vključuje mladino in sodeluje v vseh akcijah SZDL.
_____________________________________^
....................................
PODELJENE DOMICILNE LISTINE
Obrazložitve podeljenih domidlov je na slavnostni seji podal predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec. Za slovenski proletarski udarni bataljon »Tone Tomšič« je domicilno listino prevzel njen komandant, narodni heroj Stane Semič-Daki, za medvojni aktiv OF naše občine takratni komandant narodne zaščite Anton Černivec-Tomič in za slovensko narodnoosvobodilno brigado »Frana Levstika« prvi komandant te brigade Avgust Vouk.
Ijenih 29 osnovnih organizacij KPS, 4 skojevski aktivi ter 52 odborov OF. Do italijanske ofenzive poleti 1942 je bilo že okoli 80% vsega prebivalstva današnje viške občine vključenih v OF. Organizirana Ljubljana je začela neizprosen ilegalni boj z okupatorji vseh
vrst. Sledile so breštevilne sabotaže, junaške diverzantske akcij* propagandne akcije. Ilegalni boj je postal strah in trepet okupatorja. Zaradi izredne politične aktivnosti medvojnega aktiva OF naš* občine je L in 2. junija 1941 CK KPS sklical konferenco v M*n' cingerjevi ulici 29, kjer je bil med drugim sprejet sklep, da se takoj prične s pospešenim delom za oboroženo vstajo. Tudi glavno p0' veljstvo slovenskih partizanskih čet je imelo vrsto pomembnih s*' Stankov na območju našega medvojnega aktiva OF. Organizacij« širokih aktivnosti, od ilegalnih tiskarn do radia OF, oboroženih akcij, miniranja prog, vsakodnevna skrb za partizanske enote v ožji in širši okolici Ljubljane, ves ta organizirani ilegalni boj i6 medvojni aktiv OF naše občine uspešno bojeval vse do dokončne zmage. Krvave in barbarske represalije okupatorjev niso nikn« zlomile ilegalnega boja. O tem se spominjamo streljanja talcev’ zaporov, pokola in požiga na Vrhovcih in Brdu in neštetih drugih gnusnih dejanj okupatorjev. Ilegalni boj medvojnega aktiva Of je bil in bo ostal edinstveni primer boja nikoli pokomjene Ljuh'
SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA BRlGAp* »FRANA LEVSTIKA« je bila tista, ki je po kapitulaciji Italije poldrugi mesec branila osvobojeno ozemlje pred Ljubljano n« bojni črti Orle-Lisičje-Škofljica-Zalog-Pijava gorica-Ig. LevsU' kova brigada je s svojo uspešno borbo vključila v svoje vrste kak'11 200 novih borcev iz Ljubljane in okolice. V tej brigadi se je bori'" večje število z območja naše občine. Pomemben je bil njihov dele* v komandnem kadru brigade. Padlo je 47 borcev, med njim'1,8 Krimu namestnik komandanta brigade Kraljič Franc-Frenk 5 Skrilj. Brigada je vodila težke boje z okupatorjem tudi na P° dročju naše oBčine, na Golem, na Mačkovcu, na Mokrcu, Krimu. Iška je bila »Sutjeska« Levstikove brigade. Njena B°ji, pot je bila nadvse uspešna, saj je v neštetih bojih zadajala sovr«*' niku občutne izgube.	ij
Levstikova brigada je zadnje dni vojne, potem ko je osvobodi . Ribnico ter prek Turjaka in Škofljice ponovno prišla na LaniŠ^6' Lisičje, začela eno svojih najtežjih borb za osvoboditev Ljublj«" Njene enote so v valovih jurišale na sovražnikove položaje Orlah. V teh bojih je na pragu svobode padlo 27 borcev, 65 bofC . pa je bilo ranjenih. Po tem velikem krvavem davku je tudi LevsU kova brigada 9. maja vkorakala v osvobojeno Ljubljano. > »
'
»TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, verjetno so te skromne besede, ki so bile sedaj izrečene, premalo, da bi lahko opisali vsa vaša dela ter tako nazorno in uspešno, kot so bila vaša pota, dela in prizadevanja za hitrejši in uspešnejši razvoj doživeta. Ste med tistimi člani naše socialistične skupnosti, ki ste znali v odločilnih trenutkih zgodovine naših narodov podrediti osebni interes interesu družbe in naroda.
To so vrline in bogastvo posameznikov, ki so s svojim znanjem in voljo vplivali in odločali pri gradnji naše domovine!«
(Iz govora predsednika občinske skupščine Vilija Beliča odUkovancem 24. aprila 1978)
ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE PODELJENA
RED DELA Z RDEČO ZASTAVO je na
nni ;$TAbČinskega odbora ZRVS prejel EMIL .04, , za sy°je sodelovanje in aktivnost od 41. leta dalje in še posebej za zelo aktivno e o v zadnjem obdobju v družbenopolitičnem °IU na^e občine, na področju uveljavljanja !n ob aktivnem delu v ZRVS na terenu, občim m republiki.
Red dela z rdečo zastavo je prejel Emfl Dolčič Red republike s srebrnim vencem
Nnv Preicb: na predlog občinskega odbora ZZB a...V IVAN CANKAR iz Iške vasi zaradi svoje b uvnosti v vsem povojnem obdobju in še pose-nih V Zadniem času, ko je v okviru svojih zdravstve-možnosti kot aktivni družbenopolitični dela-organizacijah ZB, SZDL in ZK sodeloval; na NIC A D komi,eia MK ZKS Ljubljana ALOJZ DOL-nanre' Z* svoje aktivno sddelovanje od leta 1941 •n še n Za^fS’ k° °Pravlial odgovorne naloge v JLA
Velike 1	—')^	vyv»i»v/c»v/v v tiuoi v* 1 c*1/1
FRANCna PredIo8 občinskega odbora ZRVS sodelova • ^ER iz Vnanjih goric za svoje aktivno sti kjer ^^V in v delovanju krajevne skupno-sem 7 In h posebej v organizaciji ZRVS predv-
ŽARk. zaslug za NAROD s srebrnimi
kultet S° Preje,i: DUŠAN KARBA na predlog fa-devane Za naravoslovje in tehnologijo za svoja priza-dročj..Jaf v snovanju prve slovenske literature s po-Venskih armacije 'n posebej za organiziranje slo-Kastrim Jugos,ovanskih farmacevtov; PAVLA NOV K i na Predlog krajevne organizacije ZZB čila že I , ezila' ^°t revolucionarka se je v delo vklju-v Kp jne-	k° je bila kot 17-letno dekle sprejeta
tivnost jJe bl 3 ^'an odbora Rdeče pomoči. Njeno ak-v°rnih ^e.Vseskozi pogojevalo tudi opravljanje odgo-‘erniran ,na ,erenu in še danes vodi komisijo za in-MIS na e v krajevnem odboru ZZB NOV; FRANC Viado rPredtog krajevne organizacije ZZB NOV Je nadanLJaiVC- S svoj° aktivnostjo od leta 1941, ki jo 0rganizaJCj 3 .na vseh področjih, še posebej v delovni Pravnih or'**’ • er bd zaposlen, v številnih samou-Pomemh” 8an,h in krajevni skupnosti, kjer živi, je dal PR1MC n. pnsPevek družbeni skupnosti; MARIJA Vlado Mik]PrCd'?8 krajevne organizacije ZZB NOV kovnih nro avc' Ze Pred vojno je sodelovala v stro-°F in n/,r'Zac'Jah.leta 1941 se je vključila v delo 0dpeljan., ° , a v Dolomitski odred in bila kasneje kljub visnkiV. 0ncentracijsk° taborišče. Še vedno, Zac*ji ZR. !,osti — 83 let, aktivno deluje v organi-?ke8a od^AI£JZ PURKART na predlog občin-e,a I94i ■„ 3 ZRVS Svoje aktivno delo je pričel že P0droČju hm3 ,Ud- v Povojnem obdobju nadaljeval na krajevnj .i, ovanja družbenopolitičnih organizacij v Predloo 0^Pn?s,i Vel*ke Lašče; IVO STARIN na de,‘"Ske8a. odbora. ZRVS za aktivno in ^e*ovanju Kc ^,n	v družbenopolitičnem
a°slednim	se Je odlikoval z vestnim in
°dil vrsto ]g|0m V občinskem odboru ZRVS, ki ga je
^AR^v ?Rabrost ,N RED ZASLUG ?AaNTONUADM a |Sm^BRNO ZVEZDO je prejela acije 22b Nr AlJRI,N na predlog krajevne organi^ .genske dni*;„V Rolez'ja- Izhaja iz trdno zavedne "čutila pritj.L )e že pred dmgo svetovno vojno r0,c NOV j ',alllan.skega fašizma. Vključila sc je v ^noPolitičn;K P°vpjnem času v aktivno delo druž-organizacij na terenu.
Vni,PAV^lLBOM^bAT,M VENCEM SO PREJE-fa 'ovje in tehnot na Predlog fakultete za nara-stroiaCevtskošololnbii P°osvobodi,vi Je organiziral dela °Vncga del ) i Im njen ravnatelj. Poleg svojega STAxec v delovniJ	11 tUdi aktivcn družbenopolitični
Sk^^ DALIC “^art^aoiji in krajevni skupnosti; kj(.arr’'n za aktivni PredI°g strelske družine Rajko
J PAVČEK C Ja za dobrega strokovnjaka; jc V de|0 . na Predlog občinskega odbora drii*c° P° prih), |C akt3Vno vključil že leta 1941 in se lih nbcr'0Pobtičmh 12 JL.A v!cliuči1 tudi v delovanje jašlf^devani i„ organizacij na terenu. Precej svo-ke šole. 1 ,e "amenil vključevanju mladih v vo-
0Sanfe^NACEEKAVČlCNAS11M VENCEM
J« začel*0,)c ZZB Nov	na Predlog krajevne
^itedvno deS^f,’ Miklavc' Ze letaVlS °Val v tei9n3?sPreje, vVp^i8 a k' organizaciji URS Uskih oroan,, , fdod vojno je aktivno de-— ■ gantzaaiah. kjer je svoje delo na-
daljeval tudi v svobodi. Bil je prvi predsednik delavskega sveta v Tobačni tovarni, sedaj pa je predsednik organizacije, ki ga je predlagala; JANEZ KLANČAR na predlog družbenopolitičnih organizacij KS Krim-Rudnik. Prav v tej krajevni skupnosti je aktivno deloval vse od osvoboditve dalje, več let je bil sekretar osnovne organizacije ZK na Barju in predsednik krajevnega odbora ZZB NOV; KAREL LIČEN prav tako na predlog družbenopolitičnih organizacij KS Krim-Rudnik. V aktivno delo se je vključil že leta
1941	in je deloval v številnih terenskih organizacijah. Poleg svojega dela, ki ga je opravljal v številnih slovenskih krajih, je bil ves čas aktiven družbenopolitični delavec. Svoja prizadevanja sedaj namenja razvoju KS, kjer živi.
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO sta prejela: AVGUST KOKELJ na predlog krajevne organizacije ZZB NOV Kolezija. Aktivno je pričel sodelovati že leta 1941 in zaradi položaja, na katerem je delal, je v marsičem pripomogel za delo OF in je bil tudi soudeleženec ustanovnega sestanka matičnega odbora OF; MILAN PETELIN na predlog ŽTP LJUBLJANA. Kot gimnazijec je že leta
1942	pričel aktivno delovati. Po vojni je aktivno delal v OF in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji in krajevni skupnosti.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM so prejeli: FRANC GOLC na predlog Iskre Horjul, zaradi svoje aktivnosti in uspešnosti pri razvoju krajevne samouprave in razreševanju komunalne problematike v krajevni skupnosti, kjer živi; ANGELCA KEJŽAR na predlog strelske družine Rajko Škapin. V tej strelski družini sodeluje že 19 let in je član izvršnega odbora te družine. Poleg tega je tudi aktivna družbenopolitična delavka v Tobačni tovarni, kjer dela; VLADIMIR KEJŽAR prav tako na predlog strelske družine Rajko Škapin. Že 18 let uspešno opravlja delo tehničnega sekretarja te strelske družine in aktivno deluje tudi v drugih organizacijah strelstva. V zadnjih letih je dosegel pomembne rezultate tudi kot tekmovalec; BOGOMIR MAKOVEC na predlog krajevne organizacije SZDL Tomišelj za trajno aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah na terenu in v delovni organizaciji. Še posebno se je kot predsednik krajevne organizacije SZDL zavzemal za aktivnost gasilskega društva, obnovo gasilskega doma in aktivnost civilne zaščite; MARIJA PATERNOST-USNIK na predlog društva računovodskih in knjigovodskih delavcev Kočevje— Ribnica. Ves čas je aktivno delala v društvu, ki jo je predlagalo in je bila njegov večletni predsednik. Uspešna je bila tudi kot računovodja zadruge Ortnek in kasneje kot direktor računovodskega biroja Kočevje; JANEZ RAVNOHRIB na predlog Iskre Horjul za aktivno delovanje od leta 1941 dalje. Bil je član prvega odbora OF Zaklanec. Poleg aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah je bil vesten in uspe-
Marija Primc pa je bila odlikovana z redom zaslug s srebrnimi žarki
šen tudi na svojem delovnem mestu; CIRIL ROPRET na predlog občinske gasilske zveze. Odgovorne naloge, ki jh je uspešno opravljal v gasilskem društvu in v zadnjih letih v gasilski zvezi ter sedaj v civilni zaščiti, so dokaz o dobrem in uspešnem strokovnjaku na področju gasilstva. MAKS SIMONČIČ na predlog Iskre Horjul. Kot tehnični vodja je dosegel v delovni organizaciji pomembne uspehe. Ob njegovih prizadevanjih se je obseg delovanja tovarne močno povečal prav tako pa je tudi njegova aktivnost družbenopolitičnega delavca pripomogla k dobremu sodelovanju delovne organizacije in krajevne skupnosti. JANEZ SUHADOLC na predlog Iskre Horjul. Kot orodjar je v marsičem prispeval k soustvarjanju delovnih rezultatov na področju orodjarstva in je tudi kot aktiven družbenopolitičen delavec cenjen v svoji sredini.
MEDALJO ZASLUG ZA NAROD je prejela PAVLA KASTELIC na predlog krajevne organizacije ZZB NOV Kolezija, ki se je aktivno v delo vključila že leta 1941. Njena pot je bila večkrat prekrižana, ko so jo Italijani aretirali in poslali v internacijo v Italijo in kasneje v Nemčijo. Po vrnitvi se je ponovno vključila v delo.
MEDALJO DELA so prejeli: ŠTEFAN KORENČAN na predlog Iskre Horjul za dvajsetletno uspešno in prizadevno delo v tovarni. Še posebej ga odlikuje neutrudna delovna vnema in trajno iskanje primernih delovnih postopkov v industrijski organizaciji proizvodnje. FRANČIŠKA NAGODE na predlog Iskre Horjul. V tej tovarni je pričela delati kmalu po ustanovitvi. S svojo vztrajnostjo in priza-devnostjo je postala kontrolor kvalitete električnih izdelkov med fazami izdelave. Aktivno je delovala tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. JANEZ ŠIBAV na predlog Iskre Horjul. V tej tovarni je začel kot graditelj industrijskega obrata. S svojim aktivnim delom v kleparski delavnici je postal vodja te delavnice. Z nenehno vztrajnostjo skrbi za urejenost delovnega okolja svojih sodelavcev.
Srebrno priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda je bilo letos podeljeno tudi Jožetu Oreikovičn iz krajevne skupnosti Vič za njegova večletna prizadevanja
SREBRNA PRIZNANJA OF SO PREJELI:
DUŠAN DOBROVOLJC, projektant. Je dolgoletni družbenopolitični delavec tako v svoji organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Bil je član Občinskega odbora SZDL LjrVič-Rudnik, član Komiteja OK ZKS LjrVič-Rudnik in nekaterih drugih delovnih teles pri občinski skupščini. Sedaj je predsednik skupščine občinske TKS in član delegacije za TKS Ljubljana. Član ZK je od leta 1949.
ANTON GLAVAN, učitelj. Odkar je prišel na OŠ Ig, kjer službuje še danes, je aktivno vključen v delo tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov KS. Tako je bil več let tudi tajnik krajevne organizacije SZDL. Zlasti se odlikuje po tem, da se rad odzove vabilu na katerokoli akcijo, še zlasti pa je pripomogel k večjemu razvoju Iške vasi.
TEREZIJA JERAS, osebna upokojenka. Je članica ZB NOV, tajnica odbora ZVVI, članica sekretariata OO ZKS, KK SZDL ter članica sveta KS Škofljica. Kljub svojim letom je zelo aktivna in vedno pripravljena na pomoč pri raznih akcijah. Še zlasti se je izkazala pri akciji posojila za ceste in pri akciji zbiranja prispevkov za prizadete po potresu v Posočju.
IVAN KLEMEN, strojni ključavničar. Je član ZK in izredno aktiven član sindikata. Tako je bil med drugim pobudnik za ustanovitev OOS TOZD ALU PLASTIKA, katere predsednik je še danes. Aktivno deluje tudi v konferenci OOS organizacije PLUTAL. Prav tako je aktiven v delu samoupravnih organov v TOZD in DO. Ob delovnih in družbenopolitičnih nalogah vTOZD, ki jih uspešno opravlja, pa je bil aktiven tudi v krajevni skupnosti, kjer je predsednik sveta krajevne skupnosti.
IGNAC KLEMENČIČ, cementar. Je član ZK, SZDL in gasilskega društva, v katerem je vrsto let tudi predsedoval. Sedaj zelo uspešno opravlja tajniške posle za krajevno skupnost. Zelo se zavzema za splošen napredek in razvoj krajevne skupnosti in ima tako veliko zaslug pri gradnji vodovoda, obnovi elektrifikacije vasi ipd. Zaradi njegove neprestane pripravljenosti nudenja pomoči, bodisi z delom ali nasveti je med sovaščani zelo priljubljen.
ANTON MAROLT, UPOKOJENEC. V vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih se v svoji aktivnosti odlikuje zlasti kot pobudnik mnogih akcij in nalog. Je aktiven član ZK, IO SZDL in član sveta KS Malči Belič. Med drugim je sedaj predsednik poravnalnega sveta in predsednik volilne komisije v KS. Ves čas svoje aktivnosti se dosledno bori za popolno uveljavitev stališč in nalog Zveze komunistov, za kar je tudi že prejel priznanje.
DUŠAN MILIČ, uslužbenec. Sedaj je med drugim predsednik KK SZDL in delegat v delegaciji KS Trnovo. Pre-den je postal predsednik KK SZ Dl ^sc je večinoma angažiral v organizaciji ZRVS. Pa tudi sicer je doslej pokazal veliko sposobnosti in udejstvovanja na vseh področjih dejavnosti v DPO in društvih. Še posebej je s svojim organiziranjem pripomogel k izidu referenduma za samoprispevek.
JOŽE ORESKOVIČ, direktor. Je član ZK in predsedni sveta KS Vič. S svojo plodno aktivnostjo in sodelov; njem z vsemi DPO in društvi ter delegacijami v krajev: skupnosti je veliko pripothogel k razvoju KS. Med ost; limi funkcijami pa lahko omenimo, da je predsedni združenja obrti, komunale in male industrije za regiji Gorenjska, Primorska, Ljubljana in Dolenjska, predsei nik strokovnega odbora za obrt pri Gospodarski zborni SRS, bil pa je tudi dolgoletni odbornik gospodarsket zbora SOb Ljubljana Vič-Rudnik.
RUDI PAVČEK, rezervni major. Že leta 1941 se je vključil v aktivno in organizirano delo na terenu in leta 1942 postal član ZK. V enote NOV je stopil septembra 1943. Tudi še po vojni je služboval kot aktivni oficir JLA do konca junija 1956, ko se je upokojil. Vseskozi je bil in je še danes aktiven družbenopolitični delavec v KS, kjer je delegat v splošni delegaciji, prav tako pa je član predsedstva in občinskega odbora ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik.
SLAVKO STAMEJČIČ, rezervni polkovnik. Član ZK je od leta 1943, aktivni borec NOV pa že od maja 1942. Po vojni je ostal aktivni oficir JLA vse do konca decembra 1974. Povsod, kjer je služboval, je bil aktivno vključen v delo DPO v bazi in tudi na občinski ravni. Tako je že drugo mandatno dobo član občinskega odbora ZRVS in član njegovega predsedstva ter član komisije za SLO pri OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Je nosilec več visokih vojaških vojnih in povojnih odlikovanj ter priznanj družbenopolitičnih organizacij.
VINKO UKMAR, upokojenec. V NOB je aktivno deloval vse od leta 1941 naprej; vsa leta po osvoboditvi aktivno in požrtvovalno deluje v krajevnih DPO in organih KS. Tako je sedaj predsednik KK SZDL, član sveta KS in odbora za 1.0 in DS. Še zlasti skrbi za pravilno kadrovsko zasedbo v DPO in društvih ter redno obvešča krajane o delovanju in življenju njihove krajevne skupnosti prek glasila KK SZDL »Rožnodolske novice«. Kot njegovo osebno zaslugo pa še posebej štejejo vzorno organizirane priprave za izvedbo samoprispevka II.
ANTON ŽUNIČ, kovinostrugar. Svoje večletno aktivistično delovanje, zlasti kot tajnik KS Želimlje, opravlja z izrednim čutom odgovornosti, vestno in dosledno, kar zlasti vpliva na mladi rod. Poleg tega je delegat v splošni delegaciji, delegat skupine delegatov za delegiranje v zbor občin pri SM Ljubljana, član poravnalnega sveta pri KS, sodnik porotnik, soustanovitelj OO ZSMS in KUD Želimlje, katerega predsednik je od leta 1976. Uspešno se med drugim udejstvuje tudi na področju samoupravljanja v TOZD, kjer je zaposlen.
KUD BARJE — Korenine tega društva segajo v januar 1922. leta, ko je bilo na pobudo osnovne šole ustanovljeno Kulturno in gospodarsko društvo Barje. Septembra 1938. leta je bilo na pobudo KP ustanovljeno Delavsko kulturno društvo—Vzajemnost Barje. Le-to pa je postalo žarišče naprednega revolucionarnega gibanja na Barju in tudi izven njega. Vseh 65 članov se je vključilo v OF, večinoma so postali borci NOV. Aprila 1947. leta so krajani pričeli z gradnjo kulturno prosvetnega doma, ki so ga dokončali decembra 1952, takrat pa so tudi uprizorili prvo igro. Po X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS je dejavnost izredno zaživela. Tako imajo sedaj pevski zbor, ki šteje 20 pevcev, poleg tega deluje še igralska skupina, mladinska instrumentalna skupina, pred nedavnim pa je pričela z vajami tudi folklorna skupina. Prišteti moramo se organiziranje proslav ob državnih praznikih, prireditve za otroke ob Novem letu, praznovanje 8. marca ipd. V KUD Barje aktivno deluje 90 članov.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS TOVIL —Njeni člani aktivno delujejo tako v okviru delovne organizacije kot tudi v okviru OK ZSMS, kjer se vključujejo v vse akcije, tako v akcije manifestativnega značaja, kot so praznovanja občinskega praznika. Pohod po poteh borb in zmag ipd., na drugi strani pa v akcije idejno-političnega izobraževanja,— Poleg tega se člani te OO ZSMS udeležujejo mladinskih delovnih akcij:Brkini, Dobrova, Koza-ra, AST. Še zlasti so aktivni na športnem področju, pri pripravah športnih tekmovanj med mladimi. Tako so lansko leto zelo dobro pripravili in izpeljali akcijo Srečanje mladih delavcev v okviru Konference mladih delavcev. OO ZSMS TOVIL uspešno sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, predvsem pa z OO ZSMS Malči Belič.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANA VIČ-RUDNIK — Ta organizacija deluje že dobrih 18 let, njena dejavnost pa je kar se da razvejana. Tako so v ospredju: gledališka dejavnost, vokalno glasbena, plesna dejavnost, kulturno vzgojna, likovna dejavnost in prireditve šolskih kulturnih društev. Na tem področju deluje 19 gledaliških skupin, 21 kulturno umetniških in kulturno prosvetnih društev, še zlasti pa je razširjena knjižničarska dejavnost, ki se odvija prek 11 amaterskih knjižnic in poklicne knjižnice Prežihov Voranc. Vsako leto prireja zveza razne revije odraslih pevskih zborov in srečanja mladih pevcev; pogoste so tudi likovne razstave. Lansko leto je bila zelo uspešna razstava marksistične literature. V svoji raznoliki in obsežni dejavnosti pa Zveza kulturnih organizacij med drugim doprinaša svoj delež tudi ob raznih manifestacijah in praznovanjih raznih praznikov, kot npr. ob občinskem prazniku.
BORUT MIKLAVČIČ, politolog. V času šolanja je bil mladinski aktivist, od leta 1967 do 1970 pa predsednik mestne konference ZSMS v Ljubljani in tudi član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije. Med tem je končal fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Potem je opravljal zelo odgovorno dolžnost na urbanističnem inštitutu na Kliničnem centru. Zadnje mandatno obdobje je podpredsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, sodeluje pa — ob številnih obveznostih — tudi v svetu za mednarodne odnose pri RK SZDL in enaki komisiji pri MK SZDL; je član IO republiške skupnosti za telesno kulturo. Prav posebej pa se je angažiral v akciji za izvedbo referenduma za samoprispevek II in hkrati za uresničevanje programa obeh samoprispevkov.
ALBIN LENARŠIČ — Že v zgodnji mladosti je bil aktivno vključen kot član in tekmovalec v raznih športnih društvih. Od 1960 naprej pa je prizadeven družbenopolitični delavec v SZDL in ŽK, najprej v krajevnem in kasneje v občinskem merilu. Ko je od leta 1969 do 1976 profesionalno opravljal dolžnost sekretarja občinske konference SZDL Vič-Rudnik, je bil hkrati aktiven član organov občinske skupščine in občinske 1 rsii-rence ZK Vič-Rudnik, mestne konference SZDL in član medobčinskega sveta SZDL. Ves čas opravlja tudi odgovorne dolžnosti v organizacijah krajevne skupnosti, kjer živi. Šest let je bil učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli, končal je I. stopnjo visoke šole za telesno kulturo, zato je tudi čU.a sveta za telesno kulturo pri RK SZDL in član IO skupnosti za telesno kulturo Ljubljane.
Sedaj je kot član MK SZDL strokovnopolitični delrvec pri MK SZDL in je sekretar njenih svetov za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter za organiziranost in razvoj in še koordinacijskega odbora za družben^ organizacije in društva. Posebno zavzeto že vrsto let deluje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnem, občinskem in mestnem merilu.
Š1AFE1A MLADOSTI MED NAMI SAMOUPRAVLJANJE — NEPOGREŠLJIV
Mrzlične priprave na prihod štafete mladosti v Ljubljano, ki so potekale že ves prejšnji mesec, so se zaključile s prihodom štafetne palice na Škofljico. Tod so jo mladi Vičani sprejeli 5. maja na krajevni prireditvi. Pot jih je nato vodila po Dolenjski cesti proti Centralnemu stadionu za Bežigradom, kjer je bila osrednja prireditev. Ob tem naj omenimo, da je zapel tudi združeni pevski zbor, v katerem je sodelovalo veliko mladih Vičanov. S prireditve pa je štafetno palico odnesel mladinec Milo-rad Petrovič, delavec v Slovenijales-Žičnica, katerega je konferenca mladih delavcev v naši občini izbrala kot najboljšega delavca-samou-pravljalca. Ob tej priliki je krenila na pot tudi lokalna štafeta mladosti.
Obe štafeti so mladi nato ponesli v Horjul, kjer sta prenočili v tovarni »Iskra«. Tod namreč deluje najboljša osnovna organizacija ZSMS konferenci mladih delavcev naše občine.
Sprejem štafete v Horjulu je bil nadvse slovesen. Prijetno okrašen prireditveni prostor, na katerem se je neposredno pred sprejemom štafetne palice odvijal pester kulturni program horjulčanov, so ob prihodu osvetlile mavrične barve raket in zaplamtelih kresov. Po pozdravnem pismu Maršalu Titu so ob burnem ploskanju velikega števila krajanov odnesli palico v prostore Iskre Horjul.
Naslednji dan, 6. maja, sta se štafeti ločili. Zvezno štafeto so ponesli Vrhničanom nasproti, z lokalno pa so se odpravili po posameznih krajevnih skupnostih.
Od Grosupeljčanov smo štafeto sprejeli na Škofljici, 5 maja. Na sliki predaja štafetne palice. Zvezno in lokalno štafeto mladosti je samo v naši občini letos nosilo dvesto petdeset parov rok
Osrednja prireditev je bila na ljubljanskem stadionu, kjer je bil še posebno pester prikaz delovanja organizacij, kjer delujejo mladi. S stadiona je ponesel štafeto mladosti viški mladinec Mi-lorad Petrovič
Lokalno štafeto, ki se je pridružila zvezni, so sprejele domala vse temeljne organizacije združenega dela in srednje šole ter večina krajevnih skupnosti. Na tej trasi dolgi okrog 240 km so jo pozdravljali, kot še nikoli doslej.
Najboljše želje in pozdravi dragemu tovarišu Titu so zvezno štafetno palico spremljali povsod. Iskreno in toplo.
ŽIVLJENJSKI DEJAVNIK
»V svobodni domovini je prvi maj, kot naš delavski praznik, vsakokrat pomenil, in to pomeni tudi danes, manifestacijo naših delovnih nalog in uspehov v graditvi socialistične družbe. Odveč bi bilo naštevati milijone ljudi in še veliko več delovnih ur, ki smo jih opravili v delovnem udarniškem tekmovanju, da bi prvi maj čimbolj svečano, uspešno in delovno proslavili.
Prav v teh dneh pa smo v naši domovini v središču akcij in aktivnosti za nadaljnje razvijanje, uresničevanje in s tem krepitve samoupravljanja v osnovnih celicah združenega dela. Še več: samoupravljanje kol temeljni družbeni odnos in priznana organizacija dela se že krepi pri vsakem človeku, pri delavcih in delov-nih ljudeh kot njihov agens, kot osnovni interes in motivacija, kot nepogrešljiv življenjski dejavnik, ki vodi družbo naprej.
1 udi danes je ves naš nadaljnji družbeni razvoj tesno povezan z aktivnostjo in krepitvijo SZDL, ki kot frontna organizacija vseh subjektivnih sil deluje po tradicijah OF in idejnem usmerjanju ZK. V takšni organizaciji delavski razred in vsi delovni ljudje izpolnjujemo velike naloge, povezane z nadaljnjo graditvijo socialistične samoupravne družbe, na temelju naše, v svetu edinstvene resnično ljudske in delavske ustave.«
(Iz slavnostnega govora Janeza Čebulja, predsednika OS ZSS, dne 25. aprila)
SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE ZA LETO 1978 SO PREJELI:
Srebrni znak sindikatov je prejel tudi Viktor Pistotnik
Obe štafeti sta prenočili v tovarni elektronskih instrumentov Iskra v Horjulu. Na fotografiji —štafetni palici na ogled v vitrini.
Vida Badovinac — zaposlena v Ilirija-Vedrog TOZD Vedrog, za uspešno delo v predsedstvu OS ZSS, delegat v DPZ skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Vinko Keršmanc — iz Kovinske industrije Ig — za uspešno delo kot predsednik IO OOS, posebno za uspešno izvedene akcije širšega družbenega pomena.
Franc Kočevar — zaposlen v podjetju za PTT promet, TOZD PTT Ljubljana, za nad 20-letno aktivno delo v sindikatu, uspešno vodenje pravilne socialne politike in vključevanje mladih v delo sindikata.
Janez Kremžar — zaposlen v občinskem svetu ZS Ljubljana Vič-Rudnik, za dolgoletno aktivno družbeno politično delq posebno v sindikalni organizaciji.
Ivan Kurent — Zaposlen v Hoji — TOZD Tesarstvo, za dolgoletno delo v sindikatu in posebno aktivno zavzemanje za razvoj in krepitev samoupravljanja.
Marica Možina — iz Mladinskega doma Malči Belič, za uspešno delo kot predsednica IO OOS in posebno skrb za pravilno samoupravno organiziranost njene delovne organizacije.
Sonja Pavčič — zaposlena v Ilirija-Vedrog TOZD Marketing za daljše družbeno politično delo in uspešno vodenje komisije za kulturno dejavnost pri konferenci OOS Ilirija-Vedrog.
Viktor Pistotnik — iz Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Komunalne gradnje, za 10-letno aktivno delo v sindikatu posebej še kot predsednik IO OOS ter predsednik konference OOS.
Jelka Poljšak — zaposlena v Tekstil TOZD Angora, za 20-letno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, posebno v sindikatu.
Jurij Pretnar — zaposlen v upravnih organih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, za uspešno delo kot predsednik IO OOS.
Julija Smole iz Biotehnične fakultete, TOZD za agronomijo, za uspešno vodstvo OOS ter njeno delovanje, ki je in še vedno doprinaša k uveljavljanju sindikata kot pomembnega družbenopolitičnega dejavnika v TOZD za agronomijo.
Alojz Škafar — zaposlen v Igo, za uspešno delo v sindikatu kot predsednik IO OOS, ki je prav na njegovo pobudo sprožil integracijske procese ter se aktivno vključeval v procese samoupravne organiziranosti in razreševanje bodočega razvoja delovnih nalog.
Jože Šketa — iz Slovenijales, trgovina — TOZD izvoz finalnih izdelkov, za aktivno delo v predsedstvu OS ZSS in na področju razvoja samoupravljanja in kadrovske politike ter uspešno delo kot organizator in usmerjevalec sindikalne aktivnosti v delovni organizaciji.
Boro Vasič — zaposlen pri zasebnem delodajalcu, za njegovo aktivno delo v sindikatu, posebno pri vključevanju delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v sindikat in delu sklada za dopolnilno izobraževanje teh delavcev ljubljanske regije.
Slavica Zorko — zaposlena v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, za uspešno delo v IO OOS ter dolgoletno mentorstvo mladinske organizacije.
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
Osnovna organizacija Kemijski inštitut Boris Kidrič, za izredno uspešno vključevanje v vse aktivnosti širšega družbenega pomena in za znaten delež k uveljavljanju dejavnosti inštituta v njegovem 30-letnem delu in razvoju.
Osnovna organizacija sindikata Slovenijales, trgovina — TOZD lesni in gradbeni materiali — za uspešno delo na področju sindikalne organiziranosti predvsem članov v delovnih enotah izven Slovenije in aktivno delovanje pri nadaljnjem razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja, razvijanju družbenoekonomskih odnosov in osebnega standarda delavcev.
SREČANJE PRVOBORCEV
Med številnimi slavnostmi, ki smo jih v naši občini pripravili ob občinskem prazniku, je bil tudi slavnostni sprejem nosilcev partizanske spomenice 1941, ki ga je 20. aprila priredil predsednik občinske skupščine Vili Belič.
Udeležilo se ga je okrog sto prvoborcev, ki so bili nad priložnostnim programom letošnjega sprejema prijetno presenečeni in ganjeni. Bil je to program mladih, namenjen pobornikom osvobodilnega boja. Marko Golobič, predsednik občinske konference ZSMS je v svojem prisrčnem nagovoru dejal:
»Na ozemlju naše občine so številni zgodovinski spomeniki iz narodnoosvobodilne revolucije, zato je prav prenašanje zgodovinskih dejstev in dogodkov na mlajše generacije toliko bolj pomembno. Vendar se jih ne spominjamo samo zaradi kamenitih spomenikov, temveč predvsem zaradi tistega, kar smo slišali iz ust ljudi, ki so v dogajanjih neposredno sodelovali. Zato je vsako srečanje z vami za nas doživetje, ki se ga radi spominjamo, saj smo vedno bogatejši za neko spoznanje, misel ali dogodek. Nedvomno moramo to področje našega sodelovanja še razvijati, saj s tem bogatimo sebe in svojo prihodnost.«
Sledil je nepozaben koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole Trnovo, pevcev, ki so z izbranim programom in občutenim petjem nemalokateremu izzvali solze v očeh.
Veseli in nasmejani obrazi mladih so našim borcem dokazali, da so nam s svojim pogumom in požrtvovalnostjo res priborili življenje, ki ga je vredno živeti.
Obujeni spomini na težke dni, aktivna prizadevanja v dograjevanju naše družbene skupnosti, trenutki podoživljanja prostih dni..., vse to in še marsikaj je bogatilo radosti tega že tradicionalnega srečanja.
OB OBLETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE -9. MAJA
ZLATA PLAKETA ILEGALCA ZA LETO 1978 ANTONU ČERNIVCU - TOMIČU
Predlagatelj: Medvojni aktiv OF Ljubljane in Občinska konferenc* SZDL Ljubljana Vič-Rudnik
Kandidat za člana KP je postal leta 1941, kmalu nato pa je bil sprejej v KPS. Z organiziranim delom v OF na terenu Galjevica je pričel taM po' napadu Nemčije na SZ. Zaradi svojega aktivnega dela je knuJ'1 prevzel dolžnost rajonskega vojaškega referenta v Trnovem, kasneje pa dolžnost komandanta Narodne zaščite za mesto Ljubljano. Žara* preganjanja je deloval v strogi ilegali, vse do odhoda v partizane le<» 1943. Na začetku leta 1944 je odšel na Štajersko za komandanta p«" krajinskega komiteja VOS. Po težki poškodbi hrbtenice seje dalj čas* zdravil v bolnišnici v Beli krajini, nato pa prevzel dolžnost pooblaš' čenča OZNE aerodroma v Beli krajini, po kapitulaciji Nemčije P* dolžnost pooblaščenca OZNE IV. vazduhoplovne komande v Zagre* bu. Po letu 1947 se je vrnil v svojo stroko, kjer je opravljal pomembne vodilne funkcije v Ajdovščini in Ljubljani. Po upokojitvi nadaljuje svoje delo v družbenopolitičnih organih občine Ljubljana Vič-Rudni* in v Medvojnem aktivu OF Ljubljane.
OBISK DELEGACIJE IZ LAJKOVCA
»BILO JE SLOVESNO«
Osrednje proslave občinskega praznika se je udeležila 'JL devetčlanska delegacija pobratene občine iz L.ajkovca. Vod* ^ je predsednik občinske skupščine Bogoljub Markovič desne), ki nam je posredoval tudi svoje vtise: »Na proslav' ^ šega občinskega praznika sem tokrat že drugič. Toda to. ^ smo videli danes tu na Igu, je bilo zares veličastno.Imel set® sničnoobčutek, da se dogaja nekaj slovesnega, prepletala**,', zgodovina naše revolucije z ustvarjanjem današnjega V spomin na sodelovanje in obisk pa so prijatelji iz Laj»° podarili naši skupščini spominsko darilo — sliko njil'°v * znanega slikarja—samorastnika.
STRAN 5
»Naša nadaljnja pot je pot smelega razvoja,« je ob položitvi temelj-MHina za novo tovarno Skip dejal direktor TOZD Skip Ivan
V Brestu bo torej kmalu stala nova, moderna mlečna farma!

Letošnji občinski praznik je bil vsekakor lu«H pomemben mejnik v razvoju naše družbenopolitične skupnosti, hkrati pa je Pomenil za nekatere delovne kolektive in rajane tudi že uresničitev dolgo pričako-vanlh pobud. V dneh neposredno pred 27. aprilom so bili namreč položeni temeljni amni za izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v Brestu, Podpeči in Vrblje-nju, na desnem bregu Ljubljanice za nov ™°st, v industrijski coni na Viču pa za poslovne prostore Varnosti. Prav v času, ko zaključujemo redakcijo te številke našega 8 asila, pa je bil položen temeljni kamen za zgradnjo depandanse ob zgradbi Doma na okalcah s predvideno zmogljivostjo 120
SWp v Kamniku pod Krimom
Nazemljišču okrog opuščenih nekdanjih v r'u)V V Umniku pod Krimom bo zrasla 'aa, sodobna, moderna proizvodna
® gradnji so resda govorili dolgo, po o nih predvidevanjih bi morala biti že
no, Juna’toda Pota do številnih za grad potrebnih soglasij so včasih že tako za] na>, da je treba počakati. Zdaj je t< nnl v.dnik delavskega sveta TOZD 5 dev°Zl temeljni kamen in želja tega pr blik 83 kolektiva je, da bi za Dan rc md?nProizvodna hala že bila nared. — h f 0rganizacija združenega dela Sl
zadn i V okviru SOZD IMP ~ be dar^J3 eta Pomembne delovne in gos hod if rezuhate. Tako je lani celoten ek znašal nekaj več kot enajst st;
sanm dosežek dohodka v višini 14,5 ven?aFj d'narjev> mimogrede pa na tre, da 80 v prvih treh mesecih že d «Jino predvidenega, V Kamniku OclTWtTI	stek*a predelava polie
via voje programe zadah še dt zvn- 'V3 v opremo in v načrtne štud VoJmh usmeritev.
KAMNI
NADALJNJEGA
RAZVOJA
Mlečna farma za preskrbo Ljubljane
Mlečna farma v kraju Brest na Ljubljanskem barju bo vsekakor ena izmed redkih najsodobnejših gospodarskih oziroma proizvodnilh objektov tega področja. Pomenila bo za tukajšnje krajane kot tudi za kraj sam mnogo. Naj povemo, da je bila v letih 1960—1963 prav na področju Bresta izvršena arondacija. To pa pomeni v skup-
sredno v TOZD KIT Ljubljanskih mlekarn najmočnejši družbeni, proizvodni potencial mleka v ljubljanskem bazenu.
Izgradnja mlečne farme na Brestu pa pomeni za Ljubljančane in okoličane hkrati tudi dodatno zagotovitev stalne dobave mleka in mlečnih proizvodov.
Tekstilka zopet v Vrbljenju
Tako je. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine France Martinec je na krajši slovesnosti, kateri je kljub nepričakovani aprilski plohi prisostvovalo precejšnje število krajanov, položil temeljni kamen za novo Tekstilko. Stala bo le dobrih nekaj deset metrov stran od pogorišča te tovarne. Junija leta 1976 je namreč stavba z vso opremo in zalogami vred pogorela. To je bil za viško gospodarstvo kot tudi za tekstilno industrijo težak udarec, še
»Da bo bolj trden most!« Predsednik IS France Martinec ob položitvi temeljnega kamna za most cez Ljubljanico.
nem kompleksu kar 270 hektarjev boljših zemljišč oziroma drugo največjo arondi-rano družbeno površino na področju ljubljanskega proizvodnega bazena.
Temeljni kamen je po uvodnih besedah direktorja TOZD Posestva Ljubljanskih mlekarn ing. Justa Klemenčiča zazidal predsednik delavskega sveta tega TOZD Ivan Andrašec. Investicijska vrednost nove farme bo znašala predvidoma tri in pol stare milijarde dinarjev. Farma bo imela 300 visoko produktivnih krav molznic. Pričakujejo, da bo povprečna mlečnost pri kravah molznicah približno 5000 litrov mleka po kravi. Ta ocena je osnovana na podlagi doseženih rezultatov na farmi Gmajnice, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in kjer 310 krav dosega to mlečnost. Naj povemo, da ima temeljna organizacija združenega dela posestva že dosedaj okrog 1100 krav molznic in predstavlja poleg Kočevja in Emone, vključeni nepo-
hujši pa za sam kolektiv, saj so morali delavci iskati začasno zaposlitev drugje. Sicer pa je bila Tekstilka ustanovljena leta 1959 za predelavo odpadnih tekstilnih surovin. V letih 1972 — 1974 seje podjetje moderniziralo, zgradilo skladišča surovin in proizvedlo letno 1600 ton tekstilnih surovin s 27 zaposlenilmi. Po besedah predsednika IS je gospodarska analiza pokazala, da je popolnoma upravičena obnovitev tovarne na isti lokaciji. Izgradnja novih zmogljivosti je uvrščena v srednjeročni program tekstilne industrije in v sam razvoj občine. Celotna investicija bo znašala predvidoma dve stari milijardi dinarjev, od tega odpade 1,4 milijarde na združena sredstva delovne organizacije in gospodarstva iz naslova dohodkovnih odnosov. Proizvedli naj bi letno 2400 ton tekstilnih surovin oziroma dosegli 2,6 milijarde celotnega prihodka s skupno 38 zaposlenimi. Tovarna bo opremljene z najsodobnejšo tehnologijo in moderniziranimi proizvodnimi postopki.
Most čez Ljubljanico
Predsednik IS Franc Martinec je 25. aprila pri gostišču Livada položil temeljni kamen za most čez Ljubljanico. Most, ki bo dolg 70 in širok 14 metrov, bo tako dokončno povezal oba dela naše občine in kakor je dejal predsednik izvršnega sveta, »bo lahko izginil tisti pomišljaj med Vičem in Rudnikom«.
Novi most čez Ljubljanico, ki bo po zagotovilih vseh zgrajen še letos, bo z mostom čez Mali graben, ki ga ravnokar končujejo, razbremenil ozko grlo na Karlovškem mostu. Sicer tu ne bo več tako gostega prometa, vendar pa bo s to novo prometno žilo tisti del naše občine, ki ima sedaj dostop do mesta samo po Dolenjski cesti, pridobil pomembno »bližnjico«. Ce bo šlo vse po sreči, bo torej novi most kmalu dograjen, obenem pa bodo obnovili tudi vrsto cest v
okolici. Gradnja mostu sodi v program izgradenj cest iz viškov cestnega posoji-id.
Nova streha doma počitka
V	domu počitka na Bokalcah kot tudi v celotni občini Vič-Rudnik že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje ustreznega prostora za starejše občane. To je problem tudi v okviru celotne Ljubljane. Pomanjkanje prostora za starejše občane, potrebne počitka in oskrbe, bo delno rešeno z dograditvijo obstoječega doma na Bokalcah. Za razširitev doma in ne za gradnjo povsem novega objekta so se odločili zaradi racionalnosti gradnje in zaradi dobro izbranega okolja, v katerem je sedanji dom počitka, ki omogoča stanovalcem miren počitek.
V	novi depadansi doma bo prostora za 120 občanov. Investitor sta stanovanjska skupnost in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gradnja bo veljala 38 milijonov. Novi del doma počitka bo gradil koprski Stavbenik.
Temeljni kamen za novi objekt je položil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vič-Rudnik France Martinec, ki je v slavnostnem govoru opozoril na pomen gradnje tega objekta za celotno Ljubljano. Da bodo novi objekt začeli graditi, ima velike zasluge tudi delovni kolektiv Doma na Bokalcah. Prisrčen kulturni program s petjem in recitacijami pa so pripravili učenci osnovne šole Lada Miklavca.
	
	30. APRILA NA BRDU RAZVILI PRAPOR »BRATOV ZADNIKAR« V mesecu aprilu je svoj praznik slavila tudi naša krajevna skupnost Brdo. Tako so krajevne organizacije ZB NOV in družbenopolitične organizacije KS Brdo pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Vilija Beliča priredile proslavo, na kateri so razvili prapor ZZB NOV »Bratov Zadnikar« Brdo. Slavnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše občine, je kljub prazničnim dnem prisostvovalo tudi veliko krajanov. Slavnostni govornik na proslavi je bil Stane Vrhovec, ki je na kratko orisal pot in uspehe jugoslovanskih narodov, predsednik krajevne organizacije ZB NOV Anton Kozamernik pa je udeležencem proslave podal življenjsko pot bratov Zadnikar, katerih prapor so na Brdu razvili. Brata Zadnikar, Ivan rojen leta 1919, in Tone, rojen dve leti za Ivanom, sta že v rani mladosti občutila gorje in zatiranje, zato sta že kot mlada komunista sodelovala v SKOJ oz. OF povsod tam, kjer so ju potrebovali. Konec avgusta 1941 sta se vključila med partizane Krimske čete. Tone Zadnikar je padel oktobra 1941 pod vrhom Debelega hriba, Ivana Zadnikarja pa so januarja 1942 ustrelili v Gramozni jami. V spomin na dva mlada in požrtvovalna komunista krajevna organizacija ZB NOV nosi njuno ime. Člani organizacije so obljubili, da bodo skrbno čuvali prapor, ki so ga razvili 29. aprila letos in skrbeli, da krajani ne bodo pozabili na vse tiste, ki so dali svoja mlada življenja v borbi za svobodo in lepšo prihodnost.
6. MAJA
SLOVESNO NA DOBROVI
V	začetku tega meseca, točneje sedmega, so svoj praznik imeli tudi v krajevni skupnosti Dobrova. Vse slovesnosti so bile že dan poprej, in sicer v soboto, 6. maja. Slavnostne seje sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Dobrova, kakor tudi proslave so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja v naši občini ter gostje s Koroškega. Med njimi podpredsednik zveze slovenskih organizacij v Celovcu ter obenem župan Bilčovsa Janko Ogris, sekretar zveze slovenskih organizacij v Celovcu Feliks Wieser ter tajnik slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Kokot.
V	počastitev krajevnega praznika so na Dobrovi že dopoldne priredili vrsto športnih tekmovanj, sodelovale pa so ekipe Ljubljanskih mlekarn, Polhovega Gradca, Dobrove in Koroškega.
V	avli nove osnovne šole na Dobrovi je bila popoldne slavnostna seja, na kateri je predsednik sveta KS Zvone Tušak na kratko opisal uspehe, ki so jih dosegli v preteklem mandatnem obdobju. Desetim krajanom so ob tej priložnosti podelili bronasta priznanja OF, dvajsetim krajanom pa priznanja krajevne skupnosti.
Svoj praznik so krajani na Dobrovi proslavili tudi z bogatim kulturnim programom, na katerem so nastopali tudi pevd z Bilčovsa. Domače kulturno umetniško društvo KUD »SALONIT!« pa je pripravilo dober kulturni program.
??rednji DrnsU’ ^an Prt'd občinskim praznikom se je na •SNougj • 'ilnž Razbralo le 110 pohodnikov enote , So kren,^ U ,ercer041 skuPai 214 prijavljenih. Od rtm,a8 78«,a 5tl"dnevni pohod »Po poteh borb in VtiS?Pot lih i.eSti P° vrst’ Petinštirideset kilometrov
, in Dvorslr ka na K°b in Knejo, nato pa čez Kar-B -ini- VaS'Tuje bila tudi zaključna proslava
stn-ji^a J« bil0<i!vihc lc bd sestav pohodnikov. Skoraj Prvi?1 ok°li sedemnn<>SO|lceV’sicer pa)° bila povprečna s,v„£ na tovrstni m■ni•rS, ct: ‘'d teh so bili trije od štirih bci ’da so pohodi ‘ n!fes,acij'- To samo še potrjuje dej-vica ^'tičneea i.h dn° 7nova priljubljena oblika druž-J;audeleženLvv^kJ!itV°Van|a mladih. Približno polo -l'v Podatek ' P deklet, kar je še dodatno razve-
NA DOLGEM POHODU
' . bva!a m , ' ,)cm ž,vljenju in nadaljnjem ra-največji meri LPCSno or8unizatijo teh srečanj pa _____	rjjevnitn funkcionarjem, kot tudi
samim vaščanom. V veliko pomoč pa so bili pripadniki JLA kasarne »Milan Saranovič« iz Postojne. Slednji so posodili tudi kamion za prevoz hrane in drugega materiala.
Posnemali so uspešno zasedo, kasneje pa izvedli predavanje o pripravi in izpeljevanju zased v vojnem položaju. Enako so napravili tudi z »uzbuno«, tako so se mladi pohodniki naučili še posebno veliko.
Pripravili so tudi več političnih ur. Tako je Srečko Servan spregovoril o položaju Jugoslavije v svetu s stališča geostrateškega položaja, mentor pohodne enote II. SNOUB Ljubo Šercer, Franc Šifrer-Adam pa je razložil koncept splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite v krajevni skupnosti. O vlogi in pomenu Zveze socialistične mladine Slovenije pa je spregovoril predsednik OK ZSMS Marko Golobič. Ob zaključku so še sami pohodniki osvetlili revolucionarno delo narodnega heroja Ljuba Šercerja, po katerem se imenuje ta pohodna enota.
»Pohodniški žulj« je glasilo, katerega so občinski in-
formatorji na pohodu izdali dvakrat. Glede sodelavcev je sicer sprva škripalo, saj jih člani centra za informiranje in propagando kar niso uspeli pritegniti k sodelovanju Kasneje pa se je vrsta uredniškega odbora vendarle podaljšala, tako da sta bili obe številki dokaj obsežni. Poleg osvetlitve lika Ljuba Šercerja so največ prostora namenili leposlovju in razvedrilu. Za izpolnitev preostalih dni so mladi informatorji izdali troje stenčasov. Vsekakor pa utegne imeti ta pohod tudi daljnosežne pozitivne posledice za center, predvsem glede kadrovske strukture.
Podobno kot pred tridesetimi leti in več, so bili mitingi stalni spremljevalci pohodnikov, Izvedli so kar tri, težišče vseh pa je bila sodobna slovenska poezija. Tako so predstavili izbor pesmi Janeza Menarta, Iva Minattija in drugih.
Zaradi konkretnih obrambnih priprav so izvedli tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovali so vsi pohodniki, vsak pa je imel na voljo šest nabojev. Rezultati so bili več kot zadovoljivi, tako v povprečju, kot
med najboljšimi. Omenimo naj še, da so bili med udeleženci tudi nekateri znani slovenski strelci.
Da pa ni izzvenelo vse preveč resno, so poskrbeli tudi za brigadirsko poroko. Po želji novoporočencev, imen ne bi omenjali, vsekakor pa je bilo razburljivo. Celotni ceremonial je izzvenel sila slovesno, niso pa pozabili na priče terseveda na matičarja. Podobno je biloz brigadirskim krstom vseh tistih, ki so se pohoda udeležili prvič. Po stari pohodniški navadi so za to poskrbeli: rabelj, policaj in župan. Važno je, da je vzdušje veselo. Kljub nekaj žuljem ocenjujejo člani štaba, ki so ga sestavljali; Skopec Bogdan (komandant brigade), Mitja Anžur (politični komisar), Bojan Rakar (načelnik štaba), Srečko Rvan (predsednik JLA) in Marjan Volani (predstavnik ZRVS), da so podplati pohodnikov kar dobro utrjeni, tako da saniteta ni imela posebno težkega dela. Pa tudi sicer poškodb ni bilo. Po tradiciji je bilo vreme muhasto aprilsko, tako da so se sonce in oblaki stalno menjali
Ce pod vse to potegnemo črto, lahko zapišemo, da sc je pohod od vseh minulih stekel najbolje, tako po moralni, kakor disciplinski plati, tako po delovanju raznih služb, kakor štaba. Vse so prevevali dobri tovariški odnosi, k temu pa je svoj delež prispeval tudi pohodniški aktiv ZK, ki se je stalno sestajal.
ANDREJ SELAN
SPLET PRIJATELJSTVA NA EVROPSKEM FESTIVALU PESMI MLADOSTI V BELGIJI
PRVO MESTO MLADIH TRNOVČANOV
Verjetno so redki, če sploh kdo, razmišljali o možnosti, da bi mladi trnovski pevci lahko zmagali na mladinskem festivalu v Neerpeltu v Belgiji, kjer so zastopali barve naše države od 29. aprila do 1. maja letos. In vendar seje zgodilo
prav to. Mladinski pevski zbor trnovske osnovne šole se je s svoje poti vrnil s prvim mestom »v žepu«. Zmagali so v skupini, v katero jih je razporedila strokovna žirija festivala in je v njej tekmovalo skupno 20 pevskih zborov.
Naj najprej povemo vse o tekmovanju. Letošnji »Evropski pevski festival mladosti« je bil 26. po vrsti in sodelovalo je 90 pevskih zborov z vsega sveta. V Neerpeltu se je zbralo okrog 3500 mladih pevcev, ki so bili razdeljeni v štiri težavnostne kategorije. Kriterij za določanje, v katero težavnostno kategorijo sodi zbor, je bil program pesmi, ki ga je vsak zbor poslal žiriji nekaj mesecev pred tekmovanjem . Naj povemo še to, da so v skupini »D«, kamor je bil uvrščen naš zbor, peli tisti, ki so imeli po oceni žirije najzahtevnejši program. Tekmovanje se je odvijalo tri dni in 53 mladih Trnovčanov je svojih osem pesmi odpelo 30. aprila popoldne, vodila pa jih je seveda Majda Hauptman, ki je s to zmago dobila še eno potrdilo, da njen trud ni zaman.
Zmagati na takem tekmovanju ni kar tako.
Nasmejani obrazi članov pevskega zbora so dokaz, da je bilo doživetje enkratno. Občutili so, koliko prijateljstva in ljubezni je lahko med ljudmi, čeprav govori vsak svoj jezik, čeprav se razlikujejo po barvi kože, vedenju, pač v vsem, kar lahko loči prebivalce z dveh različnih koncev sveta.
S koncerta v NeerpeHn
Vtisi, ki so jih mladi pevci prinesli s svoje dolge poti — od Ljubljane do Neerpelta je nekako 1270 kilometrov — so seveda samo prijetni. Prav gotovo bi bili taki tudi v primeru, če ne bi zasedli najvišjega mesta v svoji tekmovalni skupini, pa vendar.
Slavnostno je bilo že prvi dan, ko se je skozi Neerpelt odpravila povorka vseh nastopajočih zborov, splet mladosti in prijateljstva. Mladi Trnovčani so preživeli en dan v Herg-de-Stadtu, kjer so bili gostje tamkajšnjega zbora. Imeli so se lepo; tako lepo, kakor se pač lahko imajo samo mladi. Čeprav so se s svojimi belgijskimi prijatelji videli prvič — in vsi upajo, da ne zadnjič — so našli skupen jezik — svojo pesem, ne samo eno, ampak vrsto takih, ki so jih, vsak v svojem jeziku, zapeli skupaj.
Sicer pa je bilo na razpolago zelo malo časa. Takorekoč nič. Niti za poslušanje tekmovanja. Edini dan, ko so mladi Trnovčani lahko poslušali druge zbore, je bila nedelja. In to dopoldne. Popoldne so nastopali sami.
zvečer pa so imeli slavnostni koncert z dvajsetminutnim programom.
Treme, pravijo, niso imeli. In verjetno res ne, saj so svoje pesmi na tekmovanju odpeli brez napake' 1 ako je povedala tovarišica Maj® Hauptman. In če to reče ona, bo že res, saj njene »zahteve« niso majhne in zadovoljna je šele takrat, kadar je vse tako, kakor mora biti.
Uspeh, ki ga je doživel trnovs*1 mladinski pevski zbor v Belgiji.)* spodbuda in razlog več, da se bo#| mladi še naprej trudili. Ne samo tii»| pojejo v zboru sedaj, ampak tu«1 tisti, ki se bodo še priključili v pr1’ hodnjih letih.
»Otroci se pri zboru ne nauči)0 samo peti, ampak je to tudi šola sa-
moodpovedovanja in discipline, kaj; delček šole za življenje. Pevci so b"1!
ZAPIS
Z DOBROVE
Po cesti se med cvetočimi jablanami pelješ mimo Dobrove? Ustavi se pred kulturnim domom, če prideš mimo! Že novoodkrita plošča v spomin skladatelja Emila Adamiča ti izpričuje, da tod živijo ljudje, ki jim je mar
domači kraj in njegova kulturna preteklost. Če le nisi prehitro stopil iz bifeja in spet sedel za volan, utegneš opaziti, da iz kulturnega doma prihajajo ljudje s knjigami pod roko — domača knjižnica, ki ima baje avtorizirane izvode Prešernovih nagrajencev in njihove lastnoročne podpise; če je okno v prvem nadstropju odprto, utegneš zaslišati ubrano petje številnega pevskega zbora, aha, zdaj ti je zastal korak, no, le stopi bliže in si oglej fotografije: kar dve gledališki premieri skoraj hkrati dokazujeta dober gledališki okus in posluh za sodobnost: Holberg »Yeppe s hriba« (danski sodobnik Linharta) in Partljič »tolmun in kamen«. Tule so pa vrata odprta, prijeten prostor z lesenim opažem, v vazi cvetje, kitara, lepa dekleta. Rdeč plakat, na njem piše... vas vabi na razstavo likovnih samorastnikov Dobrove od 3. do 6. maja od 13. do 19. ure... Vstopiš. Utegne biti zanimivo.
.judi res ni preveč, vendar je zdušje praznično, oživljajo ga like: kako rad ima naš človek vojo pokrajino, kako zasanjano e ji približa z rožno barvo, da idi sam sodeluje v začaranosti jene idilike. Predsednik KUD!
Otvoritveni govor! Predstavniki družbenopolitičnih organizacij!
Vse kot je treba! Uvodne besede, kot se temu pravi, poda profesionalni slikar (ki žal ne razstavlja) in preprosto po domače, da seže v srce, predstavi slikarje, ki jim vsakemu posebej zaploskamo: najprej Francki Volčič, upokojeni medicinski sestri, ki ima celo težave z vidom; Slabetu Janezu, ki ima poleg lepih podob še kup drugih hobijev, nadarjenemu Janezu Korenčanu, ki slika komaj šele dobro leto, Ladu in Dragu Hudniku, očetu in sinu, ki po starih motivih žgeta v les podobe in Dragi Gelt, ki poleg zapisov domačih krajev v zeleni, beli in rožni barvi predano živi za slovenščino in domačo folkloro tam v daljni, predaljni Avstraliji. In ko zdajle obujam ta spomin, skušam razvozljati besede, ki sem si jih zapisala iz dolgega govora na skromni katalog, ki ga je oskrbelo društvo: »flovekova potreba po izražanju samega sebe«, »iskanje pristnega v nas« »seganje v roko sočloveku« in predvsem »SPOŠTOVANJE DO ČLOVEKOVE USTVARJALNOSTI«. J. T.
PO STOPINJAH PARTIZANSKIH KURIRJEV
Kurirčkova pošta s pozdravi slovenskih pionirjev tovarišu Titu je prispela v našo občino iz DOLENJSKE in PRIMORSKE smeri.
Torbico iz Dolenjske smeri so pionirji osnovne šole Škofljica
sprejeli od pionirjev osnovne šole Grosuplje 5. maja 1978 ob 11. uri pri spomeniku padlim na Škofljici. Z zanimivim programom so ob prisotnosti predstavnikov ZZB ter ZRVS počastili spomin padlim ter se podali na poLn,^. območju južnega dela
naše občine, kjer.bodo obiskali vsa spominska obeležja tega območja. Večja prireditev je bila prav tako 5. maja ob 11. uri v Horjulu, ko so učenci osnovne šole Horjul sprejeli torbico s pozdravi iz primorske smeri. Ob tej priložnosti so predstavniki
pionirskega odreda, predstavniki ZZB, ZRVS, ZSMS in drugi družbenopolitični delavci sprejeli tudi letošnjo štafeto mladosti.
ves čas gostovanja pridni, ubogljivl Bili so kolektiv, ki za odrasle spren1' Ijevalce niso predstavljali nobene#* problema,« je povedal podpredsetr nik izvršnega sveta viške občins« ; skupščine Franc Krumberger, ki je* mladimi pevci potoval v Belgijo-
»Prvo mesto, ki smo ga osvojil*.) prav gotovo pomembno. Res nisit*0 imeli treme, saj smo šli na oder zza' vestjo, kaj predstavljamo in P0-jemo za svoje veselje in svoj užiteMj pravi pevovodja zbora Maj® Hauptman.
Trud vseh, ki so pomagali zboru, da se je lahko udeležil 2°': Evropskega festivala pesmi mladost« je poplačan s prvim mestom, ki ga)
zbor osvojil, pa tudi z vsemi pohva
__! i__ .j__: i •_ ”1. _	n(M
nimi besedami, ki so jih o zboru p°' • -	------------ - vrnitvi
vedali spremljevalci po
V HORJULU
Pionirji osnovnih šol pa bodo po obisku vseh partizanskih obeležij naše občine predali torbo s pozdravi tovarišu Titu na zaključni prireditvi 13. maja v Festivalni dvorani.
op.—...j'-.-.-,	i-'-	st
domov. Mladi so dokazali, da * znajo biti »veliki«, da so že stopil1 | življenje in to na pravo pot. Za us^4 pa jim seveda čestitamo mi vsi. prav je res, da je predvsem PH membna udeležba in ne zmaga, s®,j te zmage veseli in obenem ponosi"
na tiste, ki so jo dosegli.
---- \UClt/
MOJCA KAl
CELODNEVNA ŠOLA
ZE SEPTEMBRA
Nova in moderna šola, zgrajena s sredstvi iz prvega samoprispevka, bo omogočila učencem že jeseni prehod na kvalitetnejši pouk v celodnevni šoli. Zmanjšale se bodo socialne razlike med otroki ter neenake možnosti učencev za učenje, pridobili si bodo tudi trdnejše znanje za nadaljnje šolanje. Končana osnovna šola je že postala premalo za posameznikovo uspešno vključitev v združeno delo, zato je potrebno nadaljnje šolanje, ie-to pa bo uspešno le ob trdnem znanju, ki si ga bodo učenci pridobili zlasti v celodnevni šoli. Poleg šolskih obveznosti se bodo vključevali tudi v izvenšoiske dejavnosti, telesno kulturo in druge aktivnosti, ki so pomembne za zdrav duševni in telesni razvoj otrok. V prihodnje bo šola vključila v svoj program tudi izobraževanje za kmetijstvo, da bodo imeli osmošolci tudi osnovno znanje iz tega področja.
Tudi v prihodnje bodo otroke iz oddaljenih naselij Žažar, Samotorica in Korena dnevno vozili v šolo in nazaj, vendar bo za otroke prevoz primernejši, ker jih bo vozil kombi Viatorjevega taksija, prevoz bo prav tako kot doslej brezplačen. Učenci se bodo hranili v šoli, socialno šibkim družinam pa bodo priznavali regres.
Uvedba celodnevne šole zahteva ureditev igrišč. V ta namen je šola najela kredit iz združenih sredstev amortizacije pri mestni izobraževalni skupnosti, s katerim bo financirala delno ureditev okolice.
Nekateri starši resda še ne vidijo koristi, ki jim jo bo prinesla celodnevna šola. Največja je gotovo ta, da jim ne bo treba skrbeti, če je njihov mladi družinski član že napisal nalogo in se pripravil za naslednji dan ali ne.
Za organizacijo celodnevne šole se bo morala šola kadrovsko okrepiti. V
ta namen je komisija že objavila deset prostih delovnih mest pedagogov, vendar stanovanj zanje ni. Problem pomanjkanja stanovanja je bil že prej prisoten, sedaj pa se je zaostril, kajti obstaja velika nevarnost, da novih pedagogov ne bo zaradi pomanjkanja stanovanj. Če bo samoupravna stanovanjska skupnost namenila sredstva za gradnjo približno desetih stanovanj, bo čez nekaj let tudi ta stanovanjski problem rešen.
PODAJ Ml ROKO, PESEM, Tl ME VODI
V okviru osnovne šole deluje tudi otroški vrtec, ki so ga odprli oktobra 1977. Prostor je ta vzgojno-varstvena ustanova dobila v stavbi stare osnovne šole. Doslej so odprli dva oddelka, s porastom števila otrok bodo v naslednjih letih odprli še nadaljnja dva. V okviru otroškega vrtca deluje celoletna mala šola, ki malčke pripravi na prestop v pravo šolo. Horjulski otroški vrtec je eden izmed redkih, kjer mladi starši takoj po vpisu otroka tudi predajo v varstvo in jim ni treba čakati na vrstni red kot drugod, tudi cena oskrbe je kar se da ugodna. Edina pomanjkljivost je neurejeno otroško igrišče.
F. PREŠEREN
OB JUBILEJU
PREŠERNOVE DRUŽBE
Ustanovljena je bila leta 1953, z namenom nadaljevati izobrazitjoč* tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Tako je že kmalu po ustanovitvi njeno članstvo štelo preko 60 tisoč delovnih ljudi. V zameno za nezahtevno članarino tako njeni člani že petindvajset let ob obletnici rojstnega dne Franceta Prešerna prejemajo 3. decembra v dat pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako le10 še po dve izbrani deti naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tegd ali onega področja znanja in še priročnik te ali one vrste. Skoraj vsi člonl prejmejo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja.
Naj še v tem zapisu omenimo, tla za svoje člane in naročnike izdaia Prešernova družba mesečno tudi revijo Obzornik ter, da preko dvajsd let izhaja v njeni založbi tudi zbirka romanov Ljudska knjiga. SkoNl osem milijonov izvodov knjig, v katerih so največkrat izšla najboljša delo domačih in tujih pisateljev, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik' vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delovanju Prešernove družb* v pretekli četrtini stoletja. S tem, da so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci, da po marsikateri knjigi, kij1 je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, danes pogosto seže roka vsakogar, ki se je naučil pravično ceniti dob*0 knjigo — je tako postala dopolnilo njegovega življenja. In kakšn^ naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe vnapt*! Tako kot doslej mora še naprej ostati odraz kulturnih potreb slovel skega ljudstva in dosledno uresničevali zamisel njenega prvega in dolg0 letnega predsednika Borisa Ziherla: da skupaj z vsestranskimi napol1 naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in kulturnih ustva* jalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temelje socta slične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva!
Za okroglo mizo se je v Festivalni dvorani usedlo 11 zborovodkinj in en zborovodja, ki oblikujejo pevsko kulturo na 12 šolah: Bičevju, Brezovici, Dobrovi, Igu, Oskarju Kovačiču, Polhovem Gradcu, Preserju, Škofljici, Trnovem, Velikih Laščah, Viču in Vrhovcih: Zmaga Žniderič, Doroteja Šavor, Ileana de Fabrizio, Boža Wostner, Darinka Žagar-Škerjanc, Martina Rebec, Vera Holc, Zlata Križ, Nadja Založnik, Tatjana Požar in Majda Hauptman, pa seveda Marjan Sajovic. Kot vsako leto so tudi letos skušali ugotoviti, kako so izzvenela njihova prizadevanja, da bi bilo zborovsko petje v šolah še bolj kvalitetno zastavljeno, da bi bil ambiciozni naslov, ki so ga letos zapisali na program KONCERT res upravičen. Skušali so v sproščenem razgovoru (ali na tiho sami pri sebi) ugotoviti, ali so zadostili zahtevam po dobri intonaciji in ubranosti, kultiviranosti, skrbnemu in premišljenemu izboru pesmi, ali je njihov nastop izzvenel dolgočasno ali celo turobno, ali pa so vključili dovolj tudi vedrih pesmi, ki jo mladina potrebuje ali ljubi? Vsa vprašanja so ostala hkrati obveza za prihodnost. Ustanovitev šolskih kulturnih društev že v desetih šolah je dokaz, da se šolska vodstva dobro zavedajo, da je ustvarjalnost na kulturnem področju pomemben člen v vzgojnoizobraževalnem procesu; strokovni sestav viške komisije pa je zagotovilo, da bo usmerjenost pravilna in strokovna pomoč zagotovljena. Priznati je treba neizenačenost, saj nekateri zbori, ki so sodelovali letos na reviji, dobivajo že vrhunska priznanja, snemajo plošče in tekmujejo v tujini (na primer Trnovski zbor j>od vodstvom Majde Hauptman, ki se je pravkar vrnil iz Belgije z odličjem za eno prvih mest), drugi pa se še pogumno otepajo s prav začetniškimi težavami. Profesor Budkovič, predsednik glasbene komisije, se je zahvalil vsakemu posebej za letošnje sodelovanje (Zveza je dala zborovodjem priznanje v knjižni obliki), pozdravil je nove zborovodje in imenoval zbor Nadje Založnik iz Polhovega Gradca. Zahvalil se je profesorju Miru Kokolu za strokovno vodstvo prireditve in skladatelju in pianistu Borutu Lesjaku za izvrstno spremljavo.
Omeniti je treba, da so program XVI. srečanja mladih pevcev oblikovali naslednji kulturni in politični dogodki: Vlil. kongres ZKS, X. kongres ZSMS, XI. kongres ZKJ, 100 let rojstva pesnika Otona Zupančiča... posebej pa še življenjska jubileja slovenskih skladateljev Pavla Šivica in Jakoba Ježa, ki nikoli ne pozabita pisati za mladino, kar je »posebej odgovorno delo«, kot je omenil Jakob Jež v svojem nagovoru viškim pevcem, ko se jim je zahvalil za pozornost.
JASNA TAUFER
JUBILEJ
PARTIZANA TRNOVO
USPEŠNO
PREHOJENA
POT
Točno pred 80 leti se je v Trnovem začela organizirana lelesno-kulturna vadba, ki je v kasnejših letih privlačevala vedno večje število privržencev športa. Z svečano sejo bodo v TVD Partizan Trnovo ki 5\1978 počastili visoko obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Ob tem se do spomnili tudi vseh zaslužnih športnikov, ki so pri-s svojim delom za pesno delovanje društva, ^stveno aktivnost bodo počastile vse sekcije, ki delu-v njegovem okviru z športnimi turnirji, ki se bodo Tai'™11 v jubilejnem letu. ‘ so strelci že 26. 4. 1978 ‘“Pesno pripravili strelsko tekmovanje, na katerem je shvi-Ovalo 6 ekip. Kot se za DnJe"ca spodobi, je zmagala i« i ek1Pa domačinov. Kockarji bodo svoje moči me-baU"a .^rnirju 17. 6.' 1978,
S"^1.109-1978,1, orodni govadci 26	12	197g
prednje praznovanje pa bo miia Jena ic svečana akade-
doSia? x?teri bodo P°lcg
tun; * klanov sodelovali PanilPOrtniki “ društev TVD tevt^f" U Ljubljane. Priredi-
bodn Tbovala 14 točk, ki tUrn?,Pn,kazovale telesnokul-p0ic , nktivnost v društvu, v Cenjene dejavnosti
iUr»M cicibanov do vadbo sVr^°- Za primerno
Vadbi. Pole PomagaJ° Pn
vSL2h ^M^ekreadjoTn
^no Sl^^^note-Partizan8T° ,mai° v
"S
dvoranodSvtr°Pie Vlše Pa ima
nka selekcij^abVljubllan-nisu. p,,, ja v namiznem te-
iportnih l "štetih pokritih
^“jetudi^f3 drUŠtV°
—**ia	•«. *eP° urejena
bdboji- lgr,sča za košarko,
?je- KazLr0khOrT!et in balinajo so v ,<0^eklov za igro z
na aajmitlSn~tYV misHli tudi lgriŠč SVoil ?’ ki imajo poleg
Kljub iMgrala-
jeČih obiS" °Premi obsto-
»lahi”8 ,e zah?aj° možnosti za
«frprezrafeva ne vaic' Tudi
imeprireSvX^“moti
fo?! nameravai„' V te pr°-
načrtujejo
-Odo ^n«an Vič 'TkSČ1;,ni
•bed ..^merili v kV£Pteti Pa ^ n'alem 'ma ORnicm°S“' dekleta
POMLADANSKI KROS V DEŽJU
PRESEŽEN LANSKI REKORD
Kljub močni nevihti, ki je presenetila organizatorje ob koncu prireditve, •ahko letošnji pomladanski kros občine Ljubljana-Vič-Rudnik ocenimo kot zelo uspel. Ob pomoči SK Brdo, katerega člani so sestavljali kontrole na progi, je organizator ZTKO naše občine uspešno pripravil zanimive tekaške proge v okolici Brda. Cilj in štart je bil na prostoru Društva za urejanje in dresiranje psov. Postavljeno ozvočenje in sprotno objavljanje doseženih rezultatov za posamezne kategorije je še bolj popestrilo zanimivo športno prireditev. V polnem številu so se teka v naravi udeležile občinske osnovne šole, ki so na Brdo pripeljale najboljše tekače.
Na štartu se je prijavilo kar 559 učencev in učenk iz večine šol. Pogrešali pa smo kot je že postala ustaljena navada ekipe srednjih šol, ki preprosto ignorirajo taka in podobna tekmovanja. Predavatelji telesne vzgoje na teh šilah bi morali sprevideti, da poleg odbojke in košarke obstajajo tudi drugi zanimivi športi, ki privlačijo mladino. Izjema je ekipa Poklicne kovinarske šole, ki se redno udeležuje vseh športnih prireditev v okviru občine. Med starejšimi udeleženci, ki so tekli v neprijetnem deževnem vremenu, smo ponovno zasledili že znane obraze športnikov, ki se redno udeležujejo vseh rekreacijskih akcij in sproti preverjajo svojo telesno pripravljenost. Ob nekoliko lepšem vremenu bi se na štartu zbralo verjetno še večje število za tek v naravi navdušenih rekreativcev, ki so prijavili svoje sodelovanje, vendar se niso tekmovanja udeležili. Škoda. Ob koncu je bil vrstni red v posameznih kategorijah sledeč:
Pionirke — 1. razred: Samatorčan (Horjul), Urbančič (Brezovica),
Ciben (Ig), Poličar (O. Kovačič), Vižintin (Trnovo).
2.	razred: Bogataj (Brezovica), Kranjc (Trnovo), Šteblaj (Trnovo), Nagode (Bičevje), Žitko (Brezovica)...
3.	razred: Stonjšek (Bičevje),
Anžič (Trnovo), Vrčon (Brez.) Stražišar (Ig), Mesarič (Bičevje)__
4.	razred: Turšič (Brezovica), Koprol (Trnovo) Starčič (Brezovica), Černič (Ig), Česnovar (Vrhovci)
5.	razred: Ivanek (Trnovo), Drof-tina (Polhov Gradec), Intihar (Vič), Drobnič (Trnovo), Barcol (O. Kov.).
6.	razred: Paškulin (Vič), Marinko (Brezovica), Rus (Bičevje) Kos (Bičevje), Marinko L. (Brezovica)...
7.	razred: Levstek (Velike Lašče), Likovič (Polhov Gradec), Bavdek (V. Lašče), Grlica (Vrhovci), Vaupotič (Vič).
8.	razred: Stritar (V. Lašče), Nagode (Bičevje), Laznik (Dobrova), Oblak (P. Gradec), Lenič (V. Lašče)...
Pionirji — 1. razred: Marinko (Brezovica), Velič (Trnovo), Košak
IZ KS KRINI-RUDNIK
AKTIVNI MLADINCI
OO ZSMS Krim-Rudnik je bila lanski zmagovalec Vičiade in kot taka je imela pred seboj težko nalogo — ohraniti renome najboljše OO ZSMS v občini. Kot lansko leto tudi letos leži največje breme na članih kulturne komisije. Poleg vsakoletnih prireditev (»navadni« literarni in glasbeni večeri), smo se letos mladinci prijavili tudi na tekmovanje Naš klub 78, ki ga prireja ZKOS. Prav o tej prireditvi bi rad povedal kaj več. Prireditev smo poimenovali glasbeno literarni večer slovenske rock glasbe. Izbrali smo nekaj boljših tekstov slovenske pop rock glasbe in jih poskušali podati kot druge pesmi —z recitacijo. Mislim, da nam je večer kar uspel in 10 mladincev in mladink, ki smo sodelovali v tem nastopu, smo dobili še več volje za podobne prireditve.
Drugače pa smo v tem letu pripravili še en literarni nastop štirih pesnikov — začetnikov in dva glasbena večera.
Tudi letos pripravlja OO ZSMS Krim-Rudnik že tradicionalni Makov teden, ki bo letos potekal v dneh od 13. do 20. maja. Pripravili bomo tekmovanje v šahu, malem nogometu, košarki in streljanju z zračno puško. Poleg športnih prireditev bomo pripravili tudi razstavo del članov fotokluba UČ, katerim bo to druga javna razstava. Otvoritev foto razstave je povezana z literarnim veče-rom, ki ga pripravljamo člani kulturne komisije. Prireditev je bila v prostorih KS. Foto razstava pa bo v dvorani KS odprta ves teden. Vse prebivalce naše občine in tudi druge vljudno vabimo na ogled vseh prireditev Makovega tedna!
PREMALO SREČANJ
kih so bili doseženi naslednji vrstni redi:
Pionirke: Vič I, Brezovica, Vič II, Bičevje in Vrhovd ' Pionirji: Brezovica, Vrhovci in Bičevje.
Vsem ekipam za prikazano igro in požrtvovalne boje iskreno čestitamo.
Udeleženci letošnjega občinskega prvenstva v odbojki za pionirje in pionirke ugotavljajo, da ta priljubljeni šport vse preveč zapostavljamo. Kljub redni vadbi pri urah telesne vzgoje na skoraj vseh šolah v naši občini, redni vadbi v okviru šolskega športnega društva ali v prostem času, igralci skoraj nimajo možnosti za medsebojna športna srečanja in tekmovanja. Prepogosto se pojavi problem denarja, čeprav je znano, da je odbojka med cenenimi športi. Tako odklonilno stališče odgovornih je bilo čutiti tudi ob letošnjem občinskem prvenstvu, ki bi kmalu padlo v vodo. Kljub vsem težavam pa je prevladalo veselje do igre ob mreži in najboljši so se pomerili za naslov prvaka. Športni pedagogi so se dogovorili, da prihodnje leto pripravijo ligaško tekmovanje za vse osnovne šole občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ob zadovoljivi udeležbi pri dekletih in nekoliko manjšem odzivu pri deč-
V HORJULU
RAZMIŠLJAJO
0
USTANOVITVI
ŠPORTNEGA
DRUŠTVA
Z novo šolo so v Horjulu dobili tudi sodobno urejeno telovadnico, ki je ne uporablja le šolska mladina, marveč tudi drugi krajani, zlasti delavci Iskre, ki imajo organizirano rekreacijo. Rekreacija je torej v tej KS zelo razširjena, saj gojijo nekaj športnih panog, a žal za nekatere nimajo pravih pogojev zaradi pomanjkanja igrišč. Za organizirano vadbo bi bilo najbolje, da bi ustanovili špottno društvo, verjetno bi tudi hitreje pridobili rekreacijske površine.
Vida Remikar: OŠ 7. maja,
Dobrova
(Brezovica), Gerbič (Dobrova), Lampret (Dobrova),
2.	razred: Košak (Trnovo), Plevnik (Dobrova), Hren (Trnovo), Ibramhimbegovič (V. Lašče), Marinko (Brezovica).
3.	razred: Buh (Dobrova), Potrebuješ (Dobrova), Pezdir (Brezovica), Grmovšek (O. Kov.), Imeri (Trnovo) ...
4.	razred: Japelj (Brezovica), Hočevar (O. Kovačič), Rožmane (Horjul), Intihar (V. Lašče), Lazič (O. Kovačič),...
5.	razred: Vitič (Trnovo), Urbančič (Brezovica), Fišter (Brezovica), Praprotnik (O. Kovačič), Skubic (Brezovica).
6.	razred: Kušar (Brezovica), Rožmane (Horjul), Comino (Ig), Modic (Trnovo), Ogrin (Vič)....
7.	razred: Anžič (Bičevje), Rižnar (Bičevje), Košir (Brezovica), Cimerman (Bičevje), Ropret (Brezovica)...
8.	razred: Radal (Brezovica), Turšič (Brezovica), Trdin (Bičevje), Omigovič (Vič), Puš (Trnovo)...
Ekipno ml. pionirke: ŠŠD Brezovica, SŠD Trnovo, ŠŠD Bičevje...
st. pionirke: Brezovica, ŠŠD Polhov Gradec, ŠŠD Bičevje...
ml. pionini: ŠŠD Brezovica, ŠŠD Dobrova, ŠŠD Trnovo....
st. pionirji: ŠŠD Brezovica, ŠŠD Preserje, ŠŠD Ig,....
Mladinke: Modic (SK Brdo), Denša (TVD Partizan Trnovo), Vampelj (IUV)
Članice: Omerzu (IUV), Kotar (IUV)
Mladinci: Sojer (OŠ Brezovica), Skodlar (OŠ Brezovica), Dukarič (ŠŠD PKŠ), Hoshič (ŠŠD PKŠ), Lepen (ŠŠD PKŠ),...
Člani A: Glavan (AK Olimpija), Globočnik (OŠ O. Kovačič), Golob (Vič),...
Člani B: Umek (Ilirija-Vedrog), Najdič (OŠ Horjul), Oven (Hoja),...
Veterani: Majcen (Hoja), Lampe (Slovenija-projekt), Karalič (TVD Vič)
Nekaj vtisov so povedali tudi nekateri udeleženci:
Frand Hočevar; Os Oskar Kovačič
Franc Najdič; OS Horjul
STRELJANJE
STRELJALI SO PIONIRJI
17. aprila 1978 je bilo oocinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za ekipe in posameznike iz vseh osemletk.
Tekmovanje je potekalo zelo živahno in prisrčno s številnimi razpravami »dolgoletnih« izkušenj, kako se dobro zadene »MUŠ« z vsemi spremljajočimi težavami, ki sovpadajo pri slabem zadetku. Vedno je bila kriva le puška in naboji, nikoli pa tekmovalec! Tekmovanje je izvedla strelska družina Rajko Škapin iz Rožne doline.
Navkljub vsem imenovanim težavam so bili doseženi zelo kvalitetni rezultati, saj je med pionirji. Če vzamemo mejo 140—200 krogov v lanskem letu to število preseglo samo 11 tekmovalcev, sedaj pa jih je že 21, čeprav niso nastopili vsi najkvalitetnejši tekmovalci. Skupno je nastopilo med pionirji 9 ekip in 46 posameznikov ter pri pionirkah 5 ekip in 24 tekmovalk.
Doseženi so bili sledeči rezultati:
Ekipno pionirji: 1. Osnovna šola Primož Trubar Velike Lašče, 2. Osnovna šola Oskar Kovačič, 3. Osnovna šola Ljubo Šercer Ig.
Pionirji posamezno: Franc Ahačin 169 krogov, IgorSever 168, Miha Qjmec 167 krogov, Andrej Kejžar 166, Andrej Holc 166 krogov.
Pionirke ekipno: 1. Osnovna šola Primož Trubar—Velike Lašče, 2. Osnovna šola Ljubo Šercer Ig, 3. Osnovna šola 1. bataljona Dolomitskega odreda — Horjul.
Pionirke posamezno: Silva Kastelic 159 krogov, Stanka Mustar 146, Minja Bajat 145, Pokovec Polona 145 in Aleša Stritar s 137 krogi.
TRIM STREUANJE
Komisija za rekreacijo »TRIM STRELJANJE« pri občinski ZTKO je organizirala tekmovanje z zračno puško za vse občane naše občine, ki ga je izvedla strelska družina Rajko Škapin iz Rožne doline.
Tekmovanje je bilo v počastitev občinskega praznika.
Udeležba po številu ekip je bila rekordna tako v ženski konkurenci, kjer je nastopilo 15 tekmovalk posamezno in štiri ekipe, pri članih pa je nastopilo 15 ekip s po pet članov in skupno 68 posameznikov.
Viden je kvaliteten napredek ne samo v vrhu tekmovalne tabele posameznikov, temveč je povprečni dosežek na tem letošnjem tekmovanju višji za 16 odstotkov, kar je velik skok. Nekoliko višji je pri tekmovalkah, vendar pri tem o veliki množičnosti še ne moremo govoriti, čeprav se kažejo pokazatelji, ki napovedujejo napredek tudi v smeri množičnosti med ženami in dekleti pri razvoju športnega tekmovalnega strelstva.
Dosežki so sledeči:
Ekipno — člani: 1. TOZD Komunalne gradnje — 852 krogov, 2. Strelska družina Rajko Škapin — 820 krogov, 3. DDS Kovinske industrije s 805 krogi
Člani posamezno: Mikelj Miroslav s 179 krogi, Jež Bogdan 178 krogov, Kramar Jure 176 krogov, Kejžar Stojan 175 krogov, Tavželj Janko s 174 krogi.
Ekipno članice: 1. IBE Ljubljana — 484 krogov, 2. TVD Partizan Velike Lašče — 475 krogov, 3. SŠD Gimnazija Vič — 308 krogov.
Članice posamezno: Fuchsjager Mojca s 176 krogi, Marolt Nuša s 168 krogi in Jeglič Judita s 166 krogi.

ŠPORTNO PRAZNOVANJE
V	počastitev 7. kongresa KPS, občinskega praznika 27. april, ustanovitve OF in praznika dela 1. maj so v občini Ljubljana Vič-Rudnik pripravili vrsto zanimivih športnih tekmovanj. Udeleženci so z lepimi Športnimi boji proslavili letošnje jubileje. Pomerili so se v več športnih panogah;
STREUANJE
V	organizaciji SD Rajko Škapin in ZTKO naše občine so se ŠŠD pomerila v streljanju z zračno puško. Ponovno so se najbolj izkazali strelci iz Velikih Lašč, ki pod vodstvom L. Severja že vrsto let osvajajo najboljša mesta. Sodelovalo je 70 pionirjev in pionirk iz devetih osnovnih šol. Rezultati:
Pionirke: Kastelic (Vič), Mustar (V. Lašče), Bajat (Preserje), Pokovec (Trnovo), Stritar (Velike Lašče),...
Ekipno: OŠ Velike Lašče, OŠ Ig, OŠ Horjul, OŠ Trnovo in OŠ Vič
Pionirji: Ahčin (V. Lašče), Sever (V. Lašče), Dimeč (O. Kovačič), Kejžar (Bičevje), Holc (Podpeč-Pre-serje)...
Ekipno: OŠ Velike Lašče, OŠ Oskar Kovačič, OŠ Ig, OŠ Preserje,...
KOŠARKA
Osnovnošolci so se pomerili tudi v košarki, kjer je sodelovalo 11 ekip. Dekleta so igrala v Dobrovi, fantje pa so se borili pod koši na Viču. Prireditelj je pogrešal večjo udeležbo deklet, ki so se le v manjšem številu odzvale vabilu. Pri njih je bil ob koncu vrstni red takle: OŠ Preserje, OS Bičevje, OŠ Dobrova. Fantje pa so se razvrstili po naslednjem redu: OŠ Bi— čevje, OŠ Vič, OŠ Trnovo,...
MALI NOGOMET
Z zaključnimi boji na igrišču pred OŠ Trnovo se je končalo občinsko prvenstvo v malem nogometu za osnovne šole. Sodelovale so ekipe iz 8 osnovnih šol, med katerimi so največ uspeha imeli igralci iz Iga, ki so tudi prikazali daleč najbolj zrelo igro. Kot je pri no-
gometu že navada, so se poraženci hudovali na sodnika, ki pogosto resnično ni najbolj pravično delil pravice. Kljub temu pa so rezultati realni. Vrstni red: OŠ Ig, OS Vrhovci, OS Vič, OŠ P. Gradec,
PRAVA ZIMA
Čeprav so konec aprila že mnogi spravili smuči in pričeli iskati kopalke, se zima še ni poslovila. Tako smo bili tik pred prvomajskimi prazniki deležni novega snega, ki je pobelil pokrajino. Zaradi novega snega so se smučarski delavci SK Krim odločili, da klubsko prvenstvo namesto na Sorici pripravijo v Kranjski gori. Ker je nova snežna oddeja presenetila tudi žičničarje tega zimskega centra, so imeli dosti težav pri izvedbi tekmovanja. Celo sami so morali pomagati montirati že sneta sidra in pripraviti ter steptati progo. Kljub temu pa so člani SK Krim lepo pripravili progo za vse starostne kategorije. Nagrade za najboljše so prispevala podjetja Ilirija-Vedrog, Saturnus in Mercator. Vrstni red v posameznih kategorijah je sledeč:
Cicibanke: Pogačar, Gulin, Opara
Cicibani: Pokovec, Gulin, Golob
Pionirji: Kralj, Praprotnik, Zidan
Mladinci: Mirnik, Logar, Smole
Članice: Logar Lidija, Logar Alenka, Logar Libuša
Člani: Kralj, Mirnik, Krašovec,...
IZ VELIKIH LAŠČ
NOGOMETNI
TURNIR
OO ZSMS in nogometna sekcija TVD Partizan Velike Lašče je letos že tretjič organizirala nogometni turnir v počastitev občinskega praznika in praznika dela, letos pa tudi v počastitev mladinskih in partijskih kongresov.
Ekipe so se pomerile 30. aprila in 1. maja 1978 na igrišču Cere ja v Velikih Laščah, ki so ga delno urediti mladi, hkrati pa so v polnem zamahu tudi priprave na lokalno MDA Cere j a 78, s katero bomo mladi dati kraju športni objekt, kj bo zadostil pravilom nogometa.
Na turnirju so sodelovale ekipe Karlovice, Rašice, Kompolj in Velikih Lašč, prehodni pokal pa je ekipa Kompolj tokrat predala ekipi Karlovice. Končni vrstni red je bil naslednji:
1.	mesto Karlovica
2.	mesto Kompolje
3.	mesto Velike Lašče
4.	mesto Rašica
Najboljši strelec turnirja je bil
Vinko Žužek (Karlovica) s tremi zadetki, najboljša vratarja Drago Centa (Karlovica) in Peter Žagar (Velike Lašče), najboljši igralci pa Jože Virant (Karlovica), Roman Dolšak (Velike Lašče), Marjan Prijatelj (Kompolje) in Darko Frank (Rašica).
Tudi tokrat nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, kljub temu pa si je tekme ogledalo okoli 100 gledalcev.
CILKA KAPI AN

Evakuacija je uspela
OBRAMBNI DAN V TRNOVSKI ŠOLI
Nun sovražne sile so nas na jugozahodni meji nepričakovano zahrbtno napadle. Le naši stalni budnosti in pripravljenosti gre zahvala, da se ogorčeni boji odvijajo na prvi predvideni obrambni liniji.
Istočasno je sovražnik začel napadati tudi iz zraka, p'spričan, da bo s tem med ljudstvo zasejal zmedo in nered.
Ni minila niti ura po prvi objavi radia, ko se je že zbral odbor za LO, varnost in družbeno samozaščito KS Trnovo ter začel ak repa ti. Med drugim je odredil, da naj itab CZ organizira in izvede evaknacijo osnovne šole Trnovo na odrejeno mesto.
Vsi upamo, da tega nikoli ne bo, vendar... kar se Janezek nauči, to Janez zna, ali brez vaje ni znanja ne uspeha.
Za letošnjo vajo obrambnega dne osnovne šole Trnovo smo izvedli evakuacijo. Da smo se izognili velikim stroškom, evakuacije nismo izvedli z avtobusi, temveč smo za cilj premika izbrali približno 1 km oddaljen travnik od šolskega poslopja.
it pri samih pripravah smo si bili edini, da ta vaja ne sme biti le »zadostitev formalnosti« temveč mora vsebovati vse elemente premika z enega na drago področje.

Res je sicer, da je vodstvo šole naročilo učencem, naj se za to primerno oblečejo, ter da nam je vreme bilo skozi vso vajo naklonjeno.
Pred šolskim poslopjem so se vsi učenci z učitelji zbrali po razredih, kjer jim je spregovoril tovariš ravnatelj. Povedal jim je o pomenu in vzroku preselitve, istočasno pa jim je dal tudi navod. . kako naj vaja poteka.
Varnost premika je organiziral štab CZ s pom' čjo članov narodne zaščite, ljudske milice in grupe zveze rezervnih vojaških starešin, ki so za to vajo oblekli uniformo.
Pri prehodu prek ene izmed dokaj prometnih ulic so nam pomagali naši miličniki, vso ostalo varnost in zaščito pa so vestno opravili že prej omenjeni tovariši.
Premik je potekal točno po določenem načrtu in verjeli ali ne, sam sem bil presenečen nad resnostjo in disciplino take množice otrok, saj jih je sodelovalo več kakor šeststo.
Štab CZ jc s svojim odborom za evakuacijo in s pomočjo tabornikov, sanitetne ekipe ter prostovoljnega gasilskega društva že pripravil vse za spre-
jem in namestitev prišlekov. Kuhinjo, ambulanto, vodstvo šole so predstavljali postavljeni šotori z napisi, medtem ko smo za razrede uporabili kar količke, na katerih je bil napisan razred.
Ob prihodu vseh učencev je najprej spregovoril tovariš ravnatelj, ki je ugotovil uspešno preselitev ter jih seznanil z nadaljnjim programom dela. Za njim je spregovoril tudi predsednik krajevne organizacije ZRVS ter jim med drugim zagotovil, da se od sedaj naprej lahko v miru učijo, kajti vojaki jih varujejo, da se jim ne bo nič zgodilo.
Vsi so odšli na svoja mesta in pričeli z delom. Vodstvo šole z urejanjem prenesenega arhiva, v kuhinji so začeli pripravljati malico, saj so jih gasilci oskrbeli s pitno vodo, v ambulanti so »poskrbeli za ponesrečence«, po razredih pa so nadaljevali s poukom.
Namesto zvonca je megafon oznanil odmor in čas za malico. Po okrepčilu so se učenci z učitelji odpravili domov, vodstvo vaje pa na analizo lete. Predsednik sveta KS se je vsem sodelujočim za zares uspelo vajo zahvalil z ugotovitvijo, da je le tako nesebično sodelovanje vseh organizacij pogoj za uspešen napredek krajevne skupnosti.
FRANCI
EKIP
PRVE POMOČI
V soboto, 6. maja, je občinski odbor Rdečega križa v sodelovanja z OK ZSMS in ZPM Ljubljana Vič-Rudnik priredil občinsko tekmovanje v prvi pomoči pod pokroviteljstvom »TO-VILA« — Tovarne vijakov Ljubljana. Tekmovali so miadind in mladi člani RK. Tekmovanje je pozdravil predsednik občinske skupščine Vili Belič.
Med mladinskimi ekipami, ki jih je bilo devet, je zmagala prva ekipa Veterinarske srednje šole, druga pa je bila tretja ekipa VII. gimnazije Ljubljana Vič-Rudnik, tretje mesto je osvojila prva ekipa Tehnične srednje šole — strojni oddelek.
Borba je bila med mladimi člani — tekmovanja se je udeležilo 30 ekip — zelo enakovredna, saj je kar šest ekip doseglo enako — maksimalno število točk. Zato je moralo teh šest ekip tekmovati še enkrat in šele v tretjem »spopadu« je prvi ekipi osnovne šole Oskar Kovačič uspelo doseči prvo mesto, pred prvo ekipo osnovne šole Bičevje, ki je bila tako druga. Tretje mesto je zasedla druga ekipa osnovne šole Polhov Gradec.
Tekmovanje je ocenjevalo 18 ocenjevalcev, ki jih je izbral mestni odbor Rdečega križa. Naj povemo še to, da se od vseh prijavljenih tekmovanj niso udeležili samo mladi člani osnovne šole Horjul, čeprav so se prijavili.
ZRVfc BREZOVICA JE PRIREDILA PREDAVANJE V NOTRANJIH GORICAH
SPECIALNI VOJ
Polna dvorana Zadružnega doma v Notranjih Goricah je že drugič v dveh letih potrdila, da vlada med našimi vaščani in delovnimi ljudmi veliko zanimanje za dodatno obliko delovanja sovražnika, posebno še, če temo p>daja človek s posebnimi izkustvi na tem področju, kot je Hinko Bratož-Oki. Zanimive »skrivnosti« s področja specialnega vojskovanja, ki vedno potegnejo občinstvo, izvirajo iz njegovega preteklega dela v sekretariatu za notranje zadeve kot tudi sedanjega — je svetovalec republiškega sekretarja pri skupščini SR Slovenije.
Na prireditvi, za katero je dala pobudo ZRVS Brezovica, Vnanje gorice in Notranje gorice, se je zbralo okoli 350 ljudi. Visoki obisk je plod sodelovanja organizacije ZRVS Brezovica z odbori vseh treh krajevnih skupnosti, odborov civilne zaščite, narodne zaščite, SLO in vseh drugih dejavnikov, ki delujejo na področju SLO in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih.
Oki v svojih predavanjih o specialnem vojskovanju ni samo osvetlil množice oblik delovanja in namena določenih svetovnih sil in organizacij, ampak je z nazornimi primeri prikazal, da se nekatere oblike tega delovanja pojavljajo tudi v našem vsakdanjem življenju — tovarnah, šolah in domovih. Že v uvodu je tudi nakazal, da je edini uspešen način za preprečevanje teh pojavov kot tudi škode, ki nastane zaradi malomarnosti in neodgovornosti vseh nas, v zavestnem uresničevanju družbene samozaščite v našem vsakdanjem življenju. Pou-
daril je tudi, da kljub očitnim velikim škodam v našem gospodarstvu, življ^j skim žrtvam v prometu in delovnim nezgodam priročne knjižice, ki tolm^f
zakon o družbeni samozaščiti, le poredko najdejo pot v bralčeve roke. , V nadaljevanju predavanja je tovariš Oki navedel množico razlogov zatf' tev, da obstajajo številne sile po vsem svetu, ki hočejo uveljaviti svoje inte#’ na našem ozemlju in med našimi ljudmi. Pri tem da niso izvzete niti zahod* niti vzhodne države, nepomembno pa tudi ni delovanje naše ekstremisu“ emigracije kot tudi ljudi v notranjosti naše države, ki se ne morejo sprijazi"1'
današnjim razvojem naše družbe. To potrjujejo številne tuje radijske po5?81*! ki oddajajo na jezikih vseh naših narodov, kot tudi tisk, ki piše v našem namenom, da z lažmi, delnimi resnicami in razpihovanjem pri nas skuš8''1' sti negotovost v naš sistem.	<f
Nazorno je opisal še druga »dobronamerna« vpletanja tujih sil v našo
dni*
bo, saj ni izvzeto prav nobeno področje, od znanosti, izobraževanja, gospo^ stva pa do banalnih, a ne čisto nenevarnih — širjenje šal z zlobnim namen8 ;
in govoric z zabrisanim izvorom.
Seveda je tovariš Oki stvari v zvezi s specialno vojno v dveinpolurnem P*5 davanju podal dosti natančneje in bolj živo, vendar pa ni namen tega zapis8’ f predavanje ponovim. Pridružim pa se lahko mnenju večine udeležencev, ua predavanj, kot je bilo to, še želimo.
Pogled na delno zgrajen Karlovški most. 10. maja je bil most že odprt za vožnjo v eno smer.
ZELENA STRAŽA NA DELU
»Zelena straža« OŠ Trnovo je 18. IV. čistila breg Malega grabna P** mostu, ki zavije Na Cesto dveh cesarjev, do spomenika padlemu bo^ Delo je bilo naporno, ker smo znosili na rob ceste veliko odpadn6^ materiala, kot so štedilniki, avtomobilski deli, cevi, peči in še mn0» drugega!	:
Ogorčeni smo nad neodgovornostjo meščanov, saj je 2 km naPrj pravo odlagališče smeti. Prilagamo vam fotografijo, ki mnogo
ZELENA STRAŽA OŠ TRNOV^
IZDAJATELJSKI S (predsednik FRANC Mž VRH) IN UREDIŠ ODBOR — ing. JANEZ MAŽAR, MILOVAN C TRlC, JANJA DOMITRC (glavna in odgovorna un ca), ing. ALOJZ HABJAN —
Tehnični urednik IV. ŽITKO — UREDNlST NAŠE KOMUNE — LJL UANA, TRG MDB 7 — 1 LEFON 23-38* int. 26 20-728 —Tekoči račun SC
— Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana — GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO—GLASILO N KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV
A	ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Trg MDB 14, tel.: 22-603 RAZPIS Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnit išče za mladinsko letovišče v PACUGU, pošta Portorož:		UČENCI V GOSPODARSTVU, PREBERITE! Bektromontažno in projektivno podjetje Bektromontaža, LjuMjana, Tržaška cesta 126, potrebuje	
	VEČ KUHARSKIH		•	15 elektroinštalaterjev in #	2 ključavničarja	
	POMOČNIC		V osrednji) slovenskih dnevnikih Delu h mariborskem Večeru bosta 24. maja tega leta ofajav|ena skupna razpisa.	
	za vso sezono od 1. junija do 28. avgu-		Učence v gospodarstvu z učno pogo±o (vajence) zato ob-veščamo, naj ga praberajol Delovna orgarizarija Elektro-	
	sta ali po posameznih izmenah		montaža pa pričakuje, d> aa bodo zainteresirani kandidati	
	Priam pošfte Zrna prjateljev mladine. Ljubljana Vič-		udeležii razgovora in ogleda delovne organizacije 30. maja	
	Rudnik, Trg MDB 14, inforirarije pa lahko dobite tudi		1978 ob 15. uri popoldne na Tržaški cesti 1261 Postregli	
J	po telefonu 22-603		jim bomo z vsemi željeniri informacijami!	
KRVODAJALSKA AKCIJA NA BREZOVICI
Krajevni odbor Rdečega križa Br©0^ obvešča bralce in možne kanddate # vzem knri, da bo tovrstna akcija 29. ^ 1978 in ne aprila, kot je bilo v prejšnj' f*. vMd glasila pomotoma objavljeno. ^ ^ mesto bo pri Gostilni Kopač, odhod bo uri zjutraj z avtobusom Zavoda za odv^ krvi Ljubljana. V pričakovanju čimveČjeff®. živa se vam krajevni odbor RK najlepše zahvaljuje!	*
MARTIN tSm