SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
A K H O
PRAVILNI
za vzdrževanje katastra v občinah, v katerih je izdelan kataster na podlagi premera.
Ljubljana
Založilo Združenje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija dravske banovine v Ljubljani.
$) <32*9
t 30/15 90g
Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
Kazalo.
I.	Splošne odredbe, čl. 1—11.
II. Namen, naloga ali predmet vzdrževanja katastra,
51. 12—17.
III. Vrste sprememb na zemljišču, čl. 18—22.
IV. Naznanila sprememb na zemljišču, čl. 23—26.
1. Dolžnost naznanila, čl. 23.
2. Način naznanjevanja, čl. 24.
3. Pismena naznanila, čl. 25.
4. Ustna naznanila, čl. 26.
5. Kaj mora vsebovati pismeno naznanilo, čl. 27.
6. Spremembe, ki so ugotovljene po uradni dolžnosti, čl. 2l8.
7. Naznanilni rok, čl. 29.
8. Čas naznanjevanja sprememb, za katere ni potreben niti ogled na kraju samem niti zme-ritev, čl. 30—31.
9. Čas naznanjevanja sprememb, pri katerih je potreben ogled ali zmeritev, čl. 32.
10. Naznanjevanje sprememb v času bivanja katastrskega geometra v občini, čl. 33.
11. Sprejemanje naznanil sodnih oblasti, čl. 34.
12. Siprejemanje naznanil po davčnih upravah, čl. 35.
13. Sprejemanje naznanil po ostalih državnih pristojnih oblastvih, ustanovah in samoupravnih telesih, čl. 36.
V.	Ugotovitev sprememb, 51. 37—40.
Definicija in delitev, 51. 37.
1. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo na osnovi naznanil v katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve, 61. 38.
2. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskem operatu na osnovi ogleda na kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zme-ritvijo, 51. 39.
3. Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskih operatih le na osnovi katastrske zmeritve, 51. 40.
VI.	Meritve za vzdrževanje katastra, el. 41—127. —
Splošne odredbe, 61. 41.
1. Merjenja, ki jih vrše organi katastrskih uprav, 51. 42—50.
2. Predmet merjenja, 51. 51—52.
3. Način merjenja, 51. 53.
4. Merjenje v občinah z novejšo zmeritvijo, čl. 54—56.
5. Merjenje v občinah s starejšo zmeritvijo, čl. 57—61.
6. Merjenje v krajih z nepopolnimi katastrskimi načrti, 51. 62—65.
7. Merjenja, ki jih vrše pooblaščeni inženjerji in geometri, 51. 66—70.
8. Merjenje ob priliki razdelitve (delitve) parcel, čl. 71—76.
9. Merjenje za popravo prvotno in naknadno napačnega snimanja, 51. 77—79.
10. Merjenje za obnovo posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov, čl. 80—89.
11. Snimanje cest, 51. 90—96.
,12. Snimanje železniških prog, 61. 97—98.
13. Snimanje vodopravnih objektov, 51. 99—100.
14. Zmeritve vsled spremembe meje katastrske občine, čl. 101—110.
15. Pravila, po katerih se je treba ravnati pri merjenju, čl. 113—119.
16. Detajlne skrice zmeritve (manuali), čl. 120 do 127.
VII.	Kartiranje in vnos zineritve v katastrske načrte, čl. 1:28—136.
VIII. Številčna označba novo nastalih parcel, čl. 137 do 165.
Definicija parcele, čl. 137—138.
1. Številčna označba potov, železniških prog, vodopravnih objektov in vsled odsvojitve novo nastalih parcel, čl. 189—142.
2. Številčna označba delov parcel, spremenjenih v kulturi, čl. 143—1146.
3. Številčna označba parcel ob priliki poprave pogreškov v parcelnih mejah, čl. 147—150.
4. Številčna označba zgradb vobče, čl. 151.
5. Označba zgradb s številkami po prvem odstavku prednjega člena, čl. 152—158.
6. Označbe zgradb s številkami po čl. 151, odstavek 2, čl. 159.
7. Številčno označenje zgradb, postavljenih na parcelah javnega dobra, čl. 160.
8. Številčno označenje raznih objektov in novih parcel, čl. 161.
9. Številčno označenje parcel zaradi spremembe meje katastrske občine, čl. 162—164.
10.	Seznam deljenih parcel, čl. 165.
IX.	Računanje površin parcel vobče, čl. 166—184.
Vobče, čl. 166—174.
1. Skrček listov, čl. 172—1173.
2. Obrazec za računanje površin parcel, spremenjenih pri vzdrževanju katastra, čl. 174 do 180.
3. Računanje površin pri spremembi meje katastrskih občin, čl. 181—182.
4.	Računanje površin, katerih deli so uporabljeni za gradnjo novih cest, železniških prog in vodopravniti objektov, čl. 183—184.
X.	Izvršitev sprememb v indikacijskih skicah, čl. 1801—167.
XI. Vrisavanje sprememb v zemljiškoknjižnih načrtih (mapah), čl. 188—'198.
XII. Vrisavanje načrtov, ki jih prejemajo katastrske uprave od sreskih sodišč kot zemljiškoknjižnih oblasti, a kateri načrti so izdelani od pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov ali od državnih oblasti in samoupravnih teles, čl. 193 do 201.
XIII. Določanje razredov za cele parcele ali njih dele, ki so spremenjeni v kulturi, čl. 202—208.
XIV. Postopek katastrskih uprav v slučajih uzurpacije zemljišča, čl. 209—215.
XV. Opis dela v številkah: Tabelarni pregled dela in potni načrt, čl. 216—223.
1. Opis dela v številkah in tabelarni pregled dela, čl. 216—219.
2. Potni načrt, 220—223.
XVI. Pregled posestnega stanja v katastrskih občinah vsako deseto leto, čl. 224—232.
XVII. Priobčevanje zemljiških sprememb sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastvom, čl. 2:33—241.
XVIII. Spremembe, ki se ne izvedejo v katastrskih načrtih, temveč le v delih katastrskega operata, čl. 242—244.
XIX. Spremembe, ki se samo začasno zabeležijo v delih katastrskega operata, čl. 245.
XX. Izvedba sprememb v posestnih listih, v vsotniku posestnih listov, alfabetičnem imeniku posestnikov, numeričnem pregledu posestnih listov, par-
čelnem zapisniku in razporedu po kulturah in razredih, čl. 246—278.
1. Izkaz sprememb, 51. -247 —251.
2. Izvedba sprememb v posestnih listih, čl. 252 do 1258.
3. Spisek spremenjenih posestnih listov, 51.259 do 260.
4. Izvedba sprememb v vsotniku posestnih listov, 51. 261—262.
5. Izvedba sprememb v parcelnem zapisniku,
51. 263—1207.
6. Izvedba sprememb v numeričnem pregledu posestnih listov, 51. 068—270.
7. Izvedba sprememb v alfabetičnem seznamu posestnikov, 51. 271—1273.
8. Izvedba sprememb v razporedu po kulturah in razredih, 51. 274—278.
XXI.	Plačevanje taks po tarifi 1, II in III zakona o zemljiškem katastru vobče, 51. 279—289.
Vobče, 51. 279.
il.	Taksa po tarifi 1 za prenose, 51. 280—281.
2. Taksa po tarifi II A) za ugotovitve na kraju samem brez zmeritve, 51. 282.
3. Taksa po tarifi II B) za ugotovitve na kraju samem z zmeritvijo, 51. 283.
4. Taksa po tarifi III za zmeritev, 51. 284—289.
XXII. Plačevanje taks po tarifi IV zakona o zemlji-ljiškem katastru, 51. 290—802.
XXIII. Obrazci za dela pri vzdrževanju katastra, 51. 308 do 306.
Pravilnik
za vzdrževanje katastra v občinah, v katerih je izdelan kataster na podlagi premera.
VII. del, 2. razdelek.*
I.	Splošne odredbe.
člen 1. Katastrski operat, izdelan na podlagi premera, klasiranja in ocenitve zemljišča, mora služiti kol osnova za pravično, t. j. pravilno obdavčenje zemljišč, obenem pa tudi za izdelavo zemljiških knjig, kakor to odreja čl. 1 zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928; vendar se mora zemljiški kataster v krajih, kjer že obstoja, prilagoditi predpisom tega zakona.
Kataster, izdelan na podlagi tega zakona, kakor tudi že obstoječi kataster, se mora po odredbi čl. 2 istega zakona trajno vzdrževati in obnavljati.
* Na podlagi odredb čl. 1 in 2. in pooblastila iz čl. 70 zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, razglašenega v »Službenih Novinah« štev. 14—VIII. z dne 18. januarja 1929.
Razglašen v »Službenih Novinah« kraljevine Jugoslavije z dne 17. septembra 1930, št. 2,12—LXXV, brez obrazcev, ki jih pravilnik navaja.
Popravki, razglašeni v »Službenih Novinah« kraljevine Jugoslavije z dne 1. oktobra 1930, št. 224—LXXVII1, so upoštevani.
Odredbe zakona o zemljiškem katastru, ki se nanašajo na vzdrževanje katastra, so predvidene v 51. 38 do vključno 55 istega zakona.
Člen 2. Posle za vzdrževanje katastra izvršujejo katastrske uprave kot prvostopne katastrske finančne upravne oblasti s sedežem in teritorijalno- pristojnostjo, ki jo odreja minister financ. Te vrše posle pod nadzorstvom odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, ki za svoje delo odgovarjajo oddelku za kataster in državna posestva pri ministrstvu financ. (Glej uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnih upravnih oblasti br. 749-4 z dne 9. oktobra 1928, »Službene Novine« br. 244—LXXXI, z dne 20. oktobra 1928, dalje pravilnik o delu in pristojnosti odseka za kataster in drž. posestva pri fin. direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav br. 27.160, z dne 8. marca 1928, »Službene No-vine« br. 63—XXVII, z dne 16. marca 1989 in rešitev br. 65.755 z dne 6. julija 1929 glede iz-premembe in dopolnitve členov 42; 54 in 64 navedenega pravilnika, »Službene Novine« br. 167—LXIX, z dne 20. julija 1929, kakor tudi zakon o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929 »Službene Novine« br. 290—CXX z dne 10. decembra 1929.)
Člen 3. Vzdrževanje katastra in katastrskega ope-rata se vrši po katastrskih občinah, ki so teritorijalne katastrske edinice.
Več katastrskih občin tvori eno katastrsko upravo.
Da bi se hkratu zadostilo zahtevam zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1929, zlasti v pogledu določevanja dopolnilnega davka, se odreja teritorijalna pristojnost katastrskih uprav na ta način, da se te skladajo s področji davčnih uprav, ali da obsegajo cela področja dveh ali več davčnih uprav.
Člen 4. Vzdrževanje katastra po tem pravilniku se ne bo vršilo samo po odredbah zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, temveč tudi po odredbah zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, razglašenega v »Službenih No-vinah« br. 29—VII z dne
8.	februarja 1928 in pravilnika k temu zakonu br. 107.000 G. D. P., z dne 29. avgusta 1928, »Službene Novine« br. 225—LXXIII z dne 28. septembra 1928, ker so glavna načela katastra in zaradi tega tudi načela vzdrževanja katastra razvidna iz čl. 9 do vključno 17 zakona o neposrednih davkih.
(Glej tudi zakon z dne 28. marca 1929, »Službene Novine« dr. 75—XXX, z dne 30. marca 1929, o izmenjavi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, in pravilnik k teinu zakonu br. 46.207, z dne 10. maja 1929, »Službene Novine« br. 112—XLVII, z dne 15. maja 1929; potem zakon z dne 14. junija 1929, »Službene Novine« br. 143—LXI, z dne 21, junija 1929, o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in pravilnik k temu zakonu br. 64.780, z dne 3. julija 1929, »Službene Novine« br. 159—LXV, z dne 11. julija 4929 kakor tudi zakon z dne 18. maja 1930 o izpremembah in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ter pravilnik k temu zakonu br. 38.515 z dne 23. maja 1930, »Službene Novine« br. 118—XLIII, z dne 27. maja 1930.)
Člen 5. Po odredbi cl. 47 zakona o zemljiškem katastru morata sodelovati pri vseh ugotovitvah sprememb na licu mesta dva občinska predstavnika.
Po odredbi čl. 73 zakona o zemljiškem katastru so občine dolžne brezplačno dati na razpolago katastrskim organom pisarniške prostore.
Vse to velja tudi za dela pri vzdrževanju katastra po katastrskih upravah.
Člen 6. Katastrski opera! mora biti v neprekinjenem in stalnem soglasju z dejanskim stanjem v naravi.
Člen 7. V prednjem členu omenjeno soglasje mora biti tudi med katastrom in zemljiško knjigo (gruntovnico).
Člen 8. Davčni zavezanci so dolžni prijaviti vse okoliščine, ki vplivajo na nastanek davčne obveznosti v roku 60 dni, sicer nosijo vse posledice, predvidene v čl. 138 zakona o neposrednih davkih, t. j. kaznjujejo se z globo od 50 do 500 Din (51. 9 in 138 zakona o neposrednih davkih in čl. 23 in 28 tega pravilnika).
Člen 9. Denarna kazen od 100 do 1000 Din, predvidena v 51. 74 zakona o zemljiškem katastru, za slučaj, če se kdo protivi poslovanju oblasti pri izvrševanju katastra, velja tudi za vsa dela pri vzdrževanju katastra.
Ravnotako velja pri delih za vzdrževanje katastra odredba iz 51. 72 za kaznovanje oseb, ki poškodujejo oznake na mejah poedinih posestev ali druge katastrske znake z globo od 100 do 2000 Din.
Člen 10. Sodelovanje državnih oblasti in samoupravnih teles pri vzdrževanju katastra je obvezno in pred vi-
deno v čl. 42, 43 in 44 zakona o zemljiškem katastru. (Glej 51. 23 tega pravilnika.)
Člen 11. Način vzdrževanja katastrskega operata v krajih, kjer katastrski premer še ni izvršen, je predpisan v pravilniku ministrstva financ dr. 93.950, z dne 22. novembra 1929 in razglašen v »Službenih Novinah br. 292—CXII, z dne IB. decembra 1929.
Ta operat je izdelan od popisnih komisij na temelju naznanil posestnikov.
Operat sestoji samo iz posestnih listov, vsotnikov posestnih listov, razporeda po kulturah in razredih ter iz alfabetičnega seznama posestnikov.
Vzdrževanje tega katastrskega operata spada med dolžnosti davčnih uprav.
Čim bo izvršen katastrski premer v katerikoli teh občin in izdelan katastrski operat ter javno razgrnjen, preneha vzdrževanje tega začasnega operata po pristojni davčni upravi ter se poveri vzdrževanje katastrskega operata katastrski upravi.
II.	Namen, naloga ali predmet vzdrževanja katastra.
Člen 12. Pri vzdrževanju katastra je uvesti v katastrske operate vse činjenice, ki vplivajo na zemljiški davek (zemljarino) tako, da je vedno mogoče zahtevati zemljiški davek od pravega lastnika, posestnika odnosno uživalca ali dednega zakupnika po dejanski veličini, načinu gospodarskega okoriščanja, plodnosti in donosu njegovega posestva v smislu čl. 38 zakona o zemljiškem katastru.
Člen 13. Pojem davka na zemljiški dohodek (zemlja-rine), pojem davčne obveznosti, postanek ali prestanek davčne zavezanosti in dolžnost naznanila, so pojasnjeni v čl. 9 zakona o neposrednih davkih.
V čl. 15 istega zakona je določeno, kdo vse plača zemljarino.
Člen 14. Vse izpremembe na zemljišču, ki nastanejo po izvršenem katastrskem premeru, se morajo izvesti v katastrskem opera tu, da bi se zadovoljilo zahtevi vzdrževanja katastra po čl. 12 tega pravilnika.
Člen 15. Deli katastrskega operata, ki se upoštevajo pri vzdrževanju katastra, so v glavnem sledeči:
1. katastrsjki načrti (mape);
2. indikacijske skice ali kopije katastrskih načrtov;
3. parcelni zapisnik;
4. numerični pregled posestnih listov;
5. posestni listi;
6. alfabetični seznam posestnikov;
7. vsotnik posestnih listov;
8. razpored po kulturah in razredih.
Člen 16. Pri vzdrževanju katastrskega operata se poslužuje katastrska uprava še sledečih delov katastrskega operata:
1. zapisnika omejitve občinske meje;
2. seznama hiš;
3. seznama sreskih in občinskih vzornih zemljišč;
4. detajlnih skic in
5. vseh terenskih in računskih podatkov.
Podatki na detajlnih skicah, izdelanih ob priliki katastrskega premera ali njega obnove, se ne sinejo v nobenem slučaju niti spreminjati niti dopolnjevati po organih za vzdrževanje katastra.
Te skice morajo predstavljati terenske in ostale podatke, nespremenjene, tako kakor so bili najdeni in ugotovljeni v času katastrskega premera. One služijo samo za presojo v slučajih, kadar so potrebni ali se iščejo originalni podatki. Istotako se ne smejo seznami oziroma zapisniki, navedeni pod točko 1, 2, 3 in 5 tega člena, spreminjati pri delih za vzdrževanje katastra.
Člen 17. Spremembe, ki lahko nastanejo na zemljišču, so naštete v čl. 41 zakona o zemljiškem katastru.
III.	Vrste sprememb na zemljišču.
Člen 18. Spremembe na zemljišču se dele v glavnem v tri skupine:
1. spremembe, ki se definitivno izvedejo v katastrskih načrtih in v ostalih delih katastrskega operata;
2. spremembe, ki se definitivno izvedejo v katastrskem operatu, toda se ne vrisujejo* v katastrskih načrtih;
3. spremembe, ki se samo začasno zaznamujejo v posameznih delih katastrskega operata.
Člen 19. V skupino pod točko 1. prednjega člena spadajo sledeče spremembe:
a)	v mejah katastrske občine vsled odcepljenja dela te katastrske občine in priklopitve tega dela sosedni katastrski občini;
b) v mejah katastrske občine vsled delitve področja že obstoječe katastrske občine v dve ali več katastrskih občin;
c) v mejah katastrske občine vsled združitve dveh ali več katastrskih občin v eno katastrsko občino;
č) v mejah katastrske občine, če se spremeni mejna črta, ki je bila prvotno nesporna in veljavna, pa se je pozneje na podlagi ugovora, odobrenja ali medsebojnega sporazuma ali poravnave, toda z odobrenjem pristojnih političnih oblasti in pristankom ministrstva financ, spremenila samo v toliko, da je mejna črta iz krive ali lomljene črte prešla v ravno črto, ali obratno. Če se taka sprememba nanaša na celo parcelo, na del parcele z zgradbo ali s kakršnimikoli drugim pomembnejšim objektom, ali samo na zgradbo ali na objekt, tedaj se uvrsti ta sprememba pod točko a) tega člena;
d) v mejah katastrske občine radi poprave prvotno napačnega snimanja ali kartiranja;
e) v površini parcele, kadar se parcela deli;
f) v površini parcele, kadar se del parcele brez zasebne parcelne štvilke priklopi sosedni parceli;
g) spojitev parcel enake kulture in istega razreda, ki pripadajo istemu lastniku pod pogojem, da so vpisane v enem in istem zemljiškoknjižnem vložku. Ta pogoj velja za one kraje, kjer obstoja zemljiška knjiga (gruntovnica) ;
h) v površini parcele zaradi regulacije posestne meje s sosedno parcelo, toda na podlagi pogodbe ali pismenega sporazuma v izvenspornih slučajih;
i) v površini parcele radi spremembe meje na podlagi poravnave v spornih slučajih;
j) v površini parcele zaradi poprave napake prvotnega ali naknadnega snimanja, kartiranja ali računanja površine;
k) v površini parcele zaradi spremembe v kulturi enega ali več delov kake parcele, ako ta del, oziroma deli prvotne parcele dobijo po obstoječih predpisih posebne parcelne številke, ali če se te nove meje s-amo izvlečejo v načrtih, toda deli se spoje s prvotno parcelo brez posebne številčne označbe;
1) v površini parcele zaradi snimanja zgradbe s stalnim dvoriščem ali v številčni označbi zemljišča z zgradbo in dvoriščem s posebno številko;
m) zbog snimanja zgradb brez dvorišča, kakor tudi zgradb z nestalnim dvoriščem, pa brez po-
sebne številčne označbe zemljišča pod zgradbo, odnosno snimanja površine pod zgradbo skupno s površino nestalnega in nesnimljenega dvorišča;
n) zbog snimanja in ločitve površine neplodnega zemljišča s predpisanim minimumom 250 m2 od parcel pod kulturo in številčno označbo teh delov parcel s posebno parcelno številko;
0) zbog snimanja javnih cest in potov, dalje stalnih privatnih potov (ki se poljedelsko ne okoriščajo); potem služnostnih potov v krajih, k! še nimajo zemljiške knjige, ako ustrezajo pogojem, navedenim v pravilniku k čl. 10, točka 6, zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928; nadalje zaradi snimanja železniških prog, bodisi državnih ali privatnih, kakor tudi kanalov in vodovodnih naprav in vseh ostalih celih parcel ali objektov, novonastalih po izvršenem katastrskem premeru;
p) zbog črtanja porušenih zgradb in drugih objektov iz.katastrskih načrtov;
r) zbog poprave pogrešne številčne označbe parcel.
Člen 20. V skupino pod točko 2., čl. 18 tega pravilnika spadajo sledeče spremembe:
a) kadar preide cela parcela ali več parcel ali celo posestvo od enega posestnika na drugega;
b) sprememba rodbinskega imena posestnika na podlagi odobrenja pristojnih oblasti;
c) kadar posestnik spremeni bivališče;
č) ako se z odobrenjem pristojnih oblasti menja naziv vasi, trga ali mesta;
d) kadar se spremenijo imena ulic in trgov v mestih in trgih;
e) kadar se izvede novo številčenje hišnih številk s strani občine ali upravnih oblasti;
f) spremembe osebnih podatkov, bivališča in hišnih številk, vpisanih v katastrskem operatu zaradi poprave bodisi prvotnih ali naknadnih pogrešk;
g) poprave pogrešk v pogledu kulture in razreda na podlagi podatkov, vpisanih v detajlnih skicah in primerjanih s seznamom vzornih zemljišč;
h) poprave pogrešk v pogledu naziva okolišev, vpisanih v katastrskem operatu in dopolnitev operata z vpisom označbe »naziv kraja«;
1) v katastrskem čistem donosu, če je cela parcela spremenjena v kulturi;
j) v katastrskem čistem donosu v slučajih, če zemljišča, našteta v čl. 10 točka 1. do zaključno 10. zakona o
neposrednih davkih, postanejo ali prestanejo biti podvržena zemljarini, v kolikor se te spremembe dajo definitivno izvesti v katastrskem operatu brez konstatacij na kraju samem in brez premera. V nasprotnem slučaju spadajo te spremembe pod točko 1, člen 18 tega pravilnika;
k) v to skupino spadajo tudi vse ostale spremembe zbog poprave prvotnih in pozneje nastalih računskih in pismenih pogrešk v podatkih, ki se ne'vnašajo v katastrske načrte; in
1)	ako je po izredni elementarni nezgodi poškodovano zemljišče za vedno postalo nesposobno za poljedelstvo, v kolikor se škoda nanaša na celo parcelo, če pa je potreben premer, spada tudi ta slučaj pod točko 1, čl. 18 tega pravilnika.
Člen 21. V skupino pod točko 3, čl. 18 tega pravilnika se prištevajo sledeče spremembe:
a) spremembe, ki nastanejo z začasno oprostitvijo zemljiškega davka na zemljiščih, navedenih pod točko 1 do vključno 5, čl. 11 zakona o neposrednih davkih, v kolikor pri konstataciji teh sprememb ni potrebna meritev, odnosno, ako se spremembe nanašajo na cele parcele. V nasprotnem slučaju spadajo pod točko 1, čl. 18 tega pravilnika;
b) spremembe po čl. 11, točka 6 zakona o neposrednih davkih, ako postane zemljišče, ki je poškodovano po elementarni nezgodi, nesposobno za obdelovanje za več kot eno leto, vendar pa ne za vedno; in
c) spremembe, ki nastanejo z olajšavo zemljiškega davka pri takih zemljiščih, katerih plodnost se je zboljšala s posebnimi stroški in trudom po čl. 13 in 17 zakona o neposrednih davkih.
Člen 22. Vsa dela v zvezi z odpisom davka zaradi elementarnih nezgod po čl. 12 in 159 zakona o neposrednih davkih se ne prištevajo k spremembam, ki so navedene v čl. 18 tega pravilnika, ker se z gornjimi deli ne menjajo niti površina, niti katastrski čisti donos, kakor tudi ne kakršnikoli katastrski podatki.
Poleg tega se pa ti podatki vobče ne vpisujejo v katastrski operat, temveč se vnesejo neposredno v obrazec »Tabelarni zapisnik«. (Glej Uredbo o odpisu davka v slučaju elementarne škode br. 137.095, z dne 20. oktobra 1928 in navodilo br. 821.178, z dne 10. septembra 1929, za izvrševanje Uredbe br. 137.095/28.)
IV.	Naznanila sprememb na zemljišču.
1.	Dolžnost naznanila.
Člen 23. Dolžnost naznanila sprememb na zemljišču po posestnikih v teku 60 dni — je splošna in obvezna. (Glej čl. 9 zakona o neposrednih davkih, el. 42 zakona o zemljiškem katastru in čl. 8 tega pravilnika.) Prav tako so tudi vse oblasti in ustanove dolžne v roku 30dni prijaviti katastrskim oblastim vse nastale spremembe, za katere so v svojem delokrogu na kakršenkoli način uradno zaznale. (V prvi vrsti se tiče to vseh sodnih oblasti, čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.)
0.	Način naznanjevanja.
Člen 24. Posestniki, na katerih zemljišču so nastale spremembe, morajo le-te prijaviti pristojni katastrski upravi.
Prijave so lahko pismene ali ustne.
Niti pismene niti ustne prijave zemljiščnih sprememb niso podvržene plačanju pristojbin po zakonu o taksah.
3.	Pismena naznanila.
Člen 25. Pismena naznanila se vlagajo praviloma po pristojni občini, pošljejo se pa lahko tudi direktno pristojni katastrski oblasti.
Pismena naznanila, ki ne vsebujejo vseh podatkov, pa tudi taka, ki niso zadostno obrazložena in jasna, vrača katastrska uprava po občini vlagateljem.
Posledice zakasnele izvedbe v katastrskem operatu nosijo vlagatelji prijav sami (čl. 39 zakona o zemljiškem katastru).
4.	Ustna naznanila.
Člen 26, Ustna naznanila sprejema katastrska uprava. Slednja sestavi v krajih, kjer zemljiška knjiga že obstoji, za vsak primer prijavljene spremembe posebni »naznanilu! list«.
Združitev več sprememb, ki se v pravnem oziru razlikujejo (čl. 41, točke 2 zakona o zemljiškem katastru) v enem naznanilnem listu ni dovoljena, četudi se take spremembe tičejo enega in istega posestnika.
Pravilnik 2
17
V enem in istem naznanilnem listu se lahko združijo vse spremembe, ki jih more zemljiška knjiga izvesti na osnovi enega akta.
V krajih, kjer še ni zemljiške knjige, kakor tudi v onih (krajih, kjer v prvih letih vzdrževanja katastra, po izvršenem katastrskem premeru zemljiška knjiga ni biila takoj osnovana, se lahko v »Seznam naznanile, toda- pod eno in isto tekočo številko vpišejo vse spremembe, ki nastanejo na enem in istem zemljišču.
Pismeno naznanilo podpisuje oni, ki ga vlaga, v za to predvidenem stolpcu, odnosno v stolpcu naznanilnega lista, v katerem so vpisani podatki o vrsti spremembe.
V kolikor bi se ustna naznanila ne mogla takoj vnesti v naznanilih list, odnosno v seznam naznanil, ker ni zadostnih ali verodostojnih podatkov, sestavi katastrska uprava zapisnik, ki ga podpiše vlagatelj naznanila.
Ta zapisnik se mora izpopolniti z naknadno sporočenimi podatki, ki so bili prvotno pomanjkljivi. Te podatke preskrbi stranka sama, ali pa jih katastrska uprava zahteva od občine.
5.	Kaj mora vsebovati pismeno naznanilo.
Člen 27. Pismeno naznanilo mora vsebovati v glavnem sledeče podatke:
1. ime katastrske občine;
2. naziv okoliša (kjer je to potrebno);
3. naziv, če ga kraj ima;
4. številke parcel;
5. vrsto kulture po dejanskem stanju;
6. rodbinsko, polno očetovo in krstno ime posestnika, bivališče in hišno številko; v mestih in trgih pa tudi naziv ulice (polno očetovo ime samo v onih krajih in občinah, kjer je to zaradi ugotovitve identitete posestnika potrebno);
7. v slučaju odsvojitve cele ali dela parcele ali celega posestva se morajo navesti poleg osebnih podatkov pod točko 6 tega člena ludi osebni podatki novega posestnika;
8. vrsto spremembe glede osebe, kulture, površine, katastrskega čistega donosa; pojasnilo, da-li gre za popravo pogreške, za trajno ali za začasno oprostitev, za znižanje, za olajšanje ali za povračilo zemljarine;
9. v slučajih, kjer obstoji pogodba, odobritev, pristanek, poravnava, rešitev, razsodba ali kakršnakoli pogodba med dvema ali več posestniki, se mora navesti: ali je pogodba pismena ali ustna. Pri pismeni pogodbi se mora navesti številka in datum ter kratka vsebina listine. Pri ustnih pa: datum in vse druge okolnosti, iki so potrebne za izvršitev, če je slučaj izvedljiv, pravnomočen, stvaren, verodostojen in je to vobče predmet vzdrževanja katastra;
10. čas, kdaj je sprememba nastala;
11. pri spremembi kulture: ali se sprememba nanaša na celo parcelo, samo na del parcele ali na več parcel;
12. pri delitvi posestva: ali se cele parcele prenesejo na udeležence, ali jih je treba deliti, odnosno, katere parcele se prenesejo cele in katere se dele;
13. pri delitvi posameznih parcel: kako se morajo približno deliti parcele, ali jih je treba deliti na dva, tri ali več delov in v kakem razmerju. Ako je površina novih delov ugotovljena z aktom: točen prepis cele ;: ali dotičnega dela akta. V slučajih razdelitve parcel je potrebno, da se navede smer, odnosno položaj nove meje z ozirom na obliko mej onih parcel, ki se ne menjajo;
14. ali je zamejničenje nove meje v smislu zakona o zemljiškem katastru že izvršeno ali ne;
15. ako zamejničenje še ni izvršeno, se mora navesti, da se bo zamejničenje izvršilo najdalje v roku 14 dni in da bo katastrska uprava o tem naknadno obveščena. Če to obvestilo, bodisi pismeno ali ustno, v roku 14 dni ni dostavljeno katastrski upravi, ga ta urgira, ako pa obvestilo sploh izostane do dneva, ko se sestavlja razpored potovanja za poletno dobo, se taka prijava ne vpiše v razpored potovanja. Prizadeti posestnik se mora o tem obvestiti;
16. končno mora pismeno naznanilo vsebovati še tudi one podatke, ki so potrebni pri vpisovanju sprememb posamezno naštetih v čl. 19, 20, 2:1 in 22 tega pravilnika;
17. naznanila za premer spornih slučajev, spornih mej, spornih delitev in drugih sličnih zadev, katastrska uprava sploh ne vzame v postopanje. Ako so take pismene prijave vložene, se morajo zavrniti, stranko pa je napotiti na oblasti, ki so pristojne za reševanje teh sporov.
2'
19
6.	Spremembe, ki so ugotovljene po uradni dolžnosti.
Člen 28. Za spremembe, katere opazijo pri delu za vzdrževanje katastra organi katastrskih uprav sami, ali za katero so na kakršenkoli način uradno zaznali, bodisi od drugih oblasti, bodisi od strani neprizadetih privatnih oseb, je postopek isti kot pri vseh ostalih spremembah, prijavljenih pismeno ali ustno neposredno od strani prizadetih zemljiških posestnikov, vendar pa s to razliko, da se pri takih prijavah predhodno ugotovi resničnost podatkov na podlagi zaslišanja posestnika onega zemljišča, na katerega se te spremembe nanašajo.
Sem spadajo tudi slučaji trajne oprostitve davka na zemljišča po členu 10, točke 1, 2, 3, 6, 9, 10 in 11 zalo n o neposrednih davkih, v kolikor jih prizadete osebe, oblasti in ustanove že same niso prijavile.
To se bo dogajalo zlasti v slučajih prestanka pogojev, s katerimi je bila pridobljena pravica do oprostitve po členu 10 zakona o neposrednih davkih.
Proti posestniku, ki ni pravočasno naznanil nastale spremembe, se mora postopati po členu 138 zakona o neposrednih davkih.
7.	Naznanilni rok.
Člen 29. Roki za vlaganje naznanil (čl. 42 zakona o zemljiškem katastru) so naslednji:
1. Za spremembe, naštete v členu 41, točka 2 do vključno 5 zakona o zemljiškem katastru: glede osebe posestnika, glede površine parcel, kulture zemljišča in glede katastrskega čistega dohodka po členu 10 in 11, točka 6 zakona o neposrednih davkih, 60 dni potem, ko so spremembe nastale. To so one spremembe, ki so navedene v členu 19 pod črko e, f, h, i, k, 1, m, n, o, p, v členu 120 pod črko a, b, c, č, d, e, i, j, 1 in v členu 21 črko' b tega pravilnika.
2. Za spremembe po členu 41, točka 1 in 9 zakona o zemljiškem katastru, t. j. za spremembe ene katastrske občine in poprave raznih naznanjenih ali opaženih pogrešk v katastrskem operatu najsibo kakršnekoli vrste ni odrejenega roka.
Te spremembe se iščejo v slučaju potrebe (v mejah ene katastrske občine), odnosno kadar se opazijo (razne pogreške v katastrskih operatih). Te spremembe so na-
štete v členu 19, črka a, b, c, č, d, g, j, r in v členu ‘20, črka f, g, h in k tega pravilnika.
3. Spremembe po členu 41, točka 6 in 7 zakona o zemljiškem katastru, ki nastanejo z začasno oprostitvijo zemljiškega davka, navedeno v členu 11, točka 1 do vključno 5 zakona o neposrednih davkih, potem z olajšanjem davka za taka zemljišča, ki so se s posebnimi stroški in trudom izboljšala v plodnosti, se morajo po členu 13 in 17 zakona o neposrednih davkih naznaniti do konca onega leta, v katerem so nastali pogoji za take spremembe. Te spremembe. so omenjene v členu 21, črka a in c tega pravilnika.
4. Spremembe po členu 41, točka 8 zakona o zemljiškem katastru, ki nastanejo z odpisom davka na zemljišče vsled raznih elementarnih nezgod po členu 11, točka 6 in členu 12 zakona o neposrednih davkih, se prijavljajo v roku 8 dni, šteto od dneva elementarne škode. (Glej člen 20, črka 1) drugi odstavek, dalje člen 21, črka b) in člen 22 tega pravilnika.)
Podrobnejše odredbe glede roka so obrazložene v uredbi br. 187.095/28 in v navodilu br. 82,178/129. (Glej člen 22 tega pravilnika.)
8.	Čas naznanjevanja sprememb, za katere ni potreben niti ogled na kraju samem, niti z meritev.
Člen 30. Pismena naznanila se lahko vlagajo skozi vse leto. Le-ta se zabeležijo v poslovni protokol z opombo, da so vložena v zbirko prejetih naznanil katastrske občine N. N. za leto 19...
Ustna naznanila se sprejemajo največ dvakrat na teden.
Te dneve odredi po krajevnih (lokalnih) razmerah katastrska uprava sama, toda po predhodnem odobrenju odseka za kataster in državna posestva pristojne finančne direkcije.
Sprejemni dnevi se morajo na krajevno - običajen način razglasiti.
V nujnih slučajih se morajo ustne prijave sprejeti v vsakem času, t. j. vsak dan v času uradnih ur.
Člen 31. Vsa pravočasno. vložena naznanila, sprejeta pred zaključkom katastrskega operata dotične občine se morajo izvesti v istem letu, v kolikor izvedba teh sprememb ni zvezana s terenskimi deli.
Kadar podatki v naznanilnih listih, sprejetih od katastrskih uprav, niso dovolj jasni, sporoče sodišča ta nesoglasja katastrskim upravam.
Da se vzdrži soglasje med katastrom in zemljiško knjigo, izvršujejo sodne oblasti prenos lastninske pravice v slučajih delitve parcel v občinah, kjer je katastrska zmeritev že izvedena, samo na podlagi načrtov, izdelanih in podpisanih od katastrske uprave, ali na podlagi načrtov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ako so ti načrti predhodno pregledani in odobreni od katastrskih oblasti.
V ta namen pošiljajo sodne oblasti vse načrte pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki jih dobe od kakršnekoli strani, pred izvedbo spremembe v zemljiški knjigi, katastrskim oblastim v pregled in overitev. (Čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.)
12.	Sprejemanje naznanil po davčnih upravah.
Člen 35. Davčne uprave so istotako dolžne, da v roku 30 dni naznanijo katastrski upravi vse spremembe, za katere so v svojem delokrogu službeno zaznale. Zaznajo jih pri vplačevanju zemljarine na osnovi podatkov, prevzetih iz razporeda zemljarine, dalje pri vplačevanju zgradarine, oziraje se pri tem na odredbo točke 8 pravilnika k čl. 9 zakona o neposrednih davkih.
V slučajih, kadar posestniki vlagajo pri davčnih oblastvih predstavke, prošnje in naznanila o spremembah na zemljišču, odstopajo davčne oblasti vse te zadeve katastrskim upravam v pristojnost.
Vsa taka naznanila se morajo v roku 30 dni odstopiti pristojni katastrski upravi, v kolikor niso predvideni krajši roki v pogledu reševanja teh predmetov po pristojnih finančnih oblastvih.
13.	Sprejemanje naznanil po ostalih državnih pristojnih oblastvih, ustanovah in samoupravnih telesih.
. Člen 36. Rok 30 dni, predviden v čl. 43 zakona o zemljiškem katastru velja tudi za vse ostale državne ohlasji,... ustanove, in samoupravna. telesa,, posebno pa za občine. V interesu zemljiških posestnikov so .občine
dolžne, da v roku 30 dni dostavijo pristojni katastrski upravi vsa naznanila, ki so jih vložili posestniki in se nanašajo na zemljišča, ki leže v dotični občini. Ravno-tako so občine dolžne, da najdalje v roku 30 dni vrnejo vse akte, ki jim jih pošljejo katastrske uprave radi dopolnitve in ugotovitve verodostojnosti.
V.	Ugotovitev sprememb.
Člen 37. Pod ugotovitvijo sprememb se razume ves postopek in delo, ki se mora izvršiti od časa, ko je bilo naznanilo sprejeto, pa do časa, ko je bila sprememba ugotovljena kot resnična, zadostna, stvarna, izvedljiva in pravnomočna in kot taka vnesena v izkaz sprememb za dotično leto.
Po načinu dela pri ugotavljanju gornjih okoliščin se spremembe dele v tri glavne skupine:
1. na spremembe, ki se na osnovi pravilnega naznanila izvedejo v katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve;
2. na spremembe, ki se izvedejo v katastrskem operatu na osnovi ogleda na kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zmeritvijo;
3. na spremembe, ki se izvedejo v katastrskem operatu samo na podlagi zmeritve.
1.	Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo na osnovi naznanil jv katastrskem operatu brez ogleda na kraju samem in brez zmeritve.
Člen 38. Spremembe pod točko 1 predhodnega člena so naštete v tem pravilniku v čl. 19, črka j, ako se popravlja pogreška v prvotnem ali naknadnem računanju površin;
v čl. 19, črka p, ako se črtanje nanaša na cele zgradbe z vsemi stranskimi zgradbami, ali na celi objekt;
v čl. 10, črka r tega pravilnika;
v čl. ,20, črka a, b, c, d, e, f, g (eventualno), h, j (eventualno), k (eventualno) in vse spremembe, za katere obstoje načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov.
Gornje spremembe se ugotavljajo s primerjanjem naznanila ali sodnega sklepa, razsodbe sodišča ali kake druge pristojne državne oblasti, s podatki, vpisanimi v
katastru, in s pomočjo originalnih delov katastrskega operata.
Ako je naznanilo nejasno, nepopolno, neresnično, ali če se pojavi kakršenkoli dvom, mora katastrska uprava z dopisovanjem ali na osnovi zaslišanja prizadetih strank, vse nedostatke odstraniti, naznanilo dopolniti, ga dati stranki ponovno v podpis, ter nato ta slučaj vpisati pod ustrezajočo redno številko izkaza sprememb.
Samo v izjemnih slučajih je dovoljeno, da se na podlagi ogleda na kraju samem ali na podlagi zmeritve odstranijo pogreški ali nedostatki, ki se sicer pismeno ali po zaslišanju nikakor ne hi mogli odstraniti, ali pa če tiči vzrok v samih katastrskih načrtih. Ta poprava se lahko v nujnih in važnih slučajih izvrši na kraju samem, če interesirana oseba prevzame vse stroške ogleda na kraju samem odnosno zmeritve. V nasprotnem slučaju se ta poprava izvrši po službeni dolžnosti ob priliki prihodnjega poslovanja geometra v dotični občini.
2.	Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskem opera tu na osnovi ogleda n a kraju samem brez zmeritve ali eventualno z zmeritvijo.
Člen 39. Spremembe po čl. 37, točka 2. pravilnika so naštete v čl. 19, črka g in p istega pravilnika, ako se črtanje nanaša na dele zgradb ali objekta;
v čl. 20, črka g (eventualno), i, j (eventualno), k (eventualno), 1;
v čl. 21. črka a, b in c; in v čl. 22 tega pravilnika.
Te spremembe se morAjo pred izvedbo po katastrski upravi komisiisko ogledati in ugotoviti na kraju samem.
Pri komisijskem ogledu na kraju samem za spremembe zbog odpisa davka radi elementarne škode po čl. 12 zakona o neposrednih davkih in po čl. 22 tega pravilnika mora postopati katastrska uprava po odredbi uredbe br. 137.065, z dne 20. oktobra 1928 in po navodilu br. 82.178, z dne 10. septembra 1929.
Pri komisijskem ogledu na kraju samem se mora pri teh spremembah katastrski geometer ravnati po odredbi iz čl. 47 zakona o zemljiškem katastru, ki se glasi: »Pri vseh ogledih sprememb na kraju samem mora prisostvovati dotična prizadeta stranka;
razven tega morata sodelovati pri ogledu dva občinska predstavnika, ki so jima znane posestne in gospodarske razmere v dotični občini. Odsotnost leteli ne zadržuje poslovanja, ako je dokazano, da so bili obveščeni.«
Glede priobčitve uspeha poslovanja in glede pritožbe zaradi teh sprememb veljajo v celoti odredbe 61. 48 zakona o zemljiškem katastru, ki se glasi: »Uspeh poslovanja se mora priobčiti prizadetim posestnikom, odnosno pri dotični občini javno razgrniti. Zoper spremembe operatov je dopustna pritožba na katastrsko oblast v roku 15 dni, od dne, ko so se prijavljene in ugotovljene spremembe priobčile, odnosno javno razgrnile. Proti rešitvi prve katastrske oblasti se more pritožiti v roku 15 dni od dneva vročitve na višjo katastrsko oblastvo, čigar rešitev je izvršena.«
S pravilnikom o poslovanju' in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav br. 37.160, z dne 8. marca 1929, »Službene Novine«, br. 63—XXVII, z dne 16. marca 1929, je določeno, kateri slučaji sprememb po tem členu tega pravilnika spadajo v pristojnost odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji, odnosno kateri spadajo v pristojnost katastrskih uprav. (Glej čl. 3, 4, 8, 9, 10, 11, '10, 13, 15, 16, 43, 44, 45, 46, 47, 48 Pravilnika br. 27.160/29.)
Pri ugotovitvi sprememb v kulturi služi kot osnova seznam vzornih zemljišč, vpoštevajoč odredbe iz čl. 70 uredbe o delokrogu in načinu poslovanja komisije za določevanje zemljiškega dohodka kakor tudi o izdelavi popisa zemljišč v krajih, kjer še niso izdelani katastrski podatki br. 6.381, z dne 9. maja 1928, »Službene Novine« br. 113—XXXVIII, z dne 19. maja 1928.
Eventualno potrebna merjenja se izvršujejo z ono natančnostjo, ki ustreza namenu.
3.	Ugotovitev sprememb, ki se izvedejo v katastrskih oper ati h le n a osnovi katastrske zmeritve.
Člen 40. Spremembe po členu 37, točka 3 tega pravilnika so naštete v tem pravilniku v členu 19, črka a, b, c, č, d, e, f, h, i, j, k, 1, m, n, o; v 61. 20, črka j, 1 in v čl, 21, črka a (eventualno), b (eventualno).
Zmeritve za te slučaje se vrše na osnovi določenega razporeda potovanja za poletno dobo, ki je odobren po pristojni finančni direkciji.
Ako posestniki ali njih zastopniki ne pridejo pravočasno na odrejeno mesto in je dokazano, da so bili obveščeni, se zmeritev vendar izvrši po dejanskem stanju s pomočjo občinskih organov in pod pogojem, da je za-mejničenje novih mej pravilno, t. j., da je meja označena z vidnimi in trajnimi mejniki in pod pogojem, da občinski predstavniki lahko navedejo vse ostale podatke, ki so potrebni za izvedbo spremembe v katastrskem operatu. (Glej čl. 27, točka 15 tega pravilnika.) Ako se pozneje ugotovi, da so bile informacije občinskih predstavnikov v pogledu ostalih podatkov napačne, mora prizadeti posestnik plačati vse za popravo napak nastale stroške. Ako so te napake take vrste, da se lahko popravijo brez ponovnega potovanja na kraj sam, je dolžnost posestnika, da Sporoči v roku 15 dni katastrski upravi točne podatke.
Neopravičena odsotnost prizadetih oseb pri zme-ritvi se kaznuje po čl. 138 zakona o neposrednih davkih.
Merjenje spornih mej in spornih objektov ne spada v pristojnost katastrskih uprav (glej čl. 27, točka 17 tega pravilnika).
Za način označevanja mej veljajo odredbe pravilnika o katastrski zmeritvi III. del.
Vsa merjenja se vrše po predpisih pravilnika za katastrsko zmeritev, v kolikor s tem pravilnikom niso predvidene olajšave.
Skice, ki niso izdelane na terenu, nimajo nikake važnosti za katastrski operat, kakor tudi ne načrti, ki so jih izdelali pooblaščeni inženjerji in geometri, brez predhodnega merjenja na kraju samem in namenili za izvedbo v katastrskem operatu.
Zoper spremembo katastrskega operata na osnovi zmeritve je tudi dopustna pritožba v roku 15 dni, šteto od dneva obvestitve. Pod dnevom obvestitve je razumeti dan zmeritve brez ozira na to, če je prizadeta oseba zmeritvi prisostvovala ali ne.
Zoper rešitev katastrske uprave je dopustna pritožba na finančno direkcijo v roku 15 dni, šteto od prejema rešitve katastrske uprave. Rešitev finančne direkcije je izvršna.
VI.	Meritve za vzdrževanje katastra.
Člen 41. Po odredbah čl. 38, 45 in 46 zakona o zemljiškem katastru je katastrska uprava dolžna sprejemati in reševati vsa naznanila o spremembah na zemljiščih, ki so nastale po izvršeni katastrski zmeritvi.
Ta dolžnost prestane v občinah, v katerih je bila zineriitev že prej izvršena, šele takrat, kadar se katastrski operat ne more več popravljati z rednim vzdrževanjem katastra. (Čl. 56 zakona o zemljiškem katastru.)
V občinah, kjer je katastrski premer izvršen v novejšem času, se morajo vse spremembe bodisi tehnične ali davčne narave, izvesti v katastrskem operatu z isto natančnostjo, oziraje se pri tem vedno na 51. 1 v zvezi s čl. 38 zakona o zemljiškem katastru, v občinah pa, v katerih že obstoji zemljiška knjiga, se mora upoštevati tudi načelo o neobhodni potrebi soglasja med katastrom in zemljiško knjigo. To je mogoče samo tedaj, ako katastrski načrti ustrezajo dejanskemu stanju na terenu.
Zaradi tega je glavna dolžnost katastrskih uprav, da posvečajo največjo pažnjo pravilni izvedbi onih sprememb v katastrskem operaltu, ki se izvršijo v katastrskih načrtih. (Čl. 18, točka 1 in čl. 19 tega pravilnika.) Semkaj spadajo vsi slučaji merjenja po organih katastrskih uprav, kakor tudi po pooblaščenih inženjerjih in geometrih.
1. Merjenja, ki jih vrše organi katastrskih uprav.
Člen 42. Merjenja se izvršujejo na državne stroške za časa bivanja katastrskega geometra v občinah na osnovi odobrenega potnega načrta za letno dobo, kakor tudi za časa pregleda vsakih 10 let v vsaki občini.
Izredna merjenja se izvršujejo samo na stroške prizadetih privatnih oseb, samoupravnih teles, ustanov in državnih oblasti. Semkaj se prištevajo vsa merjenja, katerih izvršitev ne spada v uradno dolžnost katastrskega geometra, kakor tudi one meritve, za katere ne obstoji specijalen nalog nadrejenih katastrskih oblasti.
Člen 43. Za vsak poedini slučaj izrednega merjenja je potrebna odobritev odseka za kataster in državna posestva pri pristojni finančni direkciji.
Ako ima oddelek za kataster in državna posestva ministrstva financ izvršiti kako nujno zmeritev, spo
roči tak slučaj finančni direkciji, da ta izda nalog podrejeni katastrski upravi za izvršitev te zmeritve. Ta način poslovanja velja tudi za vse ugotovitve na kraju samem, tako da finančna direkcija v vsakem času ve, kje se nahaja osebje podrejenih katastrskih uprav.
Člen 44. Merjenja, ki se nanašajo na spremembe, omenjene v čl. 40 tega pravilnika in ki se sicer morajo izvršiti po uradni dolžnosti ter so nujno potrebna, t. j. ako prizadeti posestniki teh merjenj ne morejo ali ne smejo odložiti do prihodnjega službenega poslovanja katastrskega geometra v dotični občini, se izvrše ravno-tako na stroške prosilca po predhodni odobritvi finančne direkcije.
Člen 45. Izredno potovanje na državne stroške v slučajih, ki so navedeni v prejšnjem členu, more odobriti finančna direkcija samo v naslednjih izjemnih slučajih:
1. ako je bil slučaj prijavljen pred sestavo potnega načrta ter vnesen v ta načrt, pa se iz upravičenih razlogov, brez krivde prizadete stranke ni mogel izvršiti v času poslovanja geometra v občini zaradi obolenja geometra;
3.	ako je bilo poslovanje zaradi vremenskih neprilik ali iz kakršnihkoli drugih upravičenih razlogov prekinjeno ali odgođeno po predpostavljenih oblastih;
3. ako je bil geometer po lastni uvidevnosti, toda brez naročila finančne direkcije, primoran prekiniti poslovanje in postoji o tem pismeno obvestilo geometra pristojni finančni direkciji, ki je to vzela na znanje, odnosno odobrila postopek geometra;
4. v slučaju, če je bilo delo v dotični občini radi nezanesljivih katastrskih načrtov ali radi nepravilnih katastrskih podatkov, toda brez krivde stranke, tako obsežno, da so slučaji zmeritve ali ugotovitve, ki so prvi prišli na vrsto, povziočili, da eden ali več slučajev merjenja ali ugotovitev ni bilo popolnoma izvršenih, ali pa so povsem izostali;
5. kadar je bil potni načrt zaradi nepoznan ja terenskih prilik in zaradi nepredvidenega neugodnega vremena po geometru ali odseku finančne direkcije za dotično občino napačno sestavljen.
Člen 46. Izredni slučaji merjenja ali ugotovitev po prejšnjem členu se izvršijo na državne stroške na osnovi utemeljenega in izčrpnega poročila katastrske uprave ter odobrenja finančne direkcije, šele po konča-
nem delu v zadnji občini, vpisani v potnem načrtu za dotično leto.
Ako je več takih občin, se mora sestaviti nov potni načrt.
Člen 47. Vsi ostali nujni slučaji merjenja in ugotovitev, ki so bili naznanjeni po sestavi potnega načrta za poletno dobo, se smejo, v kolikor niso bili izvršeni za časa bivanja geometra v dotičnih občinah, vzeti v delo po izvršenih delih, predvidenih v potnem načrtu za poletno dobo, šele v zimski dobi na stroške interesentov, s pogojem, da se za vsak posamezni slučaj izposluje odobritev finančne direkcije.
Člen 48. Pozive sodnih in političnih oblasti ter prošnje ostalih oblasti, ustanov in samoupravnih teles za sodelovanje pri razpravah na terenu in za izvršitev kakršnihkoli meritev in ugotovitev, mora katastrska uprava takoj, ko jih prejme, poslati z izčrpnim poročilom pristojni finančni direkciji v odobritev ter o tem obenem obvestiti dotično oblast, ustanovo ali samoupravno telo radi znanja in ravnanja.
Pred prejemom odobritve finančne direkcije katastrski geometer ne sme v nobenem slučaju izvršiti dela, ki se od njega zahteva.
Neizvajanje slednjega se kaznuje disciplinarno, potni račun pa se ne vzame v pretres.
Člen 49. Vsi potni računi se predložijo v pregled in odobritev odseku za kataster in državna posestva pristojne finančne direkcije.
Izplačilo stroškov terenskega potovanja se vrši na isti način kot za službena potovanja po obstoječi uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.
Člen 5(1. Za merjenja in ugotovitve na kraju samem na stroške privatnih oseb, državnih oblasti in samoupravnih teles se računajo poleg potnih stroškov po obstoječi uredbi o potnih in selitvenih Stroških civilnih državnih uslužbencev tudi še dnevne službene prejemke dotičnega geometra za ves čas, ki je bil za izvršitev dela in za potovanje potreben.
Pod službenimi prejemki geometra, ki vrši merjenje, se razume: osnovna in položajna plača in stanarina kakor tudi vse specijelne osebne, rodbinske in draginjske doklade. Službeni prejemki za en dan, ki znašajo mesečne plače, pripadajo državi. Geometru pripada samo dnevnica, prevoz, kilometraža in povračilo
vseh onih stroškov, ki se po obstoječi uredbi smejo računati za službeno potovanje.
2. Predmet merjenja.
Člen 51. Katastrski geometer mora izvršiti po el. 40 'tega pravilnika vsa našteta merjenja, ki obsegajo vse vrste sprememb, navedenih v 51. 19, 20 in 21 tega pravilnika, ki se brez merjenja ne morejo niti ne smejo izvesti v katastrskem operatu, v kolikor nekaterih od teh meritev ne bodo izvršili pooblaščeni inženjerji in geometri ali Strokovni organi drugih ministrstev po predpisih zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928.
Člen 52. Vsaka sprememba, ki se vriše v katastrske načrte, mora biti na terenu ugotovljena, odnosno premerjena.
Meritev se mora izvršiti v vsakem slučaju brez ozira na obliko in površino parcel.
Izjema, ki je bila dovoljena po prejšnjih zakonih, uredbah, pravilnikih in instrukcijah, da se meritev ne vrši, ako se deli parcela v obliki kvadrata ali pravokotnika s širino največ 80 metrov, pa četudi se ta delitev izvede po sorazmernih delih parcel — ne velja več iz razloga, ker se morajo nove meje zamejničiti s trajnimi in vidnimi mejniki.
Da je to zamejničenje izvršeno v resnici točno in pravilno, se more ugotoviti edino le z merjenjem.
3.	N a č i n merjenja.
Člen 53. Meritve, ki jih izvršujejo katastrske uprave, morajo biti izvršene najmanj z ono natančnostjo, ki ustreza točnosti prvotne, odnosno reambuhrane ali obnovljene zmeritve, kakor ludi točnosti izdelave katastrskih načrtov dotične občine.
Naknadne spremembe se morajo izmeriti in vrisati v načrte lako, da se katastrski načrti s tem ne samo dopolnjujejo, nego tudi popravljajo in to vsaj v najbližji okolici onih mest, kjer je bilo izvršeno snimanje sprememb.
Radi tega mora vsebovati vsak slučaj katastrskega merjenja, ki je začrtan v skici snimanja, ne samo sliko z vsemi podatki onih parcel, ki morajo na podlagi naznanjene spremembe spremeniti obliko, temveč tudi podatke za vse parcele, ki neposredno mejijo s temi par-
celami, da je obenem mogoče predmetne parcele, odnosno nove načrte čim točneje vrisati v katastrske načrte ter hkrati popraviti nedostatke ali napake v sosednih parcelah,
4.	Merjenje v občinah z novejšo z m e r i t v i j o.
Člen 54. V občinah, v katerih je v novejšem času izvršena katastrska zmeritev, se mora katastrski geometer ravnati ravnotako po načelih, navedenih v prejšnjem členu, s to olajšavo, da se snimanje sosednih parcel omeji na najpotrebnejše podatke, to pa samo s pogojeni, ako podatki katastrskih načrtov glede parcele, za katero se vrši premer, popolnoma soglašajo z dejanskim stanjem.
Pa 'tudi v tem, kakor v vseh slučajih merjenja, se mora paziti na to, da se morejo izvršiti izpopolnitve oziroma odstraniti nedostatki in napake najhitreje in najbolje ob tej priliki.
Člen 55. Število nezadostno snimanih in vsled tega neizvedljivih slučajev, zlasti v občinah, kjer je v zadnjem času izvršena nova zmeritev, mora biti reducirano na minimum, sicer mora geometer izredno in na lastne stroške izvršiti ponovno merjenje.
Ponovne meritve, povzročene po krivdi geometra, mora ta izvršiti na svoje stroške še v istem letu, najkasneje pa začetkom prihodnjega leta, brezpogojno pa pred zaključkom občine za odnosno leto (glej odredbe čl. 9 zakona o neposrednih davkih).
Take meritve se nikakor ne smejo ponovno vnašati v potni načrt za sledeče leto.
Člen 56. Način (metoda) merjenja mora biti poleg svoje smotrenosti po možnosti ista, kot je bila uporabljena pri novi zmeritvi dotične občine, t. j. ako je bila zmeritev izvršena na osnovi poligonske ali linijske mreže, mora biti tudi detajl pri tem premeru sniman na poligonski ali linijski mreži ortogonalno ali tahi-metrično.
5.	M el r j e n j a v občinah s starejšo z m e r i t v i j o.
Člen 57. V krajih, oziroma občinah, kjer je bila zmeritev izvršena v prešlem stoletju, bodisi na grafičen ali numeričen način, mora katastrski geometer izvršiti
Pravilnik 3
33
meritve z največjo pazljivostjo, da dobi točne in dobre rezultate, z druge strani pa izvrši tako, da so merjene parcele ali kompleksi v večini slučajev brez znatne deformacije in v mejah dovoljenih razlik morejo vložiti in vrisati na pripadajoča mesta, prilagodivši jih okviru snimljenoga kompleksa.
Člen 58. V teh krajih se morajo vse meritve, ki se nanašajo na meje, raztegniti na večje število sosednih parcel, in sicer tako daleč, da se pride do meje, oziroma do okvira, ki soglaša s katastrskim načrtom.
V kolikor bi to ne uspelo s prvo meritvijo, ali a ko se to ni moglo predvideti ob priliki sestavljanja potnega načrta in bi radi tega primanjkovalo časa za tako meritev, se meritev lahko nadaljuje prihodnje leto s pogojem, da posestniki pravočasno zamejničijo svoje parcele po dejanskem stanju in to pismeno ali ustno naznanijo katastrski upravi še pred sestavo potnega načrta.
Dotlej, dokler se ves kompleks ne premeri, se nova meja, ki je bila predmet merjenja, ne sme definitivno izvesti v katastrskih načrtih.
Člen 59. Vsi načrti, ki se izdelajo na podlagi začasne posestne meje, morajo biti označeni z opombo: »začasna meja, ker se stanje v katastrskem načrtu ne sklada z dejanskim stanjem, poprava pa je v teku.«
V predmetnem naznanilnem listu z načrtom, ki je namenjen zemljiški knjigi, se mora navesti, da se bo v svrho izpopolnitve tega slučaja izvršila ponovna meritev, ter da se bo naknadno dostavil sodišču definitiven naznanilih list s kopijo o definitivnem stanju.
Izvedba v zemljiški knjigi se mora v vsakem podobnem primeru omogočiti na način, obrazložen v predhodnem odstavku, toda le če gre za delitev parcele.
Člen 60. Vrisavanje takih začasnih slučajev v katastrske mape se izvrši samo s svinčnikom ter se omeji samo na novo mejo t. j. na črto, ki predstavlja z delitvijo nastalo novo mejo. Ob mejni črti se v načrtu vpiše s svinčnikom: »začasna meja«.
Ostale stare meje, četudi nedvomno točno ugotovljene, kakor tudi na novo zamejničene in zmerjene, se ne smejo menjati, vse dotlej, dokler se ves kompleks z zmeritvijo ne spravi v sklad s faktičnim stanjem.
Člen 61. Ostale spremembe, ki se ne tičejo delitve in poprave posestnih mej, se smejo odložiti za prihodnje
leto, ako so neizvedljive zaradi nezanesljivih katastrskih načrtov.
Sodišča se v takih slučajih ne obveščajo z začasnimi naznanilnimi listi in začasnimi kopijami (plani, načrti).
6.	Merjenje v krajih z nepopolnimi katastrskimi načrti.
Člen 62. V krajih, kjer ni bilo katastrskih uprav (evidenc), in katastrski načrti vobče ne vsebujejo ali samo deloma vsebujejo spremembe, ki so nastale po prvem snimanju, se morajo katastrski načrti čimprej izpopolniti na podlagi delitvenih načrtov, ki so v zbirkah listin pri posameznih zemljiških knjigah.
Namen te izpopolnitve in primerjave kopij katastrskih načrtov z zemljiškoknjižnimi mapami je v prvi vrsti ta, da se v najkrajšem času dobi načrt, ki bo vseboval vse one parcele, ki so vpisane v zemljiški knjigi in vrisane v zemljiškoknjižnih mapah in na osnovi katerih bo lahko katastrska uprava pričela s tehničnim delom za vzdrževanje katastra.
Vse dotlej izvršujejo katastrske uprave zmeritve pri delitvah (v kolikor ta posel ne bi izvršili pooblaščeni inženjerji in geometri) na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo in s pomočjo kopij iz zemljiškoknjižnih načrtov.
Člen 63. Vse zmeritve v teh krajih se morajo izvršiti tako, da se bo na podlagi skic (ako to za sedaj ne bi bilo mogoče, tedaj pozneje, ko bodo katastrski načrti urejeni in izpopolnjeni) lahko točno vrisalo vse zmeritve večjega obsega v načrte.
Člen 64. Skice o zmeritvah se zbirajo in urejujejo po katastrskih občinah, da se njih podatki lahko pozneje uporabijo, odnosno njih vsebina prenese v katastrske načrte, čim bodo le-ti točno vzporejeni in dopolnjeni na osnovi zemljiškoknjižnih načrtov in kopij iz zbirke listin.
Člen 65. Kjer obstoje katastrski načrti v merilu 1:6250 in poleg teh tudi še načrti v merilu 1:12.500 in 1' : 3125 ali 1 :1562,5, in načrti mesta Sarajeva v merilu 1:500 in 1: 1000, morajo se ti načrti, razen načrtov mesta Sarajeva, ki so izdelani prvotno za fiskalne in vojaške kartografske svrhe, še nadalje vzdrževati na dosedanji način. One spremembe, ki so bile tekom vzdrževanja katastra približno ali napačno vrisane v te načrte,
se morajo po možnosti v teku naslednjih let popraviti, oziroma izpopolniti, da bodo ti načrti mogli služiti kot dobra podlaga za novo zmeritev.
7.	Mer j ein ji a, ki jih vrše pooblaščeni inženjeri! in geometri.
Člen 66. One osebe, ki imajo pravico na osnovi pravilnika ministra financ br. 2439, z dne 1. maja 1924, »Službene Novine« br. 125—XXVII, z dne 3. junija 1924, z izpremembami in in dopolnitvami z dne 20. novembra 1926, br. 7868, »Služb. Novinec br. 294—LXXIII, z dne 25. decembra 1926 in rešenja br. 59.668, z dne 14. junija 1929, »Službene Novine br. 147—LXII, z dne 27. junija 1929, da izvršujejo privatno geometrsko prakso, smejo vršiti vsa katastrska merjenja, izvzemši meritve, ki se nanašajo na spremembe v kulturi in meritve, ki so eventualno potrebne za začasno oprostitev zemljiškega davka po čl. 11 zakona o neposrednih davkih, kakor tudi meritve, ki so internega uradnega značaja.
Ogledi na licu mesta glede spremembe v kulturi celih parcel, dalje ogledi v svrho trajne oprostitve zemljiškega davka po čl. 10, potem glede začasne oprostitve po čl. 11 in glede ugotovitev po čl. 12, 13 in 17 zakona o neposrednih davkih, ki so prevzeti ali izvršeni po pooblaščenih inženjer j ih in geometrih, se ne morejo uvaževati pri vzdrževanju katastra.
Glede trajno zemljarine oproščenih zemljišč po čl. 10 zakona o neposrednih davkih smejo pooblaščeni inženjerji in geometri vršiti merjenja le za zemljiškoknjižni prenos lastnine in izvedbo v katastrskem operatu.
Ugotovitve teh slučajev samo zaradi oprostitve zemljarine, a brez merjenja, t. j. če ta zemljišča v katastrskih načrtih in v ostalem katastrskem operatu kot zasebne parcele že obstojajo, pooblaščeni inženjerji in geometri ne smejo izvrševati.
Člen 67. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov morajo biti izdelani po katastrskih predpisih ter pregledani in overjeni po pristojnih katastrskih oblastvih.
Pregled izdelkov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki se nanašajo na meritve zemljišča v površini do 25 hektarov, spada v pristojnost katastrskih uprav (čl. 53 pravilnika o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu ter pristojnosti katastrskih uprav br. 27160 z dne
8.	marca 1929, »Službene novine« br. 63—XXVII z dne 16. marca 1929), a pregled izdelkov, ki se nanašajo na površine večje od 25 hektarov, bodisi v eni parceli ali v skupini parcel, spada v pristojnost odseka za kataster in drž. posestva pri finančnih direkcijah (čl. 6 istega pravilnika).
Člen 68. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov morajo tako v formalnem kakor tudi v tehničnem oziru biti pravilno in točno izdelani, ter morajo vsebovati vse podatke, ki so potrebni ne samo za izvedbo sprememb na zemljišču v zemljiški knjigi, temveč tudi za izvedbo sprememb v vseh delili katastrskega operata. Zaradi kontrole izdelave kakor tudi zaradi eventualno potrebne ponovne konstrukcije, odnosno kartiranja, morajo biti priloženi izvodu načrta, namenjenega za katastrske oblasti ali pa vpisani v načrtu vsi zapisniki in spiski v originalu z meritvenimi podatki in računi površine.
Katastrske oblasti morajo pravilno izdelane načrte pooblaščenih inženjerjev in geometrov izvesti v katastrskem operatu, izvzemši slučaje, v katerih se morajo ti načrti izpopolniti v pogledu onih podatkov, katerih izvršitev in ugotovitev spada izključno v delokrog katastrskih oblasti. (Glej čl. 66 tega pravilnika.)
V čisto tehničnem pogledu in glede osebnih podatkov posestnikov pa morajo biti ti načrti brezhibno točni, popolni in pravilni. Za pravilnost so odgovorni pooblaščeni inženjerji in geometri.
Člen 69. Če zaradi večjega nesoglasja med katastrskimi in zemljiškoknjižnimi načrti (mapami) in pa faktičnim stanjem nikakor ne bi bilo mogoče napraviti načrtov, ki bi bili popolnoma izvedljivi v katastrskih načrtih, morajo pooblaščeni inženjerji in geometri v takih slučajih izdelati načrt v dveh situacijah. Prvi situacijski načrt mora ustrezati dejanskemu stanju zmerjene parcele ali zmerjenega zemljišča, t. j. onega objekta, ki je naveden v pogodbi. Na tem situacijskem načrtu morajo biti razvidne tudi sosedne parcele. Drugi situacijski načrt mora predstavljati zmerjeni objekt po stanju, kakor je v katastrskih načrtih oziroma v zemljiškoknjižnih mapah z v črtano novo mejo, odnosno mejami, če jih je več.
Ta drugi situacijski načrt rabi samo v to, da se omogoči izvedba spremembe v zemljiški knjigi in začasno v katastrskem operatu.
Na podlagi prvega situacijskega nacrta bo katastrska uprava z naknadnim merjenjem še nepremerjene okolice tega objekta odstranila nesoglasja med dejanskim stanjem in katastrskimi načrti.
O taki izpopolnitvi mora biti sodna oblast obveščena na isti način kakor v vseh ostalih slučajih sprememb na zemljišču.
Take izpopolnitve so dovoljene samo v izjemnih «lučajih, kadar se po mnenju katastrske uprave, a v bolj zamotanih slučajih, po odločitvi odseka za kataster in državna posestva pri finančni direkciji, nikakor ne more zahtevati, da pooblaščeni inženjerji in geometri na stroške stranke popravljajo zastarele katastrske načrte in napake večjega obsega, katerih stranka ni zakrivila. Na državne stroške se sme izvršiti izpopolnitev merjenja le, ako je prvi situacijski načrt popolnoma točen (t. j. izvod, ki je namenjen za katastrsko upravo).
Člen 70. Načrti pooblaščenih inženjerjev in geometrov, ki ne ustrezajo 'katastrskim predpisom, nadalje oni, ki niso izdelani na podlagi premera na kraju samem, kakor tudi načrti, ki so pomanjkljivi bodisi v formalnem bodisi v tehničnem oziru, zlasti pa načrti, ki ne vsebujejo opombe, da so nove meje zamejničene s trajnimi in vidnimi znaki, kakor tudi oni, ki so izdelani na podlagi merjenja po nekvalificiranem pomožnem osebju pooblaščenih inženjerjev-geodetov in geometrov, se ne smejo overiti.
Overitev takih načrtov morajo katastrske uprave odreči v vsakem poedinem slučaju in vrniti načrte s pojasnilom oni oblasti, ki jih je predložila v pregled in overitev (glej čl. 193 tega pravilnika).
8.	Merjenje ob priliki razdelitve (delitve) parcele.
Člen 71. Parcela, ki naj se razdeli na podlagi kake pogodbe ali na osnovi sporazuma med zainteresirane osebe, se deli na dva ali več delov z merjenjem na kraju samem.
Katastrska uprava vrši na stroške države samo ona merjenja, ki temelje na pravilno prejetih naznanilih, podpisanih od vseh zainteresiranih strank, na razsodbah ali pismenih dovoljenjih za izvršitev delitve.
Člen 72. Katastrska uprava merjenja delitev ne sme izvršiti na državne stroške, ako obstoji samo sporazum,
ki nima še definitivnega značaja, ali če se zahteva delitev zemljišča na več delov, zaradi prodaje še nepoznanim osebam ali samo deloma poznanim interesentom, v tako zvanih slučajih parcelacije v špekulativne namene. Take meritve se lahko izvrše samo na stroške interesiranih posestnikov, toda v katastrskih operatih se sinejo izvesti šele tedaj, ko jih je sodna oblast definitivno izvedla v zemljiški knjigi.
Člen 73. Katastrski geometer izjemno, kljub odredbam predhodnega člena, lahko izvrši na državne stroške delitev parcele ali skupine parcel, ako sodna oblast tak slučaj z uradnim aktom naznani katastrski upravi. Semkaj spadajo slučaji zapuščine, daritve in delitve zemljišča, ki so na terenu že poprej izvršeni in nesporni, pa niso bili naznanjeni katastrskim oblastem pred veljavnostjo zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928 najsibo iz kakršnihkoli razlogov.
Semkaj se prištevajo tudi oni slučaji, ki z ozirom na številke parcel niso bili zadostno ugotovljeni v pismeni pogodbi, ker se pismena pogodba v tem pogledu ni mogla točno sestaviti zaradi obstoječega nesoglasja med katastrskim načrtom in stanjem v naravi in v slučajih, kadar se v krajih, kjer se celo posestvo ali večji del posestva posameznih posestnikov nahaja v enem kompleksu s parcelami različnih kultur, ki v večini slučajev ne soglašajo več s katastrskim načrtom in pri sestavljanju pismene pogodbe iz navedenih razlogov ni bilo mogoče navesti parcel, ki naj se razdelijo.
Člen 74. Ako se pismena pogodba nanaša na delitev ene parcele, ali skupine parcel, na dva ali več enakih delov, ali ako je treba od ene parcele ali od skupine parcel oddeliti eden ali več delov z vnaprej določeno površino in se ti enaki deli, ali deli z gotovo površino ne morejo določiti na terenu po posestnikih samih, bo katastrska uprava pri sprejemanju dotičnih naznanil obvestila zainteresirane zemljiške posestnike, da se take meritve izvrše samo na njihove stroške.
Take meritve lahko izvrši pooblaščeni inženjer, geodet ali geometer, kakor tudi katastrski geometer.
Člen 75. Ako bi iz upravičenih razlogov, v slučajih delitve pod gotovimi pogoji, navedenimi v predhodnem členu, zainteresirane osebe zahtevale, da se taka delitev izvrši po katastrski upravi, tedaj izvrši geometer te uprave prvi del merjenja izredno, toda na stroške prosilca, drugi del merjenja pa vnese v potni načrt za
poletno dobo naslednjega leta. V nujnih in neodložljivih slučajih izvrši geometer oba dela merjenja izredno, vendar kadar je le mogoče, samo z enim potovanjem v dotično občino.
Pod prvim delom merjenja se razume primerjanje te parcele s katastrskim načrtom, snimanje in provizorno označen j e mej dotične parcele ali skupine parcel z okoli ležečimi parcelami po dejanskem stanju, kartiranje, računanje površin in razdelitev parcele, odnosno skupine parcel na osnovi premerjenih in kartiranih parcel, po zahtevanih pogojih.
Drugi del merjenja obsega prenos novih mej s kopije katastrskega načrta za dotični kompleks v naravo, dalje omejničenje teh delov in končno, ponovno ali definitivno snimanje točno po ugotovljenih in zamejničenih mejah.
Člen 76. Radi poslov, navedenih v prednjem členu, ki se morajo izvršiti ob priliki delitve pod gotovimi pogoji, posebno pri parcelah z nepravilnimi mejami, pri večjih kompleksih in pri meritvah v hribovitih in gozdnatih krajih, se ne smejo taki slučaji vnesti v potni načrt. Prvi del v prednjem členu navedenih del ne spada namreč v pristojnost katastrskih oblasti in bi taki posli le ovirali poslovanje geometra v občini.
Izjema je samo tedaj, ako so parcele, ki se morajo deliti na opisani način, pravilne in majhne, tako da se merjenje vobče ne izvrši z instrumentom in kadar se ugotovitev posameznih delov parcel nikakor ni mogla izvršiti brez geometrove pomoči.
V takem slučaju plača zainteresirana stranka dvojno takso po tarifi 111 zakona o zemljiškem katastru, ker sta bila izvršena dva posla.
9.	Merjenje za popravo prvotno in naknadno napačnega snimanja.
Člen 77. Napake, pri prvotnem ali naknadnem snimanju, naznanjene ali tekom poslovanja pri vzdrževanju katastra zapažene, se morajo po službeni dolžnosti na stroške države popraviti.
Pogoji so sledeči:
1.	Ako je napaka naznanjena po posestniku, se mora o pravilnosti bodisi ustnega ali pismenega naznanila predhodno prepričati na osnovi detajlnih skic. Ako le-te
ne obstoje, ali ako je bila meritev izvršena grafično, se morajo navedbe posestnikov čimbolj preizkusiti s primerjavo s katastrskim načrtom, da se vsled neznatnih pogrešk ali celo nestvarnih naznanil ne bi potovalo na teren.
2t Pismeno naznanilo mora biti podpisano po obeh zainteresiranih osebah, odnosno po vseh interesentih, katerih meje bo treba popraviti.
3- Ako je naznanilo ustno, morajo zapisnik, oziroma izjavo o pristanku za popravo napake podpisati vsi interesenti. Ako ob priliki naznanila niso prisotni vsi lastniki, jih katastrska uprava pozove pismeno ali ustno in jih naknadno zasliši.
4. Slamo lastniki parcel, katere naj se popravijo v katastrskem načrtu, imajo pravico, da take izjave podpišejo. Uživalci nimajo pravice zahtevati poprave parcelnih mej v katastrskih načrtih.
5. Izjava mora biti sestavljena v obliki zapisnika in podpisana. V krajih z zemljiško knjigo se vpisujejo in podpišejo podatki neposredno v naznanilni list.
6. Pismeno naznanilo, ki ne vsebuje pristanka posestnikov, za popravo katastrskega načrta ali ako vsebuje gotove pogoje, se ne vzame v postopek, dokler se naknadno ne izpopolni.
7. Merjenje se ne sme izvršiti brez predhodnega omejničenja meje. I)a je omejničenje izvršeno, mora biti izrečno navedeno v naznanilu ali v zapisniku.
8. Ako je prvotna izmera izvršena po uveljavljenju zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, »Službene novinec z dne 18. januarja 1929, se mora na podlagi zapisnika katastrske sekcije za novo izmero popolnoma točno ugotoviti, da poprava napake ne izvira iz tega, ker posestniki mej niso pravočasno omejničili. V nasprotnem slučaju se ta poprava ne sme izvršiti na stroške države. (Glej el. 12, odstavek 3 zakona o zemljiškem katastru.)
9. Omejničenje morajo potrditi vsi interesiram posestniki.
Člen 78. Po izvršenem merjenju, pri katerem morajo biti prisotni vsi prizadeti lastniki oziroma njihovi zastopniki (ako so lastniki opravičeno zadržani), bo katastrski geometer na kraju samem ponovno zahteval podpise v zapisniku ali naznanilnem listu, in sicer v stolpcu, ki je
predviden za vpisovanje rezultatov ogleda na kraju samem.
Člen 79. Če je odhod na kraj sam brezuspešen, bodisi da je izjava lastnikov bila neresnična, bodisi da je ob priliki merjenja ponovno nastal spor zaradi mej, ki so bile prvotno od lastnikov sporazumno določene in omejničene, tedaj opusti katastrski geometer vsako meritev, in če je ta že izvršena, je ne izvede v katastrskem operatu.
Stranke so v takem primeru dolžne, da nosijo vse stroške za odhod geometra na kraj sam v isti meri, kakor v primeru merjenja na stroške privatnih oseb.
10.	Merjenje za obnovo posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov.
Člen 80. Merjenje zaradi obnove posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov se vrši v celoti na stroške prosilca, toda samo v slučaju, kadar vsi interesenti pristanejo na obnovo meje. (Čl. 82 zakona o zemljiškem katastru.)
Take meritve se lahko na prošnjo in na stroške zainteresiranih lastnikov izvrše samo v krajih, kjer so katastrski načrti zanesljivi, ali ako je izmera izvršena, oziroma obnovljena v zadnjih letih.
Člen 81. V občinah z novo ali obnovljeno izmero se izvršuje obnova posestnih meja na podlagi podatkov, vpisanih v detajlnih skicah in v drugih dokumentih.
Pod obnovo posestnih meja kake parcele je razumeti:
1. Prenos oblike parcele iz načrta na teren z istimi razdaljami in podatki, ki so zabeleženi v detajlnih skicah in drugih zapisnikih, in s pomočjo katerih je bilo svoje-časno izvršeno tudi kartiranje v katastrskem načrtu.
2. Zamejničenje teh mej z vidnimi in trajnimi znaki.
Ta prenos mora biti tako točno izvršen, da se z
novim ali naknadnim kontrolnim snimanjem in kartiranjem te parcele dobi ista oblika (konfiguracija), ki jo ima ta parcela v katastrskem načrtu, z drugo besedo, da sita ti dve sliki popolnoma skladni. Minimalna razlika se sme gibati samo v mejah dovoljenih razlik pri merjenju stranic in kotov ter v izenačenju.
Pri majhnih parcelah se ta razlika z ozirom na merilo, v katerem so izdelane katastrske mape. vobče ne more in ne sme opaziti.
Člen 82. Pri obnovi večjega kompleksa je treba razviti poligonsko mrežo, ako le-ta ni že prej obstajala.
Skrček papirja je treba upoštevati, pa tudi zravna-nje event. razlik, ako se gibljejo v dovoljenih mejah, se mora izvršiti na isti način, kot je predpisano za dela pri novi izmeri.
Člen 88. V občinah, kjer je bila izmera že prej izvršena in detajlne skice ne obstajajo, ker je izmera izvršena grafično, se sme obnova meja na podlagi katastrskih načrtov praviloma izvršiti samo tedaj, ako za odnosno parcelo ali skupino parcel obstoji kaka me-ritvena skica, izvršena od državne oblasti ali kak načrt pooblaščenega inženjer ja ali geometra s številčnimi me-ritvenimi podatki, izdelan tekom vzdrževanja katastra za to občino in na podlagi katerega je bilo to naknadno merjenje izvedeno v katastrskem operatu in vrisano- v katastrskih načrtih.
Ako ne obstoji nikaka skica ali načrt, se more obnova izvršiti samo pri onih parcelah, za katere je že vnaprej znano, da se oblika teh parcel v naravi v glavnem krije s katatrskim načrtom.
To se mora ugotoviti z zaslišanjem lastnikov parcel, ki v večini slučajev predlože podatke glede razdali na terenu.
Ako so razlike med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem glede površine in dimenzij znatne, tedaj katastrska uprava ne sme izvršiti obnove meja, četudi bi stranke pri zaslišanju na 'to pristale.
Taki slučaji naj se rešijo s poravnavo bodisi pred sodiščem ali nesporno pri občini.
Člen 84. Ako se tekom merjenja zaradi obnove posestnih mej naleti na prvotne ali naknadno napravljene napake v katastrskih načrtih in če je napaka take vrste, da se ne more ali ne sme razdeliti na parcele, ki se obnavljajo-, ker prekoračijo mejo dovoljenih razlik, se mora to strankam sporočiti.
Ako stranke pismeno izjavijo, da pristanejo na razdelitev opažene napake na vse parcele sorazmerno stranicam ali površini parcel, ki so predmet obnove, tedaj se more obnova izjemoma izvršiti, toda pod pogojem, da niti država niti geometer, ki je obnovo izvršil, ne prevzamejo nikake odgovornosti niti obveznosti za posledice, ki bi event. nastale iz razdelitve te pogreške.
To je treba posebno poudariti v zapisniku, ki se sestavi na kraju samem in katerega podpišejo vse zainteresirane osebe.
Člen 85. V slučaju, da stranke ne pristanejo na razdelitev pogreške, se mora merjenje ustaviti. Tudi v tem slučaju nosijo sitranke vse stroške za odhod geometra na kraj sam.
Člen 86. Obnova posestnih mej se vrši edino na prošnjo lastnikov, v nobenem slučaju pa na zahtevo uživalcev.
Člen 87. V občinah z nezanesljivimi, zastarelimi in neuporabnimi načrti ali z načrti, v katerih se spremembe vobče niso prevajale, ali ako so se izvedle po nekvalificiranih osebah, samo radi pregleda in evidence parcel in končno v krajih, kjer obstoje načrti v večjem merilu kot 1:2880, izdelani grafično, ne smejo katastrske uprave vršiti obnove posestnih mej na podlagi katastrskih načrtov.
V takih občinah more sodelovati katastrski geometer samo kot veščak pri sodni komisiji, kjer gre za orijentacijo1, za .ugotovitev pripadnosti večjih spornih površin ali kompleksov zemljišča, ali za strokovno mnenje o stvari večjega obsega, a ne glede oblike posameznih meja ali glede pripadnosti neznatnih spornih površin tned posameznimi parcelami.
Člen 88. Vse stroške za potovanje na kraj sam zaradi obnove posestnih meja nosijo prizadete osebe medsebojno tako, da se račun celokupnih stroškov dostavi samo eni izmed njih.
Stroški se računajo na isti način in v istem sorazmerju, kot za vsa ostala službena terenska dela katastrskih geometrov, in sicer po obstoječih predpisih, ki veljajo za katastrsko tehnično osebje.
Člen 89. Vsa merjenja, ki se vrše na stroške privatnih oseb, sodnih in ostalih državnih in samoupravnih oblasti, morajo biti predhodno odobrena po pristojni finančni oblasti.
Vsi potni računi se predlože v pregled, odobrenje in v izplačilo predpostavljeni finančni direkciji.
Glede deponiranja stroškov po privatnih osebah pred potovanjem na kraj sam veljajo predpisi uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev s tem, da se denar deponira pri pristojni davčni upravi.
11. Snimanje cest.
člen 90. Merjenje novih cest spada v pristojnost onih oblasti in ustanov, ki jih grade ali vzdržujejo.
Le-te morajo predložiti katastrskim oblastvom pravilne situacijske načrte novih cest z vsemi meritvenimi podatki, izdelane po predpisih katastra in v zvezi s parcelami, preko katerih vodijo nove ceste.
Glede naziva in vrste ceste se ravna geometer po odredbah zakonov o cestah z dne 8. maja 1929, »Službene novine« br. 110/29.
Člen 91. Način zamejničenja cest je predpisan v katastrskem pravilniku III. del.
Člen 92. Nobena nova, bodisi državna ali samoupravna cesta, se ne sme	za vzdrževanje	katastra snimati	ali
vrisati v katastrske	načrte,	če ni	pred snimanjem	na
predpisan način zamejničena.
To velja tudi za korekcije cest.
Člen 93. Zaradi lažjega in pravilnega izračunavanja površin delov parcel, razlaščenih in pripojenih cesti, ki je zgrajena tako, da se po večini krije s staro cesto, ali pa se obenem razširi, je treba neposredno, preden se prične z	gradnjo	nove	ceste, zmeriti staro
cesto po dejanskem	stanju.	To je	potrebno zaradi	iz-
plačila odškodnine za razlaščene dele parcel in radi ugotovitve, kolika je površina stare ceste, ki se uporablja za novo in kolika je površina onih delov stare ceste, ki se po neznatnih korekcijah stare ceste spoje s sosednimi parcelami, ker se s samo zmeritvijo nove ceste in primerjanjem nove ceste s katastrskim načrtom, to ne bi moglo točno ugotoviti, zlasti ne v slučajih, kadar se dejansko stanje ceste, pred gradnjo nove ceste, ne sklada s katastrskim načrtom.
To je potrebno tudi zato, da se omogoči odpis razlaščenih delov prizadetih parcel v zemljiški knjigi.
Snimanje stare ceste neposredno pred gradnjo nove, se ne sme izvršiti na račun kredita ministrstva financ oziroma temu podrejenih finančnih direkcij, ker je to delo edino v interesu one oblasti, ki gradi novo cesto in ki mora izvršiti razlastitev.
Radi tega se v slučajih, če se ni izvršila zmeritev ceste pred korekcijo le-te, ne morejo od katastrske oblasti zahtevati dejanske površine posameznih delov parcel ali stare ceste, uporabljene za novo cesto in onih
delov stare ceste, ki so se odstopili lastnikom onih parcel, ki mejijo na to cesto.
Vse to velja pri snimanju novih cest v krajih, kjer so katastrski načrti nezanesljivi in se radi tega take spremembe težko izvedejo v zemljiški knjigi, dočim pri novih cestah, ki so zmerjene na podlagi iste poligonske mreže, na osnovi katere je zmerjena tudi stara cesta, gornja procedura ni potrebna, ker se dobe vsi podatki iz načrta.
Člen 94. Črtanje javnih cest ali delov cest, ki so popolnoma opuščene, pa četudi so le-ti razdeljeni med lastnike parcel, ki mejijo na te ceste ali na posamezne dele teh cest za poljedelsko okoriščanje, se ne sme izvesti v katastrskem operatu dotlej, dokler pristojna oblast ni izdala pravnomočnega sklepa ali odobritve glede apro-priacije.
Vprašanje lastnine cest je urejeno z zakonom o cestah z dne 8. maja 19139, »Službene novine« br. 110/29.
Člen 95. Merjenje občinskih cest, ki že zdavnaj obstoje pa v katastrskih načrtih v onih krajih, kjer je izmera izvršena že prej, voh če niso vrisane, ali niso zmerjene, ker sprememba ni bila naznanjena, izvrši katastrska uprava to zineritev potom vzdrževanja katastra na podlagi zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, vendar pod pogojem, da zainteresirana občina in zainteresirani posestniki, ki plačujejo zemljarino od zemljišča ceste, predlože pristojni katastrski upravi pravnomočen sklep občinskega odbora.
Zamejničenje takih cest morajo izvršiti pristojni organi po predpisih katastrskega pravilnika III. del pred zmeritvijo po organih katastrske uprave.
Člen 96. Načrti zmerjenih cest, ki se predlože katastrskim oblastveni za izvedbo v katastrskem operatu, morajo biti izdelani v merilu katastrskih načrtov na oleatnem papirju ali platnu, da se lahko direktno prenesejo v katastrske načrte.
Številčna oznaka parcel mora biti izvršena po katastrskih predpisih. Radi tega mora načrt vsebovati vse parcele, ki leže ob zmerjeni cesti, «kakor tudi one, ki jih zmerjena cesta seče.
12.	Snimanje železniških prog.
Člen 97. Kar velja za snimanje cest, velja tudi za snimanje železniških prog.
Način zamejničenja je pojasnjen v III. delu katastrskega pravilnika.
Člen 98. Državne oblasti in privatna podjetja so dolžna predložiti katastrskim oblastveni situacijske načrte o novih železniških progah, izdelanih v merilu katastrskih načrtov.
Katastrske uprave morajo te načrte izpopolniti samo s številkami železniške proge in parcel, ki jih železniška proga seče, dalje glede objektov, ki se nahajajo na železniškem teritoriju in glede cest vzdolž železniške proge, kakor tudi glede prostora za kopanje materijala in za druge potrebe železnic, ako ti objekti ne ležijo že v notranjosti mejne črte železniškega teritorija.
Pri izvedbi v katastrskem operatu so železniške uprave odnosno privatna podjetja dolžna dajati katastrskim oblastvom potrebna pojasnila.
13.	Snimanje v odo pravnih objektov.
Člen 99. Vrisavanje sprememb glede vodopravnih objektov v katastrske načrte in izvedbo v katastrskem operatu, ako ti objekti nastanejo po izvršeni novi zme-ritvi, mora izvršiti pristojna katastrska uprava na podlagi načrtov, ki jih prejme od ministrstva za zgradbe, vodnih zadrug ali družb.
Zamejničenje teh objektov se vrši po III. delu katastrskega pravilnika, načrti pa morajo biti izdelani po katastrskih predpisih.
Načela, navedena za merjenje cest veljajo tudi za vodopravne objekte.
Pri zmeritvi vodopravnih objektov pridejo za vzdr ževanje katastra v poštev sledeči slučaji:
1. korekcije struge javnih voda zaradi regulacije;
2. snimanje prostora za pristanišča;
3. merjenje obrežja;
4. merjenje razlaščenega prostora ob obali javnih
voda;
5. merjenje javnih obrambnih zgradb proti poplavi, ki so na tujem zemljišču, tako zvanih superedi-fikatov;
6. snimanje otokov v plovnih in neplovnih vodah;
7. merjenje zaradi osušitve korita ob obalah plovnih in neplovnih voda;
8. merjenje zaradi naravne spremembe dela korita plovnih in neplovnih rek;
9. snimanje javnih vodnih kanalov, ki služijo prometu;
10.	snimanje javnih in onih kanalov, ki so last samoupravnih teles ali družb (vodnih zadrug), pa služijo osuševanju ali namakanju ali v industrijske namene;
lil. merjenje kanalov in jarkov, ki so napravljeni na tujem zemljišču s pravico služnosti. (Glej katastrski pravilnik III. del o zamejničevanju posestev in objektov s trajnimi in vidnimi znaki in čl. 10, točka 7 in 8 zakona o neposrednih davkih.)
Člen 100. Načrti o izmeri vodopravnih objektov morajo vsebovati situacijo teh objektov s potrebno okolico.
Ako ti objekti predstavljajo mejo med dvema katastrskima občinama, mora načrt vsebovati vse parcele ob meji obeh katastrskih občin.
14.	Z m e r i t v e v s 1 e d spremembe meje katastrske občine.
Člen 101. Slučaji sprememb meje katastrske občine so našteti v členu 19 pod a, b, c, č in d tega pravilnika
Od teh se smejo na državne stroške in brez predhodnega odobrenja ministrstva financ zmeriti in izvesti v katastrskem operatu samo spremembe, navedene pod d (čl. 52 zakona o zernlj. katastru). Vsi ostali slučaji se zmerijo in izvedejo v katastrskem operatu v celoti na stroške interesentov šele takrat, ko so te spremembe odobrene in zmeritev ter izvedba v katastrskem operatu odrejena po ministrstvu financ.
Člen 102. Stroški, ki morejo nastati ob priliki takih del, navedenih v prednjem členu, so:
1. Terenski stroški.
a) stroški potovanja na kraj sam v svrho zamejni-čenja nove meje v smislu čl. 9 zakona o zemljiškem katastru in katastrskega pravilnika III. del;
b) sestava novega zapisnika o zamejničenju spremenjenega dela meje in poprava oziroma izdelava nove skice zamejničenja;
c) zmeritev nove meje;
č) zmeritev vseh parcel ob novi meji, posebno v slučajih, kadar se opazijo nesoglasja med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem;
d) stroški za materijal, ki se porabi za zamejničenje in stroški za delavce;
e) za pisarniške prostore, potrebne geometru za dobo terenskega dela po čl. 73 zakona o zemljiškem katastru.
12. Pi s-ar n iški stroški.
a) povračilo državi vseh osebnih prejemkov z vsemi dodatki na plačo onih oseb, ki vrše pisarniški del poslov in to za ves čas;
b) odškodnina za katastrske tiskovine in za nove litografije katastrskih načrtov.
Pisarniški posli, omenjeni v točki 2 pod a, so: kartiranje, računanje površin, izvedba sprememb v vseh delih katastrskega operata v obeh občinah, sestava novega operata, če je to potrebno, ali če je sprememba take vrste ali takega obsega, da je to po obstoječih katastrskih predpisih za izdelavo katastrskega operata ne-obhodno potrebno, nadalje eventualno potrebna izložitev novega operata ter reševanje pritožb glede zmeriitve in končno vsa ona pisarniška dela, ki niso bila predvidena, a so neobhodno potrebna za točno in pravilno izvedbo sprememb glede meje katastrske občine in eventualna sprememba parcelnih številk ter sestava novega katastrskega operata, kakor tudi vsa dela, potrebna za naznanilo zaradi izvedbe v zemljiški knjigi.
Člen 103. Spremembe v mejah katastrskih občin odobrava na prošnjo zaintersiranih občin ministrstvo financ na osnovi čl. 1 v zvezi s čl. 52 zakona o zemljiškem katastru samo tedaj, ako v tehničnem in davčnem pogledu ne obstoje nikake ovire, in če zainteresirane občine s pravnomočnim aktom izjavijo, da bodo nosile vse stroške, nastale pri izvedbi spremembe v katastrskem operatu.
Člen 104. Ako se z izpremembo v meji političnih občin menjajo hkratu tudi meje katastrskih občin, naloži ministrstvo financ katastrski oblasti izvršitev te spremembe v katastrskih operatih, v predhodnem sporazumu z ministrstvom notranjih poslov.
Člen 105. Če .se ena ali več celih katastrskih občin izloči iz ene upravne občine in kadar se v teku postopanja v tem predmetu nedvomno točno ugotovi, da se te občine v celoti pridružijo sosedni upravni občini tako, da iz tega ne nastane sprememba v mejah katastrskih občin in vsled tega tudi ne v katastrskih operatih do-
Pravilnik 4	4g
L
timih občin, bo ministrstvo financ le spremembe brezpogojno odobrilo, ker so samo administrativne narave in ne provzročajo katastrskemu oblastvu nikakega dela in nikakih stroškov.
Člen 106. Če prejme katastrska uprava prošnje za izvedbo spremembe meje katastrskih občin, bo prosilca napotila na politično upravno oblastvo, ki preskrbi tekom obravnavanja te zadeve mnenje in pristanek ministrstva financ.
Člen 107. Na zahtevo ministrstva financ so dolžna vsa podrejena katastrska oblastva, da z največjo pažnjo dokumentirajo prošnje za spremembo mej katastrskih občin z vsemi potrebnimi katastrskimi podatki in skicami, da bi se izognilo vsem napakam in da bi se lahko čim točneje ugotovili skupni stroški za delo pri spremembi meje.
Člen 108. V členu 19, pod točko d, in v členu 101 tega pravilnika navedeni slučaj spremembe meje katastrske občine, ki se nanaša na popravo napake v prvotnem snimanju ali kartiranju, ki se uradnim potom in na državne stroške in brez predhodnega odobrenja ministrstva financ izvede v katastrskem operatu, je osnovan v odredbi čl. 52, odstavek drugi zakona o zemljiškem katastru.
Slemkaj spada samo slučaj, če se na osnovi novejših ali prejšnjih zapisnikov o zamejničenju, t. j. detajlnega opisa meje katastrske občine in skice občinske meje nedvomno točno ugotovi, da gre resnično samo za popravo napake v snimanju ali kartiranju občinske meje med dvema parcelama, ki sta v dveh mejnih katastrskih občinah pod pogojem, da te meje ne predstavlja kak objekt manjše stalnosti (poljska pot, jarek, potok, manjša reka), kajti v tem slučaju mora omenjeno spremembo občinske meje predhodno odobriti ministrstvo financ (glej 51. 15 katastrskega pravilnika, III. del o zamejničevanju katastrskih občin).
Člen 109. Če se poprava vrši na podlagi zapisnika o zamejničenju občinske meje za občine, ki so bile zamejničene pred uveljavljenjem katastrskega pravilnika III. del, ali če ne obstoje taki zapisniki, ali ako so isti v pogledu slučaja, omenjenega v prednjem členu tega pravilnika, nezadostni ali zastareli, se izvede tak slučaj v katastrskem operatu samo z odobrenjem finančne direkcije. Inspekcijski organi preiščejo in ugotovijo
ob priliki redne revizije pri dotični katastrski upravi, da-li se slučaj spremembe resnično nanaša samo na napako v prvotnem merjenju ali kartiranju občinske meje, in če je za izvedbo spremembe v katastrskem operatu potrebna odobritev ministrstva financ.
Ako še ugotovi, da je odobritev potrebna, odredi inspekcijski organ, da katastrska uprava ves predmet z izčrpnim poročilom in mapno kopijo dostavi pred izvedbo v katastrskem operatu in pred naznanitvijo te spremembe sodni oblasti, finančni direkciji, ki jo predloži v odobritev ministrstvu financ. Kopija katastrskega načrta, ki se priloži poročilu, mora vsebovati staro in novo stanje.
Člen 110. Ako je po spremembi, ki je omenjena v čl. 108 in 109 tega pravilnika, prizadeta zgradba s hišno številko, zgrajena prav na onem delu parcele, ki naj se prenese iz ene občine v drugo, se mora, še preden se slučaj odstopi ministrstvu financ od strani upravnih oblasti, točno razjasniti, kateri izmed vasi na področju katastrskih občin, med katerimi je treba popraviti mejo, pripada zgradba.
To je posebno važno, če ti dve katastrski občini pripadata dvema različnima upravnima občinama. V takem slučaju se reši zadeva na isti način, kakor vse ostale spremembe v mejah katastrskih občin, ki so naštete v čl. 19 pod a, b, c in č in obrazložene v čl. 101 do vključno 107 tega pravilnika.
Stroške za izvedbo te spremembe v katastrskem operatu nosi država ali zainteresirana oseba, kar zavisi od tega, če je napaka nastala zaradi pogrošnega merjenja oziroma kartiranja, ali pa jo je zakrivil posestnik sam.
Člen 111. Vse spremembe v mejah ene katastrske občine se morajo hkratu izvesti tako v katastrskih načrtih, kakor tudi v vseh ostalih delih katastrskega ope-rata sosedne občine.
Ako se sprememba izvede na stroške zainteresiranih občin ali poedincev, se tudi izvedba spremembe v sosedni občini izvrši na stroške istih.
Člen 112. Zaradi take spremembe nastali prirastek oziroma odpadek v površini ene občine, mora praviloma biti enak prirastku oziroma odpadku površine v drugi katastrski občini.
Razlika se sme pojaviti samo tedaj, če je v pogledu oblike te meje že pred izvedbo spremembe
4*
51
obstajalo nesoglasje med katastrskimi načrti sosednih občin. Prvotna pogreška v računanju površine onih parcel, ki so bile s spremembo občinske meje spremenjene v eni in v drugi občini, se ne sme upoštevati pri presojanju te razlike. Take napake se morajo všteti v skupino pogrešk računanja površine parcel one občine, kateri pripada parcela, ki je prvotno napačno računana.
15.	Pravila, po katerih se je treba ravnati pri merjenju.
Člen 113. Pri merjenju zaradi vzdrževanja katastrskih načrtov v soglasju z dejanskim stanjem se mora v vsakem posameznem slučaju preizkusiti vrednost in zanesljivost onih točk, na katere naj se naveže novo snimljena črta, cela parcela ali skupina parcel, da bi se tako omogočil pravilen položaj snimljenih mej v neizpremenjenem delu katastrskih načrtov tako glede orijentacije predmetnega zemljišča kakor tudi glede medsebojne oddaljenosti točk.
Člen 114. Zmeritev se mora pričeti in zaključiti vedno pri kontroliranih stalnih točkah.
Za izhodne in zaključne točke zmeritve se morajo, kjerkoli je mogoče, poiskati in izbrati take stalne točke, ki se še niso spremenile, oziroma ki pri naknadnem merjenju še niso bile izpremenjene v katastrskih načrtih.
Člen 115. Vse one točke, ki so potrebne za odreditev detajla, ki se ima snimati, morajo biti kontrolirane s pomočjo najmanj treh izbranih razdalj ali smeri, oziroma morajo biti s pomočjo abscis in ordinat na novo odrejene.
Pri določevanju točk manjše važnosti (sprememba kulture, konstatacije itd.) zadostujeta dve kontrolni meri.
V občinah, v katerih je katastrska zmeritev izvršena v novejši dobi po numerični metodi, bo geometer vsa snimanja zaradi vzdrževanja katastra oslonit vedno na poligonsko oziroma linijsko mrežo, ter s tem popolnoma zadostil predpisom in zahtevam čl. 113 tega pravilnika.
Člen 116. Vse meritve, izvršene po kakršnikoli metodi, se morajo prilagoditi vsem predpisom za snimanje detajla, ki jih vsebuje II. in III. del pravilnika o katastrski zmeritvi, in vsem navodilom, izdanim na osnovi pravilnika.
Praviloma se vzpostavijo mejne in druge točke po isti metodi, po kateri so bile svoječasno snimljene.
Člen 117. Odreditev točk z merjenjem vzdolž krivih mej ni dopustna.
Člen 118. Zmeritve se morajo razširiti tako daleč, da se morejo nove, kakor tudi spremenjene meje v zvezi z nespremenjenimi, pravilno predstavljenimi mejami, točno in v celoti kartirati v katastrskih načrtih.
Člen 119. Dovoljene razlike pri merjenju so identične z dovoljenimi razlikami, ki jih vsebujejo pravniki za katastrsko zmeritev.
16.	Detajlne skice z meri It v e — (m a n u a 1 i).
Člen 120. Podatki merjenja na terenu se vnašajo v detajlne skice (manuale) v velikosti 2)1X34 cm iz najboljšega, če mogoče risalnega papirja.
Cela	pola ali list se prereže na	dva	dela	tako,
da imajo posamezni listi velikost 81' X 34 cm, kar odgovarja velikosti polovice pole običajnega pisarniškega papirja. Detajl se vrisava samo na eni strani lista.
Pri večjih meritvah se uporablja	cela	pola,	skica
s	podatki	pa se napravi na notranji strani	preko	obeh,
1.	j. 8 in	3. strani cele pole.
Vpisavanje podatkov in skiciranje je vršiti s črnim tušem prostoročno na kraju samem. Samo popolnoma ravne črte se smejo izvleči s črtalom. Nove črte se naknadno izvlečejo z rdečim tušem. Radiranje skice in merskih podatkov je prepovedano.
Pogrešno vpisani podatki se morajo prečrtati in se nad ali pod njimi vpišejo pravilni podatki.
Skice morajo biti tako jasno, popolno in pregledno izdelane, da se na podlagi istih more izvršiti kartiranje snimljenih sprememb in vnos rezultatov v katastrske načrte brez težkoč po vsakem strokovnjaku.
Merilo detajlnih skic je približno, izbira zavisi od velikosti parcel. V vsakem slučaju mora biti merilo tako, da so vsi objekti in vsi merski podatki jasni in na svojem mestu.
Člen 121. Skica zmeritve mora vsebovati obliko izmerjenih parcel z vsemi meritvenimi podatki, vse podatke o pripadnosti parcel, označbe kultur in vse podatke, ki so potrebni v smislu odredb zakona o neposrednih davkih. Vsi ostali podatki, ki ne spadajo v okvir merjenja, se vpišejo nad ali pod risbo.
Na eni in isti strani detajlne skice se sme vrisati le en samostojen slučaj.
Vse razdalje se vpisujejo v skici sami ob odgovarjajočih črtah, stranicah in mejah, meritveni podatki kotov in poligonskih stranic pa se vpisujejo s črnilom v obrazce, ki so predpisani s katastrskim pravilnikom.
Naziv katastrske občine in numeriranje skic se vpisuje nad skice levo in desno zgoraj, kot je to razvidno iz prilog.
Točne j ša označba sprememb in vse potrebne pripombe se vpišejo iznad skice. Vse te označbe se morajo vzporediti z vpisom v naznanilnem listu odnosno v spisku naznanil.
Številko katastrskega lista pri novo zmerjeni občini, pa tudi številko detajlne skice, na kateri se nahaja ita slučaj zmeritve, kakor tudi zaporedna številka seznama naznanil, odnosno naznanilnega lista se vpisuje na skici poleg risbe.
Skica mora biti podpisana in datirana od osebe, ki je zmeritev izvršila.
Skice zmeritve so sestaven del katastrskega ope-rata, radi česar se morajo hraniti, zložene po občinah. K skicam se prišijejo tudi vsi podatki terenskega merjenja, da tvorijo eno celoto.
Člen 122. Pri merjenju večjih zemljiških kompleksov s poligonsko ali grafično metodo se uporablja risalni papir v velikosti, predpisani za detajlne skice za novo zmeritev. Izdelava skic se mora izvršiti po predpisih, ki veljajo za novo zmeritev.
Člen 123. Zmeritve zemljiških kompleksov nad 150 ha morajo temeljiti na državni triangulaciji (čl. 8 zakona o zemljiškem katastru). Taki slučaji nastanejo največkrat pri obnovi katastrske zmeritve, pri reambu-laciji ali pri parcelacijah. Taka dela se morajo izvršiti po predpisih pravilnika za novo zmeritev.
Člen 124. Obsežnejših merjenj katastrska uprava ne sme prevzemati brez izrečnega dovoljenja ali zahteve odseka za kataster in državna posestva nadrejene finančne direkcije, odnosno oddelka za kataster in drž. posestva ministrstva financ.
To velja za slučaj, kadar se vrši merjenje na stroške države, kakor tudi kadar se vršijo take izmere na stroške privatnih oseb.
Kot meja med navadnimi in obsežnejšimi zmeri-tvami se smatra površina 50 ha.
Člen 125. Način vpisovanja merskih podatkov mora biti isti kot pri novi zmeritvi. Podatki se vpisujejo v obrazce, predpisane s katastrskimi pravilniki. Ti obrazci se morajo združiti s skico radi lažje in hitrejše izvršitve del v slučajih, kadar se te skice ponovno rabijo, pri nadaljnjih delih o spremembah, ki se nanašajo na isto parcelo ali isti zemljiški kompleks.
Člen 126. Kadar se že snimljena parcela zaradi kakršnekoli spremembe v sledečih letih ponovno menja glede meje ali ako se ponovno deli ali spoji s sosedno parcelo, se morajo na skici po časovnem redu vpisati odgovarjajoče zaporedne številke seznama naznanil ali številke naznanilnih listov.
Ureditvi skic je treba posvečati največjo pažnjo.
Člen 127. Za vzdrževanje katastra napravljene skice so za vsa dela enako vredne kot detajlne skice, izdelane ob času nove zmeritve. One se ne smejo dopolnjevati s pozneje nastalimi spremembami, temveč morajo predstavljati tisto stanje, ki je bilo ugotovljeno za časa snimanja.
Za vsaiko ponovno nastalo spremembo na isti parceli se mora izdelati nova skica in se morajo uporabiti pri tem podatki skic iz prejšnjih let.
Skice je uporabljati zlasti pri obnovitvah posestnih
mej.
VII.	Kartiranje in vnos zmeritve v katastrske načrte.
Člen 128. Kartiranje sprememb snimljenih z orto-gonalno metodo, kartiranje tahimetrično snimanega detajla, kartiranje detajla, snimanega z busolo, kakor tudi včrtanje sprememb in popisovanje v katastrskih načrtih ter vsa ostala dela zaradi dopolnitve katastrskih načrtov z vnašanjem nastalih in zmerjenih sprememb, se izvrši na isti način kot pri novi zmeritvi.
Neveljavne in spremenjene meje se prečrtajo s poševnim križcem z rdečim tušem.
Zaradi delitve parcel ali na kakršenkoli drug način nastale nove meje ali črte, objekti in skupine parcel se vrisujejo v katastrske načrte z rdečim tušem in po predpisih kartiranja in včrtavanja za novo zmeritev.
Člen 129. Vsa kartiranja, katera se ne izvršijo neposredno v katastrskih načrtih, se morajo izvršiti na
enakem papirju in v istem formatu kot skice, da se more s pomočjo prozornega papirja prenesti kartiranje v katastrske mape.
Cele ali polovične pole, na katerih je izvršeno kartiranje, se priključijo meritvenim skicam s tem, da se sešijejo skupno s prozornim papirjem.
V slučaju ponovnega ali dopolnilnega merjenja, kakor tudi piri razširjenju zmeritve na sosedne parcele ni potrebno (v večini slučajev) ponovno kartiranje prejšnje izmere.
člen 130. Naknadna kartiranja se izvršujejo po predpisih za izdelavo načrtov, V. del pravilnika za katastrsko zmeritev.
Člen 131. Vrisavanje novih mej, črt in celih zemljiških kompleksov v katastrske načrte mora biti glede položaja in glede orijentacije popolnoma točno.
Skrčenje papirja se mora upoštevati pri nanašanju dolžin in stranic ob priliki kartiranja.
Linearno skrčenje se mora označiti v katastrskem načrtu v dolnjem desnem kotu katastrskega načrta in na papirju, na katerem se kartira.
Člen 132. Pred včrtanjem novih mej s tušem v katastrskih načrtih se morajo vse razdalje (glave parcel) in položaj točk, kakor tudi kontrolne mere, ki so vpisane v detajlnih skicah, ponovno preizkusiti s primerjavo terenskih podatkov, pri čemer razlike ne smejo prekoračiti mej, ki so predpisane s pravilniki za katastrske zmeritve.
Člen 133. Kartiranje snimanih parcel se mora, ako je nujno, izvršiti že v letni dobi, da se omogoči izvedba takih sprememb v zemljiški knjigi.
To bo mogoče samo v onih krajih, kjer ni mnogo meritvenih slučajev; geometer bo take slučaje izdelal v prvi vrsti poleg drugih rednih poslov ob priliki povratka na sedež uprave, zlasti pa piri onih katastrskih upravah, ‘kjer sta dva ali več geometrov, ali zadostno število strokovnega osebja, ki je sposobno za taka dela.
Prekinitev terenskega dela po določenem programu samo zaradi izvršitve zgoraj navedenih del ni dovoljena. Dela na kartiranju in vlaganju v katastrske načrte praviloma ne smejo biti na škodo terenskem delu.
Poletna doba se mora izkoristiti v prvi vrsti za terenska dela, da se v teh delih ne pojavijo zaostanki, zlasti glede reševanja pravočasno prijavljenih naznanil.
Zato se mora čas od meseca novembra do maja prihodnjega leta uporabiti v prvi vrsti za pisarniška dela.
Geometer mora pri vseh teh delih paziti na odredbe čl. 9 zakona o neposrednih davkih v zvezi i odredbami 61. 39 zakona o zemljiškem katastru ter skrbeti, da se odredbe čl. 39 zakona o zemljiškem katastru uporabljajo tako, da se izvrši prenos zemljiškega davka na nove osebe v rokih, v katerih po čl. 9 zakona o neposrednih davkih nastane ali prestane davčna obveznost.
Člen 134. Kadar so načrti zaradi pogostnih sprememb nejasni in postanejo neuporabni, ker je radiranje nedopustno, se izdelajo nove kopije z, najnovejšim stanjem.
Če je katastrski načrt zaradi mnogih sprememb nejasen samo na enem mestu ali ako je potrebno, da se detajl gotovega dela lista kartira v večjem merilu, se to izvrši na posebnem listu, ki nosi isto številko kot list, na katerem se nahaja detajl, tej številki pa se pridene črka A, B ■— Z. itd.
V glavnem listu ostane tak del nespremenjen, obseg pa se obrobi z milimeter debelo vijoličasto črto.
V sredini tega prostora se vpiše številka novega lista z vijoličastim tušem in rond-peresom štev. 3%. (Glej čl. 8 pravilnika za novo izmero V. del, I. oddelek »Izdelava katastrskih načrtov«.)
Člen 135. Načrti zemljiških sprememb, katere dobi katastrska uprava od katerekoli strani za izvedbo v katastrskih načrtih, morajo biti tako izdelani, da vsebujejo zadostne podatke v pogledu sosednih parcel zaradi pravilnega včrtanja v katastrske načrte.
Po prenosu v katastrske načrte se mora ponovno pregledati vse v načrtu ali v posebnih spiskih navedene terenske podatke.
Pri naknadno opaženih nedovoljenih razlikah je treba postopati po odredbah čl. 66—70 tega pravilnika.
Člen 136. Spremembe, ki se raztezajo na dva ali ali več mapnih listov, se morajo na robu listov naj-skrbneje vskladiti z decimetersko mrežo in z detajlom obeh listov. Preseki novih črt na robu enega lista se morajo zlagati s preseki na robu sosednega lista tako glede položaja, z ozirom na okvir, kakor tudi glede njihovih medsebojnih odnosov z ozirom na detajlne točke obeh listov.
Nedopustno je vrisanje črt s tušem čez okvir deci-metrske mreže.
VIII.	Številčna označba novo nastalih parcel.
Člen 137. Pojem parcele je določen v 51. 12, II. odstavek zakona o zemljiškem katastru, številčna označba parcel, ki so začrtane po izvršeni katastrski izmeri in kartiranju v katastrskih načrtih, pa je predpisana s pravilnikom za novo izmero V. del in z navodilom.
Po neposredno izvršeni novi izmeri smejo obstajati v katastrskih načrtih praviloma samo cele številke parcel.
Skupno število parcel v eni katastrski občini se more tekom vzdrževanja katastra lahko zmanjšati s spajanjem parcel, more se pa hkratu tudi povečati zaradi novo nastalih parcel (glej III. del tega pravilnika pod »Vrste sprememb«).
Člen 138. Številka parcele, iki se spoji s sosedno parcelo (čl. 19, črka g tega pravilnika), se ne sme več uporabljati. Uporabiti se sme samo v slučaju, kadar je spojitev izvršena pogrešno in zemljiška knjiga še ni bila obveščena, odnosno spojitve še ni izvedla.
1.	Štev.ilčna označba potov, železniških prog, vodupravnih objektov in zaradi odsvojitve novonastalih parcel.
Člen 139. Nove parcele nastanejo zaradi:
a) snimanja javnih in stalnih privatnih potpv;
b) železniških prog;
c) služnostnih potov v krajih, kjer še ni osnovana zemljiška knjiga, ako ista odgovarja pogojem, navedenim v pravilniku k čl. 10, točke 6 zakona o neposrednih davkih;
č) ulic in trgov;
d) kanalov in vodovodnih instalacij;
e) zemljišč, ki so razlaščena za zaščito trigono-metrskih in drugih katastrskih znakov, ako se sestavljajo iz delov parcel raznih lastnikov;
k) vse one parcele, katere so gori navedenim objektom sorodne. — Te vrste parcele, ki so nastale iz raznih delov parcel, se označujejo številčno samo s celimi številkami, in sicer samo z eno številko, ako niso presekane po potokih, rečicah in rekah ali katerih drugih javnih vodah.
Vsaka gori naštetih parcel dobi ono celo številko, katera sledi neposredno zadnji številki že obstoječe parcele v isti katastrski občini.
Ako so take nove parcele presekane po javni vodi samo enkrat, se številčno označijo z dvema celima številkama, ako so presekane dvakrat, dobijo tri cele številke itd., računajoč eno celo številko parcele za oni del nove parcele, ki se nahaja med dvema presekoma po javni vodi ali med mejo katastrske občine in presekom z javno vodo ali med presekom po javni vodi in začetkom, odnosno koncem tega objekta.
Odpis poedinih delov nove parcele, nastale iz raznih parcel različne kulture in razreda, ki so se uporabili za zgradbo javnega objekta, se izvrši v zemljiški knjigi s pomočjo površin, kultur in razredov teh delov s tem, da se doda tem delom označba: »del parcele« (n. pr. del parcele št. 2100 s površino 75 m2 njive 2. razreda).
Člen 140. Ako je parcela, katere del je ekspropri-iran ali odkupljen v svrho gradbe javnega objekta z novonastalo parcelo javnega objekta presekana, dobe deli, ki ostanejo v lasti dotedanjega lastnika, posebne številke ne glede na njihovo površino.
Številčno se označujejo taki deli parcel na isti način kot pri vsaki drugi delitvi parcele na dva ali več delov zaradi kupa, prodaje, daritve, nasledstva, delitve, zamenjave, sodne razsodbe itd. na sledeči način:
1.	Parcela, ki še ni bila deljena, se deli n. pr. na dva dela. Del, ki ostane dotedanjemu posestniku, dobi označbo vlomka. Kot števec tega vlomka se napiše dosedanja parcelna številka, kot imenovalec pa številka ena (1); del, ki pripade novemu posestniku, dobi v števcu staro parcelno številko, v imenovalcu pa številko 2.
N. pr. parcela št. 256 se deli na dva dela:
Nova označba teh delov je 256/il in 256/2.
Ta način številčne označbe velja za vsak slučaj, kadar se deli cela parcela brez ozira na to, da-li ostane kak del parcele v posesti starega lastnika ali ne.
Ako obdrži en del dotedanji posestnik, mora ta njegov del dobiti štev. 256/1, ostale številke pa dobe kupci po datumu kupne pogodbe, t. j. po onem vrstnem redil, v katerem so bile pogodbe naznanjene in vpisane pri pristojni davčni oblasti. "Če so vse pogodbe istega datuma ali če so vse prodaje označene v eni sami pogodbi, tedaj se označujejo posamezni deli po vrstnem
redu, kateri je predpisan s pravilnikom za novo zme-ritev za številčno označbo listov in številčno označbo parcel v mejah ene skupine.
Čim večje je število novo nastalih parcel, tem točneje se mora upoštevati prednje pravilo, v kolikor je to mogoče zaradi raznih datumov kupnih pogodb.
2.	Parcela, katera je bila že deljena n; dva ali več delov bodisi pogrešno ob priliki nove izmere (glej 51. 137, 0. odstavek tega pravilnika), ali v toku vzdrževanja katastra, se označi na ta način, da se številčna iznačba nove parcele nadaljuje v obliki vlom-ka, ikot je navedeno pod točko 1. tega člena.
N. pr. parcela št. 328 je bila že prej deljena v katastrskem načrtu in ostalih delih katastrskega operata v: 328/1, 328/2, 328/3 in 328/4. Parcela št. 328/3 se ponovno deli na tri dele. Novonastali deli se morajo označiti s: 3128/3, 328/5, 328/6.
Pri tej številčni označbi se ne sme izpustiti ali preskočiti niti črtati številka 328/8, kot nove številke pa se vzamejo one, ki slede zadnjemu številu, katero je tedaj, to je za časa številčne označbe, že obstojalo. V prednjem slučaju obstoji štev. 328/4 kot zadnja podelitev ter se za prvi del na tri dele razdeljene parcele 328/3 obdrži štev. 328/3, ostala dva dela pa se označita s štev. 328/5 in 238/6.
Ta nepretrgana številčna označba, zaradi delitve nastalih parcel, se mora obdržati brezpogojno v celem operatu.
Izjema nastane samo tedaj, ako je ena od deljenih parcel zaradi spremembe po 51. 19, pod g) združena s sosedno parcelo.
Člen 141, Vsaka drugovrstna številčna označba parcel, ki nastanejo zaradi delitve celih ali že deljenih parcel, je najstrožje prepovedana v krajih, kjer je katastrska izmera izvršena na podlagi zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928.
Člen 142. V krajih, kjer se	je vršila	številčna	označba	parcel, ki so nastale vsled	delitve,	na način,	ki ne
odgovarja načinu, predpisanem v 51. 140 tega pravilnika, se mora v bodoče vsaka še nedeljena parcela ob priliki delitve številčno označiti po predpisih tega pravilnika.
Pri parcelah, katere že imajo napačno številčno označbo, se mora številčna označba delov te parcele vsikladiti s predpisi tega pravilnika na	ta način,	da se
že	deljene parcele, katere se	morajo	ponovno	deliti,
označijo kot je predpisano; parcele pa, ki so bile označene napačno v prejšnjih letih, se bodo, ako bo le mogoče, pravilno označile ob priliki izmere večjih kompleksov, kateri obsegajo celokupno delitev poedine parcele in to v sporazumu s sodnimi oblastmi v vseh delih katastrskega operata in v zemljiški knjigi, vendar šele tedaj, kadar bodo dokončana vsa dela urejevanja in dopolnitve katastrskih načrtov s pomočjo zemljiškoknjižnih načrtov in na podlagi načrtov zbirke listin.
2. Številčna označba delov parcel, spremenjenih v (kulturi.
Člen 143. Odredbe čl. 137 do vštevši 142 tega pravilnika veljajo tudi za slučaje delitve parcel povodom izvedbe sprememb v kulturi na delih te parcele (glej čl. 19 pod k tega pravilnika).
Minimalne površine, določene za posebno številčno označbo kulture in nerodovitnih površin v mejah istega posestva, veljajo tudi za številčno označbo delov parcel, ki se spremenijo v kulturi ali vsled prestanka nerodovitnih površin na parcelah po izvršeni novi zmeritvi, t. j. v teku vzdrževanja katastra.
Minimalne površine, katere morajo zmerjeni deli imeti, da se parcela deli in da se ti deli prvotne parcele ali že deljene parcele pri vzdrževanju katastra označijo s posebno številko, so:
1. za vrtove in sadovnjake, vinograde, trstičja, močvirja, ribnike in jezera ter za nerodo-
vitna zemljišča................................... 250	m2
2. za njive in travnike (senožeti)	 500	m2
3. za pašnike, planine kakor tudi	za gozdove	1000	m2
Ti deli se označijo z delitvijo številke one parcele, iz katere nastanejo, kakor da so nastale z delitvijo vsled odsvojitve.
Člen 144. Če deli parcel, nastali vsled spremembe v kulturi, nimajo minimalne površine, ustanovljene v predhodnem členu, se taki deli v katastrskem načrtu sploh ne predstavljajo in vsled tega tudi ne označijo s številkami.
Če znaša razlika v katastrskem čistem donosu 25% in posestnik izrečno zahteva, da se ta sprememba v kulturi vpošteva, ali ako je to v interesu države, tedaj se ta sprememba izvede samo v posestnih listih, vsotniku po-
sestnih listov, v razporedu po kulturah in razredih ter v parcelnem zapisniku na ta način, da se parcela vpiše z dvovrstno kulturo.
N. pr. parcela št. 125, vinograd 12. razreda s površino 2850 m3, deloma spremenjena v pašnik s površino 950 m3, Parcela št. 125 se ne bo delila, ampak se bo v katastrskih seznamih označila takole:
int; I vinograd 1900 m2 I pašnik 980 m2.
V razporedu po kulturah in razredih se pri kulturi vinograd označi »del 125 ali 125 del«, ravnotako pri kulturi pašnik.
Na isti način se vpisuje tudi v slučaju, če je bila parcela že prej deljena.
Člen 145. Določitev površine delov parcel, ki so se spremenili v Ikulturi, se mora izvršiti vedno na podlagi zmeritve ne glede na to, če se ti deli zaznamujejo s posebno številko po čl. 143, ali se vpišejo samo kot dvovrstna kultura po čl. 144 tega pravilnika.
Za izhodne in zaključene točke pri zmeritvah kulturnih mej se morajo v vsakem slučaju jemati samo točke, ki ležijo na posestnih mejah in te točke je treba od dveh strani preizkusiti.
Kadar je snimanje spremenjenih kulturnih mej vezano z meritvijo novih posestnih mej vsled odsvojitve, se mora snimanje kulture vezati s snimanjem posestnih mej tako, da vsled tega dela ne nastane znatna izguba na času.
Člen 146. Pri zmeritvah zaradi kulturnih sprememb na delih parcel, ki nimajo minimalne površine, odrejene v členu 143 tega pravilnika, se taki deli po potrebi od-dele od ostale kulture le s črto brez posebne številčne označbe. Ta dva dela se vežeta v načrtu z znakom skupnosti. (Glej 51. 44 in 89 pravilnika o katastrski zmeritvi III. del.)
3.	Številčna označba parcel ob priliki poprave pogreškov v parcelnih mejah.
Člen 147. Spremembe meje med dvema parcelama vsled poprave prvotno ali naknadno napravljene napake v zmeritvi ali v kartiranju, dalje spremembe meje vsled poravnave in regulacije meje (ako se nanaša regulacija samo na spremembo krive ali nepravilne meje v ravno črto, ali ako se neznatni deli sosednih parcel medse-
bojno zamenjajo zaradi poprave meje), se izvedejo v katastrskem načrtu številčne označbe onili delov, ki se odcepijo od ene in pripadejo drugi parceli.
Ako 90 li deli večji, tako da bi bila izvedba v zemljiški knjigi otežkočena, zlasti tedaj, kadar je zemljiškoknjižni vložek, v katerem je ena teh parcel vpisana, obremenjen z intabulacijami, se taki deli številčno označijo s posebnimi parcelnimi številkami samo v slučaju, kadar ne gre za popravo prvotno ali naknadno nastale napake v zmeritvi ali kartiranju in če je sodna oblast dostavila službeno obvestilo, da je označba s številko neobhodno potrebna.
Člen 148. Spojitev cele parcele s sosedno parcelo zaradi poprave napake v prepisovanju (v osebi posestnika) se ne sme izvršiti razen v izjemnem slučaju, kadar sodna oblast tako spajanje parcel od katastrske uprave zahteva, da bi se mogla v zemljiški knjigi ta napaka popraviti po službeni dolžnosti in brez stroškov glede parcele, katere površina in vrednost je zelo majhna.
Člen 149. Sporni deli parcel se ne zaznamujejo s posebnimi številkami. Taki deli pripadajo parcelam onih posestnikov, ki jih posedujejo. Pti izidu razsodbe sodne oblasti se izvrši spojitev teh delov v smislu razsodbe.
Člen 150. Ako je sporna cela parcela, se ne sme izvršiti nje prepis od dosedanjega lastnika na novega posestnika dotlej, dokler se spor ne reši pri pristojni sodni oblasti.
Ako bi dosedanji posestnik parcele, katera je^ v sporu med dvema novima posestnikoma vsled napačne kupne pogodbe, ne hotel plačati zemljarine, sklicujoč se na čl. 9 zakona o neposrednih davkih in ako se tudi 61. 39 zakona o zemljiškem katastru vsled izselitve oziroma smrti dosedanjega posestnika ali iz katerega drugega upravičenega razloga ne bi mogel uveljaviti, zadolži katastrska uprava za zemljarino onega novega posestnika, ki to parcelo uživa. Če je nihče od teh ne uživa, zadolži za zemljarino začasno oba posestnika z opombo »sporno«.
Niti v slučaju, omenjenem v čl. 149 tega pravilnika, niti v slučaju, navedenem v prednjem odstavku tega člena, se ne sme izvršiti spojitev spornih delov s sosednimi parcelami istega lastnika, niti delitev in številčna označba cele sporne parcele, ker bi številčna označba spornih delov parcele motila vrstni red delitve parcele
posebno v slučaju; kadar je bila sporna parcela že večkrat deljena.
4.	Številčna označba zgradb vobče.
Člen 151. 1. Ako so v katastrskem načrtu označene zgradbe v vrstnem redu številčne označbe ostalih parcel, kot je to predpisanoi s pravilnikom za novo zrne-ritev, se ta način označb s številkami pri gradbah v nobenem slučaju ne sme menjati za ves čas vzdrževanja katastrskega operata v dotičnih občinah.
2. V občinah, v katerih so zgradbe označene ločeno od ostalih parcel s posebnimi številkami, ki začenjajo s št. 1 navzgor, se mora ta način označbe nadaljevati do obnove katastrske zmeritve v teh občinah izvzemši slučaje, kadar bi se s posebnim dovoljenjem ministrstva financ delno ponovile zmeritve ali izvršila reambulacija in bi bilo iz tehničnih razlogov odrejeno preoznačenje zgradb na ta način, da bi se ločeno zaznamovanje zgradb spojilo s številčnim zaznamovanjem ostalih parcel po-čenši od št. 1 navzgor.
5.	Označba zgradb s številkami po prvem odstavku prednjega člena.
Člen 152. Po odredbah pravilnika za novo zmeritev tvori zemljišče pod zgradbo s stalnim dvoriščem posebno parcelo, ne oziraje se na to, ali je površina dvorišča manjša ali večja od 500 m2, torej ne glede na to, kako se bo obdavčil presežek nad 500 m2.
Dvorišča brez izrazitega in stalnega značaja se ne snimajo niti se zemljišče pod zgradbo ne zaznamuje s posebno številko parcele, temveč se zemljišče pod zgradbo in ostalim delom parcele zaznamuje z eno samo parcelno številko.
Zgradbe v parkih dobe posebno številko, in sicer samo za površino, !ki je pod zgradbo. Dvorišča se v takih slučajih vobče ne vpoštevajo.
Vsaka zgradba na zemljišču, ki spada k železniški lastnini, dobi svojo posebno parcelno številko ne glede na to, če je proga državna, samoupravna ali privatna.
Ta način številčne označbe mora uporabljati katastrska uprava tudi pri vzdrževanju katastra.
Člen 153. Pojem dvorišča je pojasnjen v čl. 10, točki 11 zakona o neposrednih davkih in v pravilniku k čl. 10, točka 11.
S tem pojasnilom je v zvezi tudi čl. 34 in pravilnik k čl. 34, točka 3 kakor tudi čl. '60, točka 6 in pravilnik k čl. 60, točka 6 zgoraj omenjenega zakona.
Površina prostora pod zgradbo je vedno zemljarine prosta ne oziraje se na velikost te površine, doeim se pri dvoriščih, ako odgovarjajo pogojem dvorišča, določenim v zakonu o neposrednih davkih, oprošča zemljarine samo ona površina, ki se kot dvorišče uporablja, in se to dvorišče ne daje v zakup ter se ne uživa ločeno od zgradbe.
Ako je površina dvorišča manjša od 500 in2, se oprošča zemljarine celo dvorišče kakor tudi ves prostor pod zgradbami.
Pri dvoriščih, ki presegajo 500 m2, je oproščen prostor pod zgradbami in 500 m2 površine dvorišča. Ostali del dvorišča se smatra za parifikat in se kot tak obdavči.
Vse to velja samo za davčni del vzdrževanja katastra, it. j. za izvedbo sprememb pri zgradbah v posestnih listih, vsotniku posestnih listov, razporedu po kulturah in razredih in v parcelnem zapisniku, na načrtih pa se zgradbe številčno označijo vedno po pravilu, ki je določen s čl. 152 tega pravilnika.
Člen 154. O priliki snimanja zgradb tekom vzdrževanja katastra morejo nastati sledeči tipični slučaji:
1. primer : Na parceli št. 820, sadovnjak s površino 1580 m2, je zgrajena nova hiša brez dvorišča ter označena s hišno številko 20 v površini 150 m2.
Površina, na kateri stoji zgradba, se številčno ne označi niti z novo številko niti se parcela številka 820 ne deli na dva dela.
V katastrskem načrtu se spoji površina, na kateri je zgradba, z vezi lom z ostalim delom parcele pod neizpremenjeno parcelno številko 820.
V ostalih delih katastrskega operata, omenjenih v
zadnjem odstavku prednjega člena, se izvede ta parcela
ravno tako z neizpremenjeno parcelno številko, vendar
z novo označbo:
n i	ooA / hiša št. 20............................ 150	m2
Parcela stev.	820| sadovnjak............ 1430	m2
V razporedu	po kulturah in	razredih	se	mora	postopati tako, kot	je obrazloženo v	predzadnjih	dveh	od-
stavkih čl. 144 tega pravilnika.
2. primer: Na parceli št. 620, njiva s površino 3250 m2, je zgrajena nova hiša št. 6 s stalnim dvo-
Pravilnik 5
65
riščem. Površina pod zgradbo je 125 m2, ograjeno dvorišče pa ima površino 380 m2.
V katastrskem	načrtu	dobi	zgradba	z	dvoriščem	posebno parcelno številko	na	ta	način,	da	se	parcela	620
deli na 620/1 in 620/2.
Zgradba z dvoriščem se številčno označi s št. 620/1, ostali del parcele pa s št. 620/2.
Parcelna št. 620/1 se vpiše, ako je le mogoče, na prostor, ki predstavlja dvorišče in se zgradba spoji z dvoriščem z znakom pripadnosti.
V ostalih delih katastrskega operata se vpiše parcelna številka 620/1 s sledečo označbo:
non/1 ) hiša št.	6 .	..............................125	m2
I dvorišče	 380	m2,
parcela št. 620/2 se pa vpiše kot njiva s površino 2745 m2.
3.	primer: Isti slučaj kot v primeru 2 z razliko, da sta poleg hiše še dve gospodarski poslopji s skupno površino 325 m2 in da površina stalnega dvorišča presega 500 m2, t. j. ona znaša 750 m2.
Način številčne označbe je isti:
Parcela št., 620 se deli v 620/1 ih 620/2.
Številka 620/1 velja za površino, kjer stoji hiša z gospodarskimi poslopji kakor tudi za površino celega dvorišča, številka 620/2 pa se nanaša za preostali del njive.
V načrtu se mora predstaviti celo dvorišče s hišo in ostalimi poslopji kot ena parcela.
V ostalih delih katastrskega operata se vpiše parcela št. 620/1 sledeče:
I	hiša št. 6	z 2	gosp. poslopjema .	.	325	m2
620/1	j	dvorišče............................... 500	m2
I	njiva (del	dvorišča preko 500 m2)	.	250	m2,
parcela št.	620/2 se vpiše	kot njiva z 2175 m2.
Del dvorišča čez 500 m2 mora brezpogojno preiti v parcelo 620/1, da bi skupna vsota vseh delov, iz katerih sestoji parcela 620/1, točno ustrezala oni površini, ki jo ima parcela v katastrskem načrtu. Površina dvorišča čez 500 m2 (v tem slučaju 250 m2) se ne sme v nobenem slučaju prišteti k ostalemu delu parcele (v danem slučaju k pare. štev. 620/21), ker bi bilo tako postopanje v očividnem nasprotju z načelom, da morajo računsko ugotovljene površine parcel točno soglašati s površino parcel v katastrskih načrtih.
4. primer: Na parceli št. 457, pašnik s površino 4555 m2, je zgrajena hiša št. 38. Dvorišče okoli hiše n i stalno in je njegova površina manjša od 5Q0i m2. S hišo zazidana površina znaša 85 m2.
V katastrskem načrtu se spoji hiša z znakom pripadnosti z ostalim delom parcele.
V ostalih delih katastrskega operata se novo stanje te parcele označi na sledeči način: .
i hiša št. 38 	 85	m2
Parcela št. 457 < dvorišče .....	.	500 m2
1 pašnik....................... 3970	m2.
5. primer: Podatki so isti kot v 4. primeru. Razlika je samo v tem, da je poleg hiše št. 38 s površino 85 m2 sezidano še gospodarsko poslopje s površino 65 m2. Dvorišče je nestalnom njegova .površina je večja od 500 in2.
Parcela se ne sme deliti. V katastrskem načrtu se izvede ta slučaj na isti način kot slučaj štev. 4.
V ostalih delih katastrskega operata dobi parcela št. 457 sledečo označbo:
/ (hiša št. 38 z	1 gosp. posl.	450 m2
Parcela št. 457 dv?™6e, '	' • • .1. •	500
pašnik (z delom dvorišča
l čez 500 m2)	....	3905 m2.
Člen 155. Ako je bila parcela, na kateri je sezidana zgradba, vslpd odsvojitve dela prvotne parcele že poprej deljena na dva ali več delov, tedaj se deli ta parcela dalje po načinu, ki je razložen v čl. 140, točka 2, če dvorišče ustreza pogojem, omenjenim v
2.	ali 3. primeru prednjega člena.
Člen 156. Kadar se stalno dvorišče okoli zgradbe poveča ali zmanjša na parceli, katera pripada istemu posestniku, tako da je dvorišče tudi po povečanju ali po zmanjšanju stalno, se bo na temelju zmeritve spremenil tudi katastrski načrt ter se bo postopalo na isti način kot pri popravi ene same posestne meje ali pri spremembi ene same črte med dvema različnima kulturama. To se bo izvršilo brez delitve parcele tako, da se enostavno odšteje dotična površina od parcele pod kulturo in prišteje k parceli, ki predstavlja zgradbo z dvoriščem ali nasprotno ter z »značenjem črt, ki več ne veljajo, s položnim križcem, včrtajo pa se nove črte med dvoriščem in delom parcele pod kulturo.
Prav tako se postopa pri povečanju ali zmanjšanju zgradb.
Člen 157. Ako se na temelju naznanila ugotovi, da je zgradba porušena, se zgradba v katastrskem načrtu na predpisan način prečrta, površina pa spoji s površino pod kulturo. Če je bila zgradba ali zgradba s stalnim dvoriščem kot posebna parcela številčno označena, se bo parcela, na kateri je bila zgradba, zopet spojila z ostalim delom prvotne parcele istega posestnika samo v slučaju, ako sta stalna ograja ali zid odstranjena oziroma porušena in 'kadar se ni nadejati, da bo na istem prostoru sezidana nova zgradba.
V krajih, kjer obstoji zemljiška knjiga, mora biti v takem slučaju izpolnjen tudi pogoj, da sta oba dela, ki se nameravata spojiti v eno parcelo, vpisana v istem zemljiškoknjižnem vložku.
V nasprotnem slučaju se parcela ne sme spojiti, temveč se uvrsti v ono kulturo, katera je bila na tem delu, odnosno v kulturo okolišnih parcel, v prvi vrsti v ono, ki jo ima parcela, iz katere je nastala, v kolikor se po zrušenju zgradbe ali zgradb, če jih je bilo več, ni spremenila v kako novo kulturo.
Člen 158. Kadar stoji na isti parceli več hiš, ki so last raznih posestnikov, zemljišče pod zgradbo, odnosno zemljišče pod zgradbo z dvoriščem ali z delom parcele pa še ni odkupljeno, se morajo take zgradbe številčno označiti s posebnimi številkami ter brez zme-ritve dvorišča in onih delov parcele, kateri spadajo poleg zgradbe in dvorišča tem posestnikom, odnosno priposestvovalcem (glej člen 209 tega pravilnika).
6.	Označbe zgradb s številkami po čl. 151, odstavek Bi.
Člen 159. V občinah, v katerih so zgradbe označene številčno ločeno od ostalih parcel, morejo nastati sledeči tipični slučaji:
1.	primer: Na parceli št. 1256, vrt s površino 2355 m2, je zgrajena nova hiša št. 155, brez dvorišča s površino pod zgradbo 137 m2. Nova hiša št. 155 se označi v katastrskem načrtu in vseh ostalih delih katastrskega operata z ono številko, katera sledi zadnji že obstoječi parceli za označbo zgradb. O tem se prepriča vedno na temelju parcelnega zapisnika, v katerem so številke za zgradbe vpisane ločeno od ostalih parcel.
Ker teko tudi številke za zgradbe od številke 1 navzgor, ravno tako kot številke za vse ostale parcele, se številkam za zgradbe dodajo v vseh delih katastrskega operata razen v katastrskih načrtih posebne označbe, n. pr.: zgradba št. 220, okrajšano »zgr. 280« ali»zgr.220«.
Ako je v prejšnjem primeru zadnja že obstoječa zgradba v tej katastrski občini številčno označena v zgr. št. 819, tedaj dobi nova hiša na parceli št. 1256 označbo zgr. 220.
Številke zgradb, opuščene že prej ali v istem letu, se ne smejo več uporabiti. -Po tem pravilu se mora katastrska uprava ravnati najstrože zlasti v onih katastrskih občinah, za katere že obstoji zemljiška knjiga.
V katastrskem načrtu se označi nova hiša štev. 155 s parcelno številko 220. Ta številka se vpiše v okvir zgradbe, ako to ni mogoče, se vpiše nad, pod ali poleg zgradbe na najpripravnejšem mestu.
Ako so zgradbe barvane ali šrafirane (stare litografije) ter parcelne številke zgradb vpisane' s črnim tušem, da se razlikujejo od ostalih parcel, vpisanih z rdečim tušem, velja ta postopek vse dotlej, dokler katastrski načrti ne bodo ponovno razmnoženi.
V novih litografijah katastrskih načrtov, kjer zgradbe, pota in vode niso barvane, parcelne številke zgradb in ostalih parcel pa so izpisane s črnim tušem, se mora pred parcelno številko zgradbe napraviti točka s črnim tušem. N. pr.: -280, da se razlikuje od parcele 220, ki ne predstavlja številke zgradbe temveč številko parcele brez zgradbe.
V ostalih delih katastrskega operata se vpisuje
zgradba s kratico: J zgr. 220« ali <j i^o«'
V tem danem primeru dobi torej nova hiša v katastrskem načrtu označbo 220 oziroma -220, v ostalih delih
katastrskega operata pa: »zgr. 220« ali ' ijpo hiša št. 155«
s površino 187 m3, ostali del parcele pa obdrži staro označbo 1256, vrt s površino 2218 m3. Zemljarine je oproščena samo površina 137 m3 pod zgradbo.
2.	primer: Na parceli št. 2233, njiva, s površino 5050 m3, je zgrajena hiša št. 39 z dvema gospodarskima poslopjema in s stalnim dvoriščem. S hiše zazidana površina znaša 85 m3, z gospodarskima poslopjema zazidana površina 210 m3, površina dvorišča pa znaša 480 m3.
Zgradbe z dvoriščem se morajo točno snimiti in v katastrskem načrtu kot posebna parcela, n. pr. št. 286 (prva po vrsti izza zadnje parcelne številke za zgradbe) vrisati. Površina pod hišo in površine pod zgradbami se spoje z dvoriščem z znakom pripadnosti.
V ostalih delih katastrskega operata se označi zgradba parcela št. 286 takole:
a'' i hiša št.39 z 2 gosp. poslop. . 295 m2 j dvorišče.............................. 480	m2.
Površini 295 m2 in 480 m2 sta zemljarine prosti. Ostali deli parcele štev. 2283 obdrže neizpremenjeno označbo z novo površino 4275 m2.
3.	primer: Isti podatki kakor v primeru 2., samo da ima stalno dvorišče nad 500 m2 n. pr. 950 in2.
V načrtu se mora predstaviti celo dvorišče z vsemi zgradbami (isti slučaj kot v primeru 3, čl. 154 tega pravilnika) in številčno označiti z 286 odnosno z -286.
V ostalih delih katastrskega operata se označi zgradba pare. št. 286 na tale način:
Zgr. 286 ali	|	hiša št. 39	z 2 gosp. poslop.	.	295 m2
zgr.	<	dvorišče....................... 500	m2
286	I	njiva (del	dvor. nad 500 m2)	450 m2.
Ostali del	njive pare. št.	2233 obdrži isto	označbo z
zmanjšano površino 3805 m2.
4.	prime r: Isti podatki kot v 4. primeru čl. 154 tega pravilnika.
Postopanje pri merjenju je isto.
V katastrskem načrtu se včrta samo zgradba in se številčno označi z naslednjo parcelno številko za zgradbe, ostali del parcele pa obdrži dosedanjo parcelno številko.
V ostalih delih katastrskega operata dobi zgradba isto številko kot v katastrskem načrtu, toda s točnejšo označbo »zgr.«, n. pr. zgr. 286 in z ono površino, ki je pod zgradbo n. pr. 85 m2.
Ugotovljena površina dvorišča preide k parceli, ki
je pod kulturo, da se ohrani načelo, določeno v čl. 154,
primer 3., t. j. da površina parcele, vpisane v operatu,
točno ustreza površini iste parcele v načrtu.
Označba parcele pod kulturo mora biti naslednja:
r> i X. ,Kn i pašnik .  	 3970	m2
Parcela st. 457 ^ ^vorišče........................ 500	m2.
5. primer: leti podatki kot v 5. primeru člena 154 tega pravilnika (nestalno dvorišče s površino nad 500 m2).
Vsaka zgradba se zaznamuje s posebno številko, ki velja za zgradbe, površina nestalnega in ne izrazitega dvorišča pa preide v parcelo pod kulturo.
V katastrskem načrtu nastaneta v tem primeru dve novi parceli za zgradbe: ena za hišo št.38, druga za gospodarsko poslopje, n. pr. 2:86 in 287, pare. št. 457, pod kulturo pa obdrži svojo staro številko.
V ostalih delih katastrskega operata se vpišeta ti dve zgradbi kot zgr. 286 s površino 85 m2 in zgr. 287 s površino 65 m2, parcela pod kulturo, v katero preide tudi dvorišče, pa se obeleži takole:
j dvorišče ...................... 500	m2
Parcela št. 457 ! pašnik (z delom dvorišča
I nad 500 m2)................... 3905	m2.
6. pri m e r: Ako se parcela s stalnim dvoriščem deli na dva ali več delov, tako da se prvotna površina, ki je označena s parcelno številko za zgradbe, ne poveča niti ne zmanjša, z drugimi besedami, da se vrši delitev v mejah parcele, ki obsega zgradbo	s stalnim dvoriščem,	tedaj	se v	takem	slučaju	deli	parcela za zgradbo	na	isti	način kot	pri
delitvi parcele pod kulturo. N. pr. parcela št. »zgr. 510«, ki sestoji iz hiše št. 20 in hiše št. 21 in s skupnim stalnim dvoriščem v skupni površini 750 m2, se deli na dva dela.
V katastrskem načrtu nastaneta dve parceli: 510/1 in 510/2, vsaka s svojim dvoriščem.
V ostalih delih katastrskega operata se označita ti dve parceli na sledeči način:
Zgr
. 510/11
f hiša -št. 20		52 m2
( dvorišče		120 m2
i hiša št. 21		47 m2
1 dvorišče		500 m2
I sadovnjak (z delom dvorišča	
1 nad 500 m2)		31 m2.
7.	primer: Ako se deli samo zgradba na dva ali več delov, se poedini deli prvotne površine pod zgradbo številčno označijo s parcelnimi številkami za zgradbe na isti način, kakor da je ta parcela pod kulturo (glej čl. 140, točka 1 in 2).
V vseh ostalih slučajih, ki nastanejo s kombinacijo zgoraj obrazloženih slučajev, se mora ravnati po načelu čl. 154, primer 3., uvažujoč pri tem odredbo 61. 10, točke lil zakona o neposrednih davkih kakor tudi minimum površine za posamezne kulture (čl. 143 tega pravilnika).
7. Številčno označenje zgradb, postavljenih na parcelah javnega dobra.
Čl. 160. Ako je zgradba postavljena na parceli, ki je vpisana v zemljiški knjigi in v katastrskem operatu kot javno dobro, se mora taka zgradba snimiti in vpisati klavzula, da je zgrajena z odobrenjem pristojne upravne oblasti.
V občinah, kjer so zgradbe označene z istimi parcelnimi številkami kot ostale parcele, se zgradba številčno označi v obliki vlomka. Števec predstavlja številko parcele, ki na njej zgradba stoji, imenovalec pa ustrezajočo redno številko kakor pri običajnih delitvah.
V občinah, kjer so zgradbe številčno označene s posebnimi številkami, se nova zgradba številčno označi tako, kot je obrazloženo v prvem primeru prednjega člena tega pravilnika.
Taka zgradba se vpiše v posestni list, ki se glasi na dotičnega posestnika; če ga še ni, se sestavi nov posestni list, v vsakem slučaju pa se pri taki zgradbi pristavi opomba, da vprašanje lastništva še ni urejeno.
8. Številčno označenje raznih objektov
in novih parcel.
Člen 161. Številčno označenje novih ulic v mestih in trgih se vrši na isti način, kot številčno označenje novih cest (glej čl. 139 tega pravilnika).
Novi prostori na mestnih trgih dobe številke one parcele, na kateri so nastali, ravno tako kot pri delitvi parcel.
Isto velja tudi za spomenike.
Novi otoki v plovnih in neplovnih rekah, ako je površina otoka nad srednjim letnim vodnim stanjem, se številčno označijo z delitvijo vodne parcele, ki so iz nje nastali.
Novo nastale utrdbe se številčno označijo ravno tako z delitvijo one parcele, na kateri so zgrajene. Če so nastale iz delov več parcel raznih lastnikov, se
številčno- označijo z eno samo novo parcelno številko. Ako vojaške oblasti dostavijo za to detajlne načrte, ali če dovolijo snimanje detajla po katastrski upravi, se v mejah trdnjavskega objekta izvrši številčno označenje z zaporednimi novimi številkami.
Ako se tekom vzdrževanja katastra zapazi, da kaka parcela pomotoma ni bila snimljena za časa nove zme-ritve, ali da je bila snimljena, pa je kartiranje pomotoma izostalo, tako da je ta parcela s svojo površino prešla v površino kake druge sosedne parcele, se ne sme ta izostala parcela številčno označiti z novo naslednjo parcelno številko, temveč z delitvijo one parcele, v katere obseg je pomotoma prešla, da se na ta način omogoči izvedba te napake v zemljiški knjigi.
9.	Številčno označenje parcel zaradi spremembe meje katastrske občine.
Člen 162. Ako z delitvijo ene katastrske občine v dve ali več samostojnih katastrskih občin ali z odcepitvijo dela ene katastrske občine in s pripojitvijo tega dela sosedni katastrski občini nastane vprašanje, kako naj se številčno označijo parcele, ki preidejo iz ene katastrske občine v drugo, odnosno, ali bodo obdržale iste številke, je treba uvaževati sledeče:
1. Ker so ti slučaji izključno v interesu občin, odnosno lastnikov, ki take spremembe zahtevajo, in ker morajo po odredbi čl. W zakona o zemljiškem katastru le-ti v celoti kriti vse stroške za izvedbo takih sprememb v katastrskem operatu, se mora pri tej priliki v prvi vrsti polagati pažnjo na tisti način številčne označbe, ki bo omogočilo izvedbo odcepitve v zemljiški knjigi, obenem pa tudi v katastrskem operatu, tako da bo spremenjeni operat one občine, od katere se parcele izločijo, ter one občine, kateri se parcele priključijo, ostal še nadalje trajno sposoben za vzdrževanje katastra glede označbe parcel.
2. Da bo v večini slučajev potrebno, da se morajo parcele v eni od teh občin v celoti prenumerirati.
3. Da je v večini slučajev potrebno, da se katastrski načrti na novo reproducirajo in da se morajo ostali deli katastrskega operata ponovno sestaviti odnosno prepisati.
Člen 163. Če se katastrska občina deli na dva ali več delov in se ti deli ne priklopijo sosednim katastr-
skim občinam, t. j. če ti deli po delitvi tvorijo samostojne katastrske občine, moreta nastati sledeča dva tipična slučaja:
1. Meja med novimi katastrskimi občinami poteka tako, da ostanejo v eni katastrski občini parcele, katerih številke tečejo od 1 naprej pa do neke določene številke, tako da niti ena parcelna številka v tej aritmetični vrsti številk ne preide v drugo katastrsko občino.
V tej novi katastrski občini je treba na podlagi starih katastrskih načrtov izdelati nove katastrske načrte, ki bodo obsegali samo one parcele, ki tej katastrski občini pripadajo.
Iz ostalih delov katastrskega operata se morajo črtati vse one parcele, ki preidejo v drugo novo katastrsko občino, one pa, ki ostanejo v prvi katastrski občini, obdrže svoje dosedanje parcelne številke.
V drugi novi katastrski občini se morajo- vse parcele v celoti številčno preoznačiti, tako da dobe po delitvi nove številke od ene dalje do zadnje številke, ki preide v to novo katastrsko občino.
Katastrski načrti se morajo na novo razmnožiti, a ostali deli katastrskega operata pa na podlagi podatkov prvotne občine na novo sestaviti.
2. Če je nova meja med novo oblikovanimi katastr. občinami potegnjena tako, da so številke parcel, ki pripadajo novim katastrskim občinam medsebojno pomešane, tedaj se morajo v interesu vzdrževanja katastra vse parcele v eni kakor tudi v drugi novi katastrski občini številčno preoznačiti tako, da številke parcel v vseh novih katastrskih občinah začnejo s številko 1 in tečejo neprenehljivo do zadnje številke. Katastrski načrti in ostali deli katastrskega operata se morajo razmnožiti, odnosno prepisati.
Če se spojita dve celi katastrski občini v eno novo katastrsko občino, se more vzeti ena teh katastrskih občin kot I. del, a druga katastrska občina kot II. del nove katastrske občine pod enim in istim nazivom, vsaka pa se vodi in vzdržuje p osebe, brez vsake prenumera-cije in spojitve v načrtih in v ostalih delih katastrskega operata.
Če bi ta način ne ustrezal namenu, tedaj se mora izvršiti spojitev v načrtih in v ostalih delih katastrskega operata s številčnim preo značenjem parcel občine z manjšim skupnim številom parcel tako, da se prva parcela številčno označi s številko, ki sledi zadnji številki par-
cele občine z večjim skupnim številom parcel, druga parcela z naslednjo številko itd., do zadnje parcelne številke občine z manjšim skupnim številom parcel. Vse parcele obeh občin se morajo torej združiti v eno celoto, kar ima za posledico tudi združitev katastrskih načrtov in ostalih delov katastrskega operata 'ter delni prepis istih, odnosno prepis v celoti, ako je to potrebno z ozirom na izvajanje sprememb v naslednjih letih.
Pri odcepitvi dela katastrske občine in priključitvi istega eni sosednih katastrskih občin, je potrebna številčna preoznačba parcel ene teh katastrskih občin na isti način kot pod točko 3. tega člena.
Člen 164. Pri vsaki delitvi ali spojitvi katastrskih občin, kakor tudi pri odcepitvi delov katastrskih občin in priključitvi drugi občini, se mora že v naprej proučiti in ugotoviti, ali je številčno preoznačenje potrebno, ker od tega zavisi največ, če bo ministrstvo financ vobče odobrilo, odnosno pristalo na take spremembe, ki so v zvezi z delom večjega obsega in z večjimi stroški.
10.	Seznam deljeni h parcel.
Člen 165. Za vsako katastrsko občino se mora voditi seznam deljenih parcel po priloženem obrazcu.
Ako v posameznih občinah to še ni izvršeno, se mora ta seznam naknadno sestaviti na osnovi podatkov parcelnega zapisnika.
V tem seznamu morajo biti vpisane vse parcele, ki so bile deljene z vzdrževanjem katastra.
Na podlagi tega seznama se vrši številčno ozna-čenje deljenih parcel tako s strani katastrskih uprav kakor tudi s strani poobl. inženjerjev in geometrov.
Radi tega se mora v ta seznam v vsakem poedinem slučaju po izvršeni delitvi katerekoli parcele vnesti takoj številka nove parcele In datum izvršitve številčnega zaznamovanja kakor tudi ime osebe, kateri je nova številka izdana.
IX.	Računanje površin parcel vobče.
Člen 166. Kadarkoli je mogoče in smotreno, se morajo površine parcel izračunati s pomočjo merskih podatkov, ugotovljenih na terenu in vpisanih v detajlni skici, kakor tudi s pomočjo merskih podatkov, vzetih iz načrta, v ostalih slučajih pa grafično s pomočjo pla-nimetra.
Pri računanju površin večjega obsega se je treba ravnati točno po predpisih, predvidenih v pravilniku za novo zmeritev.
Površine parcel pod 100 m2 se vobče ne smejo grafično računati, temveč le s pomočjo originalnih merskih podatkov s terena in merskih podatkov iz načrta. To se mora pri merjenju takih površin uvaževati.
Člen 167. Vsaka površina se mora računati najmanj dvakrat in razlika med dvakrat ločeno računano površino ne sme presegati meje največjega dovoljenega odstopanja, določenega s pravilnikom za nove zmeritve. (Glej tablico največjih dovoljenih odstopanj med raznimi računanji površin na podlagi nove zmeritve.)
Iz obeh računanj se vzame aritmetična sredina.
Ta se mora primerjati s površino, vpisano v katastrskem operatu in če razlika ne presega dovoljenega odstopanja v zgoraj omenjeni tablici, se ta razlika razdeli sorazmerno na površine novo nastalih parcel.
Čl. 168. V slučaju, če se pri primerjavi po gornjem členu tega pravilnika pojavi razlika, ki presega dovoljeno odstopanje, se mora ta razlika s preizkušenjem in kontrolnim računanjem teh in okolnih parcel odstraniti.
Preizkusiti se morajo zlasti one parcele, ki so bile že večkrat deljene ali v obsegu spremenjene.
V onih občinah, v katerih so na razpolago originalni zapisniki detajlnega računanja parcelnih površin, se morajo s kontrolnim računanjem preizkusiti v prvi vrsti površine onih parcel, ki so v isti skupini in v mejah skupine one parcele, ki pripadajo istemu lastniku, med njimi pa zlasti one parcele, ki so bile kot posebne kulture ločene od parcele z napačno površino, t. j. parcele, ki mejijo na ono parcelo, katere površina je napačna.
Če se napaka nikakor ne more ugotoviti v mejah istega posestva in iste skupine, se preide na sosedno skupino.
Člen 169. Ako se napaka ne more ugotoviti tako. kot je obrazloženo v prednjem členu tega pravilnika, se mora izvršiti kontrolno računanje ostalih skupin istega detajlnega katastrskega lista, iz skupin pa preiti na detajlno računanje parcelnih površin.
Člen 170. Kontrolno računanje skupin in detajlno računanje se mora izvršiti na isti način kot računanje površin po novi zmeritvi, pri čemer je treba vedno misliti na to, da se nahajajo napake na istem kata-
s trsk em listu in da nikakor ni opravičljivo, da se pozneje ugotovljene napake smatrajo in izvedejo kot prirastek ali odpadek od celokupne površine katastrske občine.
To je dopustno samo takrat, kadar se nedvomno točno ugotovi napaka v celokupni površini katastrske občine.
Člen 171. Ako bi se poleg rednih del na vzdrževanju katastra ne mogle odstraniti večje napake prvotnega računanja parcelnih površin, morajo katastrske uprave take slučaje zabeležiti v posebnem spisu in jih prijaviti ob priliki revizije nadzornim organom, ki bodo v poletni dobi to delo dodelili onim upravam, ki bodo v stanju to delo do naslednje pisarniške dobe popolnoma izvršiti.
Ako se take napake opazijo v operatu občin, ki so bile v zadnjem času zmerjene, je dolžan odsek za kataster in državna posestva finančne direkcije, da tak slučaj naznani oddelku za kataster in drž. posestva ministrstva financ.
1.	Skrček listov.
člen 172. Pri vsakem računanju parcelnih površin se je ozirati na skrček dotičnega detajlnega katastrskega lista.
Skrček je upoštevati:
1. V celoti:	pri računanju površin s pomočjo planimetra ali pri računanju površin, za 'katere se vzamejo podatki iz katastrskih načrtov, ne glede na obstoječi skrček.
2. Polovično: če se iz načrtov prevzame samo en faktor, potreben za računanje površin, ne glede na skrček, za drugi faktor pa se uporabijo originalni merski podatki s terena ali podatki iz katastrskega načrta, toda s skrčkom.
3. Skrček se vobče ne upošteva: pri površinah, ki se računajo iz originalnih merskih podatkov, kakor tudi pri površinah, ki sestoje iz celih decimetr-skih kvadratov.
Člen 173. Na vsakem katastrskem listu, ki se na njem računajo površine spremenjenih parcel, se mora vsakokrat izračunati skrček, če pa je že prej izračunan, se mora skrček s ponovnim računanjem preizkusiti, odnosno na novo ugotoviti.
Linearni skrček v smeri zapad - vzhod in linearni skrček v smeri sever - jug kakor tudi skrček v površini izražen v odstotkih za hektar, se mora zabeležiti s svinčnikom na vsakem katastrskem listu v desnem spodnjem kotu okvira, označivši leto, mesec in dan, ko je bil skrček določen.
2. Obrazec za računanje površin parcel, spremenjenih pri vzdrževanju katastra.
Člen 174. Vse faktorje, prevzete iz detajlnih skic in iz katastrskih načrtov, s pomočjo katerih se računajo definitivne površine parcel, se mora vpisati v ustrezajoče stolpce obrazca »Zapisnik detajlnega računanja površin«.
V tem obrazcu se morajo izvršiti vse operacije na skrajšan način, v zadnjem stolpcu pa se ugotove končne površine spremenjenih parcel.
Ta obrazec mora biti razdeljen v dva dela:
4.	dosedanje stanje;
2.	novo stanje.
V oddelku »dosedanje stanje« morajo biti vpisani tile podatki:
1. številka katastrskega detajlnega lista;
2. številka parcele;
8.	površina parcele po starem stanju;
4.	stolpec, v katerega se vpisuje prvotne napake v površini.
Skrček, izražen v odstotkih za 1 ha površine, se vpisuje levo izven okvira obrazca.
Oddelek »novo stanje« mora imeti stolpce za tele podatke:
1. za številko parcele po novem stanju;
2. za faktorje odnosno za originalne mere;
3. poseben stolpec za prvo računanje in poseben stolpec za drugo računanje površine;
4. stolpec za aritmetično sredino obeh računanj;
5. poseben stolpec za razdelitev dopustne razlike;
6. stolpec za definitivno ugotovljenje površine spremenjenih parcel.
Obrazec, ki velja za vse kraje kraljevine, je priložen temu pravilniku.
Člen 175. Vse parcele, ki so obsežene v eni sami meritvi, tvorijo praviloma samo eno skupino.
Će se more ta skupina deliti v več podskupin, od katerih tvori vsaka neodvisno celoto, in sicer tako, da se parcele v mejah te podskupine lahko izravnajo na skupno površino stare ali starih parcel, se ta razdelitev mora izvršiti, da bi se eventualna prvotna napaka v površini lahko cim hitreje ugotovila in se omejila na čim manjše število parcel in to prav na one, ki so zaradi prvotne napake v eni teh parcel trpele največje popravke pri prvotnem računanju njihovih površin.
Prav tako se morajo zmeritve večjega obsega, ako obsegajo več takih skupin, kot so s pravilnikom za novo zmeritev odrejene, iz istih razlogov razdeliti v podskupine, četudi bi se parcele, ki pridejo v te posamezne podskupine, ne mogle izravnati na površino v starem stanju. V tem slučaju se morejo podskupine naknadno vezati v eno skupino z isto porazdelitvijo razlike med dosedanjim in novim stanjem površine ali z različno porazdelitvijo, toda vedno tako, da se površina cele skupine po novem stanju spravi na površino dosedanjega stanja.
Člen 176. Kadar se spremeni površina takih parcel, ' ki so uvrščene v dve ali več kultur, te kulture pa iz kakršnihkoli razlogov niso bile izločene kot zasebne parcele, se prirastek ali odpadek površine teh parcel prišteje ali odšteje od one kulture, ki se je dejansko spremenila. To je razvidno iz detajlne skice ali iz prejšnjih meritvenih skic (manualov) ali iz indikacij-sikih skic.
To velja tudi za slučaj, kadar je zmerjena in spremenjena parcela uvrščena v dva ali več različnih razredov.
V tem zadnjem slučaju, toda s pogojem, da se obseg parcele z delitvijo iste ni spremenil in kadar je bila površina te parcele prvotno pravilno izračunana, se praviloma ne sme spremeniti tudi skupni katastrski čisti donos. Skupni katastrski čisti donos vseh delov te parcele mora biti enak katastrskemu čistemu donosu, ugotovljenemu že prej za celo parcelo. To bo mogoče doseči pri vseh onih parcelah, za katere obstoje zanesljivi podatki, izvlečeni z zelenim tušem v detajlnih ali v indi-kacijskih skicah. V kolikor ti podatki ne bi zadoščali ali če bi bili samo približno naznačeni na imenovanih skicah, tedaj se morajo izenačiti površine za posamezne razrede v mejah že točno izračunane površine.
Člen 177. Razdelitev na skupine in na podskupine kakor tudi združitev poedinih podskupin mora biti v zapisniku računanja površin pregledno izvršena, tako da je naknadno kontroliranje posameznih faktorjev in cele skupine povsem omogočeno.
Deli parcel, ki se raztezajo na dva ali več listov, morajo biti v stolpcu »posamezno računanje« navedeni ločeno. To velja tudi za one dele parcele, ki se dvakrat ali večkrat pojavljajo na istem listu, prehajajoč z enega lista na drugega.
Površine parcel, ki so bile v dosedanjem stanju napačno izračunane, se morajo z rdečilom zaokrožiti.
Prirastek ali odpadek na celokupni površini občine mora biti z vso vestnostjo ugotovljen in opravičen.
Člen 178. Glede porazdelitve razlike med skupno površino spremenjenih parcel v dosedanjem in novem stanju veljajo naslednja pravila:
1. površinam, ki se v celoti dobivajo na podlagi decimetrskih kvadratov, se ne sme dodati niti odvzeti nobena razlika, ker se takim površinam, izračunanim iz
> originalnih merskih podatkov, ne dodaja razlika;
2. površine, izračunane iz merskih podatkov, vzetih iz načrta ali deloma iz originalnih podatkov in mer, vzetih iz načrta, dobe polovico razlike;
3. vse na kakršenkoli drug način izračunane površine, dobe korekcijo sorazmerno z njih površinami.
Zaradi tega se morajo površine pod točko 1. tega člena v celoti, površine pod točko 2. pa do polovice njihovih iznosov odvzeti od celotne površine predmetne skupine, da se dobi ona površina, ki pride v poštev pri porazdelitvi obstoječe razlike med dosedanjo in novo površino skupine.
Člen 179. V vsaki skupini se morajo parcele ne glede na število spremenjenih parcel navesti po aritmetičnem redu.
Ta način vpisovanja parcel ni potreben samo zaradi kontrole, če je kaka parcela dvakrat vpisana ali izpuščena, temveč tudi zaradi lažjega in hitrejšega prenosa novih površin v naznanilne liste, v izkaz sprememb 'in v vse one sezname in dele katastrskega operata, v katerih parcele niso navedene po aritmetičnem redu.
Člen 180. Glede samega načina računanja poedinih parcel, bodisi parcel večjega obsega, bodisi parcel z neznatno širino in z nesorazmerno dolžino, kakor tudi mej-
n ih potov in voda, ki pripadajo do polovice njihove širine sosednim katastrskim občinam, veljajo odredbe pravilnika za novo zmeritev.
3.	Računanje površin pri spremembi meje katastrskih občin.
Člen 181. Če se spremeni samo meja med dvema katastrskima občinama zaradi prvotno napačnega snimanja in če je ta meja v katastrskih načrtih obeh občin enako vrisana, t. j. ako se kopije teh črt popolnoma krijeta, tedaj mora tudi prirastek v površini ene katastrske občine biti enak odpadku v površini druge katastrske občine.
Ta enakost se mora na vsak način doseči tudi takrat, kadar je skrček katastrskih načrtov različen.
Če se naleti na napako v površini prav v oni parceli, ki se zaradi spremembe meje katastrske občine menja v obliki in površini, se ne sme ta napaka vzeti v račun pri določevanju prirastka ali odpadka občine, temveč se mora napaka poiskati na že pojasnjen način v parcelah iste katastrske občine (glej čl. 168 do 170 tega pravilnika).
Taka napaka preide v prirastek ali odpadek občine samo tedaj, kadar se mejne črte take občine ne krijejo, t. j. če je mejna črta, ki se popravlja v katastrskem načrtu ene občine, drugače predstavljena kot v načrtu sosedne katastrske občine, pa je bila zaradi tega že prvotna skupna poršina cele katastrske občine napačno izračunana.
Člen 182. Načelo, navedeno v prednjem členu, velja tudi v slučaju, če se cele parcele ali kompleksi parcel izločijo iz ene katastrske občine in spoje s sosedno katastrsko občino.
Prenos celih parcel iz ene katastrske občine v drugo se mora izvršiti tako, da ostanejo parcelne površine ne-izpremenjene. Ob priliki spojitve teh delov s sosedno katastrsko občino se mora na katastrskih načrtih one občine, ki se ji kompleks pripoji, vendarle s kontrolnim računanjem celega kompleksa, po potrebi pa tudi z računanjem posameznih parcel, preizkusiti pravilnost njihovih površin. Če ne obstoja nikaka napaka, se lahko v občini, od katere se kompleks zemljišč izloči, vse izločene parcele črtajo brez vsakega kontrolnega računanja površin.
Pravilnik 6
8\
4.	Računanje .površin, katerih deli so uporabljeni z a g radnjo novih cest, železniških prog in vodnopravnih objektov.
Člen 183. Površine delov parcel, ki se uporabljajo za gradnjo novih cest in železniških prog, za korekcijo cest, rek, rečic in potokov, za razširitev cest in železniških prog, za zgradbo vodnih kanalov, nasipov in vseh vodnopravnih objektov se računajo po istem obrazcu kot vse ostale, v ploščini spremenjene parcele (glej čl. 171 tega pravilnika).
V novem stanju se pa v stolpcu »številka parcele < vpisuje parcelna številka samo pri onih parcelah, oziroma delih parcel, ki ostanejo v posesti dosedanjih posestnikov.
Deli, ki se ločijo od teh parcel in uporabijo za zgradbo prej navedenih objektov, se vpišejo z »del parcele«, skrajšano »del pare.« na sledeči način: 'del pare.
2010« ali del2oP1orC- ali »del 210«, oz. .„jj1/,1
Površine teh delov se morajo računati najmanj dvakrat, njih vsota pa da skupno površino celega objekta.
Ako ti deli niso izračunani s pomočjo originalnih merskih podatkov, se mora najprej točno ugotoviti površina celega objekta, vsota površin posameznih delov tega objekta pa se mora spraviti v sklad z ugotovljeno površino celega objekta.
Površine teh delov se vpisuje v stolpce, vnesene za vpisovanje faktorjev, vsote istih pa v ustrezajoče stolpce, da se pri zaključku lahko ugotovi vsota površin vseh teh delov, cela nova parcela pa se številčno označi z novo parcelno številko.
Ako cela površina kake parcele preide v novi objekt, tedaj njena številka prestane veljati in se ne sme več uporabiti.
Člen 184. Ako katastrske oblasti dobe načrte za take objekte od državnih oblasti, samoupravnih teles ali zadrug, ki so po svojih strokovnih organih izdelale načrte za razlastitev zemljišč in če se površine odkupljenih delov parcel ne ujemajo s površinami delov, ki jih dobi katastrska uprava na osnovi računanja teh površin na katastrskih načrtih, mora ta po odredbah katastrskega
pravilnika III. del o zamejničenju posesti in objektov zahtevati pojasnila od dotičnih oblasti ali zadrug, ki so načrte dostavile.
Ako so v razlastitvenem elaboratu vnesene površine teh delov po dejanskem stanju, t. j. če so te računane na osnovi dvakratnega merjenja, podvzetega s strani predlagatelja elaborata pred gradnjo in po gradnji objekta, tedaj vzame katastrska uprava za izvedbo v posestnih listih kot pravilno ono površino, ki ustreza dejanskemu stanju.
Napačno predstavljene posestne meje onih parcel, ki so vpisane v razlastitvenem eleboratu, mora katastrska uprava naknadno zmeriti in popraviti v katastrskih načrtih, v kolikor tega ona oblast ali zadruga, ki je elaborat dostavila, po predpisih tega pravilnika ni mogla sama ali pa ni bilo dolžna tega storiti.
X.	Izvršitev sprememb v indikacijskih skicah.
Člen 185. Vse spremembe, ki se vrisujejo v katastrske načrte, se morajo izvesti tudi v indikacijskih skicah.
To delo je izvršiti likratu zaradi prihranka časa in zaradi tega, da bi izvedba enega ali več slučajev povsem ne izostala.
Da je vsako merjenje res preneseno v katastrske načrte in indikacijske skice, je to na terenski skici za vsak poedini slučaj posebej označiti.
Člen 186. V krajih, kjer katastrske uprave ne razpolagajo z indikacijskimi skicami, se morajo izdelati kopije katastrskih načrtov, kaširane na lepenko ali nalepljene na platno.
S pomočjo teh kopij katastrskih načrtov se vrše vsa terenska dela.
Originali katastrskih načrtov odnosno litografije, ki nadomeščajo originalne načrte, se na terenu ne smejo uporabljati.
Člen 187. Način vrisavanja sprememb v indikacijske skice mora biti isti kot za katastrske načrte.
Spremembe v kulturi celih parcel se bodo izvedle v indikacijskih skicah le tedaj, če so bile kulture ob priliki reprodukcije odtisnjene na litografijah, ki so uporabljene za te skice.
XI.	Vrisavanje sprememb v zemljiškoknjižnih načrtih (mapah).
Člen 188. Zemljiškoknjižni načrti ali mape so litografije ali kopije katastrskih načrtov.
Spremembe vrisujejo samo katastrske uprave in na zahtevo sreskih sodišč kot zemljiškoknjižnih oblasti.
Člen 189. Zaradi stalnega soglasja med katastrom in zemljiško knjigo je treba, da katastrske uprave same izvedejo v zemljiškoknjižnih načrtih vse spremembe, ki jih z naznanilnimi listi s kopijami katastrskega načrta vred naznanjajo sodnim oblastem kakor tudi vse spremembe, ki so jih sodne oblasti izvedle v zemljiški knjigi po načrtih pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov, ki so predhodno potrjeni od pristojnih katastrskih oblasti, slednjič pa tudi vse spremembe, ki so se po načrtih pristojnih državnih oblasti in samoupravnih teles izvedle v zemljiški knjigi.
Člen 190. Način vrisavanja mora biti isti kot pri vri-savanju v katastrske načrte.
Številčna označba parcel in popisovanje načrtov, prečrtavanje neveljavnih mej in vrisavanje novih mej kakor tudi črt je vršiti točno po katastrskih predpisih.
Člen 191. Katastrska uprava je dolžna vrisati spremembe v najkrajšem času v zemljiškoknjižne načrte in načrte čimprej vrniti sreskemu sodišču.
To delo se vrši v prostorih katastrske uprave.
Će se na področju ene katastrske uprave nahaja dvoje ali več sreskih sodišč, katastrski geometer ne sme potovati zaradi vrisavanja sprememb v zemljiškoknjižne načrte k sodišču, čigar sedež je izven sedišča katastrske uprave. Zato mora sresko sodišče v vsakem posameznem slučaju, preden pošlje načrte na v risan je, službeno zahtevati obvestilo katastrske uprave. Čas vrisavanja sprememb določijo katastrske uprave sporazumno s sodišči.
Člen 192. Sreska sodišča morajo poslati katastrski upravi poleg zemljiškoknjižnih map tudi vse načrte in kopije načrtov, ki se morajo vnesti v zemljiškoknjižne načrte.
Poleg načrtov in kopij morajo sodišča poslati tudi seznam slučajev, ki jih je izvesti v zemljiškoknjižnih mapah.
Katastrske uprave smejo vrisati v zemljiškoknjižne mape samo tiste spremembe, ki so v tem seznamu vpisane.
Če katastrska uprava opazi, da sresko sodišče v seznamu ni vpisalo vseh slučajev, ki mu jih je uprava naznanila, mora o tem sodišče obvestiti.
Da katastrska uprava ve, kateri slučaji so izostali, mora na meritvenih skicah (manualih) poleg vsakega slučaja merjenja navesti datum, kdaj je vrisavanje izvršeno, ali pa staviti opazko; >V zemljiškoknjižnih mapah izvedeno«. Ta evidenca se vrši prav tako kot pri vrisavanju sprememb v katastrske načrte in indikacijske skice (glej čl. 185 tega pravilnika).
Katastrska uprava mora vsaj štirikrat letno pregledati meritvene skice, če so pri vsakem slučaju merjenja dodane te-le tri pripombe: »V katastrskih načrtih izvedeno«; »v indikacijskih skicah izvedeno«; »v zemljiškoknjižnih mapah izvedeno«.
Ko so vse pripombe vpisane, se dotična meritvena skica vloži v zbirko manualov, urejeno po časovnem redu in po katastrskih očinah.
XII.	Vrisavanje načrtov, ki jih prejemajo katastrske uprave od sreskih sodišč kot zemljiškoknjižnih ohlasti, a kateri načrti so izdelani od pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov ali od državnih ohlasti in samoupravnih teles.
Člen 193. Zmeritve, ki jih niso izvršili strokovni organi katastrskih uprav, se ne smejo izvesti v katastrskih operatih prej, dokler niso definitivno izvedene v zemljiški knjigi.
Vse načrte, ki se nanašajo na take zmeritve, morajo zainteresirane osebe poslati sreskim sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastem. Te bodo dostavile načrte krajevno pristojnim katastrskim oblastem v odobritev. (Čl. 43 zakona o zemljiškem katastru.)
Če dobi katastrska uprava od sodne oblasti načrt o zmerjenem kompleksu v površini nad 25 ha, ga takoj odstopi odseku za kataster in državna posestva pri finančni direkciji (glej člen 67 tega pravilnika).
Vse ostale načrte pregleda in overi katastrska uprava sama (glej čl. 67 do 70 tega pravilnika).
Pregled se mora izvršiti najkasneje v roku enega meseca, računajoč od dne prejema načrta.
Pregledani in odobreni, kakor tudi pregledani, a radi opaženih pomanjkljivosti neodobreni načrti se morajo v roku treh dni vrniti tistemu sreskemu sodišču, ki jih je v pregled dostavilo ali po pošti poslalo.
Člen 194. Čim izvede sresko sodišče kot zemljiškoknjižna oblast spremembo na podlagi podnesenega načrta ali načrta s potrebnim elaboratom, dostavi katastrski upravi overjen prepis odloka in tisti izvod načrta, ki je njej namenjen.
Izvedbi v katastrskih načrtih in prenosu teh slučajev v izkaz sprememb je pristopiti takoj, če pa to nikakor ne bi bilo mogoče, tedaj šele v zimski dobi hkratu z izvedbo ostalih sprememb dotične katastrske občine.
Člen 195. Ker so bili načrti še pred izpeljavo v zemljiški knjigi pregledani po katastrski oblasti in bili odobreni le, če je način in postopek meritve povsem ustrezal katastrskim predpisom tako v tehničnem kakor v formalnem pogledu (glej čl. 70 tega pravilnika), je te načrte prenesti neposredno v katastrske načrte v oni orijentaciji in položaju, ki je bil ugotovljen po osebah, ki so te načrte izvršile.
Zaradi tega morajo načrti pooblaščenih oseb brezpogojno obsegati rodbinsko in rojstno ime tistega, ki je meritev izvršil, kakor tudi tistega, ki je zmerjeni objekt vnesel v okvir podatkov, prevzetih iz katastrskih ali zemljiškoknjižnih map. Vrisavanje črt in popisovanje načrta ne spada v pojem »vnašanja«.
Kopije o situaciji parcel pred merjenjem morajo izdelati pooblaščeni inženjerji, geodeti in geometri na podlagi katastrskih načrtov, ki so v tehničnem pogledu točnejši od zemljiškoknjižnih map. Na področju bivše katastrske direkcije v Novem Sadu in nadzorništva katastrske izmere v Zagrebu, ukinjenih s 1. januarjem 1929 (z uredbo o organizaciji finančne stroke in službe), bodo pooblaščene osebe v tem pogledu še nadalje uporabljale zemljiškoknjižne mape vse dotlej, dokler katastrski načrti ne bodo izpopolnjeni.
Člen 196. Po prenosu sprememb iz načrtov, izdelanih od oseb, pooblaščenih za premeravanje, toda pred brisanjem črt v katastrskem načrtu, morajo organi katastrske uprave ponovno preizkusiti vse razdalje in kote s tem, da jih primerjajo z meritvenimi podatki, vpisanimi v načrtu ali v seznamu poleg teh načrtov kakor tudi z
največjini dovoljenim odstopanjem iz tabel, ki so predpisane s pravilnikom za novo zmeritev.
Če se pri tej priliki naleti na večje napake in odstopanja, mora postopati katastrska uprava točno po določilih čl. 68 in 69 tega pravilnika.
Člen 197. Površine parcel, izračunane in vpisane v načrtih ali v načrtom priloženih seznamih, se morajo kontrolirati. Odstopanja ne smejo biti večja od onih, ki so dovoljena za katastrsko zmeritev.
Člen 198. Osebne podatke posestnikov, vpisane v načrtih ali v zapisnikih in seznamih, priloženih načrtom, je primerjati s podatki sodnega odloka.
Če se opazi kakšna napaka, mora katastrska uprava naprositi sodno oblast za pojasnilo.
Člen 199. V krajih, kjer je katastrska zmeritev že izvršena, zemljiška knjiga pa še ni osnovana, bodo katastrske uprave dobivale od prvostopnih (okrožnih) sodišč obvestila o vseh vpisih v knjigo tapij v slučajih izdajanja in prenosa tapij, kakor tudi prenosa tapij, ki so bile izdane pred uveljavljenjem zakona o izdajanju tapij na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici (§§ 22 in 24. tega zakona).
Ob prenosu delov parcel ene nepremičnine, vpisane v knjigi tapij, mora predložiti zainteresirani posestnik po odredbah §§ 19., 20. in 21. zgoraj omenjenega zakona prvostopnemu sodišču kopijo katastrskega načrta, izdelano po določilih' zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. Ta načrt izdela na podlagi zmeritve krajevno pristojna kat. uprava ali pooblaščeni inženjer ali geometer. V zadnjem slučaju mora biti ta načrt potrjen od pristojne katastrske uprave, za površine nad 25 ha pa od odseka za kataster ih državna posestva krajevno pristojne finančne direkcije.
V teh krajih se dostavljajo načrti katastrskim upravam neposredno po pooblaščenih inženjerjih in geometrih ali po prizadetih zemljiških posestnikih. Zaradi tega mora katastrska uprava pregledane in odobrene načrte vrniti tistemu, ki jih je poslal v pregled. Pomanjkljive in neodobrene načrte pošlje katastrska uprava v vsakem posameznem slučaju pooblaščenemu inženjerju ali geometru v izpopolnitev, odnosno v popravo.
Člen 200. Načrte, ki bodo dostavljeni oddelku za kataster in državna posestva pri finančnem ministrstvu ali odseku za kataster in drž. posestva pri finančnih di-
rekcijah ali katastrskim upravam, od državnih oblasti, ki imajo uslužbene strokovnjake s kvalifikacijo, predpisano s pravilnikom finančnega ministrstva štev. 21439 z dne 1. maja 1924 za pooblaščene civilne inženjerje, geodete in geometre in se ti načrti nanašajo na dela, ki so predmet vzdrževanja katastra, bodo katastrske oblasti pregledale, ako zadevajo posestva državnih oblasti, pri katerih so te osebe stalno nameščene.
Če so ti načrti izdelani po katastrskih predpisih, jih uprava odobri in odstopi pristojnim sreskim sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastem za izvedbo v zemljiški knjigi.
Če jih državne oblasti pošljejo neposredno sreskim sodiščem, jih ta pred izvedbo v zemljiški knjigi dostavijo katastrskim oblastem v pregled in odobritev ravno tako- kot pošljejo načrte dostavljene od pooblaščenih in-ženjerjev, geodetov in geometrov.
V katastrskih operatih se izvedejo ti načrti šele po definitivni izvedbi v zemljiški knjigi, ko bodo sreska sodišča te načrte poslale hkratu s sodnim odlokom katastrski upravi.
Člen 201. Mestna in občinska načelstva (občinske uprave), vodne zadruge, zasebna podjetja in vse ustanove ali korporacije, ki imajo v službi stalno nameščene tehnike s kvalifikacijo, omenjeno v prednjem členu, smejo za katastrske in zemljiškoknjižne namene izdelovati zmeritvene načrte svojih lastnih zemljišč.
Katastrske uprave ne smejo odobriti načrtov, če ti načrti niso izdelani točno po katastrskih predpisih, ali če se nanašajo na zemljišča, ki niso last navedenih samoupravnih teles, podjetij in ustanov, ali če niso v zvezi z njihovim posestvom, t. j. če ne gre za celotno ali delno odsvojitev njih posestva ali za celotno ali delno pridobitev tujega posestva in priključitev tega njih zemljišču, oziroma za prenos teh na njih ime.
Pregled in izvedba se vrši ravno tako kot pri načrtih, navedenih v prednjem členu.
XIII.	Določanje razredov za cele parcele ali njih dele, ki so spremenjeni v kulturi.
Člen 202. V čl. 3 pravilnika o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav
štev. 27jl60 z dne 8. marca 1929, »Službene Novine« št. 63—XXVII. z dne 16. marca 1929 so našteti slučaji Masiranja, ki spadajo v pristojnost odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, v čl. 43 istega pravilnika pa so navedeni slučaji Masiranja, ki jih vrše katastrske uprave.
Od teh slučajev spadajo v vzdrževanje katastra za katastrsko občino, t. j. v dela, ki se morajo izvršiti v času od izvršene nove zmeritve pa do pristopa k reviziji katastra ti-le slučaji:
1. Klasiranje zemljišč, ki so bila za poljedelstvo neuporabna, pa so z raznimi melioracijami napravljena uporabna (čl. 3 pod B pravilnika štev. 27.160 [1929]);
2. klasiranje sprememb v vseh vrstah kultur, ki so nastale o priliki kakršnekoli agrarne operacije (parcelacij, kolonizacij, segregacij, individualne razdelitve pašnikov in gozdov i. dr.); (čl. 3 pod č pravilnika št. 27.160 [1829]);
3. klasiranje sprememb v vseh vrstah kultur, ki so nastale zaradi izvedbe raznih melioracij in izboljšanja zemljišč (čl. 3 pod d pravilnika št. 27.160 [1929]);
4. klasiranje zemljišč, ki.se v kulturi niso spremenila, pa so se v plodnosti izboljšala zaradi regulacije vodotokov, zaščite pred poplavo, izsuševanja, namakanja, drenaže, kolmacije, zavarovanja pred hudourniki in drugih umetnih načinov (čl. 3 pod e pravilnika št. 27.160 [1929]);
5. klasiranje novo nastalih vinogradov in gozdov, klasiranje onih zemljišč, ki jim je potekla začasna oprostitev davka na donos od zemljišča po čl. 11 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in po prejšnjih zakonih (čl. 3 pod f pravilnika št. 27.160 [1929]);
6. klasiranje takih kultur, ki V dotični občini niso že prej obstajale (čl. 3 pod g pravilnika štev. 27.160 [1929]);
7. klasiranje vseh ostalih sprememb v kulturah skupine parcel, ki presegajo skupno površino 25 ha in leže v eni sami katastrski občini (čl. 3 pod h pravilnika št. 27.160 [1929]);
8. klasiranje zemljišč, pri katerih se je vrsta kulture zemljišča spremenila in to do skupne površine 25 ha skupine parcel v isti katastrski občini, če sprememba kulturne vrste ni nastala zaradi kakršnekoli agrarne operacije (čl. 43 pravilnika št. 27.160 ]1929[), (glej čl. 39, 143 do vključno 146 tega pravilnika).
Člen 203. K 1 a s i r a n j e zemlj išč v slučajih, naštetih v točki 1 do vključno 7 prejšnjega člena, izvrše katastrski agronomi odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, iklasiranje zemljišč pod točko 8 prejšnjega člena pa izvrši geometrsko osebje katastrskih uprav po predpisih pravilnika za k 1 a s i r a n j e zemljišč VI. del.
Člen 204. Ker je odrejanje razreda kulture zernlje-šča po členu 202, točka 8 tega pravilnika omejeno samo na posamezne parcele in na skupine parcel s površino največ 25 ha v eni katastrski občini izvzemši slučaje, ko gre za nove, v dotični občini še neobstoječe kulture, je naloga geometrskega osebja, da v kulturi spremenjena zemljišča uvršča v razrede sosednih zemljišč, primerjajoč jih z vzornimi parcelami, vpisanimi v seznamu okolišev in seznamu vzornih zemljišč za ekonomske kulture ter v seznamu vzornih gozdnih parcel.
Te vzorne parcele so označene v starih indikacij-skih skicah s posebnim znakom. Zaznamovanje vzornih parcel v kopijah načrtov občin, zmerjenih v zadnjem času in tudi tistih, v katerih se bo katastrska zmeritev šele izvršila, je predpisano s pravilnikom o klasiranju zemljišč.
Določanje višjih ali nižjih razredov, nego so ugotovljeni v seznamu vzornih zemljišč, za parcele, ki so spremenjene v kulturi, ne spada v pristojnost geometrskega osebja.
Pravtako je geometrskemu osebju prepovedano reševati naznanila, s katerimi se zahteva za parcele, nespremenjene v kulturi, uvrstitev v nižji razred iste kulture, kakor tudi za uvrstitev v plodnosti izboljšanih parcel v višji razred.
Vse to velja tako za cele kakor tudi za dele parcel, spremenjene v kulturi.
Člen 205. Pri spremembi kulture celih parcel se vpišejo na licu mesta komisijsko ugotovljeni podatki takoj in neposredno v naznanilih list in to v stolpec, ki je določen za vpis teh podatkov. Vsi prisotni: prizadeti zemljiški posestniki, dva pismena občinska predstavnika in eventualno prisotni mejaši (sosedi) kakor tudi geometer podpišejo zapisnik o ogledu na kraju samem.
Člen 206. Če je potrebno za določitev površine kakega dela ali več delov parcel, spremenjenih v kulturi,
merjenje (čl. 143 do 146 tega pravilnika), se morajo meritveni podatki vnesti v skico (manuale) prav tako kot pri drugih slučajih merjenja, ne glede na to, ali je to merjenje izvršilo geometrsko osebje ali agronomi odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah ali pri oddelku za kataster in državna posestva pri ministrstvu financ ali agronomsko osebje, ki je dodeljeno katastrskim upravam.
Oblika teh skic je predpisana v čl. 1)20 tega pravilnika.
Člen 207. IPri izvajanju sprememb z vzdrževanjem katastra za privatne poti, privatne železnice, privatne kanale in slično, kateri objekti se po predpisih tega pravilnika kakor tudi pravilnika za novo zmeritev zaznamujejo v mejah ene in iste katastrske občine samo z eno parcelno številko, v kolikor niso presekani po parcelah javnega posestva, dobijo ti objekti toliko različnih kultur, kolikor je bilo različnih kultur na delih parcel, ki so se uporabili za zgraditev teh objektov, in v območju teh kultur toliko različnih razredov, kolikor jih je bilo po stanju katastrskega operata.
Površine delov enake kulture in istega razreda se morajo sešteti; ta nova parcela bo vpisana v vseh delih katastrskega operata, kjer je ona, radi obdavčenja vpisana s površino, kulturo, razredom in katastrskim čistim donosom, razen v katastrskih načrtih, indikacijskih skicah in litografijah katastrskih načrtov, kot ena sama
Kat. cisti don.
247.50 Din 1.27.40 Din
100.50 Din 124.— Din 12)1.50 Din
89.50 Din 63.30 Din
50.25 Din
48.26 Din
Geometrsko osebje katastrskih uprav teh delov parcel ne sme združiti v manjše število kultur ali v eno samo kulturo.
Če je število teh delov znatno, sme izvršiti tako združenje agronomsko osebje, toda s posebnim odobre-
parcela z več kulturami na sledeči način:
Površina
njiva	2.	razr. .	. 2.250 m2
njiva	5.	razr. .	. 1.820 in2
njiva	8.	razr. .	. 5.025 m2
travnik	4.	razr. .	. 1.240 m2
travnik	6.	razr. .	. 2.375 m2
pašnik	3.	razr. .	. 4.720 m2
pašnik	5.	razr. .	. 1.434 m2
gozd	5.	razr. .	. 5.02)5 m2
gozd	6.	razr. .	. 4.897 m2
njem oziroma nalogom ministrstva financ ali finančne direkcije, kadar je to potrebno in je na kraju samem ugotovljena tista srednja kultura in razred, ki ustreza sosednim parcelam in katere katastrski čisti donos znaša isto vsoto, ki jo predstavljajo posamezni deli skupno.
Člen 208. S prenosom celih parcel ali delov parcel iz ene katastrske občine v drugo pri odcepitvi delov katastrske občine in priključitvi sosedni katastrski občini, se ne sme menjati razred prenesenih parcel.
Tudi to delo sme vršiti le agronomsko osebje pristojne finančne direkcije ali ministrstva financ v smislu odredb čl. 70, uredbe št. 6381 z dne 9. maja 1928 o delokrogu in načinu dela komisije za določanje donosa zemljišča razglašene v »Služb. Novinahc št. 113—XXXVIII. z dne 19. maja 1938 in po predpisih pravilnika za kla-siranje.
XIV.	Postopek katastrskih uprav v slučajih uzurpacije zemljišča.
Člen 209. Kadarkoli je naznanjen katastrski upravi s katerekoli strani slučaj prisvojenega ali uzurpiranega zemljišča, mora ta v prvi vrsti preiskati in ugotoviti, če postoji kakšen akt ali privoljenje, s katerim je uzur-pantu, t. j. osebi, ki je na nezakonit ali na nepravičen način uživala zemljišče, naknadno priznana pravica uživanja ali okoriščanja tega zemljišča.
Če se dokaže, da je stvar po pristojnih oblasteh rešena, da pa sodni odlok ni bil dostavljen pristojni katastrski oblasti za izvedbo v katastrskem operatu, mora uprava zahtevati od zainteresirane stranke, da predloži overjen prepis sodne razsodbe.
Na podlagi te razsodbe in pod pogojem, da sta obe stranki uzurpirano zemljišče zamejničili s trajnimi in vidnimi znaki, mora postopati katastrska uprava na isti način kot v slučajih poprave načrtov zaradi opaženih napak, s to razliko, da se v tem slučaju plača taksa zine-ritve po tarifi III. zakona o zemljiškem katastru.
Kadar gre za del parcele in kadar je po predhodnem obvestilu sreskega sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti mogoča in izvedljiva v zemljiški knjigi priklo-pitev tega dela parceli posestnika, ki se mu ta del naknadno prizna, tedaj se ta del parcele odcepi od dosedanje parcele in priključi parceli bivšega uzurpanta brez posebne številčne označbe.
Ce se slučaj nanaša na celo parcelo, tedaj se cela parcela prepiše na bivšega uzurpanta, sedaj lastnika.
Člen 210. Če ni dokazov o naknadnem priznanju po pristojnih oblasteh, bivši lastnik pa ne brani uzurpantu uživanja parcele, tedaj katastrska uprava v smislu odredb 61. 15 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 prepiše parcelo na uzurpanta kot uživalca in javi ta prepis tudi sodni oblasti, to pa le tedaj, če zemljiškoknjižni lastnik te parcele privoli tudi na zemljiškoknjižni prepis.
Dokler ne dospe sodni odlok, se vodi v katastru pri tej parceli opazka »uzurpant kot uživalec«.
Če se uzurpacija nanaša le na del parcele, zemljiškoknjižni lastnik pa pristane na odpis tega dela parcele ter se zamejničenje nove meje izvrši po zainteresiranih osebah, se izvrši zmerit e v na isti način in pod istimi pogoji kot zmeritev po prednjem členu.
Člen 211. Če ni dokazov o naknadnem priznanju s strani pristojne oblasti, lastnik pa ne privoli, da se parcela ali del parcele zemljiškoknjižno odpiše od njegovega posestva, tedaj katastrska uprava takega slučaja ne vzame v postopek, ampak napoti posestnika na pravdo.
Člen 212. Če osebe brez nepremičnin in osebe, ki imajo posestvo ne pa hiše, z odobrenjem občine, vendar brez odkupa zemljišča, zgrade hiše na občinskem zemljišču, je postopati po predpisih čl. 158 tega pravilnika.
Na isti način je postopati tudi tedaj, če so hiše brez dovoljenja zgrajene na občinskem posestvu.
V prvem in drugem slučaju ostanejo te hiše vpisane v posestnem listu prizadete občine z navedbo osebnih podatkov uživalca, oziroma uzurpanta v stolpcu »Opomba«, in sicer v isti vrsti, v kateri so vpisani podatki o teh zgradbah.
Člen 213. Kolibe in bajte, zgrajene na tujem zemljišču iz nujne potrebe, bodisi zaradi stanovanja v teh zgradbah, bodisi v spekulativne ali kakršnekoli slične namene, niso predmet vzdržavanja katastra, čeprav jih je prizadeta občina radi evidence numerirala ali obeležila s kakimi številkami ali označbami.
Člen 214. Uzurpirani deli državnega zemljišča se morajo pri vzdrževanju katastra snimati, ne smejo se pa spojiti a sosednimi parcelami, ki so last uzurpanta državnega posestva.
Kadarkoli geometei katastrske uprave na kakršenkoli način zazna za uzurpacijo državnega zemljišča, je dolžan zmeriti uzurpirano zemljišče in obvestiti pristojno finančno direkcijo ter zaprositi potrebna navodila in odredbe. Finačna direkcija bo obvestila v takih slučajih ministrstvo financ in zahtevala daljne odredbe.
Člen 215. Številčna označba uzurpiranih delov se vrši po predpisih čl. 140 tega pravilnika. Vpisovanje uzurpiranih parcel se izvrši v osnovnem posestnem listu.
Točni podatki uzurpantov se zabeležijo v stolpcu »Opomba« ali v stolpcu »Naziv okoliša«, kjer je pač dovolj prostora.
XV.	Opis dela v številkah, tabelarni pregled dela. in potni načrt.
1. Opis dela v številkah in tabelarni pregled dela.
Člen 216. Katastrska uprava mora voditi točen pregled o številu prejetih naznanil, tako da vedno ve ne samo, koliko naznanil je dospelo, koliko teh je rešenih in koliko se jih mora še rešiti, temveč tudi obseg teh del kakor tudi potreben čas za izvedbo še neizvršenih terenskih in pisarniških del.
Tabelarni pregled del, v katerem se morajo vsa dela izraziti v obliki celih števil ali v obliki vloinka, mora predstavljati točno sliko vseh terenskih in pisarniških poslov tako v poletni kakor tudi v zimski dobi.
Radi boljšega pregleda in lažje sestave potnega načrta za poletno dobo (čl. 32, 33, 40, 42 do 47 in 75 tega pravilnika), kakor tudi poslovnega programa za zimsko dobo, se mora pregled dela voditi posebe za dobo od
1.	maja do 31. oktobra in posebe za dobo od 1. novembra do 30. aprila naslednjega leta.
Prvi pregled mora obsegati vse podatke o izvršenih terenskih delih ter o izvršenih pisarniških delih v poletni dobi. V drugi pregled se vpisujejo izvršena tehnična dela v zimski dobi (kartiranje in računanje površin) ter vsa dela, ki so v zvezi z izvedbo sprememb v katastrskem operatu. Ta tabelarni pregled se vodi na predpisanih obrazcih enotno za vse katastrske ustanove.
Člen 217. Delo, ki se ne more točno označiti s celo številko, se mora vpisati v obliki vlomka. V števec pride številka, ki označuje število slučajev, v imenovalec pa število parcel.
1. Število parcel se mora navesti po novem stanju, ako gre za delitev parcele ali parcel. N. pr. parcela se deli na dva dela. V števec pride št. li, če preide samo en del deljene parcele na novega posestnika. Ako preideta oba dela na nove osebe, nastaneta dva slučaja. V imenovalec se vpiše št. 2, ker je parcela deljena na dva dela.
Števec mora vedno ustrezati številu novih oseb, imenovalec pa številu delov deljene parcele.
2. Ako se deli parcela na več delov in dobi eden in isti novi posestnik več delov, ki med seboj niso v zvezi, tedaj se vsi deli tega posestnika vzamejo kot en sam slučaj.
3. Pri zgradbi nove ceste in pri razširitvi ali korekciji ceste, železniške proge in vseh takih objektov, ki tečejo preko več parcel, številčno pa se označijo samo z eno parcelno številko, nastane toliko slučajev, kojlikor raznih posestnikov je odlstopilo dele svojega posestva za zgradbo novega objekta ali razširjenje in korekcijo tega objekta. V imenovalec pride število vseh parcel, ki se menjajo v površini, toda vedno po novem stanju. Poleg tega pridejo v imenovalec tudi vse, zaradi delitve novo nastale parcele, kakor tudi one parcele, ki se menjajo zaradi poprave na katastrskem načrtu glede meje in površine, vpisane v katastrskem operatu.
4. Kadar gre samo za popravo katastrskega načrta (brez delitve) in se ta poprava izvrši samo na enem mestu, tedaj se šteje ta poprava samo kot en sam slučaj, ne glede na število posestnikov, na katerih posestvo se to delo nanašd. V imenovalec se vpiše število vseh spremenjenih parcel.
5. Pri snimanju novih zgradb in pri spremembi v kulturi delov parcel, ki pripadajo enemu in istemu posestniku, dobimo en slučaj s tolikimi parcelami, kolikor se jih v novem stanju spremeni v površini.
6. Če se dela pri raznih spremembah vežejo v eno samo zmeritev, nastane toliko slučajev, kolikor je poslov razne vrste, ne glede na to, da se ta dela nanašajo na enega in istega posestnika.
7. Pri delih za popravo obale rek, rečic in potokov zaradi odnašanja zemlje, je število slučajev enako številu raznih posestnikov, ki so utrpeli škodo.
8. Ogledi na kraju samem ali konstatacije brez merjenja kakor tudi Islučaji zaslišanja na občini se morajo šteti tako-le:
a) ogled na kraju samem za eno parcelo 1/1;
b) ogled na kraju samem za dve ali več parcel 1/2, 1/3 itd.;
c) ako se ogled nanaša na skupino parcel z več posestniki, n. pr. 15 parcel in 10 raznih posestnikov, se	delo označuje z	10/15;
č) kadar se z	ogledom	na kraju samem	ali	na
podlagi zaslišanja ali sodnega sklepa ali razsodbe ugotovi, da celo posestvo ene osebe v eni in isti katastrski občini, ki sestoji n. pr. iz 25 parcel, preide na drugega posestnika, ki že ima svoj posestni list v isti katastrski občini, se delo pri	prenosu	označuje z 1/25;
d) ako v primeru pod č) točke 8 tega člena celo posestvo, n. pr. 25 parcel, preide na novega posestnika, ki	v tej občini še	nima svojega posestnega	lista,	se
delo pri prenosu tega posestva označuje z 1/0, kar pomeni, da je delo omejeno samo na izmenjavo naslovne strani posestnega lista;
e) kadar se v slučaju č) in d) točke 8 tega člena ne more ugotoviti, če je celo posestvo prešlo na drugega, odnosno na novega posestnika, se prenos provizorično označi z 1/25. Na podlagi posestnih listov ali na podlagi parcel, vpisanih v numeričnem pregledu posestnih listov, se mora to število naknadno pretvoriti v definitivno označbo: 1/25 ali 1/0;
f) ako celo posestvo pod č) točke 8 tega člena preide na dva, tri ali več novih posestnikov, ki še nimajo svojih lastnih posestnih listov v tej katastrski občini, se prenos označi na tale način; V števec vlomka pride število 2, 8 itd., v imenovalec pa ono število, ki ustreza številu parcel, ki se prenesejo iz tega posestnega lista na onega novega posestnika brez lastnega posestnega lista, kateremu pripadejo parcele brez hiše, vpisane v starem posestnem listu. Ostale parcele skupno s parcelo, na kateri se nahaja hiša, pripadejo drugemu novemu posestniku, prenos za tega zadnjega posestnika pa se izvrši tako, da vse parcele, ki njemu pripadajo, ostanejo v starem posestnem listu, toda z izmenjano naslovno stranjo. Če prvemu posestniku pripade 15 parcel, drugemu pa ostale parcele s parcelo, na kateri je hiša, tedaj se prenos posesti označi z 2/15;
g) ako bi eden teh posestnikov (primer f točke 8 tega člena) že imel svoj lastni posestni list, n. pr. drugi posestnik, ki dobi 10 parcel, tedaj bi delo prenosa po-
stojalo v črtanju 10 parcel v starem posestnem listu ter v vpisu teh v njegov lastni posestni list, torej 2/10, ker bi ostale parcele (15 po številu) ostale v starem posestnem listu, izmenjali pa bi se samo podatki na naslovni strani tega posestnega lista;
h)	ako se iz posestnega lista z 10 parcelami preneseta dve parceli v posestni list, katerega vsebina je last 5 solastnikov (upravičencev-zajedničarjev), tedaj se to delo označi z 1/8.
Člen 218. Vse delo, ki je predstavljeno v imenovalcu vlomka, mora torej ustrezati številu parcel, spremenjenih v meji ali v površini, oziroma številu onih celih parcel ali delov parcel, ki se morajo prenesti iz enega posestnega lista v drugega.
Člen 219. Označba terenskih in pisarniških del se mora vršiti vedno po predpisih čl. 217 in 218 tega pravilnika.
Poleg tega se mora tej označbi dodati površina in vse tiste okoliščine, ki so potrebne za presojo primerno porabljenega časa odnosno časa, ki je predviden za izvršitev teh poslov.
Ti podatki se vpisujejo v tabelarni pregled, čim so točno ugotovljeni, na koncu vsakega meseca pa se mora pregled zaključiti, prepis tega pregleda pa predložiti pristojni finančni direkciji.
Ob koncu meseca aprila in oktobra vsakega leta, najkasneje pa do konca maja in do konca novembra morajo biti tabelarni pregledi dela popolnoma zaključeni in istega dne v prepisu odposlani pristojnim finančnim direkcijam v pregled.
Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkcije mora na osnovi tabelarnih pregledov katastrskih uprav izdelati v šotni pregled za ves teritorij finančne direkcije, v katerega vnese samo končne vsote za vsako posamezno katastrsko upravo (glej priloženi obrazec) in ga predložiti najkasneje do 15. julija in 15. decembra vsakega leta ministrstvu financ. S tem se menja rok predložitve pregleda o polletnem delu, določen v čl. 32 in 65 pravilnika št. 27.160 z dne 8. marca 1929 o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav, razglašen v »Službenih No-vinah« št. 63—XXVII z dne 16. marca 1929.
2. Potni načrt.
Člen 220. Potni načrt za terenska dela morajo sestaviti katastrske uprave in ga do 15. aprila vsakega leta v dveh primerih predložiti finančni direkciji v pregled in odobritev (čl. 61 pravilnika št. 27.160/1929, navedenega v prednjem členu).
Ti načrti morajo biti sestavljeni po priloženem obrazcu.
Pri sestavi potnega načrta mora katastrska uprava poleg na določbe v čl. 32, 33, 40, 42 do 47 in 75 tega pravilnika paziti še na sledeče:
1. katastrske občine, v katerih ni prijavljenih meritev ali ogledov na kraju samem, ne pridejo v poštev;
2. katastrske občine, ki so vnesene v potni načrt, morajo biti urejene po upravnih (političnih) občinah;
3. v mejah ene upravne občine se morajo urediti katastrske občine na 'ta način, da se za potovanje iz ene katastrske občine v drugo porabi najmanj časa in da so razdalje najmanjše;
4. upravne občine morajo biti urejene tako, da tvori potovanje, ne glede na meje političnih srezov in področja davčnih uprav, kadar katastrska uprava obsega več srezov, odnosno davčnih uprav, čim krajšo črto, ki se ne sme niti v nasprotni niti v isti smeri ponoviti;
5. terenske in vremenske prilike se morajo upoštevati v toliko, da se dela v katastrskih občinah, ki leže v hribovitih krajih, vrše v poletnih mesecih, v katastrskih občinah v ravnini pa v začetku in na koncu terenskega dela;
'6. kratka zaslišanja je opraviti v času poslovanja v sosedni katastrski občini iste upravne občine;
7. za posamezne katastrske občine predvidena doba poslovanja mora biti v skladu z delom, ki naj se izvrši v teh občinah;
8. a ko terenska dela, izražena v številkah, niso v razmerju s številom dni, ki so potrebni za zmeritve ali oglede na kraju samem, se mora v stolpcu opomb navesti površina in vse druge okoliščine, ki so potrebne za utemeljitev določenega zadržavanja v tej katastrski občini;
9. za katastrske občine, ki pridejo po čl. 46 zakona o zemljiškem katastru vsakih 10 let v pregled, se mora po dejanski potrebi in po obsežnosti dela v ostalih katastrskih občinah odredili toliko dni, kolikor jih je
potrebno za pregled tistih sprememb na zemljišču, ki niso bile izvedene z rednim vzdrževanjem katastra in ne spadajo v revizijo katastra po 61. 56 do vključno 59 zakona o zemljiškem katastru (glej 61. 33 tega pravilnika);
10. prvo vpisana občina v potnem načrtu mora biti občina, v kateri je sedež katastrske uprave ali ena najbližjih občin, nato pa slede vse oddaljenejše občine tako, da bi se po najoddaljenejši občini, to pa v črti po točki 4. itega člena mogli približevati izhodni občini, izvršujoč spotoma dela v tej črti, kolikor to dopuščajo prometne razmere;
11. pri katastrskih upravah s samo enim geometrom je potrebno, da se ta ob koncu vsakega meseca vrne za nekaj dni na sedež uprave zaradi izvršitve nujnih poslov. Radi tega uredi geometer občine tako, da bo tudi to potovanje najekonomičnejše in za državo najcenejše;
12. sprememba potnega načrta brez upravičenih vzrokov in brez predhodne odobritve finančne direkcije ni dopustna;
13. upoštevanje časa zmeritve na stroške privatnih oseb, razen v slučajih, omenjenih v čl. 75 tega pravilnika prav tako ni dovoljeno.
Člen 221. V potni načrt za terenska dela se ne vpisujejo občine, v katerih ni nobenih terenskih poslov. Njih skupno število se vpisuje za zadnjo občino, v kateri so terenska dela, pod naslovom:	»Katastrske
občine, katerih ni treba prepotovati«. Pod terenskim delom je umeti zmeritve in konstatacije na kraju samem (t. j. na terenu) z merjenjem in brez merjenja.
Člen 222. Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji je dolžan sestaviti pregled potnih načrtov za vse podrejene katastrske uprave, v katerega se vpisujejo samo končne vsote del posameznih katastrskih uprav po priloženem obrazcu.
Ti vsotni pregledi se morajo predložiti v pregled ministrstvu financ najkasneje do konca junija vsakega leta.
Člen 223. Hkratu s sestavo potnega načrta morajo katastrske uprave sestaviti tabelarni pregled dela za poletno dobo, v katerega se ob tej priliki vpišejo vsa pisarniška dela, t. j. vsi akti o naznanilih sprememb na zemljišču, katerih ni treba preizkusiti na kraju samem. Tekom poletne dobe se ti podatki dopolnujejo s podatki o izvršenih terenskih in pisarniških delih.
Ob koncu novembra se ti tabelarni pregledi zaključijo, da bi se na njih podlagi lahko sestavil delovni program za zimsko dobo.
XVI.	Pregled posestnega stanja v katastrskih občinah vsako deseto leto.
Člen 224. Katastrska uprava je dolžna po odredbah čl. 46 zakona o zemljiškem katastru, da vsaj vsakih 10 let izvrši pregled v vsaki katastrski občini na njenem področju ne oziraje se na to, če so naznanjeni kaki slučaji sprememb na zemljišču ali ne.
Ta pregled se nanaša na posestno stanje in na druge stvarne spremembe, ki vplivajo na zemljarino (glej čl. 33 in čl. 220, točka 9 tega pravilnika).
Pregled se mora izvršiti na podlagi kopij katastrskih načrtov ali indikacijskih skic in posestnih listov, oziroma s pomočjo parcelnega zapisnika in numeričnega pregleda posestnih listov, v katerem so poleg številke vsakega posestnega lista vpisane tudi vse parcele, ki jih obsega dotični posestni list. (Novi obrazec numeričnega pregleda posestnih listov.)
Člen 225. Za komisijski obhod področja katastrskih občin, za poslovanje, za zasliševanje posestnikov v prostorih občinskega urada ali predsedništva, kakor tudi za priobčevanje rezultatov dela in pritožbenega postopka veljajo v celoti odredbe čl. 47 in 48 zakona o zemljiškem katastru.
Člen 226. Posestniki se morajo pozvati s posebnim razglasom po priloženem obrazcu v prostore občinskega urada ali predsedništva ter se mora z njimi na podlagi kopij katastrskih načrtov ali indikacijskih skic obhoditi in pregledati vse parcele tako glede lastništva kakor tudi glede sprememb, ki so nastale na zemljišču, niso pa bile naznanjene katastrski upravi, niti izvedene v katastrskem operatu.
Zaslišanje posestnikov se izvrši v prisotnosti dveh občinskih predstavnikov, katerima so posestne in gospodarske razmere dotične občine znane in ki sta vešča orijentacije na načrtu.
Vsi slučaji, ki se lahko ali se morajo na kraju samem preizkusiti, se zabeležijo urejeno po okoliših, da se tako omogoči vse zabeležene slučaje z enim samim potovanjem na teren po 'primerni razdelitvi čimprej rešiti.
Ob tej priliki more geometer lahko rešiti tudi vse tiste slučaje prenosa posesti in drugih sprememb, za katere je na kakršenkoli način uradno zvedel ali sam zapazil, pa ni imel dovolj dokazil, da jih izvede v katastrskem operatu, kakor tudi tiste slučaje, ki se niso mogli izvesti zaradi tega, ker posestniki niso prispeli na sedež katastrske uprave. V neopravičenih slučajih se mora postopati po odredbah čl. 9 zakona o neposrednih davkih s kaznovanjem po čl. 138 istega zakona tistih oseb, ki so prekršile dolžnost naznanitve sprememb na zemljišču.
Člen 227. Poleg ogledov na kraju samem, ki so ob priliki tega poslovanja potrebni, mora geometer v istem obhodu pregledati tudi celo vas, trg ali mesto, zlasa glede nenaznanjenih novih in porušenih starih zgradb, nadalje tista zemljišča, ki se često delijo kakor tudi zemljišča vzdolž voda, ki se zaradi trganja ali osuševanja delov njih strug ob obrežju neprestano spreminjajo. Posebno pozornost mora posvetiti stanju trigonometričnih točk in reperov ter o tem predložiti finančni direkciji posebno poročilo.
Člen 228. O vsaki opaženi spremembi se mora sestaviti naznanilih list, ga izpolniti v vseh stolpcih in dati strankam ter občinskim zastopnikom v podpis.
V krajih, kjer zemljiške knjige še ni, se vpisujejo naznanila v seznam naznanil in popolnoma rešijo, tako da se ob vrnitvi na sedež uprave lahko vsi ti slučaji takoj prenesejo iz seznama naznanil v seznam sprememb.
Kolikor geometer ne more rešiti takoj vseh opaženih in ob tej priliki naznanjenih zemljiških sprememb, jih bo izvršil v sledečih letih, v onem redu, ki ustreza njih nujnosti in važnosti ter v smislu odredbe zadnjega odstavka čl. 33 tega pravilnika.
Člen 229. Za vse te prenose, ugotovitve na kraju samem in eventualne zineritve se mora zaračunati taksa po tarifi I, II in 111 zakona o zemljiškem katastru, ki se vnese v izkaz sprememb prav tako kakor tudi za vse ostale spremembe, naznanjene rednim potem.
Člen 230. O izvršenem pregledu se mora sestaviti kratek zapisnik po priloženem obrazcu, v katerem se navede število vseh slučajev, posamezno pa število popolnoma izvršenih zmeritev, ogledov na kraju samem in slučajev brez potovanja na teren.
Ako se pregled ni mogel izvršiti v celoti, mora geometer v zapisniku točno in jasno navesti, kateri del
poslov je izvršen, da lahko ob priliki prihodnje revizije sam ali kdo drugi nadaljuje pregled.
Ako bi se ugotovilo, da se mora nadaljevati pregled pred potekom roka 9 let, ali ako bi se pokazala potreba daljšega bivanja v občini in povečanja osebja, predloži katastrska uprava izčrpno poročilo finančni direkciji. Ta bo presodila, če je s pregledom po čl. 46 zakona o zemljiškem katastru vobče mogoče doseči namen, odnosno če ne bi bilo za kataster in državo, pa tudi v interesu posestnikov kakor tudi glede soglasja med dejanskim stanjem in katastrom na eni in med katastrom in zemljiško knjigo na drugi strani bolj ekonomično in primernejše, da bi se v katastrski občini z velikim številom nesoglasij	izvedla	naenkrat	točna	revizija posestnega stanja po	odredbah čl. 56	do 69	za-
kona o zemljiškem katastru.
Člen 231. O razdelitvi občin z ozirom na izvedbo pregleda vsakega 10. leta se mora voditi seznam po priloženem obrazcu.
V ta seznam se vpišejo podatki na podlagi zapisnika, sestavljenega po predpisih prednjega člena tega pravilnika.
Člen 232. Pri pregledovanju v občini je dolžpost geometra opozoriti zemljiške posestnike na potrebe, da tudi oni pazijo na važnost pravilnega in točnega katastra na ta način, da si posamezni	zemljiški	posestniki
preskrbe prepise posestnih	listov,	občinski	uradi	pa
kopije katastrskih načrtov, na podlagi katerih bi najlaže in najhitreje ugotovili vse obstoječe pomanjkljivosti in napake v katastrskem operatu ter jih pismeno ali ustno naznanili katastrski upravi.
XVII.	Priobčevanje zemljiških sprememb sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastem.
Člen 233. Katastrske uprave so dolžne, da sporoče sodiščem kot zemljiškoknjižnim oblastvom vse zemljiške spremembe, ki so jih ugotovile in vpisale v naznanilu! list in iz tega v izkaz sprememb.
Priobčevanje sprememb se vrši z naznanilnim listom po priloženem obrazcu.
Naznanilni listi se pošiljajo zemljiškoknjižnemu sodišču preko davčnih uprav vsak mesec enkrat, v nujnih in neodložljivih slučajih pa tudi izredno.
Preden se naznanilni listi odpošljejo, se mora njih vsebina vpisati v izkaz sprememb in v seznam nazna-nilnih listov po priloženem obrazcu.
To dostavljanje se mora urediti tako, da se ti naznanilni listi po isti poti in pravočasno vrnejo katastrski upravi, da bi bilo možno že pri izvedbi v katastrskem operatu vpisati številke zemljiškoknjižnih vložkov v posestnih listih in v numeričnem pregledu posestnih listov, kakor tudi, da bi se preprečila izvedba tistih slučajev v katastru, ki v zemljiški knjigi niso izvedljivi.
Člen 234. O izvršeni izvedbi v zemljiški knjigi glede sprememb, priobčenih po katastrski upravi, obvešča sodišče katastrsko upravo z odlokom, razsodbo ali s kratkim obvestilom v naznanilnem listu samem, v stolpcu, predvidenem za obvestila sodnih oblastev.
Davčne uprave izpolnijo stolpec z vpisom številke in datuma vplačila prenosne takse po zakonu o taksah.
Člen 235. Naznanilni list mora obsegati v glavnem sledeče podatke:
1. dosedanje stanje z označbo številke posestnega lista, parcelne številke, kulture in razreda, površine in katastrskega čistega donosa, in osebnih podatkov z bivališčem in hišno številko dosedanjega posestnika;
2. vrsto spremembe, čas, kdaj je nastala in označbo listine, na katero se sprememba nanaša;
3. novo stanje z istimi podatki kot pod točko 1. tega člena, vendar z osebnimi podatki novega posestnika, ako je sprememba take vrste, da je izvršen prenos posesti na novo osebo;
4. rezultat ogleda po katastrskem organu;
5. pripomba davčne uprave in
6. obvestilo sodišča kot zemljiškoknjižnega oblastva.
Kadar obravnava naznanilni list zmeritev, združitev
ali črtanje parcel, tedaj se mora priložiti kopija iz katastrskega načrta v formatu najmanj 30 X 20 cm.
Če obstoji pismeno naznanilo ali kakršnikoli akti ali dokumenti o predmetu naznanila, se te priloge priključijo naznanilnemu listu.
Člen 236. Naznanilni list mora biti sestavljen z največjo pazljivostjo in vestnostjo; zlasti glede parcelnih številk in osebnih podatkov novega posestnika, kateri se morajo ob ponovnem zaslišanju popraviti, ako so bili pri prvem zaslišanju napačno vpisani ali celo napačno ugotovljeni.
Površine v stolpcih »dosedanje stanje« se prepišejo iz parcelnega zapisnika, v stolpce »novo stanje« pa pridejo površine iz zapisnika detajlnega računanja površin. Ako se površine parcel niso spremenile, se vnesejo v stolpec »novo stanje« — radi kontrole — površine parcel iz posestnih listov.
Da bi bile tudi površine spremenjenih in deljenih parcel vedno nedvomno točne, zlasti pri večjih skupinah, se mora že pri računanju površin in pred izravnavanjem na dosedanje stanje izvršiti kontrola na ta način, da se površine parcel v dosedanjem stanju prepišejo najprej iz parcelnega zapisnika, potem pa se te površine primerjajo z istimi, vpisanimi v posestnih listih.
Za vpisovanje osebnih podatkov, bivališča in hišne številke, veljajo odredbe katastrskih pravilnikov.
Vrsta spremembe se označuje v smislu člena 41 zakona o zemljiškem katastru z dostavkom dneva in leta nastanka te spremembe, pri spremembah, ki temelje na kaki listini, se mora navesti tudi dotična listina z datumom in nje številko.
V stolpcu »rezultat ogleda katastrskega organa« se navede vse, kar je na podlagi zaslišanja, odnosno pri ogledu na kraju samem ali pri merjenju ugotovljeno, na način, da je razumljivo strankam, ki to sopodpišejo, tako da. to priznanje ne velja samo kot uradna rešitev naznanila za izvedbo spremembe v katastrskem operatu kot osnova za eventualno pritožbeno postopanje, temveč tudi kot podlaga za postopanje sodne oblasti v tem predmetu za izvedbo spremembe v zemljiški knjigi.
V slučaju spora, ki bi kasneje utegnil nastati, bo rabila ta ugotovitev za dokaz o stanju stvari ob času ogleda ali meritve, pri kateri so bile prisotne osebe, podpisane v naznanilnem listu.
Člen 237. Obvestilo sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti bo obsegalo podatke zemljiške knjige o parcelah, navedenih v naznanilnem listu, eventualno obstoječa nesoglasja med zemljiško knjigo in katastrom, dalje, je li naznanjena sprememba v zemljiški knjigi izvedljiva ali ne in podatke o sodnem postopku, odnosno datum in številko sodnega odloka.
Na vprašanja, ki jih stavi sodna oblast katastrski upravi, mora ta v najkrajšem roku odgovoriti in dati vsa potrebna pojasnila.
Datum in številko rešitve, oziroma odloka sodne oblasti mora uprava vpisati v ustrezajoči stolpec se-
znama naznanilnih listov takoj ob prejemu naznanil-nega lista od sodne oblasti, naznanilu! list pa vložiti v ta seznam.
Številke zemljiškoknjižnih vložkov, katere bodo vpisali organi zemljiške knjige v stolpec pred obvestilom, bodo katastrski organi primerjali 9 podatki, vpisanimi v posestnih listih in v numeričnem pregledu posestnih listov ter eventualna nesoglasja takoj odstranili.
Člen. 238. Da se sodnim oblastvom omogoči hitra izvedba naznanilnih listov, se mora vsaka sprememba ločeno naznaniti.
Spojitev nevezanih delitev, nevezanih poprav načrtov, nevezanih objektnih sprememb, ako se te ne nanašajo na en akt, se ne sme izvršiti z enim in istim naznanilnim listom.
Izjemno se lahko priobči z enim in istim naznanilnim listom prenos v osebi posestnika in delitev v zvezi s spremembo kulture na isti parceli, ali delitev parcele v zvezi z zgraditvijo hiše na delih deljene parcele, dalje delitev parcele v zvezi s popravo katastrskega načrta te in sosednih parcel, ali poprava katastrskega načrta s spremembami teh parcel v kulturi. Spremembe celih parcel v kulturi se ne smejo spojiti v enem naznanil-nem listu z drugimi spremembami. Vendar se spremembe celih parcel v kulturi, ki pripadajo enemu in istemu lastniku, morejo združiti v enem in istem nazna-nilnem listu.
Člen 239. Spremembe, ki nastanejo zaradi zgraditve novih cest, železniških prog in vodopravnih objektov, naštete v čl. 189 tega pravilnika, se vpisujejo v posebne naznanilne liste po priloženem obrazcu, da bi se omogočila izvedba takih sprememb v zemljiški knjigi z odpisom ekspropriiranih in pripisom apropriiranih delov parcel s pomočjo njih ugotovljenih površin in brez številčne označbe teh delov.
Taki naznanilu! listi se morajo sestaviti le tedaj, ako je te spremembe z zmeritvijo ugotovila katastrska uprava. Pooblaščeni inženjerji in geometri so dolžni za svoje znieritve sami sestavljati take naznanilne liste.
Člen 240. Sodni odloki o prenosu celih posestev na nove osebe kakor tudi odloki, katerim so priloženi načrti poobl. inženjerjev in geometrov ali državnih oblasti in samoupravnih teles, kateri načrti pa so bili predhodno overjeni po katastrskih oblasteh, se ne vpisujejo v naznanilne liste. Njih vsebina se vnaša neposredno v
izkaze sprememb. Tak odlok se po izvršenem vpisu v izkazu sprememb s pomočjo podatkov iz posestnih listov označi z zaporedno številko izkaza sprememb in s sledečo zaporedno številko seznama naznanilnih listov ter se vloži v seznam naznanilnih listov, vpisujoč številko rešitve ali odloka v predvidenem stolpcu tega obrazca, načrti pa se priključijo ostalim zmeritvenim skicam za izvedbo teh sprememb v katastrskih načrtih.
Člen 241. Katastrska uprava je dolžna, da ob koncu pisarniške dobe, najkasneje pa do konca junija pregleda sezname naznanilnih listov vseh katastrskih občin in da za področje vsakega sreskega sodišča sestavi poseben seznam vseh, po Sodnih oblasteh še nerešenih slučajev.
Na osnovi teh seznamov morajo inspekcijski organi ob priliki prve revizije pri katastrskih upravah ugotoviti, iz katerih razlogov ti slučaji niso bili izvedeni v zemljiški knjigi.
Ako so bila naznanila katastrskih uprav nepopolna, odrede dopolnitev istih. Če so bila naznanila napačna in nestvarna, o čemer se morajo inspekcijski organi prepričati s poizvedovanjem pri katastrskih upravah ali pri sreskih sodiščih, bo pozval inspekcijski organ na odgovornost šefa dotične katastrske uprave in onega geometra, ki jih je sestavil.
0 načinu sestave naznanilnih listov in o dostavljanju teh sodnim oblastem kakor tudi o reševanju naznanilnih listov po sodnih oblasteh, morajo odseki za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah letno poročati ministrstvu financ ter staviti eventualne predloge in mišljenja.
XVIII.	Spremembe, ki se ne izvedejo v katastrskih načrtih, temveč le v delih katastrskega operata.
Člen 242. Spremembe, ki se ne izvedejo v katastrskih načrtih, temveč le v delih katastrskega operata, navedenih v čl. 15, točka 3 do vključno 8, so naštete v čl. 20 tega pravilnika.
Vse te spremembe so stalnega značaja in se zato tudi definitivno izvedejo v katastrskem operatu.
Način naznanila in postopek pri ugotovitvi je predpisan v čl. 23 do 40 tega pravilnika.
Člen 243. Spremembe iz čl. 20 pod č), d), e) in h) tega pravilnika se vpisujejo in popravljajo v katastrskih
načrtih samo tedaj, če so bili ti nazivi v katastrskih načrtih ali izven okvira načrtov izpisani ob času njih naprave. To delo ni zgolj tehnične narave. V ostalih delih katastrskega operata se izvedejo te spremembe na temelju akta, seznama naznanil državnih in samoupravnih oblasti ali posestnikov samih, v ta namen pa ni potrebno sestaviti naznanilnega lista, odnosno vpisavati vsebine v izkaz sprememb. Ta alkt se ne zaznamuje z redno številko seznama naznanilnih listov, temveč se na samem aktu ali seznamu pripiše opazka, »rešeno« odnosno »izvedeno dne  19 ..., v sledečih delih katastrskega operata..............  .«,	akt	sam	pa se priloži
seznamu naznanilnih listov med ostale »rešene predmete«. Sem spadajo tudi sodni sklepi o spojitvah zemljiškoknjižnih vložkov, ki se izvedejo samo v posestnih listih in v zemljiškoknjižnih izvlečkih in v sumaričnem pregledu posestnih listov, dalje naznanilni listi, ki so sestavljeni na temelju nestvarnih, napačnih in neresničnih ustnih in pismenih naznanil, v kolikor tega ni potrebno s samimi naznanilnimi listi sporočiti sodni kot zemljiškoknjižni oblasti in končno vsi akti, ki se nanašajo na spremembe, za katere niso bili napravljeni naznanilni listi, ker so bile zahteve neosnovane, pa se je o tem samo dopisovalo.
Člen 244. Za vse ostale spremembe, naštete v čl. 20 pod a, b, c, f, g, i, j, k in 1 tega pravilnika se morajo sestaviti naznanilni listi, spremembe pa se smejo v katastrskem operatu izvesti samo na temelju teh naznanilnih listov odnosno na temelju izkazov sprememb, v katere je prenesena vsebina teh naznanilnih listov.
XIX.	Spremembe, ki sc samo začasno zabeležijo v delih katastrskega operata.
Člen 245. Spremembe, naštete v čl. 21 tega pravilnika, nimajo značaja stalnosti. Zaradi tega se te spremembe ne izvedejo v katastrskem operatu, temveč se samo zabeležijo v posebnih stolpcih posestnega lista, zato pa tudi v vsotniku posestnih listov, da bi se lahko upoštevale pri sestavi razporeda zemljarine.
V stolpcu »opomba« parcelnega zapisnika dobe parcele, ki se nanje nanaša začasna oprostitev, olajšanje, znižanje in povračilo zemljiškega davka, z rdečilom vpisano kratko opombo samo zato, da bi ta opomba opozo-
rila na točnejše podatke v posestnem listu in na posebne spiske, ki se vodijo o takih spremembah v predpisanih obrazcih (glej čl. 22 tega pravilnika in navodilo za odbitek posebnih stroškov od katastrskega čistega donosa in za ureditev povračila [restitucije] davka na zemljišča, ki so s posebnimi deli ameliorirana ali zavarovana pred poplavo br. 97.560 z dne 18. decembra 1929, »Službene Novine« br. 808—CLXXX z dne 30. decembra 1929).
XX.	Izvedba sprememb v posestnih listih, v vsotniku posestnih listov, alfabetičnem imeniku posestnikov, numeričnem pregledu posestnih listov, parcelnem zapisniku in razporedu po kulturah in razredih.
Člen 246. Izvedba sprememb v gori navedenih delih katastrskega operata se izvrši na osnovi izkaza sprememb po priloženem obrazcu.
1.	Izkaz sprememb.
Člen 247. V izkaz sprememb se vpiše vsebina vseh naznanilnih listov, vsi sodni odloki z načrti in brez načrtov pooblaščenih inženjerjev in geometrov, kakor tudi vse ostale spremembe, ki se morajo izvesti v vseh ali samo v nekaterih delih katastrskega operata.
To vpisovanje se mora, če je le mogoče, vršiti po časovnem redu naznanil, kadarkoli in kolikor je to mogoče, da bi se v občinah z večjim številom sprememb mogle predočiti vse one spremembe, ki se nanašajo na isto posestvo ali na iste parcele in da bi se v takih primerih izvedla v katastrskem operatu le tista sprememba, ki je v vrstnem redu sprememb zadnja.
Zaradi tega se vnaša v izkaz sprememb vsaka sprememba ne glede na to, če se ta sprememba s kakim novim aktom, naznanilnim listom, sodno razsodbo ali kakršnimkoli drugim aktom menja, dopolni ali uniči. Če se to zgodi, tedaj se v zadnjem stolpcu izkaza sprememb vpišejo dotične zaporedne številke izkaza sprememb.
Člen 248. Pod eno in isto zaporedno številko izkaza sprememb se vpisuje samo vsebina enega naznanilnega lista, enega sodnega odloka ali enega akta tako, da se zaporedna številka izkaza sprememb krije z zaporedno
številko naznanilnega lista, zato pa se krije tudi skupno število zaporednih številk izkaza sprememb s skupnim številom naznanilnili listov, ker se tudi sodni odloki zaznamujejo z zaporednimi številkami seznama naznanilnih listov (člen 040 tega pravilnika).
Člen 249. Površina, kultura in razred se v izkaz sprememb vpišejo samo pri onih parcelah, ki so spremenjene v površini: po delitvi, popravi katastrskega načrta, spremembi v objektu, zaradi gradnje hiše ali kake druge zgradbe; po črtanju zgradbe zaradi porušen ja; zaradi zgradbe cest, železniških prog, vodopravnih objektov in podobno, in spremembe v kulturi in razredu.
Ako se navajajo parcele, ki prehajajo v celoti iz enega posestnega lista v drugega, se v izkaz sprememb ne vpišejo njih površine niti kulture in razredi, ker se ti podatki ob priliki izvedbe v posestnih listih prepišejo vedno iz originalov, t. j. iz odnosnih posestnih listov n razloga, da se preprečijo napake v prepisovanju in da bi bil izkaz sprememb čim enostavnejši, vsote na posameznih straneh in v rekapitulaciji pa čim manjše. Ako so bili ti podatki vpisani v naznanilnem listu zaradi pregleda, točnosti ali za kake druge namene, se pri prenosu v izkaz sprememb ne upoštevajo.
Številke celih parcel, katere naj se prenesejo iz enega posestnega lista v drugega, se morajo vedno navesti v stolpcih »številka parcele« tako v dosedanjem kakor tudi v novem stanju, ker se na temelju podatkov, vpisanih v teh stolpcih, popravljajo podatki v stolpcu »številka posestnega lista« v parcelnem zapisniku in podatki v stolpcu 7 numeričnega pregleda posestnih listov. Izjema je samo tedaj, kadar preide ves posestni list na novega posestnika in da se pri tem ne menja zaporedna številka posestnega lista. V tem primeru se namesto posameznih parcelnih številk v istem stolpcu zabeleži »celo posestvo«.
Podatki površin posameznih parcel, potrebni za računanje pristojbine po tarifi I. in deloma po tarifi II., so razvidni v naznanilnem listu, odnosno se v ta namen zabeležijo na sodnem odloku ali na dotičnem aktu. Isto velja tudi glede podatkov, ki se zbirajo za statistične namene.
Člen 250. Izkaz sprememb se zaključi samo enkrat v letu, in sicer neposredno pred izvedbo sprememb v katastrskem operatu dotične katastrske občine v z i m -
s k i dobi. Zaradi tega se tudi spremembe v eni in isti katastrski občini izvedejo v katastrskem 'operatu letno samo enkrat.
Če nastanejo po izvršeni izvedbi sprememb v katastrskem operatu v isti katastrski občini važnejše in številnejše spremembe, ki so take narave, da se njih izvedba nikakor ne more odložiti na prihodnje leto, ker hi nastalo vprašanje o plačilu zemljarine, tedaj se mora v takem izjemnem slučaju, v katerem se odredbe čl. 39 zakona o zemljiškem katastru nikakor ne morejo uporabiti, sestaviti še en izkaz sprememb, ki se označi s številko II. za razlikovanje od prvega, ki se naknadno označi s št. I.
Izkaz sprememb št. II. se sestavi in zaključi na isti način kot izkaz sprememb št. I., spremembe pa se izvedejo v katastrskem operatu tako, da se v zaključku ponovno spremenjenih posestnih listov z rdečilom prečrta skupno stanje in ugotovi najnovejše, v stolpcu »Opomba« pa se vpiše: »zbog naknadne spremembe v istem letu«.
To se sme napraviti v izrednih nujnih in opravičljivih slučajih prenosa zemljišč. Za vse ostale spremembe velja brezpogojno odredba čl. 39 zakona o zemljiškem katastru, po katerem je za zemljarino v dotičnem letu odgovoren osebno tisti posestnik, ki je vpisan v katastrskem operatu, in to vse dotlej, dokler se davek po vzdrževanju katastra ne prenese na novega posestnika (glej čl. 31 tega pravilnika).
Člen 251. Vpisovanje sprememb v izkaz sprememb in zaključenje tega izkaza je naznačeno in razloženo v priloženem obrazcu.
2.	Izvedba sprememb v posestnih listih.
Člen 252. Odredbe pravilnika VI. del čl. 9 »Izdelava katastrskega operata«, predpisanega na podlagi čl. 33 zakona o zemljiškem katastru, veljajo v celoti tudi za sestavo novih posestnih listov, ki se morajo v kaki katastrski občini zaradi obsežnejših sprememb v celoti obnoviti, kakor tudi za one posestne liste, ki se bodo radi enotnosti nanovo sestavili, ker njih vsebina, odnosno razpredelba ne ustreza odredbam zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 in zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. (Glej tudi navodilo za izdelavo katastrskega operata, predpisano na
podlagi čl. 33 zakona o zemljiškem katastru in na podlagi čl. 9 pravilnika, navedenega v prvem odstavku tega člena.)
Člen 253. Če se v toku vzdrževanja katastra opazi, da niso vse parcele enega lastnika, odnosno posestnika, ki	leže v eni in	isti	katastrski	občini, vpisane	v enem
in	istem posestnem	listu, se	morajo dotične	parcele,
oziroma posestni listi združiti v en posestni list, in sicer v prvi vrsti v oni, ki je v njem vpisana hiša, v kateri dotični posestnik stanuje, v vseh ostalih slučajih pa v oni posestni list,	čigar vsebina	je največja.
Posestni listi,	od	katerih se	eden glasi samo na po-
sestnika, drugi pa na istega posestnika, toda s solastniki (soposestniki, solastniki), ali nanj in na njegovo- ženo, se ne smejo združiti v en posestni list.
Člen 254. Kadar je treba prenesti eno ali več parcel posestnika, ki še nima svojega lastnega posestnega lista v dotični katastrski občini, se sestavi nov posestni list, ki dobi ono zaporedno številko, katera neposredno sledi zadnji redni številki že obstoječih posestnih listov.
Če je treba prenesti vse parcele enega posestnega lista, torej celo posestvo, na drugo osebo, ki še nima svojega posestnega lista v dotični katastrski občini, novi posestnik v tem slučaju ne dobi novega posestnega lista.
Osebni podatki, bivališče in hišna številka, ki velja za dosedanjega posestnika, se prečrtajo- na naslovni strani posestnega lista z rdečilom, nad prečrtanimi podatki pa se vpišejo podatki novega posestnika s črnilom. Številka posestnega lista ostane nespremenjena.
Člen 255. Če se prenese ena ali več parcel iz enega posestnega lista na posestnika, ki že ima svoj posestni list v isti katastrski občini, tedaj se ta, odnosno te parcele prečrtajo z rdečilom v dosedanjem posestnem listu in ob prenosu vpišejo s črnilom v novi posestni list za zadnjim skupnim stanjem pod nadpisom »na novo«.
Ako se prenos nanaša na vse parcele enega posestnega lista, novi posestnik pa že i m a svoj posestni list, postane dosedanji posestni list neveljaven. Ne sme se pa uničiti ali raztrgati, marveč pustiti na dosedanjem mestu s prečrtano zaporedno -številko posestnega lista, rodbinskim, očetovim in krstnim imenom dosedanjega posestnika, bivališčem ter hišno številko, nad prečrtanimi osebnimi podatki pa se z rdečilom napiše opomba:
»Spojen s p-osestnim listom št.............,	izkaz	spre-
memb štev. . . . . 19 . .«
Tak posestni list ne se sme več uporabljati, njegova zaporedna številka se ne sme ponovno uporabiti niti v slučaju, če isti posestnik v naslednjih letih ponovno dobi to isto posestvo. Enkrat razveljavljeni posestni listi in njegova zaporedna številka ne velja več, dokler se ne izvrši ponovna sestava vseh posestnih listov za celo dotično katastrsko občino. Izvzet je samo slučaj, če se tekom izvedbe sprememb istega leta zgodi slučaj, da se z enim aktom prenese cela vsebina enega posestnega lista v drugega, pa se z drugim, v istem letu izdanim aktom, prenese posest iz kakega drugega posestnega lista v prvega, kar se vedno lahko ugotovi na podlagi zaporedne številke, vpisane v zadnjem stolpcu izkaza sprememb (čl. 247 tega pravilnika).
Člen 256. Tudi pri vzdrževanju katastra se mora ravnati po načelu, da se mora v slučaju, kadar se identiteta novega posestnika iz dobljenih podatkov ali iz kateregakoli razloga ne more točno ugotoviti, sestaviti nov posestni list, ki se sme šele na podlagi naknadnega zaslišanja posestnika združiti z ustrezajočim posestnim listom.
Člen 257. Glavni slučaji, ki pridejo v poštev za izvedbo v katastrskem operatu, so pojasnjeni v priloženih obrazcih na potrebnih primerih.
Precrtavanje neveljavnih podatkov se izvrši z rdečilom ob ravnilu, vpisovanje novih podatkov pa neposredno nad prečrtanimi s črnilom. To velja za vse slučaje izvajanja sprememb v vseh delih katastrskega ope-rata, navedenih v oddelku XX. tega pravilnika.
Člen 258. Računanje katastrskega čistega dohodka spremenjenih parcel se vrši v razporedu po kulturah in razredih, od koder se podatki prenesejo v izkaz sprememb. Zaključek razporeda po kulturah in razredih mora soglašati z zaključkom izkaza sprememb. (Glej čl. '274 do vključno 278 tega pravilnika.)
3.	Spisek spremenjenih posestnih listov.
Člen 259. Zaradi kontrole za pravilno in točno izvedbo sprememb v posestnih listih, dalje, da se prepreči napačen prenos skupnega stanja posameznih posestnih listov v vsotnik posestnih listov in da se ta ohrani čim več let s tem, da se vanj vpisujejo brezdvomno točni,
definitivni podatki, se mora po izvedbi sprememb v posestnih listih iz izkaza sprememb sestaviti »Spisek spremenjenih posestnih listov«.
V ta spisek se vpisujejo sledeči podatki:
1. Številka posestnega lista, ki se menja v osebnih podatkih, v površini	in katastrskem	čistem	donosu	ali
samo v	katastrskem	čistem donosu;
2. skupna površina in skupni katastrski čisti donos po stanju pred spremembo (dosedanje stanje);
3. skupna površina in skupni katastrski čisti donos stanja po spremembi (novo stanje).
Člen 260. Če se nobena parcela zaradi poprave napake v	svojih mejah	ni spremenila,	če se ni našla	napaka v	prvotnem ali	naknadnem računanju	površin,	če
se niso spremenile občinske meje, mora skupna površina novega stanja biti enaka skupni površini dosedanjega stanja.
Če poleg tega ni bila provedena nobena sprememba v kulturi ali napaka v prvotnem ali naknadnem računanju katastrskega čistega donosa, tedaj se mora tudi skupni katastrski čisti donos novega stanja vjemati s skupnim katastrskim čistim donosom dosedanjega stanja.
Ako so pa v izkazu sprememb prišle v izvedbo zgoraj navedene spremembe, mora v spisku spremenjenih posestnih listov nastopiti isti prirastek oziroma odpadek v površini odnosno v katastrskem čistem donosu, ali v površini in katastrskem čistem donosu, ki je izračunan v zaključku izkaza sprememb. Med tema dvema izkazoma ne sme biti nesoglasja.
Obrazec s primeri je priložen.
4. Izvedba sprememb v v s o t n i k u po-
sestnih listov
Člen 261. Vse spremembe, vpisane v izkazu sprememb, se morajo izvesti v vsotniku posestnih listov, in sicer na podlagi spremenjenih posestnih listov in spiska spremenjenih posestnih listov.
Vsotnik posestnih listov se mora po izvedbi vseh sprememb zaključiti.
Prirastek odnosno odpadek površine in katastrskega čistega donosa se mora popolnoma vjemati s prirastkom
oziroma odpadkom, ki je izračunan v zaključku izkaza sprememb in v spisku spremenjenih posestnih listov.
Člen 262. Precrtavanje spremenjenih podatkov in izpisovanje novih podatkov v vsotniku posestnih listov se mora izvršiti po priloženem obrazcu.
Isto velja tudi za sestavo rekapitulacije strani.
Skupno stanje posameznih let se v rekapitulaciji strani ne sme precrtavati zaradi pregleda in zaradi hitrejše ugotovitve eventualne napake prejšnjih let, kakor tudi iz razloga, da se mora iz vsotnika posestnih listov za vsako leto razvideti, koliko je znašalo skupno stanje podatkov, vpisanih v posameznih stolpcih.
Glede precrtavanja spremenjenih podatkov in izpisovanja novih podatkov veljajo odredbe člena 257 tega pravilnika.
5.	Izvedba sprememb v parcelnem zapisniku.
Člen 263. Precrtavanje spremenjenih podatkov z rdečilom in vpisovanje novih podatkov s črnilom neposredno nad prečrtanimi podatki, se mora vršiti tako, da je omogočen vnos najmanj petih nadaljnjih sprememb v istem stolpcu. To velja predvsem za stolpce 4, 6 in 9.
Člen 264. Parcelna številka (stolpec 1. parcelnega zapisnika) se menja, če se parcela spoji s kako drugo parcelo. V tem slučaju se prečrta številka parcele in vsi ostali podatki z rdečilom.
Kadar se parcela deli na dva ali več delov, se mora ta parcela prav tako prečrtati z vsemi podatki, vsi novi deli, nastali z delitvijo, pa se vpišejo v dodatek za dotično leto. Tudi oni del prvotne cele parcele, ki se v imenovalcu ulomka označi s številko 1, ne sme ostati na svojem dosedanjem mestu, temveč se mora prenesti v dodatek.
V stolpcu 10 parcelnega zapisnika se mora voditi točen pregled o delitvi parcel s tem, da se izpisujejo ti podatki od leve na desno, od levega gornjega kota, torej od zgoraj navzdol. Te številke se morajo vnesti hkratu v spisek deljenih parcel, da bi se mogla ob priliki vsake nadaljnje delitve parcel hitro in brezdvomno točno ugotoviti zadnja številka delitve dotične pärcele.
Parcela, ki je bila že deljena na en ali več delov, ti deli pa so že vpisani v dodatku za dotično leto, se
mora v dodatku prav tako prečrtati kot parcela, ki še ni vpisana v dodatku (na prej obrazložen način v tem členu).
Člen 265. Parcele, ki se ne dele, njih podatki pa se menjajo v stolpcih 4 do 9 parcelnega zapisnika, ostanejo na istem mestu, kjer so vpisane.
Parcele, ki se nanašajo na nove ceste, nove železniške proge in vodopravne objekte, in ki se po predpisih tega pravilnika označujejo s celimi parcelnimi številkami, se ne vpišejo v dodatek parcelnega zapisnika za dotično leto, v katerem je bila sprememba izvedena v katastrskem operatu. Te parcele se vpišejo v nadaljevanju zapisnika že obstoječih parcel neposredno za zadnjo parcelo, vpisano v parcelnem zapisniku izpod rekapitulacije posameznih odnosov parcelnega zapisnika.
To velja tudi za nove zgradbe, zgradbe z dvorišči in one objekte, ki se označujejo s parcelnimi številkami za zgradbe v občinah, kjer se zgradbe označujejo ločeno.
Člen 266. Rekapitulacija parcelnega zapisnika in posamezna skupna stanja v raznih letih se morajo voditi, kakor je pokazano na priloženem obrazcu.
Če v kakem letu ni nobene spremembe v skupnem stanju površine ali v katastrskem čistem donosu, se mora iznos površine in katastrskega čistega donosa preteklega leta prenesti nespremenjeno kot skupno stanje za to leto. Nova skupna vsota površine in katastrskega čistega donosa mora točno soglašati s skupnimi vsotami vsotnika posestnih listov.
Člen 267. Parcelni zapisniki, ki so postali zaradi mnogoštevilnih sprememb nejasni, nepregledni, poškodovani ali neuporabni, se morajo obnoviti.
Katastrske uprave so dolžne, da same izdelajo prepise teh zapisnikov, v kolikor ne bo rešilo ministrstvo financ tega vprašanja na drug način, zlasti takrat, ko bo potrebno, da se obnovi večje število parcelnih zapisnikov.
To velja tudi za vse ostale spiske, preglede, pa tudi za posestne liste.
Obnova operata se mora izvršiti po novih obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom.
Ob priliki obnove parcelnih zapisnikov se morajo vse parcele, ki so v dodatkih parcelnega zapisnika, uvrstiti v aritmetično vrsto parcelnih številk tako, da obsega prepis samo parcele in rekapitulacijo iznosov.
6.	Izvedba sprememb v numeričnem pregledu posestnih listov.
Člen 268. V numeričnem pregledu posestnih listov, ki je izdelan v smislu odredb čl. 13, VI. dela pravilnika in čl. 15 navodil za izdelavo katastrskega operata, bodo izvedene spremembe, ugotovljene z vzdrževanjem katastra, točno po odredbah tega pravilnika.
Numerični pregledi posestnih listov, ki so izdelani po prejšnjih predpisih, se morajo obnoviti po novih obrazcih, čim bo nastala potreba za prepis leteh, na vsak način in brezpogojno pa ob priliki izdelave prepisa parcelnega zapisnika.
V onih krajih, kjer numerični pregledi posestnih listov sploh ne obstoje, ker so osebni podatki, bivališče in hišne številke vpisane v parcelnem zapisniku, poleg vsake parcele pa so se radi tega tudi spremembe glede teh podatkov izvedle v parcelnem zapsniku, se mora takoj začeti z izdelavo numeričnih pregledov posestnih listov po predpisanem obrazcu, to pa v smislu pojasnila v čl. 15 navodila za izdelavo katastrskega operata. To se bo izvršilo hkratu z obnovo onih parcelnih zapisnikov, ki so zaradi sprememb in zaradi preklasiranja postali neuporabni.
Člen 269. Označevanje novih posestnih listov z zaporednimi številkami, ki naraščajo z vzdržavanjem katastra zaradi sprememb v osebi posestnika, se mora vršiti izključno na temelju numeričnega pregleda posestnih listov in s pomočjo alfabetičnega pregleda posestnikov.
Zaradi tega se morajo vse spremembe, vpisane v izkazu sprememb, najpazljiveje izvesti v numeričnem pregledu. V kolikor se spremembe v stolpcu 7 numeričnega pregleda ne bi mogle točno ali popolno izvesti, v slučaju, če pomotoma niso bile vpisane parcelne številke v izkaz sprememb v smislu odredb predzadnjega odstavka čl. '2149 tega pravilnika ali v slučaju, kadar zaradi naknadne izmenjave ali dopolnitve podatkov pod eno zaporedno številko izkaza sprememb ni bilo več mogoče vpisati vseh parcelnih številk v stolpcu »Številka parcele«, je treba izvršiti vpis, odnosno izbris parcele v stolpcu 7 numeričnega pregleda na osnovi dotičnih posestnih listov.
Člen 270. Neveljavni podatki se prečrtavajo z vodoravno črto z rdečilom ob ravnilu, novi podatki pa se vpišejo iznad prečrtanih podatkov s črnilom.
V stolpcu 7 numeričnega pregleda se vpisujejo novo nastale parcelne številke v podaljšku od leve na desno ter od zgoraj navzdol. Parcele, ki so prenesene v drug, odnosno nov posestni list, se prav tako prečrtavajo z vodoravno, rdečo črto. Ulomki (poddeljene parcele) se izpisujejo vedno tako, da je črta med števcem in imenovalcem izvlečena vodoravno, nikakor pa ne poševno. Ta način vpisovanja deljenih parcel v obliki ulomka velja za vse dele katastrskega operata. Vse ostalo je razvidno iz priloženega obrazca.
7.	Izvedba sprememb v a 1 f a b e t i č n e m seznamu posestnikov.
Člen 271. Vsi alfabetični seznami posestnikov iz prejšnjih let morajo biti ob priliki obnovitve izdelani po odredbah VI. dela katastrskega pravilnika in po predpisih čl. 14 navodil za izdelavo katastrskega operata (glej pojasnila v čl. 18, VII. dela pravilnika, 1. oddelek za vzdrževanje katastra v krajih, kjer še ni izvršena katastrska zmeritev Br. 93.950 z dne 20. novembra 1929, Službene Novine br. 292—CXXII z dne 12. dec. 1929).
Člen 272. Spremembe, izvedene v posestnih listih glede osebnih podatkov, bivališč, hišnih številk in številk posestnih listov, se izvedejo v alfabetičnem seznamu posestnikov na temelju posestnih listov.
Posebno pažnjo je posvetiti popravljanju številk posestnih listov v stolpcu 4 numeričnega pregleda posestnikov, da bi ti podatki v zvezi z numeričnim pregledom posestnih listov lahko služili pri ugotavljanju identitete posestnika, kadar se prenaša posestvo ali posamezne parcele od ene osebe na drugo, kakor tudi pri zbiranju podatkov za izračunavanje dopolnilnega davka v razporedu zemljarine.
Člen 273. Prečrta vanje neveljavnih in vpisovanje novih podatkov se vrši prav tako kakor v numeričnem pregledu posestnih listov.
Za vpisovanje in precrtavanje številk posestnih listov v stolpcu 4 veljajo iste odredbe kot za vpisovanje in prečrtavanje parcelnih številk v stolpcu 7 numeričnega pregleda posestnih listov.
Imena posestnikov, ki nastopijo z vzdrževanjem katastra, se morajo vpisovati vedno z zadnjim imenom posestnika z isto začetno črko njegovega priimka.
Izza vsake črke se mora pustiti zadostno število praznih strani za vpisovanje novih posestnikov.
Obrazec aliabetičnega seznama posestnikov s primeri je priložen temu pravilniku.
8.	Izvedba sprememb v razporedu po kulturah in razredih.
Člen 274. Način izdelave razporeda po kulturah in razredih je pojasnjen v VI. delu pravilnika in v navodilu za izdelavo katastrskega operata, v katerem je razložen tudi način računanja katastrskega čistega dohodka.
Člen 275. V onih krajih, kjer se spremembe, nastale z vzdrževanjem katastra, niso izvedle v razporedu po kulturah in razredih, oziroma kjer so se razporedi na novo sestavili ob priliki revizije katastra v letu 1896, pa se v sledečih letih spremembe niso vnašale v ta razpored, niti se v tem razporedu ni računal katastrski čisti donos spremenjenih parcel, se bo moral razpored po kulturah in razredih na predlog katastrske uprave z mišljenjem finančne direkcije po odobrenju ministrstva financ na novo sestaviti.
Dotlej pa se bo pri vzdrževanju katastra računal katastrski čisti donos spremenjenih parcel na dosedanji način, t. j. na posebnem listu po priloženem obrazcu ali v samem izkazu sprememb na kaki prazni strani izza rekapitulacije strani izkaza sprememb.
Ker je tako delno računanje katastrskega čistega donosa spremenjenih parcel samo relativno točno iz razloga, iker se računanje ne vrši od skupne površine, odnosne kulture in razreda nazaj v detajl, se ob priliki obnove katastrskega operata ne bo smelo uporabiti na ta način izračunan čisti donos posameznih parcel, temveč se bo čisti donos za vse parcele računal na predpisanem obrazcu »razpored po kulturah in razredih«, in sicer po načinu, odrejenem v navodilu za izdelavo katastrskega operata.
Člen 276. V krajih, kjer obstoji razpored po kulturah in razredih za vsako katastrsko občino, se mora računati katastrski čisti donos zaradi vzdrževanja katastra spremenjenih parcel vsakoletno pred zaključkom izkaza sprememb v razporedu po kulturah in razredih tako, kakor je obrazloženo v priloženem obrazcu. Iz tega razporeda se prenesejo katastrski čisti donosi spre-
menjenih parcel v izkaz sprememb in šele nato se prične z izvedbo sprememb v posestnih listih in parcelnem zapisniku.
Člen 277. Pri izvedbi sprememb v razporedu po kulturah in razredih se prenašajo- cele parcele ali deli parcel iz ene kulture v drugo in iz kultur v vložne liste, predvidene za zemljišča, ki niso podvržena zemljarini in obratno.
Nove parcele, nastale z delitvijo, se prenesejo v nove rubrike neposredno izza zadnje parcele, vpisane pod ustrezajočo kulturo in razredom. Zaradi tega se dosedanji podatki razporeda po kulturah in razredih ne menjajo samo v posameznih rubrikah, temveč tudi v odnosih in rekapitulacijah posameznih kultur ter v vseh ostalih vsotah in v glavni rekapitulaciji. Zaradi tega se morajo v stolpcu razporeda »Opomba« navesti podatki, na podlagi katerih se je izvršilo črtanje in vpisovanje. Na primer »deljena na...«; »cela parcela prenesena v kulturo«; »nastala iz parcele«; »zaradi poprave površine« itd.
Črtanje in vpisovanje se izvrši ravno tako kakor v parcelnem zapisniku in v posestnih listih. Pri parcelah z dvojno kulturo in pri parcelah, na katerih je vpisana hiša, dvorišče ali hiša z dvoriščem in eventualno dvorišče nad 500 m2 (kot parifikat), se mora dodati označba
»del« na tale način: n. pr. »del 263« ali
Člen 278. Končne vsote razporeda po kulturah in razredih morajo soglašati z ustrezajočimi vsotami vsot-nika posestnih listov.
Skupna površina in skupni katastrski čisti donos morata biti enaka z onim v zaključku parcelnega zapisnika in vsotnika posestnih listov.
XXI.	Plačevanje taks po tarifi I, II in III zakona o zemljiškem katastru vobče.
Člen 279. V čl. 51 zakona o zemljiškem katastru so navedene in hkratu s tem zakonom določene ter objavljene tarife, po kateri se plačujejo takse za dela pri izvedbi sprememb v katastrskem opernim
Pod temi deli se razumejo:
1.	Izvedba sprememb brez potovanja na kraj sam, v slučajih, če se prenos parcel ali posestev lahko izvede
v katastrskem operatu na temelju dokumentov, sodnih odlokov, razsodb ali kakršnihkoli pravilnih in verodostojnih aktov ali naznanil, kakor tudi odlokov, katerim so priloženi načrti, overjeni po pristojnih katastr-tastrskih oblasteh;
2. ugotovitve (ogledi, izvidi) na kraju samem brez zmeritve, zaradi spremembe v kulturi celih parcel ali zaradi ugotovitve istovetnosti posestnikov;
3. ugotovitve (ogledi, izvidi) na kraju samem z meritvijo v slučaju snimanja hiš in prostora okoli hiše (okučnica) zmeritve zaradi sprememb v kulturi;
4. za vse ostale meritve: delitve, zmeritve potov, železniških prog, vodopravnih objektov in regulacij posestnih mej.
1.	Taksa po tarifi I za prenose.
Člen 280. Pri računanju takse za prenos ene ali več parcel, celega ali več raznih celih posestev od enega posestnika na drugega, se mora na temelju alfabetič-nega seznama posestnikov in z vzporeditvijo istega z numeričnim pregledom posestnikov najprej ugotoviti, če ima novi posestnik že svoj lasten posestni list v katastrski občini, v kateri lež: ta parcela ali posestvo, ali ga nima.
a) Če novi lastnik že ima svoj posestni list pa pridobi od drugega posestnika samo eno parcelo, ali če pridobi z enim aktom dve ali več parcel od enega in istega lastnika; ali če preidejo nanj z enim aktom vse parcele, t. j. celo posestvo druge osebe, tedaj se plača taksa za prenos po tarifi I pod naslovom »če posestnik že ima svoj posestni list« in na podlagi katastrskega čistega donosa parcele, kise prenaša, oziroma skupnega katastrskega čistega donosa dveh ali več parcel, oziroma skupnega katastrskega čistega donosa vseh parcel, t. j. celega posestva.
Če se izvrši prej omenjeni prenos dveh ali več parcel ali celega posestva na temelju dveh ali več aktov, sprejetih v istem letu, v katerem se izvajajo spremembe, se računa skupna taksa za prenos po isti tarifi I po skupinah parcel, ki se pridobe z enim aktom.
b) Ako novi posestnik v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, pa dobi eno ali več parcel od drugega posestnika z enim aktom ali na podlagi dveh ali več aktov, se računa taksa za prenos
na isti način kakor pod črko a) tega člena, samo s to razliko, da se taksa vzame iz stolpca pod naslovom; »Če posestnik še nima svojega posestnega lista«.
Tarifa I za prenose (prepise) se glasi:
1.	za prenos celega posestnega lista na drugega posestnika, kateri v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, se računa stalna taksa 5 dinarjev.
12. za prenos parcel brez čistega donosa 1 dinar (sem spadajo samo zemljišča pod stavbo, kakor dvorišča ali prostor okrog hiše do 500 m2 po členu 10, točke 11 zakona o neposrednih davkih. V pogledu ostalih zemljišč, naštetih v čl. 10, točka 1 do vključno 10 zakona o neposrednih davkih glej zadnji odstavek tarife 1 in točko g) istega člena tega pravilnika).
3.	za prenos posameznih celih parcel se plača taksa od skupnega čistega donosa vseh parcel, ki se pridobe z enim aktom (sem spada tudi slučaj, v katerem se vse parcele enega pasestnega lista prenesejo v posestni list drugega posestnika, ki v dotični katastrski občini že ima svoj posestni list).
Tarifa I, zaporedna številka 3 za slučaje pod a) in
b)	tega člena je sledeča:
Če posest- Če posestnik že ima nik še ni-
Katastrski čisti donos
Do vključno 150 Din . . Od 150 Din do vključno
450	
600	
900	
„ 1200	
„ 1500	
„ 2250	„ ,, „
„ 3000	
„ 3750	,, „ „
„ 4500	„ „ „
„ 6000	„ j, „
„ 7500	„ ., „
„ 9000	„ „ ,,
„ 12000	„ „ „
„ 15000	,, „ „
300—	svoj pos. list 2— 3.*—	ma svojega pos. lista 3— 4—
450—	4—	5—
600—	5—	6—
900—	6—	7—
1200—	7 —	8—
1500—	8—	9—
2250—	10—	12—
■3000—	12—	15—
3750—	14—	18—
4500—	16— '	21—
6000—	19—	25—
7500—	22—	29—
9000—	25—	33—
1(2000—	30—	37—
15000—	35—	41—
20000—	41—	47—
in tako dalje za vsakih 5000 Din 6 Din več, ,za vsak ostanek, manjši od 5000 Din, pa se taksa zaokroži ter zaračuna kot za polnih 5000 Din.
c) Za prenos celega posestnega lista, t. j. cele vsebine enega posestnega lista na drugega posestnika, ki v dotični katastrski občini še nima svojega posestnega lista, v katerem primeru se spremeni samo naslovna stran posestnega lista, se plača stalna taksa 5 Din, ne glede na to, koliko parcel je vpisanih v tem posestnem listu. Ista taksa se plača, kadar se na naslovni strani posestnega lista prenese en idealni del.
č) Za prenos parcele brez čistega donosa, t. j. za prenos zemljišča pod stavbo kakor tudi dvorišča (prostor okoli hiše) do 500 m2 po čl. 10, točke 11 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, se računa prenosna taksa po 1 Din. Če se preneseta dve ali več takih parcel, ne glede na to, ali se te parcele prenašajo od enega samega ali od več raznih posestnikov, se računa tolikokrat po 1 Din, kolikor takih parcel se prenaša.
d) Če prepisana parcela sploh ni podvržena zemlja-rini, ne plača novi posestnik nikake prenosne takse. To se nanaša na zemljišča, navedena v čl. 10, točke 1 do vključno 10 zakona o neposrednih davkih, ki so stalno oproščena zemljarine.
e) Pod celo parcelo (glej točko 3 tarife I. k zakonu o zemljiškem katastru) se razume vsaka parcela, ki je v katastrskem načrtu predstavljena kot posebna parcela, najsi je označena s celo številko ali z vlomkom.
Za celo parcelo se smatra tudi oni del parcele, ki nastane z delitvijo kake parcele, in sicer zaradi tega, ker tak del po izvršeni zmeritvi, kartiranju, numeri-ranju in izračunanju njegove površine, preneha biti del osnovne parcele. Pri izvedbi v posestnih listih in v ostalih delih katastrskega operata taka parcela nima več značaja dela parcele. Zato se za njo zaračuna taksa po zaporedni številki 3, tarife I.
f) Prenos dela parcele, delov parcele, dela in delov posestva se izvede v katastrskem operatu samo pri spremembah v lastnini solastniških parcel in solastniških posestev, pa tudi to samo takrat, ko se parcela oziroma parcele ali posestva sploh ne delijo na podlagi zmeritve, ampak se prenašajo samo idealni deli parcel ali posestev od enega posestnika na drugega. (Glej drugi pododstavek pod c) tega člena.)
Taksa za prenos se plača po zaporedni številki 1, tarife I., t., j. 5 Din.
g) Za prenose šolskih poslopij, cerkva, molilnic, bolnišnic in ostalih javnih zgradb, ki spadajo po svojem namenu med zemljišča, našteta v členu 10, točka 1 do Vključno 10 zakona o neposrednih davkih, se ne plača taksa po tarifi I. zapored, št. 2 (glej č tega člena). Ti objekti spadajo med parcele, navedene v zadnjem odstavku tarife I. (glej črko d tega člena), ki so oproščene takse po tarifi I.
h) Pri prenosu posameznih parcel v krajih, kjer je preračunan skupni stari katastrski čisti donos v posameznih posestnih listih samo sumarno (v skupnem stanju posestnega lista) v novi katastrski čisti donos, je treba posebno paziti na to, da se mora plačati taksa za prenos po tarifi I. od novega katastrskega čistega donosa.
i) Takso po tarifi I. mora plačati v vsakem slučaju tista oseba, ki dobi parcelo, del parcele ali celo posestvo.
Pri delitvi posestva na cele parcele (brez delitve posameznih parcel) plačajo takso vsi oni, ki so na delitvi udeleženi. Po pojasnilu pod c) tega člena velja to načelo tudi takrat, kadar se dele nekatere ali vse parcele enega posestva. Taksa po tarifi I. se plača na temelju katastrskega čistega donosa tiste parcele ali tistih parcel, oziroma tistega dela ali delov parcel, ki po izvršeni delitvi pripadejo posameznim posestnikom.
Člen 281. Poleg slučajev, naštetih pod črko d) in g) prednjega člena tega pravilnika se taksa za prenos po tarifi 1. ne zaračuna še v sledečih slučajih:
a) Če se prenašajo posamezne parcele ali cela posestva v katastrskem operatu iz enega posestnega lista v drugega, ali če se vsa vsebina enega posestnega lista prenaša na drugo osebo s črtanjem osebnih podatkov dosedanjega posestnika in z vpisom osebnih podatkov novega posestnika in to pod pogojem, če so bili dosedanji podatki napačno vpisani bodisi pri sestavi opera ta ali v teku del za vzdrževanje katastra.
To velja tako za osebne podatke, bivališča in hišne številke, kakor tudi za vse ostale napačno vpisane podatke v vseh delih katastrskega operata, ker se to delo ne sme smatrati za enakovredno z delom zaradi stvarne spremembe v osebi posestnika.
b) Če se prenašajo parcele zaradi spremembe meja katastrskih občin iz ene katastrske občine v drugo, pa se pri tem ne menja lastništvo dotičnih parcel.
2.	Taksa po tarifi II. A) za ugotovitve na kraju samem brez z m e r i t v e.
Člen 282. Za ugotovitev celih parcel na kraju samem se računa taksa:
1. za vsako posamezno skupino (grupo) do 5 parcel 3 Din;
2. za vsako posamezno skupino (grupo) do 15 parcel 5 Din;
3. za vsako posamezno skupino (grupo) do 30 parcel 10 Din;
4. za vsako posamezno skupino (grupo) z več kot 30 parcel, za vsako nadaljnjo parcelo 0.50 Din;
5. za ugotovitev spremembe v kulturi cele parcele, za vsako parcelo po 1 Din.
Ugotovitve za olajšavo in odpis zemljarine zaradi elementarnih nezgod niso podvržene taksi.
Pod eno skupino parcel (grupo) pod tekočo številko 1 do vključno 4 tega člena je razumeti parcele, ki leže v mejah enega in istega arondiranega posestva ene in iste katastrske občine.
Nevezane ali razstresene parcele enega in istega lastnika v isti katastrski občini tvorijo toliko skupin, na	kolikor raznih	nevezanih	mestih so.
Ker se stalne	takse pod	tek. štev. 1	do vključno 3
tega člena po 3, 5 in 10 Din ne smejo zmanjšati, če je število parcel manjše od 5, 15, oziroma 80 parcel, se morajo te takse pobirati od vsakega posestnika, ki pride pri ugotovitvi na kraju samem v poštev ne glede na to, če se vrši ogled na kraju samem za vsakega posestnika posebej, ali za vse posestnike samo v eni vnaprej določeni smeri obhoda.
Če se ogled na kraju samem nanaša na več kot 30 medsebojno vezanih parcel, se poveča stalna taksa 10 dinarjev za tolikokrat po Din 0.50, kolikor parcel je pregledanih preko števila 30.
Po gornjem pojasnilu se zaračuna za eno parcelo ali	za skupino 2,	3, 4 in 5	parcel stalna taksa 3 Din,
za	skupino od 6 do 15 parcel	5 Din, in za	skupino od 16
do vključno 30 parcel 10 Din.
Taki ogledi na kraju samem se opravljajo samo takrat, če se istovetnost posestnika iz kakršnihkoli opravičljivih razlogov nikakor ne more ugotoviti pri katastrski upravi, ali pri občinski upravi.
Če se pri takih ugotovitvah na kraju samem pokaže potreba zmeritve take vrste, da se morajo podatki merjenja vnesti v meritvene skice za izvedbo v katastrskih načrtih, se računa taksa po tarifi II., črka B, kadar merjenje zadeva slučaje, naštete v tarifi II, pod B, sicer pa po tarifi III.
3.	Taksa po tarifi II. B) za ugotovitve na kraju same m z zmeritv i j o.
Člen 283. 1. Za zmeritev po točki 1, tarife II. pod črko B) zaradi spremembe v kulturi se računa samo 30% tarife III., in to na podlagi površine cele parcele ne glede na to, ali se številčno označi s posebnimi številkami samo eden ali več delov te parcele, ki so se spremenili v kulturi, ali če se ti deli združijo s sosednimi parcelami istega lastnika in iste kulture ter razreda.
Za podlago računanja takse se jemlje cela površina parcele zaradi tega, ker se mora radi točne izmere novih mej med poedinimi kulturami premeriti ali vsaj kontrolirati cela parcela.
Če je zmeritev cele parcele zaradi izločitve spremenjenih delov v kulturi nepotrebna, kar velja samo za parcele večjega obsega in kadar spremenjeni deli ležijo vzdolž ali ob posestni meji te parcele s sosednimi parcelami manjšega obsega, je dovoljeno računanje takse na podlagi površine spremenjenega dela v kulturi.
2. Za zmeritev zaradi spremembe v objektu, t. j. za zmeritve hiš in prostora okoli hiše (dvorišča) se plačuje samo 50% tarife III. V takem slučaju se jemlje za podlago računanja takse površina cele parcele, ker se mora cela površina najtočneje preizkusiti in zmeriti.
Izvzeti so samo veliki gozdni kompleksi, občinski pašniki in obsežnejše parcele, na katerih so zgrajene lovske hiše, stavbe na uzurpiranem državnem zemljišču in na zemljišču samoupravnih teles ter planinske koče in kolibe. V teh slučajih se vzame za podlago računanje takse samo oni del zemljišča, ki leži v mejah snimljenoga kompleksa.
3. Zmeritve, ki se vršijo event. pri ogledu elementarne škode po členu 1'1, toč. 6 zakona o neposrednih davkih, niso podvržene taksi.
4. Taksa po tarifi III. za zmeritve.		
Člen 284. Pri računanju takse po tarifi III.		za zme-
ritve se jemlje za podlago površina parcele, ki Ta taksa znaša:		se deli.
Do vključno 5	arov		0 Din
Od 5 arov do vključno 10 arov . . .		4 „
„ 10 „	25 „ . . . .	10 „
„ 25 „	50 „ ....	20 „
„ 80 „	75 			30 „
„ 75 „	100 „ ....	40 „
„ 100 „	250 			60 „
„ ' ,250 „	500 „ ....	80 „
„ 500 „	750 „ ....	.100 „
„ 750 „	1000 „ ....	120 .,
„ 1000 „	1250 			140 „
» 1250 „	1500 „ ....	160 „
„ 1500 „	2000 „ ....	180 „
„ 2000 „	2500 „ ....	220 „
„ 2500 „	3000 „ ....	250 .,
in tako dalje za vsakih 500 arov po 30 Din več,		za vsak
ostanek, manjši od 500 arov pa se zaokroži, ter se zaračuna taksa kakor za polnih 500 arov.		
Ta taksa velja za delitve posameznih parcel pin parcel ter za delitve celih posestev.		in sku-
Navedena tarifa se mora uporabljati na sledeči način:
1. primer: Če oseba A od svoje parcele v površini 100 arov proda osebi B del 60 arov, mora geometer pri zmeritvi v svrho delitve te parcele prekon-trolirati celo parcelo, primerjajoč parcele na terenu s stanjem v katastrskem načrtu. Poleg tega je geometer dolžan, da v slučaju, če se parcela v katastrskem načrtu ne krije popolnoma z dejanskim stanjem, razširiti zme-ritev tudi na sosedne parcele, da bo del parcele, ki bo pripadel osebi B in tisti del, ki ga obdrži oseba A, po predpisih tega pravilnika vrisal čim točneje v katastrski načrt. Oseba B plača takso za zmeritev površine 100 arov, t. j. 40 Din.
2. primer:	če	je površina parcele, ki pripada
osebi A, velika, del pa, ki ga je kupila oseba B, ima z ozirom na sosedne parcele znatno manjšo površino od dela parcele, ki ostane v posesti osebe A in tak položaj, da za del, ki pripada osebi B, ni neobhodno potrebno
zmeriti celo parcelo, temveč samo odsvojeni del parcele z najbližjo okolico, tedaj se v takem slučaju ne plača pristojbina od cele površine, temveč samo od one površine, ki pripada osebi B.
Taki slučaji se dogajajo zlasti pri zmeritvi delov, odcepljenih od velikih gozdnih parcel in pašnikov.
Če bi se pokazala potreba, da se mora v tem slučaju zaradi prvotno napačnega snimanja snimati tudi tisti del parcele, ki ostane v posesti osebe A, tedaj se za zmeritev tega dela ne plača pristojbina po tarifi III., ampak se uporablja stavek 5 tarife III., ki se glasi: »Za zmeritve p,ri popravi tako prvotnega, kakor naknadnega napačnega snimanja, se taksa za zmeritev ne plača.«
3.	primer : Če oseba A odsvoji dele svoje parcele osebama B in C, sebi pa ne pridrži nobenega dela, plačata takso za zmeritev osebi B in C na podlagi cele površine prvotne parcele, toda sorazmerno površini njiju delov. N. pr.: Parcela, ki se deli, ima površino 100 arov. Oseba B dobi 60, oseba C pa 40 arov. Taksa za 100 arov znaša 40 Din. Osebi B in C plačata to takso v razmerju 6 :4, oziroma 3 :2; izraženo v odstotkih je 60% : 40%, ali 24 -j- 16 — 40 Din.
Postopek za računanje takse v slučaju, če se zmeritev nanaša na delitev več parcel enega in istega lastnika in so posamezne parcele druga blizu druge ter v slučaju, ko je posestvo raztrgano, t. j. da so posamezne parcele razstresene, je razložen v sami tarifi III. v odstavku 6 in 7. Tudi v tem slučaju se je treba ravnati po načelih, pojasnjenih v prednjih točkah tega člena.
Če se deli posestvo ali del posestva, ki sestoji iz več raznih kultur, na dva ali več delov, tedaj se v takem slučaju delitve posestva vzame za podlago računanja takse po* tarifi III. vedno površina vseh parcel, ki leže v mejah posameznih novih delov ne glede^ na to, da-li se samo ena ali več teh parcel po izvršeni zmeritvi in kartiranju deli v posebne parcele.
Tak slučaj nastopi pri delitvi arondiranega posestva z več raznimi kulturami. Nova delilna črta je potegnjena navadno brez ozira na linije med posameznimi klutu-rami, katere so bile svoječasno izločene kot posebne parcele, sedaj pa ne ustrezajo več dejanskemu stanju. V takih slučajih se mora izvršiti zmeritev v prvi vrsti za to, da se dobe čim točnejše nove posestne meje vseh delov, ki so nastali na tem posestvu, hkratu pa se snima jo tudi nove linije kultur.
če v takem slučaju snimanje kultur ni potrebno, ker ni bilo sprememb v kulturi, premerjeni del posestva pa obsega več parcel, od katerih je njih ena ali več že razdeljenih in označenih s posebnimi številkami, ostale pa v celoti, kakor so predstavljene v katastrskem načrtu, preidejo v posest novega lastnika, se plača taksa po tarifi III. od skupne površine vseh deljenih kakor tudi nedeljenih parcel, ki leže v mejah snima-nega dela posestva. Če pa so bile snimane tudi kulture, se računa poleg cele takse po tarifi III. tudi taksa po tarifi II., pod B, točka 1 na podlagi skupne površine onih kultur, ki so popolnoma na novo zmerjene, ne-upoštevajoč neznatne spremembe in eventualne popravke prvotno ali naknadno napačnega ali približnega snimanja kulturnih črt.
Isto velja tudi za snimanje objektov v mejah takih delov posestva. Taksa se računa po tarifi 1., pod B, točka 2.
Če se ob priliki delitve posestev, navedenih v predhodnih odstavkih naleti na parcele, ki so cele spremenjene v kulturi, se poleg takse po tarifi III. računa tudi taksa po tarifi II., pod A, točka 5, in to po 1 Din za vsako parcelo.
Člen 285. Za snimanje cest in železniških prog se plača taksa po tarifi III. le od skupne površine vseh delov parcel, ki se od posameznih parcel odcepijo in pripoje cesti ali železniški progi.
To velja tudi za snimanje kanalov, nasipov in ostalih vodnih naprav, kakor tudi vseh objektov, ki nastanejo iz delov parcel, pa se numerirajo samo z eno posebno številko.
Člen 286. Pri regulaciji posestne meje med dvema posestvoma, plačata takso oba posestnika tako, da se vsakemu posestniku računa taksa po tarifi III. sorazmerno površini njihovih spremenjenih parcel, in sicer na podlagi skupne površine teh parcel.
N. pr. popravljena je meja z enim prelomom med parcelno številko 5, njiva, s površino 20 arov in travnikom parcelna številka 10, s površino 30 arov. Ker je za določitev nove meje potrebno zmeriti površini obeh parcel, plačajo posestniki parcelnih številk 5 in 10, od skupne površine 20 + 30 = 50 arov, takso 20 Din. Če se je regulacija meje izvršila pod pogojem, da morajo ostati posamezne površine teh parcel tudi po regulaciji nespremenjene, tedaj plačata posestnika takso 20 Din v
razmerju 20 : 30 — 2 : 3, t. j. posestnik parcele štev. 5 plača 8 Din, posestnik parcele štev. 10 pa 12 Din. Če pa ni takega pogoja, se razmerje odredi na podlagi primerjanja parcelnih površin po nove m stanju.
Kadar se izvrši regulacija med dvema parcelama z velikima površinama, in če za izvedbo te regulacije v katastrskem načrtu ni neobhodno potrebno zmeriti obe parceli, temveč samo pas vzdolž meje, se računa taksa od površine tega pasa. Posestniki plačajo to takso sorazmerno s površino njih parcel na isti način kakor v prednjem primeru.
Če se regulira meja med parcelo z veliko površino in parcelo z majhno površino, se plača taksa od površine, ki jo tvori cela površina manjše parcele in površina zmerjenega pasa večje parcele, toda sorazmerno s površinama teh parcel.
Člen 287. Takse po tarifi I-, II. in III. se vpisujejo v izkaz sprememb šele takrat, ko so nove površine in katastrski čisti donos že izračunane.
Odtod se prenašajo v stolpec 24 razporeda zemlja-rine, oziroma v nalašč v to vstavljeni novi stolpec na desnem kraju strani razporeda zemljarine, da bi te takse pristojna davčna uprava hkratu z zemljarino izterjala od dolžnih posestnikov, kakor je odrejeno z razpisom ministrstva financ oddelek za davke br. 167.024 z dne 1. junija 1929.
Ker se vpišejo v razpored zemljarine samo tisti posestni listi, ki obsegajo zemljišča, podvržena zemljarini, se morajo posestni listi brez katastrskega čistega donosa, za katere pa je plačati takso po tarifi I., II. ali III., izjemoma vnesti v opombo dodatka razporeda zemljarine, pod naslovom: »Samo za plačanje katastrske takse«. Pri takih posestnih listih zadošča, če se izpolni samo stolpec od 1 do 5 in stolpec 24 razporeda zemljarine, ostali stolpci pa ostanejo prazni.
Člen 288. Pri računanju taks po tarifi I., II. in III. zakona o zemljiškem katastru, se morajo upoštevati tudi sledeča splošna pravila:
1. Taksa po tarifi I. je predvidena samo za delo pri prenosu parcel in celih posestev iz enega posestnega lista v drugega in za delo pri izvedbi teh sprememb v ostalih spisih;
2. taksa po tarifi II. je predvidena samo za delo pri izvidih na kraju samem z zmeritvijo in brez zmeritve;
3. taksa po tarifi III. je predvidena samo za z m e r i t v e ;
4. ako je združen prenos ene ali več parcel z izvidom (ugotovitvijo) na kraju samem, se plača taksa za tak prenos po tarifi I. in II.;
5. če je prenos ene ali več parcel vezan za zme-1'itev, se plača taksa po tarifi I. in III.;
6. če je prenos enega dela posestva (skupine parcel, dela arondiranega zemljišča z več raznimi kulturami) vezan z deli, navedenimi pod točko 2 in 3 tega člena, se plača taksa po tarifi I., II. in III.;
7. taksa po tarifi II. in III. se plačuje v slučaju, če se hkratu z delitvijo parcel snima jo tudi hiše in spremembe v kulturi, z zmeritvijo ali brez zmeritve, zlasti takrat, če ena od teh sprememb ni bila nazna-hjena, opažena pa je bila šele pri zmeritvi ali ogledu ha kraju samem ali pri zmeritvi na stroške privatnih oseb.>
Clen 289. Katastrske uprave morajo voditi poseben seznam o odmerjenih taksah sumarno za vsako katastrsko občino. V tem seznamu je treba ločiti takse, po tarifi I., II. in III. Skupna vsota taks po tarifi I., II. in III. tega seznama za vse katastrske občine se mora vjemati s skupno vsoto taksnih vsot po tarifi I., II. in III. v razporedih zemljarine za vse katastrske občine.
Ti seznami se morajo voditi po davčnih upravah in po priloženem obrazcu.
XXII.	Plačevanje taks po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru.
Člen 290. Pod brezplačnim vpogledom v katastrske načrte in operate na sedežu katastrske oblasti (čl. 53 zakona o zemljiškem katastru) je razumeti pregled in preizkušnjo podatkov kateregakoli dela katastrskega operata v prisotnosti uradnika katastrske uprave in v prostorih katastrske uprave. Pri tej priliki napravljene zabeležke ne smejo imeti značaja popolnega prepisa niti v pogledu posameznih podatkov niti v pogledu več podatkov.
Pod besedo »vsakdo« (čl. 53, prvi odstavek zakona o zemljiškem katastru) se razume ne samo lastnik, posestnik, hasnovalec in dedni zakupnik, ki se interesira za svoje in za svojih sosedov posestva, temveč vsaka
oseba ne glede na to, je-li davčni zavezanec ali ne, če zahteva pojasnila o kateremkoli posestvu.
Če zahtevajo zgoraj omenjene osebe kopije iz katastrskih načrtov, prepise p »edinih delov katastrskega ope-rata ali njih izvlečke, se jim isti dajo proti plačilu takse po tarifi IV.
Člen 291. Kadar stranka zahteva kopijo iz katastrskega načrta in se ta nanaša na večje število parcel, mora katastrska uprava predvsem gledati na to, da se oddajo litografije katastrskih načrtov, t. j. posameznih celih katastrskih listov, zlasti takrat, kadar so vse zahtevane parcele na enem ali dveh katastrskih listih.
V ta namen bo imel oddelek za razmnoževanje načrtov pri ministrstvu financ na razpolago dovoljno število izvodov litografij katastrskih načrtov, namenjenih za prodajo.
To velja zlasti za občinske urade (načelstva), podjetja, zadruge in ustanove.
Naprava kopij katastrskih načrtov za večje zemljiške komplekse, če so v zalogi litografije, vobče ni dovoljena. V takem slučaju se sme uprava izjemoma obrniti neposredno na ministrstvo financ.
Člen. 292. Prepise posameznih ali več posestnih listov mora uprava napraviti v najkrajšem roku in jih vročiti stranki proti plačilu takse.
Prepise vseh posestnih listov kake cele ali več celih katastrskih občin z alfabetičnim seznamom posestnikov, sme uprava napraviti samo z odobrenjem pristojne finančne direkcije.
To velja zlasti za napravo celih parcelnih zapisnikov z numeričnim pregledom posestnih listov, katere naročajo občinske uprave.
Izvlečke iz posestnih listov za posamezne parcele izdeluje uprava na obrazcu »posestni lisk.
Overitve kopij katastrskih načrtov, prepisov in izvlečkov iz katastrskih operatov na izrečno zahtevo stranke, posebno pa v primeru, če mora stranka te predložiti kaki oblasti, ustanovi, korporaciji ali zadrugi, so podvržene taksi po tar. postavki 43 taksnega zakona, v kolikor niso oproščene taks po taksnem zakonu.
Člen 293. Vsa dela, našteta v tarifi IV zakona o zemljiškem katastru, se vrše po službeni dolžnosti.
Radi tega katastrske oblasti ne smejo zavračati naznanil in prošenj, s katerimi se zahtevajo kopije, prepisi in izvlečki iz katastrskih operatov.
Izjemoma in po potrebi se dajejo taka dela v akordno izdelavo. V tem primeru dobe osebe, ki izvrše ta dela 80% te tarife pod pogojem, da akordant da svoj materijal, predpisan za državne oblasti.
To se more in sme s strani pristojne finančne direkcije dovoliti katastrskim upravam samo takrat, če je število naznanil za napravo kopij, prepisov in izvlečkov iz katastrskega operata tako veliko in delo tako obsežno, da se . nikakor ne bi moglo izvršiti rednim potoni v uradnih urah, posebno v primeru naročil prepisov celih parcelnih zapisnikov z numeričnim pregledom posestnih listov.
Izplačilo 80% zaslužka se sme izvršiti, če je pravilna in točna naprava kopij ali prepisov pregledana od šefa uprave, dotični plačilni izkaz pa overjen s klavzulo, da je delo izvršeno resnično v izvenuradnetn času in da je taksa v celoti plačana. Ta zadnji pogoj mora biti overjen tudi po odseku za računovodstvo pristojne finančne direkcije in vidiran od krajevne kontrole.
Plačilnemu izkazu mora biti priloženo potrdilo šefa uprave, da je plačana taksa za katastrske obrazce po zapor. st. 19 tarife IV, odnosno- za risalni papir ali platno po zapor. št. 9 pod C iste tarife.
če akordant sam nabavi risalni papir, ki mora ustrezati formatu, predpisanemu s tem pravilnikom, se mora to dejstvo- v plačilnem izkazu navesti.
Člen 29-4. Vsa naznanila, s katerimi se zahtevajo kakršnikoli prepisi, izvlečki in kopije iz katastrskega operata kakor tudi litografije katastrskih načrtov, so takse proste.
To mora stranka sama naznačiti na naznanilu, sklicujoč se na tarifo IV zakona o zemljiškem katastru. Če tega ne stori, mora katastrska uprava pri sprejemu naznanila staviti to opombo na naznanilu.
Člen. 295. Katastrska uprava vodi blok naročil kopij, prepisov in izvlečkov po priloženem obrazcu.
Temu bloku se priložijo vsa pismena naznanila in vsi zapisniki, sestavljeni ob priliki ustnih naznanil.
Vročitev izdelanih kopij, prepisov in izvlečkov privatnim osebam se izvrši po vplačilu takse. To velja tudi tedaj, kadar se dostavlja po pošti.
Pri vplačilu takse po čekovni položnici na račun pristojne finančne direkcije mora stranka pri prejemu prepisov, izvlečkov in kopij pokazati potrdilo, ali pa jo predložiti katastrski upravi po pošti na vpogled.
Uprava zabeleži dan vplačila v bloku naročil in potrdilo takoj vrne dotični stranki, kopijo bloka naročil pa takoj pošlje finančni direkciji.
Vkrajih, kjer finančna direkcija nima lastnega računa pri Poštni hranilnici, se plača taksa po tarifi IV v gotovini. Vplačilo takse se vodi v knjigi pobotnic v triplikatu. Original, pisan s tintnim svinčnikom, ostane v katastrski upravi, ena kopija se izroči stranki, druga pa z izročilom denarja davčni upravi. Kopije se izdelujejo z indigo-papirjem.
Člen 296. Ako stranka naroči kopijo, prepis ali izvleček preko občine ali druge oblasti za svoje privatne namene ali za predložitev kaki oblasti, ustanovi ali zadrugi, se naročene stvari izdajo samo takrat, če zainteresirana stranka direktno, ali preko občine ali oblasti plača takso po tarifi IV.
Državnim uradom se brezplačno izdajajo kopije, prepisi in izvlečki iz katastrskih operatov samo takrat, kadar jih ti uradi potrebujejo zgolj za službene namene, t. j. kadar po obstoječih predpisih ne morejo zahtevati podatkov od stranke, temveč si jih morajo preskrbeti uradi sami.
Člen 297. Pooblaščenim civilnim inženjerjem, geodetom in geometrom, ki imajo pooblastilo ministrstva financ za civilno geometrsko prakso kakor tudi njih pomožnemu osebju, je dovoljeno v prostorih katastrske uprave prepisovati in kopirati podatke iz vseh delov katastrskih operatov proti plačilu takse po tarifi IV.
Pooblaščenim civilnim inženjerjem, geodetom in geometrom, kakor tudi njih pomočnikom je ravno tako dovoljeno kopiranje katastrskih načrtov in indikacijskih skic. Kopiranje posameznih parcel in skupin parcel je dovoljeno samo s svinčnikom; kopiranje s tušem kakor tudi kopiranje celih katastrskih listov se ne sme dovoliti v nobenem primeru.
Če so litografije katastrskih načrtov, se jim te izdajajo proti plačilu takse po tekoči številki 20 tarife IV, če pa jih ni, jih katastrska uprava takoj naroči od pristojne finančne direkcije, oziroma od ministrstva financ, obenem pa pošlje katastrske načrte v razmnožitev.
Finančne direkcije morajo gledati na to, da se za vsako katastrsko občino razmnoži dovoljno število izvodov katastrskih načrtov za prodajo. (Glej katastrski pravilnik V. del.)
Kadar je razmnožen je katastrskih načrtov nemogoče, ali ako se ne more hitro izvršiti, o čemer si mora katastrska uprava izposlovati pojasnilo finančne direkcije oziroma ministrstva financ, sme katastrska uprava izjemoma dovoliti kopiranje celega ali več listov, toda samo proti plačilu takse po tekoči številki 20, tarife IV. in pod pogojem, da kopiranje izvrši strokovnjak, zaposlen pri pooblaščenem civilnem inženjerju, geodetu ali geometru.
Člen 298. Pod državnimi uradi, katerim se izdajajo v smislu čl. >296, drugi odstavek, prepisi iz katastrskih operatov brezplačno, se razumejo v prvi vrsti sodišča kot zemljiškoknjižne oblasti, katerim se z vsakim na-znanilnim listom, ki zadeva delitev parcele, spremembo v mejah ali v površini parcele, priloži en izvod kopije katastrskega načrta, kakor tudi vsi katastrski podatki, potrebni za izvedbo sprememb na zemljišču v zemljiški knjigi, naznanjenih z naznanilnitn listom; nadalje vsi katastrski podatki, katere bodo zahtevala sodišča v zapuščinskih stvareh in ostalih primerih uradnega značaja za službene namene neposredno' od katastrskih uprav.
Davčnim upravam se morajo v vsakem času dajati bodisi na pismeno ali ustno zahtevo in v uradne svrhe potrebni katastrski podatki, v kolikor se zahteva nanaša na podatke, s katerimi katastrske uprave razpolagajo, in v kolikor se ta zahteva ne nanaša na prepis celih seznamov ali celih delov katastrski operatov.
V slednjem primeru mora katastrska uprava zaprositi odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji za mnenje.
Na vseh prednjih predmetih je staviti klavzulo: »Samo za službeno uporabo«.
Člen 299. Za vse druge državne oblasti velja čl. 296. drugi odstavek tega pravilnika.
Ako občine zahtevajo prepise posameznih delov katastrskega operata in kopije katastrskih načrtov ali prepise posameznih posestnih listov, se jim to izda samo proti plačilu takse po tarifi IV. Občine imajo pravico brezplačno zahtevati samo pojasnila, na temelju katerih morejo dati uradna poročila upravnim in sodnim ob-lastvom.
Člen 90t). Kadar zahteva kdorkoli prepis seznamov ali napravo kopij iz skic, ki niso navedene v tarifi IV. in se nikakor ne more uporabiti taksa pod kako drugo tekočo številko te tarife, mora katastrska uprava za-
prositi za pojasnilo pristojno finančno direkcijo, la pa, če je potrebno, ministrstvo financ.
Člen 301. Bloku naročil morajo biti priloženi vsi zapisniki in naznanila kakor tudi plačilni bloki.
Inspekcijski organi morajo pri vsaki reviziji naj-vestneje pregledati te bloke in po potrebi zahtevati predložitev teh blokov finančni direkciji.
Odsek za kataster in državna posestva pri finančni direkciji je dolžan voditi točen pregled o plačanih taksah po tarifi IV. za vsako podrejeno- katastrsko upravo. Najpozneje do konca meseca junija vsakega leta morajo vsi odseki predložiti ministrstvu financ sumarni pregled vseh plačanih taks po tarifi IV., v katerega se vpišejo vse takse iz preteklega proračunskega leta.
Člen 302. Katastrske uprave se opozarjajo, da vodijo naročilne bloke pravilno-, točno in pregledno.
Za vsako nepravilnost in nesoglasje med naznanili in naročilnimi bloki so odgovorni dotični uradniki in njih šefi.
Eventualne zlorabe od strani posestnikov, pooblaščenih inženjerjev, geodetov ali geometrov in vseh ostalih oseb, katere se opazijo ob priliki vpogleda v operat in katere bi se ne mogle preprečiti na temelju odredb tega pravilnika, javi katastrska uprava pristojni finančni direkciji, ta pa ministrstvu financ.
XXIII.	Obrazci za dela pri vzdrževanju katastra
Člen 303. Deli katastrskega opera ta, izvršeni na temelju nove zmeritve in obnove zmeritve po uveljavljenju zakona o zemljiškem katastru, morajo biti izdelani na obrazcih, ki so predpisani s> katastrskim pravilnikom VI. del.
Pomožni obrazci za dela pri vzdrževanju katastra, navedeni v tem pravilniku, morajo biti po možnosti enaki za vso državo tako za kraje, kjer je že izvršena katastrska zmeritev kakor tudi za kraje, kjer katastrska zmeritev še ni izvršena, v kolikor so in v kolikor še bodo potrebni za kraje, kjer se vzdrževanje katastrskega operata, izdelanega od sreskih popisnih komisij, vrši po katastrskem pravilniku VII. del, I. poglavje, br. 93.950 z dne 22. nov. 1920, Službene novine br. 292—CXX1J z dne 12. decembra 1929.
Člen 304. Vse obrazce za dela pri vzdrževanju katastra dobivajo katastrske uprave od pristojne finančne direkcije.
Finančne direkcije ne smejo brez predhodnega odobrenja ministrstva financ uvajati novih obrazcev.
Člen 305. Poleg navedenih pomožnih obrazcev za izvedbo sprememb v katastrskem operatu se bodo uporabljali tudi obrazci za statistične namene, ki so priloženi temu pravilniku.
Način vpisovanja podatkov v te obrazce je pojasnjen na obrazcih samih.
Člen 308. Odredbe tega pravilnika veljajo od dneva razglasitve v Službenih novinah.
Br. 1437.	Minister	financ:
15. januarja 1930.	Dr.	Stanko	Šverljuga,	s.	r.
Beograd.
blovanska knjižnica 5K n
B 6349
SS00901590S
03:55
at na knjižnica Ljubljana