42 Otrok in knjiga 103, 2018 | Večernica ljudje, jih ne moremo zares spoznati, kar je velika škoda. A kadar si odprt do ljudi in življenja nasploh, to postane zanimivo in polno smeha. Knjiga je pospremljena z izjemnimi ilu- stracijami Tanje Komadina. Kako je nastajala ta vajina Gospa s klobukom, o čem sta govorili? Ključno se mi zdi, da je bila Tanji knjiga všeč, prav zaljubila se je vanjo. In ko si zaljubljen, stvari delaš z žarom. To se njenim ilustracijam vidi, saj niso le izvrstno narejene, ampak je v njih tisto nekaj več. Tanja je bila sploh prva bralka knjige; poglavja sem ji pošiljala sproti in njen navdušeni odziv je pripomogel k sproščeni vožnji na kovčekmobilu. bolj- še sopotnice si ne bi mogla želeti! Največ sva bili na liniji, ko je nastajal lik gospe Ljudmile, potem pa sva si bolj pošiljali kakšne prebliske in asociacije. Risba veliko doda zgodbi. Se vam zdi nadgradnja? Pri Gospe s klobukom vedno govorim o najini knjigi – moji in Tanjini. besedilo in ilustracije so v tem primeru neločljiva celota. Tanja je zagotovo tudi nadgra- dila moje besedilo, saj je v ilustracijah vzporedno peljala tudi nekatere lastne zgodbe, ki jih v besedilu sploh ni – deni- mo črn muc, ki se sprehaja skozi celotno knjigo, je povsem njena ideja, pa števil- čenje poglavij z limoninimi napolitan- kami, ki jih je vedno manj. Obenem pa je besedilo tudi ’podkletila’ s številnimi detajli, ki naredijo podobe življenjske. Kaj je za vas dobra ilustracija? Pri ilustraciji se mi zdi bistveno, da ujame atmosfero zgodbe in upodobi tudi stvari, ki so zapisane med vrsticami. Po drugi strani mora biti dobra ilustracija prepričljiva tudi v čisto likovnem smislu. Zanimivost dela je tudi v uporabi in razlagi tujk, ki jih vpletate v zgodbo; na notranjosti platnic pa so ob njihovi razlagi na roko napisane še telefonske številke pa odtis kavne skodelice … Gospo Ljudmilo je navdihnila resnična oseba, stara teta mojih dveh otrok, ki si zares zapisuje tujke, ki jih sliši po radiu ali prebere v časopisu. Piše jih v stare zvezke, poleg njih pa še kakšen recept in telefonsko številko. Odtisi kave so tam zato, ker jo rada pije in ni ravno nora na red in čistočo. Formalno pa mi je slovar tujk služil kot rdeča nit, ki zašije skupaj posamezna poglavja knjige. V knjigi za zadnjim poglavjem sledi še dodatek, v katerem v obliki izrezkov iz časopisov beremo, kaj se je dogajalo z nekaterimi junaki po koncu zgodbe. V knjigi je res veliko likov in z vsakim od njih se Ljudmila druži le kratek čas, potem pa se odpelje naprej. Zdelo se mi je, da bi bralce utegnilo zanimati, v kate- ro smer je zavila usoda vsakega od njih. In ker sem prav vse vzljubila, sem jim namenila svetlo prihodnost. Gospa Lju- dmila vse te obstrance poveže med seboj v nenavadno, a radostno družino. To je njen pravi poklic oziroma poslanstvo. Verjamem, da ima vsak od nas svojega, le odkriti ga moramo. Petra Zemljič Večer, 19. september 2018 Jana bauer: »naVdUšena nad absURdnostJo« Groznovilca in divja zima (Kud Sodob- nost International, ilustrirala caroline Thaw) Že leta 2002 je bila prvič nominirana za Izginjevalca čarovnic, drugič leta 2012 za Groznovilco v Hudi hosti, prvo knjigo o atipični vili, ki je duhovit od- govor na poplavo sladkobnih, rožnatih, 43 Otrok in knjiga 103, 2018 | Večernica nakrancljanih in lepih vil v vseh agre- gatnih stanjih in žanrih. Njena letošnja, skupno že tretja nominacija v zgodovini večernice, velja Groznovilci in divji zimi. (Foto Robert balen) O dramaturgiji Ko je Jana Bauer napisala prvo Grozno- vilco v Hudi hosti pred šestimi leti, je v intervjuju za prilogo Večernica med drugim povedala o svojem študiju na AGRFT: »Mislim, da je bil študij drama- turgije res dobra izbira. Dramatika te so- oči z določenimi omejitvami, dialogi so le polovica drame, nekakšno izhodišče, vse drugo nastane ob uprizoritvi. Med nastajanjem predstave pa je treba marsi- kaj črtati, ker se izkaže, da ni potrebno ali je celo moteče. Pri pisanju proze se je, vsaj v začetnih verzijah, težko izogniti preobloženosti in ponavljanju. Zato je dobro, da veš, kje potegniti črte, ko se lotiš ’urejanja’ besedila. Dobri dialogi so me vedno očarali. Poleg tega je bila med prvimi ravno drama Čakajoč na Godota tista, katere absurdnost me je tako navdušila, da so čudaške prigode postale rdeča nit mojega pisanja.« Mimogrede: prva Groznovilca je v re- žiji Matjaža Fariča zaživela tudi na odru ljubljanskega lutkovnega gledališča pred dvema letoma. O kaznovani vili Groznovilca je kaznovana kot Zvezdica Zaspanka in mora s čajnikom v Hudo hosto, ker je razbila čajno skodelico svoje prababice. »Na Zvezdico Zaspanko sicer nisem pomislila, sta pa junakinji v obeh primerih res kaznovani. Kazen je pri obeh vzgojna, v Groznovilci celo za prababico, ki o dobri vzgoji ne ve toliko kot boter Mesec, kake posebne topline pa tudi ne premore in je za to, da so groznovilce nevzgojene ter podivjane, najbrž kriva kar sama.« Njeni personificirani živalski junaki so avtentični, duhoviti, sveži. »Sveža, avtentična literatura ne pade z neba,« je dejala pred leti, »zrasti mora iz naravne podlage, iz literarne tradicije. Svoje like ustvarjam ob relativno dobrem pozna- vanju drugih, sorodnih, in upam, da jim bodo čim manj podobni. Da bodo čim bolj ’moji’.« O izbiri ilustratorice Caroline Thaw »Ilustracije caroline Thaw znajo biti poetične in čudaške, to pa je mešanica, ki je liku groznovilce pisana na kožo. Povezala naju je skupna prijateljica, lite- rarna agentka. Ko sem ji poslala angle- ško verzijo teksta, seveda nisem vedela, ali ji bo vsa ta čudaškost sploh všeč. Nemudoma je odgovorila, da je ’exactly her cup of tea’.« O realizmu in fantastiki »Realizem mi ne leži. Fantastična pripo- ved s čudaškostjo in absurdnostjo, ki je še dovolj ’realistična’, da ni zgolj sama sebi namen, mi je veliko bližja. Namer- no iščem nenavadne kombinacije, ki pa so vendarle še mogoče.« O naslovniku »Gabriel Zaid pravi, da so pisanje, ob- java ali distribucija knjige nekaj takega, kot če bi vtaknili sporočilo v steklenico in jo vrgli v morje. Ne vemo, kje bo končala. A vedno znova se zgodi čudež: 44 Otrok in knjiga 103, 2018 | Večernica knjiga najde svojega bralca, bralec najde svojo knjigo in avtor si lahko oddahne.« O založniku Tudi druga knjiga o Groznovilci je izšla v zbirki Čudaške prigode v založništvu Sodobnosti International. »Založniški program Sodobnosti, ki je sicer dopol- nilna dejavnost osrednje slovenske li- terarne revije, ima to prednost, da v njem s svojo ustvarjalnostjo in idejami sodelujejo tudi odlični avtorji in vrhun- ski prevajalci. Ker je založba neprofitno društvo, si ne prizadeva (iz finančnih ra- zlogov) slediti trendom, pač pa se trudi, da bi trende ob pomoči odlične literature ustvarjala. Zato so nastale zbirke, ki s svojimi knjigami zapolnjujejo vrzeli v slovenskem knjižnem prostoru. Čuda- ške prigode, kot že ime pove, prinašajo izbrano branje za vse, ki imajo radi fan- tastične pripovedi. Kolikor je finančno mogoče, se Sodobnost zavzema za slo- venske mladinske avtorje, za njihovo promocijo doma in po svetu.« O afiniteti do mladinske književnosti »Moje najljubše knjige je mogoče najti na policah mladinske književnosti. Sicer pa menim, da ima slovenska literatura, sploh v današnjem času, v celoti nekoli- ko desetniški status. Mladinski pisatelji ne morejo promovirati svojih knjig na literarnih večerih, saj je večina njihove publike takrat že v postelji. Res pa je tudi, da ’pisatelji za odrasle’ nimajo toliko nastopov po šolah. In pri številu knjižničnih izposoj so mladinski avtorji prav na vrhu seznama. Poleg tega imamo v Sloveniji organizacije in projekte, ki odlično skrbijo za promocijo mladinske literature. Imamo kar nekaj strokov- njakov na tem področju pa kritike, ki razumejo posebno naravo književno- sti za mlade in jo znajo konstruktivno oceniti. Žal je slovenski trg premajhen, prevedenih knjig, povprečnih ali kar zelo slabih, pa je preveč. brez zadostne državne podpore bomo težko ohranjali kakovostno domačo produkcijo. Seveda s tem ne mislim, da bi zmanjšali število prevedenih del.« Humoren in inovativen jezik Izvrstna fantazijska pripoved Grozno- vilca in divja zima s humorjem, nonsen- som in inovativnim jezikom mlademu in odraslemu bralca ponuja očarljivo bralno pustolovščino. Kot je zapisala letošnja žirija, »Jana bauer bralcem v hudomušnem otroškem romanu, v kate- rem nadaljuje zgodbo prebivalcev Hude hoste, pričara toplino babičine kuhinje na snežen zimski dan. K majhni divji vili z rogovilcema v laseh se vrnemo na- mreč sredi zime, ki jo avtorica vsesko- zi lirično opisuje. Pestre dogodivščine (reševanje groznovilce z zrakoplovom, preganjanje zime ipd.) so predstavljene s tretjeosebno pripovedjo antropomorfizi- ranih gozdnih živali z izdelanimi značaji in prepoznavnim načinom govora. Pri- soten je tudi humor – tako z igro besed kot s situacijsko komiko ter vloženimi igrivimi pesmimi. Zaokrožena celota je zabavna, a poučna zgodba, ki bralca že na začetku preseli v fantazijski svet.« Brez intervjuja Da Jana bauer morda ne bo »sodelovala z Večerom«, je žirijo njen predsednik obvestil že pred izborom nominiran- cev. In je kljub temu nominirala knjigo Groznovilca in divja zima. Dobitnika oziroma dobitnico večernice je žirija izbrala na zadnji seji, 4. septembra, pre- den je Jana Bauer res zavrnila prošnjo za intervju. Škoda, mladih bralcev ne zanima afera izpred dveh let, o kateri je imel Večer drugačno mnenje kot glavna urednica revije Sodobnost Jana Bauer. Seveda pa je izvrstna Groznovilca našla bralce tudi brez intervjuja. Melita Forstnerič Hajnšek Večer, 19. september 2018